Analiza stanja živega sveta ob Kučnici

Analiza stanja živega sveta na območju reke Kučnice s poudarkom na vodnih in močvirnih

vrstah ter habitatnih tipih

Stanje traviščnih habitatnih tipov in kačjega pastirja velikega studenčarja (Cordulegaster heros) v letu 2012

Končno poročilo – faza 2

ju

Miklavž na Dravskem pol

marec 2013

Projekt:

Analiza stanja živega sveta na območju reke Kučnice s poudarkom na vodnih in močvirnih

vrstah ter habitatnih tipih

Stanje traviščnih habitatnih tipov in kačjega pastirja velikega studenčarja (Cordulegaster heros) v letu 2012

Končno poročilo – faza 2

Naročnik: ZEU d.o.o. Ulica Staneta Rozmana 5 SI-9000 Murska Sobota Izvajalec: Center za kartografijo favne in flore

Antoličičeva 1 SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Vodja projekta: Marijan Govedič, univ.dipl.biol.

Center za kartografijo favne in flore Datum: marec 2013 Direktor

Mladen Kotarac, univ.dipl.biol.

http://www.ckff.si/�

Podgorelec, M. & M. Govedič, 2013. Analiza stanja živega sveta na območju reke Kučnice s poudarkom na vodnih in močvirnih vrstah ter habitatnih tipih. Končno poročilo – 2. faza.

2

Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, marec 2013

SEZNAM DELOVNE SKUPINE

Center za kartografijo favne in flore Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Marijan Govedič, univ.dipl.biol. – poročilo Monika Podgorelec, univ.dipl.biol. – terensko delo, poročilo Aleksandra Lešnik, univ.dipl.biol. – priprava terenskih kart Vesna Grobelnik, univ.dipl.biol. – kartografski del poročila

OPOMBA: Habitatni tipi so bili kartirani izven vegetacijske sezone (zanesljivost določitve habitatnega tipa je

manjša) in so večinoma opredeljeni na višjem hierarhičnem nivoju, zato naj bodo podatki o habitanih tipih v ESRI shp formatu bolj informativne narave. Pred kakršnimi koli večjimi posegi, kot je tudi renaturacija Kučnice po odsekih je treba habitatne tipe natančno skartirati v ustreznem času – v vegetacijski sezoni. Sestavni del poročila je CD s poročilom v pdf obliki ter digitalnimi podatki v ESRI Shape (shp) obliki.


3


KAZALO

KAZALO .........................................................................................................................3

KAZALO SLIK................................................................................................................. 4

KAZALO TABEL .............................................................................................................. 5

1. UVOD ......................................................................................................................... 6

1.1. Opis območja, raziskovanih habitatnih tipov in vrst ....................................................... 7 1.1.1 Opis območja ................................................................................................................... 7 1.1.2 Kartiranje habitatnih tipov na območju Kučnice v preteklosti................................................. 8

1.2 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)..................................................... 8

2. METODE DELA ......................................................................................................... 11

2.1 Habitatni tipi.............................................................................................................. 11 2.1.1 Tipologija ........................................................................................................................11 2.1.2 Terensko delo..................................................................................................................12 2.1.3 Digitalizacija ....................................................................................................................12 2.1.4 Obdelava podatkov ..........................................................................................................13

2.2 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)................................................... 14 2.2.1 Terensko delo..................................................................................................................14 2.2.2 Metoda vzorčenja ............................................................................................................14 2.2.3 Obdelava podatkov ..........................................................................................................16

3. REZULTATI .............................................................................................................. 17

3.1 Travišča .................................................................................................................... 17 3.1.1 Stanje travišč v letu 2012 .................................................................................................17 3.1.2 Primerjava travišč med letoma 2004 in 2012 ......................................................................21

3.2 Močvirska in obrežna vegetacija.................................................................................. 23

3.3 Mejice in strukture v funkciji mejic (grmišča, majhni gozdni otoki) ................................ 25

3.4 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)................................................... 27

4. PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA....................................................... 35

4.1 Specifični ukrepi......................................................................................................... 35 4.1.1 Travišča in mejice ............................................................................................................35 4.1.2 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)..........................................................36

4.2 Splošni ukrepi ............................................................................................................ 36

5. OPREDELITEV CILJNIH VRST IN HABITATNIH TIPOV ZA NADALJNJE SPREMLJANJE STANJA IN PREDLOGI ZA NADALJNE RAZISKAVE ................................. 38

6. CITIRANI VIRI ........................................................................................................ 40

7. VIRI, KI OBRAVNAVAJO FAVNO ALI FLORO POREČJA REKE KUČNICE.................. 42

PRILOGE...................................................................................................................... 46


4


Priloga 1. Nadkategorije habitatnih tipov v pasu ob Kučnici na območju kartiranja v Krajinskem parku Goričko Goričko (december 2012)....................................................... 46

Priloga 2. Tolmač črkovnih oznak za habitatne tipe ............................................................ 47

KAZALO SLIK

Slika 1. Mejni potok Kučnica v k. o. Korovci v različnih časovnih obdobjih – od vijugaste naravne do uravnane povsem regulirane struge (povzeto po Triglav, 2012). .................................................................................6

Slika 2. Območje obdelave porečja reke Kučnice. Faza 2 te študije je bila osredotočena na območje Kučnice v Krajinskem parku Goričko (rumeno obarvan del). ........................................................................................7

Slika 3. Samica velikega studenčarja (Cordulegaster heros). (foto: Monika Podgorelec)........................................9 Slika 4. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros). Bela puščica označuje značilen majhen stranski trn na

8. in 9. zadkovem členu. (foto: Monika Podgorelec)...................................................................................15 Slika 5. Površine nadkategorij habitatnih tipov v pasu ob reki Kučnici na območju KP Goričko.............................18 Slika 6. Značilen izgled »obrežnega travišča« na slovenski strani Kučnice (desno) – ozek, pogosto nekošen pas

zemljišča med vodotokom in zunanjo parcelo. (foto: Monika Podgorelec, 5.12.2012) ...................................18 Slika 7. Značilen izgled »klasičnega travnika« pri Cankovi, ki je redno košen. (foto: Monika Podgorelec, 5.12.2012)18 Slika 8. Gojena nižinska (T), intenzivna (TSEJ2) in druga travišča v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko,

skartirana decembra 2012. Z rdečo so prikazana naravovarstveno pomembna travišča. ...............................20 Slika 9. Primerjava površin travišč in njiv v pasu ob reki Kučnici na območju KP Goričko med letoma 2004 in 2012.21 Slika 10. Primerjava različnih tipov traviščnih habitatnih tipov med letom 2004 in 2012, skartiranih v razširjenem

50 m pasu ob Kučnici, na območju KP Goričko. .........................................................................................21 Slika 11. Nadkategorije habitatnih tipov v decembru 2012 na površinah, ki so bile v letu 2004 skartirane kot

travišča..................................................................................................................................................22 Slika 12. Močvirska in obrežna vegetacija v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko, skartirana decembra 2012. .24 Slika 13. Brežina Kučnice se ponekod zarašča z obrežno lesno vegetacijo kot na primer v bližini OŠ Cankova. (foto:

Monika Podgorelec, 5.12.2012)................................................................................................................25 Slika 14. Mejice, grmišča in gozdni otoki v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko, skartirani decembra 2012. ...26 Slika 15. Vzorčenje ličink velikega studenčarja (Cordulegaster heros) v porečju reke Kučnice na območju

Krajinskega parka Goričko, 6.12.2012. Prisotnost velikega studenčarja je bila potrjena na dveh vzorčnih mestih (rdeči točki)............................................................................................................................................28

Slika 16. Kučnica 200 m severno od mejnega prehodaGerlinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) .................29 Slika 17. Zamuljen del Kučnice, 200 m severno od mejnega prehoda Gerlinci. (foto: Monika Podgorelec,

6.12.2012) .............................................................................................................................................29 Slika 18. Najdena lupina potočnega škržka (Unio crassus) v Kučnici, približno 200 metrov severno od mejnega

prehoda Gerlinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012).............................................................................30 Slika 19. Pezdirki (Rhodeus amarus), navadni globoček (Gobio obtusirostris) in klen (Leuciscus sp.) najdeni na

istem vzorčnem mestu kot potočni škržek (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) .........................................30 Slika 20. Kučnica pri obmejnem prehodu Fikšinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ....................................31 Slika 21. Strma stena brežine reke Kučnice, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski breg. (foto: Monika

