ANALIZA NEKATERIH EKOLOŠKIH PARAMETROV LOŽNICEmvd20.com/LETO1992/R16.pdf · ANALIZA NEKATERIH EKOLOŠKIH PARAMETROV LOŽNICE 1. Uvod ... šarenka lipan krap globoček podust zelenka

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec

mag. SMIWAN JUVAN * ANDREJA BOREC * VERA STRMŠEK * NATALUA KEGL-PIVEC * ALENKA KOVAČIČ * *

- 1 04 -

SONARAVNO UREJANJE VODOTOKOV IN KRAJINE

ANALIZA NEKATERIH EKOLOŠKIH PARAMETROV LOŽNICE

1 . Uvod

Načrtovanje ureditev in posegov v vodotok in vodni režim zahteva kvalitetno analizo

obstOječega stanja. Povezanost in soodvisnost abiotskih in biotskih komponent

vodnega in obvodnega ekosistema je izhodišče za raznovrstne analize, ki predstavljajo

osnovo za načrtovanje željenega stanja vodotoka. Na primeru Ložnice (levi pritok

Dravinje s površino povodja 1 06 km2) smo v okviru študije renaturacije analizirali

posamezne hidrotehnične, kraj inske in biološke parametre in parametre kvalitete vode.

2. Razdelitev vodotoka na značilne odseke

Obdelavo Ložnice smo razdeli l i na 3 tipične odseke, ki se med seboj razlikujejo tako

po hidrološkem karakterju , kot tudi po stopnji in načinu ureditve vodotoka ter po rabi

prostora ob vodotoku . Povirni odsek, ki zajema del potoka od izvira (1 050 m n.m.) do

naselja Zg. Ložnica ima hudourniški značaj in je v naravnem stanju. Raba prostora je

izrazito ekstenzivna. Na srednjem odseku od Zg. Ložnice do ceste SI. Bistrica - SI.

Konjice pridobiva potok značaj nižinskega potoka. Dolina se delno razširi in v letu

1 990 je bi la izvedena ureditev potoka s ciljem ohranjanja njegove ekološke funkcije.

V spodnjem odseku, kjer se dol ina Ložnice močno razšir i , dobi potok značaj

ravninskega vodotoka. Regulacija, ki je bila izvedena hkrati z melioracijo doline pred

cca 20 leti je zagotovila ustrezno protipoplavno varnost, vodotok pa je bil v

ekološkem pogledu močno degradiran. V okviru 1 . faze obdelave smo analizirali

srednji odsek, ki se g lede na izvedena ureditvena dela (1 990) tudi najhitreje spreminja.

Izdelana je bila anal iza obstoječega stanja in podane so bile ugotovitve in zaključki

izvršene analize.

• mag. SMILJAN JUVAN, dipl. ing.gradb., ANDREJA BOREC, dipl.ing.agr., VERA STRMŠEK, dipl.ing.gradb.,

NATALIJA KEGL-PIVEC, dipl. ing.kem. VODNOGOSPODARSKI BIRO MARIBOR, Glavni trg 1 9c

* * ALEN KA KOVAČiČ, dipl.biol., GRlN MARIBOR, Glavni trg 1 9c

MiŠiČEV VODARSKI DAN '92

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec - 1 05 -


Na osnovi tega je bila izdelana ekološka slika oz. predlog izboljšave ekološkega

stanja ob upoštevanju potrebe po ohranjanju ostal ih funkcij potoka.

V referatu so zajete abiotične in antropogene komponente ter kvaliteta vode vzdolž

celotnega vodotoka ter biotične komponente in kraj inske prvine srednjega odseka,

3. Abiotlčne in antropogene komponente

Analizirane so bi le hidrološke in hidravl ične razmere potoka ob nizkih , srednj ih in

visokih vodah.

Obdelana je bi la tudi erozija in prodonosnost ter na osnovi odvzetih vzorcev kvaliteta

vode, predvsem iz vid ika Čin iteljev od katerih je odvisno ekološko stanje potoka.

