83229846-rkp-izpiski

RIMSKO PRAVO Z OSNOVAMI KANONSKEGA PRAVA

SPLONI DEL

PRAVO PRAVNA DEJSTVA PRAVNI POSLI

Pravo/pravna pravila povezujejo doloene pojave, dogodke in dejanja iz lovekovega ivljenja z doloenimi pravnimi posledicami.

Pravna dejstva: pravni dogodki in pravna dejanja nekaj kar se zgodi brez vpliva nae volje vija sila. So dejstva, ki imajo pravne posledice

Pravna dejanja: pravni posli in kazniva dejanja Posegi v stanje, ki se spremeni; nastanejo po volji strank. Loimo dovoljena (pravni posli), v skladu z veljavnim pravom in nedovpoljena (delikt ali zloin)ali pa opustitev odgovarja, ker nisi ni storil (odklonil klic v sili). Katera pravna dejstva in pravni red upoteva je odvisno od tega, katere drubene interese hoe varovati.

Pravni posel je dejanje osebe (pravna dejanja), s katerim hoe stranka z veljavnim pravom dosei nekatere pravne posledice, uinke.

za pravne posle je predvsem pomembna VOLJA strank. Upotevana je lahko le, e je navzven spoznana s tem, da je na nek nain izjavljena. Izjava volje se mora skladati z resnino strankino voljo. Stranka mora hoteti bistveno sestavino pravnega posla in ne samo gospodarski uspeh, ampak tudi pravni uinek, ki sledi takemu ravnanju.

VRSTE PRAVNIH POSLOV

ENOSTRANSKI, DVOSTRANSKI in VESTRANSKI Volja ene stranke je dovolj za nastanek pravnih poslov (oporoka) Za posel je potrebna volja dveh strank (kupoprodajna pogodba) Volja ve strank (drubena pogodba ve jih ustanovi firmo)

OSEBNI in PREMOENJSKI POSLI Uinkuje primarno, v osebni sferi (sklenitev zakonske zvze, posvojitev) Uinkuje v premoenjski sferi (kupoprodajnia pogodba)

ODPLANI (ONEROZNI) in NEODPLANI (LUKRATIVNI) Stranka mora za svoje ravnanje po splonem pojmovanju priakovati

povratno dajatev druge stranke. Upravienje utemeljuje vrednost, stranka mora dati drugi stranki za blago neko materialno protivrednost

Stranka pravno ne more priakovatu obratne dajatve ena od strank je okoriena (darilna pogodba) v RP lahko darovalec preklie darilo, e mu obdarjeni izkazuje nehvalenost

1


MED IVIMI (INTER VIVOS) in ZA PRIMER SMRTI (MORTIS CAUSA) Stranka hoe, da posel velja e za asa njegovega ivljenja Stranka hoe, da posel zane veljati ele po njeni smrti

OBLINI in NEOBLINI Sklenjeni so v doloeni obliki doloi jo pravni red in je predpogoj za

veljavnost; s tem se prepreuje monost spora Oblika in vnaprej dogovorjena

OBVEZUJOI (ZAVEZOVALNI) in RAZPOLAGALANI (DISPOZITIVNI) Ustvarjajo obveznost (kupna pogodba); obvezujoli pr.posel je pogoj za

razpolagalni pr. posel Sklicuje se na obvezujoi PP, obevzujoi se uresniujejo z razpolagalnimi.

Le ti namre neposredno spreminjajo pravice z odsvojitvijo ali ustanovitvijo nove pravice ali z ukinjanjem pravice (izroitev, odpust dolga, odstop terjatve). Prenaa lastninsko pravico.

ABSTRAKTNI in KAVZALNI

SESTAVINE PRAVNIH POSLOV

Bistvene nujne za nastanek doloenega pravnega posla, brez njih PP ne more nastati. So elementi konkretne vrste pravnega posla (kupec in prodajalec se sporazumeta o blagu in ceni)

Naravne so namre same po sebi umevne. Lahko jih predpostavljamo, vendar jih lahko z izrecnim dogovorom izkljuimo (prodajalec odgovarja kupcu za stvarne in pravne napake stvari)

Sluajne (obasne) so rezultat konkretnega dogovora, so lastne konkretnemu (posameznemu) primeru, dogovoru. Ne smejo nasprotovati bistvenim sestavinam.

POGOJ (CONDITIO)

Sluajna sestavina pravnega posla. Je bodoe, objektivno negotovo dejstvo, od igar uresnienja ali neuresnienja je po strankini volji odvisna veljavnost pravnega posla. Lahko je dejanje ali dogodek. Odlaga nastanek obligacij (plailo polonic).

POZITIVNI POGOJ uresnievanje dejstva, ki je postavljeno kot pogoj, da bi pravni posel veljal (e naredi izpit...)

NEGATIVNI doloa, da se nekaj ne sme zgoditi (ohranitev stanja), da bi pravni posel veljal (vdova naj deduje, e se znova NE poroi)

2


POTESTATIVNI samo stranka odloa (odvisen od strankine volje) o njegovi izpolnitvi (e pride na mojo poroko...)

KAZUALNI - prepuen je sluaju. Je popolnoma neodvisen od strankine volje (e bo Ticij prodal hio za toliko kolikor jo je ocenil)

MEANI delno prepuen nakljuju, delno strankini volji (e sklene zakonsko zvezo z osebo A...) ni odvisno samo od tvoje volje, za to sta potrebna dva.

ODLONI (SUSPENZIVNI) odlaga uinkovitost PP, dokler ni izpolnjeno dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj. Uinkuje EP nunc od zdaj, od trenutka, ko se je pogoj izpolnil, velja pravni posel v RP. Pri nas pa deluje ex tunc za nazaj velja od trenutka sklenitve.

RAZVEZNI (RESOLUTIVNI) pravni posel velja od sklenitve, preneha pa veljati, ko je pogoj izpolnjen (lahko stanuje v mojem stanovanju, e ne bo imel make).

NAVIDEZNI - manjka prihodnost ali negotovost. V tem primeru je lahko posel v trenutku brezpogojno veljaven ali neveljaven. Navidezni pa so tudi nemogoi in nujni pogoji. NEMOGOI nemogoi suspenzivni (odloni) pogoj povzroi takojnjo

neveljavnost posla (pri poslih mortis causa se teje za nezapisanega). NUJNI brezpogojni in takoj velja (e bo A umrl).

NEDOPUSTNI nasprotuje zakonu ali pa je contra bonos mores (postavljam te za dedia, e ubije soseda..., se loi od svoje ene). Na zaetku si taki pogoji povzroili ninost pravnega posla, Justinijan jih presoja enako kot nemogoe.

NESMISELNI so bile pogojne formulacije, ki jih ni bilo mogoe razloiti s pomojo pravne logike. Sploh ne nastane pravni uinek, saj sploh ne vemo,kaj je zapustnik hotel, iz zapustnikove formulacije namre ni mogoe izluiti, kdo naj bi bil npr. dedi.

ROK (DIES)

To je trenutek prihodnosti, na katerega stranki odloita poslovanje (od pogoja se loi po tem, da zagotovo nastopi). Odlaga monost terjatve. Dolniku je dana monost, da obveznost izpolni kasneje.

Zaetni rok odloi uinek pravnega posla do trenutka, ki je kot rok doloen (podobnost z odlonim pogojem)

Konni rok v doloenem trenutku (ki je v prihodnosti) ukinja uinke pravnega posla, uporablja se ga pri asovnih omeljivih pravicah (uitek, superficies, najemna pogodba), pri asovno neomeljivih povzroa ninost (podobnost z razveznim pogojem).

3


Doloen rok e je rok asovno opredeljiv (npr. 30 dni) bistvena pri tem je gotovost.

Nedoloen rok rok ni nujno datumsko opredeljen (npr. ob prvem deju). Rok, kjer sicer obstaja, da bo napoil, ne ve pa se, kdaj se bo to zgodilo.

Raunanje in tetje asa:- Naravno - izhajali so iz dejanskega teka asa med dvema konkretnima

trenutkoma- Civilno potek asa so izraali s asovnimi enotami

NALOG (MODUS)

Imenujemo darovalevo ali oporonikovo odredbo s katero naloi obdarjencu ali dediu ali legatorju (volilojemniku), da bo to naklonitev delno ali v celoti uporabi v doloen namen. Nalog je ve kot navadno priporoilo, a manj kot pogoj.

Vrsta naroila kot sestavina pravnega posla (oporoka, darilo, osvoboditev) Pogoj odlaga in ne sili; nalog sili, a ne odlaga Uveljavitev izpolnitve naloga (varina in obljuba; obogatitvena toba,

toba s spredaj zapisanimi besedami)Primer: A mi postani dedi in naj mi postavi spomenik (nalog).A mi postani dedi, e mi postavi spomenik (pogoj).

S tem, ko deduje, A sprejme obveznost, da bo postavil spomenik. Gre za nastanek obveznosti med tistim, ki je nekaj dobil in tistim, ki je nekaj dal. Gre za obveznost v zvezi z darilno pogodbo. Pretor lahko zahteva neko kavcijo varino, da bo obveznost izpolnil. e se nalog ne izpolni, lahko darovalec prekine darilno pogodbo.

Toba: Actio praescriptis verbis z njo se prisili v izpolnitev (Justinijan); prej je bil nalog iztoljiv le, e je bil obljubljen s stipulacijo.

RAZLAGA PRAVNIH POSLOV in NAPAKA VOLJE

Razlaga pravnih poslov; besedilo in njegov pomen Teorija volje/teorija izjave Razvoj znotraj rimskega prava Naela pri razlagi

Besedilo moramo interpretirati glede na njegov namen, smisel.

PRAVNI POSEL VOLJA + IZJAVA VOLJE

e govori najprej o togi, govorimo o kasneji o dobrohotni razlagi pravnih poslov.

4


e prodajalec pomanjkljivo opie stvar, je krivda njegova in se bo pogodba razlagala v njegovo kodo.

Toenci se na sodiu obravnavajo bolje kot toniki.

Napana oznaitev ne teje!! zmota v imenu. Gospodar prodaja svojega sunja, ampak imata dva sunja isto ime.

Ni se mogoe sklicevati na to, da nisem imel te volje in posel se ne more razveljaviti.

Teorija volje prednost daje resnini volji, vendar ne apriori, temve mora tisti, ki je podal izjavo, dokazati, da ta njegova izjava ne izraa njegove dejanske volje.

Teorija izjave izjava je dokonna, ker je tisto, kar lahko stranka poda. Zaradi varnosti pravnega posla se nikakor ne more spreminjati.

PRESUMPCIJA PRAVNA DOMNEVA

Nain sklepanja in sklep od splonega h konkretnemu, s katerim zapolnimo vrzeli v vednost glede dejstev.Presumpcijo je mono zavrniti z nasprotnim dokazom (presumpcija oetovstva)

Zakonski otrok je otrok spoet v zakonski zvezi; tj. Otrok, ki se rodi najmanj 182 dni po sklenitvi zakona in najve 300 dni po koncu zakona; skupna smrt oeta in sina pomembno zaradi dedovanja.

Pravna domneva velja zgolj v primeru, ki ni mo dokazati nasprotnega (pravnomonost sodbe).

IZJEMA: Praesuptio iuris et de iure v primeru presupcije nasproten dokaz ni dopusten. zoper pravnomono sodbo pa ni ve dopustno pravno sredstvo.Do presumpcije pridemo deduktivno (iz vseh primerov smo sklepali).

PRIMERI:e je Lucij Ticij umrl skupaj z doraslim sinom, ki ga je bil z oporoka postavil za edinega dedia, potem se teje, da je sin preivel oeta in postal po oporoki dedi, (tako da) e se ne dokae nasprotno, pripade sinova zapuina njegovim naslednikom. e pa je umrl skupaj z oetom nedorasli sin, se verjame, da ga je oe preivel, kolikor se tudi ne dokae nasprotno.

IZ SODOB. PRAVA Domneva o delitvi skupnega premoenja zakoncev, da sta delea zakoncev na skupnem premoenju enaka, e se v pravdi ne dokae drugae.

FIKCIJA

5


Trditev, ki ni resnina. Tega se zavedamo, pa jo vendar upotevamo.Ni mogoe izpodbijati oz. dokazati nasprotno.

PRIMERI: Prva fikcija je bila, da se je Rimljan, ki pade v vojno ujetnitvo, teje za

mrtvega. e se vrne, pa oivijo vse pravice, ki jih je imel v trenutku, ko prestopi hini prag ius post limini pravo hinega praga. To je fikcija, saj ni mrtev, pa se ga vseeno smatra za mrtvega, saj bi se drugae njegovo imetje razprilo, ker ne bi imel nihe pravice do njega, tako pa jo imajo dedii.