Podgorelec, 6.12.2012) ...........................................................................................................................31 Slika 22. S skalami utrjena struga Kučnice, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski breg. (foto: Monika

Podgorelec, 6.12.2012) ...........................................................................................................................32 Slika 23. Mikrolokacija najdbe ličink velikega studenčarja na Kučnici, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski

breg. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ..............................................................................................32 Slika 24. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros). (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)....................32 Slika 25. Mikrolokacija najdbe ličink velikega studenčarja na Kučnici, 630 m jugozahodno od obmejnega prehoda

Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ....................................................................................33 Slika 26. Kučnica, 630 m jugozahodno od obmejnega prehoda Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)33


5


Slika 27. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros) (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012).....................33 Slika 28. Kučnica, 700 m severno od obmejnega prehoda Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ......34 Slika 29. Kučnica v Slatinski grabi, 1 km SV od vasi Ocinje. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ......................34 Slika 30. Primerjava lesne vegetacije na avstrijski (levo) in zaraščanja z pravo obrežno lesno vegetacijo na

slovenski (desno) strani Kučnice. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012) ......................................................35

KAZALO TABEL

Tabela 1. Habitatni tipi iz nadkategorije »klasični travniki« v zunanjem pasu ob Kučnici, skartirani v decembru 2012 na območju KP Goričko. ..................................................................................................................19

Tabela 2. Prikaz njivskih površin v letu 2012, ki so nastale iz površin z različnimi habitatnimi tipi skartiranimi v letu 2004......................................................................................................................................................22

Tabela 3. Prikaz površin »klasičnih travnikov« v letu 2012, ki so bile v letu 2004 skartirane z različnimi habitatnimi tipi.........................................................................................................................................................23

Tabela 4. Vzorčna mesta velikega studenčarja (C. heros) na reki Kučnici; vzorčeno 6.12.2012. Vzorčni mesti z najdenimi ličinkami sta pobarvani sivo. .....................................................................................................27



6

1. UVOD

Center za kartografije favne in flore je v v okviru 2. faze študije »Analiza stanja živega sveta na območju reke Kučnice s poudarkom na vodnih in močvirnih vrstah ter habitatnih tipih« po pogodbi z naročnikom opravil terensko preverjanje stanja močvirnih in travniških habitatnih tipov v ožjem 40 m pasu (priobalna zemljišča) ob reki Kučnici. Preverjeno je bilo tudi stanje velikega studenčarja (Cordulegaster heros) – kvalifikacijske vrste kačjega pastirja za Natura 2000 območje Goričko, v reki Kučnici in njenih pritokih. Terensko delo je bilo osredotočeno na porečje Kučnice na območju Krajinskega parka Goričko.

Obstoječi znani podatki o drugih ogroženih habitatnih tipih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrstah so zbrani v prvem poročilu študije – faza 1 in ga tu ne povzemamo.

Stanje živega sveta na območju Kučnice, mejne reke med Avstrijo in Slovenijo, je bilo

analizirano za namene projekta »GreenNet« – prostorska raziskava v pilotni regiji št. 4 Kučnica, ki ga izvaja Javni zavod Krajinski park Goričko. Na avstrijski strani Kučnice analizo izvaja Naturschutzbund Steiermark. Z upoštevanjem vodnogospodarske stroke so si zastaviti skupni dolgoročni cilj, da bi se trenutno močno regulirano reko Kučnico (slika 1) v prihodnosti vsaj mestoma revitaliziralo. Podatki o aktualnem stanju živega sveta (habitatnih tipov, velikega studenčarja in drugih ogroženih vrst) bodo zato služili kot osnova za morebitno revitalizacijo mejne Kučnice. Slednja je bila do sredine šestdesetih let 20. stoletja pred regulacijami pravi meandrirajoči potok, ki se je zaradi izjemno vijugaste toka v letih nenehno spreminjala (Triglav, 2008; Triglav 2012).

V zaključnem delu poročila so podana so tudi priporočila oz. ukrepi za izboljšanje stanja

traviščnih habitanih tipov in ogrožene vrste kačjega pastirja.

Slika 1. Mejni potok Kučnica v k. o. Korovci v različnih časovnih obdobjih – od vijugaste naravne do uravnane povsem regulirane struge (povzeto po Triglav, 2012).


7


1.1. Opis območja, raziskovanih habitatnih tipov in vrst

1.1.1 Opis območja

Potok Kučnica je na severovzhodnem delu Slovenije mejni potok med Avstrijo (Avstrijska Štajerska) in Slovenijo (Prekmurje). Analize in raziskave v okviru te študije so bile opravljene na slovenski strani Kučnice.

Terensko delo faze 2 te študije je bilo osredotočeno na območje porečja Kučnice znotraj

Krajinskega parka Goričko (slika 2, rumeno). V okviru naloge so bili zbrani podatki predvsem o traviščnih habitatnih tipih v širšem pasu zemljišč ob Kučnici in preverjeno stanje velikega studenčarja v reki ter njenih pritokih. Stanje smo obravnavali v pasu ob reki Kučnici, ki zajame priobalna zemljišča v oddaljenosti vsaj 50 m od reke, ki pa ponekod zaradi vključenosti celotnih parcel lahko seže tudi do 330 m.

Slika 2. Območje obdelave porečja reke Kučnice. Faza 2 te študije je bila osredotočena na območje Kučnice v Krajinskem parku Goričko (rumeno obarvan del).


8


1.1.2 Kartiranje habitatnih tipov na območju Kučnice v preteklosti

Habitatni tipi so bili v porečju reke Kučnice na območju Krajinskega parka Goričko skartirani v letu 2003 (Kaligarič s sod., 2004). Stanje habitatnih tipov glede na omenjeno kartiranje je bilo ovrednoteno že v prvem poročilu (faza 1) te študije (Govedič s sod., 2012). Še enkrat pa je vredno omeniti, da je prispevno območje Kučnice pretežno v kmetijski rabi kot njivske površine in da je med traviščnimi habitatnimi tipi, ki jih obravnava Direktiva o habitatih, na priobalnih zemljiščih največ nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov (FFH 6510, Physis 38.222; T2) (Govedič s sod. 2012 povzeto po Kaligarič s sod. 2004).

Obstoječega stanja habitatnih tipov v letu 2012 na območju Kučnice zaradi za kartiranje

neustreznega obdobja – izven vegetacijske sezone, ni bilo mogoče natančno opredeliti. Trčak s sod. (2012) je ugotovila, da so travniške površine v vzhodnem delu Goričkega pogosto podvržene preoravanju v njivske površine. Tam je bilo v osmih letih (2004–2012) zaradi preoravanja v njive uničenih kar 413 ha (16 % od obstoječe skartirane površine v 2004) naravovarstveno pomembnih travnikov, ki so v prilogi 1 Direktive o habitatih. Najpogosteje (kar na 375 ha površine) so bili preorani nižinski ekstenzivno gojeni travniki (FFH 6510, Physis 38.222) (Trčak s sod. 2012). Ta tip travnikov je najpogostejši tudi v porečju Kučnice (Govedič s sod. 2012 povzeto po Kaligarič s sod. 2004). Ker je podoben trend preoravanja travnikov v njive pričakovati tudi v zahodnem delu Goričkega, vključno z dolino Kučnice, smo se v okviru terenskega dela faze 2 te študije osredotočili na preverjanje v preteklosti obstoječih traviščnih habitatnih tipov, dodatno tudi mejic. Dobro stanje oz. ohranjanje travniških habitatov v dolini reke Kučnice je bistvenega pomena za ohrajanje naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov (npr. nižinskih gojenih travnikov) in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, vezanih na travišča.

1.2 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)

Kačji pastir veliki studenčar je na Goričkem z naravovarstvenega vidika najpomembnejša vrsta kačjih pastirjev, ki je tudi kvalifikacijska vrsta za Natura 2000 območje SCI Goričko (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst). Po Pravilniku ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS 82/2002, 42/2010) je uvrščen med ranljive vrste (kategorija V), na Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 102/2011) pa je naveden v Prilogah 1A in 2A te Uredbe, kar pomeni, da je veliki studenčar zavarovana žival prav tako pa tudi njegov habitat.

