Alenčica Kramer

Univerza v Ljubljani_Fakulteta za arhitekturo_diplomantka Alenka Kramer_diplomsko delo: Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani_mentorica: prof. Marua Zorec_2004_2012 1

Idejna zasnova prostorske raziskovalnicena Rimski cesti v Ljubljani


Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

diplomantka Alenka Kramer

Idejna zasnova prostorske raziskovalnice na Rimski cesti v Ljubljani

mentorica: prof. Marua Zorec

konzultant za arheologijo: Andrej Gaspari, uni. dipl. arheol.

konzultant za statiko: Cbd, projektiranje lesenih konstrukcij

Leto vpisa: 2004Leto izdelave diplomskega dela: 2012


elim, da bi moji otroci razumeli svet, pa ne le zato, ker je svet zanimiv in ker je loveki um vedoeljen. elim, da svet razumejo zato, da bodo imeli izhodie, da ga tudi izboljajo.

Howard Gardner, psiholog in strokovnjak za izobraevanje


Kazalo

Kazalo 4Povzetek 5Uvod 6Izobraevanje otrok o prostoru 7

Otrok in prostor 13

Programski cilji 17

Kontekst prostora 20

Zgodovinske plasti prostora 29

Referenni okvir 39

Projektna naloga 44

Materiali in konstrukcija 50

Grafini del 55

Pomembnost, aktualnostSmernice za izobraevanje o grajenem okoljuIzobraevalni programi v tujiniIzobraevalni programi v SlovenijiUsmeritve

89

101112

Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrokPomembnost utilNaini seznanjanja s prostoromUsmeritve

14151616

Vsebinska shemaPedagoka shemaProgramska shemaOrganizacijska shema

18191919

Izbor lokacijeLokacijaFotografije lokacijeProstorske analizePredvidena rabaVarovalni pogoji in lastnitvoUsmeritve

21222324272828

Odkrivanje zgodovinskih plasti prostoraZgodovina urbanizma in arhitekture mesta LjubljanaZgodovinski pregled razvoja izbrane lokacijeOstanki rimskega mesta EmonaUsmeritveOstanki Zoisovega botaninega vrta, Usmeritve

303133343638

Program prostorske raziskovalnicePrezentacija arheolokih ostalin

4042

Urbanistini konceptKoncept prezentacije arheolokih ostalin in koncept poslovne stavbeKoncept stavnih volumnovProgramski konceptAmbienti

4546474849

Izbor materialaIzbor konstrukcijskega sistemaKonstrukcijska zasnovaInstalacije in poarna varnost

51525354

Kazalo nartovUrbanistina zasnova v merilu 1:500Idejna zasnova prostorske raziskovalnice v merilu 1:200 Prostorska predstavitev

56576274

1

2

3

4

5

6

7

8

9


Diplomska naloga se ukvarja s tematiko izobraevanja otrok o prostoru in arhitekturi.

Teoretini del sestoji iz preuevanja izobraevalnih programov na izbrano tematiko in teorije o razlikah v dojemanju prostora med otrokom in odraslim. Na podlagi tega je sestavljen izobraevalni program Prostorske raziskovalnice - stavbe, v kateri bi se otroci skozi prostor uili o prostoru, materialih, oblikah in drugih prostorskih temah.

Izbrana lokacija Prostorske raziskovalnice je Hrovatinov vrt ob Rimski cesti v Ljubljani.Ker pa je vsako nartovanje proces in svojevrstna zgodba, se je med preuevanjem izbrane-ga prostora odkrilo ve zgodovinskih plasti. Na tej lokaciji e vedno obstajajo arheoloke ostaline rimskega zidu in zahodnih emonskih vrat ter mogone bukve, ki so ostanek Zois-ovega botaninega vrta. S spotovanjem do prostora in zgodovine so te plasti vkljuene in upotevane v projektu.

Tako se je projekt Prostorske raziskovalnice raziril na ureditev obmoja med Gregorievo, Igriko, Rimsko in Preernovo ulico v Ljubljani. Vsebuje program Prostorske raziskovalnice, prezentacijo ostalin rimskega zidu in zasnovo poslovne stavbe za potrebe Skupnih slub Vlade Republike Slovenije.

Kljune besede:

izobraevanje otrociprostorarheologijaEmona

Abstract

This diploma paper focuses on the education of children about spaces, places and archi-tecture.

The theoretical part consists of the study of educational programs on this topic and the theory about the differences in space perception between children and adults. On this basis, we designed an educational program called the Space Exploratorium a building where children could learn about space, materials, shapes and other related topics through space itself.

The selected location for the Space Exploratorium is the garden Hrovatinov vrt on the street Rimska ulica in Ljubljana. Since every planning is a process with its own unique story, numer-ous historical details have been discovered during our research. In this location, you can still find the archaeological remains of the Roman wall, the eastern town gate of Emona and the mighty breech trees from the time of the Zois botanical garden. All of these details have been considered and included in the project out of respect for space and history.

The project Space Exploratorium has thus been expanded to spatial planning of the area between the streets Gregorieva, Igrika, Rimska and Preernova ulica in Ljubljana. It in-cludes the Space Exploratorium program, the presentation of the remains of the Roman wall and a draft for the office building of the Joint Services of the Goverment Republic of Slovenia.

Key words:EducationChildrenSpaceArchaeologyEmona

Povzetek

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf


Uvod

Otroci niso samo majhni odrasli. Drugani so od nas. Iskreni, zabavni, polni domiljije, navduenja, energije in kreativnosti. V njih ni zadrkov, premiljenosti in preraunljivosti. So, to kar so. In ravno to me pri njih vedno znova navduuje.

Dananji otroci so temelj prihodnosti. In eprav v teh asih ni sliati veliko lepih besed in pristnega smeha, verjamem, da lahko otroci s svojim entuziazmom obarvajo e tako siv svet.

V tej diplomski nalogi zasnujem stavbo, ki je namenjena samo otrokom. V njej odkrivajo za-nimive prostore, gradijo in se igrajo. Prostorska raziskovalnica je stavba, kjer se otroci uijo o prostoru skozi prostor. Njen obisk bi za otroka pomenil celostno utno izkunjo, polno zanimivih spoznanj in igranj.

Namen te naloge je ustvariti prostor, ki bi otroka napolnil z navduenjem o okolju, v katerem ivimo in mu pomagal odpreti oi za vse lepo okoli nas.

In e bi otrok s tem navduenjem okuil vsaj enega odraslega, je namen naloge doseen.



Izobraevanje otrok o prostoru1

Poglavje govori o pomembnosti in aktualnosti izobraevanja otrok o prostoru. Je pregled delovanja na tem podroju v tujini in pri nas. Obrazloeni so razlini programi, ki se ukvarjajo z izobraevanjem otrok o grajenem okolju; kako in kje delujejo, kdo jih vodi in kje se izvajajo.



Stvari, ki jih razumemo, so nam blije in jih tudi raje vzamemo za svoje. e bodo otroci seznanjeni z okoljem v katerem ivijo, ga bodo tudi bolj vzeli za svojega, skrbeli zanj in sku-paj ustvarjali trajnostno prihodnost.

e otroci tekom svojega razvoja pridobijo jezik za razumevanje konceptov in referennih tok arhitekture, dediine in okolja, bodo bolje razumeli razloge za zgradbe, njihove funk-cije, obliko, materiale in pomen, ter bodo postali bolj pozorni na obutke, ki jih zbujajo oblike, volumni, materiali, barva in svetloba.

Uenje o prostoru in okolju v katerem ivimo, mladim omogoa, da se v prostoru orientirajo, ga ponotranjijo in vzamejo za svojega. Predvsem pa, da razumejo, da bodo v kratkem sami tisti, ki bodo imeli kot odrasli pravico in odgovornost prevzeti pobudo za spreminjanje in ustvarjanje le tega.

Iz teh razlogov je Svetovna zveza arhitektov pripravila smernice za izobraevanje otrok o grajenem okolju. Besedilo vsebuje razloge za namensko izobraevanje otrok o tej temi, cilje in izobraevalne teme, ki jih priporoajo, da se uporabijo v izobraevalnih programih.

Delovni program Arhitektura in otroci je pripravil prevod.

V nadaljevanju sledi izvleek najpomembnejih smernic izobraevanja, cilji in ozobraevalne teme, ki jih besedilo predlaga.

SMERNICE

Arhitekturna izobrazba nae mladine bi morala biti del vsake vladne arhitekturne politike in strokovna zdruenja arhitektov vsake drave bi jo morala vsaj skuati zagotoviti. Tudi, kjer vladna arhitekturna politika o arhitekturi ne obstaja, lahko lanske sekcije s svojimi viri in loka-lnim znanjem mnogo prispevajo v podporo svojim lanom in oblikujejo povezave in omreja, ki vodijo do razvoja programov, materialov, unega gradiva in konstruktivnih partnerstev.

(Smernice za izobraevanje o zgrajenem okolju, Svetovna zveza arhitektov, prevod Delovna skupina Arhitektura in otroci, 2008)

http://www.arhitekturainotroci.si/images/Smernice%20UIA%20za%20izobrazevanje%20o%20zgrajenem%20okolju.pdf

Pomembnost, aktualnost

http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/

http://www.thecoolhunter.net/images/blaxland.jpg

Drevesna hia, Blaxland Riverside Park - Sydney, Australia, JMD Design

Zanimiv prostor za otroko igro, gibanje in spoznavanje okolja


Smernice Svetovne zveze arhitekotov za izobraevanje o grajenem okolju jasno navajajo cilje taknega izobraevanja in mone naine izvajanja.

CILJI PROGRAMA

- utno zavedanje prostorov, v katerih se gibajo in ivijo javnih/zasebnih, notranjih/zunanjih - zavedanje vloge, pravic in odgovornosti, ki jih prinaa ustvarjanje zgrajenega okolja - spotovanje arhitekturne dediine in sodobne arhitekture - razumevanje odnosa med zgrajenim in naravnim okoljem ter povezave med trajnostnim razvojem in kakovostjo ivljenja - slovar, ki ga potrebujejo za razpravljanje o kvalitetah zgradb in krajev in tega, na kaken nain se dotikajo ivljenja skupnosti - izkunjo analitinega in problemsko usmerjenega nartovanja - zmonost dela v skupini, opazovanja, prepoznavanja problemov in iskanja kreativnih reitev - prilonost za eksperimentiranje s tehnikami, oblikami in materiali - monost, da vadijo obutljivost in domiljijo, svoj okus in kritino presojo - odkritje, da je arhitektura kreativna intelektualna naloga, pri kateri se raziskovanje in nartovanje, opirata na lovekost, kulturo, dediino, naravo in drubo.

NAINI POUEVANJA

Arhitekti v oliProgram Arhitekti v oli, pri katerem arhitekti in uitelji zdruijo svoje strokovno znanje in spretnosti pri interaktivnem olskem pouku, mladim nudi zanimivo, domiselno in pouno izkunjo. Program lahko vkljuuje skupino arhitektov in ve ol, enega samega arhitekta, ki dela z ve olami ali pa, najbolj enostavno, individualno pobudo posameznega uitelja in arhitekta, ki delata skupaj.

