ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA

LETO 2014

Zahodni Balkan

1

ANALITIČNO PREDVIDEVANJE ZA LETO 2014 - Zahodni Balkan

Pripravil:

Inštitut za strateške rešitve

Erbežnikova 2

1000 Ljubljana

E-mail: info@isr.si

Tel: 059926591

Ljubljana, december 2013

2

Kazalo

1 Predgovor ..................................................................................................................................... 5

2.1 Srbija v letu 2013 ................................................................................................................................ 7

2.1.1 Analiza političnega dogajanja – Srbija izpolnila vse pogoje za začetek pogajanj z EU .............. 7

2.1.2 Javno mnenje – vse več volivcev podpira SNS Aleksandra Vučića ............................................... 8

2.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – kljub zmanjšanju javnega dolga, proračunski

primanjkljaj ostaja resna težava gospodarstva .................................................................................... 8

2.2 Srbija v letu 2014 .............................................................................................................................. 10

2.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve bi spremenile razmerje političnih

moči v državi ......................................................................................................................................... 10

2.2.2 Srbija in EU – v letu 2014 bo država začela pogajanja z EU...................................................... 11

2.2.3 Gospodarsko predvidevanje – šest ključnih ukrepov za izhod iz krize ...................................... 12

2.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – v pričakovanju ruskih in kitajskih

investitorjev ........................................................................................................................................... 14

3.1 Hrvaška v letu 2013 .......................................................................................................................... 17

3.1.1 Analiza političnega dogajanja – Hrvaška postala članica EU .................................................... 17

3.1.2 Javno mnenje – v letu 2013 je podpora padla vsem političnim strankam ............................... 18

3.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – gospodarstvo se je vrnilo na raven iz leta 2004 ............. 18

3.2 Hrvaška v letu 2014 .......................................................................................................................... 19

3.2.1 Politično predvidevanje – boj za mesto v Evropskem parlamentu med HDZ in SDP ............... 19

3.2.2 Hrvaška in EU – prvo leto članstva ne bo prineslo večjih sprememb ........................................ 21

3.2.3 Gospodarska napoved – gospodarstvo bo v letu 2014 pokazalo minimalne znake okrevanja

............................................................................................................................................................... 22

3.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v 2014 – investicije ključne za gospodarsko okrevanje ..... 25

4.1 Črna gora v letu 2013 ....................................................................................................................... 27

3

4.1.1 Analiza političnega dogajanja – predsedniške volitve povod za pozive k predčasnim

parlamentarnim volitvam .................................................................................................................... 27

4.1.2 Javno mnenje – Črnogorci nezadovoljni s stanjem v državi ...................................................... 28

4.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja v letu 2013 – gospodarska rast ni znižala visoke stopnje

brezposelnosti ....................................................................................................................................... 28

4.2 Črna gora v letu 2014 ....................................................................................................................... 30

4.2.1 Politično predvidevanje – možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev ..................... 30

4.2.2 Črna gora in EU – ne tako zelo uspešen paradni konj regije ..................................................... 31

4.2.3 Gospodarsko predvidevanje – ključno bo zniževanje visokega javnega dolga ......................... 32

4.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v letu 2014 – priložnosti za investicije v turizmu in

kmetijstvu .............................................................................................................................................. 34

5.1 BIH v letu 2013 .................................................................................................................................. 36

5.1.1 Analiza političnega dogajanja – rekonstrukcija vlade tako v Federaciji BIH kot tudi v

Republiki Srbski ni prinesla pričakovanih sprememb ......................................................................... 36

5.1.2 Javno mnenje - naraščajoče nezadovoljstvo prebivalcev ........................................................... 37

5.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – v letu 2013 je prišlo do skromnega okrevanja

gospodarstva ......................................................................................................................................... 37

5.2 BIH v letu 2014 .................................................................................................................................... 39

5.2.1 Politično predvidevanje – obema entitetama grozi politična nestabilnost ............................... 39

5.2.2 BIH in EU – v pričakovanju izboljšane koordinacije med entitetama ........................................ 41

5.2.3 Gospodarsko predvidevanje – konsolidacija javnih financ in restriktivna gospodarska politika

............................................................................................................................................................... 42

5.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – največ zanimanja vzbuja

elektroenergetski sektor ........................................................................................................................ 44

6.1 Kosovo v letu 2013 ........................................................................................................................... 46

6.1.1 Analiza političnega dogajanja – podpis memoranduma s Srbijo in uspešna izvedba lokalnih

volitev .................................................................................................................................................... 46

6.1.2 Javno mnenje – Tači in njegova stranka ostajata najbolj priljubljena ...................................... 47

4

6.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – najvišja gospodarska rast v regiji .................................... 47

6.2 Kosovo v letu 2014 ........................................................................................................................... 48

6.2.1 Politično predvidevanje – nadaljevanje pogajanj s Srbijo in predčasne parlamentarne volitve

............................................................................................................................................................... 48

6.2.2 Kosovo in EU ................................................................................................................................ 49

6.2.3 Gospodarsko predvidevanje – nadaljnje odpiranje kosovskega gospodarstva bo privabilo tuje

investitorje ............................................................................................................................................. 50

6.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – kmetijski in energetski sektor najbolj

privlačna za tuje vlagatelje ................................................................................................................... 53

7.1 Makedonija v letu 2013 .................................................................................................................... 54

7.1.1 Analiza političnega dogajanja – s posredovanjem EU dosežen dogovor o sodelovanju med

koalicijo in opozicijo ................................................................................................................................. 54

7.1.2 Javno mnenje – prebivalci še vedno najbolj zaupajo vladajoči VMRO-DPMNE ........................ 55

7.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – vidne posledice gospodarskega okrevanja ..................... 56

7.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve vse pogostejša tema na politični

sceni ....................................................................................................................................................... 57

7.2.2 Makedonija in EU – nedoseganje notranjega konsenza ogroža pot v EU ................................. 59

7.2.3 Gospodarsko predvidevanje – rast BDP se bo v naslednjih letih krepila .................................. 61

7.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – izboljšanje investicijskega okolja in

infrastrukturni projekti sta ključni točki investicijske politike ............................................................ 63

8 ISR ................................................................................................................................................ 65

8.1 Kdo smo? ........................................................................................................................................... 65

5

1 Predgovor

Predvidena rast gospodarstva na Zahodnem Balkanu v 2014 ni dovolj visoka

V predvidevanju dogajanja na Zahodnem Balkanu v letu 2013 smo na Inštitutu za strateške

rešitve lansko leto zapisali, da bo letošnje, že iztekajoče se, leto pomembno. Med drugim smo na

osnovi naših analiz predvideli, da bo vstop Hrvaške v EU vzpostavil Zagreb kot regijski center.

Tudi naše gospodarske napovedi za Zahodni Balkan so bile pozitivne, zapisali smo, da se v letu

2013 največ pričakuje od Srbije.

Naša predvidevanja so se uresničila. V letu 2013 se je izkazalo, da bodo tujci investicije na

Zahodnem Balkanu v prihodnje v večji meri peljali preko Zagreba. Erste Bank vodi slovenski

Diners preko Hrvaške podružnice, tudi potegovanje za nakup Telekoma Slovenije naj bi Deutsche

Telekom izvedel preko svojega podjetja v Zagrebu. Srbija krepi svojo geostrateško pozicijo na

Zahodnem Balkanu. Skupna investicija srbske vlade in Etihad je zgodba, ki jo regionalni letalski

prevozniki kot je Croatia Airlines (pa tudi Adria Airways1) neuspešno poskušajo izpeljati že več let.

Srbija postavlja nove temelje

Srbija je v iztekajočem se letu bližje dvema ključnima ciljema - začetku pristopnih pogajanj z EU in

strateškemu povezovanju z Rusijo. Predvsem slednje, dosega novo stopnjo na osnovi

gospodarskega povezovanja. Oboje daje Srbiji zelo dobro podlago za povsem novo, močnejšo

geostrateško pozicijo v regiji, pa tudi globalno. Gospodarstvo na Zahodnem Balkanu raste. Vse

države, z izjemo Hrvaške, najnovejše članice EU, bodo v tem letu zabeležile pozitivno

gospodarsko rast. Poleg tega Hrvaško pesti tudi izjemno nezadovoljstvo državljanov s politiko, k

čemur veliko prispevajo tudi novi primeri korupcije in visoka, še vedno naraščajoča, stopnja

brezposelnosti. V štirih letih krize je Hrvaška izgubila deset let razvoja, na zeleno vejo pa naj bi se

gospodarstvo vrnilo v letu 2014, ko naj bi tudi hrvaški BDP zabeležil minimalno, a vseeno

pozitivno, gospodarsko rast. Hrvaška z začetkom leta 2014 postaja del EU postopka

prekomernega javnofinančnega primanjkljaja.

1 Slovenijo na Inštitutu za strateške rešitve obravnavamo kot del srednje Evrope, zato v naša predvidevanja o Zahodnem

Balkanu ni vključena.

6

Stopnja rasti prenizka, pogoji za poslovanje slabi

Stopnja rasti bo, ne glede na vse, še vedno prenizka. Države Zahodnega Balkana po svoji

razvitosti močno zaostajajo za državami »stare« Evrope in državami srednje Evrope kot so

Slovaška, Češka, pa tudi Slovenija. Stopnja rasti ni dovolj visoka, da bi države Zahodnega Balkana

te države dohitele. Kljub temu, da predvidevamo, da bo rast BDP v regiji znašala, za te čase

visokih, dva do tri odstotke, je to še vedno premalo za zmanjševanje zaostanka za razvitim

svetom. Vzemimo za primer nekatere države iz Daljnega vzhoda, kjer bo BDP letos in tudi

naslednje leto zrasel za 7 do 10 odstotkov. Takšna rast zmanjšuje razlike za razvitim svetom.

Posledica tega je tudi visoko nezadovoljstvo državljanov z življenjem v državah Zahodnega

Balkana. Visoka stopnja brezposelnosti v skoraj vseh državah, nizka kupna moč in posledično

slaba kvaliteta življenja so razlogi za rast nezadovoljstva nad politiki ter neperspektivnost

življenja. Dejstvo je, da so razmere za izvajanje gospodarskih dejavnosti slabe. Zelo težko, mnogo

težje kot v državah zahodne Evrope, je v zahodnobalkanski regiji realizirati podjetniške ideje.

Poglavitna vzroka temu sta nizka kupna moč in slaba domača potrošnja. Problem je tudi

korupcija. Vse to vpliva na nezadovoljstvo ljudi. Samo gospodarski razvoj je tisti, ki lahko ustvari

perspektivo in stabilnost v regiji. Osnovo za gospodarski razvoj pa mora z odprtostjo in umikom iz

gospodarskega odločanja zagotoviti politika.

To je tudi poslanstvo Inštituta za strateške rešitve. Izhajamo iz predpostavke, da je gospodarska

rast ključ za stabilnost. Da je ekonomska demokracija enaka razvitemu podjetništvu in močnemu

srednjemu razredu, ki je zaposlen v zasebnem sektorju. Prepričani smo, da mora paradigma

razvoja Zahodnega Balkana stati na teh temeljih. Za to si prizadevamo. Zahodni Balkan je za

slovensko gospodarstvo najpomembnejši del sveta. Tukaj bolj kot kjerkoli, so-kreiramo družbeno

podobo. Z namenom dviga tega zavedanja in kot podporo poslovnemu načrtovanju, smo

pripravili naša analitična predvidevanja za Zahodni Balkan v letu 2014!

Tine Kračun

Direktor Inštituta za strateške rešitve

7

2 SRBIJA

Leto 2013 se bo v zgodovino države zapisalo kot eno najpomembnejših za Srbijo. Država se

je zelo približala izpolnitvi dveh strateških ciljev: pridobitev datuma za začetek pristopnih

pogajanj z EU in okrepitev strateškega partnerstva z Rusijo. Del tega je tudi začetek

gradnje plinovoda Južni tok v Srbiji. Koalicija je trdna, saj so bila vsa koalicijska trenja

odstranjena z rekonstrukcijo vlade, ki je potekala septembra. Na oblasti se je še posebej

utrdila Srbska napredna stranka, ki je pridobila veliko politično moč na podlagi boja proti

korupciji in organiziranemu kriminalu. Kljub zmanjšanju domače potrošnje, bo država leto

2013 zaključila s pozitivno gospodarsko rastjo. V letu 2014 pričakujemo nadaljnjo

gospodarsko rast in intenzivno politično dogajanje.

2.1 Srbija v letu 2013

2.1.1 Analiza političnega dogajanja – Srbija izpolnila

vse pogoje za začetek pogajanj z EU

Aprila je potekal deseti krog pogajanj med Beogradom in

Prištino, ki je prinesel zgodovinski dogovor med državama.

Srbija in Kosovo sta podpisala Dogovor o normalizaciji odnosov, ki je Srbiji odprl pot v EU. Zaradi

sporazuma so potekali protesti v Beogradu in Kosovski Mitrovici. Maja sta premierja obeh držav

sprejela tudi dogovor o implementaciji sporazuma. Že marca je bilo jasno, da bo prvi

podpredsednik vlade in predsednik Agencije za boj proti korupciji Aleksandar Vučić potem, ko bo

Srbija dobila datum za začetek pristopnih pogajanj z EU, premierju Dačiću predlagal

rekonstrukcijo vlade ali predčasne volitve. Rekonstrukcija vlade je bila končana septembra. Vlada

Ivice Dačića je z rekonstrukcijo dobila 11 novih ministrov. Najpomembnejša sprememba, ki jo je

prinesla rekonstrukcija, je bilo ločeno delovanje gospodarskega in finančnega resorja. Minister za

gospodarstvo je postal Saša Radulović, minister za finance pa Lazar Krstić.

Slika 1: Položaj Srbije v Evropi

8

Uspešen boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu

Julija je srbska vlada sprejela Strategijo za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, za

obdobje med leti 2013-2018. Boj proti korupciji je bil v minulem letu usmerjen zlasti na visoko

raven, kar se je pokazalo, ko so bile podane kazenske ovadbe proti dvema nekdanjima

ministroma in proti nekdanjemu predsedniku trgovinskega sodišča, ki je bil zaradi zlorabe

položaja obsojen na šest let in pol zaporne kazni. Agencija za boj proti korupciji je bila aktivnejša

tudi pri nadzorovanju financiranja političnih strank in pri preprečevanju gospodarskega

kriminala. Ministrstvo za gospodarstvo je zaprlo tudi Agencijo za promocijo tujih investicij in

izvoza (SIEPA), saj so v javnost prišle informacije o korupcijskem ravnanju njenih funkcionarjev.

2.1.2 Javno mnenje – vse več volivcev podpira SNS Aleksandra Vučića

Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da vse več volivcev podpira Srbsko napredno

stranko (SNS). Njen predsednik Aleksandar Vučić pa zaradi izrazitega boja proti korupciji že dalj

časa ostaja najbolj priljubljen politik v državi. Vučića podpira 23 odstotkov prebivalcev, na drugem

mestu je predsednik, SPS in premier Ivica Dačić s šestodstotno podporo. Po javnomnenjskih

raziskavah Vučićevo SNS podpira 45,1 odstotkov volivcev, opozicijsko DS pa 14,1 odstotkov, SPS

12,8 odstotkov.

2.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – kljub zmanjšanju javnega dolga,

proračunski primanjkljaj ostaja resna težava gospodarstva

Srbija je v leto 2013 vstopila z visokim javnim dolgom. Ta je, po podatkih Uprave za javni dolg

znašal 60,5 odstotkov BDP. Realni padec BDP je v letu 2012 znašal 1,9 odstotka. Začetek leta 2013

se je izkazal za zelo dobrega, saj je v mesecu januarju Srbija zmanjšala javni dolg za 125 milijonov

evrov. Že v začetku leta 2013 je takratni minister za finance Mlađan Dinkić napovedal izboljšanje

sodelovanja s Kitajsko, Rusijo, Turčijo in Združenimi Arabskimi Emirati. Srbija je sklenila

sporazume za strateško partnerstvo z omenjenimi državami.

9

V prvi polovici leta je država na mesečni ravni odplačevala javni dolg, vendar je Uprava za javni

dolg sporočila, da se je julija javni dolg Srbije povečal za 173,5 milijonov evrov. Znašal je 19,08

milijard evrov oziroma 57,7 odstotkov BDP.

Rast industrijske proizvodnje vplivala na rasti BDP

Po podatkih Republiškega zavoda za statistiko je industrijska proizvodnja v prvih treh mesecih

leta 2013 zabeležila rast v višini 5,2 odstotkov. To je vplivalo na rast BDP, ki se je v prvem

tromesečju povečal za 2,7 odstotkov, v drugem pa za 0,2 odstotka. Ključno vlogo pri povečanju

BDP je imel izvoz. V prvem tromesečju leta 2013 je prišlo do povečanja izvoza za 22 odstotkov,

istočasno je uvoz skorajda stagniral, kar je vodilo do zmanjšanja zunanjetrgovinskega

primanjkljaja za četrtino. Marca je izvoz dosegel rekordno vrednost 857 milijonov evrov na

mesečni ravni. Srbija je povečala predvsem izvoz avtomobilskih delov in avtomobilov ter

kmetijskih izdelkov.

Aprila je Srbija dodatno znižala javni dolg na 56,1 odstotkov BDP. Srbska vlada je odplačala dolg

pri Londonskemu klubu zaupnikov. Poleg tega je Ministrstvo za finance zmanjšalo tudi

zadolženost na domačem finančnem tržišču.

Po dolgem času inflacija v ciljnem okvirju Narodne banke Srbije

V drugi polovici leta 2013 je Srbija zabeležila zmanjšanje inflacije na 4,9 odstotkov (v septembru

2013). Po dolgem času se inflacija nahaja v ciljnem okvirju Narodne banke Srbije. Vendar ima

kljub temu država resne fiskalne težave. V primeru, da Srbija ne bo uspešna pri implementaciji

varčevalnih ukrepov ocenjujemo, da bo do konca leta 2016 proračunski primanjkljaj dosegel 8-9

odstotkov BDP, javni dolg bi v enakem obdobju lahko znašal že več kot 30 milijard evrov, kar

predstavlja 85 odstotkov BDP. Srbski bančni sistem ima veliko težav s posojili brez kritja, ki

znašajo okrog 20 odstotkov vseh bančnih posojil.

Zadnje poročilo o dvigu cen življenjskih potrebščin v državah Zahodnega Balkana razkriva, da je

Srbija rekorder glede na dvig cen. Te so se v zadnjem letu povišale v povprečju za 12,99

odstotkov. Zaradi slabšega finančnega stanja prebivalcev in dviga cen, je začela kvaliteta življenja

10

močno upadati. Kupna moč prebivalstva je v zadnjem letu dosegla raven, ko si večina prebivalcev

težko privošči izdelke iz potrošniške košarice.