V letih 2005–2006 je bilo območje Goričkega v celoti raziskano z namenom ugotovitve

razširjenosti in velikosti populacije velikega studenčarja (Kotarac s sod. 2006). Največje gostote so bile najdene na SV delu Goričkega in v porečju Mačkovskega potoka. V porečju reke Kučnice med vzorčenjem v letih 2005 in 2006 ličinke velikega studenčarja niso bile najdene. V pritoku Kučnice v Slatinski grapi pa so bili leta 1996 opaženi odrasli osebki (CKFF 2013).

Veliki studenčar (Cordulegaster heros Theischinger, 1979) je raznokrili kačji pastir (Anisoptera)

iz družine studenčarjev (Cordulegastridae), ki ima v Evropi le en rod z nekaj vrstami. Studenčarji so lahko prepoznavni, saj sodijo med večje kačje pastirje, ki jih krasi značilna črno-rumena barva,



9

oči pa se jim na vrhu glave stikajo le v eni točki. Razlikovanje med vrstami znotraj rodu Cordulegaster je precej težavnejše, predvsem med sestrskimi skupinami vrst. Poleg velikega studenčarja živi v Sloveniji še povirni studenčar (Cordulegaster bidentata). Razen razlik pri izbiri habitata se vrsti ločita po obliki rumenih vzorcev na trupu in zadku. Veliki studenčar je večji od povirnega studenčarja in je največja vrsta kačjega pastirja v Evropi (Šalamun s sod. 2010).

ulegaster heros).

Veliki studenčar je ena redkih vrst kačjih pastirjev v slovenski favni, ki živi zgolj v primarnih

habitatih, gozdnih potokih v hribovitem svetu z ustreznim peščenim, rahlo muljastim dnom. Večina strug potokov, ki jih naseljuje, ne presega dveh metrov širine. Struga je lahko sredi poletja tudi suha, pa vendar jeseni znova najdemo ličinke, ki so sušo preživele zakopane globlje v substratu (Kotarac s sod. 2003). Odrasle osebke velikega studenčarja lahko vidimo letati vzdolž gozdnega ali vsaj z lesno vegetacijo zasenčenega potoka, predvsem med drugo polovico junija in drugo polovico avgusta (podatkovna zbirka CKFF, 2013; Dijkstra, 2006). Samica odlaga jajčeca v vlažen pesek na robu struge (Kotarac s sod. 2003).

Razvoj ličink, ki sicer živijo zakopane v substrat (peščen, mivkast, rahlo muljast) na dnu potoka,

je več-, verjetno 3-5 leten, pri čemer je prehajanje med generacijami zelo verjetno. Čeprav je vrsta vezana na gozd, pa se ličinke sicer lahko najdejo tudi v negozdnih delih potokov, vendar le tam, kjer gorvodno obstaja vsaj majhna gozdna krpa (Kotarac s sod. 1997). Izlevitev poteka na obrežni vegetaciji, navpični brežini ali koreninah. Posebnih zahtev do podlage pri izlevitvi nima. Kot pri večini kačjih pastirjev je obdobje spolnega dozorevanja zelo slabo znano (Kotarac s sod. 2003).

Opisani način življenja velikega studenčarja, pravzaprav vseh kačjih pastirjev, omogoča

ugotavljanje prisotnosti vrste na nekem območju z uporabo različnih metod. Prva je iskanje levov ličink na vegetaciji, druga opazovanje in lov odraslih osebkov v času (običajno poleti), ko ti letajo, tretja pa je iskanje oz. vzorčenje ličink kačjih pastirjev v ustreznem znanem habitatu vrste. Prednost vzorčenja ličink je v tem, da ni časovno vezana na čas letanja odraslih osebkov, ampak

Slika 3. Samica velikega studenčarja (Cord(foto: Monika Podgorelec)


10


ga je teoretično mogoče uporabiti za inventarizacijo v katerem koli delu leta, tudi v zimskih mesecih.


11


2. METODE DELA

2.1 Habitatni tipi

2.1.1 Tipologija

Terensko delo pregleda obstoječih travišč je bilo opravljeno izven vegetacijske sezone, to je izven priporočenega obdobja za kartiranje negozdnih habitatnih tipov med 1. aprilom in 31. septembrom (Kačičnik Jančar, 2008). Kljub temu smo pri delu sledili oz. kartirali po trenutni delovni verziji tipologije habitatnih tipov (HTS 2011), ki je popravljena in dopolnjena verzija tipologije iz leta 2004 (HTS 2004). Tipologija habitatnih tipov (HTS 2011) temelji na rastlinskih združbah v kombinaciji s strukturnimi elementi (npr. mejice) in rabo tal (npr. njive). Omenjena tipologija je za slovenske razmere prirejena Palearktična klasifikacija (Devilliers & Devilliers-Terschuren 1996), ki se uporablja v večini evropskih držav in vključuje tudi kodo (Physis) Palearktične klasifikacije (A classification of Palearctic habitats, Nature and environment, No. 78). Opredelitev večine habitatnih tipov temelji na vegetaciji (rastlinskih združbah), le nekateri so definirani po rabi ali fiziognomskih značilnostih.

Zanesljivost določanja habitatnih tipov izven vegetacijske dobe je manjša, zato so traviščni in

ostali habitatni tipi večinoma opredeljeni na (naj)višjem hierarhičnem nivoju (npr. Physis 44 GRE, Physis 38.22 T, Physis 84.2 MSK). Kljub kartiranju na (naj)višjem hierarhičnem nivoju pa določitev predvsem za traviščne habitatne tipe ni povsem gotova, zato smo izključno za namene te študije uvedli nadkategorije habitatnih tipov, katere določitev pa je povsem zanesljiva. Habitatne tipe smo razvrstili v naslednjih 5 nadkategorij: »travnik«, »obrežno travišče«, »mejice, grmovje, gozdni otoki«, »njive«, »drugo«, ki so zapisane v atributni tabeli ploskovnega prostorskega podatkovnega niza.

Ponekod so bili habitatni tipi zaradi zimskega časa kartiranja nedoločljivi oz. neskartirani (samo 3 ploskve), kar je zavedeno v atributni tabeli ploskovnega prostorskega podatkovnega niza v stolpcu »Opombe«.

Traviščne habitatne tipe smo določali po veljavni tipologiji do najnižjega možnega zanesljivega

nivoja (npr. Physis 81.2 TSEJ2). Z oznako »T« smo označevali vse travnike, za katere v času kartiranja, ko je bila travna ruša na površinah nizka, ni bilo že na prvi pogled jasno, da gre za intenzivno gojeni travnik. Oznako »TSEJ2« smo dali samo tistim travniškim površinam, za katere je bilo jasno, da so intenzivno gojeni travniki, saj je bilo na njih opaziti sejano ljulko in deteljo.

Metodologija kartiranja habitatnih tipov zaradi natančnejše opredelitve habitatnega tipa dopušča

tudi kombinacijo več habitatnih tipov, in sicer kadar gre za mozaično prepletanje dveh habitatnih tipov, kadar gre za vmesno obliko dveh habitatnih tipov, ali kadar želimo natančneje opisati nek habitatni tip. V Sloveniji je bila sprejeta odločitev (HTS 2011), da so dovoljene kombinacije samo dveh habitatnih tipov. Primer iz našega kartiranja:

– znak »x« označuje kombinacijo dveh habitatnih tipov, ki se neločljivo prepletata. (Primer: TxPHAL oznaka 38.22x53.16 označuje srednjeevropske mezotrofne do evtrofne nižinske travnike (T, Physis 38.22), ki so zaraščeni s trstičnim pisankovjem (ZL, Physis 53.16).


12


Zgolj zaradi lažjega dela in predstavitve rezultatov v tem poročilu in pripadajočem ESRI shape dokumentu za posamezne habitatne tipe poleg Physis kod iz tipologije uporabljamo tudi črkovne oznake (oznaka HT). Tolmač črkovnih oznak je v Prilogi 2 na koncu tega poročila.

2.1.2 Terensko delo

Terensko delo je bilo izvedeno 4. in 5. decembra 2012 (brez snežne odeje!). Zaradi že omenjenega dela izven vegetacijske sezone, so traviščni in ostali habitatni tipi večinoma opredeljeni na višjem hierarhičnem nivoju (npr. Physis 44 GRE, Physis 38.22 T, Physis 84.2 MSK).

