LETNO POROČILO 2010

Letno poročilo 2010

1.del - Poslovno poročilo

KAZALO

UVOD 51. Ključni dosežki poslovnega leta 51.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah 51.2. Pomembnejši dogodki v letu 2010 91.3. Pismo poslovodstva 111.4. Pismo upravnega odbora 122. Splošni podatki 142.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe 142.2. Lastniška struktura za leto 2010 152.3. Flota 162.4. Kronologija razvoja 183. Upravljanje družbe 203.1. Organi vodenja in upravljanja 203.3. Organizacijska struktura 22POSLOVNO POROČILO 234. Poslanstvo, vizija in strategija družbe 235. Skrbimo za naše potnike 256. Pogoji poslovanja v letu 2010 277. Poslovni segmenti 297.1. Redni promet 297.2. Čarterski promet 307.3. Oddajanje letal 317.4. Trženje medijskega prostora 317.5. Prevoz tovora 347.6. Vzdrževanje letal 357.7. Izobraževanje, letalska šola 368. Investicije 379. Partnerstva 3810. Kakovost 3911. Informacijske rešitve 4012. Upravljanje s tveganji 4113. Analiza poslovnih dosežkov 4614. Dogodki po končanem poslovnem letu 5115. Načrti za prihodnost 52TRAJNOSTNO POROČILO 5316. Zaposleni 5317. Okolje 5618. Odnosi s širšim družbenim okoljem 5719. Korporativno komuniciranje 5820. Raziskave in razvoj 5921. Kdo je kdo, kontakti 6022. Predstavništva in prodajna mesta 61

UVOD

1. Ključni dosežki poslovnega leta

1.1. Ključni dosežki poslovnega leta v številkah

Postavka Enota 2010 2009 2008

Prihodki in rezultat

Celotni prihodki v EUR 151.940.388 164.174.820 207.242.233

Prihodki od prevoza potnikov v EUR 136.026.275 139.636.782 171.694.491

Dobiček iz poslovanja v EUR -59.719.387 -12.205.669 1.217.161

Čisti dobiček/izguba v EUR -63.073.630 -13.991.691 -3.240.977

Bilanca stanja in denarni tok

Sredstva v EUR 101.051.340 147.061.431 151.341.079

Kapital v EUR -36.578.689 27.880.447 30.970.698

Kapital/sredstva v % - 19 20

Denarni tok iz poslovanja v EUR 1.851.079 6.120.385 18.514.681

Fizični podatki

Število prepeljanih potnikov 1.170.235 1.143.542 1.302.172

Zasedenost potniške kabine v % 66,5 63,3 65,6

Število letov 25.124 26.133 27.183

Število razpoložljivih sedežev 928 971 924

Razpoložljivi sedež kilometri 1.842.977 1.886.328 2.055.981

Potniški kilometri 1.226.396 1.193.415 1.348.845

Povprečna razdalja v km 911 905 888

Poraba goriva v tonah 55.393 57.786 63.240

Izkoristek letal v h/dan 8,75 8,99 9,79

Zaposleni

Zaposleni – na dan 31. 12. 452 705 719

(5)

Razvojni kazalniki Adrie Airways d.d. v obdobju 2008–2010

- Prihodki so sledili recesijskim gibanjem in padanju prodajnega kupona

- Že petič v samostojni Sloveniji preko milijon prepeljanih potnikov.

- Beležimo 4% upad števila potniških letov glede na leto 2009.

Celotni prihodki

035.000.00070.000.000

105.000.000

140.000.000175.000.000210.000.000245.000.000

207.242.233 164.174.820 151.940.388

Indeks 79 93

2008 2009 2010

Število prepeljanih potnikov

0

500.000

1.000.000

1.500.000

število prepeljanih potnikov 1.302.172 1.143.542 1.170.235

Indeks 88 102

2008 2009 2010

(6)

Število letov

0

10.000

20.000

30.000

število letov 27.183 26.133 25.124

Indeks 96 96

2008 2009 2010

- Gibanje obsega prodaje in prihodka na zaposlenega

- Število letal prilagajamo povpraševanju.

G iba n je obse ga p roda je in p rihodka na z a posle ne ga

0

50.000.000

100.000.000

150.000.000

200.000.000

250.000.000

2008 2009 20100

100

200

300

400

500

600

700

800

c elotni prihodk i š tevilo z apos lenih

(7)

1412 13

0

2

46

8

1012

14

16

2008 2009 2010

Število letal v flo"

- Kljub zaostrenim razmeram ohranjamo (predvsem v zimski sezoni) število tedenskih frekvenc in tako nudimo našim potnikom kvalitetne in raznovrstne storitve.

- Dolgoročne finančne obveznosti v primerjavi z letom 2009 višje za 4 mio eur (sprememba kratkoročnega revolving kredita v dolgoročni kredit, ob koncu leta 2010 neplačevanje glavnic dolgoročnih kreditov – kasneje dosežen moratorij).

261 228

250 227 235

199

0

50

100

150

200

250

300

2008 2009 2010

Število tedenskih frekvenc

(8)

Dolgoročne finančne obveznos�

010.000.00020.000.00030.000.000

40.000.00050.000.00060.000.00070.000.000

69.952.116 64.918.466 68.977.619

Indeks 93 106

2008 2009 2010

- Primerjava zasedenosti potniške kabine in prihodka na potniški kilometer (»yield«) v letu 2010; »yield« predstavlja prihodek/PKM.

1.2. Pomembnejši dogodki v letu 2010

Prvo četrtletje

•Nadzorni svet družbe je sprejel iztočnice za identifikacijo strateških vprašanj in ciljev družbe za obdobje 2009-2014.

•Adria Airways je z januarjem postala polnopravna članica združenja Star Alliance. Adria Airways postopoma uvaja tradicionalno blagovno znamko Star Alliance, kar vključuje spremembo oznak na letališču, obvestilih, objavljenih med letom in logotipa Star Alliance, prikazanega na letalu.

•Adria je s 1. marcem ponovno vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom, to je 6-krat tedensko.

Drugo četrtletje

•V času zaprtosti letališča Ljubljana zaradi prenove vzletno-pristajalne steze med 07. in 21. aprilom smo operacijo v zmanjšanem obsegu (cca 60% rednega letenja) prestavili na letališče Maribor.

•Med 15. in 20. aprilom smo zaradi zaprtosti zračnega prostora, kot posledice vulkanskega prahu (izbruh islandskega vulkana Eyjafjallajokull) morali odpovedati 136 letov. Izgubo prihodka in dodatne stroške iz tega naslova smo ocenili na 2,4 milijone EUR.

•V maju smo v floto vključili dve novi letali Airbus 319. Obe letali imamo v dolgoročnem najemu od leasing hiše AerCap.

•Sprejeli smo strateško odločitev o 10% zmanjšanju števila frekvenc na rednih linijah ter letenju z večjimi letali – postopno prehajanje iz prevladujoče flote CRJ-200 na prevladujočo floto CRJ-900.

•Sprememba sedeža družbe – družba je registrirana na naslovu Zgornji Brnik 130h, 4210 Brnik-Aerodrom.

•Skupščina v juniju sprejme sklep o spremembi sistema upravljanja družbe - prehod iz dvotirnega na enotirni sistem upravljanja. Imenovani so trije člani upravnega odbora, le – ta pa poslovodno funkcijo prenese na dva izvršna direktorja.

•Ustanovitev dveh hčerinskih družb v 100% lasti Adrie in sicer Adria Airways Tehnika d.o.o. in Adria Airways Letalska šola d.o.o.

PRIMERJAVA ZASEDENOSTI POTNIŠKE KABINE IN PRIHODKA NA POTNIŠKI KILOMETER (yield-a) V REDNEM PROMETU ZA LETO 2010

0

10

20

30

40

50

60

70

80

LOAD

FAC

TOR

%

0

2

4

6

8

10

12

14

16

YIEL

D

Load factor (v%) 57,7 60 60,6 62,4 65,5 68 72,4 70,9 70,2 67,8 64,5 61,8 66

Prihodek na PKM (v EURcent) 12,6 13,5 14 12,1 13 12,8 11,4 10,2 12,5 13,3 14,3 12,6 12,6

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec JAN-DEC

(9)

Tretje četrtletje

•Adria Airways je v juliju v sodelovanju s poslovnim partnerjem Sky Srpska vzpostavila redno letalsko povezavo z Banjaluko. Med Ljubljano in Banjaluko letimo štiri krat tedensko z letalom Canadair Regional Jet CRJ200 z 48 sedeži.

•V sodelovanju s turškim partnerjem UND vzpostavitev nove letalske povezave Ljubljana – Marseille.

•V septembru zadnji komercialni let letala A320 S5 – AAA v okviru operacije Adrie; Adria je bila med prvimi kupci in uporabniki letala A320 in prva letalska družba na svetu, ki je leta 1989 v potniškem prometu poletela z Airbusom A320, ki sta ga poganjala letalska motorja V2500, proizvajalca IAE.

•V septembru smo praznovali 30-obletnico letalske šole Adrie Airways.

•Z Lufthansa Systems smo podpisali pogodbo o implementaciji programske podpore za upravljanje s prihodkom Profitline-Rembrandt, ki nam bo omogočila učinkovitejše upravljanje s prihodkom in posledično povečanje prihodkov rednih linij.

•Dne 02.09.2010 so delničarji Adrie Airways na svoji 27.redni skupščini sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe.

Četrto četrtletje

•Dokapitalizacija družbe - na podlagi sklepa skupščine se je povišanje kapitala družbe izvedlo z izdajo 208.333 novih kosovnih delnic, družba ima po povečanju osnovnega kapitala skupaj izdanih 1.127.924 kosovnih delnic.

•Dne 17.11.2010 je družba PDP d.d. od Adrie Airways odkupila 2.676.346 prednostnih delnic Adria Airways Tehnike (delnice AATP) po vrednosti 1 EUR za delnico, tako da je kupnina znašala 2.676.346 EUR.

•Dne 20.12.2010 je družba Aerodrom Ljubljana, d.d. od Adrie Airways odkupila 4.570.881 prednostnih delnic Adria Airways Tehnike (delnice AATP) po vrednosti 1 EUR za delnico; Aerodrom Ljubljana je s to transakcijo zmanjšal svoje terjatve do Adrie Airways.

•Konec decembra 2010 je bil dosežen dogovor z vsemi sindikati v družbi o 20% znižanju izhodiščnih plač.

•Sredi decembra je družba začela z direktnim letenjem iz Prištine v Muenchen, Frankfurt, kar predstavlja začetek

nadaljnjega razvoja drugih »hubov« na Balkanu.

(10)

Pismo poslovodstva

Spoštovani!

Leto 2010 se bo v zgodovino Adrie vpisalo kot manj ugodno leto. Globalna kriza v svetu in specifična situacija v Sloveniji sta naše podjetje pripeljala v rdeče številke. Poslovno leto smo sklenili z izgubo in to kljub rasti števila prepeljanih potnikov.

Adria je v letu 2010 s svojimi letali prepeljala 1.170.235 potnikov, kar je sicer za 2 odstotka več kot v letu 2009, čeprav smo imeli aprilamočan izpad potnikov zaradi izbruha vulkanskega prahu na Islandiji in zaradi prenove vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta PučnikaLjubljana.

Število prepeljanih potnikov nam dokazuje, da imamo stalne potnike, ki z Adrio radi letijo, vendar pričakujejo kakovostno storitev inugodno ceno prevoza. Z zadovoljstvom spremljamo rast prodaje naših vozovnic, še posebno tistih, ki so kupljene prek interneta. To pomeni,da z nami potuje vedno več potnikov, ki se odločajo za potovanje predvsem na podlagi cene prevoza. Rast prometa, ki smo jo v letu 2010zaznali na spletnem mestu www.adria.si pripisujemo ugodnim cenovnim ponudbam in prodajnim akcijam, s katerimi smo pospeševali pro-dajo. Pri tem opažamo, da se v svetu nadaljuje padanje cen letalskih vozovnic, pri čemer nam prevoznikom ne preostane drugega, kot daracionaliziramo svoje poslovanje.

Konkurenčna prednost Adrie je predvsem v razvejani mreži poletov v povezavi s strateškimi partnerji Star Alliancea. Z direktnimi leti do ve-likih evropskih vozlišč omogočamo našim potnikom dostopnost do mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance in s tem povezujemoSlovenijo s svetom. V letu 2010 smo v Adrii povečevali obseg poslovanja na več načinov. V našo floto smo vpeljali dve novi letali Airbus A-319. Vsako od letal ima kapaciteto 135 sedežev in je namenjeno tako letom na rednih evropskih linijah, kot tudi daljšim čarterskim poletom.Obe letali spadata med ekološko in tehnično učinkovita letala. V mesecu marcu smo ponovno vzpostavili redno linijo za Beograd, sredileta pa še liniji v Banja Luko in Marseille. Adria je s tem okrepila svoje tradicionalno dobre povezave med jugovzhodno in zahodno Evropo.

Decembra smo odprli novo vozlišče na Balkanu. Vzpostavili smo direktne polete iz Prištine v Nemčijo, v načrtu pa ostajajo tudi nove des-tinacije v druge države.

S 1. junijem 2010 smo v podjetju začeli z načrtovano strategijo, ki naj bi Adrii pomagala prebroditi gospodarsko manj ugodna obdobja.Družba se je oblikovala v skupino Adria Airways, ki poleg matične družbe, katere osnovna dejavnost so letalski prevozi, vsebuje še povezanidružbi Adrio Airways Tehnika in Adrio Airways Letalska šola. Obe družbi imata zdrave korenine in vizijo za prihodnost. Adria Tehnikasodi med prepoznavnejše vzdrževalne centre v svetovnem merilu, Letalska šola Adrie Airways pa zaradi izkušenega inštruktorskega kadra insodobnega simulatorja postaja privlačna tudi za širšo regijo.

Živimo v svetu, kjer so spremembe naša edina stalnica. Včasih so pozitivne in nam prinašajo zadovoljstvo in blagostanje, spet drugič naspostavljajo pred težke preizkušnje in od nas zahtevajo prilagajanje. V Adrii se zavedamo, da bo leto 2011, leto sprememb. Ključnega pomenabo prestrukturiranje družbe, najprej finančno, s povečanjem kapitala družbe, ki bo predpogoj za izvedbo poslovnega prestrukturiranja.

Prestrukturiranje družbe bo temeljito in boleče, vendar samo na tak način bomo lahko zagotovili dolgoročno stabilno poslovanje.

Leto 2011 bo tudi leto, ko bo Adria praznovala 50-letnico svojega obstoja. Od prvih poletov, ki so bili opravljeni z najetimi letali in najetimiposadkami, do današnjega dne, je Adria prehodila dolgo pot. Danes jo poznajo doma in v tujini kot uglednega letalskega prevoznika, kiostaja z znanjem in vztrajnostjo pomemben igralec na trgu jugovzhodne Evrope.

(11)

Glavni izvršni direktorKlemen Boštjančič

Izvršni direktorRobert Vuga

(12)

1.3. Pismo upravnega odbora

Delo nadzornega sveta družbe, ki je deloval do junija 2010, in kasneje upravnega odbora družbe je bilo v letu 2010 začrtano z doku-mentom Strateški cilji družbe Adria Airways za obdobje 2009 – 2014. Na tem dokumentu, ki je načrtoval tipično strategijo rasti,so temeljili vsi letni načrti. V njem smo za leto 2010 načrtovali rast števila potnikov za 1,8 odstotka, celotni prihodek iz poslovanja

na ravni okoli 166 milijonov evrov, zniževanje odhodkov za 6,5 odstotka in poslovanje na pragu rentabilnosti. Program ukrepov za zniževanjeodhodkov je bil narejen po nosilcih in mesecih ter naj bi privedel do prihrankov na strani odhodkov za okoli 10 milijonov evrov. Polegopisane strategije rasti smo načrtovali tudi diverzifikacijo z dejavnostmi, ki so povezane z letalstvom (čarter, prevoz tovora, poslovna aviacija,letalska akademija, helikopterski prevozi, vzdrževanje letal za zunanje naročnike), in z dejavnostmi, ki z letalstvom niso neposredno povezane.Za doseganje teh ciljev naj bi družba izvedla ustrezne organizacijske spremembe (ustanovitev hčerinskih družb za vzdrževanje letal za zunanjenaročnike in za letalsko akademijo) in investicije (zlasti v nova letala in izgradnjo tretjega hangarja za dejavnost vzdrževanje letal za zunanjenaročnike). Visoka zadolženost družbe, ki je nastala v preteklih letih, je onemogočala izvedbo opisane strategije z dodatnim zadolževanjem.Zato je bila predvidena dokapitalizacija s strani države kot lastnice, in sicer v višini 5 milijonov evrov, pretvorba terjatev družb Petrol inAerodrom Ljubljana v trajni kapital in vstop strateških investitorjev v hčerinske družbe. Tako naj bi Adria Airways sklenila poslovno leto2010 s 167 milijoni prihodkov, 131 milijoni premoženja in 37,8 odstotnim deležem trajnega kapitala v strukturi virov financiranja družbe.Poslovala naj bi na pragu rentabilnosti.

Vendar Adria Airways ni v letu 2010 dosegla nobenega od načrtovanih ciljev. Na sploh je bilo to leto še vedno krizno na območju, ki gadružba pokriva s svojo dejavnostjo. Čeprav je število potnikov naraslo za okoli 2 odstotka in je družba vključila v floto dva Airbusa 319 terpostala že januarja polnopravna članica združenja Star Alliance, je bil v letu 2010 dosežen celotni prihodek le na ravni 149 milijonov evrov.V mesecu aprilu je bilo zaprto letališče v Ljubljani, le 60 odstotkov rednega prometa je bilo mogoče prenesti na letališče Maribor. V temmesecu je družba utrpela okoli 2,4 milijona evrov škode zaradi zaprtosti zračnega prostora, ki ga je povzročil vulkanski pepel. Tako je žepred koncem letne sezone postalo jasno, da bo nedoseganje ciljev na področju prodaje preprečilo doseganje načrtovanih ciljev na področjudonosnosti poslovanja. Čeprav je družba začela z novimi leti iz Beograda, Banjaluke, Marseilla in Prištine, ki jo je začela usposabljati za do-datno središče delovanja, to ni odločilno vplivalo na njeno poslovanje. Načrti v smeri diverzifikacije poslovanja so bili uresničeni minimalno,čeprav se je družba uspela reorganizirati, kot je načrtovala.

Prav tako so bila neuspešna pogajanja o dokapitalizaciji družbe. Ta je bila izvedena le v višini 2,5 milijona evrov, in sicer na podlagi sklepaskupščine družbe v septembru, čeprav je bila celotna dokapitalizacija v dokumentu Strateški cilji družbe Adria Airways za obdobje 2009 –2014 načrtovana v višini 33 milijonov evrov. Zaradi slabega operativnega poslovanja oziroma nedoseganja ciljev na področju prodaje, skrom-nega obsega dokapitalizacije in visoke kratkoročne zadolženosti Adria Airways v zadnjih mesecih leta 2010 ni mogla pridobiti kratkoročnegafinanciranja, kar je družbo izpostavilo resnim likvidnostnim težavam. Te so odločilno vplivale tudi na to, da družba ob koncu leta 2010 nidosegala načrtovanih ciljev na področju prodaje. Da bi prebrodila likvidnostne težave, se je v skladu z dogovorom z večinskim lastnikom,to je družbo PDP, odločila za prodajo svojega deleža v hčerinskem podjetju Adria Airways Tehnika. Kupec sta bili družbi PDP in AerodromLjubljana.

S tem je družba dobila 5 milijonov eur denarnih sredstev, s katerimi je izboljšala likvidnostne razmere za čas nizke zimske sezone, a je izgubilaeno od svojih hčerinskih družb z obetavnimi možnostmi poslovanja. Obenem si je za delež Aerodroma Ljubljana zmanjšala svoje obveznostido tega dobavitelja.V mesecu novembru je upravni odbor družbe ugotovil izgubo v višini preko 8 milijonov evrov.

Tako je že ob koncu leta 2010 upravni odbor skupaj z večinskim lastnikom sprejel sklep, da se pripravi program finančnega in poslovnegaprestrukturiranja. Ta je bil sprejet v decembru leta 2010, predvideval pa je pretvorbo tretjine terjatev bank v trajni kapital družbe in podaljšanjedob odplačil za preostanek kreditov. Tako bi družbi ostale obveznosti za odplačilo glavnic bančnih kreditov na ravni okoli 7 milijonov evrovletno, kar naj bi ob rasti poslovanja družba bila tudi sposobna pokrivati iz prostega denarnega toka. Vendar banke – upnice tega programaniso sprejele in so zahtevale njegovo revizijo s strani tujih svetovalcev.

Obračun poslovanja za celotno leto je po pridobitvi mnenja revizorja pokazal, da v letu 2010 družba ob vsem omenjenim, kar je vplivalo nanjen slab poslovni rezultat, ni uspela dobiti nadomestila za škodo, ki je nastala zaradi vulkanskega prahu, da so ostala neurejena razmerja združbo Aerodrom Ljubljana, kar je prav tako nenačrtovano zmanjšalo prihodek družbe, da so nastali dodatni stroški dela zaradi odpravnin,da kupnine od prodaje hčerinske družbe Adria Airways Tehnika ni mogoče šteti v prihodke za leto 2010, da so likvidnostne težave družbeob koncu leta radikalno znižale prodajno dejavnost in da je treba v računovodskih izkazih upoštevati znižanje tržne vrednosti letal na tretjinonjihove vrednosti, kar znese okoli 38 milijonov evrov. Ob upoštevanju vseh navedenih dogodkov je tako družba Adria Airways ob konculeta 2010 imela prihodek od prodaje na ravni 149 milijonov evrov, izgubo na ravni 63 milijonov evrov, izgubo brez razvrednotenj letal naravni okoli 25 milijonov evrov, premoženja na ravni 101 milijon evrov in negativni trajni kapital v višini 37 milijonov evrov. Takšno stanjenaj bi uradno ugotovila skupščina družbe.

Decembrski dogovor s sindikati o znižanju plač za 20 odstotkov pri tem ni mogel pokazati bistvenih pozitivnih učinkov, čeprav so bili plačezaposlenih tudi sicer nižje za 15 odstotkov vse do konca 6. meseca. Prav tako na poslovni izid niso ključno vplivali zamenjava dvotirnega sis-tema upravljanja z enotirnim, ki je sicer omogočal večjo vpletenost članov upravnega odbora v operativno poslovanje družbe, decentralizacijadružbe z ustanovitvijo hčerinskih podjetij Adria Airways Tehnika in Adria Airways Letalska šola in zamenjava izvršnih direktorjev, ki se jeizvedla že v letu 2011. Neuresničevanje planskih ciljev, zlasti na področju prodaje, nezaupanje bančnih upnikov in izguba zaupanja zaposlenihje namreč spodbudila upravni odbor, da se je odločil zamenjati oba izvršna direktorja, kasneje pa je dal soglasje tudi za zamenjavo direktorjaprodaje.

(13)

V takih razmerah je bilo mogoče zagotoviti obstoj družbe le z dokapitalizacijo družbe s strani države. Neizvedena dokapitalizacija v obsegu,kot je bila načrtovana v dokumentu Strateški cilji družbe Adria Airways za obdobje 2009 – 2014, nesposobnost družbe, da doseže načrtovanoprodajo, rast zadolževanja pri dobaviteljih in zlasti razvrednotenja letal so namreč povzročili, da je postal načrt finančnega in poslovnegaprestrukturiranja iz decembra leta 2010 nezadosten za uspešno prestrukturiranje družbe. Revizorjeva zahteva po radikalnem razvrednotenjuletal, ki je – sicer isti – revizor ni postavljal v preteklih letih, je vnesla računovodski dogodek, ki ga družba v nobenem primeru ni bilasposobna sama razrešiti. Pri tem je zlasti pomembno, da je tudi leto 2011 pokazalo, da trg in notranje sposobnosti družbe onemogočajo realizacijo strategij rasti, ki bi zagotovile dovolj prostih denarnih sredstev za odplačilo obveznosti do bank.

Zato ni nič nenavadnega, da je v letu 2011 prišlo do odločitve, da družba razvije strategijo konsolidacije in zmanjšanja obsega družbe. S temse je družba odločila tudi za nov poslovni model. Pretekla leta so namreč jasno pokazala, da ob svojih sposobnostih in zmogljivostih družbane more poslovati pozitivno, če še naprej vztraja pri poslovnem modelu mrežnega prevoznika s središčem na Aerodromu Ljubljana, polnilcalinij drugih letalskih prevoznikov in čarterskega prevoznika. V družbi smo prepričani, da s tem dela družba velike koristi za prebivalstvo ingospodarstvo Slovenije, kar so potrdile tudi tuje študije, a na žalost tega ni sposobna vnovčiti v obliki svojega prihodka. Državno dokapital-izacijo zato razumemo kot nadomestitev nenadomeščenih koristi, ki jih daje Adria Airways slovenski družbi. Ker s tem poslovnim modelomdružba ne more doseči rasti, ki bi vodila do pozitivnega poslovanja, je zamenjava poslovnega modela na zgolj tržno donosno dejavnost nujniizhod, če ne želimo tudi v bodoče družbe ohranjati z državnimi pomočmi. Zavedati pa se moramo, da s tem vsaj začasno uveljavljamostrategijo zmanjševanja velikosti družbe. Potreba po dokapitalizaciji družbe s strani države skupaj s pretvorbo dela terjatev bank - upnic vtrajni kapital, kar smo sicer načrtovali že s programom iz decembra leta 2010, je tako predvsem posledica nedoseganja načrtovane rastidružbe, izpada načrtovanih dokapitalizacij v preteklosti in zahteve po razvrednotenju letal. Načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja,ki ga je upravni odbor sprejel v juliju leta 2011, tako prinaša predvsem dve ključni novosti: državno investicijo oziroma dokapitalizacijo inspremembo strategije rasti v strategijo konsolidacije z zmanjšanjem obsega družbe.

Dr. Maks TajnikarPredsednik upravnega odbora

(14)

2. Splošni podatki

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe

Firma družbe: Adria Airways Slovenski letalski prevoznik, d.d.

Skrajšana firma družbe: Adria Airways d.d.

Sedež družbe: Zgornji Brnik 130h, 4210 Brnik - Aerodrom, Slovenija

Pravna oblika podjetja: delniška družba

Telefon: +386 4 255 9000

Telefaks: +386 4 259 4572

Spletni naslov: www.adria-airways.com, www.adria.si

Število zaposlenih na dan 31. 12. 2010 : 452

Leto ustanovitve: 1961

Matična številka: 5156505

Davčna številka: SI51049406

Številka vpisa v sodni register: 200208417

Vložna številka: 061/10135200

Osnovni kapital družbe: 9.416.098,73 EUR

Nominalna vrednost ene delnice: 8,35 EUR

(15)

2.2. Lastniška struktura za leto 2010

Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 1.127.924 navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalnopravico. Na dan 31. 12. 2010 je imela družba 617 delničarjev.

V letu 2010 je Adria Airways d.d. uspešno izvedla dokapitalizacijo, ki je vplivala tako na višino osnovnega kapitala kot na lastniško strukturodružbe.

Na podlagi sklepa skupščine družbe z dne 2.9.2010 se je osnovni kapital družbe povečal z novimi denarnimi vložki v skupni višini1.739.198,83 EUR, tako da po povečanju znaša 9.416.098,73 EUR.

Povečanje se je izvedlo z izdajo 208.333 novih kosovnih delnic, tako da ima družba po povečanju osnovnega kapitala skupaj izdanih 1.127.924kosovnih delnic.

Lastniška struktura na dan 31.12.2010:

86 % PDP, d.d.6 % NLB, d.d.1,8 % PALMA d.o.o., Celje1,8 % KOMPAS d.d.1,7 % INFOND d.o.o.2,7 % OSTALI DELNIČARJI

PDP, d.d.

NLB, d.d.

PALMA d.o.o., Celje

KOMPAS, d.d.

INFOND d.o.o.

OSTALI DELNIČARJI

(16)

2.3. Flota

V času krize v letalskem prometu je optimizacija flote še vedno eden izmed ključnih elementov pri prilagajanju Adrie Airways konkurenčnimrazmeram na liberaliziranem evropskem trgu letalskega prevozništva. Proizvajalci letal in letalskih motorjev vedno hitreje izpopolnjujejosvoje tehnologije z namenom ohranjanja konkurenčnosti. Letalski prevozniki se soočajo s padcem cen, vedno večjo restriktivnostjo v zračnemprometu, z naraščujočimi stroški ter vedno bolj zahtevnimi kupci, zato bo tudi v prihodnje sestava flote eden od ključnih dejavnikov us-pešnostiprevoznika. V letu 2010 smo v aprilu in maju floti priključili dve novi letali A319.

V letu 2010 je bila flota potniških letal Adrie Airways sestavljena iz:

V prihodnje bo ključnega pomena prilagodljivost flote, ki jo lahko dosežemo s kombinacijo lastništva in najema letal ter hkrati kombi-

nacijo novih in starejših letal.

Letalo Airbus A-320

Letalo Airbus A-319

Število letal Tip letala Lastništvo Opomba

1 Airbus A-320 lastno letalo

2 Airbus A-319 najeti letali najeti do aprila oz. maja 2020

6 Canadair CRJ-200 5 lastnih, 1 najeto eno najeto do 2012

1 Canadair CRJ-100 najeto najeto do 31. 1. 2011

4 Canadair CRJ-9002 lastni, 2 najeti (december 2008, januar

2009)najeti do 2018 oz. 2019

Dolžina 37,57 m

Višina 11,75 m

Razpon kril 34,1 m

Hitrost 900 km/h

Višina poleta 11.700 m

Dolet 3.890 km

Število sedežev 162

Dolžina 33,84 m

Višina 7,57 m

Razpon kril 23,20 m

Hitrost 882 km/h

Višina poleta 12.496 m

Dolet 3.600 km

Število sedežev 135

(17)

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-200 LR

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-900

Dolžina 26,77 m

Višina 6,22 m

Razpon kril 21,21 m

Hitrost 860 km/h

Višina poleta 12.496 m

Dolet 3.285 km

Število sedežev 48/50

Dolžina 36,40 m

Višina 6,51 m

Razpon kril 24,90 m

Hitrost 882km/h

Višina poleta 12.496 m

Dolet 3.660 km

Število sedežev 86

Razmak med sedeži 78,74 cm

Ilustracije letal: Miha Žnidar

(18)

2.4. Kronologija razvoja

•1961 • Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC6, konec šest desetih nakup letal DC 9.

•1970–1980 • Adria je eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi.

•1980–1990 • Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog; Adria postane članica IATA; flota: letala DC 9, MD 80, Dash 7.

•1989 • Nakup prvih letal tipa Airbus A-320.

•1991 (25. junij) • Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih razlogov prizemljena za tri mesece.

•1992 • Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu; struktura poslovanja se občutno spremeni, iz pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznik večinoma na rednih progah.

•1995 • Začetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese.

•1996 • Finančna konsolidacija podjetja.

•1998 • Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200.

•2000–2004 • Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstoječih linijah; intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso.

•2000 • Nakup četrtega letala CRJ-200.

•2001 (november)• Prva redna linija znotraj EU – med Dunajem in Frankfurtom.

•2002 • Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardierjev vzdrževalni center za letala CRJ.

•2004 (december)• Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Alliance.

•2005 (januar) • Nakup petega novega letala Canadair Regional Jet 200.

•2005 (junij) • Otvoritev novega hangarja.

•2006 (november)• Adria začne uvajati elektronsko vozovnico.

•2006 (december) • Adria prvič v samostojni Sloveniji prepelje več kot milijon potnikov.

•2007 (junij) • V floto Adrie Airways sta uspešno vpeljani dve novi 86-sedežni letali CRJ-900, s katerima se poveča oz. optimizira kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt.

•2007 (september)•Nakup novega simulatorja, ki omogoča šolanje pilotov za večmotorna in večpilotna letala.

•2007 (december) • Postali smo uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju EU.

•2008 (april-junij) • Adria širi svojo mrežo poletov. Uvedene nove redne linije v Atene, Bukarešto, Stockholm in Oslo.

•2008 (december) • Tretje letalo CRJ-900 se pridruži Adrijini floti.

•2009 (januar) • Adria dobi četrto letalo CRJ-900.

•2009 (april) • Vzpostavljena nova letalska povezava z Madridom.

•2009 (maj) • Predstavniki vodstva Bombardier so Adrii že drugič zapored podelili priznanje za najzanesljivejšega prevoznika v kategoriji letal Canadair Regional Jet CRJ100/200 (za leto 2008).

•2009 (november) • Selitev v novo poslovno stavbo – centralizacija družbe na enem mestu.

