ALI JE MARIJA SIMMA PRISTNA? · Marija Simma in njen duhovni voditelj goljufala in da so v knjigi opisana dejstva la`na. Imamo na du-cate vasi s stoterimi pri~ami. @e od samega za~etka

8

ALI JE MARIJA SIMMA PRISTNA?

Beseda in mnenje zalo`nika nem{ke izdajeArnolda Guilleta

Marija Simma, rojena 1915 v Sonntagu v Gross-walsertalu na Predarlskem v Avstriji, versko in mi-sti~no nadarjena ter obdarjena s karizmo, s trikrat-nim bivanjem v samostanu asketsko vzgojena, jedolgo ~asa tavala v temi glede Bo`jih na~rtov, po-lagoma pa je pod preudarnim vodstvom duhov-nega voditelja Alfonsa Matta na{la pot k svoji po-klicanosti, k apostolatu za du{e v vicah.

Njeno sporo~ilo je na mo~ prepri~ljivo.*

Spiritus ubi vult spirat.Duh veje, koder ho~e. (Jn 3,8)

Knjigo Marije Simme „Moja doìvetja z du{amiv vicah“ so v nekaterih ~asopisih kritizirali na neob-jektiven na~in, kar me je kot zalo`nika navedlo knaslednjemu stali{~u:

* V knjigi ne uporabljamo izraza „du{e iz vic“, ampak „du{e vvicah“, kera) vice niso kraj, ampak stanjeb) ker du{e, ki so prihajale k Mariji Simmi, niso k njej prihajale

iz vic, ampak so ostajale v stanju vic. – Op. ured.

Moja dozivetja z dusami v vicah.p65 17.6.2009, 0:378

9

Marija Simma * 5. februar 1915 v Sonntagu, Predarlska † 16. marec 2004 v kraju Bezau, Bregenzerwald


10

Preden sem se odlo~il za izdajo te knjige, semhotel vse skrbno preveriti. Peljal sem se v rojstnikraj Marije Simme, v Sonntag, v Grosswalsertalu,kjer sem se dolgo pogovarjal z njenim duhovnimvoditeljem, ùpnikom Alfonsom Mattom. @upnikMatt mi je dovolil, da smem njegovo poro~ilo oMariji Simmi, ki ga je naslovil na pristojnega {kofa,natisniti v skraj{ani obliki. Za na{ arhiv smo smelifotokopirati tudi {est strani obsegajo~e psiholo{koizvedensko mnenje dr. Ewalda Böhma, ki je biloizdelano po naro~ilu profesorja teologije v Inns-brucku. Pomembno je, da po tem strokovnemmnenju pri Mariji Simmi ne more biti govora o hi-steriji in psihopatiji. V Sonntagu sem se pogovarjaltudi z njenimi sosedi in si ogledal novo romarskokapelico.

îsto na kratko re~eno, pomembno mi je le enosamo vpra{anje: Ali je Marija Simma pristna ali ne?ê so v knjigi opisana dejstva pristna, potem je tozame tako reko~ boànska overitev njene nadna-ravne karizme (torej ve~ kot le telepatija) in da sonjena doìvetja verodostojna.

MO@NOST PREVERJANJA

V poro~ilu ùpnika Alfonsa Matta na strani 17pi{e takole: „Neka dolo~ena kontrola je zaneslji-


11

va, ~e preverimo pravilnost sporo~il, ki jih je Mari-ja Simma v zvezi z du{ami v vicah morala predatisvojcem umrlih. Le-ti so ji bili v veliki ve~ini po-polnoma neznani. (V poro~ilu pomo`nemu {kofuTschannu v Feldkirchu sledijo dolge vrste imenumrlih poleg njihovih èlja. Sporo~ila sem poslalve~inoma na ùpnijske urade v preverjanje in po-sredovanje s pro{njo, da preverijo, ali so podatkiresni~ni. V imenovanih primerih sem dobil odgo-vor, da so podatki resni~ni.)“

Morebitne kritike zatorej prosim ̀ e sedaj, da karse da opustijo {pekuliranje ter se v prvi vrsti omeji-jo na dokazovanje pristnosti ali nepristnosti in tona temelju v knjigi opisanih dejstev. Vse ostalo sebo potem izkazalo samo po sebi.

@e sedaj javno izjavljam, da bom knjigo pri pri~iumaknil iz prodaje, ~e se zagotovo izkaè, da staMarija Simma in njen duhovni voditelj goljufala inda so v knjigi opisana dejstva la`na. Imamo na du-cate vasi s stoterimi pri~ami.