Terensko delo kartiranja habitatnih tipov je bilo ciljno usmerjeno predvsem na travniške povšine

in njive, dodatno pa smo popisali tudi druge določljive habitatne tipe (npr. trstišča (PH), mejice (MSK), grmišča (npr. SOB), gozdne linijske strukture ob vodotokih (npr. GRE). Habitatne tipe travniških površin smo kartirali v razširjenem 50 meterskem pasu ob Kučnici, ki pa je lahko ponekod zaradi vključenosti celotnih ploskev (parcel) lahko segel tudi do oddaljnosti 330 m od Kučnice.

Pri preverjanjih travniških površin na terenu smo uporabljali digitalne ortofoto (DOF) posnetke iz leta 2011 (Geodetska uprava RS) in GPS (Garmin GPSMAP 60SCx). Vsak posamezni habitatni tip smo na terenu opredelili v skladu s tipologijo in dobljene podatke sproti vnesli na ortofoto posnetke, natisnjene v merilu 1:5000. Posamezne ploskve smo v večini primerov označevali tako, kot jih omejujejo jasne meje v naravi, te pa so najpogosteje pogojene z rabo. Za pomoč pri preverjanju vseh obstoječih travniških površin smo si na karte z DOF-i dodatno natisnili vse ploskve površin travišč, ki so bile skartirane v letu 2004 (Kaligarič s sod. 2004) in površine travišč, ki so v zadnjem shp Dejanske rabe tal (MKGP, 2012) bile zavedene kot trajni travniki (koda 1300) ali kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410).

Travišča na priobalnih zemljiščih (ca 15-20 m od brega) vzdolž Kučnice so pogosto nekošena in se zato ponekod zaraščajo s steblikami, robidami, tujerodnimi vrstami. Tudi zaradi tega je bil habitatni tip na površinah v ozkem pasu neposredno ob Kučnici večkrat tudi nedoločljiv. Za take površine smo v atributni tabeli v stolpcu za oznako habitanega tipa uporabili besedno zvezo »obrežno travišče, steblike«, v stolpcu »Opomba« pa je dodana opomba »nedoločljiv«.

2.1.3 Digitalizacija

Terenske podatke smo digitalizirali s pomočjo programa ArcView 3.1 največ v merilu 1:1.000. Pri terenskem delu in digitalizaciji smo uporabljali digitalne ortofoto posnetke (DOF) iz leta 2011.

Osnova za digitalizacijo je služil ESRI shp habitatnih tipov skartiranih v letu 2004 za območje

Krajinskega parka Goričko (Kaligarič s sod. 2004), iz katerega smo odrezali območje habitatnih tipov tako, da smo zajeli vse celotne ploskve (poligone, parcele) v razširjenem 50–330 m pasu na slovenski strani Kučnice. V ESRI shp-u tega odrezanega pasu ob Kučnici smo potem v skladu z zabležkami na terenskih kartah popravili meje ploskev (poligonov), pri tem smo bili posebej osredotočeni na travniške in njivske površine (ploskve). Mejice, grmišča in gozdne otoke smo izrisali po zadnjih aktualnih DOF-ih iz leta 2011. Popravili smo tudi očitna odstopanja meje med


13


njivami in izrisali nekatere kanale. Meje površine Kučnice glede na kartiranje v letu 2004 nismo popravljali.

V atributni tabeli ploskovnega prostorskega podatkovnega niza so podane infomacije o

habitanem tipu iz našega kartiranja, v zadnjih štirih stolpcih pa so za primerjavo ohranjeni podatki iz kartiranja v letu 2003 in 2004 (v imenih teh stolpcev je dopisano 2003). Iz kartiranja v decembru 2012 je v atributni tabeli prvi stolpec z nadkategorijo habitatnega tipa v 2012 (stolpec »Nad-tip_12«) (uporabljena izključno za namene te študije) in ustrezno Physis kodo (»Physis12«) po tipologiji (HTS 2011). Skartirane površine smo razvrstili v eno od petih nadkategorij habitatnega tipa.Za lažjo uporabo je dodana črkovna oznaka habitatnega tipa (»kratica_12«) in ime habitatnega tipa po tipologiji (»Ime12«). Atributna tabela nosi tudi infomacijo o datumu kartiranja (»datum«), ime osebe, ki je kartirala (»kartiral«). V nekaterih primerih je ploskvi dopisana tudi opomba (»opomba«). V »opombe« smo zabeležili tudi, kateri habitatni tip ni bil določljiv oz. ni bil skartiran (le 3 ploskve). Podatki o površini ploskve (poligona) posamzenega habitatnega tipa, skartiranega decembra 2012 so v stolpcih »Povr_ha« (v hektarijih) in Povr_m2 (v m2), obsegu posamezne ploskve pa v stolpcu »obseg_m«.

V atributni tabeli so v treh stolpcih tudi informacije o naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih, skartiranih v decembru 2012. Označeni so habitatni tipi, ki jih Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS 112/03, v nadaljevanju Uredba) določa kot habitatne tipe, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe prisotne na celotnem območju Slovenije, ohranjajo v ugodnem stanju, ter ureja usmeritve za njihovo ohranjanje. V atributni tabeli imajo ti habitatni tipi v stolpcu »Uredba« pripisano številko skupine habitatnih tipov, v katero so razvrščeni v prilogi 2 te uredbe (3 – habitatni tipi grmišč in travišč, 4 – gozdni habitatni tipi). Na Uredbi o habitatnih tipih so habitatni tipi iz Dodatka I Direktive o habitatih (Direktiva Evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore – Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora – FFH) in Bernske konvencije (Appendix 8 – Resolution No. 4 (1996) of the Standing Committee listing endangered natural habitat requiring specific conservation measures), kar je tudi označeno v atributni tabeli. Habitatni tipi iz Bernske konvencije so v stolpcu »Bern« označeni s črko B, pri habitatnih tipih Direktive o habitatih pa je v stolpcu »FFH« pripisana koda habitatnega tipa. Pri tem velja poudariti, da lahko posameznemu FFH habitatnemu tipu ustreza več habitatnih tipov Physis tipologije (Anonymus 2007, HTS 2011, HTS 2004).

2.1.4 Obdelava podatkov

Za obdelavo in primerjavo podatko smo uporabili le razvrščanje ploskev glede na nadkategorijo habitatnih tipov, skartiranih v decembru 2012, ki smo jo zaradi okoliščin kartiranja uvedli izključno za namene te študije. Ta določitev habitatnih tipov je bila najbolj zanesljiva.

Nadkategorije traviščnih habitatnih tipov smo določili glede na vegetacijo in glede na rabo

travišča, ki je pogojena z njegovo lego (ob Kučnici ali bolj oddaljeno od nje). V nadkategorijo »obrežnih travišč« smo uvrstili vsa travišča na notranjem pasu od Kučnici, ki obsega priobalna zemljišča ( cca. do 15-20 m) oz. površine neposredno ob Kučnici. Te traviščne površine so ozke in dolge (tečejo vzdolž vodotoka). V kategorijo »klasičnih travnikov« pa smo uvrstili vse travnike v zunanjem pasu ob Kučnici, ki obsega prve sosedske povšine (parcele) priobalnih zemljišč, kjer so kmetijske površine bolj običajnih kvadratastih oblik.


14


Ločevanje med ploskvami iz nadkategorije klasičnimi »travniki« je bilo tudi v decembru 2012

dovolj zanesljivo na gojene nižinske travnike (Physis 38.22; T) in vlažne intenzivno gojene travnike (Physis 81.2; TSEJ2), zato smo nekatere podatke iz 2012 obdelali tudi glede na to razvrstitev.


2.2.1 Terensko delo

V porečju reke Kučnice smo na območju Krajinskega parka Goričko izvedli vzorčenje ličink velikega studenčarja na 6 lokacijah, ki so bile za ličinke velikega studenčarja pregledane že v letih 2005–2006 v okviru projekta Phare (Kotarac s sod. 2006). Vzorčili smo 6. 12. 2012.