Rojstvo e nerojenega otroka zaradi dedovanja. Pripadejo mu vse pravice kot dediu v primeru, da se rodi iv.

Tujec, ki se v pravdi teje, kot da bi bil rimski dravljan.

Vroitev po prejnjem odstavku tega lena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. e dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vroitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

VOLJA (POSLOVNA)

Kar hoe oseba s pravnim poslom dosei; temelj pravnega posla. Razlika med voljo in izjavo (volje) Razline oblike vrzeli med voljo in izjavo volje : zavedno nesoglasje in

zmota Posledice za pravni posel

Tisti, ki moli, ni nujno, da pritrjuje, gotov pa je, da ne zanika (str. 27)

Nala izjavim nekaj drugega - zavestno nesoglasjeZaradi nepoznavanja okoliin izjavo oblikujem drugae, kot bi jo sicer zmota.

VOLJA IZJAVA vrzel; razlika, neujemanje

zavedanje nezavedanje zavedno nesoglasje zmota

lahko pride do problemov:- Ne pride do soglasja. Stranki se bosta strinjali, da je bilo dejanje

neuspeno. Lahko pride tudi do navideznega soglasja in ko se to ugotovi, ravno tako ne pride do pravnega posla.

6


- Izkae se, da izjava ne ustreza volja (nisem izjavil tako kot sem mislil)

ZAVEDNO NESOGLASJE oz. NERESNINA VOLJA

Volja in izjava se ne ujemata + oseba se tega zaveda.

Poznamo tri takne izjave:

MISELNI PRIDREK (mentalna rezervacija) namen je zavesti drugo stranko, ustvariti nek vtis ali posledico oz. uinek. Pravo ga ne upoteva. Pravni posel je polno veljaven. Oseba se na miselni pridrek ne more sklicevati. Ta stran, ki je pridrek imela, se ne more sklicevati nanj.Sopogodbenik sklepa posel, stranka vedoma izjavi nekaj drugega kot zares hoe, tega pa ne pove nasprotni stranki. Pravni red tega ne upoteva. Npr. sposodim si, pa vendar denarja ne mislim vrniti. Oseba nekaj izjavlja, hkrati pa nima namena tega izvesti.

IZJAVE DANE V IGRI, ALI, NA ODRU... Besedna obveznost nastane, e stranki to skleneta. Vendar pa obveznost ne nastane, e ti denimo za alo ali ker te elim pouiti reem ''Ali obljubi?'' in ti odgovori ''Obljubim.''Iz okoliin se sklepa, da to ni izjava poslovne volje. Lahko pa nekdo tej izjavi verjame in zaradi tega utrpi kodo. V tem primeru mora tisti, ki je izjavo podal, povrniti kodo odkodninski zahtevek. Izjava ni miljena resno. Pravni uinki ne sledijo, pravni posel ni veljaven, razen v primerih, ko oseba tega ne bi mogla razbrati zaradi premajhne skrbnosti. Recimo, e nekdo e ni bil v gledaliu in ne ve kaj je to.

NAVIDEZNI POSEL SIMULACIJA obe stranki se zavedata vrzeli med izjavo in voljo ter nimata namena skleniti izjavljenega posla, temve z njim zgolj prikriti nek drug posel; hlinjeni posel.Obe stranki izjavo podajata, eprav se obe vesti, da ni miljena kot poslovna volja. Gre za navidezni posel, ki nekaj prekriva (navidezna loitev, da lahko mo eno obdaruje).V primeru darilne pogodbe, da se ne bi plaalo davka. V primeru kupoprodajne pogodbe, gre v bistvu za obojestranski miselni pridrek. Za pravo posel, ki je prikrit postane veljaven, v kolikor so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za veljavnost posla.

IMAGINARNI gre za razkorak med voljo in izjavo, ampak se vsi tega zavedajo. Kjer stranki izkoristita monost, ki jih pravo daje, da izkoristita pravne uinke, kih pravo sprva ni predvidel.Ni simuliran; nekaj naredimo, da doseemo cilj, ki je prikrit. Npr. v Rimu je oe lahko sina tudi prodal in e ga je prodal trikrat je priel sin izpod oetove oblasti. Zato, e je oe hotel osvoboditi sina, ga je trikrat zaporedoma prodal in takoj dobil nazaj.

7


FIDUCIONARNI ni simuliran. Dogovor na potenje: stvar bo vrnjena v last, ko bo odpadel temelj za zastavitev predmeta. Nihe ni okodovan.Na potenje in zaupanje sklenjeni posli. Ohranja svojo polno veljavnost.

Obligacijski zakonik, 50. len

Navidezna pogodba

50. lenNavidezna pogodba nima uinka med pogodbenima strankama.

(2) e pa navidezna pogodba prikriva kakno drugo pogodbo, velja ta druga, e so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

(3) Navideznosti pogodbe ni mogoe uveljavljati proti tretji poteni osebi.

NAPAKA VOLJE ZMOTA

Oseba se ne zaveda vrzeli med voljo in izjavo. Pri zmoti gre za nevednost oz. nepoznavanje nekega dejstva.

Pravna zmota tista, ki je posledica nepoznavanja prava (zmota o obstoju ali vsebini doloenega pravnega pravila)

Dejanska zmota posledica nepoznavanja dejanskih okoliin. Lahko se nanaa na nekaj bistvenega ali nebistvenega.

Sklicevanje na zmoto je (ponavadi) uspeno: dejanska zmota + ni zmota glede bistvenih okoliin + ne sme biti posledica premajhne oz pomanjkljive skrbnosti.

ZMOTA V IMENU (stranki mislita eno in isto stvar, ampak ga napano imenujeta, npr. suenj. Posel je veljaven), ZMOTA O PREDMETU (nekdo mi je prodal posrebreno mizo za srebrno, esar nisem vedel; kupna pogodba je nina in denar se sme kondicirati), ZMOTA O OSEBI (pravni posel ni veljaven), ZMOTA O POSLU/POGODBI (gre ta bistveno zmoto, prodaja-prodaja), ZMOTA O SNOVI (vino kis; pravni posel je veljaven, ker gre za isto snov, eprav se je spremenila), ZMOTA O KAKOVOSTI (pravni posel je veljaven, mislimo da ima predmet eno znailnost ima pa drugo).

Ker oseba ne pozna dejstva, nastane vrzel med voljo in izjavo.

DEJANSKA in BISTVENA je pravno upotevna! Stranka se nanjo lahko sklicuje. Ne moremo pa se sklicevati, da nekega zakona nismo poznali, ne sme biti posledica nae premajhne skrbnosti (nepoznavanje prava koduje ignorantia iuris nocet!)

8


Zmote so najpogosteji temelj pri ugotavljanju ninosti pri cerkvenih poslih (kanonsko pravo).

- NINOST zakona zakon sklenjen za vedno, razen e ni veljavno sklenjen e od zaetka; prisila, ugrabitev.

- LOENO IVLJENJE dvema se dovoli, da se zaradi nerazumevanja ivita loeno, cerkveno sta e vedno poroena

ZMOTA O KAKOVOSTI ni pravno upotevna, razen v primeru, kadar je z vidika druge osebe bila ta zmota bistvena! e lahko dokae, da je lagal o neki lastnosti, ki si jo ti najbolj hotel pri njem imeti je zakon NIEN.

- npr. prikrivanje neplodnosti. Zakon je nien, razen e druga oseba potem ne dela teav iz tega, zakon ostane veljaven.

Primeri oz. vrste zmot

e je prilo v imenu sunja, ki smo si ga dali obljubiti s stipulacijo, do zmote, je obveljalo, da je stipulacija veljavna, e je obstajalo soglasje o osebi. (Ulp. D. 45,1,32; Kranjc 2008, str. 260)

e sva, ko sem si dal s stipulacijo obljubiti Stiha, mislila jaz na enega, ti na drugega, ni bilo ni sklenjeno. Stipulacija namre velja na temelju soglasja obeh (Paul. D. 45,1,83,1; Kranjc 2008, str. 274)

''Nevede si mi, ko za to nisem vedel, prodal posrebreno mizo kot srebrno: kupna pogodba je nina in denar, ki je bil dan iz tega naslova, se sme kondicirati. (Iul. D. 18,1,41,1; Kranjc 2008, str. 277)

NAMEN in NAGIB

namen in nagib sta tesno povezana s poslovno voljoNAMEN: smoter, zaradi katerega je oseba pravni posel opravila (kupim zemljie,

da bi poveal pridelovalne povrine kmetije)NAGIB: predstave in priakovanja, ki so vezana na pravni posel ter so bila povod

za sklenitev posla (kupim kovek, ker bom moral odpotovati). Skupni namen pogodbenih strank.

NAGIB

Nagib obiajno nima posledic za veljavnost posla, razen:1. e je nagib postavljen kot pogoj ali del pogoja v poslu2. e je pri nagibu lo za posledico nedopustnega vpliva s strani druge

stranke ali je ta na ta nain kaj pridobila- Sila ali gronja; prevara oz. zvijano zapeljevanje v posel.

9


Rekli bomo, da se po tem ediktu ne teje za strah (metus) tisto, kar vpliva na plaljivca, marve je tisto, kar bi upravieno prestrailo

tudi najbolj trdnega loveka. (Gai., D. 4, 2, 6; Kranjc 2005, str. 30)NAGIB PRAVNI POSEL CILJ

To so predstave (priakovanja), ki pripeljejo do tega, da je pravni posel sklenjen (npr. ves reklamni potencial). Nagib ni del pravnega posla in kot tak nima uinka na njegovo uspenost. Stranki lahko vkljuita nagib v pravni posel postane pogoj, e sta ga strani soglasno vkljuili.Obstajata pa dve izjemi:

VIS AC METUS sile in strahu DOLUS zvijana prevara

Pretor: postavitev v prejnje stanje; ekscepcija; deliktna toba (actio quod metus causa, ki je arbitrarna toba, toba zaradi strahu)

VIS AC METUS sile in strahu stranki je vsiljen

A pride zakrinkan v trgovino, ki je last Bja ter ga prisili, da mu izroi celoten zasluek in podpie zadolnico za veliko vsoto denarja. Civilno pravo pravi, da mora vrniti denar za katerega je podpisal zadolnico, saj je imel izbiro. e je podpisal, naj vrne. ele nato se je uvedlo nasprotno.

Actio quod metus causa toba zaradi strahu povrailo kode, zaradi izsiljenega poslaExceptio quod metus causa ugovor zaradi strahu varuje stranko, ki je toena zaradi izsiljenega poslaRestitutio in integrum postavitev v prejnje stane

NAMEN (CAUSA)

Je skupni namen pogodbenih strank zaradi katerega sta pravni posel sklenili.

INDISKRETNO ali KAVZALNO obljuba doteDISKRETNO ali ABSTRAKTNO stipulacija, mancipacija

Pravni posel je razen redkih izjem kavzalen in morebitna odsotnost podlage (cause) bi povzroila njegovo neveljavnost.

Indiskretno je razvidno iz pravnih poslov, abstraktno pa causa ni razvidna Pri kavzalnem se dolnik lahko sklicuje, da se namen ni uresniil, pri

abstraktnem pa je to brez pomena Pravni posel, ki nima kavze, je neveljaven, nien. V doloenih primerih pa

je mono narediti, da pravni posel obstaja brez kavze. V RP je bila to mancipacija, v sodobnem pravu e tejemo med abstraktne posle npr. menice in banne garancije na prvi poziv.

CONTRA BONOS MORES v nasprotju z moralo, proti dobrim egam in navadam

10


NEVELJAVNOST PRAVNEGA POSLA

Pravni posel je veljavno opravljen, kadar so izpolnjeni vsi elementi, ki jih pravni red zanj predpisuje. S tem bo veinoma zagotovljeno, da stranki doseeta zaelen uspeh. Kadar pa zaradi pomanjkljivosti pravni posel ni veljaven, govorimo o neuinkovitem ali neuspenem pravnem poslu.

NINOST pravnega posla ni, ker pravni posel sploh ni nastal, ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za sklenitev veljavnega pravnega posla ali e je kren predpis ali dobre ege in navade.

Je absolutna dokonna neveljavnost pri kateri ni nastal nobeden od pravnih uinkov, kis ta jih stranki priakovali ali hoteli. Pravni posel ne postane veljaven, tudi e pozneje odpade vzrok ninosti. Posledica je nastanek odkodninske odgovornosti stranke, ki je ninost zakrivila. Ninega posla nobena okoliina ne more spremeniti.