•2010 (januar) • Adria Airways je z januarjem postala polnopravna članica združenja Star Alliance.

(19)

•2010 (maj) • V floto Adrie Airways smo vključili dve novi letali Airbus 319.

•2010 (junij) •Uvedba enotirnega sistema upravljanja.

•2010 (junij) • Prenos dejavnosti vzdrževanje letal na novoustanovljeno hčerinsko družbo Adria Airways Tehnika in Adria Airways Letalska šola.

•2010 (december)• Vzpostavitev direktnega letenja iz Prištine v Muenchen, Frankfurt.

(20)

3. Upravljanje družbe

3.1. Organi vodenja in upravljanja

Organi vodenja

Uprava (do 06.06.2010)

Uprava je opravljala svoje naloge na podlagi zakonov, statuta družbe, sklepov nadzornega sveta družbe in Poslovnika o delu uprave, ki jeurejal način in organizacijo delovanja uprave, določal število in delovna področja članov uprave, pristojnosti in pooblastila uprave, zastopanjein predstavljanje družbe, način odločanja ter prenos pooblastil uprave. Uprava je upravljala družbo po načelih skupne in solidarne odgov-ornosti v skladu s sprejetimi plani in poslovno politiko. Ne glede na skupno in solidarno odgovornost uprave za sprejete odločitve je vsakčlan uprave posebej osebno odgovoren za planiranje, organiziranje, vodenje in koordiniranje dela na posameznih poslovnih področjih delav skladu z dogovorjeno funkcionalno delitvijo dela. Uprava je družbo vodila samostojno in na lastno odgovornost ter jo zastopala in pred-stavljala nasproti tretjim neomejeno.

Skladno s Statutom družbe, ki je določal, da upravo sestavlja en ali največ štirje člani, je imela uprava družbe do 06.06.2010 dva člana, kista jo zastopala mag. Tadej Tufek (predsednik uprave) in mag. Marjan Ravnikar (podpresednik uprave).

Poslovodstvo (od 07.06.2010)

Skupščina družbe je dne 01.06.2010 sprejela predlagane spremembe statuta družbe glede načina upravljanja družbe z uvedbo enotirnegasistema upravljanja. Spremembe statuta so začele veljati z dnem vpisa v poslovno sodni register, 07.06.2010. Na podlagi uvedbe enotirnegasistema upravljanja v družbi nimamo več uprave in nadzornega sveta, temveč poslovodstvo in upravni odbor. Za člane upravnega odboradružbe Adria Airways d.d., predstavnika delničarjev, je skupščina za mandatno dobo petih let imenovala dr. Maksa Tajnikarja in g. PrimožaKlemna. Svet delavcev družbe je imenoval Urbana Demšarja za predstavnika delavcev v upravnem odboru.

Na 1. redni seji upravnega odbora Adrie Airways d. d., ki je bila dne 7. 6. 2010, je upravni odbor imenoval dr. Maksa Tajnikarja za predsed-nika upravnega odbora in Urbana Demšarja za namestnika predsednika upravnega odbora. Na isti seji je upravni odbor imenoval mag.Tadeja Tufka za glavnega izvršnega direktorja in mag. Marjana Ravnikarja za izvršnega direktorja. Z imenovanjem so se na izvršna direktorjaprenesle naloge v skladu z zakonom in Statutom družbe. Obema imenovanima izvršnima direktorjema je začel mandat teči dne 07.06.2010.

Organi nadzora

Nadzorni svet (do 06.06.2010)

Nadzorni svet je nadziral vodenje poslov družbe in tudi:

• obravnaval in sprejemal poslovni načrt,• obravnaval in sprejemal letno poročilo, obračune in zaključne račune,• odločal o nagradi za delo članov uprave,• sprejemal poslovnik o svojem delu,• obravnaval poročilo o poslovanju podjetja in lahko določil načine in vsebino poročanja o poslo

vanju, pripravljal in določal pogodbe o zaposlitvi članov uprave, pogodbe o posojilih članom uprave in druge pogodbe s člani uprave, Nadzorni svet je imenovala skupščina delničarjev, razen predstavnikov delavcev družbe, ki ju je izvolil svet delavcev. Mandat članov je trajal štiri leta in je začel teči z dnem izvolitve.

Nadzorni svet Adrie Airways d.d. je imel šest članov, in sicer:

člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev, od 13. 7. 2009 dalje:

• dr. Maks Tajnikar, predsednik nadzornega sveta,• dr. Tone Magister,• Primož Klemen,• Ivan Gorjup.

člana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih, od 18. 6. 2008 dalje:

• Urban Demšar,• Tomaž Pečnik, podpredsednik nadzornega sveta.

(21)

Upravni odbor (od 07.07.2010)

Upravni odbor ima tri člane, izmed katerih je en član predstavnik zaposlenih družbe. Vsi člani so imenovani za mandatno dobo 5 let. Članaupravnega odbora, predstavnika delničarjev, imenuje in razrešuje skupščina delničarjev družbe. Člana upravnega odbora, predstavnika za-poslenih, imenuje svet delavcev družbe.

Upravni odbor opravlja posle, katerih izvajanje ni preneseno na izvršne direktorje, vodi družbo in nadzira delovanje izvršnih direktorjev innadzoruje izvajanje poslov družbe. Naloga in pristojnost upravnega odbora je tudi spremljanje tveganj ter spremljanje načina in mehanizmovupravljanja tveganj.

Ključne naloge in dolžnosti upravnega odbora in njegovih članov so:

•Planiranje ciljev, virov in opravil,•Organiziranje družbe,•Vodenje družbe,•Kontroliranje dosežkov glede na planiranje – nadzor,•Sodelovanje z zunanjimi deležniki – zastopanje družbe navzven,•Sodelovanje z lastniki.

Upravni odbor lahko zahteva poročilo tudi o drugih vprašanjih, predvsem pa o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem družbe in pomem-bnejše vplivajo na položaj družbe ali je zanje razumno pričakovati, da bodo pomembneje vplivali nanje. Obveščanje upravnega odbora, vkolikor ni s tem poslovnikom ali z veljavno zakonodajo določeno drugače, poteka pisno ali ustno na sejah upravnega odbora, pri čemermorajo biti poročila pripravljena pravočasno ter v skladu z načelom vestnosti in verodostojnosti. Izvršna direktorja sta dolžna obveščati upravni odbor o vprašanjih, ki se nanašajo na poslovanje družbe in z njo povezanih družb po področjih, za katera sta zadolžena. Izvršna direktorja morata pridobiti soglasje Upravnega odbora za posle, odločitve in sklepe, ki jih določa Poslovnik o delu izvršnih direktorjevdružbe.

Skupščina

Skupščino lahko skličeta izvršna direktorja ali upravni odbor. Skupščina se lahko skliče tudi na zahtevo delničarjev, ki predstavljajo vsaj 10 (deset) % osnovnega kapitala družbe. V primeru, da sklic skupščine zahtevajo delničarji, morajo ob zahtevi posredovati izvršnima direk-torjema in upravnemu odboru tudi obrazložen ter utemeljen predlog za sklic z navedbo razlogov.

V letu 2010 je skupščina zasedala dvakrat. Na 26. redni seji dne 01.06.2010 se je skupščina seznanila z letnim poročilom za poslovno leto2009, z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za poslovno leto 2009, podelila upravi innadzornemu svetu razrešnico za delo v poslovnem letu 2009, za revidiranje poslovnih izkazov za poslovno leto 2010 imenovala revizijskodružbo Ernst & Young d.o.o., Dunajska cesta 111, 1000 Ljubljana, sprejela predlagane spremembe statuta družbe glede sedeža družbe inglede načina upravljanja družbe z uvedbo enotirnega sistema upravljanja in imenovala predstavnika delničarjev za člana upravnega odbora.Skupščina je tudi odločila, da za opravljanje funkcije vsi člani upravnega odbora za udeležbo na seji prejmejo sejnino v skladu s SklepomVlade RS o stališčih do izplačevanja sejnin in nagrad v zvezi z omejevanjem učinkov finančne krize z dne 22.01.2009.

Na 27. redni seji skupščine dne 02.09.2010 je skupščina potrdila dokapitalizacijo družbe in sprejela sklep:

•Osnovni kapital družbe, ki znaša 7.676.899,90 EUR in je razdeljen na 919.591 navadnih imenskih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico (v nadaljevanju: kosovne delnice), se poveča z novimi denarnimi vložki v skupni višini najmanj1.739.198,83 EUR, tako da po povečanju znaša najmanj 9.416.098,73 EUR.

•Povečanje se izvede z izdajo najmanj 208.333 novih kosovnih delnic, tako da bo imela družba po povečanju osnovnega kapitala

skupaj izdanih najmanj 1.127.924 kosovnih delnic, pri čemer vsaki posamezni kosovni delnici v osnovnem kapitalu družbe pripada enak delež in enak pripadajoči znesek, ki znaša 8,35 EUR.

•Emisijska vrednost ene nove kosovne delnice je enaka 12,00 EUR. Skupna emisijska vrednost vseh novih kosovnih delnic znaša 2.499.996,00 EUR, od tega se vplača v osnovni kapital družbe 1.739.198,83 EUR, v kapitalske rezerve pa se vplača znesek v višini 760.797,17 EUR.

(22)

3.3. Organizacijska struktura

AAmm aaddeeuuss SSlloovveenniiaa ,, dd..oo..oo..

((hhččeerr iinnsskkoo ppooddjjeettjjee ))

PPOOSSLLOOVVOODD SSTT VVOO SSiisstteemm ii kkaakkoovvoossttii

UU

QQIISSOO

LLeettaallsskkoo vvaarroovvaannjjeeSS22

TT rržžeennjjee iinn pprrooddaajjaa((sseekkttoorr ))

IITT iinn kkoonnttrroo lliinngg

AA EE FF

KKoorrppoorraattiivvnnoo pprraavvooiinn zzaavvaarroovvaannjjaa

LL

KK

OOrrggaanniizzaacciijjaa iinn kkaaddrr ii ((sseekkttoorr ))

FF iinnaannccee iinn rraaččuunnoovvooddssttvvoo

((sseekkttoorr ))LLeettaallsskkaa ooppeerraattiivvaa

((sseekkttoorr ))

ZZ eemm eelljjsskkaa ooppeerraattiivvaa iinn nnaabbaavvaa ((sseekkttoorr ))

DDBB

UU ssppoossaabblljjaannjjee ppoossaaddkk((sseekkttoorr ))

MM

AAddrr iiaa AAIIrrww aayyss TT eehhnniikkaa,, dd..dd..

((hhččeerr iinnsskkoo ppooddjjeettjjee ))

AAddrr iiaa AAIIrrww aayyss LLeettaallsskkaa ššoollaa ,, dd..oo..oo..((hhččeerr iinnsskkoo ppooddjjeettjjee ))

AAAATT

AAAALLSS

AAAAAASS

(23)

POSLOVNO POROČILO

4. Poslanstvo, vizija in strategija družbe

Poslanstvo

Smo podjetje, ki:

•združuje znanja s področja letalstva,•nudi svojim odjemalcem vrhunske storitve,•dosega dobre rezultate z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih,•prinaša lastnikom ustrezen dobiček,•deluje v ravnotežju z okoljem.

Vizija

Želimo biti uspešen tradicionalni mrežni evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki dosega najvišjinivo kakovosti storitev v zadovoljstvo odjemalcev vseh svojih storitev, ob tem pa ohranja prepoznavnost lastne blagovne znamke.

Najpomembnejši dejavniki uspešnega poslovanja vključujejo:

•zmožnost učinkovitega poslovanja z minimalnimi stroški•zmožnost doseganja ekonomije obsega, pri čemer je ključnega pomena možnost širitve osnovne dejavnosti letalskega prevoza

potnikov•možnost leteneja v večjimi letali z nižjimi stroški na sedež•zmožnost zaposlitve flote v nizki (zimski) sezoni in s tem izboljšanje izrabe presežnih kapacitet•dostop do distribucijskih kanalov ter zmožnost sledenja trendom – spletna prodaja, prodaja preko mobilnih naprav, socialna omrežja

Osnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto in dolgoročna finančna stabilnost podjetja.

Izbrana strategija

Temeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu mrežnega rednega letalskega prevoznika, ki ga odlikujejo individu-alni pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja intenkočutni pozornosti do potnikov. Lete na atraktivne destinacije z relativno visoko frekventnostjo opravlja za različne skupine potnikov.Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov , ki so za potnike poslovno in turistično zanimivi. Vozni red prilagaja potrebam potnikov.

Prizadevali si bomo za:

•osredotočanje aktivnosti na zadovoljevanje in sistematično preverjanje potreb čim večjega števila potnikov; mrežo letov je potrebno izgrajevati glede na potrebe potnikov in tako ohraniti konkurenčno prednost, tj. relativno veliko število direktnih rednih in čarterskih povezav z matičnega letališča;

•izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja z namenom razlikovanja od konkurence;•osredotočanje na pričakovanja potnikov;•za storitve visoke kakovosti in varnosti, kar dokazujemo z IOSA certifikatom.

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja potnikov, ki potujejo v Slovenijo oz. iz nje, in da svojeposlovno tveganje zaradi majhnega domačega trga zmanjšuje z vstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kakovostjo svoje storitveza primerno ceno in s poslovno fleksibilnostjo zagotovi dolgoročen poslovni uspeh.

Vrednote korporacijske kulture, izhajajoče iz zavezanosti kakovosti

Osredotočenost na odjemalceOrganizacije so odvisne od svojih odjemalcev, zato naj razumejo njihove trenutne in prihodnje potrebe, izpolnjujejo njihove zahteve in siprizadevajo preseči njihova pričakovanja.

VoditeljstvoVodje vzpostavijo enotnost namena in usmeritve organizacije. Ustvarijo in vzdržujejo naj notranje okolje, v katerem se lahko zaposlenipopolnoma vključijo v doseganje ciljev organizacije.

(24)

Vključenost zaposlenihZaposleni na vseh ravneh so jedro organizacije in njihova popolna vključenost omogoča, da se njihove sposobnosti uporabijo v korist organizacije.

Procesni pristopŽeleni rezultat se doseže uspešneje, če se aktivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.

Sistemski pristop k vodenjuIdentificiranje, razumevanje in vodenje medsebojno povezanih procesov kot sistem prispevajo k učinkovitosti in uspešnosti organizacijepri doseganju njenih ciljev.

Nenehno izboljševanje in konkurenčnost kot temelj vsakega partnerstvaNenehno izboljševanje vsesplošnega delovanja organizacije naj bo stalen cilj organizacije.

Odločanje na podlagi dejstevUčinkovite odločitve temeljijo na analizi podatkov in informacij.

Vzajemno koristni odnosi z dobaviteljiOrganizacija in njeni dobavitelji so medsebojno odvisni, vzajemno koristen odnos pa povečuje sposobnost obeh strani za ustvarjanje vrednosti.

(25)

5. Skrbimo za naše potnike

V Adrii Airways si prizadevamo oblikovati storitve tako, da jih čimbolj približamo potrebam in pričakovanjem naših potnikov. Z načrtovanimipromocijskimi aktivnostmi vzpodbujamo zavedanje o mreži naših poletov in storitvah, utrjujemo svojo blagovno znamko ter krepimo zvestobokupcev.

Širimo mrežo poletov

Z uvajanjem novih direktnih povezav in dodajanjem števila letov na obstoječih progah omogočamo potnikom večjo fleksibilnost pri načr-tovanju njihovih poti ter prihranek časa, ki ga potniki porabijo za pot. Z večanjem števila direktnih letov do velikih evropskih vozlišč dodatnopovečujemo dostopnost do mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance. V letu 2010 je Adria ponovno odprla linijo za Beograd , terprvič v Banjaluko in Marseille.

Najugodnejša cena letalskih vozovnic

S stalno ponudbo nižjih cen, ki jih tržimo pod blagovno znamko, želimo pritegniti nove potnike, ki so glede cen fleksibilni in lahko čas po-tovanja prilagodijo najugodnejši ceni. Ponudba »Adria Outlet« ni več omejena na določene destinacije in lete, pač pa jih dodajamo sprotiglede na število razpoložljivih sedežev. Pripravili smo še nekaj enkratnih ponudb: prodajno akcijo Diners – 149 EUR (27.1.-1.3.2010), pro-dajno akcijo 50 let – 5000 vozovnic – 150 EUR (2.3.-19.4.2010), prodajno akcijo Kdor pohiti – leti - 99 EUR (7.-21.4.2010), prodajno akcijoPoletna vročica se prične z nami (10.6. – 31.8.2010), prodajno akcijo Vroči sedež – 119 EUR (1.10.-20.12.2010) ter prodajno akcijo Adrijindarilni bon - 100 EUR (20.12.-31.12.2010 ).

Klicni center in Center za stike s potniki

Pristen odnos, hitra odzivnost na povpraševanje in fleksibilnost pri reševanju zapletov so ključnega pomena za naše kupce in vse to prinašem delu upoštevamo. Za stik s korporativnimi kupci skrbijo skrbniki ključnih kupcev v prodaji, naš klicni center pa nudi potnikom in-formacije in pomoč prav vse dni v tednu. Ob nakupu vozovnice imajo potniki možnost rezervacije določenega sedeža na letalu in tipaobroka. V sodelovanju z mobilnim operaterjem Mobitel nudimo potnikom plačljivo storitev SMS info, s katero je uporabnikom omogočenopoizvedovanje o stanju določenega leta na ta dan.

V centru za stike potnikov skrbimo za bazo korporativnih kupcev, s katerimi smo sklenili dogovor o sodelovanju, ter za bazo vseh slovenskihčlanov programa Miles&More. Potnike obveščamo o novostih, cenovni ponudbi, novih storitvah in ugodnostih za stalne potnike prekorednih in izrednih e-novic, člani programov zvestobe pa prejemajo periodična obvestila, vezana na ugodnosti njihovega programa.

www.adria.si

Namen Adrijinega spletnega portala je vzdrževanje in dvig ugleda družbe, predvsem pa je odličen dodatni prodajni kanal, s katerimomogočamo uporabnikom varen, enostaven in udoben način nakupa vozovnic. Tudi pri spletnem trženju upoštevamo zakonodajo EU, pokateri morajo biti cene prikazane v celoti z vsemi letališkimi pristojbinami in drugimi dajatvami ter stroškom rezervacije, v procesu nakupapa so pristojbine dodatno specificirane.

Pri uporabnikih želimo doseči, da se radi vračajo na naše spletne strani, zato skrbimo za kvalitetno delovanje strani, varnost nakupa, zaverodostojne vsebine in nove ponudbe ter za možnost, da uporabniki na naši spletni strani interaktivno delujejo. Za informacije in pomočnašim kupcem na spletu zagotavljamo podporo vse dni v tednu. Potnikom Adrie Airways omogočamo spletno prijavo na let (Web Check-in) Poleg rezervacije vozovnic je preko spleta možno naročiti še prevoz in namestitev ter preveriti status rezerviranega potovanja »Preveri po-tovanje/Check my Trip«.

Na spletnem mestu www.adria.si smo v letu 2010 zabeležili 1,278,945 mio. obiskov, kar je za 26% več, in prodali za 46% več vozovnic kotv predhodnem letu. Rast prometa pripisujemo ugodnim cenovnim ponudbam in prodajnim akcijam.

V letu 2010 smo spletno ponudbo razširili z leti drugih prevoznikov, predvsem naših ključnih partnerjev v združenju Star Alliance.

Skrb za potnike med poletom

Poleg zagotavljanja rednosti poletov in varnosti letenja je dobro počutje potnikov med poletom naša največja skrb. Pri oblikovanju ponudbesledimo trendu v rednem prevozu potnikov, upoštevamo pa tudi mnenja naših potnikov. Sledimo vodilu zdrave prehrane, uvedli smo kruhbrez dodanih aditivov in možnost izbire tipa sladkorja za potnike v poslovnem razredu.

(26)

Več za naše zveste potnike

Miles&More

Zvestobo stalnih potnikov nagrajujemo v programu Miles&More, ki je po številu članov in v program vključenih prevoznikov ter tudi pomnenju letalskih potnikov vodilni v svetovnem merilu. Število v Sloveniji evidentiranih članov je v letu 2010 naraslo za 8,5 % in jih je sedajskupaj 43.062. V Centru za stike s potniki skrbimo za redno obveščanje Miles&More članov o vseh novostih in ugodnostih v zvezi z našimipoleti ter izvajamo prenos in kontrolo podatkov o naletu članov do centralnega sistema.

Adria Corporate Card - ACC

Zvestobo korporativnih kupcev nagrajujemo v okviru programa Adria Corporate Card, ki šteje 310 nosilcev kartice. V letu 2010 se je v pro-gram vključilo 18 novih pravnih oseb, število opravljenih poletov nosilcev ACC kartice je večje za 3% glede na predhodno leto. Naš spletniportal smo nadgradili z BTB stranjo za spremljanje korporativnega računa, kjer lahko naši korporativni kupci sami kadarkoli preverijo svojestanje zbranih/porabljenih točk in bonitet.

Diners Club Adria partnerska kartica

V sodelovanju z Diners Clubom Slovenija lahko imetniki plačilne kartice Diners Club-Adria zbirajo milje v programu Miles&More tudi zvsakim nakupom s to kartico. Število tako zbranih milj na računih v M&M je v letu 2010 naraslo za 15%, število imetnikov kartice pa za14%.

(27)

6. Pogoji poslovanja v letu 2010

Dno svetovne gospodarske krize naj bi bilo preseženo in leto 2010 bo označeno kot leto začetka gospodarskega okrevanja. Razvite države sovečinonoma dosegle pozitivne stopnje rasti, ki pa so bile, z izjemo Nemčije, zelo nizke. Ključni problemi večine držav EU, ki jih deli tudiSlovenija, so visok javni dolg, rastoča brezposelnost ter rast cen surovin. Zaradi vremenskih in političnih razmer se omejuje njihova dostop-nost, rastejo njihove cene in narašča inflacija.

Cene surovin so se v letu 2010 ponovno okrepile, predvsem zaradi nepričakovanega močnega cikličnega povpraševanja. Cene nafte sezvišujejo kot odziv na povečano povpraševanje s strani Kitajske in nekaterih držav OECD.

Obsežni fiskalni in monetarni ukrepi so v letu 2009 uspeli zajeziti močno upadanje gospodarske aktivnosti, vendar so se na začetku leta2010 že iztekli, kar velja predvsem za evrsko območje.

Slovensko gospodarstvo je kriza prizadela relativno bolj od evropskega povprečja, kljub temu pa je Slovenija v letu 2010 gospodarsko okrevalav primerjavi s predhodnim letom, vendar je bil trend tega okrevanja zelo počasen. Po prvi oceni Statističnega urada Republike Slovenije jebruto domači proizvod v letu 2010 dosegel 1,2 odstotno rast, kar je za 0,4 odstotne točke nad našimi prvotnimi pričakovanji. Povprečna inflacija je v letu 2010 dosegla 1,8% in se je v primerjavi z letom prej, ko je bila 0,9 %, povečala.

Razmerje evro – dolar

Na splošno je evro večji del leta 2010 izgubljal svojo vrednost v primerjavi z glavnimi svetovnimi valutami ( proti USD, CHF, jenu ).

V prvi polovici leta 2010 je vrednost evra napram dolarju slabila in najnižjo vrednost dosegla junija, ko je bilo za evro potrebno odšteti 1,22dolarja. V drugi polovici leta je evro krepil in najvišjo vrednost dosegel oktobra, ko je bilo potrebno za evro odšteti 1,39 dolarja. Gibanjerazmerja med evrom in dolarjem se je odzivalo na ukrepe ekonomske politike (izdaja državnih obveznic ZDA, financiranje dolžniške krizeEU). V vsem letu 2010 je bil evro vreden v povprečju 1,3268 dolarja.

EURIBOR in obrestna mera ECB

Ekspanzivni ukrepi pomembnejših svetovnih monetarnih oblasti so zadržali obrestne mere na zelo nizkih ravneh.

Za podjetja in medbančno poslovanje pomemben EURIBOR se je od aprila dalje postopno zviševal. 3-mesečni EURIBOR je avgusta 2010v povprečju dosegel 0,896%, septembra nekoliko manj (0,881% ), decembra pa je bil 1,022. Osrednja obrestna mera ECB, ostaja tako naravni 1 odstotka od sredine maja 2009, kar je potrdil tudi Svet guvernerjev ECB na svoji seji 3.februarja 2011. Omeniti velja, da v Sloveniji veljajo obrestne mere nad ravnjo evroobmočja.

Kazalci uspešnosti bank so se glede na leto 2009 bistveno poslabšali ( tako ROE kot ROA sta bila negativna ), obrestne marže za najem dolgoročnih kreditov oziroma fiksne obrestne mera za kratkoročne kredite pa so ostale visoke.

Gib an je E U R IB OR

00,20,40,60,8

11,21,4

JAN10FEB1 0

MA R1 0

AP R10

MA Y10JUN1 0

JUL 10

AUG 10

SE P10

O CT10

NO V10DEC10

1m 3m 6m

Cene nafte

Rast cen surovin so se v letu 2010 ponovno okrepile, pritiski pa naj bi po napovedih IMF in Svetovne banke v letu 2011 nekoliko popustili,glavna tveganja pa pripisujejo omejitvam pri prilagajanju na strani ponudbe.

Na gibanje cen nafte bo močno vplivala tudi odločitev držav OPEC glede morebitnega povečanja črpanja, pri čemer analitiki predvidevajo,da bo OPEC pripravljen za prilagajanje ponudbe pri cenah okrog 100 USD za sod.

Cena nafte Brent, je v letu 2010 dosegla 79,6 USD za sod, kar je v povprečju za 28,3 % več kot v povprečju preteklega leta. Neprekinjenorast cene nafte beležimo že od avgusta 2010 dalje. Nafta se je januarja 2011 podražila še za 4,9 % in februarja še za dodatnih 8%. Zanimivopa je, da se draži predvsem nafta vrste Brent, ki prihaja iz držav MENA, medtem ko cena ameriške nafte WTI ( West Texas Int. ) ostajaumirjena.

Podatki AEA januar-december 2010

V obdobju januar- december 2010 se je število potnikov, ki so jih prepeljali prevozniki AEA, povečalo za 3 % v primerjavi z enakim obdobjemlani. Število potniških kilometrov se je povečalo za 3 %, število sedež-kilometrov je ostalo enako kot leta 2009, zato se je povprečna zasedenostpotniške kabine povečala za 2,1 odstotne točke na 70,7 %. V Evropi se je število potnikov povečalo za 3 %, na linijah med Evropo inSeverno Ameriko se je zmanjšalo za 0,2 % in na linijah med Evropo in Azijo ter Bližnjim Vzhodom se je število potnikov povečalo za 3,1%. V Evropi je število sedež- kilometrov ostalo enako kot v letu 2009, na linijah med Evropo in Severno Ameriko se je število sedež-kilometrovzmanjšalo za 1,6 % in na linijah med Evropo in Azijo ter Bližnjim Vzhodom se je zmanjšalo za 0,9 %.

V zgornjih dveh grafih primerjamo povprečni prihodek na potniški kilometer Adrie ter povprečja prevoznikov AEA za lete znotraj Evrope,pri čemer je razvidno, da je Adriino povprečje višje, enako velja tudi za povprečni prihodek na sedež kilometer. Vendar pa je iz grafa 2razvidno, da stroški na sedež kilometer konstantno presegajo prihodke na sedež kilometer.

Podatki IATA januar-december 2010

V obdobju januar-december 2010 so prevozniki zabeležili rast potnikov, saj se je število potniških kilometrov v omenjenem obdobju povečaloza 8,2 % v primerjavi z lanskim letom. Največjo rast števila potniških kilometrov so zabeležili prevozniki Bližnjega Vzhoda (17,8%), sledijoprevozniki Afrike (12,9%), azijsko-pacifiške regije (9%), prevozniki Južne Amerike (8,2%), prevozniki Severne Amerike (7,4%) in Evrope(5,1 %). V obdobju januar-december 2010 so prevozniki zabeležili rast sedež kilometrov za 4,4% v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009.Največjo rast so zabeležili prevozniki Bližnjega Vzhoda (13,2 %), sledi jim Afrika z 9,6 %, Severna Amerika (3,9%), azijsko-pacifiška regija(3,6%.), Južna Amerika (2,9%) in Evrope (2,6 %). Letalski prevoz tovora je bil v obdobju januar-december večji za 20,6 % v primerjavi z lan-skim letom.

(28)

Prihodek na potniški kilometer (Yield) v rednem prometu

EUR

Cent 20

02008 2009 2010

13,92 13 12,57

12,7 10,6 10,8

JP Yield (Rev/Rpk)

AEA Yield (Rev/Rpk)

Prihodek na sedež kilometer (Urev) v rednem prometu

EUR

Cent

10

0

2008 2009 2010

8,98 7,95 8,43

8,7 7,3 7,6

JP Urev (Rev/Ask)

AEA Urev (Rev/Ask)

7. Poslovni segmenti

7.1. Redni promet

Tržna strategija

V skladu s poslovno usmeritvijo in razvojem podjetja je letenje na rednih linijah osrednja in ključna poslovna dejavnost, ki jo dopolnjujetačarterski prevoz in prevoz tovora. Osnovni strateški cilj Adrie Airways v segmentu prevoza potnikov na rednih linijah je širjenje mreže letovpreko Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. Široka mreža letov je za dolgoročno rast in obstoj letalskega prevoznika ključnega strateškegapomena ter kot takšna tudi njegova glavna konkurenčna prednost. S tem namenom krepimo obstoječe linije z novimi frekvencami in odpi-ramo nove redne povezave med Slovenijo in Evropo. Z dodatnimi frekvencami na obstoječih linijah si prizadevamo za ohranitev in povečanjetržnih deležev, z novimi linijami pa dodajamo nove perspektivne trge. Ena izmed ključnih strateških prednosti je članstvo v združenjuletalskih prevoznikov Star Alliance – z leti na večja evropska vozlišča omogočamo našim potnikom preko mreže letov prevoznikov združenjaStar Alliance povezavo s tisočsedeminsedemdeset letališči v 175 državah po vsem svetu. Hkrati omogočamo našim zvestim potnikom zbiranjein koriščenje nagradnih milj na vseh letih prevoznikov Star Alliancea.

Med naše ključne sposobnosti in primerjalne prednosti, ki jih skušamo ohranjati in izboljševati, štejemo hitre in udobne povezave na di-rektnih letih, vozni red, prilagojen potrebam potnikov, cenovno konkurenčnost ter kakovost naših storitev. Adria je podjetje, ki ga odlikujejoindividualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Razvija se v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkočutni pozornosti do potnikov.

Realizacija rednega prometa

V januarju je bilo realiziranih za 2% manj letov kot v januarju 2009, v februarju je bilo število letov manjše za 5%, število letov v marcu jebilo enako kot v letu 2009, v aprilu pa je bilo zaradi zaprtosti letališča Ljubljana in zaprtosti zračnega prostora zaradi vulkanskega prahuštevilo letov manjše za 31%; v maju je bilo število letov manjše za 3% in v mesecu juniju za 9% (planirano zmanjševanje števila letov), vjuliju za 5% manj letov, avgustu za 4% več (planirano povečanje), v mesecu septembru za 1 % manjše glede na lani, oktobra za 6% manj kotv letu 2009, novembra za 16% manj in decembra za 8% manj kot v letu 2009. V prvem tromesečju 2010 smo prepeljali za 1% več potnikovkot v enakem obdobju lani, vendar smo v mesecu aprilu zaradi omenjenih dejavnikov prepeljali 31% manj potnikov. V mesecu maju smoprepeljali za 9% več potnikov, v juniju 3 % več, juliju za 17% več, avgustu za 20% več in septembru za 10% več kot v enakem obdobju lani. V obdobju oktober-december smo prepeljali za 3% manj potnikov kot v enakem obdobju leta 2009. Skupno smo v obdobju januar-december2010 prepeljali za 3% več potnikov, povprečna zasedenost potniške kabine pa se je povečala za 10% v primerjavi z enakem obdobju leta2009. Potnikov, ki so nadaljevali potovanje z drugimi leti, je bilo 46%, kar je za 8% več kot v enakem obdobju lani. Med njimi je bilo 13%takih, ki so potovanje nadaljevali znotraj Evropske unije, 8% takih, ki so leteli na dolgih linijah in 25% tistih, ki so potovanje nadaljevalina naših letih. Tako se je število potnikov, ki so nadaljevali potovanje znotraj EU v obdobju januar-december 2010 povečalo za 11%, številopotnikov na dolgih linijah za 14%, za 4% pa se je povečalo število potnikov, ki so potovanje nadaljevali na naših letih.

