UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO -POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Analiza borznih trendov v državah v tranziciji

Kandidat : Predrag Sičanović Študent rednega študija Številka indeksa : 81576065 Program : Visokošolski strokovni Študijska smer : Finance in bančništvo Mentor : prof. dr. Sebastjan Strašek

Maribor, april 2006

Predgovor V mojem diplomskem delu se bom posvetil analizi borznih trendov v osmih tranzicijskih državah, ki so omenjene v samem naslovu diplomskega dela. Še preden se pa posvetim samemu bistvu diplomskega dela, je potrebno na kratko razložit nekatere stvari, ki jih zaradi omejenega obsega diplome kasneje ne morem razlagat. Finančni trg v najširšem smislu delimo na trg denarja in trg kapitala. Najpomembnejša funkcija trgov kapitala je, da povečujejo obseg varčevanja in ga usmerjajo v najbolj produktivne naložbe. Razvoj kapitalskih trgov potrebuje vsaka država, saj če se razvija finančni trg in z njim povezan trg kapitala, potem se razvija celotna ekonomija v tej državi. Med tranzicijske države štejemo vse bivše socialistične države, ki so po spremembah konec 80-tih let postale del kapitalističnega ekonomskega sistema. Kljub temu da niso vse države štartale iz iste štartne pozicije, saj so nekatere ( Madžarska, Poljska in Slovenija ) že prej vpeljale tržne cene, je za vse te države značilno, da so šle skozi obdobje tranzicije, ko se šele uveljavljajo tržni mehanizmi in institucije ki podpirajo novi sistem. Predvsem so pomembne spremembe na področju stabilizacije gospodarstva, liberalizacije in institucionalnega prestrukturiranja. Borzni indeks je število, ki prikazuje splošno raven tečajev na raven v baznem obdobju ( pričetek izračunavanja ). Zaporedje indeksnih števil kaže na razvoj tečajev vrednostnih papirjev na trgu. Delnice, ki se upoštevajo v izračunu indeksa, so praviloma tiste, s katerimi se na borzi trguje v največjem obsegu. V prvem poglavju se bom lotil spoznavanja in analiziranja navedenih osmih borz skozi leta. V drugem poglavju pa bom analiziral indeks CESI ( Central European Stock Index ). Za ta indeks sem se odločil iz razloga, ker je s pomočjo njega najlažje narediti komperacijo petih indeksov, ki ga sestavljajo.Indeks CESI sestavljajo indeksi BUX, SAX, WIG, PX 50 in SBI 20. V zadnjem poglavju pa bom med seboj primerjal indeksa EUROSTOXX 50 in CESI v obdobjih zadnjih desetih oziroma devetih let. Indeks EUROSTOXX 50 sestavlja v tem trenutku 50 najmočnejših evropskih podjetij.

2

KAZALO 2. Uvod 4 2.1. Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja 4 2.2. Namen, cilji in osnovne trditve ( teze ) 4 2.3. Predpostavke in omejitve 5 2.4. Predvidene metode raziskovanja 5 3. Analiza borznih trendov v državah v tranziciji 6 3.1. Analiza borznih trendov v Sloveniji 6 3.2. Analiza borznih trendov na Hrvaškem 12 3.3. Analiza borznih trendov v Bosni in Hercegovini 17 3.4. Analiza borznih trendov v Srbiji in Črni Gori 19 3.5. Analiza borznih trendov na Češkem 20 3.6. Analiza borznih trendov na Slovaškem 24 3.7. Analiza borznih trendov na Poljskem 28 3.8. Analiza borznih trendov na Madžarskem 32 4. Primerjava tranzicijskih borznih trendov 36 4.1. Skupne značilnosti 36 4.2. Značilnosti odstopanj 36 5. Primerjava borznih trendov v razvitih ekonomijah z tranzicijskimi državami 41 6. Sklep 45 7. Povzetek 47 7.1. Summary 48 8. Seznam literature 49 9. Seznam virov 51

3

2.Uvod

2.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja

V mojem diplomskem delu, ki nosi naslov analiza borznih trendov v državah v tranziciji, bom analiziral borzne trende v zgoraj navedenih državah. Seveda pa je pri analizi borznih trendov potrebno poznati problematiko borznih indeksov. Le z njihovo pomočjo bom uspel rešit opredeljen problem v tej diplomski nalogi. Eden izmed kazalnikov dogajanja na trgu vrednostnih papirjev je vsekakor borzni indeks. Za borzne indekse lahko rečem, da so kot nekakšen kompas, ki zainteresiranim vlagateljem na trgu vrednostnih papirjev kažejo smer gibanja tečajev v določenem obdobju. Borzni indeksi so po svoji sestavi in tudi načinih izračuna lahko zelo različni, s tem pa tudi zadovoljujejo različne potrebe udeležencev trga kapitala in tudi širše javnosti. Praktiki uporabljajo borzne indekse za ocenjevanje uspešnosti investiranja v določenem obdobju. Pri analiziranju gibanja borznih trendov v proučevanih državah, me bo zanimalo njihovo gibanje v proučevanem obdobju.Navedeno gibanje pa je odvisno od delovanja številnih dejavnikov, bodisi ekonomskih ali neekonomskih.

2.2. Namen, cilji in osnovne trditve ( teze ) V času mojega šolanja na Ekonomski – poslovni fakulteti me je pri predmetu Ekonomska politika najbolj zaintegriral tisti del, ki se je nanašal na vrednostne papirje in na borze vrednostih papirjev. Kot že omenja naslov mojega diplomskega dela, pa sem se osredotočil za analiziranje borznih trendov v državah v tranziciji. Da bi pa lahko razumeli gibanje borznih trendov, pa se moramo zavedati, da slednje sestavljajo borzni indeksi. S proučitvijo slednjih lahko tudi analiziramo borzne trende. Borzni indeksi so tisti kazalniki trga kapitala, s katerimi se najprej srečamo, ko želimo analizirat določene trende na borzah. Kljub pojavu nekaterih novih indeksov, bom v svojem diplomskem delu obravnaval tradicionalne borzne indekse na omenjenih borzah.To dejstvo je prispevalo k moji odločitvi o natančnejši analizi vodilnih indeksov na omenjenih borzah. Tukaj sem naredil izjemo pri Hrvaški, kjer sta skoraj popolnoma enako močna oba osrednja indeksa in sicer indeks Zagrebške borze (Crobex ) in indeks Varaždinske borze ( Vin ). Odločil sem se, da bom pri analiziranju uporabil oz. analiziral indeks Crobex. Analizirani borzni indeksi na obravnavanih borzah pa se razlikujejo tako po števil kot po vrsti delnic, ki jih sestavljajo.Pomembne razlike med njimi ležijo tudi v dejstvu, da je pri analizi borznega trenda potrebno upoštevat tudi razvitost trga kapitala.Prav tako pa je pomembna proučitev gibanja samih borznih indeksov, torej ugotoviti, kako so se gibali v preteklosti in predvideti njihovo gibanje tudi v prihodnosti.

4

Iz tega bomo lahko tudi razbrali ključne dejavnike, ki vplivajo oziroma so in bodo vplivali nanj.Tukaj nas bo zanimal predvsem vpliv omenjenih dejavnikov na gibanje borznih trendov na analiziranih borzah. Cilj moje diplomske naloge je ta, da s pomočjo vseh možnih, meni znanih virov analiziram gibanja borznih trendov v obravnavanih tranzicijskih državah. Poleg primarne naloge v tem diplomskem delu, pa se bom seznanil tudi z značilnostmi posameznih kapitalskih trgov skozi prizmo analiziranja borznih trendov. Kapitalske trge je treba spoznati iz razloga, ker so le ti pomemben dejavnik vplivanja na gibanje borznih trendov.Pri analizi posameznih borznih trendov, me bo zanimalo njihovo gibanje v določenem obdobju ter vplivi tako ekonomskih kot neekomskih dejavnikov na njihovo gibanje. 2.3. Predpostavke in omejitve V diplomski nalogi si bom pomagal z znanjem, ki sem ga pridobil v času študija na Ekonomsko – poslovni fakulteti. Tukaj imam v mislih predvsem znanje pridobljeno pri predmetih Ekonomska politika in Mednarodne poslovne financ Bistvo analize bo usmerjeno k osrednjim borznim indeksom in analizi borznih trendov v proučevanih tranzicijskih državah. Seveda pa bo potrebno pri tej analizi upoštevati tudi druge dejavnike, ki imajo posreden oziroma neposreden vpliv na gibanje borznega trenda v posamezni državi. Glavni viri pa bodo internet ter domača in tuja strokovna literatura z obravnavanega področja. 2.4. Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bo šlo za makro in mikroekonomsko raziskavo, saj gre za analizo borznih trendov kot temeljnih kazalcev gibanj na proučevanih borzah vrednostnih papirjev. Tukaj gre za dinamično raziskavo, saj že narava analize borznih trendov zahteva, da jih opazujemo v določenem obdobju. Le tako lahko zaznamo tiste pomembne dejavnike, ter na njihovi podlagi sklepamo o gibanjih borznih trendov na proučevanih borzah. Pri raziskovanju bom uporabil deskriptivni pristop. Gre za opis borznih trendov z vsemi spremljajočimi dejavniki. V okviru deskriptivnega pristopa sem se odločil, da bom uporabil metodo kompilacije. To je postopek povzemanja opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Metoda kompilacije omogoča, da s pomočjo spoznanj različnih avtorjev dobimo sliko o pomembnih dejavnikih gibanj borznih trendov.

5

3. Analiza borznih trendov v državah v tranziciji

3.1. Analiza borznih trendov v Sloveniji Ljubljanska borza Razvoj trga kapitala v Sloveniji in z njim Ljubljanske borze vrednostnih papirjev se je začel skupaj z reformami ekonomskega sistema v letih 1988/1989. Za Slovenijo je bil, poleg psiholoških razlogov, tehnično dobro delujoč trg potreben instrument celotnega procesa privatizacije (Mramor, 2003, str.1 ). Tak trg je bil potreben tudi zaradi lastniškega prestrukturiranja podjetij, ki so se privatizirala s kuponsko privatizacijo. Razvoj Ljubljanske borze vrednostnih papirjev najpogosteje delimo v tri razvojne stopnje. Te razvojne stopnje zajemajo razvoj od samega začetka delovanja borze pa vse do današnjih dni. Prva stopnja razvoja trga vrednostnih papirjev je bila povezana z ustanovitvijo borze v Ljubljani leta 1989 in z začetki lastninskega preoblikovanja. Tri leta kasneje ( 1992 ) pa smo dobili zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij. Da zakon je omogočil, da so se podjetja z družbeno lastnino preoblikovala v podjetja z znanimi lastniki. Po končanem procesu privatizacije bi morala podjetja postati odprte delniške družbe in zadostiti pogojem za javno razkritje podatkov in informacij. To prvo stopnjo imenujemo pionirstvo. Za to obdobje je značilno pomanjkanje prave ponudbe predvsem s področja realnega sektorja. To pa pomeni počasen potek vsega, kar je in je bilo povezano z lastninskim preoblikovanjem, močan posreden vpliv denarne politike, odsotnost domačega institucionalnega in celotnega tujega povpraševanja, odsotnost zakonodaje. Drugo stopnjo smo poimenovali srednja oziroma zrelostna stopnja. To obdobje se je začelo nekje leta 1996, ko so na borzi začele kotirati prve delnice iz lastninskega preoblikovanja podjetij. Zanjo je značilna rast tržne kapitalizacije ( olastninjeni realni sektor ), kar pomeni povečanje ponudbe, prvi prihodki institucionalnih tujih investitorjev in začetek portfeljskih kapitalskih omejitev Banke Slovenije ( skrbniški računi ), neustrezna fiskalna politika na tem področju, odsotnost države na samem trgu, povpraševanje je na trgu manjše od ponudbe. Tretjo stopnjo razvoja opredeljujemo kot tisto, ki bo pomenila popolno integracijo slovenskega kapitala trga v njegovo mednarodno okolje. To bo čas, ko bo lastninjene vključno s problematiko pidov že povsem končano. Ne bo pa končano lastninjenje nekaterih pomembnih državnih podjetij ( telekomunikacije, elektrogospodarstvo, … ). Na tej stopnji bo pri financiranju podjetij igral pomembno vlogo primarni trg, fiskalna politika na trgu kapitala pa bo primerljiva s tisto na bančnem področju. Poleg tega bodo institucionalni investitorji, tako pokojninski skladi, zavarovalnice, pidi in še nekateri drugi igrali pomembno vlogo ( Veselinovič, 1998, 54 ). Slovenija in njen trg kapitala sta prebrodila prvi dve razvojni stopnji trga kapitala. Sedaj smo pred tretjo stopnjo, saj je Slovenijo po vključitvi v Evropsko unijo čaka soočenje z evropsko zakonodajo in z bolj razvitimi trgi kapitala.