2.2 Srbija v letu 2014

ISR napoved za Srbijo 2014

SNS bo krepil lokalno podporo in pripravljal teren za predčasne volitve in zmago Aleksandra Vučića.

Pričakujemo krepitev domače potrošnje, ki bo skupaj s pričakovanim višjim izvozom, vplivala na

rast BDP.

Leto 2014 bodo zaznamovala pristopna pogajanja z EU, ki bodo soodvisna od paralelnih dogovorov

o normalizaciji odnosov s Kosovom.

2.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve bi spremenile

razmerje političnih moči v državi

Na ISR opažamo političen boj, ki poteka v ozadju in tudi preko pritiskov na javnost. Tanjug je

objavil javnomnenjsko raziskavo, ki kaže, da ima Aleksander Vučić kar 68-odstotno podporo

prebivalcev Srbije. Vučićeva popularnost temelji na boju proti korupciji in približevanju EU.

Zagotovo je Vučić v tem trenutku najbolj priljubljen politik, z močjo tudi v medijih. To mu daje

politično moč, ki jo bo poskušal manifestirati preko močnejše pozicije v vladi ali celo preko

predčasnih volitev. Ocenjujemo, da je Vučićev političen cilj postati predsednik vlade Republike

Srbije ter, da si bo prizadeval za predčasne volitve, vendar šele po začetku pogajanj z EU. Na ISR

ocenjujemo, da ima Vučić dobro izhodišče zato da postane tisti, ki bo krojil nadaljnjo usodo

Srbije. S svojim načrtom boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu si je v očeh srbske

javnosti izoblikoval status zaupanja vrednega politika in pričakujemo, da se bo njegova

priljubljenost stopnjevala vse do naslednjih volitev. Dodatno na dvig njegove avtoritete vpliva tudi

poročanje tujih medijev o tem, da je Vučić edini srbski politik, ki je sposoben Srbijo pripeljati v EU.

11

K predčasnim volitvam se nagiba tudi srbska javnost. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah 51

odstotkov volivcev meni, da je čas za volitve. Predčasne volitve so v veliki meri odvisne od volje in

strategije Aleksandra Vučića. Naše analize kažejo, da se mu, tudi na osnovi javnega mnenja, na

morebitnih predčasnih volitvah obeta absolutna zmaga, kar mu bo omočilo vladanje brez

koalicije. Glede na trenutno javno mnenje je to mogoče, predvsem če bo imel močno podporo in

politično organizacijsko zaledje na lokalni ravni. Na ISR smo zato mnenja, da bodo najprej

izpeljane predčasne lokalne volitve v Beogradu, kjer Vučić pričakuje zmago, šele nato se bodo

začele priprave na morebitne predčasne parlamentarne volitve.

Verjetnost predčasnih pokrajinskih volitev

15. decembra 2013 so v Voždovcu, Odžacih in Kostolcu potekale lokalne volitve. SNS je dobila

absolutno večino oz. 51,56 odstotkov glasov na volitvah v Voždovcu. Na drugem mestu je bila DS,

ki je prejela 11,35 odstotkov glasov. Prepričljivo je SNS zmagala tudi v Odžacih (48,17 odstotkov)

in Kostolcu (45,51 odstotkov).

Poleg tega, da so rezultati lokalnih volitev odprli vprašanje o predčasnih parlamentarnih volitev,

so se ponovno začela pojavljati tudi ugibanja o predčasnih pokrajinskih volitvah v Vojvodini.

Naprednjaki so namreč mnenja, da je prepričljiva zmaga v Odžacih je še en dokaz temu, da

vojvodinska vlada, na čelu z demokrati, nima potrebne legitimnosti za vodenje pokrajine.

Demokrati zatrjujejo, da je vladajoča večina stabilna.

2.2.2 Srbija in EU – v letu 2014 bo država začela pogajanja z EU

Leto 2013 bo ostalo zapisano kot prelomnica na evrointegracijski poti Srbije. Aprila sta Srbija in

Kosovo podpisala zgodovinski dogovor o normalizaciji odnosov. Junija je Evropski svet Srbiji

obljubil, da bo država dobila datum za začetek pristopnih pogajanj, če bodo lokalne volitve na

severnem delu Kosova uspešno izpeljane. Kljub nekaterim nepravilnostim je bilo ocenjeno, da so

bile volitve legitimne, zato bo 21. januarja 2014 Srbija začela pristopna pogajanja z EU.

Na ISR opažamo dodatno pozornost EU pri odpiranju pristopnih pogajanj s Srbijo. Evropska

komisija je sprejela odločitev, da bodo v teku pogajalskega procesa konstantno odprta tri

12

poglavja: 23., 24. in 35. To so poglavja, ki se nanašajo na vladavino prava in na normalizacijo

odnosov s Kosovom. Poleg tega je Füle sporočil, da lahko katerakoli članica EU izrazi svoje

nezadovoljstvo z napredkom države tako, da prekine pogajanja s Srbijo. Zaradi omenjenih določil

in zapletenih bilateralnih odnosov med Srbijo in državami v regiji ocenjujemo, da bodo pogajanja

trajala od 6 do 10 let.

2.2.3 Gospodarsko predvidevanje – šest ključnih ukrepov za izhod iz krize

Rekonstruirana srbska vlada se je zavezala, da bo gospodarska politika države v letu 2014 sledila

dvema ciljema: zmanjšanju proračunskega primanjkljaja na 2 do 3 odstotke BDP do leta 2017 in

izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva s pomočjo makroekonomske stabilizacije in izboljšanja

poslovnega okolja.

Tabela 1: Ključni gospodarski kazalci za Srbijo

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP -1,7 % 1,7 % 1,5 %

Javni dolg (% BDP) 59,3 % 62,7 % 68,8 %

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,6 % 6,2 % -

Stopnja brezposelnosti 23,9 % 24,0 % 24,0 %

Letna sprememba izvoza 4,5 % 12,9 % 5,1 %

Letna sprememba uvoza 4,2 % 1,1 % 2,5 %

Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka

V letih 2016 in 2017 naj bi rast BDP znašala 3,5 odstotkov. Na osnovi tega je srbska vlada sprejela

šest ukrepov za izhod iz krize:

Leta 2014 bo začel veljati davek na plače v javnem sektorju, ki so višje od 60.000 dinarjev.

Plače med 60.000 in 100.000 dinarjev bodo obdavčene z 20-odstotno davčno stopnjo,

plače nad 100.000 dinarjev pa s 25-odstotno davčno stopnjo. Javni sektor zaposluje med

13

30 in 35 odstotkov več delavcev kot zasebni. Srbska vlada še vedno nima točnih podatkov

o številu zaposlenih. Ocenjuje se, da javni sektor Srbije zaposluje več kot 660.000 ljudi.

Po pričakovanjih naj bi povečanje nižje stopnje DDV iz 8 na 10 odstotkov, v državno

blagajno prineslo okrog 200 milijonov evrov. S povečanjem DDV naj bi se cena mesečne

potrošniške košarice povišala za 0,7 odstotkov. Ta sedaj znaša 65.000 dinarjev, podražila

naj bi se za 450 dinarjev. Srbska vlada je že konec novembra sprejela predlog tega

zakona.

Delež sive ekonomije v srbskem gospodarstvu znaša 31 odstotkov. Davčna uprava

namerava v naslednjem letu izpeljati štiri projekte, ki naj bi znižali delež sive ekonomije.

Uvedli naj bi enotne elektronske davčne obrazce, spletni nadzor fiskalnih računov,

povečali bodo tudi nadzor na terenu. Sledila bo temeljna obnova Davčne uprave Srbije.

Vlada namerava v letu 2014 znižati subvencije, ki so namenjene javnim podjetjem, ker,

kot je ocenil minister za finance Lazar Krstić, se te dodeljujejo na netransparenten način

in po politični bližini. Vlada želi rekonstruirati 179 javnih podjetij. Po predvidevanjih naj bi

s tem ukrepom privarčevala med 300 oz. 400 milijonov evrov letno, kar predstavlja en

odstotek BDP na letni ravni. Vlada bo z reorganizacijo poskušala privatizirati nekatera

javna podjetja. Med prvimi je Telekom Srbije. Vlada je sicer poskušala prodati večji delež

podjetja že leta 2011, vendar so bili poskusi neuspešni. V začetku leta 2013 je srbska

vlada objavila javni razpis za strateškega partnerja za farmacevtsko podjetje Galenika,

vendar to ni vzbudilo posebnega interesa pri vlagateljih. Prav tako vlada še vedno išče

strateškega partnerja za jeklarno Železara Smederevo. Ocenjujemo, da bodo v

naslednjem letu potekali intenzivnejši poskusi za privatizacijo omenjenih podjetij.

Prihranek na blago in storitve - ta ukrep naj bi se izvajal pri reorganizaciji javnega sektorja.

Rast BDP bo temeljila na povečanju izvoza in obsega tujih neposrednih investicij

Evrsko območje je v drugi tretjini leta izšlo iz recesije. Pričakuje se, da se bo krepitev

gospodarstva nadaljevala tudi v prihodnje. Ta gospodarska gibanja bodo imela pozitiven učinek

14

na gospodarska gibanja v Srbiji. V tretjem tromesečju 2013 je prišlo do pospešitve gospodarske

aktivnosti, ki je temeljila predvsem na kmetijski proizvodnji in ekspanziji avtomobilskega sektorja.

Pričakujemo, da se bodo pozitivni izvozni trendi nadaljevali tudi v prihodnje, kar bo pripeljalo do

povečanja BDP. Rast bo konec leta 2013 znašala 1,7 odstotkov.

Kljub temu, da so napovedi Evropske komisije o gibanju javnega dolga zelo pesimistične,

predvidevamo, da bi uspešna implementacija načrta za konsolidacijo javnih financ lahko vodila

do zmanjšanja javnega dolga.

Upoštevajoč napovedi o dobri kmetijski letini predvidevamo, da do konca leta ne bo več

drastičnega povišanja cen. Ocenjujemo tudi, da bodo evro-integracijski procesi prinesli pozitivne

implikacije za stabilnejšo kmetijsko politiko. Ocenjujemo, da bodo krepitev gospodarstva evro

cone in evro-integracijski procesi imeli ključen vpliv na rast investicij in izvoza.

Zaradi izvajanja fiskalne konsolidacije bo doprinos domače potrošnje k rasti BDP negativen. Na

osnovi tega ocenjujemo, da bo rast BDP v letu 2014 nižja za 0,2 odstotni točki in bo znašala 1,5

odstotka. Kljub napovedani rekonstrukciji javnega sektorja ocenjujemo, da bodo povečane

investicije prispevale k stagnaciji stopnje brezposelnosti. Ta se bo v letu 2014 gibala okrog 24

odstotkov. Zmanjšanje brezposelnosti lahko pričakujemo po letu 2014.

2.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – v pričakovanju ruskih in

kitajskih investitorjev

Srbska vlada je proti koncu leta postala zelo aktivna pri iskanju tujih neposrednih investitorjev in

strateških partnerjev pri privatizaciji javnih podjetij. Med prvimi na privatizacijskem seznamu sta

podjetji RTB Bor in Telekom. V omenjenih strateških podjetjih bo srbska vlada zadržala kontrolni

paket delnic (zlato delnico).

Prvi podpredsednik vlade Aleksandar Vučić je napovedal projekte, kot so infrastrukturna ureditev

kopališč, med drugim gradnjo 30 hotelov na obali Donave, gradnjo hidroelektrarne Bistrica,

topilnice v Boru, Petrokemije ter tovarne čipov v sodelovanju z družbo Mubadala. Vučić obljublja,

15

da bo vlada zagotovila vladavino prava in prijaznejše poslovno okolje. Med drugim bo vlada

poskrbela za poenostavitev in skrajšanje postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Minister za gradbeništvo in urbanizem Velimir Ilić je napovedal, da bodo novi ukrepi izboljšali

konkurenčnost gospodarstva, saj bodo omogočili, da investitorji pridobijo gradbeno dovoljenje v

roku meseca dni. Sprememba zakonodaje predvideva tudi znižanje cen za administrativne

stroške. Tako naj bi zainteresirani investitorji gradbeno dovoljenje, ki bo na začetku brezplačno,

dobili v roku 30 dni. Država je prav tako preložila plačilo ostalih dajatev, ki so povezane z

zemljiščem, ki bo po novem lahko potekalo po pridobitvi gradbenega dovoljenja.

Več investicij v energetskem sektorju

Srbija bo v letu 2014 sodelovala tudi s Kitajsko in Rusijo. Kitajska bo ustanovila sklad za podporo

sodelovanju s Srbijo na področju rudarstva. Sklad bo vreden 25 milijonov evrov. Premierji Srbije,

Kitajske in Madžarske so v Bukarešti dosegli dogovor o modernizaciji železnice med Budimpešto

in Beogradom. Na ISR ocenjujemo, da se Srbija nahaja v najboljšem položaju za koriščenje

kitajskih kreditov, saj imata državi sklenjen Strateški sporazum o gospodarskem sodelovanju.

Srbski premier Ivica Dačić je dejal, da bo Srbija uporabila kitajska sredstva za gradnjo novega

bloka termoelektrarne Kostolac ter pri gradnji odseka avtoceste Koridor 11 od Obrenovca do

Ljiga. Podjetje Elektroprivreda Srbije je podpisalo dogovor s kitajskim podjetjem CMEC o gradnji

tretjega bloka termoelektrarne Kostolac B. Vrednost dogovora je 715,6 milijonov evrov.

Premier je napovedal tudi nove investicije ruskih podjetij v Jagodini. Med načrtovanimi projekti je

gradnja tovarne za proizvodnjo tekočega plina in pogonov za avtobusne dele.

Srbija bo na področju elektroenergetike, nafte in plina sodelovala tudi z Romunijo. Med

romunsko-srbske projekte spada gradnja daljnovoda z močjo 400 kilovatov med romunskim

mestom Rešice in srbskim mestom Pančevo. Daljnovod bo omogočil doseganje ciljev na

regionalni ravni. Romunska stran naj bi razmišljala tudi o investiciji v gradnjo hidroelektrarne

Đerdap 3. Potencialna projekta sta tudi vzpostavitev plinske povezave na relaciji Mokrin–Arad in

gradnja naftovoda Pitešti–Pančevo, ki bi zagotovil varnost oskrbe srbskih rafinerij.

16

Zelo perspektivno je tudi področje informacijske industrije. Za podporo inovacijam so namenjene

štiri milijarde dinarjev. Srbska vlada je že sklenila nekaj dogovorov, ki bodo pripomogli k razvoju

IT tehnologije. Ameriško podjetje Intel bo v letu 2014 začelo s proizvodnjo mobilnih telefonov v

Srbiji. Telefon se bo imenoval Tesla.

17

3 HRVAŠKA

Leto 2013 sta na Hrvaškem zaznamovala vstop v EU in že peto zaporedno leto finančno-

gospodarske krize. Javni dolg, javnofinančni primanjkljaj in stopnja brezposelnosti so

dosegli rekordno visoke vrednosti, napovedi za leto 2014 pa ne predvidevajo, da se bo

gospodarska situacija bistveno izboljšala. Kljub pozitivni napovedi rasti BDP v letu 2014, se

bodo omenjeni trije gospodarski kazalci v letu 2014 še poslabšali, Hrvaška pa bo zaradi

(pre)visokega javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja primorana nadzor nad

svojimi javnimi financami prepustiti EU. Tako kot leto 2013, bo tudi leto 2014 v znamenju

EU. 2014 je namreč leto rednih Evropskih volitev, čemur bo, vsaj v prvih šestih mesecih,

namenjena vsa pozornost hrvaške politične elite. Gospodarska kriza se tudi v letu 2014 še

ne bo poslovila, a se bo 2014 vsaj v nečem razlikovalo od 2013 – država naj bi zabeležila

minimalno, a vseeno pozitivno, gospodarsko rast.

3.1 Hrvaška v letu 2013

3.1.1 Analiza političnega dogajanja – Hrvaška postala

članica EU

Leta 2013 je bil najpomembnejši dogodek na hrvaškem

političnem parketu vstop države v EU. Polnopravna članica Unije je Hrvaška postala 1. julija.

Kritike na račun vlade in njene politike so bile v letu 2013 številne. Sindikati so vladi večkrat očitali,

da deluje zgolj po navodilih EU in Mednarodnega denarnega sklada, ki vodita državo v propad.

Večkrat se je ugibalo tudi o možnem razpadu koalicije, a je hrvaški premier vsakič poudaril, da je

koalicija stabilna.

Slika 2: Lega Hrvaške v Evropi

18

3.1.2 Javno mnenje – v letu 2013 je podpora padla vsem političnim strankam

Hrvaška politika je v letu 2013 doživela veliko krizo nezaupanja in nezadovoljstva prebivalstva.

Podpora je padla prav vsem hrvaškim političnim strankam, že v marcu pa je bila izmerjena

podpora vlade najnižja odkar je nova vlada prevzela oblast (39 odstotkov). Nezadovoljstvo nad

vlado in njenim načinom vodenja države so hrvaški državljani izkazali tudi z nizko udeležbo na

prvih volitvah v Evropski parlament. Neodobravanja s strani hrvaških državljanov je bil deležen

tudi memorandum glede Ljubljanske banke. Večina Hrvatov je bila namreč, sodeč po

javnomnenjskih raziskavah, prepričanih, da se je Hrvaška podredila Sloveniji. Označili so jo za

strahopetno. Delo vlade so v letu 2013 ostro kritizirali tudi najvplivnejši hrvaški poslovneži.

Večkrat so poudarili, da mora vlada znižati visoke davke in zmanjšati obseg javne uprave, do

česar pa v letu 2013 ni prišlo.

Na Hrvaškem je bil v letu 2013 najbolj priljubljen politik predsednik države Ivo Josipović, ki ga je

oktobra 2013 podpiralo kar 78 odstotkov volilnih upravičencev v državi. Sledili so mu Josip Leko,

Dragutin Lesar in Vesna Pusić z okoli 50-odstotno podporo volivcev. V mesecu oktobru se je

povečala tudi podpora premierju Zoranu Milanoviću. Oktobra 2013 ga je podpiralo 37 odstotkov

Hrvatov, dva odstotka več kot septembra. Podpora Tomislavu Karamarku je padla za tri odstotne

točke in je oktobra 2013 znašala 19 odstotkov. Med političnimi strankami na Hrvaškem ostaja

najbolj priljubljena SDP (26,4-odstotna podpora). Sledijo ji HDZ (20,2-odstotna podpora), Laburisti

(10-odstotna podpora), HNS (4,7-odstotna podpora), HSS (3,9-odstotna podpora) in HSP dr. Ante

Starčevoć ter HDSSB (obe podpira 3,2 odstotkov hrvaških volivcev).