Ugotavljanje prisotnosti velikega studenčarja v porečju Kučnice z metodo vzorčenja ličink je bila

izbrana iz več razlogov: - terensko delo je bilo opravljeno izven sezone letanja odraslih živali; - ličinke je enostavneje vzorčiti, prisotne so v večjem številu, vzorčenje je manj vezano na

letni čas; - odrasli osebki so zelo mobilni, samci posamič počasi patruljirajo vzdolž struge primernega

osenčenega potoka, medtem ko pridejo samice k vodi le za parjenje in odlaganje jajčec. Kratka življenjska doba odraslih (2–5 tednov) v primerjavi z ličinkami ( 3–5 let) omejuje čas raziskave odraslih;

- za razliko od ostalih vrst kačjih pastirjev, kjer se največkrat popisuje odrasle osebke, so bile za velikega studenčarja v Sloveniji največkrat popisane in najdene ličinke;

- habitat ličink velikega studenčarja je poznan, zato je možno usmerjeno vzorčenje v primernih habitatih (mikrolokacije s peskom, mivko, muljem) (Šalamun s sod. 2010) (slika 23, 25)

Pri terenskem delu smo uporabljali karte z digitalnimi ortofoto posnetki (DOF) (Geodetska uprava RS) 1:5.000 (iz 2009–2011) in GPS (Garmin GPSMAP 60SCx), s katerim smo označevali začetno in končno točko vzorčnega odseka.

2.2.2 Metoda vzorčenja

Za vzorčenje smo uporabili primerno modificirano metodo, ki je bila določena v Kotarac s sod. (2006), uporabljena v Kotarac s sod. (2007). Končno korigirano metoda vzorčenja po Šalamun s sod. (2010) povzemamo v nadaljevanju.

Mesta vzorčenja so bila v porečju Kučnice v letih 2005–2006 vnaprej izbrana, in sicer tako, da je bilo najprej s pomočjo kartografskih podlag (ortofotoposnetkov ter s podatki vodne mreže, pokrovnosti z gozdom, poseljenosti, naklonom) in GIS aplikacij opredeljeno potencialno primerno območje vzorčenja, z vsaj delno ohranjeno drevesno obrežno vegetacijo. Nato pa smo na terenu na vnaprej izbranem potencialnem območju vzorčili usmerjeno (ne naključno), in sicer tako, da smo poiskali del (lokacijo) potoka z najbolj primernim habitatom za ličinke velikega studenčarja. Na



15

terenu se izbira dele potokov s čim več sence in drobnim substratom (pesek, mivka, organski mulj), ki ustreza ličinkam vrste.

Na izbranem delu potoka se v najprimernejšem delu določi 100 m vzorčni odsek. Znotraj vzorčnega odseka se izbere 10 vzorčnih mest v primernih mikrohabitatih za ličinke

velikega studenčarja. Vzorči se z vodno mrežo - vzorčenje v obliki številke 8. Ker so ličinke najpogosteje ob bregu, se

vzorči 1 dolžinski meter, če je to le mogoče. Pri vzorčenju smo uporabljali vnaprej pripravljen popisni list, s katerim se zagotovi primerljivost

med različnimi vzorčnimi mesti in med popisovalci. Poleg osnovnih informacij o odseku potoka smo popisovali:

- število ličink velikega studenčarja, razdeljeno v tri velikostne razrede: male (razred 1) – ličinke pod 1,5 cm, srednje (razred 2) – ličinke med 1,5 in 3 cm ter velike (razred 3) – ličinke nad 3 cm celotne dolžine telesa, od glave do konca zadka,

- ostale ličinke kačjih pastirjev, rake, ribe, piškurje, školjke ter ostale vodne nevretenčarje, ki se ujamejo v vodno mrežo.

Popisali smo tudi nekaj fizikalnih parametrov odseka:

- globino potoka, - širino potoka, - osenčenost, - tip substrata.

Slika 4. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros). Bela puščica označuje značilen majhen stranski trn na 8. in 9. zadkovem členu. (foto: Monika Podgorelec)


16


2.2.3 Obdelava podatkov

Po terenskem delu smo mesta najdb ali odseke iz GPS (Garmin GPSMAP 60SCx) s pomočjo programa ESRI ArcView 3.3 pretvorili v ESRI shape datoteko, preverili natančnost in točke ali linije po potrebi popravili. Podatki so bili vnešeni v podatkovno zbirko Centra za kartografijo favne in flore.

Za prostorski prikaz podatkov smo uporabili tudi program ArcGIS 9.3.


17


3. REZULTATI

Habitatni tipi so bili kartirani izven vegetacijske sezone (zanesljivost določitve habitatnega tipa je manjša) in so večinoma opredeljeni na višjem hierarhičnem nivoju, zato naj bodo podatki o habitanih tipih v ESRI shp formatu bolj informativne narave. Pred kakršnimi koli večjimi posegi, kot je tudi renaturacija Kučnice po odsekih je treba habitatne tipe natančno skartirati v ustreznem času – v vegetacijski sezoni.

3.1 Travišča

3.1.1 Stanje travišč v letu 2012

V decembru 2012 so bili ciljno preverjeni vsi traviščni habitatni tipi, na približno 306 ha velikem območju v razširjenem 50 m pasu ob reki Kučnici. Mestoma je, predvsem zaradi ohranjanja celovitosti parcel ta pas lahko širok tudi do 330 m. V nadaljevanju uporabljamo izraza travišče in travnik, ki sta na videz enaka, vendar ju moramo med seboj razlikovati. Travišče je širši pojem in pomeni travnato površino (SSKJ, 2013), travnik pa je s travo poraslo zemljišče/površina, ki je daljše obdobje poraslo s travami ter zelmi in se redno kosi (SSKJ, 2013; Seliškar & Wraber, 1986). Pojem travišče v našem poročilu obsega t.i. »klasične travnike« ter »obrežna travišča«.

Glede na čas popisa travišč (zima 2012) teh po Physis tipologij ni bilo mogoče medsebojno natančno ločevati, saj se jih je dalo določiti le do (naj)višjega hierarhičnega nivoja. Zato travišča izključno za namene tega poročila glede na metodo dela tu ločujemo v dve nadkategoriji – »klasične travnike« ter »obrežna travišča« (slika 6, 7), saj je tako ločevanje za zimski popis stanja najbolj primerno. Med »obrežna travišča« smo uvrstili vse traviščne površine v notranjem pasu neposredno ob Kučnici (do približno 20 m), ki so lahko v različni razvojni stopnji in običajno gre za kombinacijo travišča z travasto močvirsko vegetacijo (npr. trstična pisanka (Phalaris arundinacea) (slika 6). Nekatere od teh površin so redno košene, druge se že zaraščajo. Tipično močvirsko vegetacijo (npr. navadni trst) v to kategorijo nismo uvrščali. Travišča v notranjem pasu neposredno ob Kučnici so lahko košena ali nekošena. Nekošena so predvsem tam, kjer so ob priobalnih zemljiščih njive. Kjer pa so na zemljiščih v zunanjem pasu ob Kučnici travniki, je tudi travišče na notranjem priobalnem pasu redno košeno. Na nekošenih so travišča kombinirana s steblikovjem, robidovjem, pisano čužko.

Med »klasične travnike« smo uvrstili vse travniške površine v zunanjem pasu ob Kučnici, za

katere je značilno, da so običajno košena (slika 7).



18

Slika 5. Površine nadkategorij habitatnih tipov v pasu ob reki Kučnici na območju KP Goričko.

Skupno je bilo v decembru 2012 popisanih približno 46,40 ha »klasičnih travnikov« in »obrežnih

travišč«, kar je približno 15,3 % celotnega popisanega območja. Površine »obrežnih travišč« v notranjem pasu obsegajo 11,54 ha, površine »klasičnih travnikov« v zunanjem pasu pa 34,86 ha.

digitalnih ortofoto posnetkih. Največja površina na ,3 %) (slika 5).