6

Namen Ljubljanske borze je organiziranje trga za poslovanje z vrednostnimi papirji. Organizirana je kot delniška družba. Na Ljubljanski borzi kotirajo podjetja, ki so uvrščena v borzno kotacijo. Uradni delniški indeks Ljubljanske borze se imenuje SBI 20. Izračunavat so ga začeli v začetku leta 1994 ( takrat se je še imenoval samo SBI ), objavljat pa julija istega leta. Izhodiščna vrednost SBI je bila določena v decembru 1993 in sicer 1000 točk, v izračun pa je bilo vključenih 13 delnic. Uvrstitev v borzno kotacijo je dolgotrajen in drag postopek, zato se ga nekatera podjetja ne poslužujejo in se zato uvrščajo v tako imenovani prosti trg. Na slovenskem trgu kapital pa poleg Ljubljanske borze vrednostnih papirjev delujeta še dve pomembni instituciji in sicer Agencija za trg vrednostnih papirjev ( ATVP ) ter Klirinško-depotna družba ( KDD ). Razvoj slovenskega sekundarnega trga kapitala je smiselno razdelit v dve fazi. V prvi, ki je trajala približno do sredine leta 1996, se je na Ljubljanski borzi trgovalo predvsem z delnicami manjših podjetij. V tem času je bil pomen trga kapitala v narodnem gospodarstvu majhen, saj je tržna kapitalizacija delnic na organiziranem trgu konec leta 1995 znašala le 1,8% BDP-ja. Višja rast sekundarnega trga se je pričela naslednje leto ( 1996 ), ko so se na Ljubljansko borzo začele uvrščati prve delnice iz naslova procesa lastninjena ( Mramor, 2000, 217 ). Pred tem se je trgovalo z nekaterimi novo nastalimi delniškimi družbami in obveznicami, tržna kapitalizacija je bila majhna in nepomembna. Promet na Ljubljanski borzi je od leta 1995 do leta 2002 imel rahle rasti. Leta 1995 je bilo opravljenega nekaj čez 61 milijard SIT prometa, promet z delnicami se je to leto povečal na 49%. Leta 1996 je bilo ustvarjenega 64,7 milijard SIT prometa, promet z delnicami je v celotnem prometu narasel iz 49% na 77%. Celotni promet je v letu 1997 dosegel kar 108,3 milijarde SIT, kar je bilo 24,5% povečanje v primerjavi z letom poprej, promet z delnicami pa je predstavljal 80,8% celotnega prometa. Promet na Ljubljanski borzi je v letu 1998 dosegel 173,4 milijarde SIT, kar je 60,1% več kot leta 1997. Delež Prometa z delnicami pa je v letu 1998 predstavljal 77 % vsega prometa na borzi. Slika 1 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na vseh trgih Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.1999 do 31.12.1999

Promet na borzi v letu 1999 je dosegel 265,7 milijarde SIT ( 1.365.324.859,44 milijarde EUR ), kar je za 53,2% več kakor leto prej. Delež prometa z delnicami je v

7

tem letu bil 63,4%. SBI 20 je v tem letu dosegel 5,89 % donos v primerjavi z letom poprej in končal pri vrednosti 1.806,26 točke ( leta 1998 1.705,77). Pri analizi gibanja indeksa je treba povedati, da je indeks leto 1999 začel na ravni 1.684,85 točke in se je do 19. februarja povzpel do najvišje vrednosti 1.981,87. Razlog rasti v začetku leta so bili pričakovani ugodni vplivi dokončne ratifikacije pridružitvenega sporazuma Slovenije z Evropsko Unijo. Zaradi prevelikih pričakovanj je sledilo več kot štirimesečno obdobje ( 19. februar – 1. julij ) zniževanja indeksa vse do vrednosti 1.691, 26 točke ( 1.julij ). K temu padanju indeksa je prav gotovo prispevala tudi negotovost pred uvedba davka na dodano vrednost. Razočaranje, ki je temu sledilo ( ne samo da novih naložb nerezidentov ni bilo, njihov obseg se je celo zniževal ) je bilo najpomembnejši razlog padanja vrednosti SBI-ja vse do konca leta 1999. Slika 2 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na vseh trgih Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.2000 do 31.12.2000

Ljubljanska borza je leta 2000 dosegla promet višini 269,6 milijarde SIT ( 1.312.853.596,37 milijarde EUR ), kar je za 1,5% več kot leta 1999. Delež prometa z delnicami je predstavljal 53,9 %. Donosnost indeksa SBI 20 je bila 0,1 %. V letu 2000 je SBI 20 zabeležil dve bistveni spremembi gibanja. Leto 2000 je pričel na ravni 1.794,66 točk ( 4. januar ) in se je do 24. januarja povzpel do najvišje vrednosti v letu – 1.903,66 točk. Sledilo je štirimesečno obdobje izrazitega padanja vrednosti, do 1.584,23 točke ( 25. maj ), ko je indeks dosegel svojo najnižjo vrednost v letu. V tem štirimesečnem obdobju je izgubil 11,7 % svoje vrednosti. Po maju je indeks v glavnem beležil pozitivni trend gibanja z dvema nekoliko izrazitejšima obdobjema padanja vrednosti v juniju in v obdobju od sredine avgusta do konca septembra. V zadnjih treh mesecih leta smo bili priča strme rasti, saj je indeks od začetka oktobra do konca decembra narasel za 10,76 %. Ob koncu leta je indeks SBI 20 dosegel 1,807,97 točke ( 29. december ), s čimer je za 0,1 % presegel vrednost, ki jo je imel konec leta 1999.

8

Slika 3 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na vseh trgih Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.2001 do 31.12.2001

Promet na vseh trgih Ljubljanske borze je v letu 2001 dosegel rekordno letno vrednost in sicer v znesku 348,64 milijarde SIT ( 1.603.947.669,27 milijarde EUR ), kar je za 29,3% oziroma 79 milijard več kot leta 2000. V strukturi vrednostnega obsega prometa v letu 2001 so največji delež dosegle delnice, ki so predstavljale kar 68 % prometa. Indeksa SBI 20 je v tem letu dosegel donosnost od 19,01 %. Vodilni borzni indeks SBI 20 je celo dosegel svoj absolutni rekord in presegel prejšnjo najvišjo vrednost, ki jo je zabeležil avgusta 1998. Rahlemu padanju v prvih petih mesecih je sledila očitna rast vse do 11. septembra, ko so se zaradi tragičnih dogodkov v ZDA zamajali tudi vsi indeksi na slovenskem trgu kapitala. Od oktobra dalje je na Ljubljanski borzi ponovno zavladalo optimistično vzdušje, kar kažejo tudi borzni indeksi. Indeks SBI 20 je 19. decembra dosegel svoj absolutni rekord, 2.159,4 točke. Čeprav je potem nekoliko padel in ob koncu leta pristal na 2.151,6 točkah, je kar za 19,01 % presegel vrednost, ki jo je imel konec leta 2000. Slika 4 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na borznem trgu Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.2002 do 31.12.2002

9

Leto 2002 je bilo na Ljubljanski borzi leto rekordov. Z vidika prometa je bilo omenjeno leto najuspešnejše na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Med najpomembnejšimi velja izpostaviti rekordno rast Slovenskega borznega indeksa SBI 20, ki je v letu 2002 dosegel rekordno letno donosnost 55,24 %, kar je najboljši letni rezultat indeksa. 8. novembra je pri vrednosti 3.547,64 točke SBI 20 dosegel najvišjo vrednost odkar ga borza izračunava. Največji dnevni porast je indeks dosegel 26. avgusta, ko se mu je vrednost povečala za kar za 8,7 % v enem dnevu. Najnižjo vrednost je indeks zabeležil prvi trgovalni dan leta 2002 ( 2.140,80 točke ). Indeks SBI 20 je leto končal pri vrednosti 3.340,20 točk. Med razlogi za visoko rast indeksa je potrebno omeniti prevzem Leka s strani Novartisa, ki je povzročil dvig cen tečajev delnic na borzi. Rekorden je bil tudi vrednostni obseg prometa, ki je v letu 2002 znašal 481,04 milijard SIT ( 2.131.977.490,67 milijarde EUR ), kar je za 132,4 milijarde oziroma 38% več kot leta 2001. V strukturi vrednostnega obsega prometa v letu 2002 so največji delež dosegle delnice in sicer 58%. Slika 5 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na borznem trgu Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.2003 do 31.12.2003

Promet na vseh trgih Ljubljanske borze je v letu 2003 dosegel 340,24 milijard SIT ( 1.459.921.666,08 milijarde EUR ), kar je za 140,8 milijard oziroma za 29,3 % manj kot leta 2002. V strukturi vrednostnega prometa so v letu 2003 največji delež dosegle delnice s 43,9 %. Indeks SBI 20 je v tem letu dosegel donosnost od 17,71 % in 4. decembra prvič presegel mejo 4.000 točk. V prvi polovici leta je indeks vseh šest mesecev končal v rdečih številkah. Do konca junija je tako izgubil 7,79 % vrednosti. V drugi polovici leta pa je indeks zrasel v vseh mesecih, z izjemo decembra. Od konca junija do konca decembra je indeks zrasel 27,65 %. Najvišjo vrednost je dosegel 5. decembra in sicer pri vrednosti 4.034,53 točke. Najnižjo vrednost v letu 2003 je indeks zabeležil 3. junija, pri vrednosti 3.067,67 točke. Indeks je leto končal pri vrednosti 3.931,64 točke.

10

Slika 6 : Slovenski borzni indeks in promet delnic na borznem trgu Ljubljanske borze v milijonih SIT od 01.01.2004 do 31.12.2004

V letu 2004 je promet na vseh trgih Ljubljanske borze dosegel 396,7milijarde SIT ( 1.663.946.552,37 milijarde EUR ), kar je za 56,4 milijarde oziroma 16,6% več kot leta 2003. Promet leta 2004 je bil tako drugi najvišji v zgodovini Ljubljanske borze ( zaostal je le za letom 2002). Največji delež v strukturi vrednostnega prometa so predstavljale delnice s 56,3%. V letu 2004 je indeks SBI 20 zrasel za 24,74 %. Indeks je zelo hitro rasel predvsem v prvih štirih mesecih. Do konca aprila je tako pridobil 18,7 % vrednosti. V maju je nato indeks izgubil 5,4 % vrednosti. Poleg omenjenega meseca je SBI 20 del vrednosti izgubil le še v oktobru. Vse ostale mesece je končal s pozitivnim donosom in zabeležil najvišjo vrednost v novembru pri vrednosti 4.935,29 točke. Slika 7 : Slovenski borzni indeks ter promet delnic borznega trgu od 01.07.2004 do 30.06.20005

Vrednostni obseg prometa je na vseh trgih Ljubljanske borze v prvih šestih mesecih 2005 znašal 70,0 milijarde SIT, kar je za 30,4 % oziroma 30,6 milijarde SIT manj kot v primerljivem obdobju lanskega leta. Največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami. Ti posli so predstavljali 69,8 % vseh opravljenih poslov. SBI 20 je v prvih šestih mesecih 2005 izgubil 10,4 % svoje vrednosti in tako precej zaostajal za rastjo v primerljivem obdobju lanskega leta. Indeks je le prvi mesec leta 2005 končal s pozitivnim donosom. Najslabše se je odrezal v juniju, ko mu je vrednost padla za 5,0 %.

11

3.2. Analiza borznih trendov na Hrvaškem Zagrebška borza Zagrebška borza je ustanovljena leta 1991.Crobex je uradni indeks Zagrebške borze. Crobex trenutno sestavlja 17 različnih delniških družb. Zagrebška borza ga je pričela objavljat 1. septembra 1997. Bazni datum pa je 1.julij 1997, bazna vrednost pa je 1.000. Eden izmed pomembnejših pogojev da se delnico uvrsti v indeks pa je ta, da se mora z delnico trgovati na borzi vsaj 6 mesecev in da se z njo trguje vsaj 75% trgovalnih dni. Slika 8 : Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01. 1997 do 30.12.1997

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

2.1.

21.1

.

6.2.

25.2

.

13.3

.

1.4.

17.4

.

7.5.

23.5

.

12.6

.

1.7.

17.7

.

6.8.

26.8

.

11.9

.

30.9

.

16.1

0.

4.11

.

20.1

1.

9.12

.

30.1

2.

CR

OBE

X

0

10

20

30

40

50

60

Prom

et d

ioni

cam

a (m

il kn

)

Iz grafa lahko razberemo, da je skupni promet na Zagrebški borzi leta 1997 dosegel 2.094,7 milijarde kun ( 301.695.208,2 milijonov EUR ) in je bil za 70,2 % večji kot leta 1996. Največji promet so na borzi dosegli 4. marca in sicer v vrednosti 442,5 milijonov kun . Delež prometa z delnicami je predstavljal 73,1 % celotnega prometa. 30.septembra je indeks Crobex dosegel svojo najvišjo vrednost in sicer 1.225,8 točk. 28. oktobra je padel za rekordnih 17,7 % in končal pri vrednosti 919,8 točke. Indeks je leto zaključil pri vrednosti 1.002,1 točke. Slika 9 : Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01.1998 do 24.12.1998

300

400

500

600

700

800

900

1.000

1.100

2.1.

98

22.1

.98

10.2

.98

26.2

.98

17.3

.98

2.4.

98

21.4

.98

8.5.

98

27.5

.98

12.6

.98

1.7.

98

17.7

.98

6.8.

98

25.8

.98

10.9

.98

29.9

.98

15.1

0.98

3.11

.98

19.1

1.98

8.12

.98

24.1

2.98

CR

OBE

X

0

5

10

15

20

25

30

35

Prom

et d

ioni

cam

a (m

il kn

)

12

V letu 1998 je promet na Zagrebški borzi znašal 928,8 milijonov kun ( 128.931.952.,58 milijonov EUR ) in je bil za 55,7 % manjši kot leto prej. Največji delež v strukturi vrednostnega prometa so predstavljale delnice s 67,2 %. Leto 1998 je indeks Crobex začel pri vrednosti 1.034,91 točke. Najvišjo vrednost v letu 1998 je indeks dosegel 08. 01. in sicer pri vrednosti 1.071,47 točke. Do devetega meseca je sledila tendenca upadanja vrednosti indeksa. Najnižjo raven je indeks dosegel 01.09. , ko je padel do vrednosti 431,10 točk. Nato se je indeks Crobex nekoliko okrepil do konca leta. V letu 1998 je indeks Crobex izgubil 29 % vrednosti v primerjavi z letom 1997 in je leto 1998 končal pri vrednosti 711,64 točke. Slika 10: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 05.01.1999 do 28.12.1999

400

450

500

550

600

650

700

750

800

850

5.1.

99

22.1

.99

10.2

.99

26.2

.99

17.3

.99

2.4.

99

21.4

.99

7.5.

99

26.5

.99

9.6.

99

24.6

.99

8.7.

99

22.7

.99

6.8.

99

20.8

.99

3.9.

99

17.9

.99

1.10

.99

15.1

0.99

29.1

0.99

15.1

1.99

29.1

1.99

14.1

2.99

28.1

2.99

CR

OBE

X

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Prom

et d

ioni

cam

a (m

il kn

)

Promet na Zagrebški borzi v letu 1999 je znašal 548,7 milijonov kun ( 72.229.814,81 milijonov EUR ), kar je za 40,9 % manj kot leto prej. Promet z delnicami je predstavljal 96,1 % vsega prometa na borzi. Indeks Crobex je leto pričel pri vrednosti od 720,11 točke. Najvišjo vrednost v tem letu je indeks dosegel 05.02. in sicer 803,05 točke. Nato pa je skozi obdobje do novembra izgubljal na mesečni vrednosti, kar je povzročilo, da je najnižjo vrednost dosegel 11.11 in sicer 503,67 točke. 25.11. se je indeks okrepil za 13,54 % (na 686,41 točke ), kar je tudi napovedalo bolj pozitivno vzdušje na Zagrebški borzi. Crobex je leto končal pri vrednosti 715,31 točke in se je v primerjavi z letom poprej okrepil za majhnih 0,5 % .