IZPODBOJNOST je pogojna veljavnost, ker lahko doloen subjekt zahteva razveljavitev posla. Je monost, pravica, ki uinkuje le tedaj, ko stranka to zahteva. Je napaka pravnega posla, ki je asovna omejena (ko rok mine, je posel neizpodbojen). Stanje, ko lahko upraviena stranka posel izpodbija in dosee razveljavitev tega pravnega posla.

Izpodbojnost je relativna, kar pomeni, da je vezana le na doloeno osebo. Samo ta sme zahtevati, da se razveljavijo nastali pravni uinki, vendar pa tega ni dolna storiti. Primer: e se pogodba razveljavi, je treba vrniti, kar sem dobil od pravnega posla. e ni mogoe vrniti v naravi, se vrne v denarju.

asovna izpodbojnost:- Sklenitev posla- Vedenje o poslu

Izpodbijanje oporoke! Pravni uinki zanejo tei, ko je zapustnik umrl. Drug trenutek pa je, ko sem jaz izvedel za njegovo smrt in da lahko dedujem.Pravo vasih uporablja oba pogoja. Recimo eno leto od smrti in ne ve kot tri leta, ki je absolutni fiksni rok.

KONVERZIJA neveljavni pravni posel se spremeni v veljavnega. Ohranitev dela sicer ninega posla kot drugega, celotnega in veljavnega posla nadomestilni posel.Morajo biti izpolnjeni vsi pogoji + obe stranki ga bi izbrali, e bi vedeli, da drugi ne bi veljal.Stipulacija za ukinitev le-te se uporablja AKCEPTILACIJA, e niso bili izvedeni vsi pogoji.

PRIMER: A je prodal Bju res mancipi. Prie je prosil, naj bodo prisotne ob sklepanju posla, ni pa vedel, da peta pria ni Rimljan. Posledica je ninost pravnega posla. Prilo je pa do izroitve stvari (tradicija). B je postal lastnik

11


stvari. Izroitev postane veljaven posel. Ninost se prenese v veljaven posel.

KONVALESCENCA dejstvo, da izpodbojnega posla ni mo ve izpodbijati. Nien posel ne more konvalidirati. Posel konvalidira, e potee as ali pa odpade razlog izpodbojnosti.

POTEK ASA: KONVALECENCA + IZJAVA STRANKE (KONVALIDIACIJA)

IZIGRAVANJE PREDPISA

Teko je dokazati, da je nekdo kril predpis, e je ravnal po zakonu. Z njimi so oznaevali tisto ravnanje, ki sicer ni pomenilo kritve rke predpisa, je pa nasprotovalo namenu zakonodajalca. je ravnanje, ki skua zakonodajalev namen zaobiti, dosei nekaj obratnega.

Primer: Ko je bila kriza z gorivom, so en dan lahko vozili le avtomobili, ki so imeli na registrski tablici sodo tevilo, drug dan pa tisti z liho tevilko. Ljudje so izigravali predpis tako, da so kupili dva avtomobili, enega s sodo in drugega z liho tevilko na registrski.

ZASTOPANJE

Zastopnik je oseba, ki sklene doloen pravni posel zato, da bi njegovi uinki preli na zastopanega

Tretja oseba je tisti, s katerim zastopnik sklene pravni posel za zastopanega

Zastopani - je oseba, ki naj na podlagi zastopnikovega ravnanja vstopi v pravno razmerje s tretjo osebo.

Zastopnik torej nastopa kot neke vrste katalizator: s svojim ravnanjem (sklenitev pravnega posla) dosee nastanek pravnega razmerja, v katerem pa ni udeleen kot stranka; stranki pravnega razmerja sta zastopani in tretja oseba.

DIREKTNO NEPOSREDNO

Pravni uinki nastanejo neposredno za zastopanega. Zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj raun (vpis na faks). Druga stranka se zaveda, da sklepa posel z zastopanim. Dovolj je, da je zakonit zastopnik poslovno sposoben, od zastopanega pa zadoa pravna sposobnost. Uinki sklenjenega pravnega posla neposredno preidejo na

zastopanega (takoj postane upravien in zavezan).

12


INDIREKTNO POSREDNO

Zastopnik nastopa v lastnem imenu in za tuj raun (kupovanje knjige). Zastopani je zavezan nasproti zastopniku, da prevzame od njega vse pravice in obveznosti, ki jih je zastopnik s poslom pridobil.Uinki sklenjenega pravnega posla preidejo na zastopnika, ta pa jih prenese na zastopanega, s tradicijo ali odstopom.

Rimsko pravo ne priznava PP, ki bi vsebovali tudi tretjo osebo in ne priznava direktnih poslov po RP je veljavno le indirektno posredno zastopanje (nanaa se na dejansko izhodie za nastanek pravice).

POGOJI ZA ZASTOPANJE: POOBLASTILO upravien do zastopanja upravienje zastopnika do

zastopanja, ki lahko temelji na posebni izjavi volje zastopanega s katero ta pooblasti zastopnika, na zakonu ali na doloenem individualnem pravnem aktu.

VEDNOST TRETJEGA da zastopnik ne sklepa pravnega posla zase, temve za zastopanega. Za zastopanje ni dovolj, da preidejo na zastopanega pravni uinki sklenjenega posla; zastopnik mora ravnati v imenu zastopanega, kar pomeni da mora tretjega obvestiti o tuji vlogi.

POSLOVNA SPOSOBNOST ZASTOPNIKA da lahko sklepa posle za drugega le nekdo, ki bi jih lahko sklepal tudi zase. Nekaterih PP ni mogoe skleniti po zastopniku, to so predvsem pravni

posli, ki so osebne narave kot npr. sklenitev zakonske zveze, naprava oporoke,

PRAVNI POSEL MORA BITI TAK, DA ZASTOPANJE SPLOH DOPUA

13


OSEBNO PRAVOOsebno pravo - pravo, ki se ukvarja z razlinimi kategorijami oseb in statusa oseb

Justinijan/Gaj INSTITUCIJE:delitev na

OSEBE nosilci pravic in obveznostiSTVARI na kar so pravice/obveznosti vezaneDEJANJA - s imer pravice/obveznosti ustvarjamo, prenaamo, ukinjamopojem osebe (persona) in rimsko pravopravna sposobnost in osebno pravopravna sposobnost, poslovna sposobnost, deliktna sposobnost (odgovarjati za

posledice svojih dejanj)

Oseba: Fizina oseba Pravna oseba nosilec pravic, ki ni fizina oseba

PRAVNA SPOSOBNOST

Pomeni sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti. Pravno sposobna je lahko fizina ali pravna oseba.

Po dananjem pravu je vsak lovek svoboden in s tem tudi pravno sposoben. Pravna sposobnost izhaja e iz dejstva, da gre za loveka, pri emer naelo enakosti zahteva enakopravno obravnavanje vseh ljudi.

RP je drugae od dananjega, veljalo po osebnem (personalnem) naelu. Pravni poloaj posameznika je bil odloilno odvisen od skupnosti, ki ji je posameznik pripadal. Vsaka pravna skupnost je namre presojala pravni poloaj posameznika po svoje.

Opredeljevala so ga tri pravna dejstva: STATUS LIBERTATIS (svoboda) STATUS CIVITATIS (dravljanstvo) TROJNI STATUS STATUS FAMILIAE (pripadnost druini)

status, ki ga je oseba zasedala znotraj druine

STATUS LIBERTATIS

14


Delitev na proste in sunje. Nekdo, ki ni pravno sposoben, ni nujno, da ni tudi poslovno in obratno. Suenj je de iure objekt, govorea stvar, de facto pa je njegov poloaj odvisen od gospodarja, dela, ki ga opravlja in asa.

1. PRAVNI POLOAJ SUNJEV V teku asa se je ta poloaj spreminjal, v Zakoniku XII. Plo jih e sreamo

v isti skupini kot svobodne Zakon LEX AQULIA, ki ureja odkodninsko odgovornost za protipravno

pokodovanje tuje stvari, daje povsem drugo podobo. Sunje obravnava skupaj z ivino kot del premoenja. umor sunja se je tako obravnavalo kot poseg v premoenje in ne kot poseg v loveko ivljenje. Lex Aquilia izraa tako novo gledanje na sunje, ki so bili poslej le e GOVOREE STVARI.

Pravno niso bili sposobni, niso mogli imeti nobenih pravic in prevzemati nobenih sposobnosti bili so del premoenja svojega gospodarja

Zakonska zveza ni bila mogoa, obstajala je lahko le kot dejanska skupnost, ki ni ustvarjala nobenih pravnih uinkov otroci sunjev so bili le prirast k gospodarjevemu premoenju.

PREMOENJE V PROSTO UPRAVLJANJE (PECULIUM) dajali sunjem materialno spodbudo, da bodo bolje delali. Bilo je de iure gospodarjeva last, vendar je bilo de facto sunjevo. Suenj je z njim prosto gospodaril. Gospodar je bil iz sunjevih pravnih poslov zavezan le adjekticijsko. Poslovne obveznosti sunjev so se obravnavale kot NATURALNE neiztoljive, mogoe jih je bilo veljavno izpolniti

2. DEJANSKI POLOAJ SUNJEV Sunjev dejanski poloaj je bil odvisen od narave stvari dela, ki ga je

opravljal, razmer v katerih je ivel Poloaj sunjev drave, mestnih obin, sveti je bil praviloma bolji od

sunjev v zasebni lasti Se razlikuje glede na delo, izobraenost, gospodarja, asa

3. NASTANEK SUENJSTVA Otrok sunje z rojstvom svoboden je bil otrok sunje, ki je bila v

asu nosenitva vsaj trenutek svobodna Vojni ujetnik ljudstvo, zavojevano v pravini vojni, je bilo

brezpravno Tisti, ki je bil zaradi hudega kaznivega dejanja obsojen na delo v

rudnikih, na boj z divjimi zvermi ali na smrt taka kazen je pomenila tudi izgubo prostosti, z njenim izrekom je postal obsojeni suenj (servus poenae) drave, ki ji je pripadalo tudi njegovo premoenje.

Dolnik, ki ga je upnik prodal na tuje (trans tiberium), ker mu ni plaal dolga

Suenj je postal svobodni Rimljan, ki je bil stareji od 20 let in se je pustil prodati kot suenj, da bi sodeloval pri prigoljufani kupnini

15


4. PRENEHANJE SUENJSTVA Status sunja je bil praviloma trajen, prenehal se je s smrtjo ali

osvoboditvijo Z osvoboditvijo je suenj postal prost lovek in s tem pravno

sposoben subjekt osvobitev zato ni pomenila le prenehanje lastninske pravice, ampak predvsem spremembo statusa

Gospodar je sunja lahko osvobodil s pravnim poslom ali z oporoko CIVILNO PRAVO:

Manumissio vindicta navidezna pravda pred magistratom Manumissio censu vpis pri cenzorju Manumissio testamento oporona odreditev prostosti ali

nalog dediu, naj podeli prostost (+ posredna osvoboditev z oporoko + nalogom)

PRETORSKO PRAVO: Manumissio inter amicos pred prijatelji Manumissio per epistutam listina

CESARSKA DOBA: Manumissio per pmensam - pri skupni mizi Manumissio in ecclesia pred kofom in cerkvenim

obestvom

*posebni primeri: prodaja s pogojem (osvoboditev, drugi pogoji), zapuenost v bolezni, 20 let ivljenja kot prost lovek

PATRONATrazmerje med osvoboditeljem, tj. nekdanjim gospodarjem in osvobojencem, tj.

nekdanjim sunjemkaznovanje, zaveza k opravljanju doloenih del, varutvo, dediina

(obojestransko), pomo, v primeru hude nehvalenosti lahko sledi preklic osvoboditve

omejitve osvobojevanja sunjev v cesarski dobi z oporoko: 20 let (osvoboditelj) in 30 let (suenj), po deleu sunjev od 66-20%, a najve 100 sunjev

POLPROSTA RAZMERJAaddicti et nexi: zavezanec, ki ni plaal svojega dolga in ga je zato upnik za 60 dni

odpeljal na svoj dom in mancipio: otroci, prepueni drugemu dravljanu (gosp. stiska, posinovitev,

odkodnina)statuliber: suenj, prost po odlonim pogojem ali prietnim rokomhomo liber bona fide serviens: svoboden lovek, ki ga imajo pomotoma za sunjaredempti (odkupljeni): tisti, za katerega je nekdo drug plaal odkupnino, sedaj je

pa ostal v njegovi oblasti do odsluitve zneska ali poplailaauctorati: svobodni, ki nastopijo slubo pri gladiatorskem podjetnikukoloni: kmetje, vezani na zemljo

16


STATUS CIVITATIS

glede na personalno naelo veljavnosti je dravljanstvo pomemben element pravne sposobnosti, npr. lastninska pravica

- tujec ni subjekt in ne more skleniti zakonske pravne zveze, torej otroci ne bodo Rimljani- IUS GENTIUM da tujci lahko sklepajo pravne zveze

Dravljanstvo je uinkovalo na javnopravnem in zasebnopravnem podroju na javnopravnem je imel dravljan doloene politine pravice najpomembneji sta AKTIVNA (ius suffragii) in PASIVNA (ius honorum) politina pravica Rimsko dravljanstvo se je pridobilo predvsem z rojstvom ali podelitvijo dravljanstva, tudi z osvoboditvijo otrok, ki je bil rojen v veljavni zakonski zvezi Rimljana in Rimljanke, je postal rimski dravljan. e se Rimljanka poroi s tujcem, bodo tudi otroci tujci. Mogoe ga je bilo pridobiti tudi po rojstvu z NATURALIZACIJO navadno je lo za nagrado posamezniku ali skupini (obiajno nekdanjim vojakom), ki se je izkazala kot zanesljiv zaveznik Rima.