Uposposabljanje uiteljevKer ima ola tako pomembno vlogo pri pripravi otrok na njihovo bodoe mesto v drubi odgovornih in sposobnih odraslih, jim mora zagotoviti tudi znanje o procesih, ki ustvar-jajo in preoblikujejo zgrajeno okolje ter s tem vplivajo na kakovost ivljenja. To zahteva predane uitelje, ki se znajo spoprijeti s kompleksnostjo arhitekture, vendar pa se mnogi med njimi ne utijo dovolj usposobljene za to nalogo.

DelavniceRaznovrstne delavnice, ki jih organizirajo zdruenja arhitektov lahko nudijo doivljajsko izkunjo prostora in arhitekture. Tako se otroci zabavajo, in odpirajo oi prostoru okoli sebe.



Smernice se osredotoajo na utno zavedanje prostorov, v katerih se otrok giba. Pri nainih pouevanja govorijo predvsem o vkljuevanju izobraevanja o zgrajenem okolju v ole, saj je verjetno to najlaji nain. Menim, da bi bilo celostno izobraevanje o tej temi najbolj smiselno organizirati v stavbi namenjeni samo temu.

Smernice za izobraevanje o grajenem okolju

http://www.flickr.com/photos/mudam/4681638113/lightbox/

Smernice navajajo seznam tem, za katere strokovnjaki menijo, da bi jih bilo potrebno vkljuiti v izobraevanje otrok. To naj bi bile v grobem: konceptualni okvir arhitekture, delovna podroja arhitektov, sodobna vpraanja, olski pred-meti in arhitekturni slovar.

Posebno zanimive so teme konceptualnega okvira arhitekture, ki se bolj kot s tem kaj pone arhitekt, ukvarjajo s prostorom samim. Te teme bi bilo najbolj smiselno vkljuiti v izkustveno pouevanje otrok o prostoru. Navedene so v nadaljevanju.

TEME

Teorija in praksa arhitekture objameta irok nabor tem, ki so ali same po sebi cilj uenja ali pa so vkljuene v splono izobraevanje otrok in mladih. Spodnje tabele naj bi arhitektom pomagale razloiti potencial arhitekturnih tematik, uporabnih pri interdisciplinarnih projektih in iritvi olskega kurikula.

KONCEPTUALNI OKVIR ARHITEKTURENekateri arhitekturni koncepti so brezasni, drugi se nanaajo le na 21. stoletje, v obeh prim-erih pa je nujno upotevati regionalne in lokalne znailnosti, ki so posledica pokrajine, pod-nebja, zgodovine, kulture in drube.

Arhitektura in okoljeodnos med naravno pokrajino in zgrajenim okoljem; pomen mesta in podeelja, trajnost-nost; ekoloki odtis

Arhitektura in zgodovinakontinuiteta in spremembe v strukturi in obliki zgradb in naselij; zgodovinske zgradbe kot prikaz obdobja, v katerem so nastale, razvoj razlinih tipov zgradb

Arhitektura in drubakultura gradnje; vpliv ekonomije, politinega sistema, tehnologije in drubenih pogojev na arhitekturo

Arhitektura in funkcijafunkcionalne zahteve dejavnosti, ki v doloeni zgradbi potekajo; uporaba in doivljanje arhitekture, posledice funkcije za tip gradnje

Arhitektura in stanovanjastanovanje kot osnovna potreba; razline oblike stanovanjskih gradenj; drubenprostorska kakovost; spreminjanje naina ivljenja.

Arhitektura in strukturakonstrukcija kot predpogoj za arhitekturo; glavni principi gradnje in konstrukcij; tradicionalne in sodobne gradbene konstrukcije in tehnike

Arhitektura in tehnologijamatematika; naravoslovje; materiali; tehnologija

Arhitektura in estetikaarhitektura kot ideal; estetika; dojemanje in oblika zgradb; oblika in pomen

Arhitektura in proces nartovanjanaloga arhitekturnega nartovanja; namen nartov, risb in maket; strokovnjaki,vpleteni v proces nartovan




Mednarodna organizacija Playce (play+space)

Mednarodno zdruenje Playce (play+space) s sedeem na Finskem zdruuje razne organi-zacije, ki se ukvarjajo z izobraevanjem o arhitekturi.

Njen cilj je izobraevanje otrok o grajenem prostoru z izkunjo prek raznovrstnih delavnic.

Delavnice namre uijo celostno: - usposabljanje za razlago okolja na podlagi utov - interakcija med osebo in okoljem. - neposredno zaznavanje okolja s celim telesom, prek igre in gibanja, z uporabo vseh util

V nadaljevanju nekaj zanimivih delavnic iz razlinih drav.

Izobraevalni programi v tujini

Laurent Tardieu, FrancijaEwa Struzynska, Francija Hannes Hubrich, NemijaGuja Dgg Hauksdottir, Danska

http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdfhttp://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf http://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdfhttp://www.playce.org/uploads/pdf/vihre%C3%A4%20kirja.pdf


Arhitektura in otroci

Tudi v Sloveniji imamo nekaj programov, povezanih z izobraevanjem o prostoru. Najbolj aktivna je delovna skupina Arhitektura in otroci, katere namen je prav to - izobraevati otroke o grajenem prostoru in arhitekturi. Delujejo na nain organiziranja raznih arhitekturnih in pros-torskih delavnic, ki potekajo po razlinih mestih v Sloveniji v razlinih javnih ustanovah.

Njihova ideja in delovanje je naslednje:

Delovna skupina se je razvila iz preproste, a mone in pomembne ideje, predvsem pa iz velike drubene potrebe, po vsesplonem izboljanju naega ivljenjskega prostora. Iz prvih pobud se je razvilo v gibanje za ozaveanje najmlajih o vrednotah naega prostora.

Pri tem sodelujejo mnogi strokovnjaki, ki s predanim prostovoljnim delom opravljajo pomem-bno poslanstvo na podroju izobraevanja otrok o arhitekturi in prostoru, predvsem skozi praktino izkunjo.

Namen programa ni vzgoja malih arhitektov, temve spoznavanje otrok in mladostnikov s problematiko prostora in arhitekture, oziroma vzgoja ozaveenih uporabnikov in prihodnjih investitorjev. Arhitektura nas spremlja na vsakem koraku, ne oblikujejo je le arhitekti, obliku-jemo jo vsi ljudje. Ker razumevanje arhitekture sodi v splono izobrazbo, arhitektura pa ima tudi visoko kulturno, drubeno in ekonomsko vrednost, se z naim programom trudimo zajeti vse intitucije povezane z vzgojo otrok. Letonje leto sodeljemo z ve kot tridesetimi organi-zacijami po vsej Sloveniji.

Nae prve dejavnosti so otroke delavnice, ki jih vodijo priznani slovenski arhitekti, krajinski arhitekti in drugi strokovnjaki s podroja urejanja prostora, pod naslovom Igriva arhitektura. V izjemno kratkem asu so se iz Ljubljane razirile po vsej Sloveniji. V treh letih je potekalo ve kot 170 avtorskih delavnic in 5 predavanj, ki jih je zasnovalo, vodilo in darovalo okoli 180 strokovnjakov. Vkljuenih je bilo ve kot 2350 otrok iz vse Slovenije. Ker je posredovanje znanja z delavnicami omejeno le na manje tevilo otrok, snujemo v sodelovanju z Zavodom RS za olstvo tudi program, ki ga bodo lahko izvajali pedagogi v vrtcih in olah.

Leta 2010 smo pod okriljem Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenje ZAPS organizirali prvo nagrado Zlata kocka, kot del mednarodne nagrade Golden Cubes Award, ki jo podelju-je Svetovna zveza arhitektov UIA. Nagrada je namenjena vsem, ki otroke in mladostnike izobraujejo o pomenu grajenega okolja, arhitekture, urbanizma in trajnostnega razvoja.

(Arhitektura in otroci, Program za izobraevanje otrok o prostoru in arhitekturi 2012/2013)

ola arhitekture in arhitekturne delavnice Muzeja za arhitekturo in oblikovanje

V muzeju za arhitekturo in oblikovanje pripravljajo razne delavnice in celoletno olo arhitek-ture. O svojih programih pravijo naslednje:

ola arhitekture za otroke je odkrivanje arhitekture v vsej njeni raznolikosti. Otroci zautijo arhitekturo skozi materiale, oblike, vonj, svetlobo in barvo. Spoznajo pomen stavbne dediine in dialog arhitekture z naravo. S praktinim delom razvijajo domiljijo, ustvarjalnost in samostojnost.

Ustvarjalnica je prostor zabave, igre, ustvarjanja, spoznavanja in druenja. Prostor, kjer lahko otroci preivljajo prosti as v spoznavanju arhitekture, oblikovanja in fotografije. S pogovo-rom in zabavnimi unimi pripomoki spoznajo teme z razstav, nato pa z novim znanjem in veliko domiljije ustvarjajo lastne izdelke. Ustvarjalnice vodijo kustosi pedagogi ali uveljav-ljeni arhitekti, oblikovalci in fotografi.

(MAO, izobraevanje) Povzeto po: http://www.mao.si/

Izobraevalni programi v Sloveniji

http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf

Svetovni dan Habitat, delavnica Kje pa ti ivi?

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, delavnica Stol

http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm 2012_13.pdf

Povzeto po: http://www.arhitekturainotroci.si/2012%202013/Arhitektura%20in%20otroci%202012_13.pdf

http://www.arhitekturainotroci.si/aktivnost_03_10_2011.htm


Po pregledu izobraevalnih programov in gradiva pri nas in v tujini menim, da bi bilo smiselno nartovati stavbo, ki bi zdruevala najrazlineje izobraevalne programe o arhitekturi in gra-jenem okolju. Sedaj so razlini izobraevalni programi razpreni po raznih javnih ustanovah kot so muzeji, ole in vrtci, ki pa za to niso primerni.

Nartovana stavba bi po pregledu programov morala zadostovati vsaj naslednjim merilom:

- dovolj prostora za razline delavnice- dovolj prostora za veje skupine otrok in mladostnikov

Ta stavba bi bila namenjena samo izobraevanju otrok, imela bi lasten program in upravo.Bila bi kot nekaken otroki muzej s poudarkom na izobraevanju o prostoru in arhitekturi skozi doivljanje.

Imenovala bi se PROSTORSKA RAZISKOVALNICA.

PROSTORSKA RAZISKOVALNICA.

- stavba namenjena izobraevanju otrok o grajenem prostoru- lasten program- poudarek na izkustvenem izobraevanju- za skupine otrok ali za individualen ogled- obogatitev javnega prostora- povezana z zelenjem

Usmeritve

http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/# http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#

http://karmatrendz.wordpress.com/2012/06/11/childrens-museum-of-the-arts-by-work-ac/#

IZOBRAEVANJE

ZABAVA

GIBANJE


Otrok in prostor2


Poglavje govori o razlikah med dojemanjem prostora med otrokom in odraslim. Kako otroci vidijo prostor, kako ga uporabljajo in na kaj moramo biti pozorni, ko oblikujemo prostor zanje.