3.1 . Morfološke značilnosti struge potoka

Morfometrična analiza struge nam predvsem ob nizkih in srednjih pretoki h predstavlja

podlogo, na osnovi katere lahko sklepamo, ali so na posameznih odsekih zagotovljeni

določeni pogoj i za obstOj akvatičnega življa. Morfološko pestrost struge, ki je pogojena

s pogostost jo spremljanja šir in in globin, lahko dobro analiziramo z računom varianc

šir in in maksimalnih g lobin v posameznih profi l ih struge.

Izračunane variance za 3 različne odseke (spodnji odsek je bil razdeljen še na 2 pododseka - vtok Bistrice) , so grafično prikazane na naslednjem d iagramu.

l� sQs . sQn

� 1 ��---------------------------:ui (§ z <{ iX � O.

E Z 0.01 � 0.01 ..J " (§ Z � �

1 . ODSEK

1. ODSEK


2. ODSEK 3. ODSEK

[� SQS . sQn I

2. ODSEK 3. ODSEK

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N . Kegl - Pivec - 106 -


Očitna je precejšnja razlika med morfološko pestrostjo struge na naravnem odseku in

urejenih odsekih . Dokaj velike vrednosti variance globin na novo urejenem odseku (2.

odsek) so posledica izvedenih nizkih talnih pragov s katerimi je bil popestren vzdolžni

potek dna struge, velike vrednosti variance globin pri sOs na spodnjem odseku (1 .

odsek) pa so posledica izvedenih stopenj, ki pa svojo funkcijo razgibanja dna izgubijo

pri n izkih pretokih . Variance širin pa kažejo na večjo razgibanost struge v zgornjem

naravnem odseku (2 krat večja vrednost izračunanih varianc) .

3.2. Ocena kvalitete vodotoka

Vodotoke razvrščam o g lede na podlagi fizikalnih, kemijskih in bioloških analiz v štiri

kakovostne razrede in tri vmesne razrede. Tako podajamo stopnjo onesnaženosti

vodotoka in določimo možnost uporabe vode vodotoka v določene namene

(vodooskrba, namakanje, industrija, turizem . . . . ) .

V okviru sredstev, k i so nam na voljo smo izvedl i nekaj meritev trenutnih vzorcev i n

analizirali nekatere kemijske in fizikalne parametre, k i nam dajejo l e delno sl iko

možnega onesnaženja. Ti podatki žal n iso zadostovali , da bi podali kompleksno oceno

in kakovostni razred vode v vodotoku.

Rezultati posameznih parametrov so se gibali v vrednostih značilnih za 1 . do IV.

kakovostn i razred. Opazil i smo tendenco slabšanja kakovosti dolvodno, ki jo je

mogoče pripisati večji poseljenosti, intenzivnosti kmetovanja in seveda bistveno

povečanje specifičnih parametrov onesnaženja vsled vtoka z industrijskimi odplakami

obremenjenega pritoka Bistrice.

V bodoče bo potrebno opraviti kompleksnejšo analizo kvalitete vodotoka, iz katere

bomo podali oceno kakovostnega razreda na raznih odsekih. Takšne analize so

kasneje tudi osnova za identifikacijo specifičnih, ključnih žarišč onesnaženja in podlaga

za načrtovanje ukrepov potrebnih za izboljšanje oziroma sanacijo nastalega stanja

poslabšanja kvalitete vodotoka.

4.Blotlčne komponente

4.1 . Vegetacijska analiza srednjega odseka

Obravnavan odsek je kljub obstOječi , lesni, obvodni vegetacij i , vegetacijsko bistveno

siromašnejši kot so sicer naravn i , neokrnjeni vodotoki.