Rast števila potnikov smo zabeležili tako na nekaterih evropskih kot tudi na nekaterih balkanskih linijah. Število potnikov se je povečalona linijah Bruselj, Amsterdam, Copenhagen, Dublin, Tirana, Zürich, Madrid, Dunaj, Skopje, Frankfurt, Manchester, Moskva, Istanbul inDunaj-Frankfurt. Največji porast števila potnikov beležimo na linijah Madrid (27%), Moskva (22%), Copenhagen (21% povečanje) in Frank-furt (11% povečanje). Pri ostalih linijah, ki so dosegle pozitivno rast števila potnikov je to povečanje nižje od 10%. Kljub temu, da se je naomenjenih linijah število potnikov povečalo pa smo na večini število letov zmanjšali. Izmed omenjenih linij je bilo največje zmanjšanještevila letov na linijah za Bruselj (20% manj letov), Amsterdam (15 % manj letov), Copenhagen (14% manj letov), Manchester (14% manjletov) Dublin (8% manj letov), Zürich (8% manj letov), Skopje (7% manj letov), Tirana (6% manj letov), Dunaj (6% manj letov), Dunaj-Frankfurt (5% manj letov) in Madrid (1% manj letov). Povečanje števila letov beležimo na linijah Frankfurt (4%), Moskva (13% zaradi do-datne frekvence v poletni sezoni) in Istanbul (14% več letov zaradi dodatnih letov sredi dneva).

Linije, kjer beležimo padec števila potnikov so Stockholm, Athene, Kiev, Waršava, Pariz, London, Sarajevo, Barcelona, Titograd, Münchenin Pristina. Največji padec potnikov beležimo na liniji Stockholm (za 40%), Athene (37%) in Kiev, kjer se je število potnikov v obdobju jan-uar-december 2010 v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 34%. Sledijo linije za Sarajevo (18% padec), Titograd (13% padec),Pariz (12% padec), Barcelona (9% padec), London (8% padec), Pristina (6% padec), Waršava (5% padec) in München (2% padec). Največjipadec števila letov beležimo pri liniji za Stockholm (61% manj letov), sledijo Athene in Kiev (40% manj letov), Waršava (25% manj letov),Pariz in London (23% manj letov), Sarajevo in Podgorica (17% manj letov), Barcelona (13% manj letov), München (12% manj letov) inPriština (1% manj letov).

Število potnikov na rednih linijah se je od leta 2000 dalje večinoma povečevalo, v 2008 je prišlo do skokovitega povišanja na računpredsedovanja Slovenije EU, ko je število potnikov prvič preseglo milijon – število, ki ga v naslednjih dveh letih nismo uspeli doseči. Rastpotnikov AEA je bila v tem letu minimalna, je pa bila v letu 2009 manj negativna kot rast potnikov Adrie. Rast Adriinih potnikov v 2010je bila na enaki ravni kot AEA povprečje. Hkrati je Adria tudi bolj omejevala kapaciteto na trgu v letih 2009 in 2010 kot povprečje AEA.

(29)

7.2. Čarterski promet

Dve značilnosti sta zaznamovali trg čarter letov v letu 2010 in sicer nadaljevanje zaosternih gospodarskih razmer na domačem slovenskemtrgu in gospodarska rast in s tem tudi povečano povpraševanje na evropskem trgu.

V tem obdobju smo v primerjavi z letom 2009 beležili 22% rast prodaje čarter letov, in sicer smo realizirali 3.284 letov, vendar smo prepeljaliskoraj enako število potnikov (190.506) kot v letu 2009.

Nosilni produkt na domačem trgu so tako v zimski kot tudi poletni sezoni serije čarter letov, ki jih letimo za slovenske in tuje touroperatorje,ki tržijo svoje produkte na slovenskem trgu. Zaradi neugodnih razmer na trgu se je na eni strani zmanjšalo povpraševanje slovenskih potnikov,na drugi strani pa se je povečala ponudba, saj je kar nekaj touroperatorjev vstopilo na trg čarter letov z dodatnimi leti na že obstoječe des-tinacije. Posledično so touroperatorji povpraševali po manjših tipih letal od načrtovanih, tako je bilo kar nekaj letov, ki smo jih tradicionalnorealizirali na A320, realiziranih na A319 in celo CRJ 900, nekaj touroperatorjev pa se je odločilo za skupno sodelovanje na večjih tipihletal.

Razlog za povečano prodajo je v glavnem hitra odzivnost, razpoložljivost kapacitet, ustrezne kpacitete ter naša prepoznavnost v evropskemprostoru med ključnimi kupci naših storitev. Hkrati je potrebno poudariti, da so naše prednosti v dejstvu, da smo prepoznaven redni pre-voznik, ki enako kvalitetno opravlja tudi svoje čarterske storitve. Za kupce ad-hoc letov je ključnega pomena visoka kvaliteta izvedbe letov in zanesljivost, kar je sigurno naša prednost.

Še vedno ključni kupci naših storitev ostajajo avtomobilska industrija, športne organizacije (večinoma nogomet), orkestri, itd. Vedno večpovpraševanja pa prejemamo tudi od bolj oddaljenih destinacij kot so Španija in Velika Britanija. Hkrati z vedno večjo prepoznavnostjopridobivamo nove kupce kot so razni posebni leti za glasbene skupine, vladne organizacije (letos smo na primer pričeli leteti za švicarskopolicijo). Poudariti je potrebno, da se večino aktivnosto odvija preko specializiranih posrednikov – brokerjev. Ključ do uspeha je nuditidober, kvaliteten in zanesljiv produkt, saj tako onemogočimo manipulacijo brokerjev v ponudbi, saj se nam že sedaj dogaja, da zaradi kvalitet-nih izpeljav projektov v preteklosti, tudi končni kupci, ki pridejo do brokerjev, zahtevajo izključno naš produkt.

Cenovno opažamo, da je vedno večji pritisk na cene, saj nam je kontribucija na ad-hoc letih padla, vendar kljub vsemu še vedno dosegamodobre rezultate. Ugotavljamo tudi, da bo letalo tipa CRJ200 v prihodnosti vedno bolj iskan produkt v tem segmentu letenja, saj je velikoprevoznikov kapacitete tega tipa prizemljilo, tako da konkurenti ostajajo City Line, Air Nostrum in Cimber Air, zato pričakujemo, da bomov prihodnje cene lahko nekoliko dvignili. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je vedno več povpraševanja po ad-hoc letih na tipu letala A319saj ugotavljamo, da praktično nihče ne ponuja tega tipa letala v ad-hoc segmentu. Je pa pritisk na cene na večjih letalih bolj očiten. Razmerjemed domačimi in tujimi ad-hoc leti je 65%/35% v prid tujim ad-hoc letom, ki pa se vztrajno povečujejo. V preteklih letih smo se poskušaliusmerjati na trg prodaje na večjjih letalih tipa A320, kjer sicer po procentu dosežene kontribucije dosegamo slabše rezultate, kot na letalihtipa CRJ, absolutno pa pravzaprav lahko zaslužimo bistveno več kot na malih letalih. V letu 2010 smo tako podpisali pogodbe vrednosti 6mio EUR že za leto 2011, v veliki meri tudi na letalih tipa A319. Tako smo se uspeli približati segmentu prevoznikov, ki ponujajo ta tipletala na trgu. Naš cilj bo v prihodnje prav gotovo tržiti letala v zimskih sezonah, vendar je pogoj za to prepoznavnost Adrie Airways tudi vtem segmentu. V zimskih mesecih bomo tako poskušali pridobiti tudi letenje za turistično industrijo na tujih trgih tako v Slovenijo kot naostala področja, ko so naprimer povezave med Veliko Britanijo, kjer je tega »zimskega« potenicala največ na zimska smučarska središča poEvropi in v toplejše kraje, kot so Kanarski otoki.

Cilj je, da z optimalno kombinacijo različnih tipov čarter letov, tako tistih, s katerimi zagotavljamo obseg letenja, kot tistih, pri katerih zvečjo dodano vrednostjo dosegamo boljši finančni rezultat, zmanjšamo izpostavljenost neugodnim gospodarskim razmeram in cenovnimpritiskom.

»Ad-hoc« leti

V preteklem letu smo v evropskem prostoru še utrdili sloves zanesljivega in kvalitetnega prevoznika, in z agresivnim trženjem naših kapacitetuspeli povečati promet. Zaradi pričetka gospodarske rasti smo opazili povečane aktivnosti vseh akterjev na trgu (končnih kupcev in posrednikov), kar smo dodobra izkoristili.

V letu 2010 smo pospešeno prodajali ad-hoc lete doma in v tujini in posledično dosegli tudi večji promet kot lani. Realizirali smo 12.905.709EUR prihodka, kar je za 65% več kot v letu 2009. Od tega smo realizirali 98% več prihodka na letalih tipa Airbus, 45% več prihodka naletalih tipa CRJ900 in 59% več prihodka na letalih tipa CRJ200. V letu 2010 smo na ad-hoc letih v povprečju realizirali 245 bh mesečno.Na letalih tipa Airbus smo v celem letu realizirali 822 block ur, na letalih tipa CRJ900 877 block ur in na letalih tipa CRJ200 1475 blockur. Še vedno najboljše finančne rezultate dosegamo na letalu tipa CRJ200.

(30)

Načrti in cilji za leto 2011

V letu 2010 ostaja čarterski prevoz komplementarna dejavnost rednemu prometu in je usmerjena predvsem na optimiranje donosnosti inne zgolj na povečevanja obsega. Tako načrtujemo letenja kot v preteklem letu (2.700 letov in 190.000 potnikov).

Da se je kriza na evropskem trgu že umaknila, opažamo tudi na povečanju povpraševanja na področju »ad-hoc« letenja, kjer pa se bo v pri-hodnje povečala tudi konkurenca, a če bomo ohranili zmerne cene za dobro kvaliteto ter ohranili zaupanje strank, se nam bo lahko »ad-hoc« letenje za tuje naročnike povečevalo. Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da je »ad-hoc« letenje najmočnejše v obdobjih nizkih sezon,ko so letala slabše zasedena in je potreba po prilivih večja. Hkrati pa smo z agresivno prodajo in stalno prisotnostjo na trgu, uspeli povečatirealizacijo na tipu letala A319, kar je pomembno predvsem za uspešno prodajo tudi v zimskih mesecih, ko imamo presežek kapacitet.

Naš cilj na zimsko sezono 2011/12 je uspeti prodreti tudi na trg tuji čarterskih serij z letali tipa A319 in A320, saj bo ključ do uspeha pravprodaja v zimskih mesecih.

Prav optimalna kombinacija obeh segmentov, hitro odločanje, s katerim reagiramo na vse priložnosti na trgu, sprotno reagiranje na področjucenovne politike, kjer visoki stroški financiranja in osciliranje kupne moči ter nestabilnost cen goriva narekujejo sprotno prilagajanje cen-ovnih nivojev in skrb na ohranjanje kakovosti storitve, skrb za kupce in stačno prilagajanje njihovim potrebam bodo pogoji za uspešnoposlovanje.

7.3. Oddajanje letal

Tržna strategija

Pri oddajanju letal v najem sledimo cilju optimizacije flote predvsem v času, ko nekaterih letal zaradi nizkega povpraševanja ne potrebujemoza lastno letenje. Gre predvsem za zimsko obdobje, ko je povpraševanje po čarterskih poletih nižje, prav tako pa se zmanjša število rednihpotnikov in se jih prerazporeja na letala z manjšo kapaciteto. Zaradi zagotavljanja nadzora nad stanjem letal oddajamo letala samo v »wet-lease« najem. Oddajanje letal v obdobjih manjših potreb na lastnem trgu pa prispeva k zmanjševanju poslovnih rizikov.

Skladno s planom letenja, oddajamo letala v času, ko so presežne kapacitete, v najem drugim letalskim prevoznikom (wet lease).

Adria Airways se kot srednjeevropski prevoznik sooča z izrazito sezonskostjo letenja, kar pomeni presežek kapacitet v zimski sezoni in manjkokapacitet v letni sezoni. Razlog je v načinu letenja in strukturi naših pontikov, saj etnični potniki, ki potujejo preko stičišča Ljubljana nabalkanske destinacije, potujejo predvsem v poletnih mesecih, medtem ko je v zimski sezoni teh potnikov bistveno manj. Enako velja zapovpraševanje po čarterskih poletih, kjer v poletnih mesecih odpeljemo približno 90% vseh domačih čarterskih poletov.

Tako je smotrno v zimskih mesecih oddajati letala v najem, vendar je zasičenost evropskega trga v zimski sezoni ogromna, zato v Evropipravzaprav priložnosti ni. Na drugih področjih sveta so cenovni pogoji bistveno drugačni kot v Evropi in je konkurenca čarterskih prevoznikovzelo močna, tako da so prodajne cene večinoma nižje kot naši operativni stroški.

7.4. Trženje medijskega prostora

Komuniciranje z mediji

Mediji letalskih prevoznikov predstavljajajo zaradi svoje ekskluzivnosti atraktivno okolje za oglaševanje, saj so potniki izpostavljeni oglasnemusporočilu ne samo večji del potovanja, ampak tudi pred samim poletom in po njem. Različne skupine potnikov pa omogočajo ciljano oglaševanje.

To dejstvo učinkovito izkoriščamo tudi v Adrii Airways, saj s širokim naborom najrazličnejših medijev, tako tiskanih kot ambientnih, nudimonašim naročnikom različne komunikacijske poti in indvidualne rešitve. Zato so tudi mediji Adrie Airways učinkovito orodje za promocijouglednih blagovnih znamk in storitev, tako domačih kot tudi tujih. Zahvaljujoč neposrednemu in stalnemu kontaktu s potniki, predstavljajomediji Adrie Airways odlično okolje za oglaševanje domačih in tujih blagovnih znamk. Pri trženju medijev skrbno upoštevamo vrednostblagovne znamke Adria Airways. Medije lahko prilagodimo tako potniku, ki potuje v poslovnem razredu, kot tudi tistemu, ki potuje vekonomskem ali na čarterskih poletih. Oglaševalce v naših medijih izbiramo predvsem glede na to, kako se dopolnjujejo z našo osnovnodejavnostjo. Odzivi stalnih oglaševalcev so dobri, saj nam poročajo o dobri opaznosti in učinkovitosti njihovega oglaševanja v naših medi-jih.

(31)

(32)

Realizacija trženja medijskega prostora

V letu 2010 dajemo v tržnem komuniciranju prednost oglaševanju konkretnih ponudb pred image oglaševanjem.

V obdobju januar - september smo z marketinško komunikacijo podprli naslednje posebne ponudbe:

»Poletite v središče nogometnega dogajanja« - akcija za prodajo vozovnic za potovanje na svetovno nogometno prvenstvo v JAR je potekalajanuarja na naši spletni strani in v tisku.

V februarju smo objavili akcijo »Beograd, prihajamo!« s promocijsko ceno 145 EUR. Oglaševali smo na obcestnih plakatih, v tisku, naradiu, na naši spletni strani in v e-novicah ter organizirali predstavitev linije za poslovne partnerje in novinarje.

Za pospeševanje prodaje v marcu in aprilu smo oblikovali akcijo 150 EUR »Kdor pohiti, leti!«. Akcija je bila kreativno zasnovana kot nadal-jevanje lanske 149 EUR, s katero že napovedujemo našo 50-letnico. Za komuniciranje smo uporabili zunanje oglaševanje, tisk, radio, spletnestrani in e-novice. Zaradi kontinuiranega oglaševanja smo dosegli dodatne ugodnosti pri zakupu oglasnega prostora.

V februarju in marcu smo z oglaševanjem v tisku in na spletni strani podprli Adrijino letalsko šolo.

V času preusmeritve letenja na mariborsko letališče smo akcijo prilagodili in za odhode iz Maribora na izbranih letih intenzivno oglaševaliceno 99 EUR. Dodatno smo preusmeritev letenja izkoristili za spremljanje mnenj potnikov o kakovosti naših storitev, storitev letališča Mari-bor ter potnikovih potovalnih preferenc. Rezultati so pokazali, da so potniki perusmeritev letenja in s tem povezane logistične problemesprejeli z razumevanjem in so kvaliteto storitev ocenili pozitivno. Letenje z mariborskega letališča bi ustrezalo 38% vprašanih potnikov(potniki Štajerske in Koroške regije), 62% vprašanih potnikov pa to ne bi ustrezalo.

V juniju smo pripravili obsežno promocijsko akcijo za čas od junija do avgusta »Naša letala so poletela v poletje« za mlade in seniorje ter»Njegov prvi polet-brezplačen!« za družine. Akcija je trajala do meseca septembra. Oglaševali smo v tisku, na obcestnih plakatih, na spletuin preko e-novic. V akcijo smo vključili tudi socialno omrežje Facebook, kar nam koristi pri načrtovanju novih akcij.

V oktobru smo pričeli z odmevno prodajno akcijo »Poleti z vročim sedežem v izbrane evropske prestolnice«, ki bo trajala vse do 20. decembra,in sicer za potovanja do konca zimske sezone. Cena povratne vozovnice je 119 EUR in vsebuje vse letališke pristojbine in druge dajatverezen stroška rezervacije. V ponudbo smo vključili izbrane Adriine destinacije ter posledično tej akciji namenili večje število sedežev. Oglašu-jemo v tiskanih medijih, na obcestnih plakatih (billboard, city light), na različnih spletnih straneh, preko e-novic ter na več radijskih postajah.Z namenom pospeševanja prodaje smo vzpostavili tudi posebno nagradno igro na Radiu Antena za čas dveh tednov.

Leto smo zaključili s prodajno akcijo »Adriin darilni bon«, kjer smo slovenskemu tržišču ponudili povratno letalsko karto do evropskihprestolnic za 100 EUR.

Poleg naštetih ciljanih akcij stalno oglašujemo našo ponudbo »Adria Outlet«, gre za spletno prodajo enosmernih potovanj po posebno ugodnih cenah na izbranih letih, ki jih sproti dodajamo v prodajo sproti glede na pričakovano polnjenje letov. Za promocijo izbiramospletne medije, e-novice, občasno pa tudi tisk.

Na tujih trgih preko prodajne mreže kontinuirano promoviramo povezave in cene za potovanja do Ljubljane in od/do Evrope. Oglašujemov Albaniji, v BiH, na Kosovu, v Makedoniji, v Srbiji (tisk, radio) ter v Grčiji in Španiji (brezplačniki in splet). V maju in juniju smo prvičizvedli večjo promocisjko akcijo za prepoznavnost mreže poletov Adrie Airways na obmejnem področju Italije.

Za večjo prepoznavnost Adrie Airways izkoriščamo komunikacijske kanale partnerjev, še posebej Diners Cluba, ki je naš Miles&More co-brand partner v Sloveniji, v letu 2010 smo partner v njihovem nagradnem programu. Vse partnerske akcije so oblikovane tako, da prodajousmerjajo na naša lastna prodajna mesta, s čimer sledimo cilju večje prodaje na JP dokumentih in posledično večji vrednosti kupona.

Izdali smo 6 številk Adria In-Flight Magazina, 2. številko slikanice Medvedek Adrian, s katero želimo otrokom na privlačen način približatipodjetje in popestriti pot in je na voljo na izbranih letih.

Učinkovito smo izvajali trženje medijskega prostora. Poleg že obstoječih oglaševalcev smo pridobili nove, ki so oglaševali prvič. Spodbudnoje to, da je opaziti rahlo naraščanje interesa za zakup medijev s strani ponudnikov turističnih storitev. Povezovanje uredniških vsebin zinteresi potencialnih oglaševalcev kaže na pravo usmeritev koncepta uredniške politike za pridobivanje novih oglaševalcev.

Poleg najbolj privlačnega medija za oglaševalce – naše revije In-flight Magazine – smo tržili oglasni prostor na naslednjih tiskanih, ambientnihmedijih in spletni strani: voznem redu, ovitkih letalskih vozovnic, trupu letal, vzglavnikih, osvežilnih robčkih, sladkorju, servietah, kozarčkihza tople napitke, podstavkih za kozarce in na nalepkah za prigrizke. Potnikom smo na nevsiljiv način ponudili različen promocijski material:sladke pozornosti, revije, kataloge in letake. Povečali smo sodelovanje s ponudniki turističnih storitev tako na domačem kot tujem trgu. Vsodelovanju z našimi dobavitelji in oglaševalci smo popestrili ponudbo v potniškem servisu z dodatno promocijsko ponudbo hrane in pijače.Naše najmlajše pa smo na rednih letih razveseljevali z slikanicami Medvedk Adrian, s katero želimo otrokom na privlačen način približatipodjetje in popestriti pot.

(33)

Adria In-Flight Magazine

Revija še naprej ostaja pomemben medij komunikacije z našimi potniki in hkrati zanimiv prostor za oglaševalce, ki se želijo predstaviti v do-mačem in tudi tujem medijskem prostoru. Adria In-Flight Magazine ostaja brezplačen dvomesečnik, ki je v osnovi namenjen našim potnikomna rednih in čarterskih poletih. Vsaka številka revije ima jasno izdelan vsebinski koncept. Z rubrikami in obliko omogoča predstavitev na-jrazličnejših vsebin, ki se pogosto medsebojno prepletajo kot informativni in avtorski prispevki. Bralcu nudi branje zanimimivih in privlačnihzgodb, visoko kakovostno fotografijo, vse pomembne napotke za varno letenje in dobro prepoznavno vizualno podobo revije same.

(34)

7.5. Prevoz tovora

Tržna strategija

Z našimi dolgoletnimi izkušnjami in strokovnostjo na področju letalskega prevoza tovora, strankam zagotavljamo kakovostne storitve, v čimkrajšem času, po konkurenčnih cenah.

Ključni dejavniki v poslovnem okolju

Povpraševanja po prevozu tovora se večajo, vendar pa je pritisk na cene s strani prodajnih agentov vedno močnejši. Zaradi gospodarskenestabilnosti na trgu, je še vedno zaznati več uvoza, kot izvoza, pri izbiri prevoznikov, pa v večini primerov odloča pošiljatelj. Odraz tega jevsekakor problem slabša gospodarska situacija oz. stagnacija slovenskega trga, povišanje cen goriv, povišanje stroškov handlinga po letališčihin konkurenca velikih cargo prevoznikov LH, AF, kakor tudi prevoznikov expresnih pošiljk kot so TNT in UPS, saj tudi omenjeni ponujajosvoj prostor za prevoz generalnega tovora.

Rezultati

Rezultati pri prevozu tovora v letu 2010 so za 5% nižji v primerjavi z letom 2009.

V letu 2010 smo na rednih linijah prepeljali 1.325ton tovora, kar je v primerjavi z letom 2009 na enakem nivoju. Zmanjšala se je količinaprepeljanega tovora na kamionih – 56 ton (indeks79%) – in pošte – 579 ton – (indeks 87%) glede na leto 2009. Prihodki so v letu 2010znašali 1.931.830 EUR .

Največji padec prometa je pri prevozu pošte, kar je posledica zmanjšanja števila letov, začasnega zaprtja letališča (vulkanski prah, obnovaletališča) in prehod slovenske Pošte z letalskega na cestni promet, na relaciji Ljubljana-Dunaj.

Načrti in cilji za leto 2011

Za doseganje zastavljenih ciljev na področju letalskega prevoza tovora v letu 2011, je potrebno, glede na razmere na tržišču, povečatikonkurenčnost naših storitev:

•S povečanjem prometa s podjetji TNT, FedEx, UPS, zlasti na relacijah za TIA, SKP, PRN, BEG in SJJ. Z decembrom 2010 se jepromet z njimi že izrazito povečal, kar pripisujemo zlasti dobremu sodelovanju.

•Z večjo fleksibilnostjo pri razporejanju tipov letal na destinacije glede na potrebe prevoza tovora. Potrebno je postaviti jasna merila pri odločitvah, glede na stroške.

•Na direktnih linijah iz PRN za EU je potrebno, v sodelovanju z našimi zastopniki v tujini, promovirati direktne povezave.

•Odhod JAT-a iz Ljubljane bo pozitivno vplival na prevoz pošte, zlasti na liniji LJU-BEG, posledično pa tudi na nekaterih drugih trgih.

•Čisti prihodki se bodo povečali tudi zaradi manjših stroškov dela.

(35)

7.6. Vzdrževanje letal

V letu 2010 na letalih Adrie Airways beležimo sledeča planirana ter neplanirana vzdrževalna dela na letalih ter pogonskih agregatih:

Flota A320/A319:

•Na edinem preostalem letalu A320, Reg. ozn. S5-AAA smo v začetku maja 2010 izvedli pe riodični strukturalni pregled nižjega obsega z namenom zadostitve enkratnega podaljšanja 6/12 letnega periodičnega pregleda do septembra 2010, ko smo letalo prizemljili za komercialne namene. Poleg tega smo na letalu izvedli nujna popravila zunanje barve letala, tako na sami strukturi, aerodinamičnih oblogah ter krmilnih površinah. Po prizemljitvi smo izvedli menjavo motorjev in konzervacijo letala.

•V aprilu ter maju 2010 smo v floto dodali dve novi, najeti letali A319 z Reg. Ozn. S5-AAP ter S5-AAR. Na letalih smo izvedli manjši obseg del prilagoditve letal na standard Adrie Airways.

Flota Bombardier CRJ 900:

•Na dveh letalih CRJ 900, S5-AAN ter S5-AAO smo izvedli polovični periodični C pregled ter nekaj manjših popravil potniške kabine ter zunanjosti letal. V drugi polovici leta ter v začetku prihodnjega leta planiramo vgradnjo dodatnih kamer za nadzor v hoda v pilotsko kabino, vgradnja je zahtevana skladno z zahtevo svetovne letalske oblasti ICAO.

•Na letatalu S5-AAL smo v marcu 2010 pri poletanju z letališča BRU imeli vlet vijaka v levi motor. Zaradi poškodb smo morali motor nadomestiti z začasno izposojenim, ki smo ga v juniju 2010 nadomestili z našim rezervnim, izposojenega pa vrnili lastniku CLH. Poškodovani motor smo poslali na popravilo v vzdrževalno organizacijo MTU-Berlin. Trenutna ocena stroškov popravila motorja, glede na močne poškodbe vstopnika ter celotnega kompresorja motorja se giblje od 850 K EUR do 1 mio EUR. Dokončni stroški popravila motorja bodo znani jeseni 2010, večji del stroškov pa bomo krili iz zavarovalne police za letala.

•Na enem izmed letal smo imeli neplanirano odpoved pomočnega agregata-APU. V vzdrževalni organizaciji Honeywell so APU popravili izven garancijskega popravila, strošek popravila bo znan po končnem računu, ocena je med 150-200 K EUR.

•Na CRJ900 smo naredili polovični periodični pregled na AAL v oktobru in AAK v decembru.

Flota Bombardier CRJ 200:

•Na letalu S5-AAH izvedli polovičen C pregled ter izboljšave/modifikacije z nadaljnim namenom najema letala od Bombardier. Glevne izboljšave beležimo na vgradnji sistema zapredvajanje glasbe ter izboljšave elektronskih sistemov.

•Narejeni dve menjavi motorjev ter posledični obnovi kompresorskega dela na 22.000 popravljenih letov. Stroški ene obnove v celoti pokriti z že plačanih sredstev za vzdrževaje motorja za najeto letalo S5-AAI, drug motor v lasti Adrie Airways je trenutno še v vzdrževalni organizaciji MTU-Berlin v procesu obnove. Prav tako izvedena ena obnova nizkotlačne turbine v obseg stroškov 220 K EUR ter nadomestitev druge turbine v obsegu stroškov 180 K EUR s turbino lastnika letal Volvo.

•Na letalu S5-AAE zaključili z reklamno pogodbo Microsoft, posledično letalo vrnjeno v prvotno stanje ter opremljeno z nalepko novega oglaševalca Festival Ljubljana.

•Na letalu S5-AAD v juliju izvedba polovičnega C pregleda in hkrati menjava nizkotlačne turbine levega motorja.

•V avgustu na letalu S5-AAE izvedba polovičnega C pregleda.

•V juliju na letalu S5-AAF izvedba C pregleda ter menjava motorjev med letali AAF ter AAD.

•V avgustu izvedba C pregleda na letalu S5-AAJ.

•Na CRJ200 smo naredili polovični periodični pregled na AAG v novembru.

Splošno: poslovna odločitev Adrie Airways je v začetku junija 2010 pomenila ločitev vzdrževalne organizacije Adrie Airways v novo podjetjeAdria Airways Tehnika d.o.o. Posledično je nova vzdrževalna organizacija morala pridobiti nov certifikat dejavnosti v skladu z zahtevamievropskih oblasti EASA. Posledično smo z namenom ohranitve tako vzdrževalne kot plovnostne dejavnosti podpisali dve pogodbi, eno zaizvedbo vseh vzdrževalnih del, drugo pa za izvedbo opravil zagotavljanja stalne plovnosti letal Adrie Airways s strani nove vzdrževalne orga-nizacije.

(36)

7.7. Izobraževanje, letalska šola

Adria Airways je ustanovila Letalsko šolo leta 1980 s sodelovanjem Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Njen prvotni namen je bil šolanjein usposabljanje pilotov na manjših letalih za pridobitev dovoljenja poklicnega pilota, kar je bil pogoj za zaposlitev poklicnega oziromaprometnega pilota na velikih potniških letalih. Letalska šola Adrie Airways je z leti pridobivala na veljavi in ugledu in jo lahko imenujemozibelka večine Adriinih pilotov.

Letalska šola

Letalska šola Adrie Airways je v letu 2010 izvajala vsa šolanja kot doslej, in sicer večino po programih PPL, CPL, IFR.

Od 1.6.2010 je letalska šola postala samostojno podjetje Adria Airways Letalska šola d.o.o.

Razmere v poslovanju so se z vzpostavitvijo samostojnega poslovanja nekoliko spremenile in zaostrile, vendar pa so obeti, glede na obsegletenja in število novih kandidatov, pozitivni.

Izobraževanje prodajnega osebja

Adrijin izobraževalni center za prodajno osebje kot edina tovrstna šola v Sloveniji danes izobražuje lastno prodajno osebje, agentsko mrežo(v Sloveniji in Makedoniji) ter študente UP Turistica iz Portoroža (pogodba o izobraževanju).

Namen tega izobraževanja je usposabljanje prodajnega osebja za prodajo prevoznih dokumentov Adrie Airways pa tudi ostalih letalskihponudnikov, predvsem na slovenskem in makedonskem trgu. Adria tako s pomočjo svojega IC vzpostavlja prodajno infrastrukturo, vstopav generalni marketing družbe ter izvaja funkcijo nacionalnega letalskega prevoznika na slovenskem trgu. S svojimi izobraževalnimi programiomogoča agentom sklenitev in ohranitev prodajne pogodbe z IATA in s tem vključitev v prodajno-obračunski sistem BSP.

Kot člani Star Allaince (SA) smo zavezani svoje prodajno osebje ob zaposlitvi izobraziti o Zvezi, njenih članicah, o prednostih za stalne pot-nike, o produktih in o dogovorjenih procedurah. Znanja je potrebno občasno osveževati in nadgrajevati. Namenjeno je najširšemu kroguosebja, ki v procesu letalskega prevoza potnikov prihaja v neposreden stik s potniki tj. rezervacije in prodaja vozovnic, agentska mreža, checkin osebje, kabinsko osebje, prodajno potniški servis, izgubljena prtljaga...Izobraževanje poteka v obliki e-learniga, ki je organizirano tako, dadostopamo direktno v Star Alliance program. Planiramo, da bo do konca novembra 2010 izobraževanje zaključilo okoli 300 zaposlenih vAdria Airways.

V pomladnem terminu 2010 smo v Ljubljani izvedli izobraževanje za eno skupino slušateljev, drugo pa smo morali odpovedati zaradiodpovedi udeležbe slušateljev iz tujine (vulkanski prah).

Dolgoletno sodelovanje z Visoko šolo za turizem iz Portoroža nadaljujemo z nedavno ustanovljenim CeVIT (Center za vseživljensko izo-braževanje Turistica) na področju mednarodnega izobraževanja IATA-UFTAA Foundation Course, ki ga Turistica slušateljem prizna kotobvezno prakso.

Predavatelji so instruktorji Adrie Airways, predavanja potekajo v Adria /Amadeus izobraževalnem centru v Ljubljani, enako tudi mednar-odni izpit.

(37)

8. Investicije

V družbi Adria Airways posvečamo veliko pozornost investicijski politiki. Strategija investiranja temelji poleg vlaganj v letala, roto dele inopremo za vzdrževanje letal tudi na vlaganjih v sodobno računalniško podprto tehnologijo in primerne delovne prostore.

Zaradi še vedno otežene situacije v letalski panogi in Adrii Airways, smo v letu 2010 ustavili vse večje in ne nujno potrebne investicije. Začelismo le s pripravami na izgradnjo večjega parkirišča pred novo poslovno stavbo in izgradnjo tretjega, že dalj časa načrtovanega hangarja.

Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2010 znašale 4.561.912 EUR. Vrednostno največji del odpade na povečanje vrednostiletal zaradi investicijskih vzdrževanj trupov letal in motorjev ter investicije v izgradnjo novega hangarja. Prav tako se je povečala vrednost

roto nadomestnih delov za letala Airbus in CRJ 200.

(38)

9. Partnerstva

Članstvo Adrie Airways v združenju letalskih prevoznikov Star Alliance

V svetu globalizacije je neizogibno povezovanje, ki omogoča neposredno prisotnost v svetovnem letalskem prometu. Prav zaradi tega je AdriaAirways leta 2004 pod sponzorstvom Lufthanse postala regionalna članica vodilnega svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Al-liancea, ki omogoča najbolj učinkovito, hitro in za potnike prijazno povezavo z 1160 svetovnimi destinacijami v 180 državah. Adria Airwayspovezuje z mrežo Star Alliance poleg Slovenije preko križa (hub-a) na ljubljanskem letališču tudi letališča v jugovzhodni Evropi. V letu 2009je združenje letalskih prevoznikov Star Alliance zaradi pospešenih širitvenih načrtov in spreminjajočih se potreb svojih članic sprejelo novostrukturo delovanja, s katero je bila kategorija regionalnega članstva odpravljena. Trije regionalni člani združenja: Adria Airways, Blue1 inCroatia Airlines so – potem ko so se v preteklih petih letih uspešno izkazali z vzdrževanjem visokih standardov, ki jih določajo zahteve oskladnosti s Star Allianceom – z januarjem 2010 pridobili polnopravni status prevoznikov članov združenja Star Alliance.

Z novim statusom so se zvišale zahteve po kakovosti, saj moramo izpolnjevati vse kriterije, ki jih določajo pravila in predpisi o skladnostiznotraj združenja t.i. „Star Alliance Assets&Components“.

V juniju 2010 smo uspešno zaključili prvo polno presojo kakovosti po novih kriterijih.

Adria Airways si bo kot polnopravna članica Star Alliancea zagotovila večjo prepoznavnost svoje blagovne znamke, saj je njen logotip enako-pravno zastopan v skupnem seznamu logotipov vseh prevoznikov Star Alliance in se kot tak pojavlja v najrazličnejših komunikacijskihkanalih. Polnopravno nastopa v skupnih pogajanjih z dobavitelji (gorivo, rezervni deli, letališke storitve), vodilno vlogo pa ima tudi prikreiranju skupnega načrta Star Alliancea za slovenski trg.

Sodelovanje Adrie Airways s tujimi letalskimi prevozniki

Adria Airways poglobljeno sodeluje s tujimi letalskimi prevozniki na podlagi različnih dogovorov o sodelovanju na področju priznavanjaletalskih dokumentov in oblikovanja ponudbe na interline povezavah. Tovrstni dogovori Adrii Airways omogočajo večji doseg prodaje, karje zaradi omejitev domačega trga in stroškov oblikovanja lastne prodajne mreže v tujini pomembno. Posebej intenzivno je sodelovanje vobliki t.i. »Code Share« dogovora, kjer partnerji let tržijo pod lastno oznako leta. Naši code share partnerji so Aeroflot, Austrian Airlines,Brussels Airlines, LOT, Lufthansa, Montenegro Airlines, SAS, Swiss, Ukraine International Airlines in JAT Airlines s katerim smo v letu2010 dosegli nov dogovor na liniji Ljubljana-Beograd-Ljubljana. V letu 2010 smo tudi razširili sodelovanje z Lufthanso na direktne lete izKosova v Nemčijo.

(39)

10. Kakovost

Leta 2010 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta 2003 smo v Adrii pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2000,ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo tega certifikata smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanjecelovitega sistema kakovosti. Šest let po pridobitvi ISO9001:2000 certifikata za prevoz potnikov, prevoz tovora, vzdrževanje letal in uspos-abljanje s področja letalstva smo v juniju 2009 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2008.

Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2008 vključuje sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS ter spodročja licenciranja letalskega osebja JAR-FCL 1.

Sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta EU-OPS, za katerega smo leta 2001 pridobili JAR-OPS 1 certifikat, nam jeomogočil, da smo konec leta 2001 začeli z uvajanjem linij znotraj Evropske unije. Sredi leta 2008 je bil s pridobitvijo EU-OPS certifikataizveden prehod na EU-OPS zakonodajo, ki je nadomestila dotedanji JAR-OPS 1 standard. V okviru sistema kakovosti s področja komer-cialnega zračnega transporta EU-OPS skrbimo tudi za članstvo v IOSA (IATA Operational Safety Audit) registru letalskih prevoznikov, kiga je potrebno vsaki 2 leti obnoviti na podlagi uspešno opravljene IOSA presoje. Kot šesta letalska družba na svetu, ki je prejela svoj prviIOSA certifikat že leta 2004, smo v januarju 2010 uspešno opravili že tretjo obnovitveno presojo. Sistem kakovosti s področja komercialnegazračnega transporta EU-OPS s svojimi mehanizmi zagotavlja izpolnjevanje vseh zakonodajnih zahtev in upoštevanje dobre prakse tudi napodročju letalske varnosti in varovanja.

Sistem kakovosti s področja licenciranja letalskega osebja JAR-FCL 1 je v Adrii vzpostavljen v okviru certifikata organizacije za šolanje za tipletala.

Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2008 vključuje tudi sistem kakovosti, vzpostavljen v novo ustanovljeni hčerinski družbi AdriaAirways letalska šola, d.o.o. Le-ta je v letu 2010 pridobila certifikat za letalsko šolo v skladu s predpisi JAR-FCL 1 in je s tem komplementarnadejavnostim organizacije za šolanje za tip letala znotraj matične družbe.

(40)

11. Informacijske rešitve

Na področju informatike smo v letu 2010 v skladu z IT strategijo delali na konsolidaciji in optimizaciji. To velja tako za infrastrukturo, kjerkonsolidiramo strežnike, kot poslovne aplikacije, kjer optimiziramo procese ter zmanjšujemo število aplikacij in prenašamo funkcionalnostiv bazične aplikacije:

Infrastruktura in komunikacije

•nadaljevali smo z projektom virtualizacije strežnikov, kar zmanjšuje stroške upravljanja z Data centrom in licenc

•uvedli centralni nadzor tiskanja v celotnem podjetju s čimer so bili doseženi konkretni prihranki pri tiskanju in kopiranju

Poslovne aplikacije

•uvedli avtomatizacijo procesa obračuna inštruktorskih dodatkov po nalogu za let v okviru računovodskega sistema Navision

•informacijsko podprli delitev podjetja na nove »subjekte« (Adria Tehnika, Letalska šola)

•v okviru projekta Uvedba elektronskega poslovanja (Dokumentni sistem) smo uvedli elektronsko distribucijo letalskih priročnikov, kar je občutno zmanjšalo stroške distribucije

•v okviru projekta Uvedba elektronskega poslovanja (Dokumentni sistem) smo uvedli aplikacijo za podporo glavni pisarni

•v okviru projekta Uvedba elektronskega poslovanja (Dokumentni sistem) smo uvedli e-Naročilnice

•v okviru projekta Uvedba elektronskega poslovanja (Dokumentni sistem) smo prenovili elektronsko knjižnico (Adrianet)

•uvedli nova BI (poslovna inteligenca) poročila na področju analize stroškov z namenom avtomatizacije in zmanjšanja stroška obdelave podatkov

Za leto 2011 pa imamo v planu:

Infrastruktura in komunikacije

•nadgradnjo poštnega strežnika, ki bo omogočila povečanje produktivnosti, izboljšanje delovanja na oddaljenih lokacijah in znižala stroške na področju antivirusne zaščite.

•nadgradnjo Data Centra – z dodatnimi rezinami, ki bodo povečale odzivnost aplikaciji in zagotavljale visoko razpoložljivost (»high availability«).

•še povečati virtualizacijo strežnikov v smeri, da z njimi upravljajo ponudniki storitve/aplikacije – v smislu SLA, zagotavljanje delovanja storitve.

•vse poslovne aplikacije (kjer je smiselno) bomo prestavili na terminalske strežnike, pri uporabnikih pa se bodo uporabili lahki odjemalci (ni potrebna močna strojna podpora).

Poslovne aplikacije

•delali bomo na optimizaciji poslovnih procesov - vse poslovne procese bomo poskušali avtomatizirati skozi glavne podporne aplikacije.

•pričeli s projektom menjave glavnega operativnega sistema za podporo in planiranje letenja Caspis z novim sistemom NetLine proizvajalca Lufthansa Systems.

•nadaljevali bomo s s projektom Uvedba elektronskega poslovanja (Dokumentni sistem), kjer bomo postopoma optimizirali naslednje poslovne procese (likvidacija faktur).

•uvajali nova BI (poslovna inteligenca) poročila z namenom avtomatizacije in zmanjšanja stroška obdelave podatkov.

•začeli s projektom centralizacije vseh vmesnikov za izmenjavo podatkov na enotno platformo in sistem (Enterprise Data Hub).

•povečali bomo integracijo in avtomatizacijo osnovnih podpornih aplikacij, s ciljem, da ne bo več nobenega prepisovanja podatkov, ostaja le morebitni prvi vnos.

(41)

12. Upravljanje s tveganji

Ocena tveganj – ocena verjetnosti nastanka kritičnih okoliščin in posledic ter njihovo reševanje – se sistemsko izvede enkrat letno v začetkuleta. Skrbništvo nad izvedbo ocen je razdeljeno med vodstvene delavce in strokovne sodelavce, poročanje o ocenah pa je del letnega vod-stvenega pregleda, kjer se potrdijo ustrezni preventivni in korektivni ukrepi ter aktivnosti za zmanjševanje tveganj ali njihovih potencialnihposledic. Največjo pozornost posvečamo kritičnim tveganjem, to je tveganjem, ki lahko bistveno vplivajo na spremembo poslovnega izida.

Tekoče obvladovanje tveganj oziroma sprememb verjetnosti in možnih posledic med poslovnim letom je definirano deloma na nivoju sek-torja, kjer nosijo odgovornost za obvladovanje direktorji posameznih sektorjev, deloma pa na nivoju uprave družbe (tveganja, ki zadevajopodjetje kot celoto). Temu ustrezno se sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki zadevajo določen sektor, sprejemajo na nivojusektorja (poročanje na kolegiju družbe), sklepi glede ukrepov za reševanje kritičnih tveganj, ki presegajo meje enega sektorja oz. se nanašajona družbo kot celoto, pa se sprejemajo na tedenskih kolegijih družbe.

V nadaljevanju navajamo ključna poslovna in finančna tveganja – opis tveganja, vpliv v letu 2010 – ter ukrepe za obvladovanje, na koncupa še verjetnost nastanka tveganja v letu 2011, vpliv na poslovanje in spremembo obeh parametrov tveganja glede na leto 2010.

Poslovna tveganja

- Tveganje trga / možnost nastopa recesije

Splošno stanje trga in gospodarstva vpliva na povpraševanje po letalskem prevozu – v času recesije se zmanjša obseg potovanj. V letu 2010je recesija močno vplivala na poslovanje vseh letalskih prevoznikov, tudi Adrie Airways. Zaradi zmanjšanega povpraševanja smo zmanjšaliobseg letenja, hkrati pa smo morali zaradi hitrejšega padanja števila potnikov znižati tudi cene vozovnic. Struktura tržnega potenciala seprav tako spreminja, več je potnikov, ki namesto dražjih, poslovnih vozovnic kupujejo vozovnice v ekonomskem razredu ter intenzivnoiščejo ugodne ponudbe, kar dodatno negativno vpliva na prihodek.

V prvem četrtletju se je padanje števila potnikov zaradi recesije ustavilo, saj so se že pojavili znaki okrevanja gospodarstva, v marcu pa smoprvič po več kot letu dni na rednih linijah prepeljali za 4% več potnikov, hkrati pa smo število charter letov povečali za 22%. Tveganje trgaje v letošnjem letu precej manjše kot v letu 2009, saj se pričakuje nadaljnje okrevanje in gospodarska rast, ki jo je Mednarodni denarnisklad ocenil na 4,3 (prvotna ocena 3%). Kljub počasnejšem okrevanju evropskega gospodarstva v drugem četrtletju beležimo rast številapotnikov z izjemo aprila (zaprtost letališča LJU in zračnega prostora zaradi vulkanskega prahu). V tretjem četrtletju se je rast nadaljevala insicer 17% v juliju, 20% v avgustu ter 10% v septembru, v zadnjem četrtletju pa je bilo rast bolj počasna. Operativni prihodek se je v letu2010 v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 5%, kar je primerljivo z rezultati letalske industrije v Evropi in svetu.

Verjetnost: srednja/iVpliv: velik/i

- Konkurenca / možnost vstopa ali povečanja konkurence na trgu

Največjemu tveganju iz naslova konkurence je Adria izpostavljena v segmentu prevoza potnikov, in sicer tako s strani drugih letalskih pre-voznikov (mrežnih in nizkocenovnih) kot tudi s strani zemeljskega transporta. Nova konkurenca pomeni nevarnost za tržni delež terposledično možnost znižanja prihodka. Tveganje, ki izhaja iz konkurence, skušamo obvladovati s pomočjo širjenja mreže letov tako samosto-jno kot tudi s povezavami znotraj partnerstva Star Alliance, z izboljševanjem lastnega produkta, ki vključuje ugodnosti za zveste potnike(globalni program Miles&More), in z nenehnim izboljševanjem stroškovne strukture.

Konkurenčna situacija je v letošnjem letu prav tako napeta kot v času recesije. Še naprej se spopadamo z močnim konkurenčnim pritiskompo zniževanju cen vozovnic, saj se vsak prevoznik bori za ohranjanje ali povečevanje svojega tržnega deleža. Produkt in cene vozovnic nenehnoprilagajamo konkurenci ter razmeram na trgu, hkrati pa zagotavljamo zadostno število sedežev po ugodnih cenah z namenom povečevanja

tržnega deleža.

Verjetnost: srednja/h

Vpliv: velik/=

(42)

- Omejenost kapacitet letališč / nezmožnost povečanja kapacitet

Zaradi omejenega števila razpoložljivih slotov (terminov pristankov in vzletov letal) na glavnih primarnih letališčih v Evropi je povečevanjekapacitet v smislu dodatnih frekvenc letov močno oteženo. Kapaciteto na teh linijah lahko tako povečujemo predvsem z večjimi letali.Največ težav pri pridobivanju slotov z namenom optimizacije mreže letov preko ljubljanskega letališča ter pri zagotavljanju optimalnihpovezav preko Star Alliance vozlišč ima Adria na nekaterih primarnih zahodnoevropskih letališčih.

Tveganje v zimski sezoni ni igralo pomembne vloge, medtem ko se bo v prihodnje povečevalo, ko bodo prevozniki sledili povečevanju številapotnikov zaradi gospodarske rasti. Ob strategiji povečevanja kapacitet v smislu večjih letal in zmanjševanja frekvenc to tveganje za Adriosrednjeročno ne bo igralo pomembne vloge. Nekatera primarna letališča še vedno ostajajo bolj ali manj zaprta za vstop novih prevoznikov.

Verjetnost: velika/=Vpliv: velik/=

- Zamude v evropskem letalskem prometu / možnost povečevanja zamud (število in trajanje)

Zamude povzročajo nevšečnosti potnikom ter posledično škodo letalskim prevoznikom zaradi zamujenih povezav in neučinkovitosti izrabeletal. S ponovnim povečevanjem kapacitet na trgu v smislu povečanja števila frekvenc se je to tveganje v letošnjem letu povečalo, vendar jemožnost ukrepanja omejena z zunanjimi dejavniki, na katere ne moremo vplivati.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: srednji/=

- Majhen domači trg in omejenost domačih turističnih kapacitet / nezmožnost doseganja točke preloma v smislu števila potnikov, ki zagotavlja rentabilnost linije

Adria Airways se kot slovenski prevoznik na domačem trgu srečuje z omejenim potencialom potnikov za zagotavljanje rentabilnosti obstoječihin novih linij. Tveganje igra pomembno vlogo pri strategiji mreže letenja Adrie Airways. Tveganje smo poskušali minimizirati s prilagoditvijokapacitet potrebam trga in morebitnimi ukinitvami linij, na katerih ob vseh dosedanjih ukrepih nismo uspeli preseči točke preloma oz. doseči pozitivnega prispevka za kritje.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/=

- Vojne, epidemije, terorizem in naravne katastrofe / možnost nastanka oz. pojava

Omenjeni pojavi lahko negativno vplivajo na možnosti komercialnega letenja na prizadeta področja, kar se odrazi v izgubi prihodka, ki jelahko bolj ali manj omejene narave (epidemije lahko globalno vplivajo na zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu), lahko pa imabolj neposredne posledice v obliki materialne škode ter izgube sredstev (letal, poslovnih prostorov).

Učinek izbruha vulkana na Islandiji in zaprtost zračnega prostora je pokazala razsežnosti vpliva tveganja naravnih katastrof na poslovanjeletalskih družb, pri čemer Adria ni izjema. Izpad prihodka in dodatne stroške smo ocenili na 2,5 milijona EUR.

Verjetnost: majhna/=Vpliv: omejen/=

- Informacijska tehnologija / možnost izpada ključnih elementov IT infrastrukture

Z vsakoletnim povečevanjem avtomatizacije ključnih procesov kot posledice optimizacije rasti in večanja obsega poslovanja se povečuje tve-ganje morebitnih izpadov informacijskih sistemov, komunikacij in programov, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje družbe in nemoteno iz-vajanje vsakodnevnih operacij. Med omenjene ključne procese štejemo rezervacije in prodajo letalskih vozovnic, planiranje komercialnegaletenja, komunikacijo operativnim službam, operativno planiranje letenja in posadk ter s tem povezane podporne procese. Morebiten izpadlahko povzroči zaustavitev letenja ter posledično izpad prihodka in dodatne stroške za ponovno vzpostavitev operacij. Za varnostno podporooziroma neprekinjeno poslovanje glede rezervacijskega sistema in inventarja letov skrbita dobavitelja Amadeus in Lufthansa Systems. Pro-grami za planiranje in ostalo operativno podporo tečejo na Blade strežniku v okolju z redundančno visoko razpoložljivostjo, najbolj kritičneaplikacije pa imajo podvojene strežnike na drugi lokaciji. Ker gre vse več komunikacij preko IP omrežij, mora biti tak dostop zelo robusten.Zato uporabljamo več komunikacijskih kanalov: eden je namenski SITA kanal, ki teče preko najetih vodov in javnega interneta, drugi paso VPN omrežja, ki potekajo preko optike (T-2, Telekom), in brezžične povezave (softnet).

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/o

(43)

- Varnost in varovanje / možnost nastanka incidenta

Zagotavljanje varnosti potnikov je najvišja prioriteta Adrie Airways. Nezmožnost preprečitve večjega varnostnega incidenta bi imela dolgo-trajne in težke posledice za poslovanje družbe v smislu izgube prihodka, sredstev in ugleda ter vrednosti blagovne znamke.

Verjetnost: nizka/=Vpliv: velik/=

- Delovna sila / možnost viškov delovne sile

V zvezi z delovno silo obstaja trenutno kar nekaj kratkoročnih in dolgoročnih tveganj, s katerimi se bo družba soočila in na nekatere mednjimi nima neposrednega vpliva. Nekatera izmed tveganj so:

•možni viški delovne sile: zaradi itenzivne rasti prometa in flote v preteklih dveh letih smo zaposlili kar nekaj dodatnih operativnih delavcev (piloti, kabinsko osebje), za katere pa v sedanjem kriznem obdobju težko zagotavljamo delo zaradi zmanjšanega obsega letalskega prometa. Predvideno ukrepanje: zmanjšanja delovnega časa, prekinitev sodelovanja z neka terimi zunanjimi dobavitelji storitev ter dodatno znižanje osnovnih plač.

•kratkoročni in dolgoročni učinki iz naslova predlaganih sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju: le-te bodo kratkoročno lahko povzročile velik »odliv« delovne sile, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev . Predvideva se, da bo večina delavcev, ki v letu 2010 izpolnjujejo pogoje za upokojitev glede na obstoječe predpise, želela izogniti poostrenim pogojem in podaljšanju obdobja zaposlitve. Dolgoročno pa se zagotovo ne bomo izognili predvidenemu podaljšanju delovne dobe ter zmanjševanju pravic iz naslova nadomestil, kar bo vplivalo na podaljševanje delovnega staža mnogih zaposlenih, ki že sedaj s težavo spremljajo tehnološki razvoj in hiter tempo v nenehno spreminjajočem se poslovnem okolju in bodo veliko breme v smislu fleksibilnosti, inovativnosti in kreativnosti ter posledično dodane vrednosti iz naslova dela. Prav tako bodo ti delavci uživali bonitete doseženih pravic iz naslova minulega dela ter drugih »seniority« pravic, kar bo lahko nestimulativno vplivalo na mlajše, bolj ambiciozne in fleksibilne sodelavce ter povzročalo medgeneracijska trenja.

•Zvišanje stroškov dela s 1.6.2010 iz naslova zvišanih prispevnih stopenj za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje za določene kategorije delavcev (kabinsko osebje, letalski mehaniki). Dosedanje prispevne stopnje so bile 4,20% za kabinsko osebje ter 6,25% za letalske mehanike, po novem pa enotna prispevna stopnja za ti dve kategoriji znaša 10,55%. Mesečno bodo ti stroški v povprečju torej višji za cca 200%. V zainteresirani javnosti je prevladalo mnenje, da je ta ukrep sporen, zato je podjetje na ustrezen organ vložilo zahtevo za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.

Verjetnost: srednja/o

Vpliv: velik/=

- Sindikalne zahteve / možnost zahtev po zviševanju stroškov delovne sile

Zahteve sindikatov za zvišanje plač imajo negativne posledice na uspešnost zniževanja stroškov. Morebitne stavke zaposlenih lahko povzročijomotnje v vsakodnevnem poslovanju ter izvajanju komercialnega letenja, posledično izpad prihodka in nepredvidene stroške. Na splošno sonajvečji prihranki še vedno v organizaciji dela, produktivnosti, večji fleksibilnosti in multifunkcionalnosti zaposlenih, v spremljanju učinkovi-tosti kakovosti in količine dela zaposlenih, vse to pa terja dodatno angažiranje srednjega vodstvenega kadra, ki bi moral več svojega delovnegačasa posvetiti optimiranju, organiziranju in vodenju zaposlenih in se v manjši meri ukvarjati s strokovno-operativnimi zadevami.

Verjetnost: srednja/o

Vpliv: velik/=

- Zakonodaja in regulativa EU / možnost negativnega vpliva zakonodaje na poslovanje

Mednarodna letalska industrija je v veliki meri podvržena evropski in nacionalnim ureditvam, ki posegajo v večino dejavnosti letalskih pre-voznikov. Ta okvir vlada tako na področju komercialnih dejavnostih (tekmovalno tržno okolje, pravice dostopa do letalskih linij in letaliških»slotov«, liberaliziran režim cen) kot tudi operativnih standardov, ki se nanašajo na področja, kot so varnost, zaščita, hrup in pravice potnikov.Tudi Adrio prizadevata zakonodaja in ureditev Evropske unije, še posebej glede konkurence, letališč, nadzora zračnega prometa, dovoljenjza redno letenje in pravic potnikov. Slednja je prišla do izraza ob ustavitvi letenja po Evropi zaradi vulkanskega prahu, ko je Evropskakomisija poudarila obveznost prevoznikov, da poskrbijo za potnike, ki so ostali brez prevoza.

Verjetnost: srednja/=Vpliv: velik/=

(44)

- Dobavitelji / možnost neustreznih storitev dobaviteljev

Morebitni problemi z dobavitelji bi lahko vplivali na zmanjšanje prihodka ali negativno percepcijo javnosti glede naših storitev. Zadoločene storitve najemamo zunanje dobavitelje, na katere se zanašamo glede pravočasnosti, učinkovitosti in kvalitete storitev. Sem sodijona primer določene storitve vzdrževanja, letenja najetih letal na naših linijah, zagotavljanja zemeljske oskrbe, informacijske podpore inpodobno. Za najem storitev so sklenjeni dogovori, ki vključujejo odpovedni rok, v katerem lahko poiščemo nadomestilo v primeru enos-transke ali sporazumne odpovedi sodelovanja. Ne glede na to pa ima ustreznost izvedbe najete storitve relativno velik vpliv na splošnokvaliteto storitev, ki jih ponujamo.

Verjetnost: srednja/h

Vpliv: omejen/=

Finančna tveganja

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena določenim vrstam finančnih tveganj, ki jih poskuša prepoznati inobvladovati v procesu upravljanja s tveganji.

Za učinkovito in sistematično upravljanje s tveganji sledimo strategiji obvladovanja finančnih tveganj, ki smo jo sprejeli konec leta 2005.

- Valutno tveganje

Družba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se lahko zaradi spremembetečaja posamezne valute zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. Ključen valutni par je še vedno EUR/USD, spremljamo pa tudi naslednjavalutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF, EUR/GBP, v manjši meri pa tudi druge.

Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje tečaja USD in pri tej valuti smo že nekaj časa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani:nabava letalskega goriva, letal in rezervnih delov ter najem in investicijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.

Izpostavljenost poskušamo dolgoročno zmanjšati z naravnim ščitenjem (prestrukturiranjem vseh dolgoročnih posojil v EUR), torej z urav-navanjem prilivov in odlivov, medtem ko del kratke pozicije varujemo tudi z nakupom izvedenih finančnih instrumentov, del pa v skladus sprejeto strategijo pustimo nezavarovan.

V trenutni situaciji, ko se evro krepi na račun USD, je pričakovan pozitiven vpliv na naše poslovanje.

- Kreditno tveganje

Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini in ga družba uspešno obvladuje nanaslednje načine:

•z razpršenostjo kupcev;

•z analizo finančnega poslovanja kupca in oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za odložen rok plačila;

•prek združenja IATA (Mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega so včlanjeni letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; člani IATA so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plačilnih pogojev pa so kaznovani;

•dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z bančnimi garancijami, menicami, akreditivi;

•s sistematičnim aktivnim procesom izterjave terjatev.

- Obrestno tveganje

Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihodnjimi vrednostmi referenčnih (spremenljivih) obrestnihmer, LIBOR za USD in EURIBOR.

Skoraj vsa dolgoročna posojila na dan 31. 12. 2010 (izjema zadnji kredit pri Gorenjski banki) so tako nominirana v EUR in vezana večinomana 1-mesečni EURIBOR, v manjši meri pa na 3-mesečni in 6-mesečni. Z nakupi izvedenih finančnih instrumentov smo v preteklostizavarovali del posojil, v letu 2010 pa nismo povečevali obsega zaščite.

(45)

- Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti upravlja družba z usklajevanjem ročnosti terjatev in ob-veznosti, s spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne pa tudi tedenske in mesečne plane likvidnosti, trenutno je zaradi sezonskihmesecev situacija tekoče likvidnosti boljša, vandar nam obveznosti iz preteklih mesecev še vedno bremenijodenarni tok in bilanco stanja.

- Tveganje, povezano s spremembo cen goriva

Strošek goriva je po enormnih višinah zaznamoval leto 2008, v letu 2009 je padec cen nafte občutno vplival na znižanje stroškov goriva, vletu 2010 pa se cene spet počasi dvigujejo.

Porabo in strošek goriva obvladujemo:

•z izborom najkonkurenčnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnih letališčih in z zahtevo po transparent-nosti cen pri domačem dobavitelju goriva;

•s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov;

•z uporabo programa za zmanjševanje porabe goriva, ki je bil izdelan v IATI in vključuje ukrepe pri nadzoru točenja goriva, vzdrževanju letal in tehniki letenja;

•z zaščito cen v letu 2010 tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov, in sicer v skladu s sprejeto strategij varovanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva.

- Zavarovanje interesov in premoženja

Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij in trgov, hkrati pa se spreminjatudi izpostavljenost tveganju. Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegubo škoda povrnjena.

Za preprečitev škod in izpostavljenosti deluje družba preventivno:

•z dodatno opremljenostjo letal s protivlomno izdelanimi vrati – zaradi povečanja varnosti potnikov, posadke in premoženja,

•z vgradnjo GPS navigacijskih sistemov na letala, ki omogočajo največjo možno natančnost določanja trenutnega položaja letala v zračnem prostoru,

•z usposabljanjem tehničnega in letalskega osebja s področja varnostnega varovanja z namenom izvajanja varnostnih pregledov letal pred letenjem,

•z vgradnjo nadzornega sistema vhoda v pilotsko kabino na letalih z več kot 60 potniki,

•z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja letal tlom (Enhanced Ground Proximity Warning System – EGPWS),

•z nakupom delovnih ploščadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in preprečevanj poškodb na letalih,

•z investiranjem v opremo kontroliranega dostopa na varovana področja,

•s posodabljanjem obstoječe in z nakupom nove opreme za zemeljsko obsluževanje letal,

•z investiranjem v opremo, ki omogoča kontrolirano ravnanje z odpadnimi/nevarnimi snovmi oz. njihovo uničevanje,

•s prenovo obstoječih delovnih prostorov in strehe na hangarju za vzdrževanje letal,

•z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju,

•z dodatnim izobraževanjem tehničnega osebja s področja preventivnega vzdrževanja gorivnih sistemov na letalu,

•z izvajanjem vseh zahtev/priporočil proizvajalcev letal s področja gorivnih sistemov na letalu z namenom preprečitve samovžiga ali eksplozije,

•s stalnim izobraževanjem zaposlenih na področju požarne varnosti in varnega dela,

•s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami,

•s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.

Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti ter vse odgovornosti iz naslova potnikov in eventualno odškodnino do tretjih oseb vskladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo.

Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Verjetnost: nizka/=Vpliv: omejen/=

(46)

13. Analiza poslovnih dosežkov

Leto 2010 bo označeno kot leto začetka gospodarskega okrevanja, ki je svet predvsem pa razvite države prizadela v letu 2009. Razvite državeso večinoma dosegle pozitivne stopnje rasti, ki pa so bile, z izjemo Nemcije, zelo nizke. Za razliko od njih so hitro razvijajoče se države žeimele skoraj predkrizno gospodarsko rast.

Upad povpraševanja, predvsem po letalskem prevozu potnikov, je bil v prvih treh mesecih večji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem,aprila pa so bili prihodki slabši za skoraj 3 mio eur, predvsem zaradi zaprtja matičnega letališča in evropskega zračnega prostora.

Adria Airways je v letu 2010 sledila svojim strateškim ciljem, ki si jih je postavila na začetku leta. Ključna je bila izpeljava dokapitalizacije sstrani lastnikov, nadaljnja optimizacija flote, dogovor z dvema največjima strateškima domačima partnerjema in investicija v tretji hangarza vzdrževanje letal.

Kar nekaj načrtov za leto 2010 je ostalo neizpolnjenih:

•Stabilizirati upadanje povpraševanja po prevozih potnikov in tovora ter doseči rahlo, stabilno rast. X

•Zaustaviti padanje vrednosti potniškega kupona in ga ohraniti na vrednostih iz leta 2009. X

•Z optimalnejšo floto povečati izkoristek potniške kabine. P

•Spet maksimalno izkoristiti kapacitete v vzdrževalni organizaciji in za 40% povečati prihodke iz tega naslova. X

•Krepiti obseg in učinkovitost naše letalske šole in povečevati prihodke iz tega naslova. P

•Še naprej tržiti lastne medije in spet dosegati prihodke okrog 1 mio. EUR iz tega naslova. P

•Pri stroških goriva predvsem urediti odnos z največjim partnerjem glede višine marže. X

•Stremeti k zniževanju stroškov po posameznih letališčih in predvsem izpogajati dobre cene za letalo A-319 ter urediti odnos z AP Ljubljana. X

•Kljub visokim standardom vzdrževanja zmanjšati stroške vzdrževanja, k čemur bo prispevala predvsem novejša flota. P

•Stroškov oskrbe potnikov še ne planiramo poviševati, pa vendar menimo, da kljub temu zagotavljamo našim potnikom visok nivo storitve. P

•Zniževati režijske stroške. P

Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja

Število potnikov se je v obdobju jan-dec 2010 povečalo za 2% (oz. za 26.693 potnikov) v primerjavi z letom 2009 in je enako kot plan,število letov se je zmanjšalo za 4% glede na leto 2009 in je za 5% manjše, kot smo planirali. Večje povečanje števila potnikov kot letov, jerezultiralo k povečanju števila potnikov na let za 6% (iz 44 na 47) v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2009.