3.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – gospodarstvo se je vrnilo na raven iz leta

2004

Leto 2013 je bilo že peto zaporedno leto recesije na Hrvaškem. V drugem tromesečju 2013 je

hrvaški BDP, glede na enako obdobje v letu 2012, zabeležil 2,5-odstotni padec, padec

gospodarske rasti pa je bil tako zabeležen že šesto zaporedno četrtletje. Gospodarski kazalci so

pokazali, da se je hrvaško gospodarstvo v drugi polovici leta 2013 vrnilo na raven iz leta 2004. V

štirih letih krize je Hrvaška izgubila deset let razvoja, na zeleno vejo pa naj bi se gospodarstvo

19

vrnilo v letu 2014. Stopnjo razvoja iz leta 2008 naj bi država dosegla šele v letu 2020. Močno sta

se v letu 2013 povečala tudi javni dolg in javnofinančni primanjkljaj. Njuna hitra rast je presegla

dovoljene meje EU, posledično je bilo odločeno, da bo Hrvaška že z začetkom leta 2014 postala

del postopka prekomernega javnofinančnega primanjkljaja (Excessive Deficit Procedure – EDP).

Stopnja brezposelnosti je v poletnih mesecih na mesečni ravni beležila padec, a se je na letni

ravni vseskozi povečevala. Po koncu glavne turistične sezone je bil trend rasti brezposelnosti

ponovno opazen tudi na mesečni ravni. Bolj kot ponovna rast stopnje brezposelnosti je bil po

naši oceni zaskrbljujoč podatek, da je Hrvaška druga med državami članicami EU (prekaša jo le še

Italija) po številu delovno sposobnih državljanov, ki si dela ne iščejo oziroma si ga ne nameravajo

poiskati. Predstavljeno s številkami to pomeni, da več kot 190.000 Hrvatov starejših od 15 let,

oziroma 11,3 odstotkov celotnega prebivalstva, leta 2013 ni iskalo zaposlitve. Kolaps je v letu

2013 grozil tudi zdravstvenemu sistemu.

3.2 Hrvaška v letu 2014

ISR napoved za Hrvaško 2014

Stopnja zaupanja državljanov v politiko bo doseglo najnižjo raven.

Volitve v EU parlament bodo premešale politične karte in pokazale podporo vladni koaliciji.

Pričakuje se blaga gospodarska rast, stopnja brezposelnosti ostaja problematična.

3.2.1 Politično predvidevanje – boj za mesto v Evropskem parlamentu med HDZ in

SDP

Kljub poročanju medijev v letu 2013, da utegne vladajoča Kukuriku koalicija (HNS, SDP, IDS in

HSU) razpasti, njenega razpada v 2014 ne pričakujemo. Ocenjujemo, da do predčasnih volitev ne

bo prišlo in da bo koalicija zdržala skupaj do konca mandata, saj si močno želi zmage na

Evropskih volitvah, ki bodo potekale maja 2014. Evropske volitve bodo po naši oceni

20

najpomembnejši politični dogodek na Hrvaškem v letu 2014. Redne parlamentarne volitve bodo

ponovno izvedene šele leta 2015. Istega leta bodo izvedene tudi predsedniške volitve.

Pričakujemo, da bodo v prvi polovici leta 2014 največ pozornosti deležne volitve v Evropski

parlament, ki bodo potekale maja. To bodo že druge Evropske volitve na katere se bodo v roku

dobrega leta dni odpravili hrvaški državljani. Volitve hrvaških predstavnikov v Evropskem

parlamentu so potekale 14. aprila 2013, mandat pa so izvoljeni poslanci pričeli s 1. julijem, ko je

Hrvaška postala polnopravna članica EU. Prve Evropske volitve je zaznamovala nizka volilna

udeležba. Podobno nizko udeležbo pričakujemo tudi na volitvah leta 2014, saj zaupanje hrvaških

državljanov v državo in EU pada. Pričakovati je, da bo padec podpore v prvih mesecih leta 2014 še

bolj drastičen, kar bo neposredna posledica varčevalnih ukrepov, ki jih bo od hrvaške vlade

zahtevala Evropska komisija.

Leto 2014 bo testno leto moči koalicije

Glede na izsledke zadnjih meritev javnomnenjskih raziskav pričakujemo, da se bosta za zmago na

Evropskih volitvah maja 2014 potegovali SDP in HDZ. Omenjeni stranki podpira največ Hrvatov,

njuni podpori pa se ne razlikujeta bistveno, saj SDP podpira 26,4 odstotkov Hrvatov, HDZ pa

trenutno uživa 20,2-odstotno podporo. Želja SDP po zmagi na omenjenih volitvah bo v letu 2014

še toliko večja zato, ker je na prvih volitvah v Evropski parlament, ki so potekale pred vstopom

Hrvaške v EU, doživela (precej nepričakovan) poraz. V kolikor bo hrvaška vlada v začetku leta 2014

sprejela nove, stroge varčevalne ukrepe, pričakujemo, da jo bodo hrvaški volivci, kot so to storili

spomladi 2013 na prvih volitvah v Evropski parlament, kaznovali in podprli HDZ.

Leto 2014 bo po naši oceni prelomno za premierja Milanovića in njegovo koalicijo, saj je

pričakovati, da bo zaradi napovedanih rezov in varčevalnih ukrepov velik pritisk javnosti na vlado.

Pričakovanja EU in hrvaške javnosti bodo bistveno višja kot so bila v letu 2013. 2014 bo tako leto,

ki bo pokazalo kako močna je v resnici vladajoča koalicija.

21

3.2.2 Hrvaška in EU – prvo leto članstva ne bo prineslo večjih sprememb

Vstop Hrvaške v EU je večina prebivalcev sprejela brez večje evforije. Stopnja zaupanja v evropske

inštitucije, in s tem tudi v članstvo v Uniji, je že zadnjih nekaj mesecev pred vstopom države v EU

beležila padec podpore, zato je le malo število prebivalcev razmišljalo o geopolitičnih prednostih

vstopa Hrvaške v EU. Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravila agencija Ipsos Puls, je pokazala,

da je 30 odstotkov prebivalcev občutilo ravnodušje ob vstopu v EU. 54 odstotkov mladih do 30

leta starosti je celo izjavilo, da od vstopa v EU ne pričakujejo ničesar, več kot 55 odstotkov

prebivalcev pa pričakuje pozitivne učinke od članstva v EU šele po letu 2019. Okrog 80 odstotkov

vprašanih vidi vstop v EU kot možnost za doseganje boljše izobrazbe, skoraj 30 odstotkov pa jih

pričakuje, da bo v naslednjih letih prišlo do povišanja cen nepremičnin in življenjskih potrebščin.

Negativen vpliv članstva v EU na kmetijstvo, pozitiven na turizem

Na ISR ugotavljamo, da prvo leto vstopa Hrvaške v EU državi in njenim prebivalcem ne bo

prineslo večjih sprememb. Na kratki in srednji rok utegne imeti članstvo v EU negativen vpliv

predvsem na kmetijstvo, domačo proizvodnjo in rast cen življenjskih potrebščin. Pozitivne

spremembe bo imelo članstvo v EU na turizem, pravosodje in boj proti korupciji in

organiziranemu kriminalu, zaščito okolja in zaščito pravic potrošnikov.

Edina velika sprememba, ki bo Hrvaško doletela v letu 2014 je dejstvo, da se bo, zaradi

(pre)visokega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga pridružila 16 članicam EU, ki so že

del t.i. EDP. Decembra 2013 je Evropska komisija Hrvaški izdala priporočilo o zniževanju

javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Komisija od hrvaške vlade pričakuje, da bo do

leta 2016 znižala javnofinančni primanjkljaj na tri odstotke BDP ali manj, posledično naj bi se tudi

javni dolg spustil pod mejnih 60 odstotkov BDP. Na ISR ne pričakujemo, da bo Hrvaški v roku

dveh let uspelo znižati primanjkljaj in javni dolg do zahtevane ravni. Da bi ji to uspelo, bi bili

potrebni veliko strožji varčevalni ukrepi od napovedanega davka na nepremičnine in ponovnega

dviga DDV.

22

3.2.3 Gospodarska napoved – gospodarstvo bo v letu 2014 pokazalo minimalne

znake okrevanja

Indeks gospodarske klime v evro območju se je v letu 2013 okrepil za 1,6 točke in je znašal 96,6. V

celotnem območju EU se je okrepil za 2,4 točki in je zavzel najvišjo vrednost od junija 2011 (100,6

točk). Na Hrvaškem je bila situacija ravno obratna. Omenjeni indeks se je znižal za 2,4 točki, glede

na trenutno nizko stopnjo zaupanja v domače gospodarstvo in politiko ter na pričakovano

negativno gospodarsko rast v letu 2013 pa je pričakovati, da se bo gospodarska klima na

Hrvaškem izboljšala šele v drugi polovici leta 2014.

Tabela 2: Ključni gospodarski kazalci za Hrvaško

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP -2,0 % -0,7 % 0,5 %

Javni dolg (% BDP) 55,5 % 59,6 % 64,7 %

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 2,3 % 0,0 % 2,0 %

Stopnja brezposelnosti 15,9 % 16,9 % 16,7 %

Letna sprememba izvoza 0,4 % -0,7 % 2,5 %

Letna sprememba uvoza -2,1% 0,0 % 1,8 %

Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka

Napovedi rasti BDP ostajajo pesimistične. V letu 2014 naj bi hrvaško gospodarstvo po petih letih

krize končno zabeležilo minimalno, a vsaj pozitivno, pol odstotno, gospodarsko rast. Dejstvo, da

naj bi država pozitivno gospodarsko rast (1,2-odstotna rast BDP) zabeležila šele leta 2015, daje

slutiti, da bo okrevanje hrvaškega gospodarstva počasno in težko. Minimalna gospodarska rast

bo tudi posledica ugodnosti, ki jih bo Hrvaški, zaradi vstopa v EU, prinesel skupni trg.

Nadaljnja rast javnega dolga in primanjkljaja

V letu 2014 bo Hrvaška za poplačilo dolgov in obresti porabila še več proračunskih sredstev kot v

letu 2013. Tudi sredstva, ki jih bo v letu 2014 dobila iz EU skladov, ne bodo znižala proračunskega

23

primanjkljaja, čeprav hrvaška vlada močno računa na njih in je prepričana, da bodo spodbudila

gospodarsko rast.

Na ISR ocenjujemo, da bo pozitiven vpliv EU sredstev na domače gospodarstvo moč opaziti šele v

letu 2015, njihovo črpanje pa ne bo tako uspešno kot je Hrvaška računala preden je postala

članica EU. Posledično se bo javni dolg povečal tudi v letu 2014, do leta 2015 pa bo, glede na

trenutne smernice in pričakovanja, presegel 65 odstotkov BDP. Še naprej se bo povečeval tudi

javnofinančni primanjkljaj. Konec leta 2013 bo dosegel vrednost -5,4 odstotkov BDP, do leta 2014

se bo še povečal (-6,4 odstotkov BDP). Šele leta 2015 bo opazno rahlo znižanje javnofinančnega

primanjkljaja – za 0,3 odstotne točke.

Na ISR ocenjujemo, da bodo pozitivni trendi okrevanja gospodarstva EU vplivali tudi na hitrejše

okrevanje hrvaškega gospodarstva, a to ne bo spremenilo dejstva, da bo Hrvaška tudi v letih 2015

in 2016 še vedno močno zaostajala za povprečjem EU. Da je gospodarska klima v državi slaba

priča tudi podatek o tem, da je Hrvaška ena izmed manj privlačnih držav za odpiranje novega

podjetja v regiji. Uvrstila se je na 80. mesto od 185, zaskrbljujoče pri tem pa je, da je s tem

uvrstitev na lestvici privlačnosti gospodarstva poslabšala za kar osem mest. Manj privlačni v regiji

od Hrvaške sta bili leta 2013 samo še BIH in Kosovo. Bistvenega izboljšanja v letu 2014 ne

pričakujemo.

V letu 2014 več tujih neposrednih investicij kot v letu 2013

Komaj opazno rast gospodarske aktivnosti v drugi polovici leta 2013 je moč razumeti kot znak

okrevanja trga investicij. Po 17 negativnih četrtletjih so investicije v drugem četrtletju leta 2013,

zaradi rasti javne potrošnje, končno zabeležile pozitivno rast. V zasebnem sektorju se investicije

še niso okrepile. Več investicij v hrvaško gospodarstvo pričakujemo prihodnje leto in v letu 2015,

ko se bo po naši oceni okrepila tudi domača potrošnja. Ocenjujemo, da bodo tuje investicije v

letih 2014 in 2015 prišle predvsem iz držav, ki niso članice EU. Zaupanje tujih investitorjev bo v

letu 2014 višje tudi zaradi dejstva, da je Hrvaška z julijem 2013 postala polnopravna članica EU.

V prvih osmih mesecih leta 2013 je izvoz, v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2012, zabeležil

6,6-odstotni padec. Uvoz je v enakem časovnem obdobju, po podatkih hrvaškega Državnega

24

zavoda za statistiko, zabeležil 1,4-odstotni padec. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih osmih

mesecih leta 2013 znašala 54,3 odstotkov. Tudi v letu 2013 je bilo tržišče EU največji izvozni (60,7

odstotkov) in uvozni (72,8 odstotkov) partner Hrvaške. V letu 2014 se bo po naši oceni stopnja

odvisnosti Hrvaške od skupnega evropskega trga še povečala, saj je izkoriščanje priložnosti

skupnega trga EU po naši oceni ključno za gospodarsko rast v letu 2014. Na počasnejše okrevanje

blagovne menjave bo imelo v letu 2014 velik vpliv tudi dejstvo, da je Hrvaška z vstopom v EU

prenehala biti članica CEFTE.

Visoka stopnja brezposelnosti bo ostala problematična

Minimalna gospodarska rast v letu 2014 bo vplivala tudi na stopnjo brezposelnosti, ki se v letu

2014 ne bo bistveno povečala, do leta 2015 pa se bo, sočasno z gospodarsko rastjo in

povečanjem domače potrošnje, občutno znižala. Kljub temu bo ostala na relativno visoki ravni,

zato Hrvaška nujno potrebuje reformo trga dela.

Velja izpostaviti razlike v podatkih brezposelnosti različnih organizacij. Hrvaški mediji so v drugi

polovici leta 2013 poročali, da je stopnja brezposelnosti večkrat presegla 20 odstotkov in da bo

podobno visoka tudi ob izteku 2013. Brez dela je že preko 350.000 Hrvatov. Evropska komisija

nasprotno napoveduje rahlo nižjo stopnjo brezposelnosti – okoli 17-odstotno. Na ISR ocenjujemo,

da bo brezposelnih na Hrvaškem do konca leta 2013 že skoraj 400.000, saj so razmere na trgu

slabe, razpisanih prostih delovnih mest pa praktično ni. Večjega ustvarjanja novih delovnih mest

v letih 2014 in 2015 ne pričakujemo. Minister za delo Mirando Mrsić je novembra 2013 izjavil, da

bi Hrvaška, če bi želela na trgu uspešno konkurirati ostalim državam, potrebovala dva milijona

zaposlenih. Trenutno dela 1,4 milijona Hrvatov, brezposelnih pa je več kot 350.000. Mrsić je

dodal, da bi bilo najbolje, če bi na vsakega upokojenca v državi prišla dva zaposlena. To bi bilo

mogoče le, če bi bilo zaposlenih 2,5 milijona Hrvatov. Minister je zato poudaril, da je realno

število zaposlenih, ki ga država lahko doseže dva milijona. Napovedal je ustvarjanje novih

delovnih mest, a šele na srednji rok. Sodeč po njegovih besedah namerava država do leta 2040

oz. 2050 ustvariti 370.000 novih delovnih mest.

Prav nič spodbudno ni niti dejstvo, da je bila v drugem četrtletju 2013 Hrvaška ena izmed štirih

članic EU (poleg Slovenije, Cipra in Španije), ki je zabeležila padec plač. V povprečju so se te

25

znižale za 0,6 odstotkov. V letu 2014 pričakujemo znižanje plač zaposlenih v javnem sektorju, ki

bo ena izmed posledic strogih varčevalnih ukrepov, ki jih bo država primorana sprejeti zaradi

previsokega javnega dolga in primanjkljaja. Nominalna rast plač bo v prihodnjem letu pozitivna,

okrepila se bosta tudi domače povpraševanje in javna potrošnja.

3.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v 2014 – investicije ključne za gospodarsko

okrevanje

Na ISR pritok svežega, tujega kapitala na Hrvaško ocenjujemo kot ključni dejavnik doseganja

ponovne gospodarske rasti. Tuje neposredne investicije bodo vplivale na znižanje alarmantno

visokega javnofinančnega primanjkljaja, posledično bo gospodarstvo dobilo ponoven zagon. Tega

se zaveda tudi hrvaška vlada, ki je že pričela s privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti. Prvi

val privatizacije, ki ga je vlada sprožila v letu 2012 ni dal želenih rezultatov, a vlada ni obupala in je

leta 2013 sprožila nov privatizacijski val. Privatizacija je po mnenju vlade ključnega pomena za

znižanje javnega dolga. Visok javni dolg, ki naj bi do konca leta 2013 že dosegel 60 odstotkov BDP,

namerava država financirati s privatizacijo zavarovalnice Croatia osiguranje in Hrvaške poštne

banke (op. v prvi polovici meseca decembra se je rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup

delnic Hrvaške poštne banke iztekel, država pa je, zaradi slabe ponudbe, glavno kandidatko za

nakup, avstrijsko Erste banko, zavrnila) pa tudi s podeljevanjem koncesij za upravljanje s

hrvaškimi avtocestami.

Hrvaška si želi kitajskih turistov in investicij

V začetku oktobra 2013 je hrvaško Ministrstvo za zunanje zadeve predstavilo nov sistem hrvaške

gospodarske diplomacije, katerega cilj je preko hrvaške diplomatsko-konzularne mreže podpirati

izvoznike in tuje investitorje. Uvedbo novega, bolj transparentnega in celostnega sistema

gospodarske diplomacije na ISR ocenjujemo kot pozitiven ukrep. Njegovo prednost vidimo v

dejstvu, da bo celoten proces promocije Hrvaške v tujini koordiniralo zunanje ministrstvo. Različni

gospodarski subjekti bodo tako podvrženi zunanjemu nadzoru kar bo povečalo transparentno

delovanje, znižalo korupcijo na različnih ravneh, uvedeni kriteriji za nagrajevanje in

sankcioniranje vseh, ki bodo vpleteni v gospodarsko diplomacijo pa kažejo, da Hrvaška s

26

privabljanjem tujih investitorjev misli resno. Kot pozitivno bi izpostavili tudi idejo zaposlovanja

lokalnih strokovnjakov in projektnega dela na trgih na katere se Hrvaška šele prebija (npr. Bližnji

vzhod in Brazilija).