@e od samega za~etka smo zavestno odprli vsekarte: Marijo Simmo smo predstavili z njenim pra-vim imenom, rojstnim krajem in ìvljenjepisomter fotografijo, tako da ima vsak, kdor ̀ eli s po{te-nim namenom stvar preveriti, mo`nost raziska-ve (podobno kot se lahko v Lurdu, v medna-rodni zdravni{ki zbornici vsakdo pozanima oznanstveno nerazlo`ljivih ~udeìh). Zalo`ba jeresnim kritikom tudi pripravljena omogo~iti do-


12

stop do nadaljnjih podatkov in dokumentov, kiso v njeni lasti.

Knjiga Marije Simme ni bila napisana, da bi za-dostila senzacionalni radovednosti, temve~ kotspodbudna knjiga, ki bo bralca soo~ila z dejstvi okraju o~i{~evanja in ga opomnila, da mora molitiza umrle.

KAJ MENI KONCIL O ZASEBNIH RAZODETJIH?

ê è Bog podari kak{no karizmo, potem to niv na{e osebno zadovoljstvo in presojo. Neki bratKlaus svojega videnja Svete Trojice zagotovo niimel zaradi poglobitve osebne pobo`nosti, inneka Ivana Orleanska iz Lorene tudi ni sli{ala gla-sov v osebno veselje, temve~ za re{evanje celot-ne deèle.

Noben katoli~an ni dolàn verjeti v zasebna ra-zodetja, vendar nikakor ne moremo zanikati, daso {tevilna zasebna razodetja v Cerkvi bila in so {evedno. @e od sv. Fran~i{ka dalje je npr. ve~ kot300 v literaturi navedenih primerov stigmatizacije.V na{i Cerkvi se marsikaj navezuje na zasebna ra-zodetja: telovska procesija, ~e{~enje Sv. Re{njegatelesa, ro`ni venec, Lurd itd. Ni se nam jih trebasramovati. Mar Bog dandanes naj ne bi podeljevalkarizmatskih darov, o katerih sv. Pavel tako ob{irnogovori?


13

Vstajenje mrtvih. Bo`ji angel osvobaja du{o v vicah.Detajl slike {vicarskega slikarja Hansa de Friesa (1485–1518). Stara pinakoteka, München. Foto Rast, Fribourg


14

Drugi vatikanski koncil takole pravi o teh daro-vih: „Ker so te karizme, bodisi izredne bodisi pre-prostej{e in bolj raz{irjene, potrebam Cerkve nad-vse primerne in koristne, jih je treba sprejemati zzahvaljevanjem in duhovnim veseljem. Za izredni-mi darovi pa ne smemo lahkomiselno teìti in tudine smemo od njih drzno pri~akovati sadov apostol-skih prizadevanj. Sodba o njihovi pristnosti in ure-jeni uporabi pa gre tistim, ki so v Cerkvi predstojni-ki in ki jim gre posebej naloga, da ne uga{ajo Duha,ampak vse presku{ajo in, kar je dobro, ohranijo“(„Dogmati~na konstitucuja o Cerkvi“, 12).

Alfons Matt pi{e v svojem poro~ilu na strani 18takole: „Kar je Marija Simma od du{ v vicah izvede-la o dana{njem ~asu, njegovih stiskah, nevarnostihter odre{enjskih sredstvih in kar je v najte`jihtrenutkih trpljenja spoznala in ji je bilo v tola`bo, jepopolnoma v skladu z verskim naukom o Bo`jemusmiljenju in pravi~nosti in z naukom o vicah ter sspoznanji in izku{njami cerkvene oblasti.“

êmu torej ta ob~utljivost, ko pa pojav prikazo-vanja du{ v vicah v Cerkvi ni ni~ novega (o tempri~a obse`na literatura, tudi iz na{ega ~asa). Celosam sveti don Bosko iz Torina (1815–1888) jedoìvel prikazen nekega umrlega prijatelja, sku-paj z dvajsetimi semeni{~niki, kar je vsem pustilozastra{ujo~ in neizbrisen pe~at (glej ̀ ivljenjepis Al-fonsa Matta, „Don Bosko“, str. 64/65, zalo`ba„NZN“-Verlag, Zürich).


71

Hvale`na sem bila tej èni za to pojasnilo, in re-kla sem ji: „No, sedaj mi je pa vse jasno. Gospodno~e, da sodimo druge ljudi. Gospod H. je to èn-sko obsodil, toda Bog je bil z njim {e usmiljen terga je re{il, kajti zelo nevarno je obsojati drugega~loveka.“

Nobenega ~loveka ne smemo obsojati. Na prvipogled lahko dvajset ljudi naredi isto stvar, vendarje krivda pri vsakem druga~na; motivi so razli~ni,prav tako vzroki: npr. vzgoja, dednost, spoznanje,zdravje, ravnanje, okolica. Tukaj mi nikoli ne mo-remo soditi.