ŠTEVILO VSEH PREPELJANIH POTNIKOV

1.170.2351.143.5421.302.172

88

115102

1.050.000

1.100.000

1.150.000

1.200.000

1.250.000

1.300.000

1.350.000

jan-dec 08 jan-dec 09 jan-dec 10

PAX

0

20

40

60

80

100

120

140

IND

POTNIKI - skupaj indeks

(47)

•Delež rednih potnikov od vseh prepeljanih potnikov je v 2010 znašal 83,7%, delež čarter potnikov pa 16,3 %, kar je na enakem lanskem nivoju.

•Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta 2010 v primerjavi z letom 2009 povečal 10%, število sedežev na razpolago pa se je zmanjšalo za 4%.

•Povprečni dnevni izkoristek letal je znašal 8,75 ur na aviodan in se je zmanjšal za 3%.

•Povprečna poraba goriva na uro letenja je v primerjavi z letom 2009 na enakem nivoju. Skupna poraba goriva se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 4%, na to pa je vplivalo zmanjšanje števila ur letenja in večjega deleža letenja z manjšimi letali.

Struktura prihodkov

•Čisti prihodki od prodaje so se v letu 2010 zmanjšali za 8% glede na predhodno leto. Njihova sestava pa se je v primerjavi z letom 2009 spremenila: povečal se je delež prihodkov od čarterja, zmanjšal se je delež drugih dejavnosti (cargo, oddajanje letal ), v večji meri pa je zaradi zmanjšanja prihodkov od vzdrževanja letala ( odtujitev tehnike s 01.06.2010 ). Upad prihodkov beležimo predvsem zaradi aprilskega zaprtja matičnega letališča in evropskega zračnega prostora, ter nižje vrednosti prodajnega kupona.

•Prihodki od prevoza potnikov v rednem prometu, ki so v letu 2010 predstavljali 73% vseh operativnih prihodkov, so na enakem nivoju kot leta 2009. Soočiti smo se morali tudi s padanjem vrednosti potniškega kupona in zaprtjem matičnega letališča ter evropskega zračnega prostora.

•Prihodki od čarter letov so se nam povečali za 17%, predvsem zaradi čarter verig za ciljne skupine. Tu pride do izraza predvsem naša kvalitetna in zanesljiva izvedba.

•Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom 2009 zmanjšali za 5%. Glede na veliko konkurenčnost kamionskega prevoza v Evropo in na Balkan, kamor je usmerjena večina naše prevozne ponudbe, je bila in ostaja naša tržna niša prevoz pošiljk s težo do nekaj sto kilogramov. Kljub zniževanju cen in dodatkov in s tem prilagajanju ponudbe pa se zaradi nastalih razmer to ni odražalo v večjem povpraševanju po prevozu.

•Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe so v bilanci samo do meseca maja, od junija naprej pa so prikazani v svojem podjetju, zato primerjava z enakim lanskim obdobjem ni smiselna.

•Ostali prihodki izhajajo iz drugih dejavnosti Adrie Airways ( od izobraževanja, oglaševanja, prihodki od pristojbin za rezervacijo, prihodki od provizije, .. ) in so manjši, ker letal nismo oddajali ( v letu 2009 so bili ti prihodki cca 6,3 mio EUR ).

19%

5% 3%

72%

1%

redni promet - potniki

redni promet - tovor

izredni promet - potniki

ostale dejavnosti

tehnika - tuji naročniki

Sestava operativnih prihodkov jan - dec 2010

(48)

Struktura odhodkov

Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2009 znatno povišali predvsem zaradi pred-vrednotenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih ( v višini 37,8 mio eur ).

Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na 2009 zvišali za 4%, od plana pa negativno odstopajo za 12%, predvsem zaradi višjih cenkerozina, velikih stroškov razledenitve letal zaradi hude zime ter stroškov letališč.

Stroški materiala so se glede na leto 2009 znižali za 1% in od plana negativno odstopaja za 10%, predvsem zaradi povišanja cen letalskegagoriva. Nerealna je primerjava stroškov nadomestnih delov za vzdrževanje letal, saj so v letu 2010 zajeti le za 5 mesecev.

Kaže se nezadržni trend zviševanja cen letalskega goriva (v primerjavi z enakim lanskim obdobjem so višji za 7%), saj se povišujejo tako ceneosnovnega produkta (kerozin), kot tudi takse in pristojbine, ki jih predpisujejo državni organi ter upravitelji letališč. Ta trend je enak takona letališčih v tujini, kot tudi v Ljubljani.

Stroški letališč so se povečali za 1% in so pod stalno kontrolo. Zmanjšalo se je tudi število letov, in to za 4%.

Stroški so se povečevali hitreje, kot se je gibalo število letov, tudi zaradi povečevanja letov z večjimi in težjimi letali. Zaradi dejstva, da imamovpliv na samo 31% stroškov (oskrba letal in potnikov), kjer stroške kljub stalnim pritiskom zadržujemo na istem nivoju, ostaja strošek kljubznižanjem, ki smo jih na nekaterih letališčih dosegli, približno enak kot v preteklosti, medtem ko na cene storitev, ki jih določajo državniorgani in upravljalci letališč, nimamo vpliva.

Po izjemnem dvigu cene obračunske enote v lanskem letu v Sloveniji, BiH ter na Hrvaškem, se je v letošnjem letu ta trend nadaljeval še vAvstriji, Turčiji ter spet v BiH in nekaterih drugih državah, zato stroški negativno odstopajo od lanskega leta.

Stroški najemnin letal so se povečali za 6% in odstopajo zaradi stroškov najemnin motrojev za letala Airbus, ki so se povečali zaradi najetihtujih motorjev zaradi prizemljenih motorjev za A320.

Stroški dela so se zmanjšali za 16%. S 1. junijem 2010 je na podlagi odločitve lastnikov in v skladu z dolgoročno strategijo družbe, 215 za-poslenih na podlagi pravnega prenosa dela podjetja prešlo v samostojno podjetje Adria Airways Tehnika d.o.o. Prav tako je en delavecprešel v samostojno podjetje Adria Airways letalska šola d.o.o. Znižalo se je tako število zaposlenih, kot tudi stroški dela in sicer zaradiznižanja vseh izplačil iz naslova plače, zamrznitev zaposlovanja, nepodaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, manjšega obsega letenjain posledično manjšega šetevila nadur v prvih štirih mesecih leta 2010, ukinitve ''wet lease'' operacije v Libiji, nižanja oziroma ukinitve in-dividualnih stimualcij in variabilnega dela plač.

Stroški amortizacije so glede na leto 2009 manjši za 16% zaradi odprodaje dveh lastnih letal v drugi polovici leta 2009.

Stroški prodajanja so se v primerjavi z letom 2009 višji za 5%; vsebujejo stroške domače in tuje lastne prodajne mreže, vso provizijo posred-nikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu.

Pri finančnem delu poslovanja so se nam najbolj zvišali finančni odhodki od drugih poslovnih obveznosti. Stroški obresti za dolgoročnein kratkoročne kredite so višji kot v 2009, saj so se nam dvignile predvsem bančne marže, nekaj zaradi nedoseganja finančnih kazalnikov,nekaj pa zaradi novih kreditov, najetih pod veliko slabšimi pogoji, kot pred nekaj leti. Zaradi krepitve tečaja ameriškega dolarja so nastaleneto negativne tečajne razlik. Med finančnimi odhodki so izkazani tudi odhodki iz prevrednotenja naložebenih nepremičnin (0,8 mio eur ),ki izhajajo iz nižje vrednotenja nove poslovne stavbe.

Rezultati

Družba je leta 2010 ustvarila negativen izid iz poslovanja v višini 59,7 mio. EUR, kar je občutno slabše v primerjavi s preteklim letom, koje ustvarila negativen izid iz poslovanja v znesku 12,2 mio. EUR.

Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini 4,7 mio. EUR, ki je za 1,6 mio EUR večja kot leta 2009 predvsem zaradi negativnihtečajnih razlik.

Vse to je vplivalo na negativen poslovni izid v višini 63 mio EUR. V letu 2010 smo imeli samo tri pozitivne mesece, in sicer junij, julij inseptember.

(49)

Struktura sredstev

P Bilančna vsota na dan 31. 12. 2010 je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjša za 46mio EUR, spremenila pa se je tudi sestava znotraj sredstev:

P 58% vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 16% terjatve, zalog skoraj ni (zmanjšanje za 7 mio eur in prenos v novo ustanovljeno družbo Adria Airways tehnika), povečala pa so se ostala sredstva,ki predstavljajo 26% vseh sredstev.

V okviru le-teh so se povečale naložbene nepremičnine, zaradi prenosa hangarjev iz osnovnih sredstev in dolgoročne finančne naložbe, zaradi naložbe v Adria Airways Tehnika.

P Osnovna sredstva družbe so večinoma opredmetena osnovna sredstva, v katerih predstavljajo največji delež letala. Vrednost osnovnih sredstev je v letu 2010 je manjša, predvsem zaradi evidentirane slabitve letal v višini 37,8 mio eur, saj so knjigovodske vrednosti letal CRJ 200, CRJ 900 in A320 v tem znesku odstopale od tržnih vrednosti.

P Kratkoročne poslovne terjatve so manjše za 1,1 mio EUR.

P Zaloge potrošnega materiala so bile z ustanovitvijo hčerinske družbe prenesene na Adrio Airways Tehnika skoraj v celoti, zato primerjava ni smiselna.

Struktura virov sredstev

58% 0% 16% 26%

78% 5% 12% 5%

0% 20% 40% 60% 80% 100%

2010 v %

2009 v %

Osnovna sredstva Zaloge Terjatve Ostala sredstva

Struktura sredstev v %

-36% 71% 61% 5%

19% 44% 36% 1%

-40% -20% 0% 20% 40% 60% 80% 100%

2010 v %

2009 v %

Kapital Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti Ostali viri

Struktura virov v %

(50)

V strukturi virov sredstev izstopa negativni kapital, ki je posledica slabitve osnovnih sredstev.

Dolgoročne finančne obveznosti do bank so se v primerjavi z letom 2010 povečale za 7%, predvsem zaradi povečanja obveznosti do PDP –opcije AAT v višini 2,6 mio eur in do Aerodrom Ljubljana v višini 4,5 mio eur.

Denarni tok iz poslovanja

Denarni tok iz poslovanja v višini 1,8 mio. EUR je pozitiven in je za 4,3 mio EUR slabši kot v letu 2009. Podroben izračun denarnega tokaje prikazan v računovodskem poročilu.

Kazalniki poslovanja

Temeljni kazalniki stanja financiranja so usmerjeni v analizo financiranja podjetja in so pomembni pri dolgoročnih odločitvah o politikifinanciranja podjetja in za zunanje uporabnike.

Kazalniki plačilne sposobnosti so najosnovnejši pogoj uspešnosti poslovanja podjetja. Pomembno je, da ima podjetje primerno sestavogibljivih sredstev, saj s primerno dinamiko le teh v denarno obliko pravočasno poravnava svoje obveznosti.

Indeks Jan - dec 10 Jan - dec 09 09/08

TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

Stopnja lastniškosti financiranja -36,20 18,96 *

Stopnja dolgoročnosti financiranja 35,53 64,08 55

Kapitalska pokritost osnovnih sredstev -62,67 24,18 *

Indeks Jan - dec 10 Jan - dec 09 09/08

KAZALNIKI PLAČILNE SPOSOBNOSTI

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri koeficient) 0,01 0,15 6

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti (pospešeni koeficient) 0,30 0,38 78

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (kratkoročni koeficient) 0,30 0,51 58

(51)

14. Dogodki po končanem poslovnem letu

•Upravni odbor Adrie Airways je na svoji seji dne 14.01.2011 razrešil dosedanje poslovodstvo in z dnem 17.01. imenoval g. Klemna Boštjančiča za glavnega izvršnega direktorja in g. Roberta Vugo za izvršnega direktorja družbe.

•Družba je konec januarja uspešno zaključila pogajanja z lastniki, bankami in poslovnimi partnerji in zagotovila nujno potrebna likvidna sredstva za nadaljnje poslovanje; sredstva je pridobila s prodajo rednih delnic Adrie Airways Tehnika družbi PDP d.d. in Aerodromu Ljubljana, z bankami pa za izboljšanje likvidnosti dogovorila moratorij na odplačilo glavnic dolgoročnih kreditov do 30.06.2011.

•S poletnim voznim redom smo v visoki sezoni vzpostavili dodatne linije: enkrat tedensko leteli na novi liniji za Split, Priština-Pariz in Priština-Copenhagen, ter dvakrat tedensko na liniji Priština-Bruselj, dodali pa smo še po eno tedensko frekvenco na linijah Barcelona, Beograd in Moskva.

•14. marca 2011 je Adria Airways praznovala 50 – letnico obstoja.

•Upravni odbor družbe je v marcu potrdil osnutek prenovljenega plana poslovnega in finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravilo novo poslovodstvo družbe.

•Dne 06.05.2011 je družba z vsemi bankami upnicami podpisala »stand still« sporazum za plačilo glavnic kreditov od oktobra 2010 do 30.06.2011 v skupni višini 5,8 mio EUR.

•Konec junija smo skupaj z zunanjim finančnim svetovalcem bankam predstavili revizijo plana prestrukturiranja, ki je bil pripravljen v marcu in jih obenem prosili za podaljšanje stand still sporazuma do 30.09.2011.

(52)

15. Načrti za prihodnost

Adria Airways je leto 2011 začela z veliki likvidnostnimi težavami in menjavo poslovodstva družbe. Že kmalu po nastopu funnkcije, sta novaizvršna direktorja predstavila nabor ukrepov poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Izpolnitev plan in sanacija družbe jepoglaviten plan v letu 2011.

Operativni cilji družbe za leto 2011:

Q Ob 4 % večjem številu letov doseči 10% rast potnikov,Q Kljub večjim kapacitetam ohraniti nivo izkoristka potniške kabine iz leta 2010,Q V poletni sezoni leteti z dvema dodatno najetima letaloma,Q Okrepiti novo bazo – Priština,Q Doseči rast povprečnega prihodka na potnika za 4%, Q Za 17 % povečati operativne prihodke,Q Največji “šok” pomenijo visoke cene kerozina – naš cilje je čimbolj omejiti negativen vpliv na rezultate poslovanja.Q Usmeriti se v dobičkonosno poslovanjeQ Izboljšati upravljanje z obratnim kapitalomQ Povečevati sposobnost ustvarjanja denarnih tokov in ustvarjati vrednost za lastnikeQ Zagotavljati rast prihodkov

V letu 2011 smo načrtovali skupno 26.225 letov, kar je za 4% več kot v letu 2010. V letu 2011 planiramo prepeljati na rednih linijah in včarter prometu 1.292.346 potnikov, kar je za 10% več, kot v letu 2010. Za leto 2011 v rednem prometu načrtujemo skupno 22.609 letov,kar je za 4 % več kot v letu 2010. Na rednih linijah bomo prepeljali skupaj 1.087.499 potnikov, kar je za 11% več, kot smo realizirali v letu2010 in dosegli 66 % izkoristek potniške kabine, kar je na nivoju leta 2010, saj bomo imeli večje kapacitete.

Največji izziv v letu 2011 je (bo) zagotavljanje likvidnosti družbe, zato smo z bankami že podpisali »stand still« sporazum na odplačilo glavnickreditov. Banke smo že zaprosili tudi za podaljšanje dogovora z bankami do 30.09.2011.

(53)

TRAJNOSTNO POROČILO

16. Zaposleni

Struktura zaposlenih

Podjetje se je tudi v letu 2010 spopadalo z gospodarsko krizo, ki se je izrazito pokazala tudi na področju človeških virov. Do bistvene spre-membe strukture zaposlenih je prišlo ob prenosu večje skupine zaposlenih v podjetje Adria Airways Tehnika,d.d.

Povprečno število delavcev v obdobju 2010/2009/2008/2007:

Rast zaposlovanja v letih 2008, 2009 in 2010:

Jan – dec Povprečno število delavcev Dne 31.12.

2007 633 679

2008 701 719

2009 711 705

2010 567 452

(54)

Primerjava strukture zaposlenih v letih 2008, 2009 in 2010:

V letu 2010 podjetje ni podaljševalo pogodb za določen čas, zato se je posledično znižalo število podpornih režijskih delavcev.

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2008, 2009 in 2010

Še vedno se izobrazbena struktura v družbi vztrajno izboljšuje v prid višje izobraženim kadrom, kar je posledica zavestne opredelitve iz leta2004 ter prenosa zaposlenih v Adrio Airways Tehnika,d.d.

V izobraževalni proces letalskega osebja je bilo v letu 2010 vključenih 6 pilotov, vsi so se izšolali za kapitane.

Stopnja izo-brazbe

Osnovnašola

Srednjastrokovna

srednja višja visoka univerzitetna magisterij doktorat

Leto 2008 1% 7% 42% 20% 14% 15% 1%

Leto 2009 1% 7% 40% 22% 15% 15% 1%

Leto 2010 0,5% 0,5% 32% 26% 20% 20% 1%

(55)

Varnost in zdravje pri delu

V letu 2010 je bilo, v skladu z zakonsko obvezo, na obdobne zdravstvene preglede poslanih skupno 270 delavcev, katerih večina izpolnjujevse zdravstvene pogoje za opravljanje dela, nekateri pa imajo pri opravljanju dela določene zdravstvene omejitve, katere se da z minimalnoureditvijo delovnega mesta odpraviti.

S področja izobraževanja na temo varnosti in zdravja pri delu in požarnega varstva je predpisan teoretični preizkus znanja opravilo 73 za-poslenih ter 11 študentov.

V letu 2010 prvič ni bilo organiziranega cepljenja proti gripi.

Bolniška odsotnost v letu 2010 je bila 3,59%, kar je sicer nekoliko manj kot v letu 2009, ko je bila 3,92%.

V letu 2010 so se v Adrii Airways, d.d. zgodile 3 nezgode, od tega je bila ena nezgoda na poti na delo, dve pa na delu. Vse tri nezgode soimele za posledico 76 izgubljenih delovnih dni.

Razvoj kadrov

V skladu z optimizacijo poslovanja družbe v letu 2010 ne beležimo večjih vlaganj v razvoj kadrov. Vsi napori so bili ponovno usmerjeni vracionalizacijo stroškov na vseh nivojih, zato je bilo največ energije vložene v komuniciranje s predstavniki zaposlenih za znižanje stroškovdela. Poleg organizacijskih sprememb in racionalizacije procesov s pomočjo IT rešitev, smo tudi v letu 2010 nadaljevali z mehkimi metodamiodzaposlovanja predvsem na podpornih delovnih mestih.

Zaposlovanje delavcev je bilo v letu 2010 zelo selektivno in omejeno, zaposlili smo 7 stevardes, katere so že predhodno sodelovale s podjetjem.

Eno od pomembnih področij v podjetju predstavlja interna komunikacija. Stalna in sprotna komunikacija s štirimi reprezentativnimisindikati v družbi, mesečni sestanki s svetom delavcev in druge neposredne ter posredne oblike komunikacije z zaposlenimi so izjemnopomembne pri kontinuiranem posredovanju infromacij v obeh smereh, predvsem o stanju in ukrepih v podjetju v smislu iskanja novihposlovnih rešitev v procesu oteženega poslovanja podjetja.

(56)

17. Okolje

Adria Airways je ekološko ozaveščena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjševanja porabe goriva, zmanjševanja emisij plinovin zniževanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami.Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70% dovoljenih vrednosti, ki jih določaICAO. V letu 2007, konec leta 2008 ter v začetku 2009 smo v floto Adrie Airways dodali štiri nova regionalna letala Bombardier CRJ-900,ki tako z vidika porabe goriva kot obremenitve okolja zaradi hrupa predstavljajo zadnji dosežek letalske tehnologije.

V letu 2009 smo zaključili s projektom zamenjave obstoječih letal A-320 z novimi A-319. Nova letala bodo opremljena z zadnjo generacijomotorjev prizvajalca IAE V2500. Ena od prednosti teh motorjev je manjša poraba goriva ter posledično manjša obremenitev okolja zaradiemisij za nekaj odstotkov. Letali A319 sta od sredine leta 2010 v rednem prometu in prav njun doprinos je trend nadaljnega zmanjševanjaporabe goriva tudi v letu 2010. Poleg tega nas trenutna ekonomska situacija sili še v nadaljne zmanjševanje porabe goriva in v ta namenbomo v letu 2011 zmanjšali hitrost letenja in s tem še zmanjšali porabo goriva ter obremenitev okolja.

V procesu vzdrževanja letal že nekaj let vedno bolj usmerjeno skrbimo za večjo ozaveščenost zaposlenih o smotrni in ekonomični rabikemičnih sredstev in tudi tistih sredstev, ki po uporabi onesnažujejo okolje. V letu 2009 smo izvedli široko akcijo organiziranja ločevanjaindustrijskih in komunalnih odpadkov. Akcija je potekala v sodelovanju z Letališčem Jožeta Pučnika, ki skrbi za odvoz komunalnih odpadkov.Nevarne snovi ločujemo še bolj selektivno in smo temu primerno organizirali odjemna mesta. Dodatno in na novo imamo organiziranodvoz fluorescenčnih svetil in odpadnega kerozina.

Skladno s tem poteka ozaveščanje o varovanju lastnega zdravja in zdravja vseh ostalih zaposlenih ter varovanja okolja na splošno. Naš cilj jedolgoročno in konstantno zmanjševanje količin okolju neprijaznih sredstev, kot so čistila, olja, agresivna sredstva, naoljene krpe, umetnemase, maziva, enokomponentna in večkomponentna tesnilna sredstva, kerozin in papir. K zdajšnjemu ločevanju odpadkov bomo v prihodnje pristopili še bolj organizirano in v skladu s standardom ISO 14001, katerega uvedba je prav tako načrtovana.

Papir ločujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje. V procesu obvladovanja dokumentacije težimo k cilju upravljanja inarhiviranja dokumentov v elektronski obliki. V zvezi z brezpapirnim procesiranjem dokumentacije smo naredili v procesu vzdrževanja letalnadaljnji korak tudi s pomočjo projekta HILAS.

Priročnike in navodila, ki so potrebni za nemoteno izvajanje procesov, distribuiramo preko intraneta in interneta za odjemalce na zunanjihletališčih, dodaten prispevek k racionalizaciji poslovanja pa smo dosegli z uvedbo elektronske vozovnice in prijave na let preko spleta.

V procesu oskrbe potnikov na krovu letal skrbimo za ločevanje odpadkov, pri izbiri embalaže pa dajemo prednost materialom, ki so razgradljivi na okolju prijazen način.

P or.goriva v t /000P k m

0,0000,010

0,0200,0300,040

0,0500,060

0,0700,080

19 9219 93

19 9419 95

19 9619 97

19 9819 99

20 0020 01

20 0220 03

20 0420 05

20 0620 07

20 0820 09

20 10

(57)

18. Odnosi s širšim družbenim okoljem

V Adrii Airways smo že od svoje ustanovitve dalje intenzivno vpeti v celotno družbeno okolje v katerem delujemo. Zavedamo se svojeodgovornosti do širšega družbenega okolja, zato sodelujemo pri najrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Z donatorstvomin sponzorstvom redno sodelujemo pri najrazličnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Naš prispevek največkrat predstavljapomoč pri stroških potovanja. Kot uradni letalski prevoznik smo podprli različne mednarodne dogodke in kongrese v Sloveniji, večinomas področja poslovanja, medicine, kulture, šolstva in športa.

Večino sredstev namenimo krovnim organizacijam državnega pomena, največ posamičnih akcij pa izvedemo z neprofitnimi organizacijami.Kot družba, ki z osnovno dejavnostjo povezuje domače okolje s tujim, se še posebej radi odzovemo povabilu oziroma prošnji za podporopredstavitvam naših ustvarjalcev v tujini. Naj omenimo nekaj projektov, organizacij in društev, s katerimi smo v letu 2010 uspešno sodelovali.

Šport

Na področju športa zajema naša aktivnost predvsem dolgoročnejša sodelovanja na nacionalni ravni in že več let ostaja podobna. Uspešnosodelujemo z Atletsko zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije, Olimpijskim komitejem Slovenije, Hokejsko zvezo Slovenije ter z NKDomžale, kot vedno pa smo podprli še nekaj lokalnih tekmovanj in prireditev.

Kultura

V kulturi smo namenili pomoč že priznanim organizatorjem kulturnih dogodkov v Sloveniji in tudi manjšim organizatorjem, ki si s svojodejavnostjo prizadevajo za širjenje kulture med mladimi. Veselilo nas je sodelovati s Festivalom Ljubljana, prav tako pri natečaju Emzin –Fotografija leta 2010.

Humanitarnost

V podjetju čutimo odgovornost do širše družbene skupnosti, zato se v okviru naših možnosti odzovemo prošnjam za pomoč v raznovrstnihprojektih, ki niso ekonomskega značaja. V letu 2010 smo podprli Vikend odprtih vrat Aerodroma Jožeta Pučnika Ljubljana, omogočiliskupini deprivilegiranih otrok s Kosova letovanje na Debelem Rtiču. Donatorji smo bili še Unicefu Slovenija, Kobilarni Lipica in Fakultetiza Strojništvo Ljubljana.

(58)

19. Korporativno komuniciranje

V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z raznoliko javnostjo, ki je povezana z našo družbo: in-terna in eksterna javnost – mediji, potniki, poslovna javnost, odločevalci, finančna javnost idr. Deli naše javnosti so med seboj prepleteni,ne nazadnje pa s(m)o vsi naši potencialni potniki.Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev in povečevanju ugleda naše družbe ter stem k njeni uspešnosti. Pozornost posvečamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša načela pri komuniciranju so odprtost, prodorno sode-lovanje, razvidnost, dvosmernost, hiter odziv in trajnost.

Korporativno komuniciranje je v 2010 potekalo intenzivno proaktivno v skladu s smernicami vodstva. Skozi vse leto 2010 smo k notranjiin zunanji javnosti pristopali s pomočjo številnih komunikacijskih orodij in izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov.

Letalo Airbus A319 S5-AAP se je floti pridružilo 29. aprila 2010, letalo Airbus A319 S5-AAR pa 11.maja 2010. S komunikatorji proizvajalcaletal Airbus, smo ob prevzemu prvega letala A319 v Hamburgu, pripravili skupno sporočilo za medije. Ob prihodu prvega letala smo naogled letala povabili zaposlene in medije, ob prihodu drugega letala pa smo pripravili dogodek za poslovne partnerje.

V letu 2010 smo vzpostavili dve novi redni letalski povezavi, in sicer v Beograd in v Banjaluko. Pripravili smo otvoritvena leta, kamor smopovabili svoje poslovne partnerje in medije.

Septembra smo ob 30-letnici Letalske šole Adrie Airways pripravili odmeven dogodek pred hangarjema Adrie Airways Tehnike. Na dogodeksmo povabili zaposlene, medije in poslovne partnerje.

V aprilu 2010 je potekala obnova osrednjega dela vzletno-pristajalne steze na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. V času prenove smo vpolovičnem obsegu leteli z Letališča Edvarda Rusjana Maribor. Selitev je bila zajeten logistični zalogaj za Letalsko in Zemeljsko operativo.Zaradi zapletov pri urejanju nadomestnega letališča za sprejem flote naših letal, smo vezano na selitev letalske operacije veliko komuniciraliod januarja pa vse do 7. aprila 2010. V času, ko je naša operacija letenja potekala iz Maribora, je prišlo do izbruha vulkana na Islandiji, kije med 15. in 21.aprilom ohromil letalski promet po večini Evrope. V Adrii Airways smo ob tej krizni situaciji zelo uspešno komuniciraliin potnike preko spleta, svojih prodajnih mest in s pomočjo medijev pravočasno obveščali o odpovedanih letih.

Julija 2010 smo Muzeju novejše zgodovine Slovenije podarili zgodovinsko zbirko uniform kabinskega osebja Adrie Airways in se z Muzejemdogovorili, da bomo ob 50-letnici Adrie Airways v Muzeju pripravili razstavo posvečeno zgodovini naše družbe.

V januarju 2010 smo se udeležili izobraževanja za krizno komuniciranje, ki so ga v Bangkoku pripravili predstavniki združenja Star Alliance. Septembra 2010 smo se udeležili letnega srečanja komunikatorjev Star Alliance v Los Angelesu.

Komunicirali smo o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in članicam združenj IATA, AEA, ERA ter članicam združenja Star Alliance.

Na pobudo medijev smo sodelovali pri pripravi številnih člankov in prispevkov o naši družbi.

Adrijine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih; tam pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Od leta 2008 izdajamo tedenske elektronske Novičke za zaposlene.

Leta 2010 je o Adrii Airways poročalo 171 medijev, in sicer 93 tiskanih, 42 elektronskih in 36 spletnih. V obdobju med 1. januarjem in 31.decembrom 2010 se je Adria Airways pojavila v 2.598 medijskih objavah.V letu 2010 so mediji objavili 656 načrtovanih objav, kar predstavlja25% vseh objav, v katerih je bila omenjena Adria Airways. Delež nenačrtovanih objav je znašal 75%°oziroma 1.942. Delež načrtovanih inprimarnih objav se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 3 odsotne točke.

Delež nenaklonjenih objav je leta 2010 predstavljal štiri odstotke vseh objav (92), delež naklonjenih objav pa 10% (265). Nevtralnih je bilo86% objav (2.241). Najvišji delež nenaklonjenih objav smo zasledili decembra (26%, 78 objav), najvišji delež naklonjenih objav pa julija

(24%, 34 objav).

(59)

20. Raziskave in razvoj

Ministrstvo za zdravje RS, je na podlagi pravilnika Evropske direktive za letalstvo 29-1996 EURATOM, podalo zahtevo, da mora Adria Air-ways d.d., kot letalski prevoznik vsakoletno pripraviti poročilo, v kolikšni meri je posadka letal izpostavljena kozmičnemu sevanju medletom (Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, 102/2004-UPB). Za pripravo poročila, smo naredilištudijo »Vpliv kozmičnega sevanja na letalsko posadko«, ki je bila narejena v skladu s Pravilnikom o pogojih in metodologiji za ocenjevanjedoz pri varstvu delavcev in prebivalstva, pred ionizirajočimi sevanji SV5 (Ur. L. RS, št. 115/24.11.2003).

Sevanje, ki so mu letalske posadke neizogibno izpostavljene pri letalskih poletih, se imenuje kozmično sevanje. Zaradi nezmožnosti zaščitepred tem sevanjem, je potrebno skrbno paziti, da prejete doze ne presegajo dovoljenih mej.

Za potnike, ki občasno letijo z letali, je izpostavljenost kozmičnem sevanju zelo majhna. Za potnike, ki letijo pogosto in letalske posadke, selahko letna izpostavljenost primerja ali celo presega tisto, kateri so izpostavljeni delavci v zemeljski industriji.

Za osnovni izračun prejete doze, smo uporabili letenje pilota, ki je koledarskem letu odletel največ letalskih ur. V planu letenja smo pridobilipodatke o dnevih in destinacijah letov. S pomočjo teh podatkov in podatkov iz Eurocontrola (čas in višino letenja), smo z uporabo računal-niškega programa CARI6 pretvorili pridobljene podatke v dozo prejetega sevanja na pilota. Podatki pridobljeni s študijo dokazujejo, da sopiloti Adrie Airways izpostavljeni v največji meri do 2 mSv letno od dovoljene ograde 6 mSv letno. Konkretno, je za odletenih 864 ur oddovoljenih 900 letalskih ur letno, pilot prejel dozo 1,74 mSv.