G lede na obrežno vegetacijsko . sl iko ga lahko razdelimo na štir i pododseke:

1 .vegetacijsko neokrnjen odsek

2.vegetacijsko okrnjen odsek

3. nefunkcionalna mlinščica v bl iž ini vodotoka

obrobni jarek med vodotokom in lokalno cesto c I I I ,

4 . mlakuža v bl ižini vodotoka

Na pododsekih , kjer je vegetacijski pas ob vodotoku ostal dokaj neokrnjen je med

drevesnimi vrstami največ vrb iz zveze Salicion albae, ki se navadno prve pojavljajo

ob vodah. Na predelih , ki so pod vplivom tekoče vode najdemo: Salix alba, Salix


S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec - 1 07 -


frag i l is , Salix triandra in Salix purprea, k i zelo trdoživo kljubujejo včasih zelo visoki

vodi . Med njim i pa si svoj življenski prostor poiščejo tudi črne jelše - Alnus glutinosa,

robinija - Robinia pseudoacacia in grmovnice: brogovita - Viburnum opulus, leska -

Corylus avelIana, navadna kalina - Ligustrum vulgare, črni bezeg - Sambucus nigra,

šipek - Rosa can ina. Dobro uspevanje navadne koprive - U rticae dioica, grenkosleda -

Solanum dulcamara in bezga - Sambucus nigra, ki je tu prisotno, pogojuje količina

dušikovih snovi v tleh, kamor pridejo z gnojenjem bl ižnjih površin . Ostala podrast v

tem sestoju je v glavnem neavtohtona: zlata rozga - Solidago gigantea, deljenolistna

rudbekija - Rudbeckia laciniata, nebina - Aster tradescanti , suholetnica - Erigeron

annus, hudoletn ica - Conyza canadensis ter druga zelišča ki so značilna za tovrstna

t la. Na vegetacijsko okrnjenih odsekih predvsem manjkajo za vodotoke zelo značilne

lesne vrste. Ponekod je moč opaziti že posamezne vrbe, ki pa zaenkrat še n imajo

prave biološke in vizuelne funkcije. Brežina teh odsekov predstavlja življenjski prostor

števi ln im zeliščem. Bolj se oddaljujemo od brežine tem več je zelišč, ki so

antropogenega izvora. Med neavtohtonimi rastlinami na brežin i je g lede na biomaso

največ žlezave nedotike - Impatiens glandul ifera. Zelišča na vrhu brežine in po

obdajajočih travnikih pogosto tvorijo združbo Arrhenatheretum elatioris, ki je izrazito

antropogeno travišče, nastalo kot posledica intenzivnega gnojenja in redne košnje na z

vlago preskrbljenih tleh. Opuščena mlinščica v bl ižini vodotoka in obrobni jarek med

vodotokom in lokalno cesto C I I I je bi l idealen prostor za uspevanje zveze Alnetum :

Alnus g lutinosa in Alnus incana, k i uspevata na terenih , kjer se dolgo zadržuje stoječa

voda in so tla nekol iko degradirana. Suha, zasuta struga pa ne izpolnuje teh pogojev,

zato bodo jelše čez čas verjetno propad le. V podrasti poleg nekaterih tudi za ostale

pododseke znači ln ih zelišč najdemo še posamezne predstavnike iz vrst Viburnum

opulus - brogovite in Sambucus nigra - bezgov, ki pa so po večini v začetni

vegetacijski dobi oziroma močno degradirani. Mlinščica ima vel ik vizualen pomen, zato

smo prouči l i tudi možnost ponovne revitalizacije ml inščice, ki pa ni mogoča. Mlakuža v

bližini vodotoka med profi loma 9 in 1 0 pa je zaokrožena enota pomembne vizualne

vrednosti . Stoječo vodo obdaja več vrb iz vrste Salix viminalis - beka, ki so že od

daleč opazne, Phragmites australis - navadni trs, Sparganium sp - bički, Carex sp. -

šaši in druge.