V okviru zgoraj omenjenega novega projekta si hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić močno

prizadeva privabiti kitajske investitorje na Hrvaško. Prepričana je, da bi lahko Hrvaška postala

vstopna točka kitajskih turistov v Evropo. Ravno turizem je po naši oceni tista panoga, ki bi

Hrvaški lahko ponovno pomagala doseči predkrizno rast BDP. Priložnosti za tuje neposredne

investicije je po naši oceni največ ravno v panogi turizma.

Priložnosti za tuje investitorje ponuja turizem

Da je temu tako priča tudi podatek, da je v katalogu Investicijskih priložnosti na Hrvaškem, ki ga je

oktobra 2013 izdala hrvaška vlada, večino projektov za privabljanje tujih investitorjev s področja

turizma. Omenjeni katalog projekte za privabljanje tujih neposrednih investicij deli na tiste, ki so

vsaj delno v državni lasti in tiste, ki so v zasebni lasti. Državni projekti, ki jih Katalog investicijskih

priložnosti omenja so: turistični nepremičninski projekti (projekti Kupari, Pineta in grad Janković),

turistična podjetja (Imperial, Hoteli Maestral, Hoteli Makarska in Modra Špilja), infrastrukturni

projekti ( Letališči Osijek in Rijeka, pristanišča Dubrovnik, Ploće in Zadar-Gaženica), projekti v

energetskem sektorju (CCCGT Osijek 500 in CCPP 600 Slavonski Brod) in projekti v industrijskem

sektorju (Petrokemija in sirarna Virovitica). Poleg omenjenih, katalog našteva še kar nekaj

investicijskih priložnosti v zasebnem sektorju.

Pričakujemo tudi nove investicije v energetskem sektorju. V letu 2013 je namreč postalo jasno, da

je izpad Hrvaške iz projekta Južni tok vplival na intenzivno iskanje novih energetskih projektov.

Izmed bolj odmevnih je bil podpis dogovora o oskrbi Katarja Hrvaške z zemeljskim plinom. Katar

naj bi financiral tudi gradnjo LNG terminala na Krku, a v letu 2013 še ni bilo popolno jasno, ali bo

temu res tako. Na ISR pričakujemo aktivna pogajanja hrvaške vlade in Katarja glede projekta, ki

bo brez katarske pomoči težko izvedljiv.

27

4 ČRNA GORA

Leto 2013 so v Črni gori zaznamovale predsedniške volitve, pozivi k predčasnim

parlamentarnim volitvam, številne politične afere in vprašanje usode KAP, ki je razdelilo

politike. Na gospodarskem področju sta odmevali odločitev o dvigu DDV iz 17 na 19

odstotkov in hitro naraščajoči javni dolg. Tudi v letu 2013 je bila problematična visoka

stopnja brezposelnosti, ki je bila eden izmed razlogov za nezadovoljstvo državljanov z

življenjem v Črni gori. Pesimizem najbolj odseva podatek, da večina prebivalcev Črne gore

ne pričakuje izboljšanja življenjskega standarda v letu 2014. Na ISR ocenjujemo, da bo leto

2014, vsaj z gospodarskega vidika, za Črno goro bolj uspešno kot je bilo leto 2013. BDP se bo

okrepil, izvoz in uvoz se bosta povečala, javni dolg pa se ne bo, če bo politika enotna,

bistveno povečal. Tudi v letu 2014 bo problematična ostala relativno visoka stopnja

brezposelnosti. V letu 2014 največ razvojnega potenciala vidimo v razvoju energetskega in

turističnega sektorja.

4.1 Črna gora v letu 2013

4.1.1 Analiza političnega dogajanja – predsedniške volitve

povod za pozive k predčasnim parlamentarnim volitvam

Politično dogajanje v Črni gori so zaznamovale predsedniške

volitve in želja črnogorske politike po članstvu v EU in Natu. Že pred samimi volitvami je bilo

jasno, da bo boj med Filipom Vujanovićem, novim/starim predsednikom države, in Miodragom

Lekićem, predsednikom Demokratske fronte, napet.

Vse od predsedniških volitev naprej je Demokratska fronta pozivala k izvedbi predčasnih volitev,

saj je prepričana, da vlada slabo opravlja svoje delo. O izvedbi predčasnih volitev se je ponovno

Slika 3: Lega Črne gore v

Evropi

28

začelo govoriti avgusta 2013, ko koalicija v parlamentu ni dobila potrebnega števila glasov za

sprejetje proračuna za 2014, pozivi k izvedbi predčasnih parlamentarnih volitev pa so bili pogosti

tudi v mesecu septembru, ko je Demokratska fronta močno kritizirala politiko vladajoče SDP.

Politike je močno razdelilo tudi vprašanje usode KAP, ki je skozi celo leto povzročalo trenja med

koalicijo in opozicijo. Dodatno sta črnogorsko politiko razklala afera Snimak in povečanje stopnje

DDV.

4.1.2 Javno mnenje – Črnogorci nezadovoljni s stanjem v državi

V avgusta opravljeni raziskavi javnega mnenja je skoraj 70 odstotkov državljanov, ki so sodelovali

v njej, poudarilo, da z življenjem v Črni gori niso zadovoljni. Visoka stopnja brezposelnosti, nizek

standard življenja in vedno bolj prisotna revščina so se znašli med najpogostejšimi razlogi za

nezadovoljstvo vprašanih. Zaskrbljujoče je, da državljani v večini niso prepričani, da se bo življenje

v državi kmalu izboljšalo. Na nezadovoljstvo državljanov je v letu 2013 močno vplival tudi dvig

stopnje DDV.

Državljani Črne gore sicer najbolj zaupajo premierju Milu Đukanoviću (20-odstotna podpora),

sledi mu vodja Demokratske fronte Miodrag Lekić (18-odstotna podpora), ki ima najvišjo oceno

izmed opozicijskih politikov. Na tretjem mestu je predsednik države Filip Vujanović, ki mu zaupa

17 odstotkov Črnogorcev. Zaupanje v ostale politike je nizko.

4.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja v letu 2013 – gospodarska rast ni znižala

visoke stopnje brezposelnosti

V letu 2013 je država storila pomemben korak naprej na področju omejevanja javne porabe in

zagotavljanja gospodarskih svoboščin. Veliko je k napredku na področju gospodarskega razvoja

prispeval tudi aktiven boj proti korupciji. Kljub reformam v javnem in zasebnem sektorju, je

sprejemanje zakonodaje, predvsem na področju sodstva, počasno in neučinkovito, kar

upočasnjuje gospodarsko rast. Eden izmed glavnih razlogov za gospodarsko rast države v letu

2013, v primerjavi z letom 2012, je dejstvo, da ima država eno izmed najnižjih stopenj davčne

obremenitve.

29

Črnogorsko gospodarstvo naj bi konec leta 2013 po nekaterih podatkih zabeležilo celo do 3-

odstotno rast BDP. Mednarodni denarni sklad sicer napoveduje, da se bo slednja gibala okrog 1,5

odstotkov. Ne glede na slednjo, Črna gora v letu 2013 ni dosegla zastavljenega cilja višine

proračunskega primanjkljaja. Proračun za leto 2013 je predvideval primanjkljaj v višini 2,4

odstotkov BDP, a je slednji že oktobra 2013, z 5,6 odstotki, močno presegel želeno vrednost. Tudi

javni dolg je bil v letu 2013 višji od načrtovanih 41 odstotkov BDP. V drugi polovici leta 2013 je že

presegel 53 odstotkov.

Brez dela 20 odstotkov Črnogorcev

Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih letih gibala okrog 20 odstotkov, velik problem pa v Črni gori

predstavlja dolgoročna brezposelnost. Kljub dejstvu, da ima država najnižjo stopnjo

brezposelnosti v regiji, ostaja njena bolj ali manj konstantna vrednost problematična. Monstat

ocenjuje, da je bila stopnja brezposelnosti v državi v letu 2013 okoli 20-odstotna, po podatkih

Zavoda za zaposlovanje naj bila zgolj 13-odstotna. Različni podatki o stopnji slednje kažejo na

pomanjkanje učinkovitega delovanja državne uprave in institucij, ki so pogosto podvržene

politični manipulaciji. Na problem brezposelnosti je leta 2013 Črno goro opozorila tudi Evropska

komisija, ki je poudarila, da je med tistimi brez dela v Črni gori kar 60 odstotkov takšnih, ki so

brez službe že več kot dve leti. Monstat k temu dodaja, da naj bi bil delež takšnih že 75,9 odstotni

in ne zgolj 60 odstotni. Oceni Monstata se približuje tudi ocena Mednarodnega denarnega sklada

(70 odstotkov).

Skrb vzbujajoča je tudi vključenost delovno sposobnih polnoletnih državljanov na trg dela.

Slednja ostaja pod 50 odstotki in je delno posledica zgodnjega upokojevanja. Velik delež

sezonskih tujih delavcev v letu 2013 kaže na nepripravljenost črnogorskega prebivalstva poprijeti

za delo v določenih sektorjih. Stopnja brezposelnosti je visoka med mladimi, visoko izobraženimi

Črnogorci, kar odseva neskladje med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela.

30

4.2 Črna gora v letu 2014

ISR napoved za Črno goro 2014

V primeru, da Demokratska fronta v letu 2014 okrepi svojo politično moč, obstaja verjetnost

predčasnih parlamentarnih volitev.

Nadaljevanje relativno uspešnih pogajanj z EU in vabilo za vstop v zvezo Nato.

Pričakujemo sprejem dodatnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja, ki bo vplival na povečan

priliv tujih neposrednih investicij.

4.2.1 Politično predvidevanje – možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev

V letu 2014 obstaja možnost izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev, saj med političnimi

strankami vlada velika napetost. Demokratska fronta k izvedbi volitev poziva že vse odkar je

njihov kandidat izgubil na predsedniških volitvah spomladi 2013. Glede na to, da je na volitvah

2012 Demokratska fronta dobila 20 od 81 poslanskih sedežev in je druga največja stranka v

črnogorskem parlamentu, ocenjujemo, da ima, skupaj s strankama s katerima tvori trenutno

opozicijsko koalicijo, dovolj politične moči in podpore, da lahko vpliva na to, ali bodo predčasne

parlamentarne volitve izvedene ali ne.

Dodatno bo na razmerje moči na političnem igrišču v prihajajočem letu vplivala ustanovitev nove

politične stranke v državi. Nekdanji predsednik Bošnjaške stranke Hazbija Kalač je namreč potrdil

govorice, da se bo v Črni gori oblikovala nova bošnjaška stranka. Imenovala naj bi se Bošnjaška

demokratska skupnost. Ustanovitev nove politične stranke v Črni gori utegne biti pokazatelj

priprave političnega terena na pomembne spremembe v notranji politiki.

V letu 2014 se bodo nadaljevala pogajanja Črne gore z EU in Natom. Pričakujemo, da bo Črna

gora v letu 2014 dobila uradno vabilo za članstvo v zvezi Nato. Pogajanja z EU bodo relativno

uspešna tudi v prihodnjem letu, saj se politiki, ne glede na to kdo bo na oblasti, če bo prišlo do

predčasnih parlamentarnih volitev, zavedajo, da je v interesu države, da v najkrajšem možnem

31

času postane članica EU. Pričakujemo nadaljnjo krepitev boja proti korupciji in organiziranemu

kriminalu na vseh ravneh ter nadaljnjo krepitev in usklajevanje zakonodaje na vseh področjih z

evropsko. Glede na trenutni potek pogajanj in upoštevajoč dejstvo, da je Črna gora uspešno

zaprla zgolj dve izmed 35 poglavij, ocenjujemo, da tudi v prihodnjem letu ne bo še moč natančno

oceniti kdaj bo država postala članica EU.

4.2.2 Črna gora in EU – ne tako zelo uspešen paradni konj regije

Črna gora je status države kandidatke za članstvo v EU dobila decembra 2010. S pristopnimi

pogajanji je država pričela junija 2012. Kljub temu, da je bila država v zadnjem letu večkrat

označena za paradnega konja Zahodnega Balkana, je pričakovati, da bodo pogajanja dolga in

naporna. Oktobra 2013 je Evropska komisija predstavila že 12. poročilo o napredku Črne gore.

Kot pozitiven je bil izpostavljen napredek na področju razvoja pravosodja in spoštovanja

človekovih pravic, veliko pa mora država storiti še na področju razvoja enotnega sistema

zaposlovanja. Poročilo je izpostavilo tudi nujnost dokončne rešitve afere Snimak. Omenjeno

poročilo je črnogorskim politikom dalo jasno vedeti, da stopnja demokracije in demokratičnega

procesa v Črni gori še nista na ravni, ki jo EU zahteva od svojih članic.

Afere, ki v zadnjem letu pretresajo Črno goro, bodo po naših ocenah močno vplivale na evropsko

pot države, saj odražajo nezrelost države in njeno ne demokratično delovanje. Ključen je

dokončen in čim hitrejši zaključek afere Snimak ter uskladitev stališč politikov glede usode KAP in

predloga proračuna za prihodnje leto. Da pot v EU za Črno goro ne bo tako zelo lahka, kaže tudi

odločitev Evropske komisije o tem, da država še ni pripravljena na pogajanja o prvem in enajstem

poglavju. Poglavji se nanašata na svoboden pretok blaga in kmetijstvo. Poleg teh dveh sta

blokirani tudi tretje (pravica do odpiranja podjetij in svobodno nudenje uslug) in osmo (politika

konkurence) poglavje. Do tega trenutka je Črna gora v pogajanjih z EU uspešno zaprla dve

poglavji izmed 35. Pričakovati je, da bo celoten pogajalski proces trajal šest do sedem let. Kot

povsem verjetne na ISR ocenjujemo špekulacije, da bo Črna gora v EU stopila skupaj s Srbijo leta

2021, saj naj bi bila šele takrat izvedena naslednja širitev EU.

32

4.2.3 Gospodarsko predvidevanje – ključno bo zniževanje visokega javnega dolga

Država se, kljub pozitivni gospodarski napovedi za letošnje in prihodnje leto (rast BDP naj bi v letu

2014 znašala 2,3 odstotka), sooča z visokim javnim dolgom. Ocenjujemo, da mora biti ključna

naloga države v prihodnjem letu zniževanje javnega dolga, saj se utegne zgoditi, da bo ta presegel

mejnih 60 odstotkov BDP. V kolikor bo država iz proračuna financirala gradnjo avtocest utegne

javni dolg doseči, ali celo preseči, 70 odstotkov BDP. Slednjega si Črna gora kot država kandidatka

za vstop v EU ne more privoščiti, saj kriteriji za vstop v EU jasno določajo, da javni dolg ne sme

presegati 60 odstotkov BDP.

Tabela 3: Ključni gospodarski kazalci za Črno goro

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP -2,5 % 1,9 % 2,3 %

Javni dolg (% BDP) 54,0 % 58,6 % 59,6 %

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 13,6 % - -

Stopnja brezposelnosti 19,6 % 19,8 % 19,5 %

Letna sprememba izvoza -1,2 % 3,0 % 1,9 %

Letna sprememba uvoza 0,9 % -0,6 % 1,0 %

Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka

Visok javni dolg je tudi eden izmed glavnih razlogov za počasnejše okrevanje črnogorskega

gospodarstva od padca gospodarske rasti v letu 2012. V letu 2014 bo rast BDP višja kot je bila v

letu 2013. Posledično bo tudi rast javnega dolga počasnejša. Zniževanje hitro naraščajočega

javnega dolga ocenjujemo kot največji izziv države v letu 2014. Julija 2013 je bil sicer sprejet

zakon, ki omejuje višino javnega dolga na 60 odstotkov BDP in višino primanjkljaja na 3 odstotke

BDP, a bo slednji v veljavo stopil šele s sprejetjem proračuna za leto 2015. Njegovi učinki v letu

2014 zato še ne bodo vidni.

33

Veliki projekti iz leta 2013 bodo vplivali na gospodarsko rast v letu 2014

Ne glede na zgoraj zapisano ocenjujemo, da bo črnogorsko gospodarstvo z letom 2014 vstopilo v

novo razvojno fazo, ki bo zaznamovana z umikom tradicionalnih industrijskih velikanov. Vodilne

sile črnogorskega gospodarstva v prihodnjem letu bodo zagotovo turizem, storitve in energetski

sektor, ki bodo privabile tudi največ tujih neposrednih investicij. Popolnega preobrata v razvoju

gospodarstva v letu 2014 kljub vsemu ne pričakujemo, saj bodo veliko grožnjo za stabilnost javnih

financ predstavljali veliki projekti (gradnja avtocest, reševanje KAP, slaba bančna posojila), ki se jih

je država lotila v letu 2013. Posledice omenjenih projektov in odločitev bodo vidne že v letu 2014.

Upoštevajoč razmerje med BDP in prilivom tujih neposrednih investicij ugotovimo, da je bilo v

Črno goro v zadnjih letih izmed vseh držav v regiji vloženih daleč največ sredstev. Največji priliv

tujih neposrednih investicij v Črno goro prihaja iz Srbije, ZDA in Italije. Največ investicij je bilo

vloženih v nepremičninski trg, turizem in energetiko. Država iz leta v leto izboljšuje svoje

investicijsko okolje, kar dokazuje tudi zadnje poročilo Svetovnega gospodarskega foruma o

konkurenčnosti gospodarstva, ki je Črno goro v letu 2013 uvrstilo na 67. mesto. V primerjavi z

letom 2012 je Črna gora svoj položaj na lestvici konkurenčnosti izboljšala za pet mest. Glede na

trenutne gospodarske trende in dejstvo, da je privabljanje tujih investitorjev ena izmed prioritet

črnogorske vlade, ocenjujemo, da bo država svoj položaj na lestvici konkurenčnosti izboljšala tudi

v letu 2014.

Pričakujemo povečan izvoz in uvoz ter rast tujih neposrednih investicij

Gospodarska kriza je močno vplivala tudi na izvoz in uvoz Črne gore. Padec gospodarske rasti v

letu 2012 je vplival na padec domače potrošnje in kupne moči, kar se je neposredno odrazilo v

pričakovanem padcu uvoza v letu 2013. V letu 2014 se bo uvoz okrepil, kar utegne biti pokazatelj

povečanih potreb na trgu po uvoženih izdelkih in naraščajoče kupne moči. Napovedi za 2013 in

2014 so dobre tudi za izvoz države. Slednji naj bi se v primerjavi z letom 2013 v letu 2014 še

povečal, kar kaže na okrevanje gospodarstva in na dejstvo, da je Črna gora v letu 2013 resnično

izšla iz krize.