Grajeno okolje je trdno, fiksno. Ampak ni samo material. Vanj so vgrajene estetske vrednote takno okolje lahko vrednotijo in cenijo samo ljudje. Majhni otroci so po naravi umetniki. Reejo Vau! ampak nikoli Lepa soba!. Estetiko vrednotijo nezavedno. Izkunje iz otrotva vplivajo na to, kako bodo vrednotili obliko, razumeli prostor in cenili prostor kot odrasli.

Organizacija in spoznavanje prostoraDojenek nima sveta. uti, vendar obutki niso locirani v prostoru. Obutek razdalje spozna, ko ie odraslega v prostoru. Mlaji otroci lenijo svet v polarnih kategorijah. Stvari opredelijo na osnovi maksimalnega nasprotja. Jasno razumejo prostorsko nasprotujoe si pojme, kot so zgoraj-spodaj, tukaj-tam, dale-blizu, zaetek-konec, nad-pod, spredaj-zadaj, notri-zunaj. Otroka predstava o prostoru postaja z leti vse bolj specifina. Skupne teme pri otrokovem angairanju v prostoru:- Naravno okolje pred tistim, ki ga je oblikoval lovek.- Otroko utno sodelovanje in sprejemanje okolja in prostora.- elja po raziskovalni igri v prostoru.- Otroka uporaba prostora za izraanje ustev.

Povzeto po:

Otroci in odrasli gledajo na svet drugae. Ne samo zaradi razlike v merilu, temve tudi zato, ker je njihovo dojemanje drugano. Vidijo nekatere stvari, ki jih mi ne vidimo. Njim se zdijo pomembne stvari, ki se nam ne. Svet otrok je namre ena velika senzorina raziskovalnica.

V nadaljevanju so izvleki iz literature, ki se ukvarja z razlikami med dojemanjem prostora odraslih in otrok.

Otroka izkunja prostora igra pomembno vlogo pri identiteti odraslega loveka. Namre zelo mone vezi se spletejo s prostorom, kjer so posamezniki preiveli otrotvo. V poroilu o spominih iz otrotva odrasli najbolj cenijo odprte prostore igre. Okolje zelo mono vpliva na otrokov ustveni, socialni, intelektualni in fizini razvoj.

ODRASLI

Razmiljajo, kako UPORABLJATI prostor/ kakna je funkcija prostora, vedo emu je namenjen.

Odrasli uporabljajo sebe, da izboljajo okolje.

Odrasli delujejo zaradi konnega rezultata.

Prostori za odrasle so za vnaprej doloen namen. Odrasli ivijo v svetu dejstev znanih in trd-nih.

OTROCI

Razmiljajo kaj jim prostor pravi, kako ga IZKUSITI.

Otroci uporabljajo okolje, da izboljajo sebe.

Otroci delujejo zaradi procesa samega.

Otrokom prostori dajejo monosti za najrazlineje namene.

Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim. Odraslim samo vrt je lahko otrokom gozd, pristanie, trgovina to so prostori, v katerih skozi igro izivijo svojo fantazijo.

Otrokov realni svet je tesno prepleten z imaginarnim

Prostor daje monost za najrazlineje namene

http://kids.lovetoknow.com/image/146617~kids-game2.jpg

TOMI ERKEZ. B, ZUPANI. D. (2011). Prostor igre. Ljubljana, Univerza v Ljubljani - Pedagoka fakulteta in Fakulteta za arhitekturo.

DAY, C. (2007). Environment and children. Elsevier, Oxford.

http://www.guardian.co.uk/lifeandstyle/2012/oct/26/readers-panel-children-play-outdoors

Razlike med dojemanjem prostora odraslih in otrok


Otroci veliko bolj uporabljajo druga utila kot samo vid, ki ga prioritetno uporabljamo odrasli.Tudi pri uenju otroka o prostoru se moramo ozirati na to pomembno temo. Otroci prostor ne samo vidijo, ampak ga doivljajo. Morali bi jim zagotoviti popolne senzorine izkunje.

V nadaljevanju so izvleki iz literature na temo util pri otrokovem dojemanju prostora.

Prvine vizualnega prostora so utne narave (postavljajo nas v prostor kot predmet med pred-mete) in psiholoke narave (urejajo nae odnose s stvarmi v okolju).Naa sposobnost, da uporabimo utila, je povezana z lastnimi zgodnjimi izkunjami. Stvarni zunanji svet spoznamo kot konstrukt izkunje.

Skupaj s prostorninskostjo vida in tipa, tudi vonj, okus in senzibilnost koe obogatijo nae razumevanje sveta in njegov geometrijski in prostorski znaaj.

Popolne senzorine izkunje

Otroci iejo popolne senzorine izkunje, ki zadovoljijo vse njihove ute naenkrat (npr. v kuhinji je zanimiv vonj, zvok, poskuajo razline okuse, toplina, dom). Na tak nain zgradijo razline povezave med obutki. Nasprotujoe si izkunje (npr. mehek fotelj v avli banke, po katerem ni dovoljeno skakati) jih zmedejo. Fragmentirano, nepovezano znanje slabi njihov interes. Otroci odkrivajo povezave med utnimi sporoili in potrebujejo utno bogato okolje. Sterilne stavbe kodujejo otrokom.

Poznamo vizualni, avditivni, kinestetini, olfaktorini in gustatorini tip loveka. Eni ljudje bolj zaznavamo z enimi utili, drugi z drugimi. Zato je e toliko bolj pomembno, da otroku omogoimo raznovrstne utne izkunje.

Narava

Najbolj enotno doivetje obogateno z vsemi uti ponuja narava. Igra na prostem in neposrednen stika z naravo je zelo pomemben naravni materiali, pose-ben vonj, iva bitja, stik z vodo. Tako se otroci uijo prostorsko abecedo.

lovek si v naravi ustvarja umetno okolje, v katerem ivi, zato mora v tem okolju ustvariti potrebne pogoje za ivljenje in njegov razvoj. Otroci so se do nedavnega lahko prosto gibali, vzpenjali so se na drevesa, obudovali in se dotikali lubja, trave, opazovali gosenice, se kotalili po hribu navzdol, metali kamenke. Danes je otrokom, ki ivijo v mestih teje dobiti takne izkunje. Torej e otroka umestimo v to umetno in omejeno okolje, se morajo odrasli zavedati zahtev otrokega razvoja in poskrbeti, da so izpolnjeni osnovni pogoji. Pomembno bi bilo poskrbeti za veplastno doivetje prostora tudi v urbanih srediih.

utila in motivacija

Otroci potrebujejo okolja, v katerih lahko sledijo svojim nagnjenjem in poskusijo tudi kaj novega. Potrebujejo razmere, ki jih motivirajo in jim nudijo prilonosti, da se koncentrirajo, sicer se njihovi uti ne morejo razvijati. Zato naj bi jim omogoili raznovrstna utna izkustva in ne le spodbujali e izrazite otrokove ute.

Zaznava sama po sebi ni dovolj. Treba se jo je nauiti razloiti in doumeti.

Povzeto po:

Pomembnost util

Kuhanje - popolna senzorina izkunja

http://www.cookingclasseslist.com/types/kids-cooking-classes/

Ustvarjalne igre v naravi z veliko gibanja

http://www.telegraph.co.uk/earth/outdoors/7767903/Playing-in-the-great-outdoors-Make-it-happen-in-natures-playground.html




Naini seznanjanja s prostorom

Otroci se s prostorom seznanjajo na razline naine, predvsem pa z izkunjo. Pri izobraevanju otrok o prostoru in arhitekturi bi to vsekakor morali upotevati.

V nadaljevanju so izvleki iz literature na temo nainov seznanjanja otroka s prostorom.

IZKUNJA

Fizino okolje vpliva na razvoj moganov. Iz okoljskih izkuenj se mogani nauijo, kako se morajo razviti. Do 6. Leta se otroci uijo samo z izkunjo. Temu pravimo aktivno odkrivanje sveta.

Odrasli izkuamo prostor z razumom, premiljeno, organiziramo ga po kartezijski prostorski mrei. Otroci pa ga dojemajo le s fizino izkunjo. Izkunje se lahko lotimo na dveh nivojih. Izkunja vkljuuje opazovanje (subjekt loen od objekta opazovanja), doivljanje (pasivna vloga subjekta). Najbolja je kombinacija aktivnih in pasivnih elementov, eksperimentiranje in doivljanje med igralnim procesom.

IGRA

Igra je priprava na ivljenje, povzetek razvoja loveke vrste, dejavnost za zabavo, otroci z njo eksperimentirajo in prevzemajo nadzor nad lastnim ivljenjem, skratka igra je vzgoja.Igra ima nenadomestljivo vlogo za otrokov celostni osebnostni razvoj otrok razvija svoje zmonosti in pridobiva izkustva.

Igra ima odloilen pomen pri: fizinem razvoju, mentalnem razvoju, socialnem razvoju, ob-likovanju pozitivne samopodobe, omogoanju izkuenj.Otrok se z igro razveseljuje to je te-meljni motiv njegove igralne dejavnosti. Tega se tudi jasno zaveda. Igra postane nezanimiva, e je preteka ali prelahka.

Pri konstruktivnem igranju otrok rad sestavlja, gradi razne predmete, zida hio, iva oblekice za lutke in podobno. Vedno bolj se pojavlja obutek za lepoto in vedno bolj je kritien do svojih izdelkov.

Ustvarjalne igre z gradbenim materialom imajo temeljit vpliv na otrokov vsestranski razvoj: tehnina znanja, oblike, telesa, zastavljanje cilja, planiranje dela, izbiranje materiala, kritino ocenjevanje svojega dela, razvija se ustvarjalna otroka domiljija, prostorska predstava.Poleg tega otrok spoznava okolje, vzgajamo mu moralne kvalitete. Opravlja konkretno delo in uresnieje lastne zamisli. Kadar gre za delo v skupini, je to tudi usposabljanje za socialno ivljenje.

GIBANJE

Pri razumevanju prostora in prostorskih odnosov igra pomembno vlogo gibanje v prostoru. Otrok z gibanjem raziskuje in spoznava prostor, pridobiva nove izkunje in si izoblikuje vedno nove prostorske predstave. Prostor zaznavamo, ker se lahko gibljemo. Gibanje nam prinese prostor do zavesti.

Povzeto po:

http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=4

http://www.popsci.com/technology/gallery/2012-01/gallery-playgrounds-tomorrow?image=8

Doivljanje prostorov, ki jih v naravi ne izkusimo

Amy Snyder, Exploratorium

Gibanje med in v zanimivih prostorih

Snug & Outdoor



Usmeritve

Iz strokovne literature lahko razberemo, da so najpomembneje teme pri izobraevanju otrok o prostoru utila, gibanje, ustvarjalno delo v skupini in igra. Na podlagi teh tem je smiselno oblikovati programske cilje Prostorske raziskovalnice.