(60)

21. Kdo je kdo, kontakti

Poslovodstvo družbe:

Klemen Boštjančič, glavni izvršni direktor / klemen.bostjancic@adria.siRobert Vuga, izvršni direktor / robert.vuga@adria.si

Direktorji področij:

Igor Korenjak, direktor sektorja Letalska operativa/ igor.korenjak@adria.si Dimitrij Berginc, direktor sektorja Zemeljska operativa in nabava/ dimitrij.berginc@adria.siLilijana Lunder, direktorica sektorja Kadrovsko organizacijske in pravne zadeve / lilijana.lunder@adria.si

(61)

22. Predstavništva in prodajna mesta

LJUBLJANA, Slovenija Informacije in rezervacije: Adria Airways Zgornji Brnik 130h4210 Brnik-Aerodrom

Klicni CenterTel.: 386 (0)1 36 91 010 Fax: 386 (0)4 25 94 573 SITA: LJURMJP E-pošta: booking@adria.si Brezplačna številka: 080 13 00

Prodaja vozovnic: Adria Airways Gosposvetska 6, 1000 Ljubljana Brezplačna številka:080 13 00Tel.: 386 (0)1 23 91 910 Fax: 386 (0)1 23 21 668 SITA: LJURPJP,LJUTBJP E-pošta: adr.gosposvetska@adria.si

Letališče Jožeta Pučnika, LJUBLJANAProdajno mesto: Adria Airways Airport Ljubljana Brezplačna številka: 080 13 00Tel.: 386 (0)4 25 94 245 Fax: 386 (0)4 23 63 461 SITA: LJUKKJPE- pošta: adr.prodaja@adria.si

AMSTERDAM, NizozemskaAdria Airways P.O. Box 75644 1118 ZR Schiphol Triport Tel.: 3120 625 11 22 Fax: 32 2 753 23 37

Prodajno mesto:Aviapartner, Letališče Schiphol Terminal 1 E- pošta: adr.amsairport@adria.si

ATENE, GrčijaAdria Airways, Pooblaščena agencija: K.G. KOMPAS GREECE 572 VouliagmenisAve. & Karaiskaki, 164 52 Athens ArgiroupolisTel.: 30 (0)21 09 94 7263 Fax: 30 (0)21 09 94 7288 E- pošta: adr.athens@adria.si

BARCELONA, MADRID ŠpanijaAdria Airways, Pooblaščena agencija: Kompas Spain C/Paris, 162-164, Entlo 2a08036 Barcelona, Spain Tel.: 34 (0)93 24 66 777 Fax: 34 (0)93 24 54 188

E- pošta: adr.barcelona@adria.si

BEOGRAD, SrbijaAdria AirwaysPooblaščena agencijaOKI AIR INTERNATIONALLetališče »Nikola Tesla«11180 Beograd 59, SrbijaTel/Fax: 381 11 2286457, 2286458, 2097457

E- pošta: okiairbeg@oki.me, adr.belgrade@adria.si

BRUSELJ, BelgijaAdria Airways Brussels Airport - Box 4 1930 Zaventem Tel.: 32 (0)2 75 32 336 Fax: 32 (0)2 75 32 337 SITA: BRUTOJP E- pošta: adr.brussels@adria.si

Prodajno mesto: Adria Airways Letališče Zaventem/BruseljTel.: 32 (0)2 75 32 335

KOPENHAGEN, DanskaAdria Airways, Zastopništvo in informacije A CVITAN AB, Tingsgatan 2 256 56 Helsingborg, SWEDEN Tel.: 46 (0)42 28 47 78 Fax: 46 (0)42 14 47 78 Mobile: 46 708 28 47 78 E- pošta: adr.copenhagen@adria.si,a.cvitan@adria-airways.se,Vozovnice: info@adria-airways.dk

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče Copenhagen Terminal 2, nadstropje 2, pisarna 230 2770 Kastrup, Denmark Tel. & Fax: 45 (0)32 51 59 59 Mobile: 46 708 28 47 78 E- pošta: adr.copenhagen@adria.si

FRANKFURT in MÜNCHEN, NemčijaAdria Airways Letališče Frankfurt, Terminal 1, zgradba 201, Pisarna: 201 4043/4044, P.O. Box 039, 60549 Frankfurt amMain Tel.: 49 (0)69 269 56 720, 269 56 721 Fax: 49 (0)69 269 56 730 E- pošta: adr.frankfurt@adria.si

Prodajno mesto: Adria Airways Letališče Frankfurt Terminal 1, Hall B, Prodajnomesto 307, P.O. Box 039 60549 Frankfurt am Main Tel.: 49 (0)69 269 56 722

ISTANBUL, TurčijaAdria Airways, ZENITH Pooblaščena agencija:Ordu Cad No. 206/1, 34470 Laleli Istanbul Tel.: 90 (0)212 51 24232 Fax: 90 (0)212 51 24 234, 51 25 436 E- pošta: adr.istanbul@adria.si

KIJEV, UkrajinaAdria Airways, pooblaščena agencija: AVIAREPS, Chervonoarmijska St. 9/2, Office No. 2, Kiev 01004 Tel.: 38 (0)44 287 07 47 Fax: 38 (0)44 490 65 04 E- pošta: adr.kievtown@adria.si

Mednarodno letališče Borispol Prodajno mesto: AQUAVITA Tel.: 38 (0)44 230 00 49 Tel.: 38 (0)44 230 00 50 Fax: 38 (0)44 230 00 48 E- pošta: adr.kievairport@adria.si

(62)

MOSKVA, Rusija

Adria Airways Derbenevskaja 4 113 114 Moscow

Tel.: 7 495 727 0887 - predstavnik

Tel.: 7 495 72 70 885 - prodajno mesto,

Fax: 7 495 72 70 888

E- pošta: adr.moscow@adria.si

Prodajno mesto: Letališče Sheremetyevo,

Prodajno mesto Bohemia service – II nadstropje -

Terminal F

Tel.: 7 903 561 3645

Fax: 7 495 578 8197

E-pošta: apt-svo@mail.ru

PARIZ, Francija

Adria Airways, 94 rue Saint Lazare 75009 Paris

Stopnišče A, II nadstropje

Tel.: 33 (0)1 47 42 95 00

Fax: 33 (0)1 47 42 00 67

E- pošta: adr.paris@adria.si

PODGORICA, Črna gora

Adria Airways,

Pooblaščena agencija:

OKI AIR MONTENEGRO d.o.o.

Adria representative office

Ivana Vujoševiča 46

81000 Podgorica, Montenegro

Tel.: +382 (0)20 201 201

Tel.:+382 (0)20 241 154

Fax: +382 (0)20 241 154

Mobile: +382 (0)67 241 154

E-pošta: adr.podgorica@adria.si

OKI AIR MONTENEGRO d.o.o.

Aiport Podgorica – izdaja vozovnic

Mobile: +382 (0)67 241 154

Tel. & Fax: 382 (0)20 653 074

PRIŠTINA, Republika Kosovo

Adria Airways,

Pooblaščena agencija:

Adria Airways Kosovo L. L. C, Qamil Hoxha Nr. 12, 38000

Priština

Tel.: 381 (0)38 246 746

Tel. & Fax 381 (0)38 246 747

Mobile: 00 377 44 16 50 84

E- pošta: adr.pristina@adria.si

Prodajno mesto: Letališče Priština Tel. & Fax 381 (0)38 548 437 Mobile: 00 377 44 501 241

SARAJEVO, Bosna in Hercegovina Adria Airways, Zastopništvo in informacije: Ferhadija 23/2, 71000Sarajevo Tel. : 387 (0)33 23 21 25, 23 21 26 Fax: 387 (0)33 23 36 92 Mobile: 387 (0)61 279 394 E- pošta: adr.sarajevo@adria.si

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče Sarajevo Zastopništvo in informacije Tel. & faks 387(0)33 464 331 E- pošta: adr.sarajevo@adria.si

SKOPJE, MakedonijaAdria Airways Pooblaščena agencija: AAM dooel, Dame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8, 1000 Skopje Tel.: 389 (0)2 31 17 009, 32 29 975 Fax: 389 (0)2 31 65 531E- pošta: adr.skopje@adria.si

Prodajno mesto: Adria Airways, Letališče Skopje Tel. & fax: 389 (0)2 25 50 133

STOCKHOLM, ŠvedskaAdria Airways, Rezervacije in informacije: A Cvitan ABTings Gatan 2 , 256 56 Helsingborg, SwedenTel.: +46 (0)42 28 47 78Fax: +46 (0)42 14 47 78 Mobile: +46 708 28 47 78 adr.stockholm@adria.sia.cvitan@adria-airways.seVozovnice: info@adria-airways.dk

Prodaja vozovnic letališče KobenhavenTerminal 2, II nadstropje, soba 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: +45 (0)32 51 59 59Mobile: +46 708 28 47 78E-mail: adr.stockholm@adria.si

(63)

TIRANA, Albanija Adria Airways, Pooblaščena agencija: EUROPIAN TRADE CENTER Street Bajram Curri No. 19, TiranaFax 355 (0)4 272 666 E- pošta: adr.tirana@adria.si

Airport Tirana Tel.: 355 (0)4 274 666

DUNAJ, Avstrija Prodajno mesto: Adria Airways Adria Airways 1300 Letališče Dunaj Tel.: 43 (0)1 70 07 36 913 Fax: 43 (0)1 70 07 36 914 E- pošta: adr.vienna@adria.si

VARŠAVA, PoljskaAdria Airways, Pooblaščena agencija GLOBAIR POLSKA SP, Z.O.O. Marsza-lkowska St.28, Office No. 1-35 Warsaw 00-576 Tel.: 48 (0)22 696 85 20 (linija namenjena Adrii Airways) Fax: 48 (0)22 696 85 24 Mobile: 48 606 123 19 E- pošta: adr.warsaw@adria.si www.globairgroup.com

ZAGREB, Hrvaška Adria Airways Praška 9, 10000 Zagreb Tel.: 385 (1) 48 10 011, 48 10 016 Fax: 385 (1) 48 10 008 E- pošta: adr.zagreb@adria.si

ZÜRICH, ŠvicaAdria Airways Loewenstrasse 54/II. 8001 Zürich Tel.: 41 (0)44 21 26 393, 21 26 394 Fax: 41 (0)44 21 25 266 E- pošta: adr.zurich@adria.si

Prodajno mesto Adria AirwaysLetališče Zürich Terminal B-2-521 Tel.: 41 (0)43 81 64 437

Nakup vozovnic prek spletawww.adria.si

Athens

ManchesterDublin

(64)

(65)

Letno poročilo 2010

2.del - Računovodsko poročilo

(66)

(67)

KAZALO

1. Uvodna pojasnila 682. Izjava o odgovornosti poslovodstva družbe 693. Revizorjevo poročilo 704. Računovodski izkazi 724.1. Bilanca stanja 724.2. Izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa 734.2.1. Izkaz poslovnega izida 734.2.2. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa 734.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2010 744.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2010 754.4.1. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2009 764.5. Bilančni dobiček 775. Pomembnejše računovodske usmeritve 785.1. Podlaga za sestavitev izkazov 785.2. Tečaj in način preračuna v domačo valuto 785.3. Poročanje po področnih in območnih odsekih 795.4. Računovodske usmeritve 796. Pojasnila k računovodskim izkazom 866.1. Pojasnila k bilanci stanja 866.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 866.1.2. Nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva 876.1.3. Naložbene nepremičnine 906.1.4. Dolgoročne finančne naložbe 916.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve 936.1.6. Zaloge 946.1.7. Kratkoročne finančne naložbe 946.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve 946.1.9. Denarna sredstva 956.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 966.1.11. Kapital 966.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve 976.1.13. Finančne obveznosti 976.1.14. Dolgoročne poslovne obveznosti 1006.1.15. Kratkoročne poslovne obveznosti 1006.1.16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1016.1.17. Zunajbilančna sredstva/obveznosti 1016.1.18. Finančni instrumenti 1026.2. Pojasnila k izkazu poslovnega izida 1036.2.1. Čisti prihodki od prodaje 1036.2.2. Drugi poslovni prihodki 1046.2.3. Stroški blaga, materiala in storitev 1046.2.4. Stroški dela 1056.2.5. Odpisi vrednosti 1066.2.6. Stroški rezervacij 1066.2.7. Drugi poslovni odhodki 1066.2.8. Finančni prihodki 1066.2.9. Finančni odhodki 1076.2.10. Drugi prihodki 1076.2.11. Drugi odhodki 1076.2.12. Davek od dobička 1086.2.13. Čisti poslovni izid 1086.3. Pojasnila k izkazu denarnih tokov 1097. Druga pojasnila 1107.1. Podatki o povezanih osebah 1107.2. Prejemki članov upravnega odbora, poslovodstva in zaposlenim po individualnih pogodbah 1118. Dogodki po datumu bilance stanja 1129. Računovodski izkazi – razširjena oblika 1139.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS 1139.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS 11510. Celotni vseobsegajoči donos 116

(68)

1 Uvodna pojasnila

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.Zgornji Brnik 130 h4210 Brnik AerodromSlovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

•Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (čarterski) zračni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga. Do 31. maja 2010 se je družba ukvarjala tudi z vzdrževanjem letal za tretje osebe in šolanjem letalskega osebja, od junija 2010 pa sta omenjeni dejavnosti pričeli opravljati novo ustanovljeni družbi Adria Airways Tehnika d.d. in Adria Airways letalska šola d.o.o..

Zaposleni

•Število zaposlenih na dan 31. 12. 2010 je 452, na dan 31.12.2009 pa 705. Dne 01.06.2010 se je v Adria Airways Tehniko d.d. prezaposlilo 215 zaposlenih, v Adria Airways Letalsko šolo d.o.o. pa 1 delavec.

•Povprečno število zaposlenih v letu 2010 po skupinah glede na izobrazbo:

Dne 18.12.2009 je obvladujoča družba Adrie Airways d.d. postala novo ustanovljena PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje,d.d..

Sedež obvladujoče družbe:

PDP, Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d.Dunajska cesta 1191000 LjubljanaSlovenija

Adria Airways je za leto 2010 dolžna sestaviti skupinsko letno poročilo, v katerega bo vključila finančne in poslovne podatke Adrie Air-ways d.d. in Adrie Airways Tehnike d.d..

PDP d.d. in Kapitalska družba d.d. pa bosta za leto 2010 v svoji skupinski letni poročili vključili finančne in poslovne podatke skupineAdria Airways d.d..

Konsolidirano Letno poročilo 2010 bo na voljo na sedežu Kapitalske družbe d.d..

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj 0 5 0 21 190 126 180 5 0 527

(69)

2. Izjava o odgovornosti poslovodstva družbe

Poslovodstvo družbe potrjuje računovodske izkaze za leto, končano dne 31. decembra 2010, na straneh od 72 do 77 in od 111 do 116 teruporabljene računovodske usmeritve in pojasnila k računovodskim izkazom od 78. do 110. strani letnega poročila.

Poslovodstvo družbe je odgovorno za pripravo letnega poročila, tako da le-to predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanjadružbe in izidov njenega poslovanja za leto 2010.

Poslovodstvo družbe potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelanepo načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Potrjuje tudi, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavkeo nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Poslovodstvo družbe je tudi odgovorno za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter zapreprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Ljubljana, 25.07.2011Glavni izvršni direktorKlemen Boštjančič

Izvršni direktorRobert Vuga

(70)

(71)

4. Računovodski izkazi

4.1. Bilanca stanja1

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

1Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi 9.1.

(72)

BILANCA STANJA (V EUR) Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009

Sredstva 101.051.340 147.061.431

A/ Dolgoročna sredstva 81.658.499 120.177.037

I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne čas. razm. 6.1.1. 2.420.555 3.276.705

II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2. 55.943.118 112.004.791

III. Naložbene nepremičnine 6.1.3. 13.222.116 3.244.541

IV. Dolgoročne finančne naložbe 6.1.4. 8.807.900 943.454

V. Dolgoročne poslovne terjatve 6.1.5. 1.264.810 707.546

VI. Odložene terjatve za davek - -

B/ Kratkoročna sredstva 16.059.572 24.234.938

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo - -

II. Zaloge 6.1.6. 138.450 6.925.789

III. Kratkoročne finančne naložbe 6.1.7. 147.169 147.170

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 6.1.8. 15.334.488 16.499.833

V. Denarna sredstva 6.1.9. 439.465 662.146

C/ Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 6.1.10. 3.333.269 2.649.456

Zabilančna sredstva 6.1.17. 146.623.352 117.211.412

Obveznosti do virov sredstev 101.051.340 147.061.431

A/ Kapital 6.1.11. -36.578.689 27.880.447

I. Vpoklicani kapital 9.416.099 7.676.900

II. Kapitalske rezerve 941.610 16.077.621

III. Rezerve iz dobička - -

IV. Presežek iz prevrednotenja 240.424 4.125.926

V. Preneseni čisti poslovni izid - -

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -47.176.822 -

B/ Rezervacije in dolg. pasivne časovne razmejitve 6.1.12. 1.208.277 1.441.626

C/ Dolgoročne obveznosti 71.275.627 64.918.466

I. Dolgoročne finančne obveznosti 6.1.13. 68.977.619 64.918.466

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 6.1.14 2.298.008 -

III. Odložene obveznosti za davek - -

Č/ Kratkoročne obveznosti 61.441.040 52.290.341

II. Kratkoročne finančne obveznosti 6.1.13. 20.368.649 19.129.011

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 6.1.15. 41.072.391 33.161.330

D/ Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 6.1.16. 3.705.085 530.551

Zabilančne obveznosti 6.1.17. 146.623.352 117.211.412

(73)

4.2. Izkaz poslovnega izida in izkaz drugega vseobsegajočega donosa2

4.2.1. Izkaz poslovnega izida

4.2.2. Izkaz drugega vseobsegajočega donosa

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov.

2Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 9.2.

Izkaz poslovnega izida (V EUR) Pojasnilo 2010 2009

1. Čisti prihodki od prodaje 6.2.1. 148.690.036 161.424.714

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega blaga (z amortizacijo) 6.2. 186.044.841 152.520.556

3. Kosmati poslovni izid od prodaje -37.354.805 8.904.158

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.2. 16.920.852 16.135.186

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.2. 5.785.609 5.847.454

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 6.2.2. 341.879 872.813

7. Finančni prihodki iz deležev 6.2.8. 14.255 183.394

8. Finančni prihodki iz danih posojil - -

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 6.2.8. 63.643 29.348

10. Finančni odhodki iz oslabitev in odpisovfinančnih naložb 6.2.9. - 10

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 6.2.9. 2.817.758 2.680.786

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.2.9. 2.000.516 872.924

13. Drugi prihodki 6.2.10. 2.830.575 1.664.551

14. Drugi odhodki 6.2.11. 1.444.442 109.595

15. Davek iz dobička 6.2.12. - -

16. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 6.2.13. -63.073.630 -13.991.691

(v EUR) 2010 2009

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -63.073.630 -13.991.691

Spremembe presežka iz prevrednotenja neodpisanih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev -1.982.965 6.343.601Spremembe presežka iz prevrednotenja sredstev, razpoložljivih za prodajo -1.902.537 2.200.428Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -66.959.132 -5.447.662

(74)

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2010

Z.št. Postavka leto 2010 leto 2009

A. Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida -10.957.839 2.116.589

1.2.3.

Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finančni prihodki iz posl.terjatev

Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in fin. odh.iz posl.obveznosti

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih

149.346.889

-160.304.728-

161.928.347

-159.811.758-

b)Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev,rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja 12.656.815 4.003.796

1.2.4.5.6.7.

Začetne manj končne poslovne terjatveZačetne manj končne aktivne časovne razmejitveZačetna manj končna sredstva /skupine za odtujitev/ za prodajoZačetne manj končne zalogeKončni manj začetni poslovni dolgoviKončne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije

-1.804.334-160.009

-221.407

11.111.3573.288.395

233.328-1.445.520

70.401542.901

5.913.200-1.310.514

c) Prebitek prejem.pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b) 1.698.976 6.120.385

B Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 458.672 10.158.561

1.23.5.6.

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenjePrejemki od odtujitve neopredmetenih sredstevPrejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstevPrejemki od odtujitve dolgoročnih finančnih naložbPrejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih naložb

14.255-

416.33028.086

1

69.161381.751

8.957.24230.232

720.175

b) Izdatki pri naložbenju -2.546.287 -13.048.114

1.2.3.4.

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstevIzdatki za pridobitev opredmetenih sredstevIzdatki za pridobitev naložbenih nepremičninIzdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb

-167.599-2.358.558

-5.130-15.000

-1.075.980-11.966.993

--5.141

c) Prebitek prejem.pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbenju (a+b) -2.087.615 -2.889.553

C Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 24.400.228 43.081.837

1.2.3.

Prejemki od vplačanega kapitalaPrejemki od povečanja dolgoročnih finančnih obveznostiPrejemki od povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti

2.499.9968.732.532

13.167.700

2.357.4119.277.926

31.446.500

b) Izdatki pri financiranju -24.234.270 -46.840.291

1.2.3.

Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranjeIzdatki za odplačila dolgoročnih finančnih obveznostiIzdatki za odplačila kratkoročnih finančnih obveznosti

-2.681.394-9.230.076

-12.322.800

-2.596.223-12.287.568-31.956.500

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov (a+b) 165.958 -3.758.454

č)1.2.

Končno stanje denarnih sredstev Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)Začetno stanje denarnih sredstev

439.465-222.681662.146

662.146-527.622

1.189.768

(75)

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2010

Postavka c) Poravnava izgube razkrita v pojasnilu 6.1.11.

VPOKLICANIKAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

PRESEŽEK IZ

PREVRED-NOTENJA

PRENESENIČISTI

POSLOVNI IZID

ČISTIPOSLOVNI

IZID POSL.LETA

SKUPAJ KAPITAL

OSNOVNI KAPITAL

PRENESENI ČISTI

DOBIČEK/IZGUBA

ČISTI DOBIČEK/

IZGUBA

A.1. Stanje 31. decembra 2009 7.676.900 16.077.621 4.125.926 - - 27.880.447

a) Preračuni za nazaj (popravek napak) - - - - - -

A.2. Stanje 1. januarja 2010 7.676.900 16.077.621 4.125.926 - - 27.880.447

B.1. Spremembe lastniškega kapitala- transakcije z lastniki

1.739.199 760.797 - - - 2.499.996

č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 1.739.199 760.797 - - 2.499.996

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

- - -3.885.502 - -63.073.630 -66.959.132

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

- - - - -63.073.630 -63.073.630

c) Sprememba presežka iz prevred-notenja opredmetenih sredstev (OOS)

- - -1.982.965 - - -1.982.965

f) Sprememba presežka iz prevred-notenja dolgoročnih finančnih naložb

-1.902.537 - - -1.902.537

B.3. Spremembe v kapitalu - 15.896.808 - - 15.896.808 -

č) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala

- -15.896.808 - - 15.896.808 -

C) Stanje 31. decembra 2010 9.416.099 941.610 240.424 - -47.176.822 -36.578.689

BILANČNI DOBIČEK/ IZGUBA - 15.896.808 - - -63.073.630 -47.176.822

(76)

4.4.1. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2009

VPOKLICANIKAPITAL

KAPITALSKE REZERVE

REZERVE IZ DOBIČKAPRESEŽEK

IZPREVRED-NOTENJA

PRENESENIČISTI

POSLOVNIIZID

ČISTIPOSLOVNI

IZIDPOSL.LETA

SKUPAJKAPITAL

OSNOVNIKAPITAL

STATU-TARNE

REZERVE

DRUGEREZERVE

IZDOBIČKA

PRENESENIČISTI

DOBIČEK/IZGUBA

ČISTI DOBIČEK/

IZGUBA

A.1. Stanje 31. decembra 2008 6.782.156 28.180.234 774.108 2.691.263 -4.418.103 -3.038.960 - 30.970.698

A.2. Stanje 1. januarja 2009 6.782.156 28.180.234 774.108 2.691.263 -4.418.103 -3.038.960 - 30.970.698

B.1. Spremembe lastniškega kapitala-transakcije z lastniki

894.744 1.462.667 - - - - - 2.357.411

č) Vnos dodatnih vplačil kapitala 894.744 1.462.667 - - - - - 2.357.411

B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja

- - - - 8.544.029 - -13.991.691 -5.447.662

a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja

- - - - - - -13.991.691 -13.991.691

c) Sprememba presežka iz prevrednotenja opredmetenih sredstev (OOS)

- - - - 6.343.601 - - 6.343.601

f) Sprememba presežka iz prevrednotenja dolgoročnih finančnih naložb

- - - - 2.200.428 - - 2.200.428

B.3. Spremembe v kapitalu - -13.565.280 -774.108 -2.691.263 - 3.038.960 13.991.691 -

č) Poravnava izgube kot odbitne postavke kapitala

- -13.565.280 -774.108 -2.691.263 - 3.038.960 13.991.691 -

C) Stanje 31. decembra 2009 7.676.900 16.077.621 - - 4.125.926 - - 27.880.447

BILANČNI DOBIČEK/ IZGUBA - 13.565.280 774.108 2.691.263 - -3.038.960 -13.991.691 -

(77)

4.5. Bilančni dobiček

Bilančni dobiček (v EUR) 2010

Čisti poslovni izid poslovnega leta + -63.073.630

Zmanjšanje kapitalskih rezerv + 15.896.808

Bilančni dobiček/izguba -47.176.822

Bilančni dobiček (v EUR) 2009

Čisti poslovni izid poslovnega leta + -13.991.691

Preneseni čisti dobiček _ -3.038.960

Zmanjšanje kapitalskih rezerv + 13.565.280

Zmanjšanje statutarnih rezerv + 774.108

Znanjšanje drugih rezerv iz dobička + 2.691.263

Bilančni dobiček/izguba _

(78)

5. Pomembnejše računovodske usmeritve

5.1. Podlaga za sestavitev izkazov

•Računovodski izkazi in pojasnila k njim so v tem poročilu sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo, zahtev Zakona o gospodarskih družbah ter internih aktov družbe.

•Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov bilance stanja, izkaza poslovnega izida in vrednotenja postavk v računovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča za resničen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poročilu. Prav tako sta upoštevani temeljni računovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

•Računovodski izkazi družbe so pripravljeni na podlagi predpostavke časovne neomejenosti delovanja. Družba je v letu 2010 ustvarila 63.074 tisoč EUR izgube. Neto obveznosti na 31.12.2010 znašajo 36.578 tisoč EUR, neto kratkoročne obveznosti na 31.12.2010 pa 45.381 tisoč EUR. V primeru dela dolgoročnih kreditov, ki na 31.12.2010 znašajo 21.107 tisoč EUR, družba ne izpolnjuje pogodbenih zavez, zaradi česar banke, ki jih to zadeva, lahko v skladu s kreditnimi pogodbami zahtevajo takojšnje odplačilo kreditov. Te kredite družba na dan 31.12.2010 izkazuje v okviru dolgoročnih finančnih obveznosti.

•Družba je junija 2011 pripravila načrt prestrukturiranja, ki je pogojen z dokapitalizacijo družbe v višini 50 milijonov EUR in konverzijo bančnega dolga v kapital v višini 38,4 milijonov EUR. Vlada Republike Slovenije je junija 2011 sprejela sklep o sodelovanju pri dokapitalizaciji družbe v višini 49,5 milijonov EUR, ki je pogojena z odločitvijo bank upnic za konverzijo 38,4 milijonov EUR bančnega dolga družbe v kapital. Banke so izkazale pripravljenost za sodelovanje pri izvedbi predlaganega načrta prestrukturiranja družbe. Uspešno izvedena dokapitalizacija je predvidena v septembru 2011 in predstavlja bistven ukrep pri zagotovitvi dolgoročne sposobnosti družbe. Načrt prestrukturiranja družbe poleg finančnega predvideva tudi poslovno prestrukturiranje na način zmanjšanja števila zaposlenih v družbi in zmanjšanja obsega poslovanja. V kolikor plan prestrukturiranja ne bo izveden do oktobra 2011, bo družba ukrepala v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Na osnovi zgoraj navedenega poslovodstvo družbe meni, da je priprava računovodskih izkazov pod predpostavko časovne neomejenosti delovanja ustrezna, čeprav obstaja pomemben dvom o tem, ali lahko družba nadaljuje kot delujoče podjetje.

•Družba je v maju 2010 zamenjala letali Airbus 320 z dvema novima najetima Airbusoma 319. Uspela je znižati stroške dela v višini 16%, tudi zaradi prezaposlitve zaposlenih v AA Tehniko. S ključnimi dobavitelji je uspela skleniti dogovor o podaljšanju rokov poplačil zapadlih obveznosti, kakor tudi o znižanju njihovih stroškov.

•V novembru 2010 je družba PDP dokapitalizirala Adrio Airways v višini EUR 2.499.996. V marcu 2010 je Adria Airways kot 100% lastnik ustanovila družbo Adria Airways Tehniko d.o.o. in v aprilu Adria Airways Letalsko šolo d.o.o. Konec leta 2010 je družbi PDP in Aerodromu Ljubljana z opcijsko pogodbo odprodala 49% delež Adrie Airways Tehnike d.d.

•Kakovostne značilnosti računovodskih izkazov in s tem tudi celotnega računovodenja so predvsem: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

•Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evidence tudi po priporočilih ICAO (International Civil Aviation Organization), katere članica je tudi Republika Slovenija.

•Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih, z izjemo računovodske politike v zvezi z vrednotenjem naložbenih nepremičnin in zgradb, ki je spremenjena od leta 2009.

•Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Zaradi zaokroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo računske razlike.

5.2. Tečaj in način preračuna v domačo valuto

•Adria Airways d.d. preračuna nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe, dolgoročne in kratkoročne obveznosti ter dolgoročne in kratkoročne terjatve v tujih valutah v evrih po referenčnem tečaju ECB na dan zaključka posla. Stanja na dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij, pa izračuna po zadnjem referenčnem tečaju ECB (31. 12. 2010).

•Pozitivne in negativne tečajne razlike se pobotano pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

(79)

5.3. Poročanje po področnih in območnih odsekih

•Področni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz potnikov v izrednem (čarterskem) prometu, vzdrževanje letal za tuje naročnike in ostalo.

•Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno neposredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.

•Družba nima območnih odsekov.

5.4. Računovodske usmeritve

Neopredmetena dolgoročna sredstva

•Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja največ sedem let. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoločenimi dobami koristnosti.

•Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

Opredmetena osnovna sredstva

•Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe ter proizvajalna in druga oprema. Med opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična vrednost ne presega vrednosti 500 EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finačni najem, ki se amortizira po stopnjah sorodne opreme podjetja. Po pogodbenem koncu trajanja finančnega najema se lastništvo prenese na najemnika.

•Zgradbe se po začetnem pripoznanju prevrednotijo po modelu poštene vrednosti, to pomeni, da se razvidijo po prevrednotenemznesku , ki je njegova poštena vrednost na dan prevrednotenja, zmanjšana za vsak kasnejši amortizacijski popravek vrednosti inkasnejše nabrane izgube zaradi oslabitve. Poštena vrednost se s pomočjo neodvisnega cenilca vrenosti ugotavlja, če poslovodstvo na podlagi okoliščin poslovanja oceni, da je to potrebno.

•Na dan prevrednotenja zgradb se njihova nabavna oz. prevrednotena nabavna vrednost in amortizacijski popravek vrednosti prevrednotita tako, da se amortizacijski popravek vrednosti izloči v breme nabavne oz. prevrednotene vrednosti zgradbe in se čisti znesek prevrednoti na prevrednoteni znesek. Znesek preračuna oblikuje del povečanja ali zmanjšanja knjigovodske vrednosti. Če se knjigovodska vrednost poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja. Če se knjigovodska vrednost zmanjša zaradi prevrednotenja, se zmanjšanje pripozna v poslovnem izidu. Zmanjšanje bremeni neposredno kapital v postavki presežek iz prevrednotenja do velikosti stanja v dobro v presežku iz prevrednotenja pri istem sredstvu. Presežek iz prevrednotenja zgradb se prenese na preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje sredstva odpravljeno, in tudi ko sredstvo uporabljamo. V tem primeru je preneseni del presežka razlika med amortizacijo na podlagi prevrednotene nabavne vrednosti zgradbe in amortizacijo na podlagi njegove izvirne vrednosti.

•Družba za vsa opredmetena osnovna sredstva, razen zgradb, uporablja model nabavne vrednosti in jih vodi po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeni ustrezne stroške poslovanja.

•Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na prej ocenjene,povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obračunani popravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišča po njihovi nabavni vrednosti (če ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti).

•Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so odtujena ali izničena, saj od njih ni več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.

•Osnovna sredstva, nabavljena v tuji valuti, so preračunana v domačo valuto po referenčnem tečaju ECB, veljavnem na dan nastanka poslovne spremembe. Pozneje nastale tečajne razlike pri poravnavi obveznosti so obravnavane kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

•Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti.

•Obresti od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne povečujejo nabavnih vrednosti, temveč finančne odhodke.

(80)

Amortizacija

•Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. Začetekamortiziranja je prvi dan naslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Zemljišča, predujmi za osnovna sredstva

in sredstva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizirajo.

•Amortizacija se obračunava po stopnjah, ki so določene individualno (posamično), glede na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva, in to po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

•V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2010 so naslednje:

Naložbene nepremičnine

•Naložbene nepremičnine se v začetku ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški nakupa. Po začetnem pripoznanju pa se merijo po modelu poštene vrednosti tako, da se poštena vrednost izmeri na podlagi tržne vrednosti na dan bilance stanja, ki jo ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Dobiček ali izguba, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine, se pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.

Finančne naložbe

Naložbe

•Družba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije:

•finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,•naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo, •naložbe, razpoložljive za prodajo,•posojila in terjatve.

Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

•Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe.