Slika 6. Značilen izgled »obrežnega travišča« na slovenski strani Kučnice (desno) – ozek, pogosto nekošen pas zemljišča med vodotokom in zunanjo parcelo. (foto: Monika Podgorelec, 5.12.2012)

Slika 7. Značilen izgled »klasičnega travnika« pri Cankovi, ki je redno košen. (foto: Monika Podgorelec, 5.12.2012)

Mejice, grmišča in gozdni otoki so bili zrisani po popisanem območju je pripadla njivam (184,5 ha = 60


19


Največ klasičnih »travnikov« je bilo popisanih na območju Cankove in Korovcev (slika 8). V zunanjem pasu ob Kučnici je bilo »klasične travnike« tudi v decembru dovolj zanesljivo ločevati predvsem na dva različna habitatna tipa po Physisi tipologiji (tabela 1), ki sta v zunanjem pasu ob Kučnici skupno na največ površinah. Največ je mezotrofnih do evtrofnih gojenih nižinskih travnikov (Physis 38.22; T) (18,49 ha oz. 53,1 %) in intenzivno gojenih in sejanih travnikov (Physis 81.2; TSEJ2) (14,02 ha oz. 40,2 %). Slednji nimajo velike naravovarstvene vrednosti, medtem ko so mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (FFH 6510) naravovarstveno pomembni, saj so v Prilogi 1 Direktive o habitatih. Na nekaterih površinah naravovarstveno pomembnih gojenih nižinskih travnikov se pojavlja tudi vrsta beli narcis (Narcissus poeticus), ki je najpogostejši v okolici Cankove in Korovcev (Bagola, 2010; CKFF, 2013). Nekateri avtorji (Bagola, 2010; Bakan 2006) navajajo, da narcise pripadajo podvrsti gorski narcis (N. poeticus subsp. radiiflorus), hkrati pa ne izključujejo pojavljanje druge gojene podvrste N. poeticus subsp. poeticus na območju Prekmurja. Vsi travniki v zunanjem pasu ob Kučnici so bili v v času našega terenskega dela pokošeni, kar verjetno kaže na to, da so za razliko od travišč na priobalnih zemljiščih ob Kučnici redno vzdrževani. Prostorska razporeditev gojenih (T), intenzivnih (TSEJ2) in drugih travišč je prikazana na sliki 8.

Pri rezultatih velja omeniti metodologijo opredelitve TSEJ2. Nekateri od teh travnikov so bili

namreč zasejani pretežno z ljulko in/ali deteljo (glej opombe v ESRI shp) in bi jih v resnici lahko obravnavali kot njive, saj gre za njivske površine, ki jih včasih za namene dodatne kakovostne krme za živino zasejejo, včasih mogoče za krajše obdobje. Slednje je značilnost intenzivnega kmetovanja. Ti travniki nimajo naravovarstvene vrednosti, saj bi jih iz florističnega vidika lahko obravnavali kot njive na katerih raste le nekaj rastlinskih vrst.

Tabela 1. Habitatni tipi iz nadkategorije »klasični travniki« v zunanjem pasu ob Kučnici, skartirani v decembru 2012 na območju KP Goričko.

Physis Kratica Ime habitatnega tipa Površina (ha) Odstotek

38.22 T Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 18,494 53,1%

81.2 TSEJ2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 14,018 40,2%

38.13 TR Ruderalizirani opuščeni pašniki 1,044 3,0%

37.219x38.22 TSCIxT Gozdno sitčevje x Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 0,598 1,7%

37.2x87.2-S1 TVExINV Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 0,417 1,2%

38.22x87.2-S1 TxINV Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 0,23 0,7%

53.5 JUN Močvirja z ločki 0,054 0,2%

Skupaj 34,855 100,0%



20

a travišča v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko, ravovarstveno pomembna travišča.

Slika 8. Gojena nižinska (T), intenzivna (TSEJ2) in drugskartirana decembra 2012. Z rdečo so prikazana na



21

3.1.2 Primerjava travišč med letoma 2004 in 2012

Za lažje razumevanje sprememb v traviščih najprej podajamo spremembe v površini njiv.

Površina njiv je bila v letu 2012 za približno 15 ha manjša (slika 9). Zmanjšanje gre predvsem na račun intenzivnih gojenih travnikov (TSEJ2) brez naravovarstvene vrednosti. Od v letu 2004 obstoječih 199,84 ha površin njiv jih je v letu 2012 ostalo ohranjenih 179, 63 ha, kar glede na sliko 9 pomeni, da so v tem času s preoravanjem bivših travnikov nastale tudi nove površine njiv (glej spodaj).

V decembru 2012 je bilo na približno 306 ha velikem popisanem območju skartiranih 46,39 ha

travišč (»klasičnih travnikov« in »obrežnih travišč«). 38 % (17,62 ha) od teh travišč so bile v letu 2004 njive (slika 10, tabela 3). Razlika je na račun nastanka že prej omenjenih gojenih travnikov.

Na enako velikem območju ob Kučnici je bilo v letu 2004 skupaj skartirano 35,49 ha travišč (slika 9). Povečanje na 46,39 ha v letu 2012 gre predvsem na račun intenzivno gojenih in sejanih travnikov (TSEJ2) nastalih na njivah.

Slika 9. Primerjava površin travišč in njiv v pasu ob reki Kučnici na območju KP Goričko med letoma 2004 in 2012.

Slika 10. Primerjava različnih tipov traviščnih habitatnih tipov med letom 2004 in 2012, skartiranih v razširjenem 50 m pasu ob Kučnici, na območju KP Goričko.



22

Primerjava travišč skartiranih v letu 2004 glede na kartiranje v decembru 2012 kaže, da je bilo v tem času v njive preorano približno 4,59 ha travnikov (T2 in TSEJ2) (13 % od vseh traviščnih površin v letu 2004) (slika 11; tabela 2). Konverzija travišča v njivo se je zgodila na 13 ploskvah (največ ob Kučnici med Korovci in Gerlinci), sicer pa gre pri povečanju skupne površine njiv malenkostno tudi na račun preoravanja sosednjih travišč, predvsem na priobalnih zemljiščih. Z vidika naravovarstva je problematično predvsem preoranje 3,41 ha srednjeevropskih mezotrofnih travnikov na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom gojenih nižinskih travnikov (Physis 38.222; T2) s FFH kodo 6510 (tabela 2). Uničenje 3,41 ha teh travnikov predstavlja 12,9 % od 26,54 ha vseh v letu 2004 skartiranih travnikov s kodo FFH 6510. Lahko bi rekli, da je delež upada v grobem primerljiv z rezultati kartiranja habitatnih tipov na vzhodnem delu Goričkega, kjer je med letom 2004 in 2012 v povprečju bilo v njive preoranih 17 % travnikov s kodo FFH 6510 (Trčak s sod. 2012). Za razliko od vzhodnega dela Goričkega pa na tem območju nismo opazili zaraščanja »klasičnih travnikov« s kodo FFH 6510.

Slika 11. Nadkategorije habitatnih tipov v decembru 2012 na površinah, ki so bile v letu 2004 skartirane kot travišča.

Tabela 2. Prikaz njivskih površin v letu 2012, ki so nastale iz površin z različnimi habitatnimi tipi skartiranimi v letu 2004.

NJIVE SKARTIRANE DECEMBRA 2012

Habitatni tip v 2004


31.8121x87.2 GRM2xRVS Srednjeevropska toploljubna bazifilna grmišča s kalino in črnim trnom x Ruderalne združbe 0,097 0,05 %

82.11 N Njive 179,63 97,36 %

87.1 ON Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine 0,168 0,09 %

31.811x44.12 RUBxSOB1 Mezofilna grmišča črnega trna in robide x Vrbovja nižavja in griŔčvij 0,013 0,01 %

38.222 T2 * Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom 3,408 1,84 %

81.2 TSEJ2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 1,19 0,65 %

Skupaj površina njiv 2012 (ha) 184,50 100 %

*T2 so naravovarstveno pomembni travniki, ki so v Prilogi 1 Direktive o habitatih (FFH) in imajo kodo FFH 6510


23


Tabela 3. Prikaz površin »klasičnih travnikov« v letu 2012, ki so bile v letu 2004 skartirane z različnimi habitatnimi tipi.