Programski cilji3


Poglavje vsebuje VSEBINSKO, PEDAGOKO, PROGRAMSKO in ORGANIZACIJSKO shemo Prostorske raziskovalnice.


Namen PROSTORSKE RAZISKOVALNICE je razvoj uta za vrednotenje prostora skozi utno doivljanje, senzorine prostorske izkunje in uenje osnovnih prostorskih pojmov.

Izobraevalne teme naj se dotikajo Smernic za izobraevanje o grajenem okolju. Ker pa te smernice govorijo predvsem o arhitekturi, bi bilo v vsebinsko shemo smiselno dodati tudi teme, ki se dotikajo izobraevanja o osnovnih prostorskih pojmih.

V nadaljevanju so iz prebrane literature oblikovani sklopi izobraevalnih tem, ki se doti-kajo osnovnih prostorskih pojmov.

OSNOVNI PROSTORSKI POJMI

VOLUMNI

1. Kaj je prostor, kakne so njegove meje?

Definicija prostora: Notri/zunaj

Notri se opazovalcu poraja obutek varnosti v prostoru. Razline meje zapirajo prostor. Obutek v prostoru, da se nadaljuje, da se kona ali da je za njim drug prostor.

Kje so postavljene meje prostora doloajo kaken je prostor: Manji/veji, visoko/nizko, ozko/iroko,

Kakne so meje prostora doloajo kaken je prostor: Ravno/poevno, ortogonalno/organsko, horizontalno/vertikalno

2. Prostorski pojmi glede na subjekt v prostoru (glede na opazovalca ali kak drug predmet):

Zgoraj/spodaj (nad/pod)Hierarhina organizacija. Tisti ki je zgoraj ima pregled in dominira situacijo. Tudi primeri, ko ne gre za podrejanje, ampak preseneenje nasprotovanje logiki sil gravitacije.

Tukaj/tam, blizu/dale, zaetek/konec, spredaj/zadajPar tukaj-tam narekuje prisotnost ve planov v perspektivi prostora. Ne vzpostavlja vred-nostne hierarhije, ampak samo doloen redosled.

Sredie/okolica(kronica)Na preseiu dveh smeri se zavemo sredia okrog njega se vse dogaja. Kronica in sredie, nasprotna a dopolnjujoa se pojma. Sredie je lahko praznina, ki razlinim subjektom ponuja, da postanejo opazni na posebni toki prostora. Ob polnem srediu nam ostaja le prostor okoli njega.

Levo/desnoAksialne prostorske organizacijeurejene ob doloeni osi, ki ji daje smer in deli elemente na levo in desno stran.

Figura/ozadje v prvem planu je figura, v drugem ozadje. Figura je bolj izrazita, v figuri je vrednost po-gleda, ozadje je le kulisa prostora, figura je zakljuena tvorba, ozadje je neomejeno.

OBLIKE

Kontrast/podobnost

Zaporednost in ponavljanje elementovustvarjata podobo varnosti, predvidljivosti in jasnosti.

Vzorec/neurejenost,kaos

Simetrija/asimetrijaSimetrine tvorbe so predvidljive in pomagajo pri orientaciji v prostoru, asimetrija pa gledalca prisili k odkrivanju vedno novih odnosov.

Prevlada doloenega objekta nad okoljem dominira pogled in ustvarja sredie, okrog katerega se vrtita zaznava in posledina organi-zacija podobe doloenega prostora v naih mislih.

MATERIALI

Tekstura: gladko/grobo, hladno/tolpo, vabljivo/odbojno, mehko/trdoBarva: naravna/umetna, kakna?Struktura: kompaktno/porozno, odboj/vpoj svetlobeVonj: prijeten/neprijeten

BARVE

Enobarvno/vebarvno, kontrast/podobnostBarve vplivajo na dojemanje prostora, prostor je lahko:Manji/veji, svetel/temen, teak/lahek, hladen/topelSpreminjanje barv s svetlobo

SVETLOBA/SENCA

Kot podajanja svetlobe, velikost/oblika/razporeditev okenskih odprtin, naravna svetloba/umetna svetloba, ritem dneva, direktna/razprena svetlobaSpreminjanje barv s svetlobo

MERILO

Merilo prostoraSo prostori dovolj prostorni, lahko v njih ponemo to, emur so namenjeni? Merilo odprtinodprtine pravilnih dimenzij in na pravih viinahMerilo opremeoprema dovolj velika

AS/GIBANJE

Pogled iz razlinih zornih kotov as je bistvena komponenta percepcije prostora.Merilo in razmerja v prostorskem stopnjevanju vedno nove prostorske predstave.Gibljivi in negibljivi elementi.

Povzeto po:

VSEBINSKA shema - KAJ uiti?



http://www.kidsenses.com/exhibits/big-climber


PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?PEDAGOKA shema - KAKO uiti?

Programska shema - glavni prostori

Iz pedagokih usmeritev dobimo glavne prostore prostorske raziskovalnice

Fleksibilnost glede na izobraevalne teme

ORGANIZACIJSKA shema - KAKO uiti KJE?

PEDAGOKA shema - KAKO uiti?

Glede na prebrano gradivo so najpomembneji in tudi najbolj efektivni naini za uenje otrok o prostoru zagotavljanje utnih izkustev, gibanje, delo v skupini in igra.

PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?

Glede na dano pedagoko shemo naj prostorska raziskovalnica vsebuje tri veje prostore: GIBALNICO, DELAVNICO in IGRALNICO. Vsi trije prostori naj bodo povezani, da je mono skozi njih prehoditi povezano pot. Na ta nain lahko otrokom ponudimo popolno prostorsko izkunjo, polno zanimivih doivetij, delovnih izzivov in igre.

Gibalnica

Gibalnica naj bo veji prostor, sestavljen iz manjih raznovrstnih zanimivih prostorov, skozi katere se otroci gibajo. Je nekaken labirint zanimivih prostorov. Vsi prostori so premiljeno oblikovani glede na dano temo. Vsebujejo razline materiale, barve, v njih na razline naine prihaja svetloba, usvarjajo igre senc. Prostori so razlinih velikosti in oblik. Skozi njih se otroci gibajo na razline naine, hodijo, plazijo, plezajo. im ve se dotikajo razlinih materialov in tekstur.

Delavnica

Delavnica naj bo veji visok prostor, kjer otroci sami sestavljajo razline prostore glede na dano temo. Na voljo so jim razlini gradbeni materiali in okvirne konstrukcije. Ugotavljajo naine gradnje, konstrukcijske in statine principe. Ustvarjajo zaprte prostore, v katere se lahko skrijejo, prostore skozi katere lahko prehajajo, ugotavjajo kam postaviti odprtine in kaj te odprtine pomenijo. Skozi dane naloge in delo v skupini si krepijo prostorsko predstavo in utrjujejo timski duh.

Igralnica

Igralnica naj bo veji odprt prostor, v katerem so glede na dano temo postavljena razlina prostorska igrala. Tukaj ni nobenih nalog, otroci se lahko po mili volji igrajo, se skrivajo v razline prostore, lovijo, pustijo svoji domiljiji prosto pot. Igralnica se lahko uporablja tudi samostojno za popoldansko varstvo otrok ali kot prostor za praznovanje otrokih rojstnih dni. Igrala naj bodo preprosta, vendar kreativna, izdelana iz naravnih materialov.

PROGRAMSKA shema - KAJ uiti KJE?

Fleksibilnost glede na izobraevalne teme

Vsi trije prostori prostorske raziskovalnice naj bodo oblikovani tako fleksibilno, da bo omogoena menjava izobraevalnih tem. Po programu, ki ga doloi vodstvo raziskovalnice se recimo vsako leto zamenja izobraevalna tema. e je eno leto lahko tema svetloba, je lahko naslednje leto volumni. Na ta nain bo prostorska raziskovalnica vedno znova zan-imiva in polna obisovalcev.

Fleksibilnost glede na uporabo

Naj bodo gibalnica, delavnica in igralnica oblikovane na nain, da lahko vsak prostor zase deluje kot zakljuena enota. Na primer dopoldne je celotna prostorska raziskovalnica na-menjena ogledom olskih skupin, ki potujejo ez celoten program vse treh prostorov. Popol-dne pa se lahko vsak prostor uporablja zase. V gibalnici se lahko vrijo samostoji izkustveni ogledi nakljunih obiskovalcev, v delavnici poteka ustvarjalna delavnica in v igralnici popol-dansko varstvo otrok ali praznovanje otrokega dne.Fleksibilnost glede na uporabo

celotna pot

uporaba vsakegaprostora posebej


Kontekst prostora4


V poglavju so podani pogoji, ki naj jim zadosti lokacija za prostorsko raziskovalnico. Nato je izbrana lokacija predstavljena in prostorsko analizirana.


Da bi lahko izbran program zaivel v polni meri, bi bilo potrebno pri izboru lokacije zanj upotevati naslednja merila:

NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM Lokacija naj vsebuje mnogo zelenja, ne samo travnatih povrin, temve tudi drevesa in dru-go rastlinje. Otroci naj imajo pristen stik z naravo kot najboljim okoljem za igro, sproanje domiljije, raziskovanje in spodbujanje obutenja.

LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA

Izbran program bi lahko popolnoma zaivel le v okolju z zadostno frekvenco ljudi, predvsem otrok.

Obiskovalci programa naj ne bodo le zakljuene predolske in olske skupine, temve tudi nakljuni mimoidoi in turisti.

Lokacija naj se nahaja v bliini drugih kulturnih ustanov, kar bi omogoilo povezovanje in sodelovanje.

OIVITEV LOKACIJE

Umestitev izbranega programa na lokacijo naj pomeni oivitev in izboljanje prostora. Lokacija naj bo trenutno degradiran prostor v Ljubljani, ki ga program Prostorske raziskoval-nice oivi. S tem tudi zgoujemo grajeno tkivo znotraj mesta in ne posegamo na neokrnjene dele pokrajine.

OIVITEV JAVNEGA PROSTORA V BLIINI LOKACIJE

Lokacija naj bo takna, da umen program ne bo introvertiran in nepovezan z okolico, temve bo oivljal tudi javni prostor okoli nje.