Amortizacijske stopnje v letu 2010Najnižja stop. %

Najvišja stop. %

(Ne)opredmeteno sredstvo

Neopredmetena dolgoročna sredstvaRačunalniški programi Opredmetena osnovna sredstvaNepremičnine:

- zidane zgradbe- druge zgradbe

Oprema:- proizvodna oprema – letala- proizvodna oprema – roto nadomestni deli- druga oprema

Računalniška oprema:- strojna oprema

Motorna vozila:- transportna vozila – kombiji - osebna vozila

Druga opredmetena osnovna sredstva – drobni inventar

25,00

1,50

2,00

4,3810,008,30

25,00

12,5012,5025,00

50,00

10,00

12,50

10,00

10,0020,00

25,00

14,3015,5033,00

(81)

Pripoznavanje finančnih sredstev

•Družba Adria Airways d.d. na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrenosti skozi izkaz poslovnega izida vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino po pošteni rednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

•Finančna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zaključku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena kot sedanja neto vrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. pričakuje iz določene finančne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v skupino »finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«, so pripoznane na dan trgovanja; to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe v posesti do zapadlosti v plačilo

•Družba Adria Airways d.d. pripozna finančna sredstva s stalnimi ali določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finančni instrumenti, kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmožnosti držati naložbo

do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoločen čas, niso razvrščene v to skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finančne naložbe v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odplačna vrednost je izračunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti naložbe. Vsi dobičkiin izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabite ali učinki amortiziranja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripoznane na dan poravnave.

Naložbe, razpoložljive za prodajo

•Po začetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo določiti. Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave inprodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v skupino, razpoložljivo za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja - to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

•Med dolgoročnimi finančnimi naložbami v kapital drugih družb, razvrščenih med finančna sredstva, namenjena za prodajo, ima družba tudi takšne, ki jih ni mogla ovrednotiti po pošteni vrednosti. Delnice teh družb ne kotirajo na borzi. Družba ocenjuje, da ne obstajajo drugi nepristranski in objektivni dokazi, da ne bi mogla nadomestiti nabavne vrednosti finančne naložbe in jih zato v skladu s pojasnilom 1 k SRS 3 ni oslabila.

Naložbe v odvisne in pridružene družbe

•Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitev.

•Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v pridružene družbe po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno oslabitev.

Posojila in terjatve

•Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na dan poravnave.

•Del dolgoročnih finančnih naložb v posojila, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoročna finančna naložba.

Terjatve

•Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo: terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslvanja, terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

•Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačani.

•Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in ob koncu leta po posameznih kupcih.

•Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

Davki

Tekoči davki

•Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanja in pretekla obdobja se izmeri v znesku, za katerega družba Adria Airways d.d. pričakuje, da ga bo plačala oziroma dobila od davčne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo

na podlagi davčnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki

•Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo

odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik. Družba na dan bilance ni pripoznala odloženih davkov.

Zaloge

•Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.

•Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO.

•Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje 100% popravek vrednosti.

•Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost in se vštevajo med

odhodke poslovanja.

Denarna sredstva

•Denarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih čekov. Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni ustanovi in se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki ali v drugi finančni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.

•Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.

•Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prejema.

(82)

Kapital

•Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

•Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja, preneseni čisti poslovni izidi iz preteklih let in nerazporejeni čisti dobiček poslovnega leta.

•Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

Obveznosti

•Obveznosti so: finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne.

•Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

•Dolgoročne obveznosti se zmanjšujejo za odplačane zneske in morebitne drugačne poravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplačan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoročnimi obveznostmi.

•Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih odhodkov ali prihodkov.

•Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti na podlagi

pogodb, uskladitev stanj in drugih finančnih orodij.

Kratkoročne časovne razmejitve

•Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) in kratkoročno nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. Kratkoročno nezaračunani prihodki se pojavijo, če se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plačila niti jih ni zaračunalo.

•Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke) in kratkoročno odložene prihodke. Vnaprej vračunane stroške sestavljajo stroški, ki so pričakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugtavlja poslovni izid. Kratkoročno odloženi prihodki nastajajo, če so storitve podjetja že zaračunane, podjetje pa jih še ni opravilo.

Prihodki se lahko kratkoročno odložijo tudi v primeru, ko je upravičenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.

Finančni in poslovni najem

•Družba Adria Airways d.d. pripozna finančni najem v primeru, ko je velika večina tveganj in koristi predmeta najema prenesena na družbo Adria Airways d.d. Finančni najem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na začetku najemaenak pošteni, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, če je ta manjša. Plačila najemnine se razporedijo med finančne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. Finančne odhodke je potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostal stanje dolga za vsako obdobje. Finančni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Sredstva v finančnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno dobo uporabnosti oziroma skozi dobo trajanja finančnega najema, odvisno od tega, kaj je krajše.

•Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko večino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Družba Adria Airways d.d. pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni časovni metodi v celotni dobi najema.

Prekinitev pripoznavanja finančnih instrumentov

•Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim instrumentom. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.

(83)

(84)

Izpeljani finančni instrumenti

•Družba Adria Airways d.d. uporablja finančne instrumente, kot na primer terminske pogodbe in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, povezana z obrestnimi merami, nihanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Izpeljane finančne instrumente pripozna družba po pošteni vrednosti.

•Poštena vrednost terminske pogodbe je določena na podlagi sedanjega tečaja za pogodbe s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je določena na osnovi tržne vrednosti podobnih instrumentov. Računovodsko varovanje pred tveganjem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenost spremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti, in na varovanje denarnih tokov, kjer se varuje spremenljivost denarnih tokov, ki izhaja iz posameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali pričakovano transakcijo. Vsi dobički in izgube, povezani prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem poštene vrednosti, so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. Dobički in izgube, ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obračunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obračunavajo obresti, se pripisani učinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju denarnih tokov pred tveganjem se dobički in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo za učinkoviti del varovanja v kapitalu. Učinki neučinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana čvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinančnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše učinek varovanja, ki je bil predhodno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiček ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnemizidu. Učinki iz prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za računovodsko varovanje pred tveganjem, sopripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Računovodsko obračunavanje varovanja pred tveganjem se prekine, ko finančni instrument za varovanje pred tveganjem poteče ali se proda oziroma ne izpolnjuje več zahtev za računovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. Dobički in izgube, nabrani pri izpeljanih finančnih instrumentih, ki jih družba

Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. Če se več ne pričakuje, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobički in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekočem letu.

Pripoznavanje prihodkov

•Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

•Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdobju, če je realno pričakovati, da bodo plačane, in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov.

•Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodsko vrednostjo po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

•Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.

•Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

•Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

•Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

•Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih in kratkoročnih dolgov.

•Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

(85)

Izkaz denarnih tokov

•Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2010, iz podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2009, iz podatkov izkaza poslovnega izi za leto 2010 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov ter za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

Razkritja

•Družba je v letnem poročilu za leto 2010 razkrila vse pomembne poslovne dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa tudi pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

•Družba ne razkriva nabavnih in prodajnih vrednosti letal.

•Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov ali drugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.

(86)

6. Pojasnila k računovodskim izkazom

6.1. Pojasnila k bilanci stanja

6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

Med neopredmetenimi sredstvi in dolgoročnimi aktivnimi časovnimi razmejitvami so izkazani:

•premoženjske pravice: licence za pilote, ki se amortizirajo po stopnjah 50%, 33,33%, 25% in 14,28%letno.

•druga neopredmetmetena sredstva: računalniški programi (programska oprema navision, elektronska karta, informacijski sistem za operativno podporo letenja, program obračuna plač), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji 25% letno

•dolgoročne aktivne časovne razmejitve: stroški vlaganja iz naslova vzdrževanja v tuja letala, ki se prenašajo na stroške najemnin v času najema.

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2010

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2010

(v EUR)Premoženjske

praviceRačunalniški

programi

Neopredmetenasredstva v

pridobivanju

Druge aktivnečasovne

razmejitveSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2009 1.636.306 3.461.531 36.898 1.001.642 6.136.377

Neposredna povečanja – investicije

- - 863.360 47.580 910.940

Prenos investicij v teku 186.076 618.559 -804.635 - -

Zmanjšanje med letom 623.896 164.069 - 496.587 1.284.552

Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - -

Stanje 31. 12. 2010 1.198.486 3.916.021 95.623 552.635 5.762.765

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2009 1.022.662 1.837.010 - - 2.859.672

Amortizacija v letu 288.607 752.081 - - 1.040.688

Zmanjšanje med letom 394.081 164.069 - - 558.150

Povečanje med letom - - - - -

Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - -

Stanje 31. 12. 2010 917.188 2.425.022 - - 3.342.210

Neodpisana vrednost 31. 12. 2010 281.298 1.490.999 95.623 552.635 2.420.555

Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 613.644 1.624.521 36.898 1.001.642 3.276.705

(87)

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009

Družba na dan 31. 12. 2010 nima obvez za pridobitev neopredmetenih sredstev.

6.1.2. Nepremičnine, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009

(v EUR)Premoženjske

praviceRačunalniški

programi

Neopredmetenasredstva v

pridobivanju

Druge aktivnečasovne

razmejitveSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 1.573.620 2.991.985 128.924 1.009.341 5.703.870

Neposredna povečanja – investicije

- - 701.928 374.052 1.075.980

Prenos investicij v teku 62.686 731.268 -793.954 - -

Odtujitve - 261.722 - 381.751 643.473

Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - -

Stanje 31. 12. 2009 1.636.306 3.461.531 36.898 1.001.642 6.136.377

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 638.728 1.520.354 - - 2.159.082

Amortizacija v letu 383.934 578.378 - - 962.312

Odtujitve - 261.722 - - 261.722

Stanje 31. 12. 2009 1.022.662 1.837.010 - - 2.859.672

Neodpisana vrednost 31. 12. 2009 613.644 1.624.521 36.898 1.001.642 3.276.705

Neodpisana vrednost 31. 12. 2008 934.892 1.471.631 128.924 1.009.341 3.544.788

Opredmetena osnovna sredstva(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Zemljišča 487.183 487.183

Zgradbe 6.195.116 16.949.300

Oprema, od tega: 47.499.288 94.014.738

* proizvajalne naprave in stroji 46.677.291 92.120.732

- letala 42.334.130 87.183.682

- roto nadomestni deli 4.343.161 4.937.050

* druge naprave in oprema 821.997 1.894.006

- druga oprema 819.449 1.890.002

- drobni inventar 2.548 4.004

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 1.761.531 553.570

*predujmi za osnovna sredstva 338.855 383.596

*osnovno sredstvo v gradnji 1.422.676 169.974

Skupaj 55.943.118 112.004.791

(88)

•Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2010 znašale 4.561.912 EUR. Vrednostno največji del odpade na povečanje vrednosti letal zaradi investicijskih vzdrževanj trupov letal in motorjev ter investicije v izgradnjo novega hangarja. Prav tako se je povečala vrednost roto nadomestnih delov za letala Airbus in CRJ 200.

•Vrednosti zgradb so se zmanjšale zaradi prenosa hangarjev na naložbene nepremičnine, iz naslova oddajanja v najem AA Tehniki v višini eur 8.525.154, ter zaradi prevrednotenja/slabitve zgradb po modelu poštene vrednosti v višini eur 1.982.964 eur.

•V letu 2010 ima družba še vedno v finančnem najemu opremo za restavracijsko dejavnost, službeno vozilo v predstavništvu Zuerich ter simulator letenja.

•Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letalo Airbus A-320, regionalna letala CRJ-200-LR (5) in CRJ-900-LR (2). Povečanje vrednosti letal se nanaša na investicijska vzdrževanja letal CRJ, zmanjšanje pa predstavlja prenos letal PIPER kot stvarni vložek v novoustanovljeno podjetje Adrio Airways Letalsko šolo d.o.o. v višini eur 135.639 ter obračunana amortizacija po enakomerni stopnji 4,38% za letala A-320, za letala CRJ-200-LR in CRJ-900 po stopnji 5%, za letala PIPER po stopnji 12,5%, ter po stopnjah od 10% do 66,67% za dodatne investicije v letala, skupaj v višini eur 9.674.951.

•V letu 2010 je družba zaradi primerjalnih nižjih tržnih vrednosti letal izvedla prevrednotenje – slabitev v višini 37.773.897 eur. Glavni razlogi so: zlom trga rabljenih letal zaradi globalne recesije ter v preteklosti vodenih vrednosti letal v valuti USD ter posledično povečanja vrednosti iz naslova pobotanih tečajnih razlik med knjigovodsko vrednostjo letal in tečajnimi razlikami pri kreditih, najetih za njihov nakup.

•Vse dolgoročne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve zastavne pravice na enem letalu A-320 (S5-AAA), na petih regionalnih letalih CRJ-200-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ) in na dveh letalih CRJ-900 (S5-AAK, S5-AAL). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

•V letu 2010 je imela družba v poslovnem najemu 6 letal, in sicer: celo leto eno letalo tipa CRJ-100, eno letalo tipa CRJ-200, dve letali tipa CRJ-900 in dve letali Airbus A 319 od maja dalje.

•Prevrednotenje zgradb je bilo opravljeno tudi na dan 31.12.2010. Podlaga za prevrednotenje je cenitveno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Knjigovodska vrednost zgradb, ki bi bila pripoznana, če bi se izkazovala po modelu nabavne vrednosti, bi bila na dan 31.12.2010 10.415.019 EUR.

•Na dan 31.12.2010 znesek finančnih obvez za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev znaša EUR 64.931.558.

(89)

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2010

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2009

Znesek -2.687.440 EUR (pod drugo pri nabavni vrednosti in popravku vrednosti) se nanaša na ukinjen popravek vrednosti ob prevrednotenju zgradb.

(v EUR)

Zemljišča ZgradbeProizvajalna

opremaletala

Roto

nadomestnideli

Druga

oprema

Drobni

inventar

Osnovna

sredstva v gradnji

Predujmi za

osnovnasredstva

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2009 487.183 19.382.750 157.031.579 14.691.943 5.973.227 43.863 169.974 383.596 198.164.115

Neposredna povečanja - investicije - - - - - - 4.561.912 - 4.561.912

Prenos z investicij v teku - 22.845 2.734.935 451.938 99.492 - -3.309.210 - -

Zmanjšanje med letom - 9.643.163 485.627 419.228 3.637.336 6.540 - 71.408 14.263.302

Prevrednotenje - -1.982.964 - - - - - - -1.982.964

Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - - - - 26.667 26.667

Stanje 31. 12. 2010 487.183 7.779.468 159.280.887 14.724.653 2.435.383 37.323 1.422.676 338.855 186.506.428

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2009 - 2.433.450 69.847.897 9.754.893 4.083.225 39.859 - - 86.159.324

Amortizacija v letu - 263.422 9.674.951 844.035 274.425 1.456 - - 11.058.289

Zmanjšanje med letom - 1.112.520 349.988 217.436 2.741.716 6.540 - - 4.428.200

Povečanje med letom - slabitev - - 37.773.897 - - - - - 37.773.897

Ostale spremembe (tečajne razlike) - - - - - - - - -

Stanje 31. 12. 2010 - 1.584.352 116.946.757 10.381.492 1.615.934 34.775 - - 130.563.310

Neodpisana vrednost na dan 31.12.2010 487.183 6.195.116 42.334.130 4.343.161 819.449 2.548 1.422.676 338.855 55.943.118

Neodpisana vrednost na dan 31.12. 2009 487.183 16.949.300 87.183.682 4.937.050 1.890.002 4.004 169.974 383.596 112.004.791

(v EUR)

Zemljišča ZgradbeProizvajalna

opremaletala

Roto

nadomestnideli

Druga

oprema

Drobni

inventar

Osnovna

sredstva v gradnji

Predujmi za

osnovnasredstva

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 487.183 11.328.522 199.699.587 14.578.297 5.940.398 53.512 1.127.142 248.262 233.462.903

Neposredna povečanja - investicije - - - - - - 11.831.659 141.153 11.972.812

Prenos z investicij v teku - 6.305.759 5.227.536 734.377 518.441 2.714 -12.788.827 - -

Odtujitve - 1.907.692 47.895.544 620.731 485.612 12.363 - - 50.921.942

Prevrednotenje - 6.343.601 - - - - - - 6.343.601

Drugo* - -2.687.440 - - - - - -5.819 -2.693.259

Stanje 31. 12. 2009 487.183 19.382.750 157.031.579 14.691.943 5.973.227 43.863 169.974 383.596 198.164.115

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2008 - 5.130.269 96.825.561 8.963.229 4.165.106 50.934 - - 115.135.099

Amortizacija v letu - 143.857 11.843.340 994.778 378.891 1.288 - - 13.362.154

Odtujitve - 153.236 38.821.004 203.114 460.772 12.363 - - 39.650.489

Drugo* - -2.687.440 - - - - - - -2.687.440

Stanje 31. 12. 2009 - 2.433.450 69.847.897 9.754.893 4.083.225 39.859 - - 86.159.324

Neodpisana vrednost na dan 31.12.2009

487.183 16.949.300 87.183.682 4.937.050 1.890.002 4.004 169.974 383.596 112.004.791

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2008

487.183 6.198.253 102.874.026 5.615.068 1.775.292 2.578 1.127.142 248.262 118.327.804

(90)

6.1.3. Naložbene nepremičnineNaložbene nepremičnine predstavljajo del zgradb, oddane v poslovni najem in počitniška in druga stanovanja, namenjena oddajanju.

Na dan 31.12.2010 je družba prevrednotila naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti ter dobiček v višini 1.447.291 EUR, ki

izhaja iz spremembe vrednosti, pripoznala v poslovnem izidu (pojasnilo v točki 6.2.10 in 6.2.11).

Gibanje naložbenih nepremičnin 2010

Povečanje vrednosti naložbenih nepremičnin izhaja iz prenosa hangarjev iz OOS ob ustanovitvi Adria Airways Tehnike d.d. in dajanjaposlovnih prostorov v najem.

(V EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Zgradbe 13.222.116 3.244.541

Skupaj 13.222.116 3.244.541

(v EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2009 3.244.541 3.244.541

Neposredna povečanja investicijePrenos investicij v tekuZmanjšanje med letomPrevrednotenjeOstale spremembe (tečajne razlike)

8.525.1545.130

- 1.447.291-

8.525.1545.130

- 1.447.291-

Stanje 31. 12. 2010 13.222.116 13.222.116

Popravek vrednosti

Stanje 31. 12. 2009 - -

Amortizacija v letuZmanjšanje med letomPovečanje med letomPrevrednotenjeOstale spremembe (tečajne razlike)

- - - - -

- - - - -

Stanje 31. 12. 2010 - -

Neodpisana vrednost na dan 31. 2. 2010 13.222.116 13.222.116

Neodpisana vrednost na dan 31. 2. 2009 3.244.541 3.244.541

(91)

Gibanje naložbenih nepremičnin 2009

6.1.4. Dolgoročne finančne naložbe

•Družba Adria Airways d.d. je v letu 2010 ustanovila dve novi družbi Adria Airways Tehniko d.d. s prenosom sredstev (licenc, opreme za vzdrževanje letal, terjatev, zalog) in obveznosti (dolgoročne rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, kratkoročne obveznosti do dobaviteljev), ki se je po stanju na dan 31.05.2010 nanašal na obrat vzdrževanja letal in Adria Airways Letalsko šolo d.o.o., s prenosom letal Piper.

(v EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. 12. 2008 360.570 360.570

Neposredna povečanja investicijePrenos investicij v tekuOdtujitvePrevrednotenjeDrugo

1.907.692-- 1.281.276

-304.997

1.907.692- -1.281.276

-304.997

Stanje 31.12.2009 3.244.541 3.244.541

Popravek vrednostiStanje 31. 12. 2008Amortizacija v letuPovečanje med letomOdtujitvePrevrednotenjeDrugo

143.8287.933

153.236- - -304.997

143.8287.933

153.236- - -304.997

Stanje 31. 12. 2010 - -

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2009 3.244.541 3.244.541

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2008 216.742 216.742

(V EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Naložbe v delnice in deleže v družbah v skupini 8.677.956 793.332

Naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 400 400

Druge delnice in deleži 41.875 42.652

Dolgoročna posojila drugim 87.669 107.070

Skupaj 8.807.900 943.454

(92)

•Obe družbi sta pričeli s poslovanjem 01.06.2010.

•Družba Adria Airways d.d. pripravlja konsolidirano letno poročilo za družbo Adria Airways in Adria Airways Tehnika. Vključitev računovodskih izkazov drugih odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaračunovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

•Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vključujejo NMC d.o.o. Skopje in NMC d.o.o. Tirana, kjer v vsaki družbi razpolagamo s 5-odstotnim deležem v kapitalu, v višini 200 EUR.

Stvarni vložek Adrie Airways, kot ustanoviteljice v odvisni družbi

Adria AirwaysTehnika

Adria AirwaysLetalska šola

Dolgoročne premoženjske pravice - licence 227.255 -

Opredmetena osnovna sredstva 889.223 142.956

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 1.266.511 -

Zaloge 6.565.932 -

Skupaj sredstva 8.948.921 142.956

Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade 347.210 -

Kratkoročne poslovne obveznsoti do dobaviteljev 875.043 -

Skupaj obveznosti 1.222.253 -

Odvisna družba

(v EUR)Sedež

podjetja

Deležekonomskega

lastništva

Deležpravnegalastništva

31.12.2010

Kapital

odvisnegapodjetja

31.12.2010

Poslovni izidleta

2010

Deleži v kapitaluodvisnih podjetij

31.12.2010 31.12.2009

Amadeus Slovenija d.o.o.Dunajska

122,Ljubljana

95% 95% 641.763 10.539 609.675 599.663

AA Kosovo L.L.C.Eqrenz

Qabey 119Priština

100% 100% 9.710 633 9.710 2.500

AA Letalska šola d.o.o.

ZgornjiBrnik 130H,

Brnik Aerodrom

100% 100% 144.763 -5.693 144.763 -

AA Tehnika d.d.

ZgornjiBrnik 130H,

Brnik Aerodrom

100% 50,6% 5.630.097 -2.104.071 2.848.829 -

(93)

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb leta 2010

•Naložba v delnice in deleže podjetij v skupini se nanaša na odvisno podjetje Amadeus Slovenija d.o.o. v višini 790.831 EUR, podjetje Adria Airways Kosovo L.L.C. v višini 2.500 EUR, podjetje Adria Airways Letalska šola d.o.o. 150.456 EUR in Adria

¸ Airways Tehniko d.d. 7.734.168 EUR .

•Pri prevrednotenju dolgoročnih finančnih naložb gre za izračun tečajnih razlik.

6.1.5. Dolgoročne poslovne terjatve

Dolgoročne varščine in terjatve v večini predstavljajo dane varščine za letala in rezervni motor v dolgoročnem poslovnem najemu.

Popravek vrednosti dolgoročne varščine Aurora Airlines v višini 145.445 EUR je oblikovan na podlagi uvedenega sodnega postopka.

(v EUR)

Podjetjaskupine

Pridruženapodjetja

Drugapodjetja

Posojiladrugim

Skupaj

Stanje 31. 12. 2009 793.332 400 42.657 107.070 943.459

Povečanje 7.884.624 - 6.062 - 7.890.686

Zmanjšanje - - 10.124 19.311 29.435

Prevrednotenje - - 3.285 -90 3.195

Stanje 31. 12. 2010 8.677.956 400 41.880 87.669 8.807.905

Popravek vrednosti - - - - -

Stanje 31. 12. 2009 - - 5 - 5

Povečanje - - - - -

Zmanjšanje - - - - -

Prevrednotenje - - - - -

Stanje 31. 12. 2010 - - 5 - 5

Čista vrednost na dan 31. 12. 2009 793.332 400 42.652 107.070 943.454

Čista vrednost na dan 31. 12. 2010 8.677.956 400 41.875 87.669 8.807.900

Dolgoročne poslovne terjatve (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Dolgoročne varščine in poslovne terjatve 1.410.255 852.991

Popravek vrednosti -145.445 -145.445

Skupaj 1.264.810 707.546

(94)

6.1.6. Zaloge

•Stanje zalog so do 31.05.2010 tvorile pretežno zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala za vzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporočila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal. 01.06.2010 je Adria Airways prenesla kot stvarni vložek na Adrio Airways Tehniko celotne zaloge tehničnega materiala v višini 6.565.932 EUR.

•Pri pregledu zalog ob koncu leta 2010 družba ni ugotovila nekurantnih zalog.

•Družba na dan 31. 12. 2010 nima zastavljenih zalog.

•Družba na dan 31.12.2010 pri popisu zalog ni ugotovila inventurnih viškov ali manjkov.

6.1.7. Kratkoročne finančne naložbe

•Kratkoročna posojila do drugih 147.169 EUR vsebujejo depozite pri bankah, ki so vezani kot zavarovanje za izdane garancije s strani banke in so omejeni za razpolaganje ter kratkoročni del posojil zaposlenim za šolanje.

6.1.8. Kratkoročne poslovne terjatve

•V primerjavi s preteklim letom so se kratkoročne poslovne terjatve do kupcev povečale za 10%. Druge kratkoročne poslovne terjatve pa so se zmanjšale za 17%, v glavnem zaradi manjših terjatev iz naslova nefakturiranih storitev vzdrževanja letal tretjim osebam, ki jih zdaj opravlja AA Tehnika d.d..

Zaloge (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Material 277.426 8.772.489

Popravek vrednosti -138.976 -1.846.700

Skupaj 138.450 6.925.789

Kratkoročne finančne naložbe (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročna posojila

- do drugih 147.169 147.170

Skupaj 147.169 147.170

Kratkoročne poslovne terjatve (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij 85.326 -

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 10.773.150 9.809.514

Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti 37.375 66.858

Druge kratkoročne poslovne terjatve 5.778.977 6.950.425

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev -1.340.340 -326.964

Skupaj 15.334.488 16.499.833

(95)

•Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domačih in tujih kupcev (od tega 6.926.070 EUR do kupcev v tujini in 3.847.080 EUR do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba opravlja stalni nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

•Redni letalski prevozniki, ki so člani IATE (mednarodne organizacije letalskih prevoznikov), obračunavajo svoje tedenske terjatve in obveznosti preko institucije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja tedenski pobot. Terjatve so na svoj način zavarovane, saj nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov predstavlja hudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izključitev iz institucije. Na dan 31. 12. 2010 je stanje terjatev do IATE 543.891 EUR in je delno že pobotano. Delni obot in plačilo sta bila v celoti izvršena januarja 2011.

•Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi preko zastopnikov doma in v tujini. Podoben mesečni obračun in plačilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike, veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo preko sistema Bank Settlement Plan (BSP); organizirani so na področju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih partnerjev, in če ne izpolnjujejo določenih finančnih kazalnikov (ki so v vsaki državi različni), zahteva instrument zavarovanja plačil, ki se v primeru neplačila deli med letalske prevoznike glede na višino njihovih odprtih terjatev. Višina terjatev do različnih BSP-jev na dan 31. 12. 2010 znaša 2.403.562 EUR (22% vseh terjatev do kupcev).

•Družba nima poslovnih terjatev do članov poslovodstva, članov upravnega odbora, delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.

•Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o računovodskih usmeritvah. Leta 2010 je dodatno oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (1.044.546 EUR) ter prejela plačane že izbrisane in odpisane terjatve v višini 11.089 EUR. Družba je leta 2010 direktno v breme prevrednotovalnih odhodkov odpisala za 100.502 EUR terjatev.

•Razčlenitev poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti

•76% ( EUR 7.141.201) vseh kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev je zavarovanih, in sicer: Clearing House – tu upoštevamo tudi družbe, pri katerih trenutno ne poračunavamo terjatev prek CH, imamo pa to možnost (5% - 463.329 EUR), BSP (26% - 2.403.562 EUR), plačilo prek kreditnih hiš (12% - 1.155.059 EUR), z avansi (26% - 2.437.905 EUR), kompenzacije (3% - 298.909 EUR), menice (1% – 66.629 EUR) in proračunski porabniki (3% - 315.808 EUR); 24% (2.291.609 EUR) kratkoročnih terjatev pa je nezavarovanih.

•Druge kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo plačane kratkoročne varščine (760.785 EUR), terjatve za davek na dodano vrednost (221.888 EUR v državi in EUR 158.408 v tujini), terjatve za prodajo kart do prodajnih mest (322.007 EUR), terjatve do dobaviteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise (288.561 EUR), terjatve za še neizdane račune iz naslova popravkov in kontrol prodaje (2.885.082 EUR), terjatve za že priznane odškodnine (651.549 EUR) ter druge terjatve (490.697 EUR).

6.1.9. Denarna sredstva

31.12.2010 NezapadleZapadle do

30 dni Zapadle od 31

do 60 dni Zapadle od

61 do 90 dni Zapadle od

91 do 180 dni Zapadle od

181 do 365 dni Zapadle nad

366 dni

9.518.136 8.142.104 857.103 235.950 71.392 89.032 26.945 95.610

% 85,54 9,01 2,48 0,75 0,94 0,28 1,00

Denarna sredstva (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 70.806 39.162

Denarna sredstva v banki 368.659 622.984

Skupaj 439.465 662.146

(96)

6.1.10. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve

•Aktivne časovne razmejitve na dan 31. 12. 2010 v vrednosti 3.333.269 EUR (stanje 31. 12. 2009 – 2.649.456 EUR) se v celoti nanašajo na kratkoročno odložene stroške oz. odhodke, predvsem na že prejete račune za najem letal, storitve rezervacijskega sistema ter za zavarovanje letal in potnikov.

6.1.11. Kapital

•Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala; opredeljen je v statutu podjetja, registriran na sodišču in temu ustrezno so ga vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja se je v letu 2010 povečal za 1.739.199 EUR in znaša 9.416.099 EUR. Razdeljen je na 1.127.924 navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic z glasovalno pravico. V letu 2010 se je osnovni kapital povečal z dokapitalizacijo družbe PDP v višini EUR1.739.199.

•Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Med letom se je število delnic z izdajo novih povečalo za 208.333, emisijska vrednost ene delnice je bila enaka 12 EUR. Skupna emisijska vrednost vseh novih kosovnih

delnic je znašala EUR 2.499.996, od tega je bilo vplačano v osnovni kapital EUR 1.739.199 in v kapitalske rezerve EUR 760.797.

•Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela.

•Knjigovodska vrednost delnice na dan 31. 12. 2010 znaša -32,43 EUR, leta 2009 pa je znašala 30,32 EUR.

•Čista izguba poslovnega leta 2010 v višini EUR 63.073.630 se je v letu 2010 pokrivala iz kapitalskih rezerv višini EUR 15.896.808. V letu 2011 se bo pokrivala z delom sredstev, pridobljenih z dokapitalizacijo Republike Slovenije v višini EUR 49.500.000 in družbe PDP v višini EUR 500.000 ter konverzijo terjatev bank v lastniške deleže v višini 38,4 mio EUR.

•Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:

o Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijdružbe. Uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon. V letu 2010 so se z dokapitalizacijo družbe PDP povečale za 760.797 EUR.

o Kapitalske rezerve znašajo po delnem pokritju čiste izgube poslovnega leta 2010¸v višini EUR 15.896.808 EUR941.610 (10% osnovnega kapitala).

•Presežek iz prevrednotenja se je zmanjšal zaradi prevrednotenja nepremičnin na podlagi tržne vrednosti v višini 1.982.964 EUR in povečanja negativnega dela iz naslova vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov,ki so namenjeni varovanju denarnega toka v letu 2011 v višini 1.902.537 EUR.

•Družba nima pogojno izdanih delnic (uresničitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresničitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

Kapital (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

I. Vpoklicani kapital 9.416.099 7.676.900

1. Osnovni kapital 9.416.099 7.676.900

II. Kapitalske rezerve 941.610 16.077.621

III. Rezerve iz dobička - -

IV. Presežek iz prevrednotenja 240.424 4.125.926

V. Preneseni čisti poslovni izid - -

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -47.176.822 -

Skupaj -36.578.689 27.880.447

(97)

6.1.12. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve

•Oblikovane rezervacije v višini 1.208.277 EUR v celoti predstavljajo rezervacije za pokojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izračunane so na podlagi določil kolektivne in individualnih pogodb ter fluktuacije zaposlenih glede na leta do upokojitve in glede na delovno dobo v podjetju.