»KLASIČNI TRAVNIKI« SKARTIRANI DECEMBRA 2012

Habitatni tip v 2004


37.11x38.222 FxT2

Visoka steblikovja z brestovolistnim osladom x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom 0,356 1,0 %

LOZ LOZ Lesna obrežna zarast 0,086 0,2 %

82.11 N Njive 17,57 * 50,4 %

44.3 OLV Srednjeevropska črnojelševja in jesenovja ob tekočih vodah 0,034 0,1 %

38.221 T1

Srednjeevropski kseromezofilni ni×ninski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko 0,063 0,2 %

38.222 T2 Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom 5,496 15,8 %

38.222x53.5 T2xJUN

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom x Močvirja z ločki 0,054 0,2 %

38.222x81.2 T2xTSEJ2

Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom x Vlažni intenzivno gojeni travniki 3,495 10,0 %

37.219x87.2 TSCIxRVS Gozdno sitčevje x Ruderalne združbe 0,417 1,2 %

TSCIxT2 TSCIxT2

Gozdno sitčevje x Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom 0,598 1,7 %

81.2 TSEJ2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 6,575 18,9 %

86.2 VAS Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 0,114 0,3 %

Skupaj površina »klasični travnik« (ha) 34,86 100,0 %

*vključno s površinami »obrežnih travišč«, ki so bile v 2004 skartirane kot njive, znaša ta površina 17,62 ha.

3.2 Močvirska in obrežna vegetacija

Na območju kartiranja v pasu ob Kučnici smo zabeležili 105 ploskev s skupno površino približno 9,45 ha (3,1 % celotne popisovane površine), ki smo jih uvrstili v nadkategorijo močvirske in obrežne vegetacije (slika 12). Tu gre predvsem za lesno vegetacijo ob Kučnici ter kanalih in za prave močvirske površine. Med prve sodijo npr. naslednji skartirani habitatni tipi: logi in močvirni gozdovi ter grmišča (Physis 44; GRE), obrežna vrbovja (Physis 44.1; SOB), močvirna in barjanska vrbovja (Physis 44.92; SAL). Med močvirskimi površinami pa smo npr. skartirali močvirsko vegetacijo obrežij (Physis 53; MO), trstišča in podobne združbe (Physis 53.1; PHL), površinsko zelo veliko pa je bilo predvsem na priobalnih zemljiščih srednjeevropskih mezotrofnih do evtrofnih nižinskih travnikov kombiniranih oz. zaraščajočih s trstičnim pisankovjem (Physis 38.22x53.16; TxPHAL). Prostorsko razporeditev močvirske in obrežne vegetacije prikazuje slika 12.

Če Kučnica ne bi bila regulirana ali pa po regulaciji vzdrževana, bi morala biti predvsem obrežna

lesna vegetacija po naravni poti razširjena v večjem delu ob reki Kučnici, kot je na primer jelševje na slovenskem bregu pri nekdanjem mejnem prehodu Kramarovci. Vendar pa se kaže tudi problem pri kolonizaciji lesnih vrst predvsem zaradi goste zelnate zarasti (trstična pisanka, tujerodne vrste) na brežini, zato so nekateri deli brežine npr. v bližini OŠ Cankova v preteklosti bili zasajeni z



24

lesnimi vrstami (slika 13, slika 30). Ob Kučnici, gorvodno od Kramarovskega Brega, so se brežine in pribalno zemljišče začeli zaraščati s trstičjem.

Slika 12. Močvirska in obrežna vegetacija v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko, skartirana decembra

2012.



25

Slika 13. Brežina Kučnice se ponekod zarašča z obrežno lesno vegetacijo kot na primer v bližini OŠ Cankova. (foto: Monika Podgorelec, 5.12.2012)

3.3 Mejice in strukture v funkciji mejic (grmišča, majhni gozdni otoki)

Na približno 306 ha velikem območju v pasu ob reki Kučnici smo v decembru 2012 na 57 ploskev popisali mejice oz. grmovje in gozdne otoke, ki imajo kot strukture v prostoru podobno funkcijo kot mejice. Skupna površina teh je obsegala nekaj več kot 4 ha (1,3 %), skupna dolžina zunanjega roba mejic oz. habitatnih tipov v funkciji mejic (grmišča, majhni gozdni otoki) pa znaša 14,37 km.

Mejice in strukture v funkciji mejic (grmišča, majhni gozdni otoki), ki smo jih skartirali so po

tipologiji habitatnih tipov v glavnem pripadale pravim mejicam (Physis 84.2; MSK), gozdnim otokom (Physis 84.3; GO) ter obrežnemu vrbovju (Physis 44.1; SOB), nekaj pa tudi močvirnemu in barjanskemu vrbovju (Physis 55.92; SAL). Oba tipa vrbovij se pogosto pojavljata ob melioracijskih kanalih med njivami. Prostorsko razporeditev mejic in struktur v funkciji mejic prikazuje slika 14.

Mejice in njim podobne strukture ob potokih in melioracijskih jarkih so življenjski prostor

številnim živalskim in rastlinskim vrstam v kulturni krajini: pticam, žuželkam, sesalcem, dvoživkam, opraševalcem kmetijskih kultur (čmrlji, čebele, metulji), zato jih je treba v v intenzivni kmetijski krajini kot je dolina Kučnice pomembno ohranjati.



26

Slika 14. Mejice, grmišča in gozdni otoki v pasu ob Kučnici na območju KP Goričko, skartirani decembra 2012.


27



Ličinke velikega studenčarja smo z vzorčenjem z vodno mrežo našli na dveh od šestih vzorčnih mest (tabela 4; slika 15). Obe lokaliteti z ličinkami velikega studenčarja sta v zgornjem toku Kučnice nad Kramarovci (tabela 4). Brežine se v obeh primerih zaraščajo z navadnim trstom. Kučnica ne predsatvlja optimalnega habitat za velikega studenčarja, vendar pa se mestoma pojavljajo odseki, kjer je substrat za življenje ličink še primeren. Taki odseki so bili tudi na obeh vzorčnih mestih, kjer so bile najdene ličinke. Ličinke velikega studenčarja so bile v sami reki Kučnici najdene prvič (Kotarac s sod. 2006, Šalamun s sod. 2010; CKFF 2013).

Izbrana metoda ugotavljanja prisotnosti velikega studenčarja se je izkazala za ustrezno izbrano

metodo. Avstrijski kolegi (Koschuh 2012) namreč pri popisovanju odraslih osebkov velikega studenčarja na avstrijski strani reke Kučnice namreč niso bili uspešni. Zabeležili pa so sorodno vrsto povirnega studenčarja (Cordulegaster bidentata).

Ob vzorčenju linčink smo dodatno zabeležili prisotnost še tri ogroženih vrste iz drugih skupin, školjko potočnega škržka (Unio crassus), ribo pezdirka (Rhodeus amarus) in žabo sekuljo (Rana temporaria).

V nadaljevanju podajamo tudi informacije in slikovno gradivo o stanju Kučnice na posameznem vzorčnem mestu.

Tabela 4. Vzorčna mesta velikega studenčarja (C. heros) na reki Kučnici; vzorčeno 6.12.2012. Vzorčni mesti z najdenimi ličinkami sta pobarvani sivo.

Vzorčno mesto Najbližji kraj SLO Opis lokalitete x y 1 Gerlinci Kučnica 200 m S od mejnega prehoda Gerlinci 575601 179146 2 Fikšinci Kučnica pri obmejnem prehodu Fikšinci 576021 182521 3 Fikšinci Kučnica 460 m SZ od zaselka Kramarovski Breg 576155 184237 4 Kramarovci Kučnica 630 m JZ od obmejnega prehoda Kramarovci 576115 184768 5 Kramarovci Kučnica 700 m S od obmejnega prehoda Kramarovci 576367 185932 6 Ocinje Kučnica v Slatinski grabi 1 km SV od vasi Ocinje 576451 187827



28

Slika 15. Vzorčenje ličink velikega studenčarja (Cordulegaster heros) v porečju reke Kučnice na območju Krajinskega parka Goričko, 6.12.2012. Prisotnost velikega studenčarja je bila potrjena na dveh vzorčnih mestih (rdeči točki).