Izbor lokacije

http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm

http://www.arhitekturainotroci.si/delavnice%202010.htmhttp://www.arhitekturainotroci.si/delavnice_2011.htm

NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEMNEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM

LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA, BLIINA DRUGIH KULTURNIH USTANOVDelavnica v Mestnem muzeju Ljubljana

OIVITEV JAVNEGA PROSTORAOivitev parka pri Muzeju arhitekture in oblikovanja

Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Poii zanimiv prostor in ustvari svoje zavetie, delavnico sta vodila arhitekta Aleksander Ostan in Nataa Ostan Pavlin

Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Skrivalnicedelavnico sta vodila arhitekta Tina Gregori in Aljoa Dekleva

Igriva arhitektura (Arhitektura in otroci), delavnica Muzejski park, vodstvo skupina Paz!Park


Lokacija

http://www.geopedia.si/




1km 2,5km

100m

25m

250m

stanovanjske stavbe

stanovanjske stavbe

Srednja ekonomska ola

Gregorieva ulica

Rimska cestaBortnikov trg

Igrik

a ulica

Pre

erno

va c

esta

Vlada Republike Slovenijepalaa nekdanjega gospodarskega svetaGregorieva 25

Izbrana lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane. Lei na meji med starima predmestnima ulicama (Igriko in Rimsko) ter mestnima ulicama 19.stoletja (Preernovo in Gregorievo). Ta dvojnost je jasno razvidna tudi iz parcelacije, kjer se v notranjini kareja ena v drugo zajedata dve razlini parcelni strukturi. Prva kot rezultat organskega razvoja ob predmestnih ulicah in druga, pravilna in ortogonalna, kot posledica nartne regulacije iz konca 19.stoletja.

Izbrana lokacija za program Prostorske raziskovalnice izpolnjuje vse v naprej zastavljene pogoje:

NEPOSREDEN STIK Z ZELENJEM

Na lokaciji Hrovatinov vrt je park z zelo starimi, velikimi drevesi, kar bi omogoalo otrokom neposreden stik z zelenjem in naravo.

LOKACIJA V CENTRU MESTA LJUBLJANA

Lokacija se nahaja v strogem centru Ljubljane in omogoa povezovanje z drugimi kulturnimi ustanovami. V bliini je Osnovna ola Majde Vrhovnik, Strojna in Filozofska fakulteta, ter Fakulteta za farmacijo. V bliini je tudi Jakopieva galerija, Mestni muzej, Cankarjev dom, Drama.

OIVITEV LOKACIJE

Hrovatinov vrt je trenutno degradirano obmoje, zaprto za javnost. Park propada, ker nihe ne skrbi zanj. Vnos programa bi lokacijo oivil in uredil, reili bi obmoje pred propadanjem.

OIVITEV JAVNEGA PROSTORA V BLIINI

Vnos programa in ureditev lokacije bi bila izjemnega pomena tudi za okolico, poleg Foer-sterjevega vrta (med Rimsko in Akerevo cesto) bi okolica pridobila e en manji park, namenjen v prvi meri otrokom in druinam.

Vlada Republike Slovenijepalaa nekdanjega trgovkega doma

Gregorieva 27

nekdanja tiskarna Tone Tomisedaj prostori vladnih slub

Gostilna Lovec

stanovanjske stavbe

poslovno - stanovanjski objekt

IZBRANA LOKACIJA - Hrovatinov vrt

gostilna Pod Lipo

Ferantov vrt


Fotografije lokacije

osebni vir

osebni vir

osebni vir

osebni vir osebni vir

osebni vir

50m

pogled 1

pogled 1: iz Rimske ceste na Hrovatinov vrt

pogled 3

pogled 3: iz Trga mladinskih delovnih brigad na Rimsko cesto

pogled 4

pogled 4: kriie Igrike in Gregorieve ulice

pogled 5

pogled 5: notranje dvorie za vlado

pogled 6

pogled 6: med stavbami bive tiskarne Tone Tomi

pogled 2

pogled 2: iz Rimske ceste na mogona drevesa v Hrovatinovem vrtu


Prostorske analize

Morfoloka analiza

Rimska cesta

Igrik

a ulica

Pre

erno

va u

lica

Gregorieva ulica

M 1:5000

Izbrano lokacijo obdajata stari predmestni ulici Rimska in Igrika, ter Preernova in Gregorieva, ki sta bili nartovani ele konec 19.stoletja.

Iz morfoloke analize je razvidno, da je izbrana lokacija skoraj zakljuen stavbni otok, ob-likovan priblino trikotno. V nasprotju z ostalimi stavbnimi otoki v bliini je tudi v njegovi notranjosti grajeno tkivo.

Na historini analizi lahko vidimo, da se na lokaciji prekriva ve pomembnih zgodovinskih plasti. Na tem obmoju se je nahajalo rimsko mesto Emona in Zoisov botanini vrt.

Historina analiza M 1:5000


Prostorske analize

Analiza zelenja nam pokae, da je okolica kljub temu, da se nahajamo v strogem mestnem srediu mesta Ljubljana, precej ozelenjena. Na izbrani lokaciji se nahajata dva vrtova - zaiten Hrovatinov vrt in manji vrt v notranjosti lokacije. Loena sta z zidom. Oba vrtova sta zaprta za javnost in v slabem stanju. Vrtova bi bilo smiselno oiviti in odpreti za javnost.

Na Hrovatinovem vrtu rastejo mogone bukve, ki so ostanek Zoisovega botaninega vrta.

Iz analize poti lahko razberemo, da je izbrano obmoje popolnoma neprehodno. V naspro-tju z ostalimi stavbnimi otoki v bliini, peec obmoja ne more prekati. Zaradi zaprtosti obmoja se v notranjosti stavbnega otoka dogajajo nedovoljene gradnje. Obmoje bi bilo smiselno odpreti in ob parku narediti sprehajale poti.

Obmoje z vseh tirih strani obdajajo prometne ceste.

Analiza zelenja

Analiza poti

M 1:2500

M 1:2500


Prostorske analize

Programska analiza nam pokae, da je stavbni otok sestavljen veinoma iz stanovanjsko poslovnega programa. Na severovzhodnem delu stavbnega otoka so stavbe, ki imajo v pritliju trgovine, v nadstropjih pa stanovanja. Na severo zahodnem robu otoka se nahaja Srednja ekonomska ola, na severnem robu in v notranjosti pa dravne institucije - Vlada Re-publike Slovenije. Stavbe znotraj obmoja Vlada uporablja za Skupne slube Vlade, eprav je bila to v osnovi tiskarna in prostori niso primerni za pisarne. Vladi bi bilo potrebno nameniti nove prostore, primerne njihovi dejavnosti

Iz zaznavne analize lahko razberemo, da obmoje z vseh tirih strani obdajajo prometne ceste. Intenzivnost prometa je najveja na Preernovi ulici. Vozlia dogajanja se zgodijo na vejih zelenih povrinah in trgih. Od zelenih povrin sta to Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto in park pri Osnovni oli Majde Vrhovnik. Trgi pa so naslednji: Bortnikov trg, Trg mladinskih delovnih brigad, kriie Igrike in Gregorieve ulice ter trg v stanovanjskem kompleksu Ferantov vrt.

e bi tudi Hrovatinov vrt odprli za javnost, bi bila frekvenca ljudi zadostna, da bi park zaivel in postal vozlie dogajanja.

Programska analiza M 1:2500

Zaznavna analiza M 1:2500


Predvidena raba

Prostorska preveritev lokacije arhitekturnega biroja Sadar Vuga iz leta 2002 predvideva ruenje objektov nekdanje tiskarne Tone Tomi in izgradnjo novega poslovnega objekta za namen poslovnih prostorov Vlade Republike Slovenije - Servis skupnih slub.

Leta 2001 je drava odkupila parcelo Gregorieva 25a znotraj stavbnega kareja (nekdanja tiskarna Tone Tomi). Predvidena je bila iritev vladnega programa v notranjost kareja in na podlagi zahtev Vlade Republike Slovenije je projektivni biro Sadar Vuga v preveritvi predvidel ruitev stavb Gregorieva 25a in eventuelno tudi Gregorieva 27. Na izpraznjeni parceli so predvidili novo poslovno stavbo z dvema kletema in estimi poslovnimi etaami.

V preveritvi podajo tri reitve za poslovno stavbo glede na program, osenenost ostalih ob-jektov in volumen. Na koncu preveritve se opredelijo za reitev, prikazano na spodnji sliki.

Do projektiranja in izgradnje e ni prilo, sedaj so v prostorih na Gregorieva 25a vladni prostori - Vladne slube, eprav prostori temu niso bili namenjeni in so za ta program nep-rimerni.

V svoji projektni nalogi skuam uresniiti eljo Vlade po novih prostorih, pri emer se sklicu-jem na predvideno reitev, ki pa jo prilagodim svojim pogledom na priujoi prostor.

Vpogled v narte prostorske preveritve lokacije za nov poslovni objekt na Gregorievi 25a:Mestna obina Ljubljana, Mestna Uprava, Oddelek za urejanje prostora, april 2012

Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biroProstorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Prostorska preveritev lokacije, Sadar Vuga projektivni biro

Obmoje obdelave prostorske preveritve

Objekti namenjeni za ruenje v prostorski preveritvi

Servis skupnih slub Vlade Republike Slovenije - predlagana reitev biroja Sadar Vuga


predlog odkupa

Varovalni pogoji in lastnitvo

Varovalni pogoji

Lastnitvo

S svetlo zeleno barvo je prikazano obmoje parka na izbrani lokaciji, ki je zavarovano. S temno zeleno barvo pa je prikazano obmoje starih dreves - ostanek Zoisovega botaninega vrta, ki so zavarovana kot naravna vrednota. Ker je obmoje parka zavarovano in tako neu-porabno za gradnjo, zasebni lastnik te parcele nima interesa za skrb zanj.

Menim, da bi bilo za prostor najbolje, da bi Mestna obina Ljubljana odkupila park ter da bi se ob varovanju vseh dreves vseeno pustil minimalen poseg v prostor, ki bi prinesel nov program in oivitev prostora, poleg tega pa prihodek lokaciji.

Po pregledanih podatkih menim, da bi bilo za izboljanje kvalitete tega prostora najbolj smiselno ukrepati po naslednjih korakih.

1. prikaz stanja

2. prikaz obmoja obdelave

3. stavbe namenjene za ruenje

4. poslovna stavba na Rimski 24, ki omejuje prehodnost obmoja. Predlagam ruenje in nadomestitev prostorov v novi stavbi Vlade Republike Slovenije

5. Doseena je prehodnost obmoja skozi prehod pod vladno stavbo na Gregorievi 25.

6. Nartujemo novo poslovno stavbo za Servis skupnih slub Vlade Republike Slovenija

20m

20m

20mObinski prostorski nart MOL, zavarovana obmoja Lastnitvo

v lasti MOL

v lasti drave RS

https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm https://urbanizem.ljubljana.si/index3/OPN_MOL_ID.htm

Usmeritve

Usmeritve

1 2 3

4 5 6

Na shemi lahko razberemo, da velik del stavbnega kareja ni v zasebni lasti, kar je dober predpogoj za celostno obravnavo in prenovo obmoja. Za ureditev celotnega obmoja pred-lagam Mestni obini Ljubljana odkup oznaenih parcel. Z vsemi tremi barvami oznaeno obmoje bo v nadaljnje obmoje obdelave te naloge.