Ena od posled ic regulacije tega odseka je tudi h itrejši odtok in s tem izginotja

enega bistvenih pogojev za uspevanje hidrofitov. Večina vodnih rastl in navadno uspeva

v stoječih ozi roma počasi tekočih vodah zato je tovrstn i biotop v obravnavanem

odseku precej osiromašen. V tem odseku na mestih, kjer se voda nekol iko umiri

najdemo poleg vodnih mahov in števi lnih alg še navadn i rogolist - Ceratophyl lum

domersum, vretenčasti rmanec - Myriophyl lum vertici l latum, navadni žabji las -

Call itriche palustris. Na podlagi obstoječih podatkov (seznamu v knjigi " I nventar

najpomembnejše naravne dediščine Slovenije - vzhodna Slovenija") lahko zaključimo,


S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec - 108 -


da Ložnica na odseku km 14 + 670 do km 1 5 + 750 in njena bližnja okolica ne

predstavlja biotopa posebne naravne dediščine oziroma življenjski prostor kakšni

posebno ogroženi ali endemitski rastl inski vrst i . Kljub temu pa predstavlja še ostanke

neokrnjenega vodotoka, ki so s svojo značilno obrežno zarast jo že od nekdaj

predstavljali tudi recipročne elemente doline.

4.2.Favna srednjega odseka

Povodje Ložnice in njene okolice nikoli ni bilo favnistično sistematično raziskano. Zato

smo bi l i prisiljeni se v okviru finančnih zmožnosti zanesti na ustne podatke, ki smo j ih

dobil i v lovski i n r ibiški družin i Maribor. Žal pa so nam lahko postregli le s podatki o

zastopanosti d ivjadi oziroma vodnih vretenčarjev. Na obravnavanem odseku ni

kakšnega specifičnega biotopa, ki bi imel le zanj znači lne živalske vrste. Tu najdemo

živali , ki so nasploh značilne za ta del Slovenije.

Na podlagi podatkov, ki smo jih dobil i od lovcev pa ima obravnavan odsek, od kar je

bil regul i ran manjšo zastopanost d ivjadi. Upoštevati je treba, da so to le individualna

opažanja in da bi bilo za natančnejšo oceno potrebno izvesti favnistično raziskavo na

podlagi i nventarizacije. Divjad, ki se tu pojavlja: raca mlakarica - Anas platyrhynchos,

kanja - Buteo sp., kragulj - Accipiter genti l is, skobec - Accipiter nisus, mala lesna

sova - Stryx alluco, kuna - Martes sp. , poljski zajec - Lepus europaeus, srnjad -

Caprelous caprelous, fazan - Phasianus colcmicus. Pred pribl ižno 30 letimi je bilo tod

možno opazovati tudi vidro Lutra lutra. Ložnica je s strani ribičev zelo cenjen

d k ' vo oto ln v te

potočna postrv

šarenka

l ipan

krap

globoček

podust

zelenka

rdečeoka

babica

k . V V Ka kt . . V ·b· namene ze o IZ orIscen. ra erlstlcne rl e vrste tu so:

- Salmo trutta fario

- Salmo gairdneri (njena populacija se

umetno vzdržuje)

- Thymallus thymallus

- Cyprinus c, carpio

- Gobio gobio obtusirostris

- Chondrostoma nasus nasus

- Alburnus alburnus alburnus

- Rutilus ruti lus carpathorossicus

- Noemacheilus barbatulus barbatulus.

Grobo analizo vodne mikrofavne pa smo izvrši l i na osnovi odvzetih vzorcev na

različn ih profi l ih .

Najdeni predstavniki :

1 . raki (Crustacea) - družina postranice (Gamaridae)

2. žuželke ( Insecta)

nad red enodnevnice (Ephemeroptera) :

rodovi: - Rhithrogena

- Ephemerella MiŠiČEV VODARSKI DAN '92

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec

- Habroleptoides

- Baetis

- Centropt i lum

red vrbnice (Plecoptera) :

rodovi : - Isoperla

- Leuctra

- 1 09 -

red mladoletnice (Trichoptera) :

družine: - Hydropsychidae

- Sericostomatidae

red dvokrilci (Diptera) :

d ružine: - Chironomidae

- Simul i idae


Natančno oceno primernosti i n kvalitete biološkega stanja v obravnavanem odseku

bomo lahko podali šele potem, ko bodo biološke analize opravljene tudi na

neokrnjen em delu vodotoka in bo možna primerjava.