212 Constitutio Antoniana poseben zakon s katerim je cesar Karakala podelil rimsko dravljanstvo vsem svobodnim prebivalcem imperija.

IZGUBA STATUSA -i zguba prostosti (civilna smrt)- obsodba na izgon ali pregnanstvo- sprejem dravljanstva druge drave, s katero ima Rim pogodbo

STATUS FAMILIAE

Agnatsko in kognatsko sorodstvo Agnatska druina

Druinski oe (PATER FAMILIAS), bil je edini svojepraven (SUI IURIS) Tujepravni lani druine (ALIENI IURIS) niso bili premoenjsko

sposobni, osebe pod oblastjo, niso mogle imeti lastnega premoenja. Kar so pridobivale, so pridobivale za oeta (ali za gospodarja, e je lo za sunje) .

lani druine pod oetovo oblastjo (PATRIA POTESTAS): otroci, posvojenci, vnuki,...ena pod moevo oblastjo (zakon in manu)

ena pod oblastjo svojega oeta (ZAKON SINE MANU) ni lanica agnatske rodbine

AGNATSKO SORODSTVO posebno razmerje med osebami, ki so bile tej oblasti podrejene (oblast druinskega oeta)

17


KOGNATSKO SORODSTVO krvno sorodstvo, temelji na skupnem predniku Stopnje sorodstva: RAVNA (neposredni potomci) in STRANSKA linija (skupni

prednik) Oe je moral kaznovati otroka, e je ta zagreil delikt in se tako izognil

maevanju okodovanca najprej pa se je o otrokovi krivdi izreklo druinsko sodie.

Oe je lahko otroka prodal (e je zabredel v dolgove) Agnatsko sorodstvo je prenehalo skupaj z oblastjo sin je z emancipacijo

prenehal biti agnatski sorodnik svojega oeta EMANCIPACIJA - oseba pod oblastjo nima de iure lastnega premoenja kot

uradniki. Status familiae nanaa se na premoenjsko sposobnost oe ima toliko

asa oblast dokler se emancipacija ne preneha- Npr. Konzul (sin) mora spotovati svojega oeta, saj e ne bo on

spotoval oeta, kako bo potem dravljan spotoval njega

IZGUBA STATUSA CAPITIS DEMINUTIO

Posameznik je lahko tudi izgubil status, tako izgubo so imenovali capitis deminutio (dobesedno: zmanjanje statusa)Oseba, ki je bila svojepravna, je prila pod oblast druinskega oeta ga posvojijo, izgubi dravljanstvo ( z izgonom; lahko se ga je pridobilo nazaj)

CAPITIS DEMINUTIO MAXIMA je bila izguba prostosti, ki je za seboj potegnila tudi izgubo dravljanstva in svojepravnosti. Do nje je prilo, e je svobodni padel v suenjstvo. S tem je prenehal obstajati kot subjekt.

CAPITIS DEMINUTIO MEDIA ali MINOR je pomenila izgubo dravljanstva in s tem morebitno svojepravnost. Ta oblika izgube je zadela rimskega, ki je bil npr. obsojen na kazen izgnanstva.

CAPITIS DEMINUTIO MINIMA pa je zadela tistega, ki je sicer ohranil prostost in dravljanstvo, spremenila pa se je njegova agnatska sposobnost, bodisi da je kot svojepravna oseba priel pod oetovsko oblast ali je priel izpod oetovske oblasti.

PRAVNA OSEBA

Je nov subjekt, ki nastane abstraktno samo v pravni in ne v dejanski sferi. Pravna oseba je pravni konstrukt, ki ima sposobnost biti nosilec pravic in dolnosti.

Nosilec pravic in obveznosti pa ni le posameznik, ampak tudi pravni konstrukti, ki obstajajo le v svetu idej, ne da bi hkrati imeli tudi svojo materialno podobo.

18


Kot pravne osebe je RP telo KORPORACIJE (kot skupnosti posameznikov oz. fizinih oseb; korpus skua posnemati loveko telo) in USTANOVE (kot skupnosti premoenja ustanovljenega z doloenim namenom; premoenje, ki se ne zmanja, ampak iz donosov dajemo npr. tipendije)

Razline teorije:TEORIJA FIKCIJE pravna oseba ne obstaja, pravni red njen obstoj le fingira in s tem omogoa njeno pravno sposobnost.TEORIJA DEJANSKE OSEBE razlaga pravno osebo kot nekaj dejanskega, kot celovito osebo z lastno celovito voljoTEORIJA UIVALCEV je menila, da so resnini nosilci pravic in obveznosti tisti, ki stojijo za pravno osebo, ki so torej koristniki njenega pravnega obstoja.URADNA TEORIJA pa naj bi bil dejanski subjekt pravic in obveznosti, ki se navezujejo na pravno osebo, njen predstojnik.

Nobena od teorij seveda ne more v celoti in dokonno pojasniti narave pravne osebe. Vrh tega se navedene teorije med seboj ne izkljuujejo temve poudarjajo le razline vidike fenoma pravne osebe.

KORPORACIJE

Pravne osebe, katerih temelj je skupnost fizinih oseb, ki so lani tega pravnega subjekta pri tem pravna sposobnost korporacije nima ni s pravno sposobnostjo posameznih lanov. Tako sposobnost pravne osebe ni pravna sposobnost lanov, ampak samostojna pravna sposobnost pravne osebe kot novega subjekta.

JAVNOPRAVNA Rimska republika v javnem prometu nastopa z magistrati (konzuli, pretor,...) rimska drava, mestne in podeelske obine, zdruenja prebivalcev okoliev.ZASEBNOPRAVNA posluje po svojem statutu (npr. drutvo), ima svoje premoenje - ni premoenje lanov e pravna oseba preneha, gre premoenje tistemu kar pie v statutu.

Pravila zdruenj in naini ter pogoji za ustanavljanje zdruenj oz. drutev za ustanovitev so bili potrebni vsaj trje lani, obstajala pa je dokler je imela vsaj enega lana. Ko je bila ukinjena, so premoenje razdelili med lane.

USTANOVE

Skupnosti premoenja, ki so ustanovljene za nek dobrodelni namen (sirotinice, ubonice, bolninice, ...)Sodelujejo fizine osebe, ki so zadolene, da ustanove delujejo v skladu s svojim prvotnim namenom, ne da bi ga smele spreminjati.

POSLOVNA SPOSOBNOST

19


Je sposobnost (vedno DEJANSKA sposobnost) z lastno voljo in ravnanjem sklepati veljavne pravne posle oz pravna dejanja iz katerih izvirajo pravice in obveznosti. Pri poslovni sposobnosti gre za vpraanje ali nekdo lahko veljavno izrazi poslovno voljo in s tem dosee zaelene pravne uinke. To je temeljna razlika nasproti pravni sposobnosti pri kateri gre za vpraanje ali pravni red nekomu dovoljuje, da je nosilec pravic in obveznosti.

Pravna sposobnost je neke vrste upravienje, medtem ko je poslovna sposobnost RESNINA SPOSOBNOST.

Okoliine oz kriteriji, ki vplivajo na poslovno sposobnost oz njene omejitve: Starost Duevno zdravje Spol Zapravljivost (v primeru preklica poslovne s)

STAROST

Poslovna sposobnost predpostavlja doloeno zrelost oz zmonost zrelega in odgovornega razsojanja poslovna sposobnost je vezana na doraslost osebe, ki se domneva kot prag za zrelost, odgovornost in razsodnost, problem doloitve doraslost.

Kategorije:otroci (infantes): 0-7 letstareji nedorasli (impuberes infantia maiores): 7-12/14letdorasli (puberes): od 12/14 let naprejnedoletni (minores): do 25 leta; lex Laetoria (193/192 pr. K.)popolnoma dorasli (venia aetatis): od 25 leta naprej

OTROCI DO SEDMEGA LETA

Otroci do dopolnjenega sedmega leta so bili poslovno popolnoma nesposobni. Skleniti niso mogli nobenega pravnega posla in njihovo ravnanje ni moglo imeti nobenih pravnih uinkov. Razlog za njihovo poslovno nesposobnost je bilo preprianje, da e nimajo razuma. Infans je lahko postal nujni domai dedi (suus heres) svojega oeta ali starega oeta, pod katero oblastjo je bil do njegove smrti - v tem primeru je namre dediina pripadla z ipso iure z zapustnikovo smrtjo in torej ni bilo treba izraziti nobene poslovne volje. Infans brez varuhovega sodelovanja ni mogel pridobiti posesti doloeno izjemo sreamo ele v postklasinem pravu, v katerem je lahko zael posedovati stvari, ki mu jo je nekdo podaril ali izroil.Tudi ni deliktno odgovarjal, ni imel deliktne sposobnosti in ni odgovarjal za morebitno prepovedano dejanje, ki ga je storil niti ni odgovarjal za povzroeno kodo, je pa lahko kot dedi odgovarjal za vrnitev stvari, ki jo je npr. ukradel zapustnik.

20


STAREJI NEDORASLI

So bili otroci med sedmim in dvanajstim (deklice) oz 14 letom (deki) niso mogli skleniti zakonske zveze, ker e niso bili spolno zreli; prav tako niso mogli napraviti veljavne oporoke. Zanje je veljalo, da so omejeno poslovno sposobni. Brez sodelovanja varuha so lahko pridobivali, niso pa se mogli veljavno zavezati ni veljalo za starejega nedoraslega, ki je bil blizu otroku mlajemu od 7 let.Naeloma so lahko sami sklepali PP; iz katerih so bili upravieni oz se je z njim izboljal njihov poloaj.Je epav pravni posel. Varuhi nedoraslega (TUTOR) - skrbi zanj in ga varuje.Stareji nedorasli v praksi ni mogel zahtevati izpolnitve, ne da bi tudi sam izpolnil svoje (formalno neobstojee) obveznosti. Od njega je bilo mono zahtevati povrnitev tistega, za kolikor je bil s PP obogaten.

NEDOLETNI (MINORES)

Z dopolnjenim 14 letom je Rimljan postal polnoleten in s tem popolnoma poslovno sposoben. Naelno je lahko veljavno sklenil katerikoli pravni posel ali opravljal javno funkcijo.Kmalu se je pokazalo, da poslovna sposobnost e ne pomeni izkuenosti. Mladi in neizkueni Rimljani so bili pogosto rtve razlinih goljufov, ki so jih z veseljem izrabljali zato so sprejeli poseben zakon LEX LAETORIA, ki je skual pred zlorabami zavarovati neizkuene, mlaje od 25 let nedoletne. Pomo nedoletnim se ni nanaala le na pravne posle, ampak tudi na sodne postopke.

Actio legis Laetoria - toba zoper tistega, ki je zlorabil neizkuenost nedoletne osebe in jo ogoljufal

Exceptio legis Laetoria e se je nedoletni samo neugodno zavezal, mu je pretor dovolil to tobo zoper sopogodbenika, ki je zlorabil njegovo neizkuenost.

Ljudje so se zaeli izogibati PP z nedoletnimi, ker je vsak PP nedoletne osebe spremljala vsaj naelna monost, da ga bo izpodbijala oz bo nasprotno stran obtoila zlorabe svoje neizkuenosti.