Zgodovinske plasti prostora5

http://3.bp.blogspot.com/_JXO1GQ_RmaA/TLa8Krdg-5I/AAAAAAAAGa4/qaZtKUrdB28/s1600/janagitana_rimskiZid2.jpg

Poglavje govori o zgodovinskih plasteh na izbranem obmoju. V asu rimskega mesta Emo-na so se tam nahajala zahodna mestna vrata, katerih ostaline so e vidne. V 18.stoletju pa je bil na izbranem obmoju Zoisov botanini vrt. Mogone bukve na lokaciji so njegov edini ohranjeni del.


Odkrivanje zgodovinskih plasti prostora

Vsak prostor nam govori svojo ivljenjsko zgodbo. Vasih je tako glasna, da je ne more-mo zgreiti. Pogled na Ljubljanski grad, Urulinsko cerkev ali park Tivoli nam te zgodbe pripoveduje glasno in dramatino.

Vasih, v kaknem skritem prostoru, pa se moramo malo potruditi, napeti uesa in in v tiini prisluhniti, kaj nam prostor razlaga o svoji zgodovini.

So tukaj iveli in se bojevali Rimljani? So tukaj ljubili vitezi in grajske gospe? So tukaj metali peke v Ljubljanico?

Vsak zgodovinska plast prostora dopolnjuje zgodbo, jo dela bolj polno in zanimivo.

In ko nadaljujemo s pisanjem zgodbe nekega prostora, ne zbriimo poglavij, ki so e napisana. Nekaj jih je seveda e pobrisal as, a tista ki so ostala ohranimo in dopolnimo. Pokaimo zgodovinske plasti prostora in naj prostor ohranja spomin na minule dogodke, ki so ga na tak ali drugaen nain zaznamovali.

Smo namre le hipna roka v pisanju poglavij zgodbe nekega prostora. Koliko jih je e bilo pred nami in koliko jih e bo.

Foto: Ajda Fortuna


Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sede istoimenske mestne obine. Je geografsko, kul-turno, znanstveno, ekonomsko, politino in administrativno sredie Slovenije. Ljubljanske prometne povezave, zgoenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije ter indus-trijska tradicija so dejavniki, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu poloaju. Ljubljana je sede centralne vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji.

Mesto s povrino 275 km lei v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije. Lega na kriiu pomembnih prometnic je mono vplivala na njen razvoj. Ljubljana ima ob reki Lju-bljanici nadmorsko viino 298m, medtem ko je Ljubljanski grad na grajskem griu na viini 366m, najvija toka v Mestni obini Ljubljana (Janki hrib) pa dosee 794 m.

Izbrana lokacija se nahaja v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije. Ljubljana ima bogato zgo-dovino arhitekture in urbanizma vse od prazgodovine naprej. Da bi razumeli zgodovinski razvoj izbrane lokacije najprej nekaj o zgodovini arhitekture in urbanizma v Ljubljani.

PRAZGODOVINSKO OBDOBJE (od okoli 4500 pr.n.t. do prihoda Rimljanov)

Koliarji so bili od konca mlaje kamene dobe pa do sredine bronaste dobe prvi stalni prebivalci v Ljubljanski kotlini. njihove hie so bile postavljene na movirnem svetu ob jezeru; to so bile konstrukcije iz kolov, ki so bili zabiti v mehka tla in so nosili manje lesene kolibe. V pozni bronasti dobi (okoli leta 1300 pr.n.t.), ki je po nainu pokopa imenovana tudi kultura arnih grobi, so prazgodovinski prebivalci poselili tudi oji ljubljanski prostor.

RIMSKA EMONA (14 pr.n.t. - 600 n.t.)

Konec leta 14 je na obmoju dananjega sredia Ljubljane stala rimska kolonija Emona, v katero so bili naseljeni prebivalci predvsem s severne Italije. Emona je imela ugodno lego na stiiu poti in je kmalu postala cvetoe trgovsko in upravno rimsko mestece.

Mesto je bilo pravokotne oblike, obzidano z obzidjem, irokim 2.5 m in visokim od 6 do 8m., ter s treh strani zavarovano z dvojnim obrambnim jarkom, zalitim z vodo. V obzidju je bilo tudi 26 opazovalnih stolpov.

(Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi)

Lega

Zgodovina mesta - arhitektura in urbanizem

http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b4http://www.geopedia.si/#T105_x464024_y101504_s13_b2

http://janvit85.blogspot.com/2010/10/great-ljubljana-swamp-as-it-once-was.html

Orto foto posnetek mesta Ljubljana

Koliarji Rekonstrukcija Emone na maketi

Topografski nart mesta Ljubljana

VIR: Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi

2,5 km2,5 km 1 km1 km

Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana


SREDNJEVEKO MESTO (1000-1600)

Obdobje med rimsko Emono in prihodom Slovanov v 9.stoletju je e dokaj neraziskano, ele v 11.stoletju se vzpostavijo novi zametki mesta. Srednjeveko mesto se je tako razvilo pod grajskim griem, in sicer iz treh jeder: Mestnega, Starega in Novega trga. vsak je imel svoje zakljueno obzidje, povezano z grajsko utrdbo. Ljubljana se v pisnih virih prvi omenja leta 1124 z nemkim imenom Laibach, leta 1146 pa e s slovanskim imenom Luwigana. Mestne pravice so ji bile dodeljene leta 1200, leta 1335 pa je prelo pod oblast Habsburanov in pod njihovo vladavino ostalo vse do 1.svetovne vojne. Le kratek as, med letoma 1809 in 1813 je bilo mesto pod francosko vladavino.

BARONA LJUBLJANA (1600-1800)

Ob koncu srednjega veka se je po ptresu leta 1511 mesto zaelo hitreje spreminjati, vendar renesanna arhitektura ni pustila vidnejih sledov. Reformaciji je sledila protireformacija s prihodom jezuitov, ki pa so vesto prinesli nov log - barok. V asu baroka je postalo mono plemstvo.

KLASICIZEM IN HISTORICIZEM (1800-1895)

Napoleon je je Ljubljani dodelil osrednjo vlogo znotraj Ilirskih provinc in trgovina ter obrt sta zopet zacveteli. Po odhodu Francoov je Ljubljana ostajala provincialno mesto pod avs-tro-ogrsko oblastjo. Med letoma 1849 in 1857 je bila skozi Ljubljano speljana eleznika proga Dunaj - Trst. eleznika povezava je spodbudila rast velikih industrijskih podjetij. Po razkonem baroku se je v umetnosti in arhitekturi uveljavil klasicizem, ki se je naslanjal na grko antiko.

SECESIJSKA LJUBLJANA (1895-1918)

Neposredno po velikononem potresu leta 1895 se je ponudila prilonost, da iz Ljubljane, zaspanega provincilnega mesta, nastane razpoznavno sodobno mesto v avstro-ogrski monarhiji. Vizijo velikega mesta je priel uresnievati upan Ivan Hribar. Prav tako je bila to prilonost za nov urbanistini nart, nastal je na podlagi zanisli arhitektov Camilla Sitteja in Maksa Fabianija. Prav slednji je predlagal reitev z mestnim obroem, ki je bila v naslednjim letih do doloene mere upotevana.

MODERNIZEM IN PLENIKOVA LJUBLJANA (1918-1941)

Po razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918 je Ljubljana postala del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz majhnega podeelskega mesteca je zaela postajati pomembneje sredie, v katerem se je zael zdruevati slovenski kapital. Mesto se je zaelo iriti in pri-dobivati bolj urban videz. V tem obdobju sta prevladovala dva arhitekturna vpliva: na eni strani vpliv Joeta Plenika, ki je s svojim inovativnim klasinim stilom dal Ljubljani moan osebni peat, in na drugi strani modernistini vpliv, ki je v mesto poskual vplejati takratne modernistine smernice.

SOCIALISTINO MESTO (1945-1990)

Obdobje pod drugi svetovni vojni je zaznamoval socializem. Zgrajene so bile mestne vpad-nice, ki so e bolj povdarile zvezdasto strukturo mesta, zgrajeno je bilo veje tevilo stano-vanjskih sosesk.

SODOBNO MESTO (od 1991)

Slovenija je leta 1991 postala samostojna drava, Ljubljana pa njena pestolnica, kar se je odrazilo tako v njenem urbanistinem kot arhitekturnem videzu.

(Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi)

Zgodovina urbanizma in arhitekture mesta Ljubljana

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-Valvasor.jpg

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sti%C5%A1ki_dvorec,_Ljubljana http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Opera-Ljubljana.JPG

http://www.onlyrooms.com/hotels-in-ljubljana

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pre%C5%A1ernov_trg,_Ljubljana

Ljubljana na Valvasorjevem bakrorezu iz leta 1689, e vedno je ohranjen srednjeveki znaaj

Stiki dvorec, barok Opera, klasicizemCentromerkur, secesija

Fabianijev regulacijski nart Ljubljane, 1895

Tromostovje, Plenikova Ljubljana VIR: Kuhar, ., Potokar, R. (2008). Gremo v mesto Ljubljana. Ljubljana, Ustanova Fundacija Piranesi


Zgodovinski pregled razvoja izbrane lokacije

Situacijski nart urulinskega kompleksa, Zgornjega Gradia in vrtov,

KOROEC, B.,(1991). Ljubljana skozi stoletja. Ljubljana, Mladinska knjiga.



Lega antine Emone v tlorisu dananje Ljubljane, topografska rekonstrukcija

Izbrana lokacija je skozi zgodovino doivljala mnoge preobrazbe, od zahodnih emonskih vrat in Zoisovega botaninega vrta do dananje zgoene pozidave.

1. V asu Emone so bila na izbrani lokaciji zahodna emonska vrata, obrambni jarek in most ezenj. Zdajnja Rimska cesta je bila glavna emonska ulica v smeri vzhod - zahod (De-cumanus maximus).2. V srednjem veku sta bili na izbrani lokaciji e formirani sedanja Rimska cesta in Igrika ulica. Na sedanjem Bortnikovem trgu so e vidni zaetki pozidave. Ohranjen je zahodni del emonskega obrambnega jarka.3. Obmoje Gradia preteno zapolnjujejo vrtovi in kmetijske povrine, pozidava se zgouje okoli sedanjega Bortnikovega trga.4. Viden je obzidani Novi Trg s knejim dvorcem in Kriankami, kapucinski samostan s cerkvijo in Auerspergovi vrtovi v Gradiu. Na izbrani lokaciji je e viden urejen drevored. 5. Na sliki lahko vidimo je drevored in ostanek emonskega obrambnega jarka. 6. Na situacijskem nartu je jasno prikazana struktura Zoisovega botaninega vrta.

1 4

52

3

Na izbrani lokaciji se nahaja Zoisov botanini vrt, ki obsega omoje od Rimske ceste pa vse do dananjega Cankarjevega doma.

Srednjeveka naselbinska jedra, topografska rekonstrukcija

Valvasorjeva Ljubljana 1660, topografska rekonstrukcja


Janez Vajkard Valvasor, perspektivina veduta iz leta 1660


Florijanieva Ljubljana 1744 - prva geodetsko projicirana talna podoba

Situacijski nart urulinskega kompleksa, Zgornjega Gradia in vrtov, 1837.