Gibanje rezervacij v letu 2010

Gibanje rezervacij v letu 2009

6.1.13. Finančne obveznosti

PONDERIRANE POVPREČNE OBRESTNE MERE

V EUR 31.12.2010 31.12.2009

Rezervacije za pokojnine in odpravnine, jubilejne nagrade 1.208.277 1.441.626

V EURStanje

1.1.2010Črpanje,

sproščanje Oblikovanje

Stanje31.12.2010

Rezervacije za pokojnine in odpravnine, jubilejne nagrade

1.441.626 463.672 230.323 1.208.277

Skupaj 1.441.626 463.672 230.323 1.208.277

V EUR Stanje 1.1.2009

Črpanje,sproščanje

OblikovanjeStanje

31.12.2009

Rezervacije za pokojnine in odpravnine, jubilejne nagrade

1.558.283 161.043 44.386 1.441.626

Skupaj 1.558.283 161.043 44.386 1.441.626

Dolgoročne Kratkoročne SKUPAJ

(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009

Finančne obveznosti do bank 61.604.436 64.718.007 15.756.099 16.771.563 77.360.535 81.489.570

Druge finančne obveznosti 7.373.183 200.459 4.612.550 2.357.448 11.985.733 2.557.907

SKUPAJ 68.977.619 64.918.466 20.368.649 19.129.011 89.346.268 84.047.477

31.12.2010 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 4,41%

31.12.2009 EUR (%)

Finančne obveznosti do bank 3,20%

(98)

• RAZKRITJA OBRESTNEGA TVEGANJA PO POSAMEZNIH VRSTAH PREJETIH POSOJIL

•Del dolgoročnih posojil, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2011 znaša 14.261.083 EUR in sicer EUR 2.641.487 kot še neodplačan del v letu 2010 in prenos dela dolgoročnih kreditov, ki zapade v plačilo v letu 2011 EUR 11.619.595, izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

•Kratkoročne finančne obveznosti do bank so konec leta 2010 za 6% manjše kot v letu 2009, zaradi manjšega kratkoročnega dela dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v 2011 in manjših najetih kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.

•Dolgoročne obveznosti iz finančnega najema se nanašajo na finančni najem simulatorja, restavracijske opreme in avtomobilov (Zuerich, Dunaj) v višini eur 125.956. Del dolgoročnih obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2011, je v višini 103.722 EUR izkazan med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi.

•Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje obveznost iz naslova opcijske prodaje deleža AA Tehnike družbi PDP v višini EUR 2.676.346 in Aerodromu Ljubljana v višini EUR 4.570.881.

•Vse dolgoročne finančne obveznosti do bank so zavarovane z zastavno pravico na letalih in poslovnih stavbah.

Leto končano 31.dec.10

(v EUR)

Obrestna mera sespremeni v 6

mesecih ali prej

Obrestna merase spremeni v 6-12 mesecih

Obrestna merase spremeni v

1-5 letihNad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 75.785.337 1.575.198 77.360.535

Učinek obrestne zamenjave -22.606.061 - 16.606.061 6.000.000 -

Skupaj 53.179.276 - 18.181.259 6.000.000 77.360.535

Leto končano 31. dec. 09

(v EUR)

Obrestna mera sespremeni v 6

mesecih ali prej

Obrestna merase spremeni v 6-12 mesecih

Obrestna merase spremeni v

1-5 letihNad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 79.126.772 2.362.798 81.489.570

Učinek obrestne zamenjave -22.727.273 - 16.000.000 6.727.273 -

Skupaj 56.399.499 - 18.362.798 6.727.273 81.489.570

Zapadlost dolgoročnih finančnih obveznosti do bank(V EUR) 2010

Med 1 in 2 letoma 17.211.049Med 2 in 5 leti 30.487.338Nad 5 let 13.906.049

Skupaj 61.604.436

(99)

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

•Kratkoročni del dobljenih posojil pri domačih bankah sestavljajo izključno obveznosti iz naslova dobljenih dolgoročnih posojil, katerih odplačilni rok je krajši od enega leta.

•Družba ima kratkoročni del dolgoročnih posojil zavarovan z zastavitvijo letal,poslovnih stavb, rezervnega letalskega motorja in poslovnih terjatev.

•Kratkoročne finančne obveznosti do bank predstavljajo na dan 31. 12. 2010 črpan revolving kredit za obratna sredstva ter premostitveni likvidnostni kredit, ki sta zavarovana z zastavitvijo hangarja in spremljajočega objekta ter poslovnih terjatev do nekaterih BSP in do odvisne družbe Adria Airways Tehnika d.d..

(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah 14.261.083 12.121.563

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 1.495.016 4.650.000

Skupaj 15.756.099 16.771.563

(100)

6.1.14. Dolgoročne poslovne obveznosti

•Dolgoročne poslovne obveznosti predstavljajo dolgoročni kredit družbe Petrol d.d. v višini EUR 2.285.714 in firme Četrta pot z obročnim odplačevanjem obveznostiv višini EUR 12.293.

6.1.15. Kratkoročne poslovne obveznosti

•Kratkoročne poslovne obveznosti niso zavarovane s stvarnim jamstvom.

•Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini so se povečale zaradi poslovanja z Adrio Airways Tehnika in AA Kosovo.

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

•Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za prejeto blago in storitve doma in v tujini. Ročnost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od osem do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje računa.

•Za 4,4 milijona eur so se v decembru 2010 zmanjšale obveznosti do Aerodroma Ljubljana iz naslova kompenzacije z odprodajo deleža AA Tehnike, za 3,2 milijona EUR je bil sklenjena pogodba z družbo Petrol d.d. o dolgoročnem poslovnem kreditu.

•Zapadle obveznosti do dobaviteljev znašajo na dan 31.12.2010 19.169.864 EUR. Družba poskuša s privolitvijo dobaviteljev

podaljšati plačilne roke, večinoma s predložitvijo plana plačil.

Dolgoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.298.008 -

Skupaj 2.298.008 -

Kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 1.002.187 40.176

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 34.841.985 29.116.060

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 480.931 412.153

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 4.747.288 3.592.941

Skupaj 41.072.391 33.161.330

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 12.930.482 12.860.065

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 21.911.503 16.255.995

Skupaj 34.841.985 29.116.060

(101)

Druge kratkoročne poslovne obveznosti

•Po stanju na dan 31. 12. 2010 družba Adria Airways d.d. nima poslovnih obveznosti do poslovodstva, članov upravnega odbora ali zaposlenih, razen obveznosti, ki se nanašajo na obračunane plače in povračila stroškov prevoza in prehrane za mesec december 2010.

•Pripadajoče obveznosti iz naslova prispevkov na plače za december 2010 so izkazane med kratkoročnimi obveznostmi do državnih inštitucij. Adria Airways prav tako do 31.12.2010 še ni poravnala prispevkov na plače za mesec november 2010 v višini EUR 382.960.

•Druge kratkoročne poslovne obveznosti večinoma predstavljajo obveznosti iz naslova sodne odločbe JAT Airways Beograd.

6.1.16. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

•Pasivne časovne razmejitve v vrednosti 3.705.085 EUR se v višini 158.670 EUR nanašajo na kratkoročno vnaprej vračunane stroške in odhodke (obresti za kredite), v višini 3.546.415 EUR pa se navezujejo na odložene prihodke (čarterski leti, prodani, a še neizkoriščeni kuponi).

6.1.17. Zunajbilančna sredstva/obveznosti

•Povečanje hipotek izhaja iz naslova zavarovanja prejetih novih dolgoročnih posojil in dodatnega zavarovanja kratkoročno prejetih posojil.

•Višina hipotek z rokom dospelosti, daljšim od petih let, je 50.824.636 EUR. Pri ostalih postavkah obveznosti niso daljše od petih let.

•V zunajbilančni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domačih bank, za najete dolgoročne kredite za nakup letal in kratkoročne kredite za obratna in osnovna sredstva.

Druge kratkoročne poslovne obveznosti (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročne poslovne obveznosti do države 757.667 490.972

Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 2.744.536 2.352.604

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 1.245.085 749.365

Skupaj 4.747.288 3.592.941

(v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 3.705.085 530.551

Zunajbilančna sredstva/obveznosti (v EUR) 31.12.2010 31.12.2009

Hipoteke 141.654.782 112.654.140

Garancije 4.884.396 4.528.798

Ostalo 84.174 28.474

Skupaj 146.623.352 117.211.412

(102)

•Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31. 12. 2010, znaša 77.360.535 EUR.

•Pod garancije so zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist dobaviteljev (4.080.371 EUR) in prejete garancije za zavarovanje terjatev (804.024 EUR).

•Družba ima odprte pravne zadeve pri različnih sodiščih, kjer je udeležena bodisi kot tožeča bodisi kot tožena stranka. Tožbe izvirajo večinoma iz obligacijskih in delovnopravnih sporov.

•Ne pričakujemo, da bi imeli rezultati sporov finančne efekte, ki bi pomembno vplivali na družbo, zato iz tega naslova nimamo oblikovanih dodatnih rezervacij.

6.1.18. Finančni instrumenti

Poštena vrednost

•Večina naložb, razporejenih v skupino skozi izkaz poslovnega izida in za prodajo, je izkazanih v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so terjatve in posojila izkazana po odplačni vrednosti. Glede na to, da je večina terjatev in obveznosti ter posojil kratkoročnih, poštene vrednosti teh finančnih instrumentov ne odstopajo bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Izvedeni finančni instrumenti

Na dan 31. 12. 2010 je imela družba naslednje odprte finančne instrumente:

Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem

Obrestne zamenjave in ovratnice so obračunane kot varovanje bodočih denarnih tokov.

Instrumenti dinamičnega obrestnega zavarovanja v letu 2010 niso v celoti obračunani kot računovodsko varovanje pred tveganjem.

Terminske pogodbe za nakup deviz

Vrsta instrumenta (v EUR)Nominalna vrednost Poštena vrednost

31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009

Obrestna zamenjava 22.606.061 22.727.273 -800.114 -413.682

Obrestna ovratnica 6.923.191 8.704.253 -171.433 -265.432

Vrsta instrumenta (v EUR)Nominalna vrednost Poštena vrednost

31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009

Dinamično obrestno zavarovanje 26.407.500 27.705.000 -1.118.293 -477.974

(v EUR) Nominalna vrednost Poštena vrednost

31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009

Nakup deviz 21.093.169 20.187.614 -538.950 -1.021.375

Prodaja deviz 40.462.463 26.951.082 -416.897 354.507

(103)

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje družbe izhaja predvsem iz financiranja družbe in je razvidno pri točki 6.1.13 – razkritja pri finančnih obveznostih.

Kreditno tveganje

Družba nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.

Terminske pogodbe za nakup goriva

•Vrednotenje terminskih pogodb za nakup goriva na dan 31. 12. 2010 izkazuje za 1.119.616 EUR negativno pošteno vrednost; negativen učinek je izkazan preko kapitala družbe.

6.2. Pojasnila k izkazu poslovnega izida

•Stroški po funkcionalnih skupinah

•Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih storitev, materiala, dela, amortizacije, splošne proizvajalne stroške ter vrednost slabitve letal v višni 37.773.897 EUR.

•Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini ter stroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija – ostali stroški prodajanja).

•Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotno družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

6.2.1. Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih

Obdobje2010

jan-mar2010apr-jun

2010jul-sep

2010okt-dec

% terminskega nakupa planiranihkoličin kerozina

33,70% 60,81% 40,26% 6,23%

Stroški po funkcionalnih skupinah (v EUR) 2010 2009

Proizvajalni stroški 186.044.841 152.520.556

Stroški prodajanja 16.920.852 16.135.186

Stroški splošnih dejavnosti 5.785.609 5.847.454

Skupaj 208.751.302 174.503.196

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih (vEUR) 2010 2009

* Redni promet – potniki 108.064.444 115.767.185

* Redni promet – tovor 1.931.830 2.032.918

* Izredni promet (čarter) – potniki 27.961.831 23.869.597

* Vzdrževanje letal za tretje osebe 4.017.844 8.542.134

* Oddajanje letal v najem - 6.324.756

* Ostalo 6.714.087 4.888.124

Skupaj 148.690.036 161.424.714

(104)

•Dejavnost družbe se uvršča v storitveno dejavnost mednarodnega zračnega prevoza potnikov in predstavlja 91% celotnih prihodkov od prodaje.

•2,7% prihodkov od prodaje predstavlja dejavnost vzdrževanja letal za tretje osebe. Od 01.06.2010 dalje je to dejavnost opravljala novo ustanovljena družba Adria Airways Tehnika d.d.. Prevoz tovora predstavlja le dober odstotek vseh prihodkov od prodaje, saj po ukinitvi lastne cargo operacije v letu 2007, predstavlja le dodatno storitev na linijah rednega prometa.

•V letu 2010 družba ni oddajala letal v najem.

Čisti prihodki od prodaje - razdelitev: Slovenija in tujina

6.2.2. Drugi poslovni prihodki

•Med drugimi poslovnimi prihodki v skupni višini EUR 341.879 družba izkazuje:

- dobiček, ustvarjen s prodajo roto rezervnih delov v višini EUR 288.581,- prihodke iz naslova odpisa obveznosti v višini EUR 53.297.

6.2.3. Stroški blaga, materiala in storitev

•Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto povečali za 4%, kar je predvsem posledica rasti cen letalskega goriva, večjih stroškov vzdrževanja letal CRJ, najema motorja za letalo A 320, višjih stroškov rezervacijskega sistema, subcharter storitev in višjih zavarovalnih premij za letala in potnike.

Stroški materiala

Stroški porabe nadomestnih delov za vzdrževanje letal so od junija 2010 manjši, ker družba sama ne nabavlja več materiala, ampak je zaračunan v strošku storitev vzdrževanja letal s strani Adria Airways tehnike, d.d., ki opravlja storitve vzdrževanja za matično družbo.

Čisti prihodki od prodaje – razdelitev: Slovenija, tujina 2010 2009

Prihodki od prodaje v Sloveniji 3.800.802 2.302.879

Prihodki od prodaje v tujini 144.889.234 159.121.835

Skupaj 148.690.036 161.424.714

Stroški materiala (v EUR) 2010 2009

Gorivo za letala 34.969.780 32.749.506

Blago in material za oskrbo potnikov 3.808.943 3.824.278

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 1.535.473 3.411.423

Ostali stroški materiala 1.568.011 2.335.453

Skupaj 41.882.207 42.320.660

Stroški blaga, materiala in storitev (v EUR) 2010 2009

Nabavna vrednost prodanega blaga 237.364 18.287

Stroški materiala 41.882.207 42.320.660

Stroški storitev 81.595.017 76.175.572

Skupaj 123.714.588 118.514.519

(105)

Stroški storitev

•Stroški storitev vzdrževanja letal so v letu 2010 večji, ker to dejavnost opravlja novo ustanovljena družba Adria Airways Tehnika d.d., ki matični družbi zaračuna opravljene storitve.

•Ostali stroški storitev vključujejo stroške šolanja, carga, bančne stroške, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve, idr.

•V letu 2010 je bilo porabljenih za revizorske preglede 72.322 EUR, od tega za:- revidiranje letnega poročila - 32.600 EUR,- druge storitve dajanja zagotovil - 39.722 EUR.

6.2.4. Stroški dela

•Ostali stroški dela za leto 2010 vključujejo: regres za letni dopust, stroške prevoza na delo, odpravnine, jubilejne nagrade in plače zaposlenih v predstavništvih v tujini.

•Družba nima zahtev zaposlencev po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, ki bi jim nasprotovala.

•Stroški dela so v letu 2010 manjši zaradi prezaposlitve 215 zaposlenih, vezanih na obrat vzdrževanja letal, na novo firmo AA Tehnika d.d., enega zaposlenega v Adrio Airways Letalsko šolo d.o.o., odhodov zaposlenih v pokoj.

Stroški storitev (v EUR) 2010 2009

Stroški letališč 27.206.686 26.859.806

Stroški navigacije 9.489.369 9.356.089

Stroški vzdrževanja 12.898.762 9.099.919

Stroški najemnin 13.938.498 14.681.085

Stroški rezervacijskega sistema 4.542.296 3.937.800

Povračila stroškov 1.877.271 1.895.490

Stroški transportnih storitev 889.443 1.130.991

Ostali stroški storitev 10.752.692 9.214.392

Skupaj 81.595.017 76.175.572

Stroški dela (v EUR) 2010 2009

Stroški plač 21.170.943 26.329.929

Stroški socialnega zavarovanja 1.536.977 1.805.549

Stroški pokojninskega zavarovanja 3.218.932 3.674.852

Ostali stroški dela 4.041.496 3.930.011

Skupaj 29.968.348 35.740.341

(106)

6.2.5. Odpisi vrednosti

•Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih so nastali zaradi slabitve vrednosti letal A320 in CRJ v višini 37.773.897 ter izločitvi neuporabnih roto nadomestnih delov.

•Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih v višini 1.145.905 EUR se nanašajo na oblikovanje popravka vrednosti terjatev in neposreden odpis terjatev.

6.2.6. Stroški rezervacij

6.2.7. Drugi poslovni odhodki

6.2.8. Finančni prihodki

•Finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbah se nanašajo na družbo NMC Skopje.

•Prihodki od pozitivnih tečajnih razlik 4.222.357 EUR, ki so nastale pri preračunu iz tujih valut, niso izkazani med finančnimi prihodki, temveč v pobotanem stanju med finančnimi odhodki.

Odpisi vrednosti (v EUR) 2010 2009

Amortizacija pri opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih dolgoročnih sredstvih

12.098.977 14.332.399

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

37.856.575 1.341.558

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.145.905 96.818

Skupaj 51.101.457 15.770.775

Rezervacije (v EUR) 2010 2009

Stroški rezervacij za pokojnine in odpravnine, jubilejne nagrade

230.323 44.386

Drugi poslovni odhodki (v EUR) 2010 2009

Provizija posrednikom-redni promet 1.700.929 2.256.405

Provizija posrednikom-prorata 1.102.080 1.196.350

Provizija - kreditne hiše 753.996 629.993

Administrativni, sodni stroški 72.955 95.767

Ostalo 106.626 254.660

Skupaj 3.736.586 4.433.175

Finančni prihodki (v EUR) 2010 2009

Finančni prihodki iz deležev 14.255 183.394

- v družbah v skupini - 167.669

- v pridruženih družbah 8.145 10.506

- v drugih družbah 6.110 5.219

Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 63.643 29.348

- do drugih 63.643 29.348

Skupaj 77.898 212.742

6.2.9. Finančni odhodki

•Finančni odhodki se v večini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoročnih kreditov (2.800.009 EUR).

•Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti se nanašajo na odhodke iz naslova obrestnih inštrumentov za ščitenje denarnega toka.

•Finančni odhodki iz naslova negativnih tečajnih razlik (4.903.097 EUR) so v pobotanem znesku med pozitivnimi in negativnimi tečajnimi razlikami (680.740 EUR) izkazani med finančnimi odhodki iz drugih poslovnih obveznosti.

6.2.10. Drugi prihodki

•Družba je na dan 31.12.2010 prevrednotila naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti in iz tega naslova izkazala finančne prihodke iz vrednotenja v višini 2.237.367 EUR.

•Zaradi povzročene škode na letalih je družba evidentirala odškodnino v višini 277.058 EUR.

6.2.11. Drugi odhodki

•Adria Airways je na dan 31.12.2010 ponovno prevrednotila naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti in iz prevrednotenja poslovnih prostorov, ki jih oddaja v najem (poslovno stavbo, hangar) izkazala finančne odhodke v višini790.076 EUR.

(107)

Finančni odhodki (v EUR) 2010 2009

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb - 10

Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 2.817.758 2.680.786

- od posojil od družb v skupini 316 5.694

- od posojil, prejetih od bank 2.800.009 2.632.749

- iz drugih finančnih obveznosti 17.433 42.343

Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.000.516 872.924

- do dobaviteljev 507.556 116.432

- iz drugih poslovnih obveznosti 1.492.960 756.492

Skupaj 4.818.274 3.553.720

Drugi prihodki (v EUR) 2010 2009

Finančni prihodki iz vrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti

2.237.367 1.281.276

Prejete odškodnine in kazni 277.058 341.286

Drugi prihodki 316.150 41.989

Skupaj 2.830.575 1.664.551

Drugi odhodki (v EUR) 2010 2009

Finančni odhodki iz prevredn.naložb.neprem.po pošteni vrednosti

790.076 -

Denarne kazni in odškodnine 654.366 99.798

Drugi odhodki - 9.797

Skupaj 1.444.442 109.595

(108)

6.2.12. Davek od dobička

Družba v letu 2010 nima obveznosti iz naslova davka od dohodka pravnih oseb zaradi ustvarjene davčne izgube. Nepokrita davčna izgubaznaša EUR 85.638.803 in zanjo ni časovne omejitve pri koriščenju. Zaradi načela previdnosti nismo pripoznali odloženih terjatev za davek.Prav tako po drugi strani tudi ne odloženih obveznosti za davek, ki so nastale iz naslova prevrednotenja zgradb.

6.2.13. Čisti poslovni izid

•Družba je leta 2010 ustvarila negativen izid iz poslovanja v višini (59.719.387) EUR, kar je posledica predvsem slabitve vrednosti letal.

•Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini (4.740.376 EUR), ki je višja kot izguba leta 2009, in to predvsem zaradi večjih negativnih tečajnih razlik.

•Vse to je vplivalo na doseženi negativni čisti poslovni izid v višini (63.073.630 EUR).

•V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin bi bila čista izguba družbe Adria Airways d.d. leta 2010 višjaza 503.404 EUR.

(v EUR) 2010 2009

Poslovni izid obračunskega obdobja pred davkiDavčno nepriznani odhodki Popravki vrednosti zalog in terjatevOblikovanje rezervacijNeobdavčeni prihodkiDavčne olajšaveDavčne izgubeDrugo

-63.073.630804.450

1.145.905 115.162 -11.090

- -

3.002

-13.991.691 472.358

96.518 22.193

-172.505 - -

-3.191.615

SKUPAJ DAVČNA IZGUBA -61.016.201 -16.764.742

Davek od dobička (20%) - -

Čisti poslovni izid (v EUR) 2010 2009

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -63.073.630 -13.991.691

Tehtano povprečno število navadnih delnic 952.125 913.377

Čisti dobiček/izguba na delnico -66,25 -15,32

(v EUR)

Rast cen življenjskih

potrebščin v letu2010

Rast cen življenjskih

potrebščin v letu2009

Sprememba v % 1,90% 1,80%

Splošni prevrednotovalni popravek 503.404 501.848

Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moči kapitala

-63.577.034 -14.493.539

6.3. Pojasnila k izkazu denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II), na osnovi postavk bilance stanja na dan 31.decembra 2010 in 31. decembra 2009, izkaza poslovnega izida za leto 2010 in dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prihodkov in odhodkov. Čistiposlovni izid pred obdavčitvijo je prilagojen za zneske tistih obračunskih postavk prihokov in odhodkov, ki niso denarni tok (amortizacija,prevrednotenja, oblikovanja in odprava rezervacij).

Pomembna povečanja ali zmanjšanja posameznih postavk, ki so vplivala na denarni tok družbe, so razvidna iz razkritij v izkazu poslovnegaizida, bilance stanja in gibanja kapitala.

Med denarnimi sredstvi družba izkazuje denar v blagajni in sredstva na transakcijskih računih, doma in v tujini.

(109)(109)

(110)

7. Druga pojasnila

7.1. Podatki o povezanih osebah

Pregled transakcij s povezanimi osebami - lastniki v letu 2010

Pregled transakcij s povezanimi osebami – lastniki v letu 2009

Naziv povezane osebePromet

tekočega letaStanje na

dan 31.12.2010Vrsta transakcije

PDP Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d.

2.499.996 - Dokapitalizacija

PDP Posebna družba za podjetniško svetovanje, d.d. 2.676.346

- Kredit – prednostne delnice AAT

KAD Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

12.579 - terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)

NLB Nova ljubljanska banka, d.d.

84.21688.271

1.614.2017.000.0003.782.5912.956.564

6.4236.652

-55.603.233

-

terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)obveznosti (bančna provizija za plačilni promet)obresti iz prejetih posojilprejeta posojilapoplačilo glavnicprejete garancije

Naziv povezane osebePDP Posebna družba za

podjetniško svetovanje, d.d.

Promet tekočega leta

-

Stanje na dan 31.12.2009

-

Vrsta transakcije

KAD Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.

10.1402.344.738

--

terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)dokapitalizacija

NLB Nova ljubljanska banka, d.d.

182.982142.313

2.226.9417.700.000 -9.105.4751.701.045

9.479 759

- 57.437.734

--

terjatve (prihodki od prodaje letalskih vozovnic)obveznosti (bančna provizija za plačilni promet)obresti iz prejetih posojilprejeta posojilapoplačilo glavnicprejete garancije

(111)

7.2. Prejemki članov upravnega odbora, poslovodstva in zaposlenim po individualnih pogodbah

Prejemki članov upravnega odbora družbe Adria Airways d.d.

Ivan Gorjup v letu 2010 ni prejel sejnine.

Prejemki članov poslovodstva

Drugi prejemki in bonitete vključujejo regres za letni dopust, nadomestilo za prehrano ter bonitete za zavarovalne premije in uporaboslužbenih vozil.

Skupni znesek prejemkov, izplačanih v letu 2010 zaposlenim po individualnih pogodbah, za katere se ne uporablja tarifni del splošne kolektivne pogodbe (brez članov poslovodstva) znaša 2.433.368 EUR.

Na dan 31.12.2010 družba nima terjatev ali obveznosti do članov upravnega odbora.

Na dan 31.12.2010 družba nima terjatev ali obveznosti do članov poslovodstva, razen obveznosti za plače iz meseca decembra, ki so bile

izplačane v januarju 2011.

(v EUR)

Sejnine

Drugiprejemki –

plača, povračilastroškovbonitete

Skupaj

Dr.Maks Tajnikar – predsednik UO Primož Klemen – član UO

Urban Demšar – član UO

15.07210.769

10.391

--

87.337

15.07210.769

97.728

Tomaž Pečnik - član NS 1.254 26.821 28.075

Dr. Magister Tone – član NS 1.254 - 1.254

Skupaj 38.740 114.158 152.898

(v EUR)

Fiksni del prejemkov

Povračila stroškov

Drugi prejemki in

bonitete

Skupaj

mag. Tadej Tufek139.965 2.992 6.876 149.833

mag. Marjan Ravnikar 138.219 2.617 9.003 149.839

Skupaj 278.184 5.609 15.879 299.672

(112)

8. Dogodki po datumu bilance stanja

Pomembni dogodki po koncu leta 2010:

•Na podlagi ugotovljenih izpolnjenih pogojev za uvedbo postopka zaradi insolventnosti je poslovodstvo družbe pripravilodokument o ukrepih za finančno in poslovno prestrukturiranje, ki jih je potrebno sprejeti, da bi zagotovili dolgoročno sposobnost preživetja družbe.

•Prvi in bistveni ukrepi, ki jih je potrebno sprejeti, da bi družba postala kapitalsko ustrezna in dolgoročno plačilno sposobna, vključuje zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžniških obveznosti in kar je najpomembnejše - povečanje osnovnega kapitala z denarnim vložkom v višini 50 mio EUR in konverzijo dolga v višini 38,4 mio EUR.

•Poslovodstvo ocenjuje, da obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.

•Adria Airways d.d. je v februarju 2011 odprodala preostali del lastniškega deleža vAdria Airways Tehniki d.d., družbi PDP in v višini 2,4 milijona EUR s konverzijo terjatev Aerodroma Ljubljana, skupno v višini EUR 7.247.227.

•Dne 06.05.2011 je družba z vsemi bankami upnicami podpisala »stand still« sporazum za plačilo glavnic kreditov od oktobra 2010 do 30.06.2011 v skupni višini 5,8 mio EUR.

(113)

9. Računovodski izkazi – razširjena oblika

9.1. Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS

(V EUR) 31.12.2010 31.12.2009

SREDSTVA 101.051.340 147.061.431

A/ DOLGOROČNA SREDSTVA 81.658.499 120.177.037

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve: 2.420.555 3.276.705

1. Dolgoročne premoženjske pravice 281.298 613.644

5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve 2.139.257 2.663.061

II. Opredmetena osnovna sredstva 55.943.118 112.004.791

1. Zemljišča in zgradbe: 6.682.299 17.436.483

a) zemljišča 487.183 487.183

b) zgradbe 6.195.116 16.949.300

2. Proizvajalne naprave in stroji 46.677.291 92.120.732

3. Druge naprave in oprema 821.997 1.894.006

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo: 1.761.531 553.570

a) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 1.422.676 169.974

b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 338.855 383.596

III. Naložbene nepremičnine 13.222.116 3.244.541

IV. Dolgoročne finančne naložbe 8.807.900 943.454

1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil: 8.720.231 836.384

a) delnice in deleži v družbah v skupini 8.677.956 793.332

b) delnice in deleži v pridruženih družbah 400 400

c) druge delnice in deleži 41.875 42.652

2. Dolgoročna posojila: 87.669 107.070

b) dolgoročna posojila drugim 87.669 107.070

V. Dolgoročne poslovne terjatve 1.264.810 707.546

3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 1.264.810 707.546

VI. Odložene terjatve za davek - -

B/ KRATKOROČNA SREDSTVA 16.059.572 24.234.938

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo - -

II. Zaloge 138.450 6.925.789

1. Material 138.450 6.925.789

III. Kratkoročne finančne naložbe 147.169 147.170

2. Kratkoročna posojila: 147.169 147.170

b) kratkoročna posojila drugim 147.169 147.170

IV. Kratkoročne poslovne terjatve 15.334.488 16.499.833

1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini 85.326 -

2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 9.432.810 9.482.550

3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 5.816.352 7.017.283

V. Denarna sredstva 439.465 662.146

C/ KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.333.269 2.649.456

Zabilančna sredstva 146.623.352 117.211.412

(114)

(V EUR) 31.12.2010 31.12.2009

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 101.051.340 147.061.431

A/ KAPITAL -36.578.689 27.880.447

I. Vpoklicani kapital 9.416.099 7.676.900

1. Osnovni kapital 9.416.099 7.676.900

II. Kapitalske rezerve 941.610 16.077.621

III. Rezerve iz dobička - -

IV. Presežek iz prevrednotenja 240.424 4.125.926

V. Preneseni čisti poslovni izid - -

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta -47.176.822 -

B/ REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 1.208.277 1.441.626

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 1.208.277 1.441.626

C/ DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 71.275.627 64.918.466

I. Dolgoročne finančne obveznosti 68.977.619 64.918.466

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 61.604.436 64.718.007

4. Druge dolgoročne finančne obveznosti 7.373.183 200.459

II. Dolgoročne poslovne obveznosti 2.298.008 -

2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 2.298.008 -

Č/ KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 61.441.040 52.290.341

II. Kratkoročne finančne obveznosti 20.368.649 19.129.011

2. Kratkoročne finačne obveznosti do bank 15.756.099 16.771.563

4. Druge kratkoročne finančne obveznosti 4.612.550 2.357.448

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 41.072.391 33.161.330

1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini 1.002.187 40.176

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 34.841.985 29.116.060

4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 480.931 412.153

5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti 4.747.288 3.592.941

D/ KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 3.705.085 530.551

Zabilančne obveznosti 146.623.352 117.211.412

9.2. Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS

(115)

(V EUR) 31.12.2010 31.12.2009

1. Čisti prihodki od prodaje: a) čisti prihodki na domačem trgu – družbe v skupinib) čisti prihodki na domačem trgu – razmerje do drugihc) čisti prihodki na tujem trgu – družbe v skupinid) čisti prihodki na tujem trgu – razmerje do drugih

148.690.0362.159.7941.641.008

384.053144.505.181

161.424.71428.000

2.274.87912.493

159.109.342

2. Proizvajalni stroški prodanih proiz. (z amort.)/nabavna vrednost prodanega blaga

186.044.841 152.520.556

3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAJE -37.354.805 8.904.158

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 16.920.852 16.135.186

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo): 5.785.609 5.847.454

a) stroški splošnih dejavnosti 4.557.026 4.409.078

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih

82.678 1.341.558

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 1.145.905 96.818

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)

341.879 872.813

7. Finančni prihodki iz deležev: 14.255 183.394

a) finančni prihodki iz deležev v družbah v skupini b) finančni prihodki iz deležev v pridruženih družbahc) finančni prihodki iz deležev drugih družb

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev:

-8.1456.110

63.643

167.66910.506

5.219

29.348

b) finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 63.643 29.348

10. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb - 10

11. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti: 2.817.758 2.680.786

a) finančni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupinib) finančni odhodki iz posojil, prejetih od bankd) finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti

3162.800.009

17.433

5.6942.632.749

42.343

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 2.000.516 872.924

b) finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in menič. obvez.c) finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

507.5561.492.960

116.432756.492

13. Drugi prihodki 2.830.575 1.664.551

14. Drugi odhodki 1.444.442 109.595

15. Davek iz dobička - -

17. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA -63.073.630 -13.991.691

Celotni vseobsegajoči donos

(116)

(v EUR) 2010 2009

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -63.073.630 -13.991.691

Spremembe presežka iz prevrednotenja neodpisanih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev -1.982.965 6.343.601

Spremembe presežka iz prevrednotenja sredstev, razpoložljivih za prodajo

-1.902.537 2.200.428

Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja -66.959.132 -5.447.662

www.adria.si