13

Slika 11: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 04.01.2000 do 11.12.2000

600

650

700

750

800

850

900

950

1.000

4.1.

2000

25.1

.200

0

14.2

.200

0

2.3.

2000

21.3

.200

0

7.4.

2000

28.4

.200

0

18.5

.200

0

7.6.

2000

27.6

.200

0

14.7

.200

0

2.8.

2000

22.8

.200

0

8.9.

2000

27.9

.200

0

16.1

0.20

00

3.11

.200

0

22.1

1.20

00

11.1

2.20

00

CR

OB

EX

0

20

40

60

80

100

120

140

160

Pro

met

dio

nica

ma

(mil

kn)

Kot lahko vidimo je promet na Zagrebški borzi v letu 2000 znašal 1.990,4 milijard kun ( 260.553.980,91 milijonov EUR ) kar je za 262,8 % več kot v letu prej. V strukturi vrednostnega prometa so predstavljale delnice 76,8 %. Leto je indeks pričel pri vrednosti 750,61 točk, kar je obenem bila tudi najnižja vrednost indeksa v tem letu. Leto 2000 je bilo izrazito uspešno leto za Zagrebško borzo. Indeks se je krepil skozi vso leto ( eden mesec več, drugi nekoliko manj ). Krepitev indeksa je bila izrazita od sredine enajstega meseca pa do prvih dni decembra, potem se je rast proti koncu leta nekoliko umirala. V primerjavi z letom prej je indeks Crobex pridobil 24,4 % in je leto 2000 končal pri vrednosti 890,01 točke. Slika 12: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01.2001 do 12.12.2001

600

650

700

750

800

850

900

950

1.000

1.050

1.100

2.1.

2001

16.1

.200

1

30.1

.200

1

13.2

.200

1

27.2

.200

1

13.3

.200

1

27.3

.200

1

10.4

.200

1

25.4

.200

0

10.5

.200

1

24.5

.200

1

8.6.

2001

25.6

.200

1

9.7.

2001

23.7

.200

1

6.8.

2001

21.8

.200

1

4.9.

2001

18.9

.200

1

2.10

.200

1

16.1

0.20

01

30.1

0.20

01

14.1

1.20

01

28.1

1.20

01

12.1

2.20

01

CR

OB

EX

0

10

20

30

40

50

60

Pro

met

dio

nica

ma

(mil

kn)

14

V letu 2001 je na Zagrebški borzi dosežen promet v vrednosti 1.684,9 milijard kun ( 230.156.215 milijonov EUR ), kar je za 15,3 % manj kot v letu 2000. Promet z delnicami je predstavljal 57,5 % realiziranega prometa na borzi. Crobex je leto pričel pri vrednosti 865,71 točke. Najnižjo vrednost je indeks dosegel 03.01. in sicer pri vrednosti 848,28 točke. Nato je imel indeks skozi vso leto tendenco rahle krepitve svoje vrednosti. Najvišjo raven je dosegel 04.09. in sicer pri vrednosti 1.054,53 točke. Indeks je nato do konca leta le malo upadel in konec leta je dočakal pri vrednosti 1.034,72 točke. V primerjavi z letom prej se je indeks Crobex okrepil za 16,3 % . Slika 13: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01.2002 do 16.12.2002

900

950

1.000

1.050

1.100

1.150

1.200

1.250

1.300

1.350

1.400

2.1.

2002

23.1

.200

2

13.2

.200

2

6.3.

2002

27.3

.200

2

18.4

.200

2

10.5

.200

2

3.6.

2002

24.6

.200

2

16.7

.200

2

7.8.

2002

29.8

.200

2

19.9

.200

2

11.1

0.20

02

4.11

.200

2

25.1

1.20

02

16.1

2.20

02

CR

OB

EX

0

5

10

15

20

25

30

35

Prom

et d

ioni

cam

a (m

il kn

)

Promet na Zagrebški borzi je v letu 2002 dosegel 5.879,2 milijard kun ( 803.090.187,01 milijonov EUR ), kar je 248,9 % povečanje v primerjavi z letom 2001. Promet z delnicami je v tem letu znatno upadel in je predstavljal vsega 19,9 % prometa na borzi. Leto je indeks Crobex pričel pri 1.044,44 točkah in takoj naslednji dan dosegel najnižjo vrednost v letu pri 1.043,26 točkah. Leto 2002 je bilo krepitvi indeksa zelo podobno letu 2001. Najvišjo vrednost je dosegel 15.03. in sicer 1.301,41 točke. Skozi leto 2002 se je indeks okrepil za 13,32 % in je dosegel vrednost 1.172,58 točke.

15

Slika 14: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01.2003 do 17.12.2003

900

950

1.000

1.050

1.100

1.150

1.200

1.250

2.1.

2003

24.1

.200

3

14.2

.200

3

7.3.

2003

28.3

.200

3

22.4

.200

3

14.5

.200

3

4.6.

2003

27.6

.200

3

18.7

.200

3

11.8

.200

3

2.9.

2003

23.9

.200

3

15.1

0.20

03

5.11

.200

3

26.1

1.20

03

17.1

2.20

03

CR

OB

EX

0

10

20

30

40

50

60

Prom

et d

ioni

cam

a (m

il kn

)

Promet na Zagrebški borzi je v letu 2003 dosegel obseg od 12.331,0 milijard kun ( 1.642.196.855 milijard EUR ), kar je za 109,7 % več kot leto poprej. Promet z delnicami je predstavljal 12,1 % vsega prometa na borzi. Indeks Crobex je leto pričel pri vrednosti 1.170,69 točke. Nato je upadal vse do 19.03., ko je tudi dosegel najnižjo raven v letu z 990,50 točkami. Nato se je indeks pričel krepiti in najvišjo vrednost v letu je dosegel 15.07. z 1.227,16 točkami. Leto pa je zaključil pri vrednosti 1.185,13 točke kar pomeni zgolj 1,1 % rast indeksa v primerjavi z letom poprej. Slika 15: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 02.01.2004 do 16.12.2004

Leto 2004 je bilo na Zagrebški borzi najboljše leto odkar je ta borza pričela s poslovanjem. Ustvarjenega je bilo za 23.754,6 milijard kun ( 3.224.972.172,18 milijard EUR ) prometa, kar je za 92,0 % več kakor v letu 2003.

16

Procent prometa z delnicami v celotnem prometu borze je predstavljal 11,0 % . Indeks Crobex je leto pričel pri 1.180,91 točkah. Nato je indeks nekoliko izgubljal na svoji vrednosti in je 17.05. dosegel najnižjo letno raven z 1.092,16 točkami. V drugem polletju se je indeks pričel krepit. V letu 2004 je kar 20 krat rušil prej postavljene najvišje vrednosti. Najvišjo vrednost je dosegel 29.11. in sicer 1.621,12 točke. Nato je do konca leta nekoliko izgubil na vrednost in leto končal pri vrednosti 1.565,81 točke. V primerjavi z predhodnim letom se je okrepil za 32,1 % . Slika 16: Indeks Zagrebške borze in promet z delnicami od 03.01.2005 do 27.06.2005

V prvem polletju 2005 se je promet na Zagrebški borzi v primerjavi z drugim polletjem leta 2004 zmanjšal za 8,0 % in je znašal 14.112,0 milijard kun ( 1.896.326.619,68 milijarde EUR ). Promet z delnicami je v prvem polletju leta 2005 predstavljal 18,9 % vsega prometa na borzi. Indeks Crobex je prvo polletje leta 2005 pričel pri 1.577,92 točkah. Najnižjo vrednost v prvem polletju je dosegel 07.01. pri vrednosti 1.566,43 točke. Indeks se je nato nekoliko krepil in je dosegel najvišjo vrednost 01.03. pri vrednosti 2.121,42 točk. Nato je nekoliko izgubljal na vrednosti in polletje končal pri vrednosti 1.807,54 točk. Indeks Crobex se je prvem polletju 2005 v primerjavi z drugim polletjem leta 2004 povečal za 15,4 % in je dosegel vrednost 1.807,5 točke. 3.3. Analiza borznih trendov v Bosni in Hercegovini Sarajevska borza Bosna in Hercegovina je na območju nekdanje Jugoslavije po velikosti ozemlja in številu prebivalcev druga največja republika, po razvitosti in blaginji prebivalcev pa je na samem repu. Vzrok iščemo predvsem v času razpada Jugoslavije, ko je bila na svoji poti k samostojnosti najbolj prizadeta ravno BIH. Posledično je deformirano celotno makroekonomsko okolje, ki se kaže v veliki stopnji brezposelnosti in velikem deležu sive ekonomije, svoje pa dodajo tudi politične razmere. Gotovo pa ni zanemarljiv podatek, da je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po navedbah uglednega časnika Economist, bosansko gospodarstvo s preko 20–odstotno letno stopnjo rasti najhitreje rastoče gospodarstvo na svetu. Vso predstavljeno negotovost

17

pa v očeh investitorjev nekoliko blaži le podatek o inflaciji in posledični devalvaciji bosanske konvertibilne marke. Le-ta je namreč v fiksnem razmerju z evrom, torej investitorji niso izpostavljeni valutnemu tveganju, ki je pri razvijajočih se gospodarstvih ponavadi zelo visoko. Tako kot se je razvijalo celotni gospodarstvo, se je razvijal tudi kapitalski trg. Za njegov razvoj pa ima tudi veliko zaslug tudi Ljubljanska borza, ki je pri vzpostavitvi bosanskih borz odigrala ključno vlogo. Bosanci so prevzeli tudi slovenski način privatizacije, tudi s pomočjo PID-ov oziroma bosanskih PIF-ov. Na bosanskem trgu pa delujeta dve borzi, Sarajevska in Banjaluška. ( Profit, št 4, 26.oktober 2005) Sarajevska borza vrednostnih papirjev je bila ustanovljena 13. septembra 2001. 12. aprila 2002 pa so bili sklenjeni prvi posli na borzi. Osrednji in edini indeks sarajevske borze, ki ponazarja gibanje tržnih vrednosti vrednostih papirjev je BIFX ( Bosnian Investment Funds Index ) ( Profit, št.4, 26. oktober 2005 ). BIFX so pričeli izračunavat 28.04.2003. Žal so v strukturi BIXF sorazmerno glede na velikost kapitalizacije zajete le delnice PIF-ov in tako BIFX pravzaprav ponazarja le gibanje vrednosti PIF-ov, ne pa tudi podjetij. Seveda obstaja koleracija med gibanjem vrednosti PIF-ov in delnic podjetij, vendar je daleč od popolne. ( Profit, št 4, 26.oktober 2005). Promet v letu 2002 je znašal nekaj več kot 41,5 milijonov KM (21.218.613,07 milijonov evrov). V letu 2003 pa je bil zabeležen promet v višini 118.888.794,00 milijonov KM ( 60.786.875,14 milijonov EUR ). Glede na leto 2002 se je promet povečal za cca. nekaj več kot 180 %. Promet z delnicami je znašal 25.469.731 milijonov KM ( 13.022.466,7 milijonov EUR ) . Slika 17 : Indeks BIFX v letu 2004

Leta 2004 je bil zabeležen obseg prometa v višini 201.137.333.,00 milijonov KM ( 102.839.885,37 milijonov EUR ). V letu 2004 se je promet glede na leto 2003 povečal za 69,18 %. Promet z delnicami pa je znašal 38.647.412 milijonov KM (19.760.107,98 milijonov EUR ) Obseg prometa z delnicami se je glede na leto 2003 povečal za 51,74 %.

18

Indeks BIFX je leto pričel 1.305,04 točkah. Indeks se je nato v teku leta krepil. Najvišjo letno vrednost je dosegel 23.09. pri 3.824,53 točkah. Na letni ravni se je indeks okrepil za več kot 150 %. 3.4. Analiza borznih trendov v Srbiji in Črni Gori Beograjska borza Beograjska borza vrednostnih papirjev ima med borzami nekdanje Jugoslavije najdaljšo zgodovino. Prvotno je bilo ustanovljena že leta 1894 a je bila njeno delovanje zaradi zgodovinskih dogodkov večkrat prekinjeno. Leta 1989 je bilo ustanovljeno Jugoslovansko tržišče kapitala, leta 1992 pa je ponovno prevzela ime Beograjska borza. Trenutno na beograjski borzi kotira 455 podjetij. Od tega jih je, poleg državnih obveznic, 11 uvrščeno v kontinuirano trgovaje. S prehodom na kontinuirano trgovanje delnice pridobijo likvidnost, kar pri vlagateljih vzbudi večje zanimanje in posledično vsaj kratkoročno rast tečaja. Indeks beograjske borze je BELEXfm ( poznajo tudi BELEX 15 ). Belexfm se dnevno izračunava šele od začetka maja ( 03.05.2004 ). Začetna vrednost indeksa je bila 1.000 točk. Belexfm oziroma indeks prostega trga vključuje večino kotirajočih, tako likvidnejših kot tudi manj likvidnih vrednostnih papirjev. Ker so v indeks vključeni tudi manj likvidni vrednostni papirji, je gibanje vrednosti indeksa nekoliko zamegljevalo resnično dogajanje na Beograjski borzi( Profit, št 4, 26.oktober 2005). Promet za leto 1999 znaša 6.160.024.047 milijard ( 524.927.485,9 milijonov EUR ) dinarjev. V tem letu je bilo tudi ustvarjenega za 310.071.363 milijonov ( 26.422.783,38 milijonov EUR) dinarjev prometa) z delnicami. V letu 2000 je bil zabeležen promet v višini 8.925.475.009 milijard ( 152.117.171 milijonov EUR ) dinarjev. Promet z delnicami se je v letu 2000 glede na leto 1999 zmanjšal za 3,03 %. V tem letu so tudi zabeležili promet z delnicami v višini 300.684.019 milijonov ( 5.124.567,86 milijonov EUR ) dinarjev. Leta 2001 pa so na borzi zabeležili promet v višini 50.156.494.837 milijard ( 840.064.899,16 milijonov EUR ) dinarjev, kar predstavlja povišanje od kar 461,95 %. Z delnicami pa je bilo ustvarjenega za 96.244.984 milijonov ( 1.611.995.,28 milijona EUR ) dinarjev prometa, kar pa predstavlja zmanjšanje prometa z delnicami za kar 67,99 % glede na leto 2000. Promet na borzi je v letu 2002 znašal 102.298.249.980 milijardi ( 1.662.975.166,78 milijarde EUR ) dinarjev, kar je glede na leto 2001 povišanje za 103,96 %. Zabeležen promet z delnicami pa je znašal kar 7.026.186.069 milijard ( 114.218.696,29 milijonov EUR ) dinarjev. Glede na leto 2001 pa je to povišanje prometa z delnicami za kar neverjetnih 7200,31 % Promet za leto 2003 na beograjski borzi je znašal 93.070.409.210 milijard ( 1.362.413.383,27 milijardeEUR ) dinarjev, kar pa je za 9,02% manj kot v letu 2002. Z delnicami pa je bilo ustvarjenega za 30.487.932.512 milijard