Da bi se vsemu temu izognili, je lahko vsaj nedoletni pretorja zaprosil za SKRBNIKA. Podobno kot varuh je tudi skrbnik nedoletnega odobril sklenjen PP, zaradi esar tega ni bilo ve mogoe izpodbijati zaradi domnevne neizkuenosti.

e je sklenil PP brez sodelovanja skrbnika, je bil to veljaven PP, vendar se je lahko skliceval na pravno varstvo laetorijskega zakona.

Dejansko so polnoletni postali ele s 25-leti. Po dopolnjenem 18 letu za enske in 20 za moke, si lahko zaprosil ZA SPREGLED STAROSTI (VENIA AETATIS) poslovna sposobnost tudi v dejanskem pomenu besede.

DUEVNA BOLEZEN

21


Duevno bolna oseba ni bila poslovno sposobna. Za duevno bolezen so teli le hude in oitne duevne motnje, zaradi katerih se prizadeti ni zavedal svojega ravnanja.Zaradi nezmonosti skrbeti zase, so imeli umobolni posebnega skrbnika (curator furiosi), ki je upravljal njihovo premoenje.Posli, ki jih je sklenil umobolni preden je zbolel, so ostali veljavni oporoka, ki jo je sklenil, dokonal, preden je duevno zbolel, bo veljala... Prav tako je v veljavi ostala tudi zakonska zveza,ki jo je sklenil, ko je bil e zdrav. Po RP je obdral tudi oetovsko oblast.

LUCIDUM INTERVALLUM svetel trenutek kadar je omraitev uma zaasno popustila, lahko normalno dojema, ni pod vplivom bolezni. Ni poslovno sposoben, razen ko ima svetli trenutek in naredi konkretno pravno dejanje. Podobno kot otrok do 7 leta, tudi umobolni ni bil deliktno sposoben.

SPOL

moeva ali oetova oblast

varuh; z njegovo odobritvijo lahko enska sklepa civilne oz. obline posle; privolitev glede poroke pri neoblinih poslih to ni potrebno enska, ki ni bila pod moevo ali oetovo oblastjo, je morala namre imeti varuha. e ni bil varuh postavljen z oporoko oeta ali moa, je bil varuh najbliji agnantski sorodnik (e ni bilo niti tega, je pretor podelil varuha, ki se je imenoval tutor dativus podeljeni varuh)

namen varutva je bilo najbolj oiten pri agnatskem varuhu, ki je moral poskrbeti, da premoenje svojepravne enske ni prelo iz rodbine. Ker bi se to najlaje zgodilo s sklenitvijo zakonske zveze, je svojepravna enska tudi za to potrebovala varuhovo soglasje. Svojepravna enska je lahko sama sklepala pravne posle. e je lo za obline pravne posle civilnega prava, jih je moral varuh avtorizirati. Pri neoblinih pravnih poslih to ni potrebno.

Avgust, ius trium liberorum: oprostitev varutva, e je enska rodila 3 otroke

postklasina doba in Justinijanovo pravo: vse bolj se razvoj pomika proti izenaenosti poslovne sposobnosti mokih in ensk

NESPAMETNA ZAPRAVLJIVOST

nespametna zapravljivost, ki se tie premoenja druine je lahko vzrok za preklic polne poslovne sposobnosti

22


za RP teje zapravljivost tisto gospodarjenje, ki zmanjuje druinsko premoenje ali tisto, ki ga je podedoval. Ni razlog, e zapravi svojo tekoo plao, ampak obstojee premoenje.

Zapravljivcu je pretor odvzel sposobnost opravljati premoenjske posle. Imeti je moral skrbnika, brez katerega ni mogel veljavno odsvajati ali prevzemati odgovornosti.

AURATOR PRODIQI skrbnik preklicanega, poslovna sposobnost se lahko vrne

po preklicu lahko ta oseba sklepa zgolj posle, s katerimi pridobiva; za ostalo mora posel avtorizirati skrbnik

ne more dati prisege ali napraviti oporoke s tem, da je oporoka, ki jo je napravil pred preklicem ostala v veljavi. e se je poboljal in spremenil svoje zapravljive navade je postal znova

poslovno sposoben ter je lahko upravljal svoje premoenje. V takem primeru je lahko napravil tudi veljavno oporoko.

ohrani polno deliktno sposobnost

V postopku za odvzem poslovne sposobnosti sodie odloa o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duevne bolezni, duevne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizino stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. (44. len Zakona o nepravdnem postopku)

PRAVNI POMEN ASTI

ast kot ugled, spotovanje in zaslunost ki ga druba priznava svojemu lanu zaradi njegovega vedenja in ravnanja

pravno pomembna postane takrat, ko jo zane upotevati pravni redv nekaterih primerih lahko to pomeni tudi posledice za pravno in poslovno

sposobnost posameznika INFAMIA nekdo je predmet slabega glasu, o nekomu se slabo govori,

obsodba zaradi kritve pogodbe. Dejanje, ki jo je povzroila je bila obsodba e je bila stranka obsojena, jo je doletela infamija (izguba asti).

Razvoj po obdobjih: Civilno pravo

kdor kot pria ali kot tehtniar sodeluje pri pravnem poslu, pa o tem pozneje noe priati, ne more ve sodelovati pri nobenem oblinem poslu

cenzor in njegov opomin

Pretorsko pravo

23


ve dejanj, ki se tejejo za neastna oz. imajo za posledico izgubo asti

Klasino pravo razlikovanje med zmanjanjem (kdor je izkljuen iz senata ali iz

jav. funkcije ali obsojen z manjo kaznijo) in izgubo asti (kdor izgubi prostost, je izgnan ali obsojen na delo v rudnikih)

persona turpis oseba na slabem glasu e je zapustnik postavil za dedia persona turpis, bodo dedii laje izpodbijali oporoko

Justinijanovo pravo prevzame pretorsko ureditev oseba infames:

o ne sme naperiti popularnih tobo ne sme nastopati pred sodiem, kot pravdni

pooblaenec; ne smejo postulirati za druge, razen kot varuhi ali skrbniki

STVARNO PRAVO

24


Stvarno pravo Stvar Justinijan/Gaj INSTITUCIJE:delitev naOSEBESTVARIDEJANJApojem stvari: iri in oji pomenpremoenjsko/stvarno (iri pomen stvari) pravo: STVARNO (oji pomen stvari) PRAVO ''kar imam'' actio in rem naperil tobo

glede stvari, ni vano kdo je lastnikOBLIGACIJSKO PRAVO ''kar mi je dolgovano'' actio in personam lahko

naperim zgolj na tono doloene osebe, npr. tiste, ki mi dolguje denarDEDNO PRAVO nain pridobitve premoenja

STVAR STVARNA PRAVICA

Samostojna, fizina oz telesna stvar kot del zunanjega sveta, mora biti takna, da lahko ima lovek oblast nad njo.

Razlikujemo dve vrsti: Telesne stvari - kar lahko primemo (res corporales) stvari v ojem

pomenu besede- stvari, ki se jih je mogoe dotakniti Netelesne stvari kar obstaja v pravu (res incorporales) stvari, ki se jih

ni mogoe dotakniti in obstajajo samo v pravu (stvarne pravice, obveznosti, pravice iz dedovanja...)

STVAR v ojem pomeni besede je DEL ZUNANJEGA SVETA, NAD KATERIM JE MOGOE PRIDOBITI OBLAST.

STVARNA PRAVICA je oblastvena pravica na stvari

prenehanje stvari pomeni prenehanje pravice

je absolutna pravica: uinkuje nasproti vsakomur drugemu

koliina stvarno-pravnih upravienj na stvari je omejena

je ekskluzivna pravica: izkljuuje iz poseganja po stvari vsakega, ki ni upravien

naelo specialnosti: stvarna pravica (in tudi prenosi le-te) je praviloma vezana na posamezno stvar (7. len SPZ: Naelo specialnosti: Samo individualno doloena samostojna stvar je lahko predmet stvarnih pravic, razen e ta zakon doloa drugae.)

pomen RAZPOLAGALNEGA PRAVNEGA POSLA: ustanavlja, prenaa,

25


obremenjuje ali ukinja stvarne pravice + terja veljavno podlago (causa) ali pravni naslov (titulus)

Stvar v ojem pomenu besede je del zunanjega materialnega sveta, nad katerim je mogoe pridobiti oblast. Stvarne pravice so oblastvene pravice na stvareh. Ta predstavlja neposredno oblast nad stvarjo in monost poseganja po njej. Prenehanje stvari pomeni tudi prenehanje stvarne pravice na njej. Obstaja numerus clausus - omejeno tevilo stvarnih pravic. Stvarna pravica je absolutna, ker uinkuje proti vsakomur. Obenem je tudi izkljuujoa - ekskluzivna, saj je namenjena le tono doloenim osebam. Predmet stvarne pravice je po naelu specialnosti praviloma le posamezna stvar. Stvarne pravice se ustanavljajo, obremenjujejo, prenaajo ali ukinjajo z razpolagalnimi pravnimi posli (uspenost odvisna od obstoja veljavne podlage - cause ali od pravnega naslova - titulus). Te dva po navadi predstavlja nek zavezovalni pravni posel. Raz. pravni posel lahko temelji na individualnem pravnem aktu ali na zakonu.

STVARNE PRAVICE V RIMSKEM PRAVU

lastninska pravica (dominum, properietus) stvarne pravice na lastni stvari 4 stvarne pravice na tuji stvari:

1. Slunosti (servitutes)2. Zastavna pravica (pignus, hypotheca)3. Stavbna pravica (superficies)4. Dedna zakupna pravica (emphyteusis)

Stvarnopravni zakonik (SPZ)Stvarne pravice

2. lenStvarne pravice so:

lastninska pravica, zastavna pravica,

zemljiki dolg, slunosti,

pravica stvarnega bremena, stavbna pravica.

POJEM IN VRSTE STVARI

Stvar je samostojen materialni predmet, ki je dostopen lovekovi oblasti.

26


(SPZ) Stvar15. len

(1) Stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko obvladuje. (2) Za stvar se tejejo tudi razline oblike energije in valovanja, ki jih lovek lahko

obvladuje.

Pomembna je delitev na stvari zunaj pravnega prometa (res extra commercium) danes bi temu ustrezal pojem "javno dobro" in stvari v pravnem prometu (res in commercio) stvari so dostopne samo upraviencu; stvari, na katerih lahko obstajajo stvarne pravice in so lahko predmet pravnih poslov zasebnega prava.

STVARI ZUNAJ PRAVNEGA PROMETA (res extra commercium) Ustanavljanje pravnih pravic je zelo omejeno

1. Stvari izvzete po sakralnem pravu (res divini iuris)1a. stvari posveene bogovom (res sacrae): svetia, rtveniki, oltarji, bogosluni in kultni predmeti1b. grobia (res religiosae): (del) zemljia, kjer je nekdo pokopan 1c. stvari pod varstvom bogov (res sanctae): mestna obzidja, mestna vrata, meja med zasebnimi zemljii

2. stvari izvzete po posvetnem pravu tiejo se javnega dobrega2a. javno dobro (res omnium communes): zrak, tekoa voda, morje in morska obala2b. stvari drave (res publicae): javne ceste in reke, trnice, gledalia, [dravna zemljia, dravni sunji], tudi lastnina mestnih obin (res universitatis)

RES IN COMMERCIO stvari v pravnem prometu

A. RES MANCIPI in RES NEC MANCIPI

Najpomembneje stvari za gospodarski poloaj druine/kmetijskega posestva.Stvari na katerih sta temeljila pridelovanje hrane in pridobivanje drugih dobrin za ivljenje:

Zemljia Vprena in tovorna ivina Sunji 4 zemljike slunosti:

Slunost pepoti - iter Slunost poti za gonjenje ivine - actus Slunost vozne poti - via Slunost napeljave vode s tujega zemljia

aquaeductus

27


Ko enkrat slunost dovoli, ima potem doloene omejitve, se mora vzdrati nekaterih dejanj.

Pravice na res mancipi je bilo mogoe pridobivati ali odsvajati le oblino, da se zminimalizira doloeno voljo; utemeljeni so v civilnem pravu (mancipacija, in iure cessio). Posel je potekal pred priami in tehtniarjem - publiciteta. To je zagotavljalo pravno varnost. Ta delitev je izgubila svoj pomen, ko je mancipacijo nadomestila traditio.

Ostale stvari so RES NEC MANCIPI na njih se prenaa lastninska pravica s traditio. Ko se spremenijo gospodarske prilike, ta delitev izgubi pomen. Ne spadajo v krog stvari.