6


Ostanki rimskega mesta Emona

Shema celotnega obzidja rimskega mesta Emona v tlorisu dananje Ljubljane z oznaenim obmojem izbrane lokacije.

V asu antike je bilo na obmoju sedanje Ljubljane rimsko mesto Emona. Na izbrani lokaciji so se nahajala zahodna mestna vrata. Nekaj ve o Emoni v nadaljevanju.

Emona (latinsko Colonia Iulia Emona) je bila rimska naselbina na obmoju dananje Lju-bljane.

Med leti 14 in 15 (naega tetja) je bila Emona obdana z obzidjem pravokotne oblike v izmeri 430 540 m. Obzidje je v viino merilo od 6 do 8 metrov, v irino pa 2,5 metra. V njem so bila 4 glavna vrata in 26 obrambnih stolpov, razvrenih v medsebojni razdalji okrog 60 m. Na severni in zahodni strani obzidja je imela Emona dva obrambna jarka, ki sta ju polnila potok izpod ienskega hriba in potok izpod Tivolskega gradu. Znotraj obrambnega zidu je bilo mesto razdeljeno na pravokotne parcele, imenovane insulae (otoki), ki so jih loevale pravokotno sekajoe se ulice. Glavni ulici sta bili Cardo maximus (sever-jug) in Decumanus maximus (vzhod-zahod). To je ustrezalo obiajnemu vzorcu provincialnih rimskih mest. Insu-lae so imele talno gretje (hipokavst) in kanalizacijo (kloaka). Imela je forum (med dananjo Gregorievo in Rimsko cesto) s svetiem (kapitol) posveenim Jupitru, sodno dvorano (bazilika), mestno posvetovalnico (kurija) in starokransko baziliko, ki je bila v 4. stoletju sede emonske kofije. Baziliko so nekajkrat prezidali. Emona verjetno ni presegla 10.000 prebivalcev. Grobia (nekropole) so bila zunaj obzidja. Mrtve so na ta mesta zaeli pokopa-vati v Tiberijevem asu. Najdbe rimskih grobov so se vrstile ob vseh cestah, ki so vodile v Emono. V okolici Ljubljane so tako nali kar 3000 rimskih grobov. Emona je bila predvsem trgovsko mesto, ki se je ukvarjalo z raznimi obrtmi (keramika). Prevladovali so bloki (insulae), v katerih je ivelo ve druin. Bogatih patricijskih hi je bilo malo.

(http://sl.wikipedia.org/wiki/Emona)

Velika verjetnost je, da se na izbrani lokaciji e nahajajo ostaline zahodnih emonskih vrat.

Prikaz pozicije zahodnih emonskih vrat, obzidja, obrambnega jarka in insul na izbrani lokaciji.

Shema rimske Emone

M 1:1000M 1:1000

M 1:2500

emonski forum

dvoj

ni o

bram

bni j

arek

zaho

dni o

bram

bni z

id

insule

zahodna emonska vrata

e raziskano


Ostanki rimskega mesta Emona

Lokacije monih arheolokih ostalin:

1. ostaline zahodnega obrambnega zidu in zahodnih rimskih vrat

2. ostaline insule XXIV

Pri raziskavi monosti nahajanja arheolokih ostalin na izbrani lokaciji sem ugotovila:

V kleti hie na Rimski cesti 24 je videti rimski zid. Ker hia od te toke proti severu ni pod-kletena je mono predvidevati potek ohranjenih ostalin rimskega zidu v tej smeri.

Celotno obmoje med Gregorievo, Rimsko, Igriko ter Preernovo ulico je zavarovano kot ARHEOLOKI SPOMENIK, delno pa tudi kot urbanistini, arhitekturni in naravni spomenik.

Pred vsakim posegom v zemeljske plasti je na celotnem obravnavanem obmoju potrebno izvesti arheoloke raziskave in predvideti monost prezentacije ostalin. Na zahodnem delu dvoria tiskarne Tone Tomi, kjer leijo zahodna emonska vrata, posegi v zemeljske plasti niso dovoljeni. Prav tako niso dovoljeni posegi v predele parcel, kjer poteka zahodno emonsko obzidje.

O obstoju arheolokih ostalin insule XXIV lahko zaradi pomanjkanja podatkov le sklepam. Vendar se mi zdi zaradi zavarovanosti celotnega obmoja kot arheoloki spomenik in zahteve po predvidevanju monosti prezentacije rimskih ostalin smiselno predvideti njihov obstoj.

Hia na Rimski cesti 24 - prikaz na situaciji Tloris Emone po Schmidu, 1941, Insula XXIV

Rim

ska

24

Hia na Rimski cesti 24 - tloris kleti

Prikaz OBSTOJEEGA OSTANKA rimskega zidu v kleti hie.

Hia na Rimski cesti 24 - tloris pritlija

M 1:500

M 1:1000

M 1:500M 1:500

12

1

2

PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.


Usmeritve

V Ljubljani je prezentiranih kar nekaj ostalin rimskega mesta Emone.

Najbolj znan je arheoloki park Emonska hia, prej imenovan tudi Jakopiev vrt. Izkopa-vanja na podroju parka so tekla v letih 1963-1964 in odkrila stanovanjsko zgradbo, ki je neko stala v mestu Emona. Danes so v parku na ogled ostanki te hie s konca etrtega in zaetka petega stoletja. Glede na kakovostno stavbno opremo (tlaki, mozaik, ogrevanje) je tu prebivala premona in ugledna rimska druina.

Prav tako pomemben je arheoloki park Zgodnjekransko sredie. V 4. in 5. stoletju je bila ta nekdanja emonska hia sredie kristjanov. Na obmoju ene zazidalne parcele med pravokotno prepletenimi cestami Emone so bili urejeni prostori krstilnice in kranske bazi-like, prve na tem obmoju.

Lahko pa si ogledamo tudi skoraj v celoti ohranjen juni krak obzidja rimskega mesta.

Del junega obzidja rimske Emone je rekonstruiral graki arheolog dr. Walter Smidt e leta 1913. Po prvi svetovni vojni je antini zid predstavljal oviro za irjenje mesta prosti jugu. Odloili so se okolico zidu preurediti po Plenikovih nartih. Arhitekt je skozi obzidje prebil dva prehoda, za obzidjem je uredil arheoloki park in v stranska vhoda postavil lopo z lapi-darijem. Nove preboje v zidu je Plenik oznail s tem, da jih je nadzidal z elementi rimske arhitekture, oba antina vhoda pa dopolnil z najdenimi arheolokimi ostanki. Plenik se je dral naela, da ohrani obstojee arheoloke ostaline in jih svobodno interpretira le tam, kjer je bila njihova zgodovinska izpovednost manj izrazita. Poleg rekonstrukcije nekdanjih junih emonskih vrat je Plenik, po vzoru Vie Appie, v obzidje nanizal vrtso motivov rimske arhitekture. Piramida, ki stoji nad prehodom v Murnikovo ulico, posnema motiv Cesijeve piramide v Rimu. Plenik je pripravil tudi ve predlogov za zazidavo okolikega predela z namenom, da mu vtisne mestni peat, ustrezen pomenu antinega spomenika.

(HRAUSKY, A., KOELJ, J., PRELOVEK, D. (2007). Joe Plenik: Dunaj, Praga, Ljubljana. Ljubljana, Cankarjeva zaloba.)

Mestni muzej Ljubljana je pripravil krono pot po rimski Ljubljani z ogledom vseh pomembnejih arheolokih ostalin iz rimskih asov. Ta vsebuje ogled rimske ceste v Mestnem muzeju Ljubljana in njihove razstavne zbirke, obisk arheolokega parka Emonska hia, sprehod ob junem rimskem zidu, ogled rimske kloake na Akerevi cesti, postanek na nekdanjem forumu (sedaj trg stanovanjskega kompleksa Ferantov vrt arhitekta Edvarda Ravnikarja), ogled delov zahodnega in severnega dela obzidja, severnih emonskih vrat in rimskega vodnjaka na Kongresnem trgu.

V to pot bi lahko vkljuili tudi ogled arheolokih ostalin zahodnih emonskih vratih, kot je prikazano na shemi ogleda rimske Emone Mestnega muzeja Ljubljana.

Juni krak obzidja rimskega mesta je ohranjen skoraj v celoti.

Arheoloki park zgodnjekransko sredie

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/rimski-zid/

http://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-zgodnjekrscansko-sredisce/

Shema ogleda arheolokih ostalin Emone z oznaeno lokacijo zahodnih emonskih vrat. Del mozaika v arheolokem parku Emonska hia

Vir: Mestni muzej Ljubljanahttp://www.mgml.si/mestni-muzej-ljubljana/emona-po-rimski-ljubljani-529/ap-emonska-hisa/


Usmeritve

PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana. PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.



Poskus rekonstrukcije glavnih severnih vrat Zahodni obrambni zid in prvi jarek ob insuli XXXI

Prerez rimskega zidu, ceste in dvojnega jarka ob Gorupovi cesti na Mirju (danes Barjanska cesta)

Severno obzidje pred ruenjem za gradnjo takratnega trga revolucije

Poleg Plenikove rekonstrukcije in interpretacije junega obrambnega zidu Emone, so potekala izkopavanja in odkrivanje tudi na drugih delih obrambnega zidu. Pri rekonstrukciji zahodnih emonskih vrat se naslanjamo na obstojee podatke predhodnih arheolokih najdb v bliini.

Najpomembneja so bila izkopavanja med letoma 161 in 1962, ko so raziskali celoten kom-pleks obzidja zahodno od glavnih severnih vrat.

Mestno obzidje sta obdajala jarka, katerih irina ni bila veja od 40m. Tri metre iroka berma (obhodna pot za strao) pred obzidjem, ki je segala skoraj do prvega jarka, je bila utrjena z do 20cm debelo plastjo malte.

Popotniku, ki je v Emono prihajal s treh glavnih vpadnic, je mesto dajalo vtis mogone trd-njave. Zidovje s stolpi je bilo deloma vidno e v Valvasorjevih asih. Glede na masivnost gradnje je moral zid dosei od 6 - 8 m.

Zidovje je bilo grajeno iz kamna lomljenca. Na zunanji strani so bili kamniti kvadrii vezani z malto, znotraj pa je bil zid grajen iz zmesi oblic, manjih kamnov, peska in deloma drobcev opeke. Notranja struktura zidu je bila tako mona, da je bil zid nepremagljiv branik mesta. To dokazuje primer, ko so leta 1963 ruili ve kot 100m dolg severni zid ob dananjem Trgu republike. S sodobni sredstvi so ga rzstreljevali celih osem dni.