34

Država je v letu 2013 izvozila največ električne energije (za 82 milijonov evrov), nafte in naftnih

derivatov (9,9 milijonov evrov) ter aluminija. Aluminij in elektrika skupaj predstavljata polovico

skupnega izvoza države. Glavne izvozne partnerice Črne gore ostajajo Srbija, Hrvaška in Slovenija,

pri čemer izvoz v Srbijo znaša več kot skupno znaša izvoz države na Hrvaško in v Slovenijo. Črna

gora, glede na podatke Monstata, uvozi največ hrane in živih živali (306,8 milijonov evrov). Uvoz

hrane se je v primerjavi z lanskim letom povečal za 7,5 milijonov evrov. Glavne uvozne partnerice

države so Srbija, Grčija in Kitajska. Sprememb glede strukture uvoza, izvoza in trgovinskih

partneric v letu 2014 ne pričakujemo.

Reforma trga dela nujno potrebna

V letu 2014 mora vlada veliko več pozornosti nameniti usklajevanju izobraževalnega sistema s

potrebami trga dela, saj je stopnja brezposelnosti med mladimi alarmantno visoka. Dodatno se

mora politika posvetiti tudi zniževanju deleža dolgotrajno brezposelnih in zviševanju stopnje

zaposlenosti. Cilj države more biti v čim krajšem možnem roku doseči 75-odstotno stopnjo

zaposlenosti, od česar pa je Črna gora še vedno močno oddaljena. V kolikor bo stopnja

zaposlenosti tudi v letu 2014 okoli 50-odstotna se utegne zgoditi, da bo pokojninski sistem

nevzdržen in bo potrebna njegova reforma. Potrebna je uskladitev podatkov o stopnji

brezposelnosti med Monstatom, mednarodnimi organizacijami in črnogorskim Zavodom za

zaposlovanje. Ocenjujemo, da se bo stopnja brezposelnosti v letu 2014 znižala. Trg dela se bo

okrepil, kljub temu pa ne pričakujemo rasti plač ali pokojnin. Precej bolj verjetno je, da se bodo

plače in pokojnine znižale, saj bo to eden izmed ukrepov za konsolidacijo javnih financ.

Pričakujemo tudi odpuščanja v javnem sektorju.

4.2.4 Trendi tujih neposrednih investicij v letu 2014 – priložnosti za investicije v

turizmu in kmetijstvu

Leto 2014 bo prelomno za črnogorski investicijski trg. Stare oblike industrije se poslavljajo, na

moči pridobivajo nove. V letu 2014 največ razvojnega potenciala vidimo v nadaljnjem razvoju

energetskega in turističnega sektorja. Turistična sezona v letu 2013 je na primer prinesla skoraj 4

35

odstotke več turistov kot turistična sezona v letu 2012. Pričakujemo, da se bo trend rasti gostov in

dobička od turizma nadaljeval tudi v letu 2014.

Nove priložnosti za tuje vlagatelje se bodo v prihodnjih letih odprle tudi v energetskem sektorju.

Slednje je še toliko bolj pomembno zato, ker Črna gora že zadnjih 30 let ni zgradila nobenega

energetskega objekta. Maja 2013 so visoki predstavniki Črne gore, BIH, Albanije in Hrvaške

podpisali memorandum o sodelovanju glede implementacije projektov povezanih z izgradnjo

Jadransko-jonskega in Trans-jadranskega plinovoda, v letu 2013 pa je Črna gora pričela tudi z

aktivnostmi povezanimi z izgradnjo kabla med Črno goro in Italijo. Napovedovanje rasti dobička v

energetskem sektorju v prihodnjem letu je težko predvsem zaradi močne odvisnosti Črne gore od

uvoza in majhnosti njenega trga.

Na ISR ocenjujemo, da je spodbujanje omenjenih dveh sektorjev ključno za gospodarski razvoj

države. Potrebna je tudi izboljšava poslovnega okolja, saj bo le tako Črna gora privlačna za tuje

investitorje. Kot nespametno ocenjujemo novo povišanje stopnje DDV, do katerega bi utegnilo

priti zaradi želje črnogorske vlade po zniževanju alarmantno visokega javnega dolga. Črna gora

namreč tradicionalno velja za državo z najnižjo stopnjo DDV v regiji in je posledično zaradi tega

tudi bolj privlačna za tuje investitorje. Višji DDV bi utegnil ogroziti dotok tujih neposrednih

investicij na črnogorski trg.

36

5 BIH

Leto 2013 je zaznamovala politična nestabilnost, ki se je iz Federacije BIH preselila tudi v

Republiko Srbsko. Kljub različnim naporom o rekonstrukciji vlade in zahtevah o odstavitvi

premierja Nermina Nikšića je razmerje oblasti v Federaciji BIH ostalo skorajda

nespremenjeno. Politična kriza Republike Srbske ni pretresala dolgo, saj je s

posredovanjem predsednika Miroslava Dodika, entiteta hitro dobila novo premierko

Željko Cvijanović. Gospodarska kriza je tudi v letu 2013 pritiskala na prebivalce, kar se je

manifestiralo preko različnih protestnih shodov in stavk. BIH je v letu 2013 dosegla zelo

malo napredka na evrointegracijski poti. Zaradi povečanega pritiska domače in

mednarodne javnosti pričakujemo, da bodo v letu 2014 BIH voditelji dosegli končni

dogovor o implementaciji razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice v primeru

Sejdić-Finci. Prav tako pričakujemo, da bo v letu 2014 dokončno rekonstruirana Ustava

Federacije BIH.

5.1 BIH v letu 2013

5.1.1 Analiza političnega dogajanja – rekonstrukcija

vlade tako v Federaciji BIH kot tudi v Republiki

Srbski ni prinesla pričakovanih sprememb

Prvo polovico leta 2013 je zaznamovala rekonstrukcija vlade

Federacije BIH. Predsedniku Predstavniškega doma Federacije BIH Fehmu Škaljiću je bila poslana

pobuda o nezaupnici vladi FBIH. Rekonstrukcija vlade je prinesla nekaj novih ministrov, premier

Federacije pa še naprej ostaja Nermin Nikšić.

Rekonstrukcija vlade je potekala tudi v Republiki Srbski. Pobuda je prišla s strani opozicije.

Predsednik Milorad Dodik je takoj sprejel njen predlog in zahteval od premierja Aleksandra

Džombića naj odstopi s svojega položaja. Mesto mandatarja je zasedla bivša ministrica za

gospodarstvo in regionalno sodelovanje Željka Cvijanović. Vladna koalicija je ostala enaka.

Slika 4: Lega BIH v Evropi

37

Sestavljajo jo Zveza neodvisnih socialnih demokratov (SNSD), pod vodstvom Milorada Dodika,

Demokratska narodna zveza (DNS) in Socialistična stranka (SP). Politično stabilnost Federacije BIH

je zamajala tudi aretacija predsednika Federacije BIH Živka Budimirja. Budimir je bil obtožen

zlorabe službenega položaja.

5.1.2 Javno mnenje - naraščajoče nezadovoljstvo prebivalcev

Zaupanje prebivalcev je bilo v letu 2013 na zelo nizki ravni, kar se je izrazilo preko različnih

protestov in stavk (splošna stavka v podjetju Železnice FBIH, stavka zaposlenih v javnem

potniškem prometu v Sarajevu, stavka kmetovalcev, protesti Zveze samostojnih sindikatov). V

poletnih mesecih se je država soočala z največjim protestom zadnjih let. Na ulice so stopili starši

novorojenčkov, ki zaradi birokratskih nesoglasij med entitetama niso dobili EMŠA. Frustracijo je

stopnjevala smrt trimesečne deklice, ki ni dobila potrebnega zdravljenja v Nemčiji, ker straši niso

mogli pridobiti potnega lista.

Največja težava države ostaja korupcija, kar je pokazalo tudi poročilo ameriškega zunanjega

ministrstva o človekovih pravicah po svetu. V poročilu se prav tako nahaja kritika BIH voditeljev, ki

naj bi manipulirali s prebivalstvom na osnovi globoko zakoreninjenih etničnih delitev, kar vodi v

diskriminacijo in nespoštovanje vladavine prava. Analiza, ki smo jo izvedli na ISR, razkriva, da se

država sooča s sistemsko korupcijo in nepotizmom na vseh ravneh BIH. Pomemben problem

predstavlja tudi pritisk, ki ga vršijo politiki na medije. Na ta način, s prekinitvijo toka informacij

javnega značaja, poskrbijo za oblikovanje javnega mnenja.

5.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – v letu 2013 je prišlo do skromnega

okrevanja gospodarstva

Na ravni BIH je bilo leto 2012 eno najslabših po vojni. Pot v EU je bila popolnoma zaustavljena,

vlada ni sprejela nobenih ključnih reform. Tudi z gospodarskega vidika je bilo minulo leto zelo

težko. Negativna gospodarska gibanja v Federaciji in Republiki Srbski so se nadaljevala tudi v

prvem tromesečju 2013. Kazalci za to so padec potrošnje na drobno in povišanje stopnje

38

brezposelnosti. Zveza sindikatov BIH ocenjuje, da je kupna moč prebivalstva na najnižji ravni v

zadnjih šestih letih. Zato sindikati menijo, da so varčevalni ukrepi, kot je 10–odstotno znižanje

plač zaposlenih v javni upravi, ki jih je vlada začela izvajati v začetku leta »napačna in neučinkovita

poteza oblasti in delodajalcev«. V drugi polovici leta je prišlo do skromnega okrevanja

gospodarske aktivnosti BIH. Pozitivna gospodarska aktivnost je bila zabeležena skoraj na vseh

ravneh.

Večji izvoz predvsem v države EU

V letu 2013 je BIH sicer povečala izvoz za 8,4 odstotkov, največji delež izvoza je bil namenjen v

države EU. V letu 2013 se je izvoz v države EU povečal za 38,4 odstotke. Poleg večjega

povpraševanja na tržišču EU je na povečan izvoz dodatno vplival vstop Hrvaške v EU. Po drugi

strani se je uvoz zmanjšal za 1,5 odstotka. Posledično se je izboljšala tudi pokritost uvoza z

izvozom, ki je znašala 57,8 odstotkov. Za primerjavo – v minulem letu je pokritost uvoza z izvozom

znašala 47,7 odstotkov. Večji odstotek pokritosti je rezultiral v visokem znižanju primanjkljaja iz

4,1 milijard KM na 3,6 milijard KM. Tako se je na ravni BIH ta zmanjšal za 12,4 odstotka.

Pozitivni trendi so zabeleženi tudi pri industrijski proizvodnji, ki beleži rast 6,7-odstotno rast. Zelo

pomembno vlogo pri tem je imela električna energija. Zaradi obilnih padavin se je povečala

proizvodnja električne energije hidroelektrarn, posledično je bil večji tudi izvoz električne

energije. Na ravni BIH je, v primerjavi z minulim letom, ta večja za 3,7 odstotke. Povečanje

proizvodnje je predvsem rezultat dobrega hidrološkega leta. Zabeležena je bila tudi skromna rast

domače potrošnje. Doprinos k gospodarski rasti so imele tudi javne investicije v Federacijo BIH,

predvsem v infrastrukturne projekte.

Kljub povečanju deleža investicij, brezposelnost ostaja na visoki ravni

Stanje se je izboljšalo tudi na investicijskem področju. V prvih sedmih mesecih leta je bilo na ravni

Federacije BIH zabeleženo kumulativno povečanje investicij za 42,1 odstotkov, na ravni BIH pa za

24,2 odstotkov. Podatki pričajo o tem, da je določen delež pričakovanih investicij že izpolnjen.

Mednarodna bonitetna hiša Standard & Poor`s je potrdila, da bonitetna ocena BIH ostaja »B«,

trend pa stabilen. Pozitivna gospodarska gibanja pa niso vplivala na stopnjo brezposelnosti, ki se

39

je junija povečala za 1,9 odstotka. Šibko poslovno okolje je slabo vplivalo na aktivnost podjetij, kar

se je odrazilo tudi v omejevanju rasti plač. V prvih šestih mesecih minulega leta so se neto plače v

BIH povečale za 1,5 odstotkov, izplačane neto plače pa so se znižale za 0,1 odstotek. V prvih

šestih mesecih leta je bilo 685.500 zaposlenih, kar je 0,3 odstotka manj kot v enakem obdobju

lani. Povečalo se je število zaposlenih v javnem sektorju, zmanjšalo pa se je število zaposlenih v

zasebnem sektorju.

5.2 BIH v letu 2014

ISR napoved za BIH 2014

Pričakujemo spremembo Ustave Federacije BIH in implementacijo razsodbe sodišča v primeru

Sejdić-Finci.

Gospodarstvo bo zabeležilo minimalno rast, minimalno se bo znižala tudi stopnja brezposelnosti.

Ne pričakujemo večjih sprememb v pogajanjih BIH-EU.

5.2.1 Politično predvidevanje – obema entitetama grozi politična nestabilnost

Naša analiza vodi k zaključku, da bo tudi v letu 2014 nekaj političnih turbulenc. Razpad koalicije

med SNSD in SDS, ki je sledil, potem ko je Milorad Dodik predlagal odstavitev Mirka Šarovića s

položaja ministra za zunanjo trgovino in gospodarstvo BIH, je sprožila politično krizo tudi v

Republiki Srbski.

Javnosti razpad koalicije ni presenetil, saj se je že prej zastavljalo vprašanje kako lahko deluje ta

dokaj »nenavadna« koalicija, saj sta stranki na političnem parketu Republike Srbske največji

nasprotnici, na ravni BIH pa delujeta kot zaveznici. Poteza Dodika je močno razjezila opozicijo,

zato je za pričakovati, da bo zavzela trdnejšo in bolj napadalno pozicijo v predvolilni kampanji za

lokalne volitve, ki bodo potekale maja 2014.

40

Tožilec Posebnega oddelka za organiziran kriminal, gospodarski kriminal in korupcijo je vložil

obtožnico proti predsedniku Federacije BIH Živku Budimirju. Budimir je obtožen zlorabe položaja.

Sodni procesi, ki bodo potekali proti njemu v naslednjem letu, bodo imeli negativen vpliv na

zaupanje v politiko in posledično lahko dodatno zamajejo krhko politično stabilnost v Federaciji.

Nefunkcionalnost Federacije BIH in separatistične težnje, ki prihajajo s strani predsednika

Republike Srbske Milorada Dodika, ovirajo državo kot celoto

Naša opažanja kažejo, da dolgotrajna nefunkcionalnost Federacije BIH dodatno zaostruje

prevladujoče separatistične težnje, ki prihajajo iz Republike Srbske, kar močno ogroža integriteto

države kot celote. Razhajanja med entitetama prav tako zavirajo pot države v mednarodne

organizacije. V okviru petega pregleda četrtega stand by aranžmaja z EU, ki je potekal v začetku

novembra 2013 je predsednik misije Ron vam Rooden dejal, da kljub temu, da je v letu 2013 BIH

sprejela ali spremenila več kot dvanajst zakonov, se pogajanja o IPA (Instrument of Preacession

Assistance) še ne morejo začeti zato, ker še vedno ne obstaja učinkovit mehanizem koordinacije.

Uveljavitev enotnega mehanizma ovira pomanjkanje notranjega konsenza med političnimi

strankami.

Reforma Ustave Federacije BIH

Da bi pospešili ureditev razmer v Federaciji BIH se je na pobudo ameriške administracije, po

skoraj dveh desetletjih od formalne vzpostavitve Federacije BIH, začela njena rekonstrukcija.

Strokovna skupina, sestavljena iz strokovnjakov iz ZDA in BIH, je predstavila načrt reforme Ustave

Federacije BIH. Načrt predvideva ukinitev položaja predsednika in zmanjšanje števila

predstavnikov v Predstavniškem domu. Pooblastila Predstavniškega doma naj bi vključevala

izvolitev predsednika parlamenta, imenovanje vlade FBIH ter sprejemanje zakonov in

proračunov. Na osnovi tega ugotavljamo, da bo največji izziv v letu 2014 predstavljala reforma

Ustave, saj je brez te reforme praktično nepredstavljiv napredek k bolj demokratični in učinkoviti

državi. Pogovori o spremembi ustave potekajo že nekaj let, vendar še ni bilo opaziti večjega

napredka na tem področju. Lahko pričakujemo, da bodo v letu 2014 prisotni še bolj intenzivni

napori za doseganje notranjega konsenza pri tem vprašanju. Na ISR ocenjujemo, da je

popolnoma funkcionalna Federacija BIH ključna za delujočo in stabilno državo BIH.

41

Legitimnost lokalnih volitev pod vprašajem

Na sestankih, ki so potekali v Bruslju med političnimi voditelji sedmih BIH strank, ni bila sprejeta

odločitev o načinu implementacije razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice.

Evropski komisar za širitev Štefan Füle je že večkrat opozoril, da lahko Svet Evrope in EU

sprejmeta odločitev o nelegitimnosti lokalnih volitev, ki so napovedane za leto 2014, v primeru,

da politični voditelji ne implementirajo odločitve sodišča. Razsodba Mednarodnega sodišča za

človekove pravice namreč določa, da je BIH kršila Evropsko konvencijo človekovih pravic v

primeru Sejdić-Finci. Poleg tega je EU državi onemogočila dostop do sredstev v višini 47 milijonov

dolarjev iz EU skladov. Ocenjujemo, da lahko politični pritiski negativno vplivajo na volilni proces.

5.2.2 BIH in EU – v pričakovanju izboljšane koordinacije med entitetama

BIH je podpisala Pridružitveno-stabilizacijski sporazum z EU že leta 2008, vendar država že nekaj

časa stoji na mestu in ni zabeležila napredka na poti k EU. Na sestanku o napredku BIH pri evro-

integracijah je evropski komisar za širitev Štefan Füle izrazil razočaranje nad politiki BIH in jih

pozval naj sledijo primeru Hrvaške in implementirajo potrebne reforme. Za razliko od BIH so

ostale države iz regije naredile pomembne premike – Srbija in Kosovo sta sklenili dogovor o

normalizaciji odnosov, Hrvaška je s 1. julijem postala članica EU, Črna gora pa predstavlja primer

dobre prakse v približevanju EU.

Na ISR ocenjujemo, da BIH v zadnjem letu ni naredila nobenega napredka na poti v EU. Zaradi

političnega zastoja država ni izpolnila nobenega poglavja iz t.i. Mape puta. To je bil tudi eden

glavnih razlogov za odpoved tretjega sestanka na visoki ravni med predstavniki EU in BIH. Pogoja,

ki ju postavlja EU za uveljavitev Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, sta implementacija

razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Sejdić-Finci in sprememba Ustave

Federacije BIH z namenom ukinitve diskriminacijskih členov. EU od BIH prav tako zahteva

izboljšanje koordinacijskih mehanizmov med entitetama, saj je zaradi decentraliziranosti

onemogočeno izplačilo sredstev iz evropskih skladov.