19

( 446.298.320,11 milijonov EUR ) dinarjev prometa, kar pa je za 333,92 % več kot leto prej. V letu 2004 so na borzi zabeležili promet v višini 40.583.663.543 milijard ( 514.466.166,48 milijonov EUR ) dinarjev, kar je za 56,39 % manj kot leto prej. V tem letu so zabeležili promet z delnicami v višini 25.523.712.798 milijard ( 323.555.971,325 milijonov EUR ) dinarjev, kar je za 16,28 % manj kot v letu 2003. Slika 18 : Gibanje indeksa BELEXfm od maja 2004 do novembra 2005 V letu 2005 so zabeležili promet v višini 48.350.670.609 milijard ( 565.504.919,40 milijonov EUR) dinarjev, kar je predstavljalo 19,14 % povečanje obsega prometa. Z delnicami so ustvarili za 39.159.475.718 milijard ( 458.005.563,95 milijarde EUR ) dinarjev, kar je za 53,42 % več kot leto prej. Indeks je svoje delovanje pričel z negativnim trendom. Od začetka pa do 30.06.2004 je nenehno izgubljal na vrednosti. Na ta dan je indeks tudi zabeležil svojo najnižjo vrednost od pričetka izračunavanja. Najnižja vrednost je bila zabeležena pri 941,86 točke. Do konca leta se je indeks krepil. Leto 2004 je indeks zaključil pri vrednosti 1.135,67. Od pričetka izračunavanja ( 03.05. ) pa konca leta ( 31.12..) se je indeks okrepil za 13,57 %. 3.5. Analiza borznih trendov na Češkem Praška borza Češka je bila za razliko od Madžarske in Poljske do Žametne revolucije leta 1989 še vedno trdo v Planskem gospodarstvu. Nevključenost v svetovne finančne tokove je paradoksalno v prvi fazi imela pozitiven vpliv, saj je bila država nizko zadolžena in je tako lažje vodila svojo gospodarsko politiko. Češka velja za državo, ki je najhitreje privatizirala državno lastništvo, saj je bilo do leta 1995 v zasebnih rokah že 70 % gospodarstva ( Anderson, Kegels, 1998, str.176 ). Stranski produkt take privatizacije pa je tudi nujen razvoj trga vrednostnih papirjev. Praška borza, ena od prvih trgov na Češkem je bila prvič ustanovljena 23.03.1871. Zaradi razumljivih zgodovinskih razlogov je bila v vmesnem času večkrat odprta in spet zaprta, zadnjič so jo odprli 06.04.1993 ( Commerzbank, 1999 ). Ponovna vzpostavitev češkega trga vrednostnih papirjev je tesno povezana s t. i. » Vouchersko privatizacijo ». Ta privatizacija je vodila v veliko število trgovalnih podjetij. Tako je

20

bilo leta 1997 na Praški ( PSE ) trgovalnih okoli 2 100 podjetij s tržno kapitalizacijo okoli 30 % BDP-ja. Te številke nam na prvi pogled kažejo na najbolj razvit trg kapital v tranzicijskih državah, kar je primerljivo z nekaterimi že dobro utečenimi zahodnoevropskimi trgi. Vendar pa so te številke nekoliko zavajajoče. Veliko podjetij na borzi je zelo nelikvidnih, državni delež podjetij na borzi, ki je v bistvu netrgovan, dosega 40 % tržne kapitalizacije, investicijski skladi imajo v svojem portfelju delnice podjetij in tako prihaja do podvajanja štetja vrednosti tržne kapitalizacije. World bank ( WB ) ocenjuje, da je prava številka tržne kapitalizacije okoli 14 % BDP-ja, kar je podobno ostalim trgom v tranzicijskih državah ( Nord, Rocha, 2000 ). Ker je bilo veliko delnic na Praški borzi nelikvidnih, so od leta 1996 najprej začeli te delnice umikati z borze. Veliko podjetij se je zaradi poceni dolžniškega kapitala raje zadolževalo pri bankah in se umaknilo z borze. Tako je skupno število na borzo uvrščenih podjetij po tem letu začelo upadati. Investitor v češke vrednostne papirje ima za trgovanje z delnicami na voljo 3 različne kanale. To lahko počne preko borznih posrednikov na Praški borzi, trguje neposredno preko RM ( to je računalniško voden delniški trg, na katerem se ustvari okoli 16 % vsega prometa ) ali pa bilateralno z drugimi investitorji. Praška borza se veliko posveča tudi uvrščanju manjših in srednjih podjetij na trg. Dolgoročni razvoj trga kapitala je možen le ob pritegnitvi podjetij na borzo. Indeks Praške borze je PX 50. Njegovo izračunavanje sloni na metodologiji IFC ( International Finance Corporation ). Izračunavati so ga pričeli 5.aprila 1994. Začetna vrednost indeksa je bila 1.000 točk. Slika 19: Indeks Praške borze od 04.01.1999 do 30.12.1999

Promet na Praški borzi je leta 1999 znašal 1.187.485,7 milijonov kron ( 39.915.485,71 milijonov EUR ), kar je za 38 % več kot leto prej. Promet z delnicami je predstavljal 11,9 % in je znašal 142.226,4 milijonov kron ( 4.780.719,33 milijonov EUR ), kar je predstavljalo povišanje od kar 97,5 % glede na leto prej. Indeks PX 50 je leto pričel pri vrednosti 395,3 točke. Nato je indeks izgubljal na vrednosti in 01.03. dosegel najnižjo vrednost pri 333,4 točkah. V sledečih petih mesecih se je indeks pričel krepiti in je 04.08. dosegel najvišjo letno vrednost pri 526,4 točkah. Do konca leta je izgubil nekoliko na vrednosti in leto 1999 zaključil pri 489,7 točkah, kar pa je 24,23 % povečanje vrednosti indeksa v primerjavi z letom 1998.

21

Slika 20: Indeks Praške borze od 05.01.2000 do 29.12.2000

V letu 2000 je bil dosežen promet v višini 1.222.832,8 milijonov kron ( 41.103.623,53 milijonov EUR ), kar je predstavljalo 2,97 % letno povečanje višine prometa. Promet z delnicami je znašal 245.827,8 milijonov kron (8.263.119,33 milijonov EUR ) in je v primerjavi z letom prej se je povečal za 72,8 %. Leto 2000 je indeks pričel pri 484,5 točkah. Indeks se je vse do 24..03. krepil in tega dne je dosegel tudi najvišjo vrednost v tem letu z 691,0 točkami. Nato je indeks vse do konca enajstega meseca izgubljal na vrednosti in je 30.11. dosegel najnižjo letno vrednost pri 409,9 točkah. V zadnjem mesecu se je okrepil in leto končal pri 478,5 točkah, kar je predstavljalo 2,29 % znižanje vrednosti indeksa v primerjavi z letom 1999 Slika 21: Indeks Praške borze od 02.01.2001 do 28.12.2001

Praška borza je v tem letu dosegla 1.987.178,8 milijonov kron ( 66.795.926,05 milijonov EUR ) prometa. Ta promet predstavlja kar 62,51 % povečanje glede na enako obdobje lani. V primerjavi z letom 2000 je delež prometa z delnicami na borzi upadel za 51,64 % in je znašal 118.884,4 milijonov kron ( 3.996.114,29 milijonov EUR ). Vrednost PX 50 je na začetku leta bila 474,7 točke. Najvišjo vrednost je PX 50 dosegel že v prvem mesecu in sicer je to bilo 19.01. pri vrednosti 515,1 točke. Skozi naslednjo obdobje je indeks izgubljal na vrednosti. Njegov padec je trajal vse do 17.09., ko je tudi najnižjo vrednost. Najnižja vrednost indeksa v letu 2001 je bila pri 320,1 točki. Skozi obdobje naslednjih treh mesecev se je indeks nekoliko okrepil in leto končal pri vrednosti 394,6 točk. Na letni ravni pa je v primerjavi z letom poprej izgubil 17,53 %.

22

Slika 22: Indeks Praške borze od 02.01.2002 do 30.12.2002

V letu 2002 je na Praški borzi zabeležen promet v višini 1.793.071,1 milijonov kron ( 60.271.297,48 milijonov EUR ), kar predstavlja 9,77 % upad prometa na letni ravni. Promet z delnicami je dosegel promet v višini 72.003 milijonov kron ( 2.420.268.91 milijonov EUR ), kar je za 39,43 % manj kot v letu 2001.Indeks je leto pričel z 387,8 točkami., kar pa je bila obenem tudi njegova najnižja letna vrednost. Nato je pridobival na vrednosti vse do 10.05., ko je imel tudi najvišjo letno vrednost pri 479,4 točkah. Sledilo je obdobje rahlega padanja indeksa, kar je privedlo to tega, da je leto zaključil pri 460,7 točkah. V primerjavi z letom 2001 je pridobil na vrednosti za 16,75 %. Slika 23 : Indeks Praške borze od 02.01.2003 do 30.12.2003

V letu 2003 je promet na Praški borzi znašal 1.367.546,4 milijonov kron ( 45.967.946,22 milijona EUR ), kar je za 23,7 % manj prometa kot leta 2002. Vrednost prometa z delnicami je dosegla 84.489,9 milijonov kron ( 2.839.996,64 milijonov EUR ), kar je za 17,34 % več kot leto poprej. PX 50 je leto pričel pri 465 točkah. Od začetka leta pa do 11.03. je indeks imel tendenco rahlega upadanja in

23

takrat je tudi dosegel najnižjo letno vrednost pri 459,6 točkah. Do konca leta je indeks nekoliko izrazitejše pridobival na vrednosti. Zadnji delovni dan v letu 2003 je obenem bil tudi dan, ko je indeks zabeležil najvišjo letno vrednost. Ta je bila zabeležena pri 659,1 točki. Indeks PX 50 je v primerjavi z letom 2002 pridobil 43,06 %. Slika 24: Indeks Praške borze od 05.01.2004 do 30.12.2004

Zabeležen promet na borzi je v tem letu dosegel 1.172.141,3 milijonov kron ( 39.399.707,56 milijonov EUR ), kar je 14,3 % zmanjšanje obsega prometa v primerjavi z letom prej. Promet z delnicami je dosegel vrednost v višini 160.425,5 milijonov kron ( 5.392.453,78 milijonov EUR ), kar je povečanje v višini kar 89,87 % v primerjavi z letom prej. Indeks je leto pričel pri 662,1 točki, kar je predstavljalo najnižjo letno raven vrednosti indeksa. Do konca leta je sledilo obdobje nenehne rasti vrednosti indeksa. Najvišjo vrednost je indeks zabeležil zadnji delovni dan v tekočem letu. Najvišja vrednost je bila zabeležena pri 1.032 točkah. V letu 2004 je indeks zabeležil 56,58 % rast v primerjavi z vrednostjo indeksa v letu 2003. 3.6. Analiza borznih trendov na Slovaškem Borza v Bratislavi Borza vrednostnih papirjev v Bratislavi ( BSSE ) je bila ustanovljena 15.marca 1991 v skladu z odlokom Ministrstva za finance Republike Slovaške iz leta 1990. Trgovanje na borzi v Bratislavi pa se je pričelo 6. aprila 1993. Indeks borze v Bratislavi je indeks SAX ( Slovakia Share Index ). Izračunavat so ga pričeli 21.03.1994. Začetna vrednost indeksa je 100 točk.

24

Slika 25: Indeks SAX od 07.01.1999 do 20.12.1999

Promet na borzi v Bratislavi je v letu 1999 znašal 188.441.291.134 milijard Sk ( 4.158.383.156,8 milijarde EUR ), kar predstavlja 37,0 % zmanjšanje prometa v primerjavi z letom 1998. Indeks SAX se je vse leto gibal pod svojo začetno vrednostjo 100 točk. Leto je pričel pri vrednosti 94 točk. Čez par dni, natančneje 14. januarja je dosegel najvišjo vrednost v letu 1999 pri 96,88 točkah. Ta vrednost je bila predvsem posledica rasti vrednosti cen delnic Slonafta in Slovakofarma. V času naslednjih 4 mesecev je indeks nenehno izgubljal na vrednosti in je v tem času padel pod psihološko mejo 80 točk. Najnižjo vrednost 73,62 točke je dosegel 7. maja. Po predsedniških volitvah v maju si je indeks za kratek čas opomogel. K rasti indeksa je tudi prispevalo večje zanimanje tujcev za vlaganje v Slovaško gospodarstvo. V tem kratkem obdobju je indeks presegel mejo 90 točk. Ta rast indeksa je trajala vsega skupaj le nekaj dni. Po tem obdobju je indeks spet pričel padati in je leto končal pri 77,07 točkah. V primerjavi z letom prej je indeks SAX leto 1999 končal z 18 % izgubo na vrednosti. Slika 26: Indeks SAX od 07.01.2000 do 22.12.2000 SAX

V letu 2000 so na borzi zabeležili promet v višini 255.509.580.544 milijard Sk ( 5.930.773.421,47 milijarde EUR ), kar je za 35,59 % več kot leta 1999. Promet z delnicami je dosegel 25.094.013.602 milijard Sk ( 582.470.953,112 milijonov EUR ). Indeks je leto pričel pri 77,46 točkah. Nato je sledilo obdobje negativnega gibanja indeksa. Vrhunec je to obdobje doživelo 10.03. z najnižjo letno vrednostjo 70,19 točk. Po tem datumu si je indeks opomogel. Sledilo je 7 mesečno obdobje rasti vrednosti indeksa. Najvišjo letno vrednost je indeks dosegel 23.10. pri 98,74 točkah. Do konca leta je indeks še nekoliko izgubljal na vrednosti. Leto je zaključil z 91,90 točkami. Na letni ravni je SAX pridobil 19,24 %.