Emonska vrata so so bila utrjena z dvema stolpoma, vratna odprtina pa je bila z dvema kontraforjema podaljana proti notranjosti mesta. Kontraforja sta sluila za oporo stolpov in obokanega hodnika. Temeljna irina zidu naj bi znaala 4.2 m. V notranjosti stolpa je bila odprtina, iroka 2 m, idealna pa bi bila 3 m. V notranjosti stolpa so pri severnih emonskih vratih odkrili tudi tlak (naloene oblice vezane z malto), z gotovostjo lahko sklepamo, da je bil vhod v stolp z notranje, mestne srtrani. Pri rekonstrukciji lahko sklepamo, da je bil dohod na zidno in stolpno pload skozi odprtino v stolpu, da je bila pload za branilce bodisi odprta, bodisi zavarovana s cinami, ali kar je verjetneje, pokrita s streho.

(PLESNIAR GEC, L. (1999). Urbanizem Emone. Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana.)

Na podlagi predhodnih arheolokih najdb v bliini bi bila najverjetnjeja simulacija pred-stavitve zahodnih emonskih vrat naslednja: izkopljemo teren na koto -1.5 m, da pridemo do kote pritlija nekdanje Emone. Temelj zidu pustimo zakopan. Zid nadzidamo za 4.5 m (skupna viina 6 m), stolpa pa za 6.5 m (skupna viina 8 m). Izhode iz stolpa naredimo na notranji, mestni strani Emone, kot so bili vasih.

Za nadzidavo uporabimo kamen, vendar drugane barve in oblike, da bo jasno vidna razlika med starim in novim. Nadgradnja naj poteka tako, da je moen reverzibilen proces odtranitve nadzidanega dela.


Ostanki Zoisovega botaninega vrtaUsmeritve

Na izbrani loakciji je opaziti zelo stare mogone bukve. Te so edini ostanek Zoisovega botaninega vrta.

Poleg brdskega parka so Zoisi posedovali tudi vrtove v Ljubljani (Zoisovi vrtovi). Zoisovi vrtovi so se raztezali na ozemlju, ki ga danes omejujejo Preernova in Rimska cesta do Bornikovega trga, Igrika ulica in juna stranica nekdanjega zidu Nunskega vrta. iga Zois je leta 1785 kupil vrt z drevoredom od grofa Leopolda Lamberga (tudi lastnik Ceki-novega gradu). Lambergov vrt je bil znan pod imenom Alleegarten, saj je vkljueval lipov drevored. Kasneje je dokupil e vrt Franca Kappusa in posest obdal z zidom. Natanen opis vrta lahko preberemo v licitacijskem oglasu v Laibacher Zeitung 5. septembra 1817. V vrtuje raslo okoli 400 eksot, ez 1000 domaih dreves in 1000 sadnih dreves. Oblikovani so bili dre-voredi, gozdii (Bosquet), vodometi, stekleni rastlinjaki. Vrt je bil prava znamenitost Ljubljane. Obiskala ga je celo neapeljska kraljica in nadvojvodinja Elizabeta. Leta 1789 so ga odprli za iro javnost. S tem so Zoisovi vrtovi postali prvi javni park v Ljubljani. Vrtove je urejal vrtnar Riedel, ki je skrbel tudi za brdski park. Tako so marsikatero sadiko prenesli iz Brda v Ljubljano in obratno. S smrtjo Karla Zoisa l.1799 je Brdo izgubilo pobudnika za nadaljevanje kolekcije. Glavni vrtnar je e vedno nadaljeval z delom in skrbno beleil vrtni inventar (1835, 1836). Neak baron Karel Zois, je opustil skrb za botanini park in drevesnico.

(Rastlinsko gradivo prvega botaninega parka na Slovenskem Brda pri Kranju, Marko Dobrilovi, Nikolaja Kravanja, http://aas.bf.uni-lj.si/september2003/07dobrilovic.pdf)

Drevesa na lokaciji so zavarovana kot naravna vrednota in jih je potrebno ohraniti.

Zoisovi vrtovi, Situacijski nart, 1837 Prikaz velikosti Zoisovega botaninega vrta na sedanji situacijiin ohranjene bukve na izbrani lokaciji

M 1:5000M 1:5000


lasten vir lasten vir


Referenni okvir6

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/08/1313507141-4.jpg


Program prostorske raziskovalnice

Otroki muzej Frida&Fred v Gradcu, Avstriji, arhitektov Fasch und Fuchs je zanimiva stavba namenjena samo otrokom. Program otrokega muzeja so razline razstave, namenjene predolskim in olskim otrokom. Tiste namenjene predolskim otrokom so zasnovane tako, da jih otroci samo doivljajo. Tako ob razstavah ni besedil, saj e ne znajo brati. Notranjost stavbe je ostveljena na poseben nain, v pritliju kot niz oken pod stropom in v nadstropju kot niz oken pri tleh. Nadstropje je osvetljeno tudi s strehe. Na ta nain je doseena flek-sibilnost in enakomerna osvetljenost vseh povrin v stavbi. V vhodnem delu je oblikovan poseben igralni prostor s tobogani. Med obiskom muzeja se je potrebno sezuti, da lahko z vsemi uti doivljamo razstave.

Lasten vir

http://www.faschundfuchs.com/http://www.faschundfuchs.com/

http://www.faschundfuchs.com/


Program prostorske raziskovalnice

http://www.ecetera.si/za-medije/odprtje-vrta-cutil/ http://www.ecetera.si/za-medije/odprtje-vrta-cutil/ http://www.cpss.si/info/vrtcutil

Vrt util se nahaja za stavbo Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Osnovni namen vrta je omogoiti razvoj multisenzorike. Hkrati je na 986 m2 to edinstven primer krajinske arhitekture za uenje in usposabljanje slepih in slabovidnih pri nas. Posebnost vrta je, da ga lahko doivljamo z vsemi utili, predvsem s tistimi, ki jih obiajno ne upora-bljamo. Polnoutnim omogoa laje vivljanje v svet slepih in slabovidnih in predstavlja arhitekturne reitve, ki pomagajo tako enim kot drugim.

Vrt util ima ve posameznih delov: - gozdna steza in uilnica za razpoznavanje razlinih materialov- del namenjen uenju orientacije in mobilnosti- dejavnosti z vodo in mivko- zvona soba- diavni vrt

Uni poligon za uenje orientacije in mobilnosti Gozdna steza in uilnica za razpoznavanje razlinih materialov


http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/ http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/

http://www.dezeen.com/2012/09/11/reconstruction-of-the-szatmary-palace-by-marp/

Prezentacija arheolokih ostalin

Budimpeki arhitekti Marp so nadomestili manjkajoi vogal ruevin renesanne palae Szatmry v Pcs na Madarskem s kortenasto razgledno toko. Korten so izbrali z razlo-gom, da popolnoma loijo novo od starega. Razgledna toka ponuja razgled na dolino Tettye, kot bi jo bilo mogoe opazovati z viine dvonadstropne zdaj poruene palae. Obiskovalci lahko vstopijo v zid in se povzpnejo po stopnicah. Preforiran vzorec v kortenu prepua svetlobo in ustvarja poseben ambient.


Prezentacija arheolokih ostalin

http://www.archdaily.com/72192/kolumba-musuem-peter-zumthor/

http://en.petersen-kolumba.dk/

Kolumba je umetniki muzej Klnske nadkofije. V stavbi so zdruene razvaline pozno gotske cerkve Svete Kolumbe, kapela Marija v ruevinah iz leta 1950 in arheoloke ostaline iz antinih in srednjevekih asov. V in nad vse to je integriran nov muzej vicarskega arhitekta Petra Zumthorja. Arhitekt, ki se e posebno z obutkom ukvarja z materialom, je s sivo opeko nadgradil in zdruil obstojee ruevine. Zidovi s perforacijo na prefinjen nain z difuzno svetlobo osvetljujejo notranje prostore in ustvarjajo poseben ambient. Muzej vsebuje 16 razlinih razstavnih prostorov in v srcu zgradbe skrivni vrt, tih in umirjen prostor za kontemplacijo.


Projektna naloga7



Urbanistini koncept

Obravnave prostora se lotimo glede na vse prej zadane pogoje.

1. Radi bi predstavili arheoloke ostaline rimskega zidu, zahodnih emonskih vrat in insule XXIV. Ti dve arheoloki najdii zajamemo in izkopljemo teren do viine -1.5m, da pridemo do vidnih ostalin. Tako ustvarimo poglobljeno pload, s katere si obiskovalec lahko poblie ogleda arheoloke ostaline.

2. Za prezentacijo rimske insule XXIV v kleti ustvarimo Arheoloki muzej, kjer si z dvignjene razgledne poti nad ostalinami lahko ogledamo arheoloke ostaline in razstavo.Nad ostaline rimske insule postavimo poslovno stavbo Skupnih slub Vlade Republike Slovenije. To je poslovna stavba s tirimi etaami. Vanjo vstopamo z reprezentannega trga na severni strani stavbe.

3. Na zahodni strani obmoja se nahaja nekdanji Zoisov botanini vrt, katerega drevesa moramo nujno ohraniti.

4. Ohranimo vsa veja drevesa in pred nekdanjimi rimskimi vrati ustvarimo trg, ki se z nivoja pritlija spua na nivo poglobljene ploadi arheolokega parka. Tako damo zahodnim rimskim vratom dovolj prostora, da lahko zautimo njihovo pomembnost in veliino.

5. Skozi park na nivoju pritlija postavimo od tal dvignjeno leseno pot, od kjer dostopamo na trg pred rimskimi vrati.

Tako ustvarimo dvojno prehodnost obmoja, obiskovalec se lahko ez stavbni otok spre-hodi tako, da si ogleda rimske ostaline na nivoju poglobljene ploadi ali pa se sprehodi skozi park.

6. Shematski prerez omoja prikazuje, kako ustvarimo poglobljeno pload na nivoju arheolokih ostalin. Nad obstojei park postavimo stavbo prostorske raziskovalnice, ki pa se tal dotika samo tokovno, da ne pokodujemo korenin starih dreves. Ostaline rim-skega zidu nadzidamo do njegove prvotne viine, da ustvarimo obutek njegove nekdanje mogonosti in obrambne funkcije. Nad ostaline insule XXIV pa postavimo poslovno stavbo.

1. poglobljena pload - Arheoloki park

3. ohranjanje dreves Zoisovega botaninega vrta 4. trg pred zahodnimi emonskimi vrati 5. pot ez park

6. poglobljena pload na nivoju arheolokih ostalin

2. Arheoloki muzej in Servis skupnih slub Vlade RS


Koncept prezentacije arheolokih ostalin in koncept poslovne stavbe

klet

1. Arheoloki muzej, shema vhodov in poti obiskovalca

5. Koncept prezentacije rimskega zidu in vrat 6. Shema prehodnosti nadzidave rimskega zidu

2. Poslovna stavba Servis skupnih slub Vlade RS,

programska shema

3. Poslovna stavba Servis skupnih slub Vlade RS,

shema odpiranja pogledov

4. Shematski prerez poslovne stavbe skupaj z

arheolokim muzejem v kleti

pritlije tipina etaa

shematski prerez

tipina etaa

nadzidava ostalin in poustvarjanje realne viine in debeline zidu

ustvarjanje zanimivega ambienta

novo ustvarjenem prostoru dodamo program - ra

Documents

Alenčica Kramer