5. Krajinske prvine srednjega odseka

Vrednotenja in možnega načrtovanja kraj inskih prvin Ložnice, smo se lot i l i z delovnim

procesom, k i poteka po sledečem vrstnem redu :

5.1 .Analiza sedanjega stanja

Osrednje opravilo analize je vrednotenje krajinskih prvin , ki sloni na uporabi

aeroposnetkov in terenskih analiz. Vrednotenje katerekoli kraj inske prvine, ki jo naloga

zajema, je v zvezi z nekim namenom ukrepanja v prihodnosti .

5 . 1 . 1 . Vrednotenje kulturnih kraj inskih prvin

Obravnavano območje zajema 33,7 ha, od tega sestavljajo kulturno krajino njive v

izmeri 5 ,7 ha, ekstenzivni nasadi 0,5 ha, pašniki 0,1 ha, in travniki 24 ha. Kmetijske

povrŠine so največ zasajene s koruzo, krompirjem, ob hišah pa z vrtninami.

Sorazmerno majhen delež kmetijskih površin nam pove, da se območje ni intenzivno

kmetijsko razvijalo in je edin i večji poseg v prostor regulacija Ložnice. Prav zaradi

majhnih kmetijskih površin pa ni bi la potrebna horizontalna ekspanzija zemljiŠČ (krčenje

gozdov in drugih strukturnih elementov kraj ine, kultiviranje vlažnih zemljišč) . pač pa je

prisotna vert ikalna ekspanzija (obogatitev tal s hran i l i , poglobitev ornice) . Bogatitev tal

s hrani l i je vel ikokrat pretirano in nastopijo problemi predvsem zaradi prevelikih

odmerkov dušičnih gnoj i l . Poleg gnoji l pa obremenjujejo okolje tudi sredstva za varstvo

rastl i n . Ta imajo poleg g lavnega delovanja tudi nezaželjene stranske učinke. Tako

insekticidi ne vpl ivajo samo na škodljive živalske vrste, temveč večkrat tudi na

koristne.

Ekstenzivni nasadi in pašniki na tem območju n imajo vel ikega prideloval nega pomena

in tako ne obremenjujejo okolja temveč ga bogatijo.

Travn iki zajemajo skoraj 3/4 vseh površin in j ih gnojijo z dušičnimi gnoj i l i , kar

M iŠiČEV VODARSKI DAN '92

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N . Kegl · Pivec . 1 1 0 .


povzroča porast intenzivn ih trav, te pa zavirajo leguminoze, ekstenzivne trave in

zel išča .

5 .1 .2. Vrednotenje naravnih kraj inskih elementov

Najpomembnejši naravni strukturni element je Ložn ica, ki je hkrati tudi osrednji

predmet obdelave. Z regulacijo sta bi la presekana dva meandra s tem pa odstranjena

tudi vsa obvodna zarast ne glede na njen večstranski pomen. Podobno se je zgodilo

z mlinščico, ki zaradi izsušitve povzroča propadanje bližnjih vlagoljubnih jelš.

Spremljajoča obvod na zarast, ki je ohranjena na brežinah je sestavljena iz vlagoljubnih

rastl inskih vrst, ponekod pa so brežine samo zatravljene.

Rastl inski pasovi al i živice imajo poleg vseh bioloških in estetskih funkcij tudi velik

pomen protivetrne zaščite, zato poskušamo drevesa čimdlje in čimbolje obdržati v

kondicij i .

Drevesni osameici so strukturni elementi , ki so najmočneje podvrženi najrazličnejšim

vpl ivom okolja, zato mora biti skrb zanje največja.

5.2. Konkretiziranje cilja

Na podlagi ovrednotenja kraj inskih prvin in s pomočjo grafov smo želeli prikazati , kako

so regulacijski posegi, kot najmočnejši vdor v krajino, povezani z okoljem.

V nalogo smo vključil i tri parametre: števi lo drevesnih in grmovnih vrst, števi lo dreves

in grmov ter stopnjo regulacije. Vsi parametri so prikazani z grafi.