ALI PRIDEJO TUDI OTROCI V VICE?

Da, tudi otroci lahko pridejo v vice, in to celotak{ni, ki {e ne hodijo v {olo. Takoj ko otrok ve,da nekaj ni prav, pa to vendarle po~ne, je kriv.Seveda tak{ni otroci nimajo dolgih in te`kih vic,saj razum {e ni popolnoma razvit. Vendar nikar nerecite, da otrok {e ne razume; otrok razume ve~,kakor si mislimo, je namre~ mnogo bolj tanko~utenkot odrasel ~lovek.

Kaj se zgodi z nekr{~enimi otroki, ~e umrejo {epred krstom? Tudi ti otroci imajo svoja „nebesa“*;sre~ni so, toda Boga ne morejo gledati; vendar vedo

* Cerkveni u~itelji so do sedaj zagovarjali mnenje, da so du{enekr{~enih umrlih otrok dele`ne samo naravne blaènosti,ne da bi neposredno uìvale Bo`jo bliìno.


72

o tem tako malo, da so prepri~ani, da imajo naj-lep{e, kar je mogo~e.

Kaj se zgodi s samomorilci; ali so pogubljeni? Ne,saj v ve~ini primerov pri tem dejanju sploh nisopri{tevni. Veliko ve~jo odgovornost imajo tisti, za-radi katerih so storili to dejanje.

Ali pridejo tudi drugoverci v vice? Zagotovo; tuditak{ni, ki v vice niso verjeli, le da ne trpijo v vicahtako kot katoli~ani, ker pa~ niso bili dele`ni takihsredstev milosti; vsekakor pa potem ne uìvajo ena-ke blaènosti.

Ali si du{e v vicah same nikakor ne morejo po-magati? Ne, same si sploh ne morejo pomagati, lah-ko pa veliko pomagajo nam, ~e jih prosimo zapomo~.

NESREÂ NA DUNAJU

Neka du{a v vicah mi je pripovedovala: „Smrt-no sem se ponesre~il z motorjem na Dunaju, kernisem upo{teval prometnih pravil; to je bilo zameusodno.“

Vpra{ala sem ga:„Ali si bil pripravljen na ve~nost?“„Nikakor ne bi bil pripravljen,“ je priznal, „ven-

dar da Bog vsakemu, ki ne gre{i o{abno in drznozoper njega, {e dve do tri minute ~asa, da se lah-ko {e pokesa. In le kdor re~e: 'No~em!', je po-gubljen.“


73

Vasica Sonntag, v zadnjem kotu doline Grosswalsertal

na Predarlskem, s svojo cerkvijo, 890 m nadm. vi{ine.


74

Zanimiv in pou~en je bil njegov komentar: „Vtak{nem primeru ljudje pogosto pravijo: 'Smrtnaura mu je bila usojena.' To ne drì, to se zgodi le vprimeru, ~e ~lovek popolnoma po nedol`nem iz-gubi ìvljenje, tedaj lahko re~emo, da mu je odbi-la zadnja ura. Po Bo`jih dolo~ilih bi jaz moral ̀ iveti{e trideset let, {ele takrat bi se iztekel moj ~as. Zatonikoli ne smemo po nepotrebnem izpostavljati ̀ iv-ljenja smrtni nevarnosti.“

STOLETNA @ENICA NA CESTI

Bilo je ob pol treh popoldne leta 1954. Bila semna poti v Marul. Preden sem prispela v to na{o so-sednjo ob~ino, sem v gozdu sre~ala neko staro ̀ eni-co. Pomislila sem, ta ima gotovo ve~ kot sto let,tako stara je bila videti. Ko sem jo prijazno pozdra-vila, mi je dejala: „êmu me pozdravlja{? Menenih~e ve~ ne pozdravlja!“

Potolaìla sem jo: „Saj vendar zasluìte pozdravkot vsak drug ~lovek!“

Za~ela je toìti: „Nih~e me ve~ ne opazi. Noben~lovek mi ne da ni~esar za pod zob, spati moramkar na cesti.“

To ne more biti res, sem pomislila, saj ne morebiti ve~ prav prisebna. Poskusila sem ji razloìti, dato ne bo dràlo.