B. NEPREMININE in PREMININE

NEPREMININE (res immobiles) zemljia in vse, kar je z njimi trdno in trajno spojeno Tudi glede zranega prostora nad tem zemljiem in podzemnega

prostora pod tem zemljiem

PREMININE (res mobiles) vse ostalo; premine stvari (res mobiles) in stvari, ki se premikajo

same (res se moventes)

(SPZ)Nepreminina

18. len(1) Nepreminina je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi

sestavinami. (2) Vse druge stvari so preminine.

C. NADOMESTNE in NENADOMESTNE STVARI

NADOMESTNE: stvari, ki jih lahko medsebojno zamenjamo in so enakovrstne (genus), npr. ito, olje, vino, srebro, denar

NENADOMESTNE stvari, ki so individualno doloene, gre za unikate, ne da se jih nadomestiti (species), npr. kip Davida, pla Alexandra Velikega,...

Ta delitev je pomembna v obligacijskem pravu, saj se delitev na nadomestne in nenadomestne v veliki meri ujema z delitvijo na doloene po vrsti (genus) in doloeno individualno (species).

28


vpraanje pri obligacijskem pravu nakljuno unienje stvari - e je predmet obligacije species, bo nakljuno unienje trpel upnik, e gre za nadomestno stvar, bo trpel dolnik.

D. POTRONE in NEPOTRONE STVARI

POTRONE stvari, ki jih je z enkratno rabo tudi porabijo, npr. vino, hrana, denar, kurjavaNEPOTRONE stvari, ki so namenjene vekratni oz. dalji uporabi, npr. zemljie, orodja, sunji, tramovi...

E. DELJIVE in NEDELJIVE STVARI

DELJIVE so tiste stvari, ki jih je mogoe brez kode za njihovo bistvo in vrednost razdeliti na ve delov, npr. denar, ito, travnik

NEDELJIVE suenj, diamant, umetnina - izguba njihovega bistva, obstoja, bistvenega zmanjanja vrednosti.

Brez nevarnosti za njihov obstoj, jih ni mogoe razdeliti. Nekatere stvari je sicer mono fizino razdeliti, vendar kljub temu ne gre za deljive stvari, e pomeni delitev zmanjanje njihove vrednosti. Lahko se posluimo pravne delitve, e fizina ni mona:

Eden od lastnikov obdri stvar in ostale izplaa Stvar se proda in se denar razdeli

F. ENOVITE, SESTAVLJENE in SKUPNOST STVARI Enovite stvari, ki so enotne po svoji naravi, nimajo sestavnih delov. Tipina enovita stvar je suenj.

Suenj, tram, ivali, kamenSestavljene funkcionalno povezane v neko celoto. hia, omara, ladjaSkupnost stvari, ki jih povezuje le ime knjinica, reda, dediina

Sestavljene stvari lahko razdelimo na ve stvari (ura). Ko je stvar enkrat sestavljena, lastninska pravica miruje dokler so stvari med seboj povezane.Stvari se pogosto spajajo med seboj, tako da gospodarsko manj vana, postane sestavina glavne. Stranska stvar s tem izgubi svoji samostojnost in postane prirast glavne stvari (tram, posejano ito). Accessio cedit principali stranska stvar pripada glavni.

Universitas facti (skupnost stvari) funkcionalna celota povezava, ki je gospodarska funkcionalna celota (knjinica, reda). Samo izjemno RP dopua, da se te stvari obravnavajo skupaj (e dam v najem redo, to lahko uredimo z eno pogodbo). Dediina kot vso premoenje, ki ga zapustnik pusti za sabo. Predmet stvarnih pravic so zgolj posamezniki. Enotna toba.

29


PRITIKLINA, PRIRAST in PLODOVI

PRITIKLINA sicer samostojna stvar, ki je funkcionalno povezana s t.i. glavno stvarjo (zapah ali tram v hii; gnoj na zemljiu); ni pravne samostojnosti, temve je to kot prirast k stvari. Pritiklina sledni pravni usodi glavne stvari. K zemljiu v rimskem asu ni spadalo ni, kar se trdno ni dralo zemlje. Tako tudi plodovi niso spadali k zemlji.

V veini primerov je lo za odsvojitve ali dedovanje stvari ~ vpraanje kaj spada zraven in kaj ne Po naem pravu je pritiklina preminina, ki je v skladu s splonim preprianjem namenjena gospodarski rabi ali olepanju glavne stvari

PLODOVI neposredni proizvodi plodonosne stvari. Je stvar, ki nastane v teku normalnega obstoja matine plodonosne stvari. Plod postane samostojna stvar, ko se loi od matine stvari.

Loimo:Naravni (fructus naturales): znailno je, da ostane ohranjena plodonosna stvar (podrta drevesa zaradi viharja niso plodovi) sadei, mladii, deloCivilni plodovi (fructus civiles): so obresti, saj se glavnica obravnava kot plodonosna stvar donosi od najema ali zakupa, koristi od slunosti

VRSTE PLODOV

Fructus separati - plodovi, ki se loijo od matine stvari (ni pomembno ali umetno ali naravno)Fructus percepti - plodovi, ki jih je nekdo pridobil, uivalec jih je pridelal, ki so bili zares vzeti v posestFructus neglecti - zanemarjeni plodoviFructus exstantes - plodovi, ki jih je toenec e imel in jih je mo vrnitiFructus consupmti plodovi, ki jih je toeni do nekega trenutka e porabilFructus percipiendi - plodovi, ki bi jih pridobil lastnik, e bi imel v posesti plodonosno stvar (e nekomu posodim vrt in ta samo lenari, imam pravico zahtevati plodove, ki bi jih v tem asu sam pridelal)

LASTNINA IN POSEST

Lastnina/lastninska pravica pravna oblast nad stvarjo (res mancipi/res nec mancipi; civilna in pretorska lastnina); absolutna

Posest dejanska oblast nad stvarjo je dejstvo, ki se ugotavlja. Lastnik je ponavadi tudi posestnik, ni pa vedno tako.

''lastnina in posest nimata ni skupnega''

POSEST

30


Je dejanska oblast nad stvarjo, skupaj z voljo posedovati jo zase, ki ni odvisna od obstoja pravice. Posest je zunanji izraz lastninske pravice (ni pa nujno).

DEJANSKA OBLAST + POSESTNA VOLJA je predmet detencije (imetnitva) dejanski odnos do stvari.

Predmet posesti je mogla biti le stvar, na kateri je mogoa lastninska pravica. Stvar, ki je izven pravnega prometa, ni mogel nihe posedovati. Izjema je posest na loveku, ki je pomotoma suenj.

DOBROVERNI POSESTNIK - vzame tujo stvar v preprianju, da je stvar njegova

NEDOBROVERNI POSESTNIK - tat, ki je stvar ukradel. Pravne posledice posesti varstvo, pravica do samopomoi(do uporabe

sile, v kolikor bi mu kdo to hotel odvzeti); priposestovanje. Pomembna je kot dejstvo zaradi pravnih posledic posesti.

2 omejitvi pri posesti: poslovna sposobnost za lastnitvo (tisti, ki bi bil lahko tudi sam lastnik), predmet v pravnem prometu (stvar v kateri je mona lastninska pravica)

e so izpolnjeni doloeni pogoji, lahko po poteku asa, doloeno stvar priposestvujemo, dobimo lastninsko pravico na doloeni stvari, npr. izvajanje slunosti.

POSEST IN IMETNITVO

Razvoj oz. zgodovina posesti v RP - posest v rimskem klasinem pravu je nastala kot sinteza dveh pojmov:

Predpostavka - dejanska oblast nad stvarjo Predpostavka - oblast nad delom javnega zemljia (samo dejanska oblast,

ne pa tudi pravica). Oba pojma sta predstavljala civilno posest - possesio civilis. To je bila dejanska oblast, ki jo je nekdo izvreval z voljo imeti stvar zase.

IMETNITVO oz detencija; zgolj dejanska oblast nad stvarjo, ne pa tudi ustrezna volja, npr. ta, ki stvar zgolj hrani za nekoga, kdor jo je dobil na posodo, jo vzel v najem ali zakup...

(SPZ) Imetnitvo26. len

Kdor izvruje dejansko oblast nad stvarjo za drugega in se je dolan ravnati po njegovih navodilih, nima posesti (imetnik).

Imetnik lahko za posestnika izvruje samopomo.

VRSTE POSESTI

A. DOBROVERNA in NEDOBROVERNA POSEST

31


DOBROVERNI POSESTNIK posestnik, ki je bil zmotno preprian, da je lastnik in da je kot tak upravien do posesti BONA FIDET POSSESSOR dobra vera je pomenila DEJANSKO ZMOTO (ki je morala biti upraviena)

NEDOBROVERNI P. posestnik stvari, ki se je zavedal, da stvar ni bila njegova, pa je trdil, da je njegova. Npr. tat; MALA FIDET POSSESSOR

B. VICIOZNA in NEVICIOZNA POSEST (na podlagi kako smo jo dobili)

Viciozna je tista posest, ki je bila pridobljena na silo (VI), na skrivaj (CLAM) ali na pronjo do preklica - v prekarij (PRECARIO)

Je rezultat (razen prekarija) nedovoljene spremembe posestnega stanja Ker se nanaa na doloeno osebo, je relativna Gre za nain pridobitve in ne za upravienost do posesti

NEVICIOZNA - so pa vsi ostali naini na katere dobimo posest relativno vedno se gleda v razmerju do koga sem jaz posestnik, do tistega, ki sem na silo, na skrivaj odvzel posest,l sem relativno viciozen

C. LASTNIKA in NELASTNIKA POSEST

LASTNINKI POSESTNIKI ! trdijo, da so lastniki stvari, ker jo imajo v posesti njihova posest je utemeljena z lastninsko pravico, pretor jim je nudil posestno varstvo. Lastniki, dobroverni posestniki, nedobroverni posestniki so lastniki posestniki.

NELASTNIKI P. posedujejo stvar praviloma le zaasno in priznavajo, da so dolni prepustiti lastniku; njihova posest temelji na pravici, ki ni lastninska; deleni so bili posestnega varstva. Po poteku asa bodo stvar vrnili lastniku.Bili so pa:

1. ZASTAVNI UPNIK - v posest je dobil zastavljeno stvar v zavarovanje svoje terjatve. e dolnik terjatve ni izpolnil, je upnik stvar prodal, v nasprotnem primeru je stvar vrnil. Prodaja stvari je brez uinka.

2. SEKVESTER shranjevalec posebne vrste; stranki ki sta se pravdali glede lastninske pravice na neki premini stvari, sta dali sporno stvar v hrambo sekvesterju; po koncu pravde jo je ta vrnil zmagovalcu; Varstvo ker ni bilo jasno kdo bo v pravdi uspel pa tudi zato, da ne bi bilo spora o tem, katera od strank bo lahko v svoj priposestvovalni as vtela as pravde.

3. PREKARIST je prejel tujo premino ali nepremino stvar v neodplano uporabo na pronjo do preklica; dokler je stvar uporabljal in posedoval je tel za posestnika, nasproti tistemu, ki mu je stvar dal je bil relativno viciozen, zato je bila nasproti njemu posest neupraviena.

32


4. DEDNI ZAKUPNIK (emfitevza) je pridobil kmetijsko zemljie v zakup za dolgo dobo, na zemljiu je pridobil stvarno pravico (IUS EMPHYTHEUTICARIUM) zato je veljal za posestnika.

D. NEPOSREDNA in POSREDNA POSEST

Neposredno je posedoval tisti,ki je imel oba elementa posesti, tako oblast kot voljo; stvar je lahko prepustil drugemu v detencijo, vendar se je telo, da stvar e vedno poseduje (dejansko oblast je zanj izvreval detentor).

Posredno je posedoval tisti, ki je izvreval posest preko nekoga drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova.

SPZIII. del POSEST

Pojem24. len

(1) Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). (2) Posest ima tudi tisti, ki izvruje dejansko oblast nad stvarjo prek koga

drugega, ki ima neposredno posest iz kakrnegakoli pravnega naslova (posredna posest).

Lastnika in nelastnika posest27. len

(1) Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniki posestnik. (2) Kdor ima stvar v posesti brez volje imeti jo za svojo in priznava vijo pravno

oblast posrednega posestnika, je nelastniki posestnik.

Dobra vera posestnika28. len

Posestnica oziroma posestnik (v nadaljnjem besedilu: posestnik) ni v dobri veri, e je vedel ali mogel vedeti, da ni upravien do posesti.