S. Juvan, A. KovačiČ, A. Borec, V. Strmšek, N . Kegl - Pivec - 1 1 1 -


G R A F 1

1 J�I ---------------------------------------------------Z � 1 2 1 I (/)

ti g; l Oj-W I > w z 1 o:: > 8 O O I . 2 1 � o:: : v1 � 6+

E o

.::t;

> O

2

200 400 600 800 1 000

STAC I ONALA ( m )

GRAF 2 :

� 1 �2�-------------------------------------------------------------o:: � Z l O. c;q W > s. w a::: O

6

4

?

200


600 800 1 000

STAC IONALA ( m )

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N . Kegl - Pivec - 1 1 2 -


GRA F 3 :

w < 1 0r---------------------------------------------------------------Z � � � 1- O o ti) C o · 0:: 0 � � O

a:: !:::: < 0 z � < ::::> 4· -, Z cl.. O lti)

2

1 0·

8·

6·

?

� .f, � . . . . . .

200

LEGENDA PRESOJA STOPNJE REGULACIJE VODOTOKA ST. DREVESNIH IN GRI10VN IH VRST

ST. DREVES IN GRMOV

· · m · · · · · · · · · · · · · · ·

� � . . . . . . . . . . � (s(' . . . . . . . . . .

l;;<;' . . . . . .

200 400


400 600

600

800 1 000

STAC I O NALA ( m )

GRAF 4 :

GRAFiČNI P R I KAZ POVEZANOSTI MED STOPNJO REG U LACIJE.

ŠT. DREVESNIH IN GRMOVNIH VRST ŠT. D R EVES I N GRM OV

BOO 1 000

ST ACIONA2A ( m )

S. Juvan, A. Kovačič, A. Borec, V. Strmšek, N. Kegl - Pivec - 1 1 3 -


Mesta štetja dreves in grmov so bil i obstoječi prečni profil i Ložnice, poleg dreves in

grmov ob vodotoku pa je v štetje zajeta tudi zarast bl ižnje okolice (cca 200m) .

Kriterij za stopnjo regulacije je subjektiven , pri čemer je merilo morfološka razgibanost

struge, pestrost strukture dna in pestrost že uporabljen ih materialov pri obstoječi

regulacij i . Ocene so bile opravljene kot pri ostal ih grafih v območju prečnih profilov.

Graf št. 4 je sestavljen iz iz prvih treh in je potrditev naše domneve,da so parametri

med seboj povezani . Na odsekih z močnejšimi regulacijskimi posegi je zmanjšano tudi

števi lo dreves in grmov ter števi lo drevesn ih in grmovnih vrst. Obraten pojav je na

odsekih ,kjer so bi l i regulacijski posegi v strugo manjši . Na teh odsekih se poveča

pestrost in skupno števi lo dreves in grmov.

S takšnim prikazovanjem je omogočeno, da na nazoren način ugotovimo, kje je

kraj ina osiromašena in kje so potrebni ukrepi za izbolšanje. V našem primeru je to

predvsem v območju presekov meandrov in izsušene mlinščice.

5.3. Predlogi za izboljšanje

Na podlagi prepoznavanja problemov smo oblikovali več predlogov za izbolšanje in

odpravljanje krajinskih in bioloških degradacij v kraj in i :

-odpravjanje negativnih vpl ivov regulacije Ložnice na obvodno zarast. Na

katerih odsekih je to najpotrebneje je razvidno iz grafov. Pri tem je treba paziti

da so napori izbolšanja smiselni in ne pretirani . - odpravljanje negativnih vpl ivov

regulacije Ložn ice na živalstvo v vodi in ob njej . To dosežemo s povečano

razgibanost jo dna struge, brežine in okolja.

-Sistem nadzora človekovega delovanja v prostoru. Potrebno je nenehno

spremljanje dogajanj v naravi , predvsem kakšni so odmerki gnoj i l in uporaba

rastl inskih zaščitnih sredstev, ki še ne bi imeli negativnega vpl iva na okolje. -

Oblikovanje optimalnega kmetovanja. Gre za usklajevanje dveh nasprotujočih si

silnic, posodabljanja in povečevanja učinkovitosti kmetijskih tehnologij ter

ohranjanja naravnosti v kmetijskem pridelovalnem sistemu. Dokaj veliko število

malih posestev omogoča pridelovanje manj razširjenih poljščin in vrtnin in

s tem je hkrati omogočeno tudi naravno kmetovanje. - Varovalno prostorsko

načrtovanje. Najpomembnejši sta dve obliki varovanja: varovanje obstoječih

biotopov in drugih krajinskih prvin in varovanje pred negativnimi vpl ivi na okolje.