25

Slika 27: Indeks SAX od 08.01.2001 do 21.12.2001

Borza v Bratislavi je v letu 2001 dosegla promet v višini 393.480.983.199 milijard Sk ( 9.314.482.132,35 milijarde EUR ), kar predstavlja 54 % večji promet kot lani. Promet z delnicami se je povečal za 82,38 % v primerjavi z letom 2000 in je dosegel 45.765.940.807 milijard Sk ( 1.083.371.385,45 milijarde EUR ). Leto je indeks SAX pričel pri vrednosti 89,84 točk. V obdobju do 30.03. je indeks izgubljal na vrednosti. Tega dne je bila dosežena tudi najmanjša letna reven indeksa pri 81,89 točkah. V naslednjem 6 mesečnem obdobju je indeks vseskozi pridobival na vrednosti. Vrhunec v letu 2001 je bil 12.10., ko je indeks dosegel najvišjo letno raven. Ta raven je bila zabeležena pri 122,96 točkah. Po tej najvišji vrednosti je indeks rahlo izgubljal na vrednosti do konca leta in je leto končal pri 120,77 točkah. V primerjavi z letom poprej je indeks pridobil 31,41 %. Slika 28: Indeks SAX od 07.01.2002 do 20.12.2002

Promet na borzi je v letu 2002 dosegel 643.227.618.977 milijard Sk ( 14.518.172.192,2 milijarde EUR ), kar je glede na predhodno leto povečanje za 63,47 %. Višina prometa z delnicami je dosegla 34.911.244.519 milijard SK ( 787.975.274,099 milijonov EUR ), kar je 23,7 % manj kot lani. Indeks je leto 2002 pričel z vrednostjo 120,48 točk. Sledilo je 7 mesečno obdobje v katerem je indeks izgubljal na vrednosti. Posledica tega je bila najnižja vrednost, ki jo je indeks dosegel 16.07. pri 105,97 tačkah. Od 16.07. pa do 28.11. je bila obdobje v katerem se je

26

indeks krepil. Prav 28.11. je dosegel najvišjo letno vrednost z 149,60 točkami. Do konca leta je indeks spet izgubil na vrednosti in leto zaključil pri 139,97 točkah. Na letni ravni se je indeks okrepil za 15,90 %. Slika 29 : Indeks SAX od 07.01.2003 do 2313.12.2003

V letu 2003 je bil zabeležen promet na borzi v višini 1.096.728.696.449 bilijona Sk (26.277.132.914,42 milijarde EUR ), kar je 70,5 % povečanje obsega prometa v primerjavi z letom 2002. Z delnicami je bil ustvarjen promet v višini 24.364.645.057 milijard Sk ( 583.766.084,217 milijonov EUR ), kar predstavlja znižanje za 30,21 % v primerjavi z letom poprej. Leto 2003 je indeks pričel pri 135,37 točkah. Ta vrednost iz začetka leta je bila obenem tudi najmanjša vrednost zabeležena v letu 2003. Indeks se je nato pričel krepiti. Obdobje je trajalo vse do konca 10. meseca. Najvišjo vrednost je indeks zabeležil 28.10. pri vrednosti 178,56 točk. Do konca leta pa je indeks spet nekoliko izgubil na vrednosti. Leto je končal pri 177,62 točkah. Indeks se je na letni ravni okrepil za 26,90 % . Slika 30: Indeks SAX od 07.01.2004 do 23.12.2004

Na borzi v Bratislavi so v letu 2004 zabeležili promet v višini 432.252.198.815 milijard Sk ( 10.820.913.203,1 milijarde EUR ), kar je 60,59 % zmanjšanje višine prometa. Tudi promet z delnicami je upadel za 12,21 % in je dosegel 21.390.398.594 milijard Sk ( 535.482.866,72 milijonov EUR ). Indeks SAX je leto 2004 pričel pri 177,33 točkah. Prvi mesec v letu 2004 je indeks beležil negativni trend in je izgubljal na vrednosti. Najnižjo letno vrednost je dosegel 29.01. pri 160,15 točkah. V naslednjih treh mesecih je vrednost indeksa nekoliko varirala, v petem mesecu pa se je vrednost pričela stabilizirati. V drugi polovici leta pa je indeks pričel pridobivati na vrednosti iz meseca v mesec. To je trajalo vse do konca leta. Najvišja zabeležena vrednost v letu 2004 se je zgodila 23.12.. Vrednost indeksa se je ustavila pri 326,63 točkah. Na letni ravni se je indeks okrepil za 83,89 %.

27

Slika 31: Indeks SAX od 10.01.2005 do 30.06.2005

V prvem polletju leta 2005 so na borzi dosegli promet v višini 494.977.341.222 milijard Sk ( 12.900.113.141 milijarde EUR ) kar je v primerjavi z istim obdobjem lani povečanje za kar 207,3 %. V prvih šestih mesecih leta 2005 je bil zabeležen promet z delnicami v višini 1.353.006.092 milijarde Sk ( 35.262.082,1475 milijonov EUR ), kar je za 92,65 % manj kot v primerljivem obdobju leto poprej. Leto 2005 je indeks začel pri 325,87 točkah. V prvem mesecu je indeks beležil negativni trend. Najnižjo vrednost v prvem polletju je indeks dosegel 25.01. pri 324.19 točkah. Nato je sledilo obdobje krepitve vrednosti indeksa. Najvišjo vrednost je indeks dosegel 14.03. pri 507,98 točkah. Do konca polletja je indeks nekoliko izgubil na vrednosti. Prvo polletje leta 2005 je končal pri 436,11 točkah. V primerjavi z istim obdobjem leto poprej je indeks pridobil 122,9 %. 3.7. Analiza borznih trendov na Poljskem Varšavska borza Varšavska borza ( WSE ) ima dolgo tradicijo. Ustanovljena je bila že lata 1817. Pred 2 sv. Vojno so na njej trgovali s 130 vrednostnimi papirji. Zaradi spremembe političnega in gospodarskega sistema je bila borza 52 let zaprta. Tako je na novo začela delovati po reformah družbeno – ekonomskega sistema aprila 1991 ( Pniewski, 2003, str. 61 ). Ob ustanovitvi se je na njej trgovalo enkrat tedensko z delnicami 5 podjetij. V letih, ki pa so sledila pa se je Varšavska borza močno razvila. Masovna privatizacija se je začela leta 1995 z delitvijo preostalega državnega premoženja investicijskim skladom. Kot podatek naj samo omenim, da so investicijski skladi konec leta upravljali s sredstvi v višini 6 milijard USD ( The Capital market, 2001 ). Kljub temu da je Varšavska borza najbolj razvita med novo nastajajočimi borzami v Evropi, se na sami borzi zavedajo, da bo za njen nadaljnji razvoj potrebno sodelovanje s kakšnim tujim partnerjem. Sodelovanje naj bi teklo predvsem v smeri tehnološkega povezovanja in manj v smeri kapitalskega povezovanja z drugimi zahodno evropskimi borzami. Borzni indeks Varšavske borze je indeks WIG. Izračunavat so ga pričeli 16.aprila 1991. Začetna vrednost indeksa je bila 1.000 točk.

28

Slika 32: Indeks WIG v letu 1999

Varšavska borza je v letu 1999 zabeležila promet v višini 106 bilijonov zlotov, kar je 43 % povečanje prometa v primerjavi z letom 1998. Z delnicami je bil zabeležen promet v višini 88 974 milijonov zlotov (21.918.557,33 milijonov EUR ) kar predstavlja 42,73 % povečanje z letom poprej. Indeks WIG je leto 1999 začel pri 13.218,1 točki. V obdobju do 15.01. je indeks izgubljal na vrednosti. Dne 15.01. je zabeležil najnižjo letno vrednost pri 12.591,1 točki. Nato je sledilo obdobje od aprila do septembra, v katerem je indeks nenehno rasel. V mesecu septembru pa je indeks zabeležil procentualno najvišjo ( - 15,8 % ) izgubo v tem letu. Do konca leta je indeks spet pridobival na vrednosti. Najvišjo letno vrednost je dosegel tik pred koncem leta in sicer 27.12. Na ta dan je indeks dosegel 18.370 točk. Do zaključka poslovanja v tem letu je nekoliko izgubil na vrednosti. Leto je končal pri 18.083,60 točkah, kar pomeni da je pridobil na vrednosti za 41,30 % v primerjavi z letom 1998. Slika 33: Indeks WIG v letu 2000

Leta 2000 so zabeležili promet v višini 245 bilijonov zlotov, kar predstavlja kar 138 % povečanje prometa v primerjavi z letom poprej. Promet z delnicami je znašal 169 096 milijonov zlotov ( 40.189.185,98 milijonov EUR ), kar je 90,05 % več kot leto poprej. Leto je indeks pričel pri vrednosti 18.981,7 točke. Nato je sledilo trimesečno obdobje rasti vrednosti indeksa. Najvišjo vrednost je indeks dosegel 27.

29

03. Letna najvišja zabeležena vrednost je bila 22.868,4 točke. Temu pozitivnemu obdobju je sledilo šest mesečno izgubljanje vrednosti indeksa. Vrhunec upadanja vrednosti indeksa je bil 13.10. . Tega dne je bila zabeležena najnižja letna vrednost indeksa pri 14.929,3 točkah. Do konca leta si je indeks nekoliko opomogel in pridobil na vrednosti. Leto je zaključil pri 17.847,55 točke. Na letni ravni je indeks izgubil na vrednosti za 1,30 %. Slika 34: Indeks WIG v letu 2001

Promet z delnicami je dosegel 80. 443 milijonov zlotov ( 23.811.680,43 milijonov EUR ), kar je 52,43 % manj kot leta 2000. Že takoj prvi dan ( 4. januar ) poslovanja v leto 2001 je indeks zabeležil najvišjo letno vrednost. Najvišja letna vrednost se je ustavila pri 17.875,9 točkah. Nato je sledilo obdobje upadanja vrednosti indeksa, ki je trajalo tja vse do 3. oktobra. Na ta dan je indeks zabeležil najnižjo vrednost v letu 2001. Najnižja vrednost je znašala 11.564,6 točk. Do konca leta si je indeks nekoliko opomogel in pridobil na vrednosti. Leto je zaključil pri 13.922,2 točkah. V primerjavi z letom 2000 je indeks izgubil 21,99 %. Slika 35: Indeks WIG v letu 2002

Promet z delnicami v letu 2002 je dosegel 63 662 milijonov zlotov ( 15.879.374,42 milijonov EUR ), kar je 20,86 % zmanjšanje prometa z delnicami v primerjavi z letom prej. Indeks je pričel leto pri 13.995,24 točkah. Že takoj v prvem mesecu leta 2002 je indeks dosegel najvišjo letno vrednost. Le ta je znašala 16.311,60

30

točk in je bila zabeležena 25.01. . Po tem dnevu je sledilo obdobje izgubljanja vrednosti indeksa. To obdobje je trajalo vse tja do zadnjega tedna v sedmem mesecu. Dne 25.07 je indeks dosegel najnižjo vrednost v tem letu. Najnižja vrednost je bila zabeležena pri 12.582,38 točkah. Indeks je konca leta pridobival na vrednosti, kar se je tudi pokazalo pri vrednosti na zadnji dan leta 2002. Leto je indeks zaključil pri 14.366,65. V primerjavi z letom 2001 je indeks pridobil na vrednosti za 3,19 % Slika 36: Indeks WIG v letu 2003

Z delnicami je v leto 2003 bilo ustvarjenega za 79 774 milijonov zlotov ( 17.898.586,49 milijonov EUR ) prometa, kar predstavlja 25,31 % povečanje obsega prometa z delnicami. Leto 2003 je indeks pričel pri 14.378,11 točkah. Do začetka marca je sledilo obdobje v katerem je indeks izgubljal na vrednosti. To negativno obdobje je svoje vrhunec doživelo 05.03. . Ta dan je indeks zabeležil najnižjo letno vrednost in sicer pri 13.502,65. Temu je sledilo obdobje rasti indeksa, ki je trajalo do septembra. 01.09. je indeks dosegel svojo najvišjo letno vrednost. Le ta bila zabeležena pri 22.033,81 točkah. Nato je indeks do konca leta spet izgubljal na vrednosti. Leto 2003 je zaključil pri 20.820,07 točkah. Na letni ravni je indeks pridobil na vrednosti za 44,92 %. Slika 37 : Indeks WIG v letu 2004

V letu 2004 je bil dosežen promet z delnicami v višini 118 518 milijonov zlotov ( 26.092.642,33 milijonov EUR ), kar je 48,57 % povečanje obsega prometa z delnicami. Indeks je leto pričel pri 21.299,37 točke. Kasneje se je pokazalo, da je to bila tudi najnižja letna vrednost. Nato je indeks rasel vse tja do 13.04., ko je dosegel najvišjo vrednost v prvi polovici leta ( 25.206,59 točke ). Po tem datumu pa je indeks začel izgubljati na svoji vrednosti.