Na ISR ocenjujemo, da morajo politiki, če želijo pospešiti proces približevanja države k EU, doseči

konsenz pri implementaciji razsodbe Mednarodnega sodišča za človekove pravice v primeru

42

Sejdić-Finci. Več pozornosti mora vlada nameniti aktivaciji Akcijskega načrta za članstvo v Natu in

pogajanjem za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji, ki so že prešla v zaključno fazo. Na

področju regionalnega sodelovanja je vstop Hrvaške v EU odprl novo dimenzijo sodelovanja med

državama, ki zahteva večjo dinamiko pri reševanju bilateralnih vprašanj. Ena izmed ključnih

stvari, za katero pričakujemo, da bo pospešila pogajalski proces BIH, pa je popis prebivalstva, ki je

potekal oktobra.

5.2.3 Gospodarsko predvidevanje – konsolidacija javnih financ in restriktivna

gospodarska politika

V tekočem letu se zunanji dolg BIH povečuje hitreje kot BDP, kar je kazalec, da se vlada

konstantno zadolžuje, saj s pomočjo novih kreditov odplačuje stare. Ocenjujemo, da morata

prednostni nalogi za BIH vlado predstavljati zmanjševanje javnega dolga in povečanje domače

potrošnje. Vlada Federacije BIH je v dokumentu okvirnega proračuna Federacije BIH za obdobje

med 2014-2016, pokazala trdno odločenost nadaljevati z restriktivno politiko pri javni porabi.

Osnovna cilja vlade predstavljata vzdrževanje fiskalnega sistema in kontrola javne porabe.

Tabela 4: Ključni gospodarski kazalci za BIH

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP -0,7 % 0,5 % 2,0 %

Javni dolg (% BDP) 44,2 % 42,1 % 39,3 %

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,7 % - -

Stopnja brezposelnosti 28,0 % 27,0 % 25,5 %

Letna sprememba izvoza -7,5 % 6,6 % 9,2 %

Letna sprememba uvoza -4,7 % 6,3 % 7,3 %

Vir: Mednarodni denarni sklad, *Svetovna banka

Omenjeni dokument predstavlja preliminarni predlog proračuna za leto 2014. Poleg tega pa

vsebuje tudi projekcije proračuna za leto 2015 in 2016. Na ISR ocenjujemo, da je restriktivna

politika predpogoj za doseganje strukturnih določil, ki so v sklopu sklenitve novega, četrtega

43

stand-by aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom. Taka politika predstavlja ključni korak pri

oblikovanju stabilnega fiskalnega sistema in finančne stabilnosti. Restriktivna politika javne

potrošnje vključuje omejitev rasti tekočih odhodkov sočasno pa naj bi poskušala ohranjati

socialno pravičnost ter zagotovila aktiven doprinos pri povečanju investicijskih aktivnostih. Na ISR

ocenjujemo, da se bodo tekoči odhodki poskušali zmanjšati s pomočjo omejitve zaposlovanja v

javnem sektorju, s pomočjo redukcije denarnih nadomestil ter z restriktivnim načrtovanjem in

povečano kontrolo nad tekočimi in kapitalnimi transferji. Projekcija javnih odhodkov Federacije

BIH za leto 2014 znaša 1.448 milijonov KM, kar predstavlja 8,1 odstotkov BDP.

Strukturne reforme ključ za gospodarsko rast

Na ISR ocenjujemo, da če želi država doseči določeno stopnjo gospodarske rasti, mora hitreje

implementirati nujne reforme ter zmanjšati število brezposelnih. Zaradi slabega položaja javnih

financ in naraščajočega javnega dolga, vladi ne preostane veliko manevrskega prostora za

fiskalne spodbude in povečevanje javne potrošnje. Na osnovi zapisanega zaključujemo, da

dolgoročno rešitev za kreiranje delovnih mest predstavlja močan in konkurenčen zasebni sektor.

Na ISR smo namreč prišli do zaključka, da je slaba gospodarska aktivnost BIH neposredna

posledica dejstva, da večino BDP države ustvarjajo državna podjetja, ki jih upravljata entiteti.

Podrobnejša analiza razkrije, da javna podjetja upravljajo politične stranke, njihove strategije so

vedno etnocentrično naravnane in zadovoljujejo le zasebne interese vodilnih ljudi. Takšna

situacija preprečuje, da bi se izoblikovalo svobodno podjetništvo in da bi se povečala

konkurenčnost na domačem tržišču. Vladi v bližnji prihodnosti ne načrtujeta večjih privatizacijskih

procesov.

Ocenjujemo, da je stand-by aranžma z Mednarodnim denarnim skladom, ki je bil sklenjen

septembra 2012, državi zagotovil stabilnost na finančnih trgih. Prevelika poraba na nižjih ravneh

oblasti predstavlja dodatno tveganje pri doseganju načrtovanih fiskalnih ciljev. Dogovor z

Mednarodnim denarnim skladom bi moral delovati stimulativno pri konsolidaciji javnih financ in

vplivati na odplačevanje zunanjega dolga. Menimo, da bi lahko prišlo do znižanja bonitetne ocene

v primeru občutnega poslabšanja pozicije BIH na mednarodnem trgu in neizpolnjevanja pogojev,

ki jih določa aranžma z Mednarodnim denarnim skladom.

44

Na osnovi predpostavk o gibanju gospodarskih trendov v evroobmočju in gibanju gospodarskih

trendov na domačem tržišču je za pričakovati, da bo gospodarstvo BIH v letu 2014 zabeležilo rast

BDP v višini dveh odstotkov. Pomembna komponenta potencialne rasti v naslednjih letih je rast

bruto investicij v infrastrukturne projekte (gradnja Koridora Vc v obeh entitetah in gradnja

Koridora 5C).

Kljub povečanju obsega tujih neposrednih investicij in izvoza bo domača potrošnja ostala na

nizki ravni

Pričakuje se, da bodo tuje neposredne investicije v naslednjem letu znašale 650 milijonov evrov,

kar predstavlja pet odstotkov BDP. Napoved temelji na predpostavki o sklepanju javno-zasebnih

partnerstev pri načrtovanih projektih Termoelektrarne Tuzla in odseka Koridorja Vc v Republiki

Srbski. Na rast BDP bo vplival tudi izvoz, saj pričakujemo, da se bo izvoz v letu 2014 še dodatno

okrepil.

Pričakujemo, da bo v prvi polovici leta domača potrošnja ostala na nizki ravni, vendar pa je za

pričakovati, da bodo imeli pozitivni gospodarski trendi pozitivne učinke na trg dela proti koncu

leta 2014 v obliki zmanjšanja brezposelnosti in povečanja neto plače. Povečano povpraševanje na

domačem tržišču bo vplivalo na rast uvoza.

5.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – največ zanimanja vzbuja

elektroenergetski sektor

V primerjavi z državami v regiji, se BIH nahaja na zadnjem mestu glede na investicijsko tveganje.

Tako je bila BIH kotirana v poročilu, ki ga je objavila ameriška zavarovalna hiša »Marsh«. V

poročilu je še zapisano, da BIH spada med politično nestabilna področja, kjer se investitorji

soočajo s problemom političnega nasilja. Polega tega je BIH zelo oddaljena od članstva v EU, kar

predstavlja dodaten minus za bodoče investitorje. Pravni okvir države je zelo negotov, birokratski

postopki ob registraciji novih podjetij pa so sporni in dolgotrajni. Poleg tega so dajatve in davki za

tuje investitorje precej visoki. Če k temu dodamo še visoko stopnjo gospodarskega kriminala,

lahko hitro ugotovimo, zakaj se tuji investitorji vse redkeje odločajo za investicije v BIH. V poročilu

45

Svetovne banke Doing Bussines se je BIH znašla na visokem 189. mestu glede na pogoje

poslovanja.

Zadnji podatki Centralne banke BIH kažejo, da so tuje neposredne investicije v prvih šestih

mesecih leta znašale 484,4 milijonov KM. Najpomembnejša investicija je bila realizirana v

elektroenergetskem sektorju BIH in znaša 82,4 milijonov KM. Podjetje ETF Rudnik –

Termoelektrarna Stanari je začelo z gradnjo termoelektrarne. Druga pomembna investicija v

energetskem sektorju je gradnja termoelektrarne Ugljevik 3 s strani Comisar Energy Group in

Elektropriverede Republike Srbske. Energetski sektor vzbuja največ zanimanja investitorjev. V letu

2014 naj bi začeli z gradnjo sedmega bloka Termoelektrarne Tuzla, napovedana je tudi realizacija

investicij v male hidroelektrarne na reki Drini. Zanimanje investitorjev prav tako vzbujata

kmetijski in turistični sektor.

46

6 KOSOVO

Leto 2013 je bilo, po letu 2008, ko je država razglasila neodvisnost, ponovno prelomno za

Kosovo. Po več-letnem sporu s Srbijo se zdi, da je bil s podpisom Resolucije o normalizaciji

odnosov med državama končno storjen korak naprej, ki je po naši oceni pokazal

demokratično zrelost kosovske politike. Slednjo je država dodatno potrdila tudi z uspešno

izvedbo lokalnih volitev na območju celotne države. V letu 2014 pričakujemo nadaljevanje

procesa normalizacije odnosov med Kosovom in Srbijo, še več truda kosovske zunanje

politike glede pridobivanja mednarodnih priznanj države in pridobivanja podpore za

članstvo Kosova v različnih mednarodnih organizacijah ter izvedbo predčasnih

parlamentarnih volitev, ki pa ne bo bistveno vplivala na notranje in zunanje politične cilje

kosovske politike. Leto 2014 bo po naši oceni za Kosovo gospodarsko še bolj uspešno kot je

bilo leto 2013. Pričakujemo rast BDP, povečanje izvoza, uvoza in tujih neposrednih

investicij. V letu 2014 bosta problematični še vedno ostali visoka stopnja brezposelnosti in

močno razširjena revščina. Večjega izboljšanja na področju obeh v letu 2014 ne

pričakujemo.

6.1 Kosovo v letu 2013

6.1.1 Analiza političnega dogajanja – podpis

memoranduma s Srbijo in uspešna izvedba lokalnih

volitev

Leto 2013 je bilo prelomno leto za Kosovo, saj je bil končno dosežen napredek pri normalizaciji

odnosov s Srbijo. Slednji ne bi bil mogoč brez EU. Po številnih, dolgih krogih pogajanj je kosovska

skupščina Resolucijo o normalizaciji odnosov s Srbijo sprejela z 89 glasovi za, petimi proti, en član

skupščine pa se je glasovanja vzdržal. Dogovor so podprle stranke LDK, PDK, AAK, AKR, KKR, SLS

in skupina 6+.

Slika 5: Lega Kosova v Evropi

47

Velik napredek je bil storjen tudi na notranje političnem področju, saj so novembra 2013 na

ozemlju celotne države potekale lokalne volitve. Relativno uspešna izvedba slednjih kaže na

počasen, a konstanten, razvoj demokracije v državi in dokazuje, da si kosovska politika močno

želi, da bi bilo Kosovo, kot mlada, komaj pet let stara država, enakovredna ostalim državam.

6.1.2 Javno mnenje – Tači in njegova stranka ostajata najbolj priljubljena

Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo, da najvišjo podporo v državi uživa PDK, stranka

aktualnega premierja Hašima Tačija. Na drugem mestu se nahaja LDK, tretje mesto pripada

gibanju Vetëtevendosje, vendar pa podpora gibanju, ki je znano predvsem po tem, da že od

vsega začetka nasprotuje sklenitvi sporazuma s Srbijo, narašča. To je pokazala tudi zmaga

njihovega kandidata na lokalnih volitvah v Prištini jeseni 2013. Na četrtem mestu se nahaja

stranka Ramuša Haradinaja AAK.

Ljudje so nezadovoljni s stanjem v državi. Glavna razloga za naraščajoče nezadovoljstvo, ki se že

kaže v vedno bolj pogostih protestih in nemirih, sta hitro naraščajoča stopnja revščine in visoka

stopnja brezposelnosti v državi, ki je med najvišjimi v Evropi.

6.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – najvišja gospodarska rast v regiji

Kosovo je bilo najrevnejša provinca v nekdanji Jugoslaviji, država pa še vedno velja tudi za

najrevnejšo v Evropi. Gospodarstvo počasi, a vztrajno raste. Napredek je viden tudi v prehodu na

tržni gospodarski sistem. Mednarodna finančna in gospodarska kriza, ki sta prizadeli ves svet, na

Kosovo nista imeli bistvenega vpliva, je pa razvoj gospodarstva še vedno pod močnim vplivom

spora s Srbijo. V letu 2013 se je država, zaradi omejevanja izvoza pšenice, zapletla v manjšo

trgovinsko vojno z Makedonijo, a je bila slednja hitro rešena. Spor, ki je bil kratkotrajen, ni

prerasel v političnega.

Kljub upočasnjeni gospodarski rasti v letu 2013, je Kosovo zabeležilo najvišjo stopnjo rasti BDP v

regiji. Glavna izziva kosovskega gospodarstva sta bila v letu 2013 trgovinski primanjkljaj in

izboljšanje poslovnega okolja. Na področju izboljšanja poslovnega okolja bi morala vlada izvesti

48

paket fiskalnih reform, ki bi preko nudenja različnih subvencij pripomogle k izboljšanju tistih

sektorjev, ki so bili prizadeti s strani konkurence, a drastičnih sprememb na tem področju v letu

2013 ni bilo opaziti.

6.2 Kosovo v letu 2014

ISR napoved za Kosovo za leto 2014

Posledica volilne reforme bodo predčasne volitve, ki bodo izvedene najkasneje oktobra 2014.

Pričakujemo nadaljnja pogajanja v smeri normalizacije odnosov s Srbijo.

Kljub visoki gospodarski rasti, se bosta stopnja brezposelnosti in revščine poviševali.

6.2.1 Politično predvidevanje – nadaljevanje pogajanj s Srbijo in predčasne

parlamentarne volitve

Na ISR ocenjujemo, da resolucija, ki sta jo Kosovo in Srbija podpisala spomladi 2013, ne

predstavlja mirovne pogodbe. Bolj kot za karkoli drugega gre pri njenem sprejetju za postavljanje

temeljev normalizacije odnosov med državama. Njeno sprejetje v letu 2013 je bila nujna

posledica razvoja dogodkov na severu Kosova. V letu 2014 bo ključna njena implementacija.

Glavni problem pri tem bo predstavljalo dejstvo, da se da njeno vsebino interpretirati na več kot

en način, kar je bilo očitno že v letu 2013.

V prvi polovici leta 2014 pričakujemo še bolj aktivne in neposredne pozive mednarodne skupnosti

k izpolnjevanju zavez obeh držav iz resolucije. Ocenjujemo, da se bodo pogajanja med triom EU-

Srbija-Kosovo o vseh odprtih vprašanjih znašla na mrtvi točki, v kolikor ne bodo zaključena do

februarja 2014. Razlog za to je dejstvo, da bodo spomladi izvedene Evropske volitve, predčasne

parlamentarne volitve pa bodo po naših napovedih izvedene tudi na Kosovu in v Srbiji. Fokus

vseh treh akterjev bo od drugega četrtletja leta 2014 namenjen izvedbi volitev in ne trilateralnim

pogajanjem.

49

Predčasne parlamentarne volitve in nov premier

Redne parlamentarne volitve naj bi bile izvedene leta 2015, a zaradi številnih nesoglasij v vladnih

krogih ocenjujemo, da obstaja realna možnost, da bodo izvedene že v letu 2014. Glede na to, da

naj bi bila dolgo pričakovana volilna reforma izvedene že januarja 2014, ocenjujemo, da se bodo

prebivalci Kosova na predčasne parlamentarne volitve odpravili že v poletnih mesecih, najkasneje

pa oktobra 2014. Raziskave, ki smo jih opravili na ISR kažejo, da se bo kosovska politika pri

oblikovanju nove vlade primorana soočiti s kar nekaj težavami.

Ocenjujemo, da bo veliko vlogo pri oblikovanju nove vlade odigrala stranka AAK Ramuša

Haradinaja. Slednji je v letu 2013 večkrat izjavil, da je pripravljen iti v koalicijo s katero koli

stranko, ki mu bo zagotovila mesto predsednika vlade in zdi se, da je zahteva predsednika AAK

brezkompromisna, zato odpira nova vprašanja o tem, kdo bo pripravljen stopiti v koalicijo z

njegovo stranko ter se odpovedati premierskemu stolčku. Ne pričakujemo, da bo sedanji premier

Hašim Tači prevzel še en mandat predsednika vlade, saj ocenjujemo, da se bo na naslednjih

predsedniških volitvah, ki bodo izvedene leta 2016, potegoval za mesto predsednika države.

Prioriteta kosovske diplomacije v letu 2014 bo najti čim hitrejšo pot do članstva v Organizaciji

Združenih narodov. Pričakujemo, da bo Kosovo v letu 2014 zaprosilo tudi za pred-članstvo v

agencijah Organizacije Združenih narodov. Članstvo v omenjeni organizaciji oz. pot do njega bo v

marsičem podvržena napetim odnosom med Kosovom in Srbijo. Rusija, tradicionalna zaveznica

in podpornica Srbije ter država z vetom v Organizaciji Združenih narodov, je namreč pripravljena

blokirati Kosovo na njegovi poti v omenjeno mednarodno organizacijo, če bi slednje od nje

zahtevala Srbija. Tudi zato je implementacija spomladi 2013 podpisanega sporazuma med

Kosovom in Srbijo ključnega pomena.

6.2.2 Kosovo in EU

EU konstantno poziva Kosovo in Srbijo naj pričneta izpolnjevati določila resolucije, a je

uresničevanje slednjih v praksi šibko. Novembrske lokalne volitve, ki niso minile brez incidentov v

spornih, severnih občinah, so zagotovo korak v smer, ki nakazuje, da je normalizacija odnosov

med državama v interesu tako Kosova kot Srbije.

50

Poročilo o napredku Kosova, ki ga je sredi oktobra 2013 objavila Evropska komisija, je pohvalilo

napredek države pri vzpostavljanju vladavine prava, a poudarilo, da je prostora za izboljšave in

nadaljnje napredovanje še ogromno. Evropska komisija je v svojem poročilu izrazila zaskrbljenost

nad stopnjo vmešavanja politike v sodstvo, na pomanjkanje reform v državni in širši javni upravi,

trgovino z ljudmi, svobodo medijev, na nekonkurenčnost kosovskega gospodarstva in nad visoko

stopnjo korupcije in organiziranega kriminala v državi. Zadnja raziskava agencije Gallup o

razširjenosti korupcije v politiki in javni upravi je, skupaj z nekaterimi afriškimi državami, uvrstila

Kosovo (skupaj z BIH) v sam vrh po obsegu korupcije, saj naj bi kar 90 odstotkov prebivalcev

Kosova menilo, da so njihovi politiki podkupljivi.