V bodoče se moramo zavedati , da je zanašanje na sposobnost naravnega sistema, da

izravna in uteži vse naše posege v prostor premalo. Potrebno je zavestno in bolj

zavzeto premišlanje o kmetijskem prostoru. To pa, žal , ne bo mogoče brez

specifičnega znanja, specifičnoh postopkov in sodelovanja vseh , tehnoloških

načrtovalcev, izvajalcev in predvsem kmetovalcev in lokalnih prebivalcev.


S. Juvan. A. Kovačič. A. Borec. V. Strmšek. N . Kegl - Pivec - 1 1 4 -


6. Zaključek

Različnost posameznih odsekov Ložnice daje možnost primerjave ekološkega stanja na

posameznih odsekih, kot posledico naravnih in antropogenih faktorjev. Iz tega razloga

je bila Ložnica izbrana kot eden izmed vodotokov, ki se študijsko - raziskovalno

obdela. Anal iza obstoječega stanja na posameznih odsekih je nakazala možne vzroke

predvsem negativnih posledic na ekološko stanje vodotoka in prostora ob njem. Na

osnovi izdelane ekološke sl ike perspektivnega "željenega" stanja so podani predlogi

ukrepov za izboljšavo ekoloških pogojev vodnega in obvod nega življa ter kraj inske

sl ike obravnavanega območja. Predvideni ukrepi so obdelani tudi v hidrotehničnem

pogledu ( analiza prevodnosti struge po predvidenih posegih v vodotok, preprečevanje

progresivne erozije itd .) .

Ugotovitve, pridobljene v okviru naloge bodo podlaga za načrtovanje bodočih posegov

v vodotok in načrtrovanje namenske rabe prostora v dolini Ložnice. Nekatera

ugotovitve se bodo lahko apl icirale tudi na druge vodotoke s podobnimi značilnostmi.

6.L1teratura

-Ložnica - Hidravlična presoja akumulacij na visokovodni režim ter idejno

tehnična zasnova regulacije nad staro cesto. Št. proj. 1 308 /4 - 86 (VG BIRO

MARIBOR)

- Ureditev Ložnice od km 1 4 + 670 do km 1 9+440 - večja

št. proj. 1 545 /4 - 90 (VG BIRO MARIBOR)

- H idrološka študija Dravinje (VGI LJUBLJANA)

vzdrževalna dela.

- H idrološka študija za vodnogospodarske osnove povodja Dravinje (1 987)

- Wasser Wirtschafts Kataster - Restrukturierungsprojekt Melk, Gewasserokologische

Begleituntersuchungen (Wien, 1 99 1 )

- Kmetijstvo in krajinska ekologija. - Sodobno kmetijstvo (februar,1 992) . -

Bogdanovič B. Agrarne operacije. - Beograd (1 983)

- Berichte aus der Flurbereinigung. - Munchen (1 984)

- Sansoni G . , Ghetti Pf. Macroinvertebrat dei corsi d 'acqua Ital iani. - Trento (1 988)

- Matoničkin 1 . Beskralješnjaci. - Zagreb (1 975)

- Červenka M et al. Rastl inski svet Evrope. - Ljubljana (1 987)

- Martinčič A. et al. Mia flora Slovenije. - Ljubljana (1 984)

- Povž M . et al . Naše sladkovodne ribe. - ljubljana (1 990)

- Pristop k razvoju podeželja. - Ljubjana (1 992)


Documents

ANALIZA NEKATERIH EKOLOŠKIH PARAMETROV LOŽNICEmvd20.com/LETO1992/R16.pdf · ANALIZA NEKATERIH EKOLOŠKIH PARAMETROV LOŽNICE 1. Uvod ... šarenka lipan krap globoček podust zelenka