31

To padanje je trajala do 13.05. ( 22.523,40 točk ). Indeks je nato do konca leta krepil svojo vrednost. Najvišjo letno vrednost je zabeležil zadnji dan poslovanja ( 31.12. ) in sicer 26.636,19 točke. Na letni ravni se je indeks okrepil za 27,93 %. 3.8 Analiza borznih trendov na Madžarskem Borza v Budimpešti Borza v Pešti je bila odprta že leta 1864. Ob prelomu stoletja je bila med najpomembnejšimi evropskimi borzami, po koncu 2. sv. vojne pa je zaradi političnih sprememb zamrznila. Toda Madžarska se je že leta 1968 bolj odprla tržnemu sistemu in na nekaterih področjih uvedla tržne cene. Tako je bila konec osemdesetih let bolj odprta od ostalih komunističnih držav. Že na začetku osemdesetih let so državna podjetja in lokalne oblasti kot prve v nekdanji Vzhodni Evropi začele izdajati obveznice, za katere je jamčila država in so vlagatelj prinašale višje donose kot bančni depoziti ( Anderson, Kegels, 1998, str.126 ). Po političnih spremembah je bil eden glavnih ciljev vlade pritegniti tuje vlagatelje. Zato so potrebovali dobro delujoč trg kapitala, ki bi spodbujal investicije v gospodarstvo. Tako je junija 1990 41 bank, finančnih investicij in borznoposredniških hiš ponovno ustanovilo trg vrednostnih papirjev, Budimpeštansko borzo ( BSE ). Ta je danes najpomembnejša institucija trga kapitala. Na BSE se trguje z delnicami, obveznicami in derivati ( informacijski oddelek BSE,2004 ). Delniški trg se deli na trg A in B. Na trg A so uvrščena največja madžarska podjetja t.i. blue chipi. Na trg B so uvrščena manjša podjetja, ki ima nižje zahteve za uvrstitev delnic na trg. Madžarski kapitalski trg je tudi največji srednjeevropski trg za rizični kapital. Indeks borze v Budimpešti je BUX ( Budapest Stock Index ). Izračunavat so ga pričeli 2.januarja 1991. Bazna vrednost indeksa je 1.000 točk. Slika 38 : Indeks BUX od 07.01.1999 do 29.12.1999

Leta 1999 je bil dosežen promet z delnicami v višini 3.431,33 bilijonov forintov ( 1.374.896.823 milijarde EUR ). V primerjavi z letom 1998 je promet z delnicami neznatno upadel in sicer za 0,84 %. Indeks BUX je leto 1999 pričel z negativnem trendom. Njegovo izgubljanje na vrednosti je trajalo vse tja do 04.03. . Na ta dan je

32

indeks BUX zabeležil najnižjo letno vrednost z 5.253 točkami. Po tej najnižji letni vrednosti je indeks pričel spreminjati svojo smer gibanja. Do konca leta je konstantno pridobival na vrednosti. Večanje vrednosti indeksa je bilo zlasti izrazito v zadnjih dveh mesecih, ko je na borzi prevladovalo optimistično razpoloženje. Posledica tega optimističnega razpoloženja na borzi je bila postavitev najvišje letne vrednosti. Ta vrednost je bila dosežena 28.12. in je znašala 8.875 točk. Na letni ravni pa je indeks v primerjavi z letom 1998 pridobil 40 %. Slika 39 : Indeks BUX od januarja 2000 do decembra 2000

Z delnicami je v letu 2000 bilo ustvarjenega za 3.417,04 bilijonov forintov (1.313.639.859,00 milijarde EUR), kar je za 0,42 % manj kot leta 1999. Indeks je leto pričel pri vrednosti 8.715,49 točke. V začetku leta 2000 se je nadaljevalo optimistično vzdušje na borzi, ki pa se je že pričelo v zadnjih dveh mesecih leta 1999. V prvih treh mesecih leta 2000 je rast indeksa ( zahvaljujoč optimističnemu vzdušju ) dosegla svoj vrhunec. Najvišjo letno vrednost je indeks zabeležil 10.03. pri 10.471,91 točkah. Ta vrednost je bila posledica štirimesečne rasti indeksa ( november 1999 – marec 2000 ). Nato je sledilo negativno obdobje vse do decembra, ko je indeks nenehno izgubljal na vrednosti. 01.12. je bila zabeležena najnižja letna vrednost indeksa in sicer pri 6.684,74 točkah. To je bila posledica velika padca cen delnic mednarodnih tehnoloških podjetij. Do konca leta si je indeks spet nekoliko opomogel in začel rasti. Leto je zaključil pri 7.849,75 točkah. Na letni ravni je indeks izgubil 11,55 %. Slika 40 : Indeks BUX od januarja 2001 do decembra 2001

33

Leto 2001 je zaznamoval izreden padec obsega prometa z delnicami. Promet z delnicami je znašal 1.385,68 bilijona forintov ( 568.857.506,5 milijonov EUR ), kar je predstavljalo zmanjšanje prometa z delnicami za 59,45 %. Gledano procentualno je to največji padec v obsegu prometa z delnicami. Leto 2001 je indeks pričel pri 7.603,72 točke. Že takoj v prvih dneh je indeks pričel pridobivati na vrednosti. To je trajalo vse do 19.01., ko je dosegel letni maksimum pri 8.146,03 točke. Po tem obdobju je indeks nekoliko padal. Ta padec je trajal vse tja do konec februarja, nato si je v začetku marca ( za par dni ) nekoliko opomogel, da bi spet do konca marca slabel. Skozi obdobje od začetka aprila pa vse do septembra je indeks večinoma pridobival na vrednosti ( v tem obdobju je nekoliko izgubil le sredi junija ). Velik padec pa je indeks doživel po 11.09. 2001. Najnižjo vrednost je indeks doživel 21.09.. Najnižja zabeležena vrednost indeksa v letu 2001 je bila 5.670,98 točke. Ta vrednost je bila predvsem posledica šoka in negotovosti po terorističnih napadih v ZDA ( 11.09. ). Po prvem šoku so se razmere stabilizirale, kar je vplivalo tudi na vrednost indeksa. Do konca leta se je indeks kar precej okrepil. Leto je zaključil pri 7.131,13 točkah. Na letni ravni se je vrednost indeksa znižala za 9,15 %. Slika 41 : Indeks BUX od januarja 2002 do decembra 2002

Promet z delnicami v letu 2002 je znašal 1.513,72 bilijona forintov ( 618.678.219,6 milijonov EUR ), kar je predstavljalo 9,24 % povečanje v primerjavi z letom poprej. Indeks je leto pričel pri 7.123,33 točke. Skozi obdobje vse tja do maja je indeks pridobival na vrednosti. Najvišjo letno vrednost je dosegel 08.05. in sicer pri 8.948,87 točke. Ta najvišja vrednost je bila rezultat končanja negotovosti zaradi parlamentarnih volitev v državi, ki so potekale 07.04. . Že sredi maja se je trend gibanja indeksa spremenil. Vse od sredi maja pa vse tja do konca julija pa je indeks izgubljal na vrednosti. Konec julija je indeks dosegel najnižjo letno raven pri 6.589,76 točk. Indeks pa se je do konca leto okrepil in leto končal pri 7.798,29 točk. V primerjavi z letom 2001 je indeks pridobil 9,36 %.

34

Slika 42 : Indeks BUX od januarja 2003 do decembra 2003

Promet z delnicami je v letu 2003 dosegel 1.846,74 bilijona forintov ( 693.481.036,4 milijonov EUR ), kar je bilo 22 % več kot leta 2002. Leto je indeks pričel pri vrednosti 7 914,35 točke. Sledilo je dvomesečno obdobje, v katerem je indeks izgubljal na vrednosti. Najnižja vrednost je bila zabeležena 07.03. in sicer pri 7 055,33 točk. Temu je sledilo obdobje rasti vrednosti indeksa, ki je trajalo vse do sredine oktobra. 14.10. je bila zabeležena najvišja letna vrednost indeksa in sicer pri 9 914,09 točke. Do konca leta je indeks nekoliko izgubil na vrednosti. Leto je zaključil pri 9 379,99 točk. V primerjavi z letom 2002 je indeks pridobil 20,28 %. Slika 43 : Indeks BUX od januarja 2004 do decembra 2004

V letu 2004 je bil zabeležen promet z delnicami v višini 2.590 bilijona forintov ( 1.022.785.610 milijarde EUR ). Dosežen promet z delnicami je predstavljal 40,25 % povečanje glede na predhodno leto. Indeks je leto pričel več kot odlično. Že v prvem mesecu je presegel magično mejo 10.000 točk, ki jo je nazadnje dosegel leta 2000. Indeks je nadaljeval svojo rast vse do konca maja, ko je edinkrat v letu 2004 zabeležil večji padec svoje vrednosti. Indeks si je zelo hitro opomogel ter do konca leta samo pridobival na vrednosti. Da je to bilo res dobro leto za borzo v Budimpešti kaže tudi vrednost indeksa na koncu leta. Indeks je leto zaključil pri 14.742,57 točke. Na letni ravni v primerjavi z letom poprej se je indeks okrepil za več kot 57,17 %.

35

4. ) Primerjava tranzicijskih borznih trendov 4.1.) Skupne značilnosti 4.2.) Značilnosti odstopanj Slika 44 :

graf CESI v letu 1999

0

20

40

60

80

100

120

140

8.1.

1999

8.3.

1999

8.5.

1999

8.7.

1999

8.9.

1999

8.11

.199

9

datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

Kot je razvidno iz slike grafa CESI za leto 1999 se je v tem letu najbolj okrepil indeks WIG ( + 41,30 % ), sledili so mu BUX ( + 40 % ), PX 50 ( + 24, 23 % ) in SBI 20 ( +5,89 % ). Izmed peterice indeksov, ki sestavljajo indeks CESI je bil indeks SAX edini, ki je v tem letu izgubil na vrednosti ( -18 % ) v primerjavi z letom poprej. Padanje vrednosti indeksa SAX lahko predvsem pripišemo nekoliko manjšemu zanimanju tujcev za vlaganje v slovaško gospodarstvo v tem letu. Seveda pa je treba tudi upoštevat negotovost, ki so jo povzročile predsedniške volitve. Vse to so bili razlogi za padec vrednosti indeksa SAX.. Za razliko od indeksa SAX pa so ostali indeksi v sestavi indeksa CESI v tem letu pridobili na vrednosti. Zahvaljujoč tej rasti lahko rečemo, da je leto 1999 bilo uspešno za omenjene borze, na katerih je prevladovalo optimistično vzdušje.

36

Slika 45 :

graf CESI v letu 2000

020406080

100120140160

10.1

.200

0

10.3

.200

0

10.5

.200

0

10.7

.200

0

10.9

.200

0

10.1

1.20

00

datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

Leto 2000 je bilo na omenjenih borzah nekoliko bolj razgibano kot leto pred njim. V tem letu je prevladoval negativni trend, saj so kar trije ( BUX, PX 50, WIG ) od petih indeksov CESI zabeležili izgubo vrednosti na koncu leta. Na vrednosti sta pridobila indeksa SAX ( +19,24 % ) in SBI 20 . Indeks SBI 20 se je okrepil za neznatnih 0,1 %. Največjo izgubo je zabeležil indeks BUX in sicer kar 11,55 %, kar je posledica padca cen mednarodnih tehnoloških podjetij. S precej manjšo izgubo sta leto zaključila indeksa PX 50 ( -2,29 % ) in WIG ( -1,30 % ). Slika 46 :

graf CESI za leto 2001

020406080

100120140160

8.1.

2001

8.3.

2001

8.5.

2001

8.7.

2001

8.9.

2001

8.11

.200

1

datumi

proc

enti

SBI 20 BUXSAXPX 50WIG

37

Leto 2001 je bilo leto, ko so se v ZDA zgodili teroristični napadi ( 11.09. ). To dejanje je imelo tudi posledice na vseh borzah vrednostnih papirjev v svetu. Padec vrednostni indeksov je bil predvsem posledica šoka in negotovosti zaradi terorističnih napadov. Pri analizi indeksa CESI v letu 2001 je potrebno povedat, da je omenjeni dogodek prav tako vplival na vrednost vseh petih indeksov, ki sestavljajo indeks CESI. Vpliv se je predvsem izrazil v padcu vrednosti indeksov naslednji dan oziroma so indeksi zabeležili najnižje vrednosti v naslednjem par dnevnem obdobju. Teroristični napadi niso prizadejali večjih izgub ( v primerjavi s svetovnimi trgi ) na teh borzah tudi iz razloga, ker so te borze šele v začetni fazi svojega nastajanja in še niso tako močno povezane z razvitejšimi kapitalskimi trgi. Indeksa SAX IN SBI 20 sta v tem letu pridobila na vrednosti. Prvi je pridobil velikih 31,41 % , drugi pa 19,01 %. Ostali trije indeksi pa so izgubili na vrednosti. Največji padec vrednosti je zabeležil indeks WIG ( 21,99 % ), sledila pa sta mu še PX 50 ( 17,53 % ) in BUX ( 9,15 % ). Slika 47 :

graf CESI v letu 2002

020406080

100120140160180

7.1.

2002

7.3.

2002

7.5.

2002

7.7.

2002

7.9.

2002

7.11

.200

2

datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

Leto 2002 je bilo za omenjene indekse zelo uspešno leto, saj je vseh pet indeksov pridobilo na vrednosti. Med vsemi omenjenimi indeksi pa je še posebej izstopal SBI 20, ki je v tekočem letu pridobil kar 55,24 % . Med razlogi za takšno rast indeksa je vsekakor najpomembnejšo dejstvo, da se je v tem letu zgodil prevzem Leka s strani Novartisa. Nekoliko manj pa sta v tem letu pridobila indeksa PX 50 ( + 16,75 % ) in SAX ( +15,90 % ). Indeks BUX se je okrepil za 9,36 %. Ta rast je bila tudi posledica končanja negotovosti zaradi parlamentarnih volitev v državi. Najmanj med vsemi omenjenimi indeksi pa se je okrepil indeks WIG in sicer se je okrepil za 3,19 %.

38

Slika 48 :

graf CESI za leto 2003

020406080

100120140160

7.1.

2003

7.3.

2003

7.5.

2003

7.7.

2003

7.9.

2003

7.11

.200

3datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

Leto 2003 je bilo ponovno zelo uspešno leto za omenjene indekse. V tem letu sicer ni bilo indeksa, ki bi tako kot SBI 20 leto poprej zelo močno odstopal po svoji rasti glede na druge indekse. Vseh pet indeksov je bilo to leto ponovno pozitivnih. Glede na predhodna leta so v povprečju dosegli kar precej višje donose. Najbolj sta se okrepila indeksa WIG ( + 44,92 % ) in PX 50 ( + 43,06 % ). Sledila sta jima indeksa SAX in BUX z 26,90 % oziroma 20,28 % rastjo. Za razliko od leta 2002, ko je indeks SBI 20 zabeležil največjo rast med omenjenimi indeksi, je leta 2003 zabeležil najnižjo rast. Vrednost se mu je okrepila za 17,71 %.Umiritev rasti na slovenskem kapitalskem trgu je razumljiva, saj se v tem letu ni zgodil noben tako velik prevzem slovenskega podjetja kot je bil to primer leto prej z Lekom. Slika 49 :

graf CESI v letu 2004

020406080

100120140160180200

7.1.