PRIDOBITEV in IZGUBA POSESTI

PRIDOBITEV

Pogoji za pridobitev: Poslovno sposobna oseba Splono mnenje, da lahko pridobi posest le tisti, ki je bil zmoen oblikovati

posestno voljo Posesti ni mogel pridobivati umobolni

33


Osebe pod oblastjo so lahko pridobivale za gospodarja z njegovo vednostjo; za pekuliarno stvar vrednost ni bila potrebna

Kdaj? takrat, ko smo posrali posestnik. Takrat, ko pridobimo oblast nad stvarjo in voljo imeti stvar zase OBLAST + VOLJO. Ko dejansko obvladujemo stvar (ujeta divjad) oblast mora biti navzven vidna.

IZVIRNA in IZVEDENA PRIDOBITEV Tisti, ki ni mogel obdrati stvari, ni mogel ostati posestnik

IZVIRNA nastalo je novo posestno stanje; pridobitev dejanske oblasti je bila vidna tudi navzven ograditev zemljia, ival je posestnik zaprl.

Pri izvirnem nainu ne sme biti nobenega dvoma, da je pridobil stvar v posest. Oblast nad stvarjo je treba izrecno pokazati - vzeti stvar v posest.

IZVEDENA posestno stanje se je nadaljevalo, spremenila pa se le oseba posestnika; ni bilo potrebno posebno poudarjati, da ima posestnik stvar v dejanski oblasti. Pogoji, da je navzven vidna, so manj strogi.

IZROITEV NA DOLGO ROKO (longa manu traditio)Gre za simbolno pridobitev pri izvedenih pridobitvah posesti na nepremininah. Uporablja se za primer izroitve dolgovanega zneska ali premine stvari, ki jo je izroitelj poloil tja, kamor mu je naroil pridobitelj.Npr. lastnik stanovanja, ki ga nameravam prodati, v stanovanju imam najemnika. Ne pride do prenosa, ker v njem biva posestnik. Neposredna posest se ohrani, posestnik pa se spremeni.

POSESTNI KONSTITUT prehod iz posesti v imetnitvo. Posebnost posestnega konstituta novi lastnik je lahko pridobil posest samo z voljo dejansko oblast zanj je izvreval imetnik dosedanji posestnik.

IZROITEV NA KRATKO ROKO - takrat ko ni nobene prave izroitve, spremeni se le volja stvari. Imam dejansko oblast, pridobim e voljo in postanem lastnik stvari. Pomembno, da obstaja pravna podlaga, npr. kupoprodajna pogodba. Ko iz imetnika postanemo posestnik. Obratno kot posestni konstitut.

Pridobitelj je imel e pred izroitvijo stvar v detenciji. Do pridobitve mu je torej manjkala samo posestna volja. Posest je zato prela e z golo voljo lastnika (ko je lastnik nekomu posodil stvar ali jo dal v najem). Izroitev na kratko roko je torej pomenila prehod iz imetnitva v posest, zatorej je morala obstajala ustrezna podlaga (causa) - zavezovalni pravni posel. Sprememba je torej le v posestni volji. Rimsko pravo je to strnilo v pravilu NEMO SIBI IPSE CAUSAM POSSESSIONIS MUTARE POTEST - nihe ne more spremeniti temelja svoje posesti. To pomeni, da je za prehod posesti z izroitvijo na kratko roko potrebna neka zunanja pravna okoliina v obliki podlage za prenos posesti

34


IZGUBA POSESTI e nimamo ve volje, dejanske oblasti ali e pride do stvarnega unienja.

1. Izguba posesti po volji posestnika Hkrati sta prenehala oba elementa (z zavrenjem, izroitvijo stvari...) Posest je prenehala z izroitvijo, tudi e pridobitelj ni postal posestnik,

npr. e je kdo izroil stvar umobolnemu ta ni postal posestnik Ker je zahtevalo prenehanje posesti tudi prenehanje posestne volje,

tega ni mogel storiti nedorasli brez varuhovega sodelovanja.

2. Izguba posesti proti volji posestnika Zadoala je izguba dejanske oblasti nad stvarjo e mi kdo stvar

ukrade, voljo e vedno imam IZJEMOMA je lastnik nepreminine ohranil svojo posest, kljub izgubi

dejanske oblasti posest zemlji, ki so bila dostopna samo sezonsko Pri premininah velja, da posedujemo tisto stvar, ki jo lahko kadarkoli

hoemo, vzamemo v dejansko oblast

SPZ60. len

(3) Izroitev preminine se teje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izroitve:

e je bila preminina e pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izroitev na kratko roko);

e sta se stranki dogovorili, da preminina kljub prenosu lastninske pravice e naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).

(4) e je stvar v posesti tretjega, se teje izroitev preminine za opravljeno v trenutku, ko je bil tretji obveen o prenosu lastninske pravice (izroitev na dolgo

roko). S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja.

POSESTNO VARSTVO in PRETORJEVI INTERDIKTI

Pretorjevo posestno varstvo je obstajalo poleg pravice vsakega posestnika do samopomoi.

V interdiktih se je ugotavljalo igav zahtevek je bolj utemeljen na ravni dejanskega ni se dotaknil vpraanja ali je posest utemeljena v pravici.

Izid posestnega spora ni v niemer vplival na obstoj pravice. Pretor ni elel prepovedati uporabo sile interdikti se konujejo s klavzulo

vim fieri veto prepovedujem uporabo sile. Zavrnil je posestno varstvo tistega, ki mu je nasprotna stranka lahko

oitala relativno vicoznost Posestni iterdikti so sluili kot uvod v lastninsko pravdo Pretor z interdikti varuje vse, razen relativno vicioznega posestnika

35


VRSTE INTERDIKTOV

A. INTERDIKTI, KI OHRANJAJO POSEST (prohibitorni)

Pretor prepovedal motenje posesti in uporabo sile. Da se motnja ne bi ponovila, je morala stranka, ki je spor izgubila, dati varino cautio de ampulis non turbando.

A1. INTERDIKT UTI POSSIDENTIS nepreminineo Pretor je skual ohraniti stanjeo Interdikta RETINENDAE POSSESSIONIS sta bila dvojna - interdikt je bil

naslovljen enkao na obe stranki, eprav je ena od njiju sproila postopek, to e ni pomenilo, da se interdikt ni mogel obrniti proti njej

o e je bila stranka viciozna proti tretjemu, pretor tega ni upoteval

A2. INTERDIKT UTRUBI- za preminineo Pri premininanah pretor ni nudil varstva trenutnemu posestniku narava

posesti se je lahko vsak trenutek spremenilao Varstvo je nudil tisti stranki, ki je dokazala, da je sporno stvar posedovala

veji del leta preteklega, raunamo na dan izdaje interdikta Sprememba v Justinjanovem pravu odloilno je, kdo je bil posestnik v

trenutku, ko se je postopek zael

B. INTERDIKTI, KI VRAAJO POSEST (restitutorni)

Prvi je namenjen povrnitvi tistega, ki je bil iz zemljia nasilno pregnan. Drugi je bil namenjen tistemu, ki je nekomu prepustil stvar v uporabo na pronjo do preklica. Takrat, ko imamo opravka z vicioznim posestnikom

B1. INTERDIKT DE VI

INTERDICTUM DE VI COTTIDIANA zaradi sile (le za nepreminine pregnan z zemljia). Skua vrniti posest tistemu, ki je bila nasilno odvzeta,Pozna dva pogoja: tisti, ki je sproil postopek, ni relativno viciozen (nasilno, na skrivaj ali na pronjo do preklica pridobil) in enoletni rok. Smel je zahtevati tudi odkodnino. e je zamudil enoletni rok ali pa je imel zemljie e dedi, mu je pretor dovoljeval actio in factum ta kolikor je obogaten.

INTERDICTUM DE VI ARMATA zaradi sile z orojem (kvalificirana sila): posebej varuje tiste, ki so bili pregnani z orojem. Po mnenju RP pravnikov se teje za oroje vse kar ni gola roka. Zraven je e odkodninski zahtevek (interes) stranka, ki je bila pregnana z zemljia lahko zahteva vrnitev kode, ki je pri tem nastala; in zahtevek za vrailo koristi (interes). De vi armata je stroji, sam ne vsebuje enoletnega roka in niti excepcije.

36


B2. INTERDIKT DE PRECARIOo Gre za reevanje nekega razmerja, v katerem priznavamo poplailo v

denarju.o Ni bil namenjen varovanju posestio Z njim je lahko tisti, ki je dal stvar v uporabo na pronjo do preklica,

zahteval stvar nazajo Pretor je omogoal zasledovanje stvari tudi prekaristu, ki se je nala

znebil stvari, da mu je ne bi bilo potrebno vrnitio Pretor je omogoil tobo proti fiktivnemu posestniku, ki se je prav tako

dolozno znebil stvari, da bi se izognil lastninski pravdi

Interdikt je naperjen proti prekaristu. Stvar pri tem interdiktu je lahko preminina ali nepreminina.

Interdikt uti possidetisKakor tisto poslopje, o katerem tee postopek, posedujeta drug od drugega ne na silo ne skrivaj ne na pronjo, (tako ga posedujta), prepovedujem uporabo sile, da (ga) ne bi tako posedovala.

Interdikt utrubiPri komer od vaju je bil ta suenj, za katerega gre, ne na silo ne skrivaj ne na pronjo nasproti drugemu, pri komer je bil veji del preteklega leta, (pri tem naj ostane), prepovedujem uporabo sile, da ga ta (ki ga je posedoval veji del preteklega leta), ne bi odvedel s seboj.

Interdikt de vi cottidianaOd koder si ti v preteklem letu njega nasilno pregnal ali ga je pregnala tvoja druina (tj. osebe pod tvojo oblastjo), ko je on (tam) posedoval, ker ni posedoval od tebe ne na silo, ne skrivaj, ne na pronjo, tja postavi nazaj njega in vse, kar je on takrat tam imel.

Interdikt de vi armataOd koder si ti ali tvoja druina ali tvoj prokurator njega s silo in oboroenimi ljudmi pregnal, tja (ga) postavi nazaj. Od koder si ti njega s silo in oboroenimi ljudmi pregnal ali ga je pregnala tvoja druina, tja postavi nazaj njega in vse, kar je on takrat tam imel.

Interdikt de precarioKar ima od njega v prekariju (tj. kar ti je na tvojo pronjo prepustil v neodplaano rabo) ali si s hudobnim naklepom prenehal imeti in o tej zadevi tee postopek, to njemu vrni. (vse Kranjc 2008, str. 450-457)

SPZSamopomo

37


31. lenPosestnik ima pravico do samopomoi proti tistemu, ki neupravieno moti

njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomo takojnja in nujna ter da nain samopomoi ustreza okoliinam, v

katerih obstaja nevarnost.

Spor zaradi motenja32. len

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoe zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca,

najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Sodno varstvo posesti33. len

(1) Sodie daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upotevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

(2) Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak nain priel

do posesti, e je ta izvreval dovoljeno samopomo iz 31. lena tega zakona. (3) Posestnik nima pravnega varstva, e motenje ali odvzem posesti temelji na

zakonu.

LASTNINSKA PRAVICA

Najpomembneja izmed stvarnih pravic. Pravico uporabljati stvar kolikor je to dopualo pravo. Lastnik je smel stvar posedovati, jo uporabljati in uivati njene donose ter z njo dejansko in pravno razpolagati (jo zavrei, uniiti,...)Resnina lastnina je samo civilna lastnina (lastninska pravica- dominium ex iure quiritum)IN BONIS HABERE - imeti v premoenju dejansko stanje, ki je bilo varovano kot lastninska pravica BONITARNA LASTNINA.

Razvoj lastninske pravice:

CIVILNA oz KVIRITSKA LASTNINA lastnina po kviritskem pravu. Pozna jo civilno pravo, je tista ''prava'' lastninska pravica.

- Njen predmet so bile lahko le premine stvari in italska zemljia- RES MANCIPI pridobitev lastninske pravice med ivimi le z oblinim

pravnim poslom (mancipacija, in iure cessio); tradicija prenese le posest! pridobitelj je na stvari pridobil civilno lastninsko pravico, ko je stvar priposestvoval.

38


- Oseba je morala biti rimski dravljan, uporaben ustrezen oblien posel + italsko zemljie postal civilni lastnik, dobil tudi poln obseg upravienj.