V kolikor bo država v letu 2014 storila pomembne premike na poti v Organizacijo združenih

narodov in v kolikor bo vsebina memoranduma med Kosovom in Srbijo spoštovana v celoti

pričakujemo, da bo država v roku leta ali dveh zaprosila za članstvo v EU.

6.2.3 Gospodarsko predvidevanje – nadaljnje odpiranje kosovskega gospodarstva bo

privabilo tuje investitorje

Gospodarsko-finančna kriza, ki zadnja leta pretresa Zahodni Balkan, je Kosovo prizadela bistveno

manj kot ostale države v regiji. Slednje je še posebej očitno, ko pogledamo rast BDP države in jo

primerjamo z rastjo BDP v ostalih zahodno-balkanskih državah. V obdobju od 2009 do 2012 se je

kosovsko gospodarstvo povprečno okrepilo za 3,5 odstotke. Gospodarska rast v tem obdobju je

posledica tuje pomoči in post-konfliktne rekonstrukcije države. Posledično pričakujemo, da se bo

rast BDP, v primerjavi z državami iz regije, v prihodnjih letih umirila,

51

Tabela 5: Ključni gospodarski kazalci za Kosovo

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP 2,3 % 2,6 % 4,2 %

Javni dolg (% BDP)* 6,2 % - -

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 0,3 % - -

Stopnja brezposelnosti* 44,0 % 43,0 % -

Letna sprememba izvoza -1,9 % 5,3 % 6,3 %

Letna sprememba uvoza -4,4 % 5,2 % 3,4 %

Vir: Mednarodni denarni sklad, *Svetovna banka

S (pre)visokim javnim dolgom Kosovo, za razliko od ostalih držav Zahodnega Balkana, nima

pretiranih težav. Da bi tako tudi ostalo, je država sprejela zakon, ki dopušča rast javnega dolga do

največ 40 odstotkov BDP. Kosovska vlada je z Mednarodnim denarnim skladom tudi sklenila

dogovor s katerim se je zavezala, da javnofinančni primanjkljaj države ne bo presegel dveh

odstotkov BDP. Glede na pričakovano rast BDP v letu 2014 ne pričakujemo bistvenega povečanja

javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja države.

Ključno za privabljanje investicij je izboljšanje poslovnega okolja

Kosovska vlada se zaveda pomena tujih neposrednih investicij za nadaljnji gospodarski razvoj

države, zato temu namenja vedno več pozornosti. Tuji investitorji se ob vstopu na kosovski trg

soočajo s številnimi ovirami, ki preprečujejo njihovo integracijo v kosovsko gospodarstvo. Glavne

ovire za prihod tujih investitorjev na Kosovo so: visoke obrestne mere, visok DDV na surovine,

slaba gospodarska stabilnost, stara in dodelana infrastruktura, nizka stopnja zaščite investicij ter

slabo izobražen kader. V zadnjih desetih letih je bilo na Kosovo s strani tujih vlagateljev vloženih

1,5 milijarde evrov. Povprečna vrednost naložbe na projekt je znašala 54 milijonov evrov.

Država uvozi največ vnaprej pripravljene hrane, pijače, tobaka, kemičnih produktov, mineralnih

produktov, strojev in električnih materialov. Glavne uvozne partnerice Kosova so: Makedonija,

Nemčija, Srbija, Italija, Kitajska in Turčija. V letu 2014 ne pričakujemo sprememb pri strukturi

uvoženih dobrin in uvoznih partneric.

52

Glavni izvozni panogi Kosova sta kovinska industrija (47 odstotkov celotnega izvoza) in mineralni

produkti (30 odstotkov celotnega izvoza). Država izvaža še hrano, plastiko, stroje, električne

materiale in tekstil. Glavne izvozne partnerice Kosovo so: Italija, Albanija, Makedonija, Švica, Črna

gora in Nemčija. Ne pričakujemo, da se bo struktura izvoza ali izvoznih partneric v letu 2014

bistveno spremenila. Dobiček izvoza v letu 2013 je beležil rahlo, a konstantno rast. V letu 2014

pričakujemo nadaljevanje tega trenda.

Trend rast brezposelnosti in stopnje revščine se bo nadaljeval tudi v letu 2014

Sodeč po zadnjih podatkih Statistične agencije Kosovo večina zaposlenih v državi zasluži med 300

in 400 evri na mesec. Močno pa se med seboj razlikujejo ocene o tem kolikšen je dejanski prag

revščine v državi in kolikšen mesečni dohodek omogoča človeka vredno, dostojno življenje. Po

nekaterih podatkih naj bi povprečna družina z dvema otrokoma na mesec potrebovala 584 evrov,

precej več od domnevnega povprečnega dohodka, zato ne preseneča podatek, da je Kosovo

najrevnejša država v Evropi. Upoštevajoč dejstvo o hitro naraščajoči stopnji revščine v državi je

močno zaskrbljujoč podatek o tem, da se življenje v državi draži. Septembra 2013 so bile cene na

Kosovu v primerjavi s septembrom 2012 višje za 0,2 odstotka (Statistična agencija Kosovo).

Najbolj se je podražilo sadje, meso, cigarete, bančne storitve, čaj, kava, kakav, oblačila in čevlji. V

primerjavi z avgustom 2013 so bile cene septembra 2013 0,2 odstotka nižje, a trenda zniževanja

cen v letu 2014 ni pričakovati. Posledično se tudi kupna moč ne bo izboljšala.

Neenotni so tudi podatki o višini stopnje brezposelnosti. Statistična agencija Kosovo je sporočila,

da ta znaša 30,9 odstotkov, pri našem raziskovanju podatkov pa smo naleteli na različne podatke,

ki stopnjo brezposelnosti ocenjujejo na vrednosti od 30 pa vse do 45 odstotkov. Ocenjujemo, da

je slednje posledica dejstva, da država nima uradnih podatkov o tem koliko ljudi dela v zasebnem

sektorju. Na našem inštitutu ocenjujemo, da bo stopnja brezposelnosti v letu 2014 znašala okoli

45 odstotkov. Kosovo ima tudi najnižjo stopnjo zaposlenosti v Evropi. Ta med delovno sposobnim

prebivalstvom znaša zgolj 36,9 odstotkov.

53

6.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – kmetijski in energetski

sektor najbolj privlačna za tuje vlagatelje

Potencial za privabljanje tujih neposrednih investicij v letu 2014 vidimo v kmetijskem sektorju.

Slednjega je prepoznalo tudi avstrijsko podjetje ATI GmbH, ki se ukvarja s proizvodnjo kmetijske

opreme, saj je pričelo vlagati v kosovski kmetijski sektor. Ustvarjeno naj bi bilo 35 novih delovnih

mest, investicija pa bo omogočila sodelovanje več kot sto kmetov v tem projektu, ki ga finančno

podpira Avstrijska razvojna agencija.

Kosovo si želi investicije zagotoviti tudi v energetskem sektorju. Država si želi postati del Trans-

jadranskega plinovoda, čemur pa močno nasprotuje Srbija, ki se že nekaj časa zavzema za to, da

bi se Kosovo priključilo Južnemu toku, čemur pa močno nasprotuje Rusija, ki Kosova ne priznava

kot neodvisne države. V zraku še vedno visi tudi ideja o izgradnji plinovoda, ki bi povezal Niš in

Prištino. Dokaz za to, da si država želi nadaljnjega razvoja energetska sektorja, je tudi julijski

kredit Evropske banke za obnovo in razvoj kosovski finančni instituciji Kreditimi Rural i Kosoves v

višini 1,5 mio EUR za investicije v energetske projekte. Posojilo je bilo odobreno v okviru

kosovskega projekta za trajnostno energijo (KoSEP), ki ga je omenjena banka odobrila maja letos.

V okviru omenjenega projekta bo na voljo do 12 milijonov evrov za naložbe v projekte energetske

učinkovitosti in obnovljivih virov energije, kar je zagotovo dobra priložnost za potencialne tuje

investitorje.

Privatizacijski val je zajel tudi Kosovo. Kosovska vlada se je 16. aprila 2013 odločila, da bo prodala

svoj 75-odstotni delež v telekomunikacijskem podjetju PTK nemškemu konzorciju AKP Axos

Capital, ki združuje ameriške in evropske investitorje. Preostali 25-odstotni lastniški delež v PTK

naj bi država za enkrat še obdržala. Pričakujemo nadaljnjo privatizacijo državnega premoženja in

s tem odpiranje novih možnosti za investicije.

54

7 MAKEDONIJA

Na začetku leta 2013 je bila Makedonija politično razklana, saj je opozicija bojkotirala delo

parlamenta, ker se ni strinjala s proračunom za leto 2013, ki pa je bil kljub nasprotovanju

sprejet po hitrem postopku. Lokalne volitve, ki so potekale marca, so pokazale, da če si želi

opozicija, zagotoviti večjo podporo državljanov, mora zamenjati svojega voditelja.

Predsednik največje opozicijske stranke SDSM Branko Crvenkovski je sprejel odgovornost

in odstopil. Na gospodarskem področju so se v letu 2013 pokazali prvi znaki okrevanja po

recesiji leta 2012. Zahvaljujoč razmahu gradbene in predelovalne industrije je Makedonija

v letu 2013 zabeležila pozitivno gospodarsko rast. Po pričakovanjih se bodo pozitivni

gospodarski trendi nadaljevali tudi v letu 2014. Kljub temu, da so namigi o predčasnih

parlamentarnih volitvah vse pogostejši, ne pričakujemo spremembe razmerja političnih

moči.

7.1 Makedonija v letu 2013

7.1.1 Analiza političnega dogajanja – s

posredovanjem EU dosežen dogovor o

sodelovanju med koalicijo in opozicijo

Politična napetost se je proti koncu leta 2012 sprevrgla v politično nestabilnost, ki je trajala vse do

lokalnih volitev marca 2013. Na volitvah je največ županov dobila vladajoča koalicija, ki jo

sestavljata VMRO-DPMNE in DUI. V prvem krogu je bilo izvoljenih 51 županov. Pomembnost

lokalnih volitev se skriva v prenehanju politične krize med koalicijo in opozicijo, ki je nastala

zaradi oblikovanja in sprejemanja proračuna za leto 2013. Od decembra do februarja je

opozicijski blok na čelu z SDSM bojkotiral delo parlamenta in grozil, da ne bo sodeloval na

lokalnih volitvah. S posredovanjem EU je bil dosežen kompromisni dogovor o sodelovanju

opozicije na volitvah. Zaradi neuspeha na volitvah, je dolgoletni predsednik opozicijske

Socialdemokratske stranke Makedonije (SDSM) Branko Crvenkovski odstopil s svojega položaja.

Slika 6: Lega Makedonije v Evropi

55

Na 14. kongresu je bil izglasovan nov predsednik stranke Zoran Zaev, župan Strumice, ki je dobil

večino glasov.

Poročilo Evropske komisije o napredku države dodatno stopnjevalo politično napetost

Kljub temu, da se je opozicija vrnila v parlament, so politični odnosi ostali napeti. K stopnjevanju

napetosti je dodatno doprineslo tudi poročilo Evropske komisije. Poročilo komisije je bilo

pozitivno, vendar je izpostavilo, da država ni naredila večjega napredka na najbolj kritičnih

področjih - v odnosih z Bolgarijo in v sporu glede imena z Grčijo. Po objavi poročila Evropske

komisije, je Evropski svet odločil, da Makedonija ni pripravljena za začetek pristopnih pogajanj z

EU.

Makedonska vlada bi morala zavzeti aktivnejšo pozicijo v dialogu z Grčijo, saj zaradi tega spora

država ostaja kandidat za začetek pristopnih pogajanj že osem let. Dodaten razlog za blokado

države na poti v EU vidimo v notranjepolitični situaciji v državi. Konstanten spor med koalicijo in

opozicijo močno zavira napredek države in onemogoča konsenz pri pomembnih vprašanjih.

Glede na trenutno politično situacijo v državi del strokovne javnosti predvideva, da bi lahko

Makedonija celo izgubila dosedanji status in se tako vrnila korak nazaj v pogajanjih z EU. Po drugi

strani pa makedonska vlada nima plana B za prihodnost države, saj glede na majhnost tržišča in

družbo, ki je sestavljena iz različnih nacionalnosti ter zato nagnjena k pogostejšim konfliktom,

vstop v EU in NATO predstavlja edino sprejemljivo prihodnost za Makedonijo.

7.1.2 Javno mnenje – prebivalci še vedno najbolj zaupajo vladajoči VMRO-DPMNE

Zaupanje prebivalcev v politike je na nizki ravni. Zadnja javnomnenjska raziskava je pokazala, da

kar 30 odstotkov volivcev ne bi oddalo svojega glasu, če bi bile volitve izvedene decembra 2013.

Med političnimi strankami beleži najvišjo podporo vladajoča VMRO-DPMNE premierja Nikole

Gruevskega, podpora opozicijski SDSM pa je po odstopu prejšnjega predsednika Branka

Crvenkovskega začela naraščati. Sedaj znaša 15,8 odtokov. Vse ostale politične stranke beležijo

zelo nizko podporo.

56

7.1.3 Analiza gospodarskega dogajanja – vidne posledice gospodarskega okrevanja

Po recesiji v letu 2012 se je makedonsko gospodarstvo v letu 2013 začelo krepiti na podlagi rasti

gradbenega sektorja in predelovalne industrije. Po podatkih Državnega zavoda za statistiko se je

v letu 2013 pričel trend rasti industrijske proizvodnje, ki se je februarja, v primerjavi z enakim

obdobjem lani, povečala za 4,5 odstotke. Povečalo se je tudi število zaposlenih v industriji (za 0,4

odstotke). Največ novih delovnih mest je omogočil rudarski sektor, saj se je tu, zaradi povečanega

povpraševanja, število zaposlenih povišalo za 8,5 odstotkov.

V prvih treh mesecih tekočega leta Makedonija beleži rekorden izvoz hrane. Ta je znašal 39

milijonov evrov. Če se bo ta pozitiven trend nadaljeval do konca leta, je pričakovati, da bodo

kmetovalci zabeležili promet v višini 400 milijonov evrov.

V drugem četrtletju 3,9-odstotna rast BDP

Pozitivna gospodarska gibanja v evro območju v prvi in drugi tretjini leta so imela pozitiven vpliv

tudi na makedonsko gospodarstvo, še posebej na povečanje izvoza v države EU. Ta se je v prvi

polovici leta 2013 povečal za 10 odstotkov. V drugem četrtletju je bila tako zabeležena rast BDP v

višini 3,9 odstotkov. Najvišjo rast je zabeležila gradbena industrija v višini 33,2 odstotkov. V

primerjavi z enakim obdobjem lani se je povečala tudi poraba gospodinjstev. Ta je večja za 3,5

odstotkov, njen delež v strukturi BDP pa znaša 75,9 odstotkov.

Pozitivne novice je ponudila tudi industrijska proizvodnja, saj se je julija promet v industriji, v

primerjavi z enakim obdobjem lani, povečal za 6,7 odstotkov. Pozitivni gospodarski trendi so se

odrazili tudi na stopnji brezposelnosti, ki se je v drugi tretjini leta zmanjšala in sedaj znaša 28,8

odstotkov. Največ zaposlenih šteje predelovalna industrija.

Povečanje deleža tujih neposrednih investicij

Po podatkih Narodne banke Makedonije so tuje neposredne investicije v prvih šestih mesecih

leta 2013 znašale 130,5 milijonov evrov, kar je za 42 milijonov evrov več kot v enakem obdobju

lani. Velik delež tujih neposrednih investicij pripada ponovnim investicijam. Med investitorji, ki so

57

razširili proizvodnjo v Makedoniji je tudi italijansko podjetje Teknohoze, ki je začelo z gradnjo

druge tovarne v Skopju (podjetje Teknohoze je prvič v Makedonijo investiralo pred letom dni).

Izvajalec projekta bo podjetje Aktiva DOO Štip, ki mora dokončati gradbena dela do decembra

leta 2014. Nova naložba podjetja naj bi znašala okrog 11 milijonov evrov in naj bi odprla 150

novih delovnih mest.

V poročilu je agencija Fitch navedla, da njena ocena temelji na boljši napovedi gospodarske rasti,

zmernem proračunskem primanjkljaju in javnem dolgu, stabilni valuti ter stabilnem bančnem

sektorju. Po njihovi oceni bo v letu 2013 makedonsko gospodarstvo, zahvaljujoč razvoju

gradbeništva, zabeležilo rast v višini 2,7 odstotkov. V letih 2014 in 2015 pa naj bi država, zaradi

povečanja obsega izvoza in investicij, ustvarila še višjo gospodarsko rast.

7.2 Makedonija v letu 2014

ISR napoved za Makedonijo za leto 2014

Ocenjujemo, da kljub zanikanju makedonskih politikov, obstaja možnost izvedbe predčasnih

volitev.

Večjega napredka glede približevanja Makedonije EU v letu 2014 ne bo.

Pričakujemo povečanje obsega tujih neposrednih investicij.

7.2.1 Politično predvidevanje – predčasne parlamentarne volitve vse pogostejša tema

na politični sceni

Kljub enotnemu stališču predsednikov vseh strank, da Makedonija v tem trenutku ne potrebuje

predčasnih parlamentarnih volitev, so prav predčasne volitve vse pogostejša tema na politični

sceni. Premier in predsednik največje koalicijske stranke VMRO-DPMNE Nikola Gruevski je dejal,

da njegova stranka ne bo vztrajala pri predčasnih volitvah. Kljub temu je ocenil, da je podpora

stranki tako visoka, da si bo stranka, če do njih pride, zagotovila zmago na volitvah. Do

58

predčasnih volitev bi lahko pripeljali tudi koalicijski prepiri med VMRO-DPMNE in DUI.

Ocenjujemo tudi, da bodo na razpad ali stabilnost koalicije močno vplivala pogajanja z Grčijo.

Predsednik albanske stranke DUI Ali Ahmeti je nekajkrat dejal, da država nima časa za predčasne

volitve ter, da mora vlada intenzivneje delati na rešitvi spora z Grčijo. Pripravljenost na volitve je

izrazil tudi predsednik največje opozicijske stranke SDSM.