2004

7.3.

2004

7.5.

2004

7.7.

2004

7.9.

2004

7.11

.200

4

datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

39

Leto 2004 je bilo tretjo zaporedno leto, v katerem je ponovno vseh pet indeksov pridobilo na vrednosti. Po svoji rasti je v tem letu glede na ostale indekse izstopal indeks SAX. Okrepil se je za velikih 83,89 % . Takšna rast tudi v primerjavi z bolj razvitimi zahodnoevropskimi in svetovnimi kapitalskimi trgi zveni skoraj neverjetno. Rasti indeksa SAX sta dokaj uspešno uspela slediti le indeksa BUX in PX 50 z 57,17 % oziroma 56,58 % rastjo. Tudi podatki o rasti slednjih dveh indeksov kažejo na uspešno leto v gospodarstvih omenjenih držav, kar se je odrazilo na rast samega borznega indeksa. Pri nadaljnji analizi ugotovimo, da sta ponovna dva indeksa dosegla podobno rast. Gre za indeksa WIG in SBI 20. Prvi je zabeležil rast od 27,93 %, drugi pa rast od 24,74 %. Zanimivo je tudi omeniti podatek, da je indeks SBI 20 že drugo leto zapored dosegel najnižjo rast med omenjenimi petimi indeksi. Slika 50 :

graf CESI v letu 2005

020406080

100120140160180

10.1

.200

5

10.3

.200

5

10.5

.200

5

10.7

.200

5

10.9

.200

5

10.1

1.20

05

datum

proc

enti

SBI 20BUXSAXPX 50WIG

Pri analizi indeksov na tem mestu je treba opozorit na podatek, da sem za vse indekse razen indeksa SBI 20 zajel obdobje od prvega delovnega dne v letu 2005 pa do 30.06. 2005. Pri SBI 20 pa sem vzel obdobje od 01.07.2004 pa do 30.06.2005. V tem analiziranem obdobju so vsi indeksi razen indeksa SBI 20 pridobili na svoji vrednosti. Slednji pa je bil edini, ki je izgubil na vrednosti v opazovanem obdobju. Ponovno je daleč največ med vsemi pridobil indeks SAX, ki se je okrepil za neverjetnih 122,9 % . Veliko bolj umirjeno, ampak še vedno zelo uspešno leto so imeli drugi trije indeksi. Indeks BUX je pridobil na vrednosti za 27,14 %, sledila pa sta mu indeksa PX 50 in WIG. Prvi se je okrepil za 15,25 %, drugi pa za 6,075 %. Indeks SBI 20 pa je v opazovanem obdobju izgubil na vrednosti za 10,4 %.

40

5.) Primerjava borznih trendov v razvitih ekonomijah z tranzicijskimi državami Slika 51 : EURO STOXX 50 v obdobju 1997 do 2006

Slika 52 :

indeks CESI v obdobju 1998 - 2005

0500

1000150020002500300035004000

5.1.

1998

5.1.

1999

5.1.

2000

5.1.

2001

5.1.

2002

5.1.

2003

5.1.

2004

5.1.

2005

datum

vred

nost

CESI

Pri analiziranju tranzicijskih borznih trendov ( indeks CESI ) in evropskega borznega trenda ( indeks EURO STOXX 50 ) izhajamo iz predpostavke, da kot osnovo za primerjavo teh dveh indeksov vzamemo obdobje od leta 1998 pa do leta 2005. Leto 1998 sta opazovana indeksa zaključila z nasprotnim učinkom. Indeks CESI je leto pričel optimistično, saj je v začetnem obdobju leta pridobival na vrednosti. Obdobje pridobivanja na vrednosti je trajalo vse do 21.07. Tega dne je indeks dosegel svojo najvišjo vrednost in sicer 1.669,44 točke. V naslednjih par dneh pa se je trend pričel spreminjati. Indeks CESI je pričel izgubljati na vrednosti. Ta negativen trend pa

41

je trajal vse do konca leta. Leto 1998 je indeks CESI zaključil z 7,88 % izgubo na vrednosti Indeks EURO STOXX 50 je podobno kot indeks CESI leto pričel z trendom rasti. Tudi njegova rast je trajala skoraj do polovice leta. Takrat je tudi dosegel svojo najvišjo raven z 3.670,82 točke. Nato je krivulja indeksa spremenila smer gibanja in pričela upadat.Ta negativen trend je kot posledico imel padec vrednosti indeksa do 2.419,23 točke. Ta vrednost je bila celo nižja od vrednosti indeksa, s katero je pričel leto ( 2.575 ). V obdobju negativna trenda je indeks izgubil več kot 1.000 točk. Po tem kratkotrajnem negativnem obdobju, je sledila ponovna krepitev vrednosti indeksa. Indeks se je krepil vse do konca leta. Leto je indeks zaključil z 29,8 % donosnostjo. Za leto 1998 lahko rečemo, da sta ga oba indeksa pričela z trendom rasti. Razlika je v tem, da je to pri indeksu EURO STOOX 50 bilo bolj dinamično. Oba indeksa sta sredi leta dosegla svoj vrhunec.Nato sta pričela izgubljati na vrednosti. Razlika pri tem je ta, da je ta negativen trend pri indeksu CESI trajal vse do konca leta kar se je tudi odrazilo v njegovi izgubi na vrednosti na letni ravni. Pri indeksu EURO STOOX 50 pa je bil negativen trend kratkotrajne narave. Indeks si je nato opomogel in do konca leta je spet prevladovala rast, kar se je več kot uspešno odrazilo v njegovi letni donosnosti. Leto 1999 je bilo uspešno za oba indeksa. V primerjavi z letom poprej sta oba pridobila na vrednosti. Izmed peterice indeksov, ki sestavljajo indeks CESI je samo indeks SAX zaključil leto negativno. Da pa se indeksa CESI in EURO STOXX 50 različno odzivata na iste opazovane dogodke, se je lepo videlo v njihovi rasti na letni ravni. Prvi je pridobil za 7,31 % vrednosti, drugi pa za kar 45,36 %. Tukaj se jasno vidi, da je v Evropi takrat prevladovalo optimistično razpoloženje (ugodna gospodarska klima ), kar se pa je več kot jasno preneslo na borzo in vrednost indeksa EURO STOXX 50. Razloge za takšno razliko v rasti bi verjetno lahko pripisali še ne dovolj razvitemu občutku borz, ki sestavljajo indeks CESI, da prenesejo pozitivne stvari v vrednost svojih indeksov. Konec leta 2000 sta oba indeksa zabeležila zmanjšanje svojih vrednosti glede na predhodno leto. Pri analizi indeksa CESI lahko ugotovimo, da je indeks pridobival na vrednosti predvsem v prvem kvartalu, ko je tudi dne 28.03. zabeležil najvišjo letno vrednost pri 1.770,04 točke ( leto pričel pri 1.393,16 točke ). Po tem obdobju pa je sledilo obdobje vse do konca leta, v katerem je indeks izgubljal na vrednosti. V strukturi sestave indeksa CESI so bili negativni kar trije indeksi ( BUX, PX 50 in WIG ). Iz tega lahko razberemo, da je na borzah ki sestavljajo indeks CESI prevladoval negativen trend, kar je lahko tudi posledica padca cen mednarodnih tehnoloških podjetij. Indeks CESI je leto zaključil z 9,62 % izgubo vrednosti. EURO STOXX 50 je pridobival na vrednosti v prvem kvartalu. Leto je pričel pri 4.906,60 točkah. V tem kvartalu je EURO STOXX 50 zabeležil tudi najvišjo letno vrednost. Prvič odkar se izračunava indeks EURO STOXX 50 je ta indeks presegel magično mejo 5.000 točk. Najvišja letna vrednost je bila zabeležena pri 5.522,42 točk. V ostalih treh kvartalih pa indeks izgubljal na vrednosti. Na letni ravni je izgubil 2,73 % vrednosti. V tem letu sta omenjena indeksa imela kar nekaj skupnih značilnosti. Oba sta pridobivala na vrednosti v prvem kvartartalu, v katerem sta tudi zabeležila najvišje letne vrednosti. Tukaj je potrebno omenit, da je indeks EURO STOXX 50 prvič presegel mejo 5.000 točk.

42

Preostanek leta pa sta oba beležila negativen trend padanja vrednosti. Ta je bil nekoliko bolj izrazit pri indeksu CESI ( -9,62 % ) kot pa pri indeksu EURO STOXX 50 ( -2,73 % ). Teroristični napadi so zaznamovali dogajanje na borzah v letu 2001. Na borzah vrednostnih papirjev je zavladal strah, šok in negotovost. Padec vrednosti indeksov je bil posledica predvsem vsega prej omenjenega. Indeksa CESI in EURO STOXX 50 sta v tem letu gledano procentualno zabeležila približno isto izgubo vrednosti. Prvi je padel za 18,1 %, drugi pa za 20,19 %. Vendar pa med njunim gibanjem med letom obstaja razlika. Indeks CESI je prav tako kot indeks EURO STOXX 50 izgubljal na vrednosti skozi vso leto. Vendar to pri indeksu CESI ni bilo tako izrazito kot pri indeksu EURO STOXX 50. Razloge za to lahko tudi iščemo v dejstvu, da sta dva ( SAX in SBI 20 ) izmed petih indeksov, ki sestavljajo indeks CESI na letni ravni celo pridobila na vrednosti. Kot drugo stvar lahko omenimo učinek terorističnih napadov. Ob pogledu na grafa lahko opazimo, da je krivulja na grafu CESI veliko manj upadla kot pa krivulja na grafu EURO STOXX 50. Tukaj je lepo izražena razlika med učinkom terorističnega napada, ki ga je slednji imel na evropskem borznem prostoru in na petih borzah, ki sestavljajo indeks CESI. Kot zadnjo stvar pa lahko primerjamo, koliko je kateri indeks izgubil točk. Indeks CESI je izgubil 228,17 točk, medtem ko je indeks EURO STOXX 50 izgubil velikih 963,13 točk. Leto 2002 pa je za indeksa CESI in EURO STOXX 50 bilo različno uspešno. Prvi je leto zaključil s krepitvijo vrednosti ( vseh pet indeksov je pridobilo na vrednosti ) medtem ko je drugi izgubil na vrednosti. Indeks CESI je leto pričel pri 1.052,19 točkah. Gibanje indeksa skozi vso leto je bilo živahno. V globalu je indeks več pridobival kakor izgubljal. Vrhunec je indeks doživel 2.12., ko je zabeležil najvišjo letno vrednost pri 1.285,32 točkah. Do konca leta je nekoliko izgubil na vrednosti in leto zaključil pri 1.242,88 točkah. To je predstavljalo 18,12 % krepitev vrednosti indeksa. Za indeks EURO STOXX 50 pa je to leto bilo vsej prej kot uspešno. Leto je pričel pri 3.804,44 točkah. Kmalu za tem pa je dosegel letni vrh z 3.864,08 točk. Po tem je sledilo obdobje do skoraj samega konca leta, ko je indeks veliko izgubljal. V tem obdobju izgubljanja vrednosti je indeks izgubil kar 1.689,12 točk ( glede na začetek leta ) in se ustavil pri najnižji letni vrednosti in sicer 2.115,32 točk. V tem negativnem obdobju je indeks izgubil kar 44,4 % svoje vrednosti glede na začetek leta. Do konca leta si je indeks nekoliko opomogel in leto končal pri vrednosti 2.386,41 točk. Na letni ravni je indeks izgubil kar 37,27 %. Leto 2003 je po letu 1999 tisto leto, v katerem sta ponovno oba indeksa pridobila na vrednosti. Za razliko od leta 1999 sta si indeksa v letu 2003 nekoliko bolj podobna po rasti. Pri indeksu CESI je ponovno vseh pet indeksov pridobilo na vrednosti. Leto je indeks CESI začel pri vrednosti 1.256,85 točke. Vse do devetega meseca pa je indeks rahlo pridobival na vrednosti. 2.9. pa je dosegel najvišjo letno raven in sicer je bila zabeležena pri 1.485,93 točke. Do konca leta je indeks rahlo izgubljal na vrednosti. Leto je indeks zaključil pri 1.364,3 točke. Na letni ravni se je indeks okrepil za 8,55 %. Indeks EURO STOXX 50 pa je leto pričel pri vrednosti 2.397,47 točke. Za razliko od indeksa CESI pa je indeks EURO STOXX 50 leto pričel v negativnem trendu.