„îsto zagotovo!“ je odvrnila. Menila sem, akoje nadle`na, je ne bo treba ve~ dolgo prena{ati, saj


75

je è tako zelo stara; in ponudila sem ji hrano inpreno~i{~e.

„Da, prosim, vendar ne morem pla~ati!“ „To meni~ ne moti, toda morali boste sprejeti to, kar imam;moje stanovanje namre~ ni najbolje opremljeno;vsekakor pa je bolje tako, kakor spati na cesti.“

Nato se je zahvalila: „Bog pla~aj. Sedaj semre{ena!“ in je izginila.

Do tistega trenutka sploh nisem opazila, daje to bila du{a v vicah. O~itno je v ìvljenju ne-koga zavrnila, ko je bila dol`na pomagati; takoje morala ~akati, da ji je to nekdo prostovoljnoponudil.

SREÂNJE V POTNI[KEM VAGONU

„Ali me pozna{?“ me je vpra{ala neka du{a v vi-cah. Morala sem zanikati.

„Pa saj vendar ve{ zame; leta 1932 si se z vla-kom peljala v Hall, bil sem tvoj sopotnik.“

Tedaj mi je postalo vse jasno: Bil je mo`, ki jetakrat na vlaku glasno zabavljal ~ez Cerkev in vero.êprav mi je bilo takrat {ele sedemnajst let, me jeto pretreslo in sem mu dejala, da ni dober ~lovek,~e tako zani~uje svete re~i.

„Ti si {e premlada,“ se je branil, „da bi mi dajalanauke!“

„Sem pa zato pametnej{a od tebe!“ sem mu drz-no odgovorila. Nato je povesil glavo in ni ve~ spre-


76

govoril besedice. Ko je izstopil, sem prosila ljube-ga Odre{enika: Nikar ne dopusti, da se ta du{a po-gubi! „Ta molitev me je re{ila,“ mi je na koncu priz-nala du{a v vicah, „sicer bi bil pogubljen.“

@ENSKA RE[I VAS

Leta 1954 se je pri nas zgodila nesre~a: utrgal se jeplaz. V sosednji ob~ini Fontanella je kmalu po tejnesre~i umrla neka gospa Stark, ki je trideset let bo-lehala. Ljudje so vedeli povedati, da so plazovi predsto leti prav tako pusto{ili, le da je bilo takrat {e huje.Po prvem tak{nem opusto{enju so Fontanello po-gozdili, da bi za{~itili vas. Po sproìtvi plazu leta 1954je bil za{~itni gozd skoraj popolnoma uni~en. Le ne-kaj dreves je zadràlo celotno sne`no silo, sicer bibila polovica vasi popolnoma izbrisana.

Potem ko je gospa Stark kmalu po nesre~i s pla-zom umrla, sem izvedela od du{ v vicah: Tega pla-zu ni zdràl nih~e drug kot ta ̀ ena s svojo molitvi-jo in ̀ rtvijo. Vse svoje trpljenje je darovala v dobrosvoje ob~ine in ji tako izprosila mnogo milosti. Kobi bila zdrava, tega ne bi mogla izprositi. S potr-pe`ljivim trpljenjem lahko re{imo ve~ du{ kot z mo-litvijo. Zagotovo je la`je dopovedovati bolniku, najpotrpe`ljivo prena{a trpljenje, kakor pa da samponi`no vztrajam.

Vem, kaj pomeni trpeti, in prav zato, ker je totako zelo te`ko, ima tolik{no vrednost!


193

KAZALO

PREDGOVOR ....................................................................... 5

ALI JE MARIJA SIMMA PRISTNA? ........................................... 8Mo`nost preverjanja ........................................................... 10Kaj meni koncil o zasebnih razodetjih? ............................... 12Klju~na osebnost ................................................................. 15Bo`ji rokopis ....................................................................... 17

KRATKO POROÎLO O MARIJI SIMMI ............................... 19Druìna in ̀ ivljenjska pot Marije Simme ............................. 19Pomo~ du{am v vicah ......................................................... 22Kako se pojavljajo du{e v vicah .......................................... 26Presojanje prikazovanj ........................................................ 27Satan prekrià na~rte ........................................................... 34Stali{~e ljudstva ................................................................... 37êmu denarni prispevki? .................................................... 38Videnje vic .......................................................................... 39Kako lahko pomagamo du{am v vicah? ............................. 41Marija in du{e v vicah .......................................................... 43Du{e v vicah in umirajo~i .................................................... 43Navodila .............................................................................. 44Zaklju~ek ............................................................................ 47