Upoštevajoč novejšo politično zgodovino države ugotavljamo, da so predčasne volitve vprašanje,

ki je konstantno prisotno na politični sceni. Samo v času vladanja VMRO-DPMNE so dvakrat

potekale predčasne volitve. Dodaten razlog, ki govori v prid izvedbi predčasnih volitev vidimo v t.i.

marčevskem dogovoru, ki predvideva razpravo o predčasnih parlamentarnih volitvah. Predčasne

volitve utegnejo zasenčiti zelo pomembna politična vprašanja, ki jih mora reševati vlada. V

primeru predčasnih volitev ocenjujemo, da bodo te potekale skupaj s predsedniškimi marca

2014. Sočasno bodo skupne volitve pripomogle k doseganju potrebnega cenzusa za

predsedniške volitve, saj so državljani pokazali zelo nizko stopnjo motiviranosti pri volilni

udeležbi.

Zametki predvolilne kampanje

Le nekaj dni pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2014 je premier Nikola Gruevski

napovedal 5-odstotni dvig pokojnin in plač. Na ISR smo izjavo premierja sprejeli s presenečenjem,

saj ima država še vedno dokaj visok proračunski primanjkljaj in visoko stopnjo brezposelnosti.

Stabilen in vzdržen pokojninski sistem vključuje rast gospodarstva in, najpomembnejše, rast

stopnje zaposlenosti. Večja stopnja zaposlenosti zagotavlja večja vplačila v sklad za pokojninsko

zavarovanje. Če ne bo prišlo do povečanja zaposlenosti, lahko pričakujemo višje pokojnine le za

krajše obdobje. Posledično se utegne v kratkem povečati tudi starostna meja za upokojitev.

Trenutno razmerje znaša 1,7 zaposlenega na enega upokojenca. Po grobih izračunih so za

vzdržen pokojninski sistem potrebni trije zaposleni na enega upokojenca. Izjava premierja

preseneča tudi zaradi dejstva, da je luknja v državnem skladu za pokojninsko zavarovanje vsako

leto globlja. V minulem letu je vlada s finančno injekcijo iz državne blagajne pokrila celo 42

odstotkov pokojnin.

59

Izjavo Gruevskega lahko ocenimo kot del predvolilne kampanje, saj se bližajo predsedniške

volitve. Da je vladajoča VMRO-DPMNE že začela s predvolilno kampanjo, priča tudi povečana

aktivnost članov njegovega kabineta. Upoštevajoč dosedanji razvoj dogodkov, na ISR ocenjujemo

možnost predčasnih parlamentarnih volitev kot zelo verjetno. Od leta 2006 dalje so bile vse

parlamentarne volitve v državi izvedene predčasno. Zaradi tega makedonsko polarizirano

politično sceno zaznamuje permanentna politična kampanja. Tempo kampanje določa vladajoča

VMRO-DPMNE, ki ji v zadnjem času sledi tudi opozicijska SDSM.

Proračun za leto 2014 bi lahko ponovno ogrozil politično stabilnost države

Makedonska vlada je na isti seji parlamentu predstavila štiri ključne dokumente: rebalans

proračuna za leto 2013, predlog proračuna za leto 2014, bilanco stanja proračuna za 2012 in

letno poročilo o upravljanju z javnim dolgom. Rebalans proračuna je bil predstavljen z veliko

zamudo. Po besedah bivšega guvernerja Narodne banke Makedonije Petra Goševa zamuda

predstavlja očiten kazalec, da si vlada hoče kupiti več časa, ker so odhodki večji od načrtovanih in

da pričakuje višji proračunski primanjkljaj.

Na ISR se strinjamo z Goševim, saj je vlada javnosti sporočila, da proračunski primanjkljaj znaša

3,5 odstotkov BDP (le mesec dni po rebalansu proračuna se je proračunski primanjkljaj povečal in

dosegel 3,9 odstotkov BDP). Na ISR glavno težavo pri tem vidimo v dejstvu, da vlada prej ni

načrtovala primanjkljaja v soglasju s parlamentom. Pred parlamentom ni bil predstavljen niti

program zadolževanja, soglasje je bilo sprejeto samo na ravni vlade. S temi dejanji je vlada

suspendirala ustavno pozicijo parlamenta. To in še dejstvo, da je vlada predstavila štiri zelo

pomembne dokumente na enem zasedanju, nam govori o nedemokratičnosti sistema, saj na ta

način vlada sama oblikuje javno mnenje in ne pusti prostora polemikam, ki bi razkrile napake.

Glede na dogodke iz leta 2012 obstaja velika verjetnost, da bo tudi proračun za leto 2014 zamajal

politično stabilnost.

7.2.2 Makedonija in EU – nedoseganje notranjega konsenza ogroža pot v EU

Makedonija je prva država iz regije, ki je podpisala Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z EU.

Država ostaja kandidatka za začetek pristopnih pogajanj z EU že osem let. Potem, ko je Evropski

60

svet že četrto leto zapored sprejel odločitev, da ne bo razpravljal o pristopu Makedonije k EU, je

Richard Howitt, poročevalec za Makedonijo, kot ključne probleme države izpostavil: človekove

pravice, parlamentarno demokracijo, svobodo tiska, svobodo govora in nezmožnost političnega

dialoga. Bivši predstavnik EU v Makedoniji Erwan Fouere je ocenil, da Makedonija poleg vstopa v

EU nima druge alternative, zato je pozval politike k dialogu in reševanju sporov s sosedami.

Dejstvo je, da mora makedonska vlada pokazati več zanimanja za razrešitev spora, saj to blokira

državo že nekaj časa. Razlog, ki dodatno otežuje končno rešitev vprašanja z Grčijo je, da

Makedonija nima notranjega konsenza in skupnega stališča o tem vprašanju. Na nekoherentnost

makedonske vlade pa dodatno vpliva politična kriza, ki je nastala minuli december in je še

dodatno razdelila makedonsko javnost. Menimo, da bi rešitev spora, ki traja že dve desetletji,

pozitivno vplivala na celotno regijo. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da makedonska

javnost ne pričakuje veliko sprememb po vstopu v EU. Kot glaven razlog za stagnacijo države

večina prebivalcev navaja nezmožnost notranjega političnega dialoga.

Spor okrog imena z Grčijo – propaganda vladajoče stranke

Dogovor bi bil mogoč v primeru, če bi se politične stranke odpovedale izkoriščanju spora okrog

imena za notranje politične namene. Premier Nikola Gruevski bi moral nadaljevati s prakso iz leta

2008, ko je po vsakem sestanku informiral ostale politične stranke in makedonsko javnost o

novih predlogih. Ocenjujemo, da je to nujno potrebno za izboljšanje notranje politične situacije v

državi in povečanje zaupanja v predsednika vlade. V zadnjih nekaj mesecih je koalicija

vzpostavljala monopol nad informacijami, ki jih je pridobila na srečanjih z Grčijo. S tem dejanjem

je pustila prosto pot špekulacijam in vplivala na poslabšanje odnosov na notranjepolitičnem

prizorišču. Ključna stališča Makedonije pri tem vprašanju so: zagotovitev, da bosta makedonski

jezik in identiteta ostala nedotaknjena, zagotovitev, da Grčija ne bo zahtevala spremembe Ustave

in osebnih dokumentov prebivalcev ter da bo Grčija podprla državo na evroatlantski poti.

Premier in predsednik vladajoče VMRO-DPMNE Nikola Gruevski si je z vztrajanjem pri

nepopustljivem stališču v zvezi z imenom, ki je mejilo na nacionalizem, poviševal rejting in

priljubljenost. Sestavni del njegove politike je bila tudi t.i. »antikvizacija«, kar vključuje izgradnjo

61

monumentalnih antičnih spomenikov in uzurpacija antične zgodovine. Na ISR ocenjujemo, da je

politika Gruevskega okrepila njegovo politično moč, vendar je oslabila pogajalsko pozicijo države.

7.2.3 Gospodarsko predvidevanje – rast BDP se bo v naslednjih letih krepila

Okrevanje makedonskega gospodarstva, ki se je začelo v letu 2013 se bo nadaljevalo tudi v letu

2014. Za pričakovati je, da se bo še naprej povečeval izvoz in obseg tujih neposrednih investicij.

Na srednji rok mora država zmanjšati odvisnost od gradbenega sektorja in nadaljevati z

izboljševanjem konkurenčnosti gospodarstva, saj je za pričakovati, da bodo v prihodnjem

investicije nosilke rasti gospodarstva.

Tabela 6: Ključni gospodarski kazalci za Makedonijo

2012 2013 2014

Letna sprememba BDP -0,4 % 2,1 % 2,5 %

Javni dolg (% BDP) 34,0 % 36,1 % 37,9 %

Tuje neposredne investicije (% BDP)* 3,2 % 4,8 % -

Stopnja brezposelnosti 31,0 % 30,0 % 29,9 %

Letna sprememba izvoza 0,0 % 4,5 % 5,5 %

Letna sprememba uvoza 5,2 % 3,0 % 5,7 %

Vir: Evropska komisija, *Svetovna banka

Gibanja na trgovinskem in investicijskem področju bodo, skupaj s pričakovanji za rast domače

potrošnje, vodila k večji rasti v letu 2015. Kljub ocenam o povečanju proračunskega primanjkljaja

(ta naj bi konec leta znašal 4,2 odstotkov BDP), se bo gospodarska aktivnost krepila tudi v letu

2014. Po dvigu inflacije v letu 2013, lahko v letu 2014 pričakujemo stabilizacijo cen na globalnem

tržišču in s tem povezano nižjo inflacijo.

Najbolj optimistične napovedi predvidevajo, da se bo v letu 2014 inflacija gibala okrog dveh

odstotkov. Izvozna dejavnost se bo, na osnovi napovedane širitve nekaterih proizvodnih kapacitet

in napovedanega povpraševanja na tujih trgih, krepila tudi v letu 2014. Za pričakovati je, da bo

62

tako okolje delovalo stimulativno pri domačih investitorjih, kar bi skupaj z napovedanimi tujimi

investicijami vodilo h krepitvi investicijskega cikla. Na osnovi teh kazalcev lahko pričakujemo, da

bo v letu 2013 rast BDP dosegla 2,1 odstotkov, v letu 2014 se bo ta še dodatno okrepila in dosegla

2,5-odstotno rast.

Znižanje stopnje brezposelnosti in povečanje domače potrošnje

Povečana investicijska in izvozna dejavnost bosta pozitivno vplivali tudi na trg dela. Sledilo naj bi

zmanjšanje stopnje brezposelnosti, posledično naj bi prišlo tudi do povečanja povpraševanja na

domačem trgu. Makedonija beleži relativno visoko stopnjo brezposelnosti, vendar je za

pričakovati, da se bodo pozitivna gibanja, ki so se začela v letu 2013, nadaljevala tudi v letu 2014.

Brezposelnost se bo zmanjševala tudi na račun povečanja investicijske in izvozne dejavnosti. Za

pričakovati je, da se bodo s povečanjem stopnje zaposlenosti sorazmerno povečevale tudi plače.

Proračun za leto 2014 predvideva prihodke v višini 2,57 milijard evrov in odhodke v višini 2,87

milijard evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 3,5 odstotkov BDP. Proračun je bil oblikovan

na predpostavki, da bo gospodarska aktivnost v letu 2014 intenzivnejša ter da bo posledično BDP

ustvaril rast makedonskega gospodarstva v višini 3,2 odstotkov. Vlada prav tako pričakuje nizko

in stabilno inflacijo, ki naj ne bi presegla 3,3 odstotkov. Le nekaj dni pred predstavitvijo predloga

proračuna za leto 2014 je premier Nikola Gruevski napovedal 5-odstotno povečanje pokojnin in

plač. Povečanje plač predvideva tudi proračun. Povečanju plač so namenjena sredstva v višini 350

milijonov denarjev oziroma 5,7 milijonov evrov. Za povečanje pokojnin se predvidevajo sredstva v

višini 1,8 milijard denarjev oziroma 29,3 milijonov evrov.

Povečanje obsega tujih investicij in javnega dolga

Po napovedih Makedonske narodne banke bodo tuje neposredne investicije v letu 2014 dosegle

4,5 odstotkov BDP. Kljub optimističnim napovedim, se v naslednjem letu pričakuje previdna

fiskalna politika, ki bo usmerjena h konsolidaciji proračunskega primanjkljaja in ohranjanju

javnega dolga na relativno nizki ravni.

63

Makedonija beleži najnižji javni dolg v regiji, vendar je za pričakovati, da se bo ta v letu 2014

povečal. Bančni sistem ostaja stabilen, zato ocenjujemo, da bo devizni tečaj makedonskega

denarja, zahvaljujoč monetarni politiki, še naprej ostal stabilen.

7.2.4 Priložnosti za tuje neposredne investicije v letu 2014 – izboljšanje investicijskega

okolja in infrastrukturni projekti sta ključni točki investicijske politike

Po najnovejših podatkih, ki jih je objavila Narodna banka Makedonije, so tuje neposredne

investicije v prvi polovici leta znašale 101,4 milijonov evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani

se je njihova vrednost povečala za 20 odstotkov. Analiza, ki smo jo opravili na ISR, je pokazala, da

je bilo največ investicij realiziranih januarja, ko je njihova vrednost dosegla 34,1 milijon evrov.

Velik delež pripada ponovnim investicijam. Podjetja, ki že poslujejo na makedonskem tržišču so

zelo zadovoljna s poslovnim okoljem v državi, saj ima Makedonija eno najnižjih davčnih stopenj v

Evropi.

V letu 2014 so napovedani veliki investicijski projekti na področju potne in železniške

infrastrukture, na področju energetike in kmetijstva. V letu 2014 se bo začela gradnja dveh

avtocest Štip – Sveti Nikole in Kičevo – Ohrid. Vrednost obeh projektov presega 580 milijonov

evrov. Gradnja naj bi bila končana v treh letih. Vladni program infrastrukturnih projektov

predvideva, da bo do leta 2020 Makedonija dobila še 11 novih avtocest. Makedonska vlada si

tudi sicer obeta veliko od razvoja energetskega sektorja. Ministrstvo za gospodarstvo je tako na

primer že predstavilo strateški načrt vlade za razvoj energetskega sektorja. Strategijo bi lahko

ocenili za dokaj ambiciozno, saj vključuje številne projekte, gradnjo novih termo, hidro in vetrnih

elektrarn. Vključno z letom 2017 naj bi v energetiko vložili 1,26 milijard evrov.

Tuji investitorji zelo zadovoljni s poslovnim okoljem v državi

Na globalnem investicijskem forumu, ki je potekal na Ohridu, so spregovorili tudi tuji investitorji,

ki že nekaj časa delujejo na makedonskem tržišču. Direktor nizozemskega podjetja za proizvodnjo

avtobusov Philip Van Hall je dejal, da je zelo zadovoljen s poslovnim okoljem v državi. Za delo na

makedonskem tržišču, na področju tekstilne industrije, pa se je odločilo še eno nizozemsko

64

podjetje. Podjetje Van Puijenbroek Textiel je odprlo tovarno v Makedoniji. Gradnja tovarne se je

začela septembra 2012, investicija pa se ocenjuje na dva milijona evrov. Prvo investicijo je

napovedal tudi direktor investicijskega sklada SEAF Makedonija 1 Huberus van der Vaart.

Vrednost investicije se ocenjuje na tri milijone evrov. Hrvaško podjetje Kumel je že začelo z

realizacijo investicije v vrednosti sedem milijonov evrov. Podjetje naj bi odprlo več kot 150

delovnih mest. Direktorica podjetja Aleksandra Lalić je dejala, da je zelo zadovoljna s pogoji, ki jih

ponuja makedonska vlada.

Tehnološko-industrijske cone

Svetovna banka je Makedonijo v poročilu Doing Business uvrstila na 25. mesto, kar je tudi

najboljša uvrstitev med državami jugovzhodne Evrope. Svetovna banka navaja, da je država

ustvarila napredek pri zmanjšanju čakalne dobe za priključek električne energije za proizvodne

obrate. Država je prav tako, na osnovi varovanja transakcij, zagotovila boljšo zaščito za

investitorje. Kljub dobri uvrstitvi pa mora biti več storjeno na področju plačilne discipline in

davčnih olajšav.

Ocenjujemo, da povečan obseg tujih neposrednih investicij temelji na novi vladni strategiji

privabljanja tujih investitorjev. Veliko zanimanja pri tujih investitorjih so požele tehnološko-

industrijske cone, v katerih so pogoji za poslovanje zelo ugodni. V Makedoniji so bile v zadnjih leti

oblikovane tri tehnološko-industrijske cone. Vlada je za naslednja leta že napovedala oblikovanje

novih con.

65

8 ISR

Inštitut za strateške rešitve je think-tank, ki podpira in spodbuja mednarodno povezovanje v

podporo trajnostnemu, gospodarskemu in družbenemu razvoju. Inštitut je nastal kot posledica

zavedanja, da se svet spreminja in da je strateško povezovanje, ki bi omogočilo trajnostni

napredek in razvoj preko sodelovanja na mikro ravneh, ključno za našo prihodnost. Naša vizija je

postati vodilni center znanja in referenčna točka za podporo ter pospeševanje mednarodnega

gospodarskega sodelovanja, podjetništva in trajnostnega razvoja v Sloveniji ter na Zahodnem

Balkanu.

8.1 Kdo smo?

a.) TINE KRAČUN, direktor

Magisterij iz Politike, varnosti in povezovanja v jugovzhodni Evropi je pridobil na University

College London, School of Slavonic and East European Studies po tem ko je diplomiral iz

mednarodnih študij na Washington College, ZDA. Trenutno opravlja doktorat iz mednarodnega

poslovanja na Ekonomski fakulteti, Univerza v Ljubljani. Tekoče govori angleško, nemško, srbsko

in hrvaško in ima osnovno znanje ruščine in španščine. Ima dolgoletne izkušnje iz poslovnega

svetovanja.

b.) MAJA BRATUŠA, analitik

Magistra diplomacije in diplomantka mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede.

Na ISR opravlja delo analitika. Odgovorna je za spremljanje političnega, gospodarskega in

družbenega dogajanja na Hrvaškem, Kosovu, v Črni gori in Sloveniji. Skrbi tudi za delovanje naše

spletne strani in družabnih omrežij.

c.) IVANA ANGELOVA, analitik

66

Absolventka ruskega jezika in književnosti ter hrvaškega, srbskega in makedonskega jezika s

književnostjo. Na ISR opravlja delo analitika. Odgovorna je za spremljanje političnega,

gospodarskega in družbenega dogajanja v Srbiji, BIH in Makedoniji. Njeno delo je povezano tudi s

pošiljanjem ISR poročil, analiz in ostalih gradiv našim naročnikom.

Inštitut za strateške rešitve

Erbežnikova 2

1000 Ljubljana

Slovenija

T: 0599 26 591

E: info@isr.si

S: http://www.isr.si/

: https://www.facebook.com/ISRLjubljana

: https://twitter.com/ISRLjubljana