PRETORSKA oz. BONITARNA LASTNINA oseba, ki je brez oblinega posla dobila lastninsko pravico

- Za varstvo nastajajoe pravice tistega, ki je pridobil neko res mancipi od civilnega lastnika na neustrezen nain, je pretor izoblikoval posebno tobo pomanjkljivost neizpolnjena oblinost. FIKCIJA, da je priposestvovalni as e potekel in da je pridobitelj e lastnik PUBLICIJANSKA TOBA pridobitelj je imel proti odsvojitelju le ugovor prodane in izroene stvari ali ugovor zvijane prevare.

- Oseba A je lastnik sunja, ki se v doloenem trenutku odloi, da ga proda Bju. Prilo je samo do navadne izroitve. Oseba B postane bonitarni lastnik, oseba A je e vedno civilni lastnik. Nastaneta 2 lastnika, kar pa ni dobro. Pretorsko pravo tako izoblikuje pravne instrumente, ki varujejo bonitarnega lastnika. S potekom asa bonitarni lastnik priposestvuje stvar (postane tudi pravi lastnik). Vmesno obdobje je relativno nezaiten (civilni lastnik bi lahko zahteval nazaj, 3. os mu odvzame, bonitarni lastnik se ne more braniti). Ugovor prodane in izroene stvari (e civilni lastnik sproi lastninsko tobo ima bonitarni lastnik ugovor) Nasproti 3. os. Ima bonitarni lastnik FIKCIJO (da je priposestvovalni as e potekel in da je pridobitelj e lastnik PUBLICIJANSKA TOBA) z vidika prava se bonitarni lastnik smatra kot civilni lastnik, e vedno pa ni civilni lastnik, samo v vseh tobah tako nastopa.

ITALSKA ZEMLJIA in ZEMLJIA V PROVINCAH- Na provincialnih zemljiih lastninska pravica posameznika ni bila

mogoa lastnica je drava.- Posameznik ima pravico uporabe in uivanja uti frui habere

possidere (uporabljati, uivati, imeti in posedovati). Pravica, ki jo je mogoe nasproti tretjim uveljaviti s tobo.

- e dejansko stanje ni bilo podprto z doloeno pravico, je RP pod doloenimi pogoji omogoil nastanek take pravice npr. s priposestvovanjem

JUSTINIJAN- v njegovem asu so poznali le e enotno lastninsko pravico

39


SOLASTNINA

O solastnini govorimo, ko obstaja ve upraviencev iste lastninske pravice, ko gre za nerazdeljene stvari. Stvar so imeli v soposesti.Solastniki zato nimajo v lasti fizinih delov, ampak je vsak od njih lastnik raunskega delea celote, ki ga imenujemo miselni dele - pars pro indiviso. Solastnina ne pomeni, da obstaja ve lastninskih pravic - lastninska pravica je ena sama!e je eden od lastnikov hotel posegati v delee drugih lastnikov, je moral pridobiti njihovo soglasje. "e je nekdo, ki je imel s Ticijem skupnega sunja, tega sam osvobodil, se je v tem primeru njegov dele izgubil in je prirasel drubeniku." Vsak lastnik je imel pravico prepovedati - ius prohibendi - dejanske posege pa tudi prepreit (dovoljena samopomo). V klasinem pravu je bilo dovolj le soglasje veine solastnikov. To ni bilo potrebno, e je drubenik delal v korist skupne stvari.e je solastnik, kljub prepovedi druabnika nekaj storil, je lahko druabnik dosegel povrnitev kode z delitveno tobo - actio communi dividundo. Z njo je zahteval prenehanje solastnine. Ta toba je potekala na dveh ravneh:

Stvarnopravna raven - prenehanje solastnine Obligacijskopravna raven - uveljavitev zahtevka med solastniki

Delitve tobe so vsebovale prisoditveno (adjudikacijsko) klavzulo, na podlagi katere je sodnik ustvaril novo lastninsko pravico.Solastniki so imeli stvar v SOPOSESTI.SKUPNA LASTNINA - lastninska pravica na ve oseb na nerazdeljeni stvari, s tem, da delei niso vnaprej doloeni; skupni lastniki lahko odgovarjajo solidarno.

SPZ3. oddelek LASTNINSKA PRAVICA VE OSEB:1. odsek SOLASTNINA

Pojem65. len

(1) Ve oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), e je dele vsakega izmed njih doloen v sorazmerju s celoto (idealni dele).

(2) e solastniki delei niso doloeni, se domneva, da so enaki.

OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE

Lastninska pravica je naeloma absolutna in neomejena. Vnaprej omejena lastninska pravica ne obstaja. Lastnik je bil pri izvrevanju lastninske pravice

40


omejen z naravo same pravice, s pravicami drugih, pa tudi s irim interesom skupnosti.

Omejitve: Javni interes Interes sosedov oz sosednih zemlji Omejitve glede na naravo lastninske pravice Druge stvarne pravice Pogoji

A. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE V JAVNEM PROMETU

Nad omejitvami so bdeli cenzorji. Predvsem sta preganjala nepotrebne izdatke in luksuz, ki je vodil v pomehkuenje. V asu principata je moral lastnik na svoji zemlji trpeti posege, ki so jih zahtevale javne stvari (ceste, vodovod, ). Javna korist mora imeti prednost pred zasebno - UTILITAS PUBLICA PRIVATAE PRAEFERRI DEBET. Skrajni poseg v lastninsko pravico je bila razlastitev. Do nje je prihajajo v zvezi z zemljii za javne gradnje. Razlaeni je bil upravien do odkodnine (razlastitev = prisilni kup). Podobna sta bila odvzem in prisilna dodelitev neobdelanih zemlji.

B. OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE V INTERESU SOSEDOV

SPOR O MEJI in RAZMEJITVENA PRAVDA - e se je zabrisala pet evljev iroka meja med zemljii, so jo skuali obnoviti v posebni razmejitveni pravdi - actio finium regundorum. e je bila meja nedololjiva, jo je s pomojo zemljemercev doloil sodnik s prisoditvijo - adiudicatio. e je bila komu od sosedov s tem storjena koda, je dobil odkodnino.

TOK VODE PO ZEMLJIU spreminjanja toka vode po zemljiu ni smel storiti, e je voda tekla ez njegovo zemljie. Lastnik, ki je spremenil tok vode, je moral vzpostaviti prvozno stanje ali pa trpeti njegovo vzpostavitev.

VEJE IN KORENINE DREVES - e so le te posegale v sosedov prostor, jih je moral lastnik posekati do viine 15 evljev. Namesto njega je to lahko storil sosed. Enako velja za korenine.

NUJNA POT - do te pravice je bil upravien lastnik zemljia, ki ni imel neposrednega dostopa do javne poti ali ceste - uveljavljati jo je bilo mogoe s upravnim postopkom.

IMISIJE - motee posledice izvrevanja lastninske pravice na nepreminini, ki so presegale obiajno mero. Lastnik zemljia ni dolan trpeti pare, dima ali drobcev. Lastnik zemljia se je lahko zoper take imisije branil s posestnim

41


interdiktom uti possidetis, ali pa je sproil negatorno tobo (e je imel sosed slunost).

STAVBE - lastnik, ki mu je pretila koda, da katere bi prilo z ruenjem stavbe na sosednjem zemljiu, je lahko zahteval od soseda varino cautio damni infedcti za povrnitev kode, e bi se stavba res poruila (enako lahko zahtevali dobroverni posestnik, emfitevta, superficiar, zastavni upnik, uitkar, najemnik od vseh natetih vsi nateti). e sosed varine ni hotel dati, je pretor ogroenemu sosedu dovolil, da je sosednje zemljie vzel v svoje varstvo - custodia (pridobil imetnitvo in popravil hio). e lastnik propadajoe stavbe no storil ni od tega, je moral plaati polno odkodnino.

MOTEI GRADBENI POSEGI - lastnik se je lahko branil s prepovedjo nadaljnje gradbe - operis novi nuntiatio. e je bila prepoved gradbenih posegov dana v javnem interesu, je moral graditelj za kazen poruiti vse, kar je zgradil do takrat. To je lahko zahteval sosed z interdiktom interdictum demolitarium. e je lo za prepoved na javnem zemljiu, je dal prepoved lahko kdorkoli. Prepoved je imela za posledico, da je moral graditelj prenehati graditi. Graditelj je lahko gradil naprej v dveh primerih:

e je pri pretorju dosegel preklic prepovedi e je dal varino, da bo poruil vse.

Da ne bi prihajajo do zlorab, je Justinijan doloil za izdajo sodne odlobe v taki pravni rok treh mesecev.

KODLJIVE SPREMEMBE NA ZEMLJIU - in solo (prilo na silo - de vi - ali na skrivaj - clam) - zoper njih je sosed lahko uveljavljal interdikt quod vi aut clam, ki je uinkoval restitutorno. Uporabiti ga je bilo mogoe tudi zaradi spremembe, ki je nastala na javnem zemljiu (nekdo skopal jarek in se nekdo drug pokodoval) - prvi primeri varstva okolja.

SPZDrevo na meji; 81. len

(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepreminin po enakih delih.

(2) e drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepreminin, lahko lastnik nepreminine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroke.

Plodovi, ki padejo na sosednjo nepreminino; 82. lenNa plodovih, ki padejo na sosednjo nepreminino, pridobi lastnik te nepreminine

lastninsko pravico v trenutku loitve plodov od glavne stvari.

Pravica odstraniti veje; 83. len(1) Lastnik nepreminine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega

drevesa, ki segajo v zrani prostor njegove nepreminine in korenine, ki rastejo v

42


njegovo nepreminino, e ga motijo in e tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepreminine.

(2) e je lastniku sosednje nepreminine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejnjega odstavka, ima pravico do odkodnine.

(3) Doloila prvega odstavka tega lena se ne uporabljajo v primerih, kadar je meja nepreminin v gozdu.

(4) Plodovi z vej, ki segajo v zrani prostor sosednje nepreminine, postanejo z loitvijo lastnina lastnika te nepreminine.

SPZPrepoved spreminjanja vodotoka

86. lenLastnik nepreminine ne sme na svoji nepreminini na kodo sosednje

nepreminine spremeniti toka, njegove moi ter koliine in kakovosti vode, ki tee ez njegovo nepreminino.

Odtekanje meteornih padavin87. len

Lastnik nepreminine mora storiti vse potrebno, da meteorne padavine z njegove zgradbe ne odtekajo oziroma ne padajo na tujo nepreminino.

VRSTE NAINOV PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE

A. IZVIRNI (ORIGINALNI) in IZVEDENI (DERIVATIVNI) NAIN

- IZVIRNI Nastane nova lastninska pravica (pridobitelj postane lastnik neodvisno od tega, ali je imel stvar pred njim e kdo v lasti)

- IZVEDENI Gre za prenos lastninske pravice s pravnega prednika na pravnega naslednika

B. CIVILNI in NARAVNI NAIN

- CIVILNI nain pridran samo za rimske dravljane- NARAVNI na splono poznalo pravo narodov

C. NEPOSREDNI in POSREDNI NAIN

- POSREDNI stvar je bila pred pridobitvijo v lasti nekoga drugega- NEPOSREDNI pridobitev, pri kateri je bila stvar v trenutku

pridobitve brez lastnika

D. ENOSTRANSKI in DVOSTRANSKI NAIN

43


- ENOSTRANSKI lastninska pravica nastane samo z dejanjem pridobitelja

- DVOSTRANSKI gre za prenos lastninske pravice z odsvojitelja na pridobitelja

IZVIRNI NAINI

1. PRILASTITEV (OKUPACIJA) - nekdo vzame stvar brez lastnika v svojo posest z namenom, da postane njen lastnik. Lastninska pravica tako nastane s pridobitvijo posesti. RES NULLIUS CEDIT PRIMO OCCUPANTI - nikogarnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest. Za nikogarnjo last so v rimskem asu teli:

Divje ivali , ki imajo svojo naravno prostost + otoke sredi morja - lastnik ivali je tisti, ki jo vzame v posest. Tisti, ki je ival udomail, jo poseduje, dokler je imela navado, da se k njemu vraa Zavrene stvari - bivi lastnik opustil lastninsko pravico Stvari, ki so bile last drave, ki je bila z Rimom v vojni (NE vojni plen)

e so stvari padle z ladje sredi viharja, bi bil odvzem teh stvari tretiran kot tatvina.

2. NAJDBA ZAKLADA zaklad je neka stara shranitev denarja, na katerega se je e pozabilo, tako da nima ve lastnika in moral je biti zakopan v zemlji. Zaklad postane stvar, ko se ne ve ve kdo ga je zakopal.

e je nael na svojem zemljiu (in tudi na posvetnem

Documents

83229846-rkp-izpiski