MOJA DO@IVETJA Z DU[AMI V VICAH ............................. 49êmu Bog to dopu{~a? ....................................................... 49Previdnost pri osebnih razodetjih ....................................... 51


194

Sporo~iti javnosti ali prikrivati? ............................................ 52Hotela sem v samostan ....................................................... 53Prva prikazovanja ................................................................ 54Zadostilno trpljenje ............................................................. 56Naro~ila so razkrila vso zadevo ........................................... 58Razli~na vpra{anja ............................................................... 59Kaj du{e v vicah vedo o nas? ............................................... 60Kaj pomaga du{am v vicah? ................................................ 60Kateri grehi so v vicah najstro`je kaznovani? ...................... 62Kak{no je trpljenje du{ v vicah? .......................................... 63êmu predavam? ................................................................ 64Ali moramo odpustiti preko groba? ..................................... 65Kako prejmem odgovor ..................................................... 66Ali ob smrtni uri pomaga popolni odpustek? ...................... 67Kadar po~nemo neumnosti ................................................ 68Vas se razburi ....................................................................... 69Ali pridejo tudi otroci v vice? ............................................... 71Nesre~a na Dunaju .............................................................. 72Stoletna ̀ enica na cesti ....................................................... 74Sre~anje v potni{kem vagonu ............................................ 75@enska re{i vas .................................................................... 76Smetnjak, ~rna roka, oskrunitev krià ... .............................. 77Nepo{teno pridobljena lastnina .......................................... 79@enska z najte`jimi vicami .................................................. 81Smrt pod plazom ................................................................ 82Satan v preobleki ................................................................ 83Opomini du{ v vicah ........................................................... 86Gradnja kapele ................................................................... 87Nove izku{nje ..................................................................... 91Ali cilj posve~uje sredstva? .................................................. 92Postati duhovnik dandanes ali ne? ....................................... 93Od strahu sem se znojila ..................................................... 93Tirolska {olska sestra s smislom za humor........................... 95Prejemanje obhajila na neposve~ene roke? ........................ 95


195

Posve~uj Gospodov dan ..................................................... 97Gradnja sodobnih cerkva .................................................... 97Spovedovanju grehov se ni mo~ izogniti ............................ 99Kdo je zmagal? .................................................................. 100Dopolnilo k 15. izdaji ........................................................ 102

DODATEK ........................................................................ 103Vice in molitev za rajne ..................................................... 103Vice in molitev za rajne ..................................................... 104Vice – zahteva razuma ...................................................... 109Privla~en nauk ................................................................... 113Zavetnik du{ v vicah ......................................................... 116Misli o vicah ....................................................................... 117Du[e v vicah ..................................................................... 124

TEREZIJA DETETA JEZUSA O VICAH .............................. 126Bog bolj o~e kakor sodnik ................................................. 129

MUZEJ DU[ V VICAH V RIMU .......................................... 131

KAJ UÎ KATEKIZEM O VICAH? ....................................... 132

DOGMA KATOLI[KE CERKVE ......................................... 133

PRIKAZOVANJA DU[ V VICAH SVETNIKOM .................. 135

NA[A LJUBA GOSPA IZ MONTLIGEONA –RE[ITEV DU[ V VICAH............................................ 138

Molitev k Na{i ljubi Gospe iz Montligeona ........................ 140

KAKO JE PATER PIJ DO@IVEL PRIKAZANJE NEKE DU[EV VICAH ................................................................... 141


196

Ne sodite, da ne boste sojeni ............................................ 144

MOLITVE........................................................................... 146Molitev za du{e v vicah ..................................................... 146Ofertorij ............................................................................. 148Cerkvena molitev ............................................................. 148

LITANIJE ZA RAJNE ........................................................... 150

MOLITEV K JEZUSU KRISTUSU ....................................... 153

STARA KR[ÂNSKA MOLITEV ZA DU[E V VICAH .......... 158Spokorni psalm 130: De profundis ................................... 159

CITATI ............................................................................... 161Vice ................................................................................. 165

MOLITEV K SEDMIM SVETIM PRIBE@ALI[ÊM ............... 167

MARIJA SIMMA – MATI DU[ V VICAH .............................. 169

ÂSOPISNI KOMENTARJI ................................................. 174

SVETA IN POBO@NA MISEL – MOLITI ZA RAJNE ............ 176


Documents

ALI JE MARIJA SIMMA PRISTNA? · Marija Simma in njen duhovni voditelj goljufala in da so v knjigi opisana dejstva la`na. Imamo na du-cate vasi s stoterimi pri~ami. @e od samega za~etka