43

V tem obdobju je bila zabeležena letna najnižja vrednost indeksa in sicer pri 1.847,62 točke. Po tej doseženi najnižji ravni v letu 2003 se je trend spreobrnil. Do konca leta je indeks pridobival. Posledica tega je bila da je ob izteku tekočega leta indeks dosegel najvišjo raven. Slednja je bila zabeležena pri 2.771,51 točke. Na letni ravni je indeks pridobil za 15,15 % vrednosti. V letu 2004 sta oba indeksa pridobila na vrednosti. V tem letu je indeks CESI za skoraj 9 krat dosegel višjo rast kot pa indeks EURO STOXX 50. Pri podrobnejši analizi indeksov v sklopu indeksa CESI ugotovimo, da je ponovno vseh pet indeksov pridobilo na vrednosti. Indeks CESI je leto pričel pri 1.420,67 točkah. Skozi vse leto je pridobival na vrednosti. Njegova rast je dosegla vrhunec zadnji delovni dan v letu. Najvišja zabeležena raven je bila pri 2.256,82 točkah. V letu 2004 je indeks CESI pridobil zelo velikih 58,86 % glede na vrednost z začetka leta. V tem letu je indeks EURO STOXX 50 leto pričel pri ravni 2.760,84 točk. Indeks je leto pričel s kratkotrajnim trendom pridobivanja na vrednosti. Temu je sledilo malo daljše negativno obdobje, v katerem je zabeležil tudi najnižjo letno vrednost. Slednja je znašala 2.559,88 točke. Po tem obdobju je ponovno sledilo obdobje rasti indeksa, ki je trajalo skoraj vse do konca leta.V tem obdobju je bila zabeležena najvišja letna vrednost in sicer pri 2.965,15 točkah. Do konca leta je indeks rahlo izgubil na vrednosti in leto končal pri 2.951,24 točkah. Na letni ravni se je okrepil za 6,9 %. Leto 2005 je indeks CESI zaključil s skoraj 2 krat večjo rastjo kot pa indeks EURO STOXX 50. Pri indeksu CESI so v tem letu pridobili vsi indeksi razen slovenskega indeksa SBI 20, ki je edini izgubil na vrednosti. Indeks CESI je leto pričel pri 2.274,04 točkah. Leto 2005 je pričel s pozitivnim trendom, ki pa se je kaj hitro spreobrnil. Negativni trend je bil tudi zelo kratkotrajne narave. V tem obdobju, ko je indeks izgubljal na vrednosti, je bila zabeležena njegova najnižja raven. Ta je znašala 2.199,78 točke. Nato je sledilo obdobje rasti indeksa, ki je trajalo vse tja do začetka 10. meseca. Takrat je bila zabeležena najvišja letna vrednosti in sicer pri 3.417,08 točke. Temu je sledilo obdobje padanja vrednosti vse tja do konca leta. Leto je indeks zaključil pri 3.242,48 točkah. Na letni ravni je pridobil velikih 42,59 % vrednosti. Indeks EURO STOXX 50 pa ni imel tako zelo uspešnega leta kot indeks CESI. Leto je pričel pri 2.952,29 točkah. Začetemu, nekaj dnevnemu naraščanju vrednosti indeksa je kaj hitro pošla sapa. Trend gibanja indeksa se je spremenil v negativno smer. V tem obdobju izgubljanja na vrednosti so zabeležili najnižjo letno vrednost. Ta je znašala 2.911,48 točke. Temu kratkotrajnemu pozitivnemu in negativnemu trendu z začetka leta, je sledilo daljše pozitivno obdobje. Najvišjo letno raven so zabeležili na vrhuncu tega obdobja. Slednja je znašala 3.621,89 točk. Do konca leta je indeks spet nekoliko izgubil na vrednosti in leto končal pri 3.578,93 točke. V primerjavi z začetkom leta je indeks pridobil 21,23 % vrednosti.

44

6.) SKLEP Pri analiziranju borznih trendov v proučevanih tranzicijskih državah se je bilo potrebno prvo seznaniti s specifičnostjo določenega kapitalskega trga. Potrebno jih je bilo spoznati predvsem zaradi tega, ker so le ti pomemben dejavnik, ki vplivajo na gibanje samih borznih trendov. Seveda je za vse proučevane države in njihove kapitalske trge v tem diplomskem delu značilno, da so skoraj pol stoletja bili pod komunistično oblastjo. Kapitalski trgi so se pričeli razvijati šele z reformami družbeno – ekonomskega sistema in osamosvojitvijo teh držav konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja. Takrat so te države zamenjale plansko gospodarstvo s tržnim kapitalizmom. Glavni cilj novo nastalih kapitalskih trgov v tranzcijskih državah je bil ta, da postanejo čimprej in čimbolj učinkovita in uspešna ter da pritegnejo čimveč tujih vlagateljev. Seveda pa je bilo to odvisno od zakonodaje, ki jo je predpisala država in od hitrosti in načina privatizacije državne lastnine. Za nekatere izmed teh tranzicijskih držav bi lahko dejali, da neurisničevanje zakonskih predpisov, pomanjkanje institucionalnih investitorjev in nestabilne makroekonomske razmere zavirajo hitrejši razvoj borz. Na borzah tistih držav ( Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija ) ki so v leto 2004 postale članice EU se vidi napredek v pravni ureditvi, ki ureja to področje. Vse omenjene države so morale svoje pravne akti uskladiti z pravni akti EU. Pri mojem preučevanju osmih tranzcijskih držav, ki jih analiziram v mojem diplomskem delu, sem ugotovil da bi kriterij tržne kapitalizacije lahko predstavljal problem. Gre namreč za to, da tiste tranzicijske države ki so se odločile za masovno privatizacijo bodo posledično imele na borzo uvrščenih več podjetij in kot rezultat tega večjo tržno kapitalizacijo borze. Ker pa bi to pokvarilo realnost mojih ugotovitev sem kot merodajen kazalec razvoja omenjenih osmih tranzcijskih borz uporabil letni promet na borzi. Že v obdobju šestih, sedmih let v katerem sem analiziral borzne trende tranzcijskih držav lahko ugotovimo razlike. V tem kratkem obdobju so nastale bistvene razlike. Že na prvi pogled lahko ugotovimo, da so se nekatere izmed borz razvijale hitreje in postale bolj uspešne kot druge. To ni le posledica večje uspešnosti nekaterih vodstev borz v primerjavi z drugimi ampak tudi splošne gospodarske klime v državi. Pomembno je tudi omeniti, da je na potek samih borznih trendov med drugim vplivalo tudi to, koliko tujih investicij je bilo realiziranih. Seveda pa se je to vse odrazilo skozi prizmo konstantne rasti oziroma padanja vrednosti indeksa.

45

Problem tranzcijskih borz je v tem, da so premajhne, premalo razvite in v pretežni meri tudi nelikvidne. Po mojem mišljenju v prihodnosti obstajata dve možnosti za razvoj tranzicijskih borz. Prva je ta, da vse ostane tako kot je sedaj in se vsaka izmed teh osmih borz razvija po svoje. Predvsem Varšavska, Praška in Budimpeštanska borza so dovolj velike za zagotavljanje likvidnosti domačim institucionalnim vlagateljem. Mislim da bi rešitev tranzicijske borze lahko našle v povezovanju. Tudi Varšavska in Praška borza se kljub svoji velikosti povezujeta s večjo Londonsko borzo, Budimpeštanska borza pa nudi možnost trgovanja na skupnem trgovalnem sistemu z nemško borzo.

46

7.) Povzetek Borza vrednostnih papirjev je zgodovinski koncept, ki se je razvijal in dopolnjeval vse do danes.Borza vrednostnih papirjev je del trga kapitala ki omogoča nastanek vrednostnih papirjev in njihov prenos. Borza je finančna institucija, kjer se trguje z različnimi finančnimi inštrumenti ( delnice, obveznice, itd. … ). Za vsak trg sta pomembna ponudba in povpraševanje. Ena od pomembnejših funkcij trga vrednostnih papirjev je tudi ta, da zbere na istem mestu ponudnike in povpraševalce po vrednostnih papirjih. Kot sem že omenil, sta za vsak trg pomembna ponudba in povpraševanje. Na trgu vrednostnih papirjev povprašujejo po denarju podjetja, ki za svoj razvoj nimajo dovolj lastnih sredstev. Prihranke pa ponujajo predvsem institucionalni vlagatelji ( vzajemni skladi, investicijski skladi, pokojninski skladi, zavarovalnice ). V teoriji in drugih empiričnih študijah se razvoj borznega trga in njegova pomembnost za gospodarstvo neke države meri s tržno kapitalizacijo na borzo uvrščenih delnic in letnim prometom borze. Pri analizi borznih trendov v obravnavanih tranzcijskih državah so pomembno vlogo odigrali indeksi vsake izmed obravnavane borze vrednostnih papirjev. Borzni indeks je indeksno število, ki prikazuje splošno raven tečajev v baznem letu (pričetek izračunavanja). Zaporedje indeksnih števil kaže na razvoj tečajev vrednostnih papirjev na trgu. Delnice, ki se upoštevajo v izračunu indeksa, so praviloma tiste, s katerimi se na borzi trguje v največjem obsegu. V diplomskem delu sem tudi analiziral indeks CESI ( Central European Stock Index ). Indeks sestavljajo podatki borz iz Budimpešte, Varšave, Bratislave, Prage in Ljubljane. Indeks se izračunava od 20. junija 1995, prvič pa ga je objavila borza v Budimpešti in sicer 1. februarja 1996. V CESI so vključene delnice izdajateljev z najvišjo kapitalizacijo in likvidnostjo, s katerimi se trguje na omenjenih borzah in so na volja kupcem. Ključne besede : Kapitalski trg, borza vrednostnih papirjev, tranzicijske države, analiza borznih trendov,borzni indeksi, indeks CESI, indeks EURO STOOX 50,

47

7.1.) SUMMARY Stock-exchange is a historical conception that has been changing and developing until now days. Stock-exchange is the part of capital market which makes possible source of securities and their transfers ( shares, debenture bonds, … ). Supply and demand are important for each market. One of the most significant functions of securities market is also that this market manages to gather in one place both supply and demand for secutires. As I already mentioned supply and demand is important for each market. Enterprises which do not have enough money them selves are demanding additional money on the securities markets for further development of their companies. In theory and other empirical studies the development of securities market and his role in economy of the country is measured with market capitalization of stock”s placed on the stocking-exchange on yearly turnover. In the process of analyzing stock market trends in transitional countries the indexs of each stock markets had an important role. Stock index is a stock number which presents general rate in basis year ( beginning of the calculation ). Sequence of index numbers shows development of rate of securities on stock market. Stocks which are considered in calculation are those stocks with which the most of trading is made. In my degree I have also analyzed index CESI ( Central European Stock Index ). This index is composed out of data from stocking-exchanges from Budapest, Warsav, Bratislava, Prague and Ljubljana. Index started to calculate on 20. June 1995 and it was published for the first time on the Budapest stock-exchange on 1. February 1996. In CESI index are also included stocks with the highest capitalization and liquincy. These shares are included in trading on the stock markets. Key words : Capital market, stock-exchange, transitional countries, analysis of stock market trends, stock market indexs, index CESI, index EURO STOOX 50

48

8.) Seznam literature :

1.) Veselinovič, D. , 1991 : Borzni priročnik Ljubljanske borze ;Gospodarski vestnik, Ljubljana 2.) Copeland, L.S. , 1994 : Exchange rates and international finance ; second

edition, Addison – Weslwy, Wokingham, England 3.) Eiteman, W.J. , Dice C.A. , Eiteman D. , 1996 : The stock market ;

McGraw – Hill, New York 4.) Jagrič, T. , Podbregar, M. , Naše gospodarstvo 2004 (5 – 6 ) : Kaos in red na

kapitalskih trgih – primer majhnega tranzicijskega gospodarstva 5.) Kmet Rotija : Zunanje neravnovesje in ekonomska politika v obdobju

tranzicije, primer Češke, Madžarske in Poljske z možnimi zaključki za Slovenijo. Ljubljana : Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Delovni zvezek št.10/letnik VIII/1999,1999 40 str.

6.) Simon Prelogar . Naše gospodarstvo 2002 ( 1 – 2 ) : Učinkovitost slovenskega trga kapitala

7.) Tomasz Piotr Wisniewski , Naše gospodarstvo 2002 ( 3 – 4 ) : Donosnost strokovnih trgovskih predpisov na poljskem trgu vrednostnih papirjev

8.) Arsenić Vesna : Beogradska berza dodaje gas. Politika, Beograd, 04.01.2004, str.12.

9.) Bojčić Miroslav : Pomaci. Ekonomist magazin, Beograd, 2004, št. 10/2004, str.10.

10.) Gnjatović Miroslav : Kapitalski trgi Jugovzodne Evrope : Srbija. Delo, Ljubljana, 15.03.2004, str. 17.

11.) Gnjatović Miroslav : Kapitalski trgi Jugovzodne Evrope : Srbija. Delo, Ljubljana, 28.04.2004a, str. 15. 12.) Gnjatović Miroslav : Kapitalski trgi Jugovzodne Evrope : Srbija, Delo, Ljubljana, 17.05.2004b, str.15. 13.) Pavlović Dušan : Privatizacija u 2003. godini, G-17 Institut, Beograd, 2004, 6. str. 14.) Repija Rade : Beogradska berza – Daljinsko je blizu. Ekonomist magazin, Beograd, 28.07.2003 , 7. str. 15.) Mramor Dušan : Kapitalski trgi v tranzicijskih gospodarstvih : preteklost in prihodnost. Bančni vestnik , Ljubljana, 52(2003 ), 7 – 8, str. 1 – 2. 16.) Pniewski Pawel : Finančni trg na Poljskem. Bančni vestnik, Ljubljana, 52( 2003 ), 7 – 8, str. 61 – 65. 17.) Syrovatka Jan : Finančni trg na Češkem. Bančni vestnik, Ljubljana, 52( 2003 ), 7 – 8, str. 33 – 39. 18.) Veselinovič Draško : Finančni trg v Sloveniji. Bančni vestnik, Ljubljana, 52( 2003 ), 7 – 8, str. 107 – 111 . 19.) Moje finance : leto 5; številka 1, februar 2005. 20.)Moje finance : leto 5; številka 2, maj 2005. 21.) Mramor, Dušan : Trg kapitala v Sloveniji, Ljubljana, Gospodarski vestnik ( 2000 ), str. 217- preveri

22.) Veselinovič, Draško 1998 : Analiza finančnega trga : Azijska in ruska kriza nista vidneje vplivali. Gospodarski vestnik 48 : 54 –preveri 23.) Anderson Ronald W., Kegels Chantal : Transition Banking. Oxford :

Clarendon press, 1998., 1 str., 128 str., 176.str.

49

24.) Nord, Rocha : Report on the Observance of standard and codes Czech

Republic : Securities Marke ( URL:http://www.imf.org/external/np/rosc/cze/securit.htm ), junij 2000

25.) The Chech Capital Market. ( URL:http://www.commerzbank.cz/custody/en/custody/market/en intro

htm ), junij 1999 26.) Profit, št 4, 26.oktober 2005)

50

9.) Seznam virov :

1.) http://www.ljse.si 2.) http://www.zse.hr 3.) http://www.belex.hr 4.) http://www.sase.ba 5.) http://www.pse.cz 6.) http://www.bse.hu 7.) http://www.bsse.sk 8.) htpp://wse.com.pl 9.) http ://www.bsi.si

10.) http :// www.hnb.hr 11.) http ://cbbh.ba 12.) http ://www.nbs.yu 13.) http ://www.cbn.cz 14.) http :// www. nbs.sk 15.) http :// www.nbp.pl 16.) http ://www.mnb.hu

51