29

Vzorčno mesto št. 1 – Potok Kučnica 200 m S od mejnega prehoda Gerlinci Kraj: Gerlinci (SLO) Najdene ličinke C. heros: NE Najdene druge vrste/taksoni:

- 1 ličinka Gomphidae (Odonata) - 1 Unio crassus (Bivalvia) (slika 18) - 1 Ancylus fluviatilis (Gastropoda) - 18 Rhodeus amarus (Pisces) (slika 19) - 10 Gobio obtusirostris (Pisces) (slika 19) - 1 Leuciscus sp. (Pisces) (slika 18) - Ephemeroptera, Trichoptera, Gammaridae, Asellidae

Slika 16. Kučnica 200 m severno od mejnega prehodaGerlinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 17. Zamuljen del Kučnice, 200 m severno od mejnega prehoda Gerlinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



30

Vzorčno mesto št. 2 – Kučnica pri obmejnem prehodu Fikšinci

Kraj: Fikšinci (SLO) Najdene ličinke C. heros: NE Najdene druge vrste/taksoni:

- 3 Rhodeus amarus (Pisces) - 1 Rana temporaria (Amphibia) - Ephemeroptera, Trichoptera, Gammaridae, Asellidae - Gastropoda

Slika 18. Najdena lupina potočnega škržka (Unio crassus) v Kučnici, približno 200 metrov severno od mejnega prehoda Gerlinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 19. Pezdirki (Rhodeus amarus), navadni globoček (Gobio obtusirostris) in klen (Leuciscus sp.) najdeni na istem vzorčnem mestu kot potočni škržek (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



31

Slika 20. Kučnica pri obmejnem prehodu Fikšinci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Vzorčno mesto št. 3 – Kučnica 460 m SZ od zaselka Kramarovski Breg

Kraj: Fikšinci (SLO) Najdene ličinke C. heros: DA – 1 ličinka (slika 24) Najdene druge vrste/taksoni:

- 1 Hirudinea - Ephemeroptera, Gammaridae

Slika 21. Strma stena brežine reke Kučnice, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski breg. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



32

Slika 22. S skalami utrjena struga Kučnice, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski breg. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 23. Mikrolokacija najdbe ličink velikega studenčarja na Kučnici, 460 m severozahodno od zaselka Kramarovski breg. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 24. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros). (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



33

Vzorčno mesto št. 4 – Kučnica 630 m JZ od obmejnega prehoda Kramarovci Kraj: Kramarovci (SLO) Najdene ličinke C. heros: DA – 4 ličinke (slika 27) Najdene druge vrste/taksoni:

- Trichoptera, Gammaridae

Slika 25. Mikrolokacija najdbe ličink velikega studenčarja na Kučnici, 630 m jugozahodno od obmejnega prehoda Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 26. Kučnica, 630 m jugozahodno od obmejnega prehoda Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Slika 27. Ličinka velikega studenčarja (Cordulegaster heros) (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



34

Vzorčno mesto št. 5 – Kučnica 700 m S od obmejnega prehoda Kramarovci Kraj: Kramarovci (SLO) Najdene ličinke C. heros: NE Najdene druge vrste/taksoni:

- Gammaridae, Asellidae

Slika 28. Kučnica, 700 m severno od obmejnega prehoda Kramarovci. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)

Vzorčno mesto št. 6 – Kučnica v Slatinski grabi 1 km SV od vasi Ocinje

Kraj: Ocinje (SLO) Najdene ličinke C. heros: NE Najdene druge vrste/taksoni:

- Gammaridae

Slika 29. Kučnica v Slatinski grabi, 1 km SV od vasi Ocinje. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)



35

4. PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA

4.1 Specifični ukrepi

4.1.1 Travišča in mejice

1.) V širšem pasu ob Kučnici naj se poveča delež travniških površin, predvsem naravovarstveno pomembnih travnikov kot so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki (T, Physis 38.22).

2.) Močvirne travnike med Kučnico in cesto Cankova–Korovci že Skoberne & Urbanek (1988) navajata v Inventarju najpomembnejše rnaravne dediščine Slovenije. Predlagamo, da naj se območje obstoječe naravne vrednote Cankova – rastišče narcis (EŠ 29 OP) (Naravovarstveni atlas, 2013) ob Kučnici razširi oz. posodobi ter prostorsko natančno opredeli glede na raziskave Bagola (2010), 2.) Travniške površine naj se vzpostavi predvsem na mestih, kjer zastaja voda oziroma jo iz območja odvajajo melioracijski jarki; v tem primeru se lahko na teh območjih vzdrževanje jarkov tudi opusti. 3.) Ozke pasove traviščnih površin (»obrežno travišče) ob bregu Kučnice (med zgornjim robom vodotoka in sosednjo parcelo) naj se redno vzdržuje s košnjo, tako kot sosednje travnike v zunanjem pasu. 4.) Brežino Kučnice, naj se dolgoročno prepusti naravnim procesom zaraščanja z običajno obrežno lesno vegetacijo, kot se mestoma pojavlja npr. na slovenski strani (desno) na sliki 30. Ker pa se kaže problem naseljevanja in zaraščanja brežin z lesnimi vrstami po naravni poti (zaradi goste zelnate zarasti), se po potrebi na nekaterih odsekih hitrejšo renaturacijo lahko vzpodbudi z dodatno zasaditvijo avtohtonih obrežnih drevesnih vrst (bela vrba in druge vrste vrb, črna jelša, veliki jesen). Pri tem velja omeniti, da je treba razlikovati med pasom lesne vegetacije na avstrijski strani Kučnice (slika 30; levo), ki je bila zasajena v sklopu zasaditvenih načrtov, opirajočih se na prvotno drevninsko zarast Kučnice (Baumann, 2001). Ta lesna vegetacija funkcionalno predstavlja mejico, nima pa funkcije obrežne lesne vegetacije, saj zaradi razdalje med vodotokom in obrežno drevnino (slika 30; levo) ni doseženega lateralnega prepletanja med vodotokom in zasaditvijo za izboljšanje funkcionalnosti ekološke zmogljivosti vodotoka (Baumann, 2001). 5.) Okvirna minimalna širina obvodnega pasu za doseganje funkcije stabilizacije brežin je 10 m, 50 m za zaustavitev sedimenta in 80 m za funkcijo habitat za prostoživeče živali (Pintar, 2002).

Slika 30. Primerjava lesne vegetacije na avstrijski (levo) in zaraščanja z pravo obrežno lesno vegetacijo na slovenski (desno) strani Kučnice. (foto: Monika Podgorelec, 6.12.2012)


36


6.) Če je treba površine na brežini Kučnice zaradi drugih razlogov vzdrževati kot negozdne, potem naj se zaradi pojavljanja tujerodnih vrst (žlezava nedotika, kanadska rozga) vzpostavi nov režim košnje brez mulčenja, in sicer naj se kosi 1 x letno obvezno do 1. avgusta, preden zacveti zlata rozga. Pokošeno vegetacijo je treba odstraniti. 7.) Če je brežina (ali njen bližnji del) kje zelo zaraščena s tujerodnimi invazivnimi vrstami, predlagamo, da se širjenje teh omeji s pogostejšo košnjo. Predlagamo, da se take površine v začetku pokosi 2 krat letno (prvič ne pred 20. majem), drugič pa do 1. avgusta, preden zacveti zlata rozga (praviloma v začetku avgusta) (Trčak s sod. 2012). 8.) Če se mora brežino kositi, potem naj se košnja izvaja tako, da se v vegetacijski sezoni pušča obrežno močvirsko vegetacijo na spodnjem robu brežine tik ob Kučnici, saj je ta vegetacija pomembna za živali v potoku (npr. za levitev ličink velikega studenčarja v odrasle živali). 9.) V intenzivno obdelani krajini kot je dolina Kučnice so mejice za prostoživeče živali velikega pomena, zato naj se njihovo površino ohrani ali poveča.

4.1.2 Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros)

1.) Kučnici omogočiti bočno erozijo in sedimentacijo, da bo tako nastalo več lokacij z odloženim finim substratom (peskom, mivko), ki je habitat ličink velikega studenčarja in tudi školjk potočnega škržka. 2.) Preprečiti morebitno spiranje mulja in zemlje v Kučnico iz melioracijskih kanalov med njivami, ki lahko poslabšajo habitat za ličinke velikega studenčarja. Zato je najbolj smiselno, da se opustijo njive na bolj strmih naklonih in na teh površinah vzpostavijo travniki. 3.) Na bregu Kučnice naj se vzpostavi obrežno lesno vegetacijo, na način da se prepusti naravnemu zaraščanju z obrežnimi lesnimi vrstami. V primeru, da se brežina ne bo začela zaraščati po naravni poti, pa naj se na nekaterih odsekih hitrejšo renaturacijo vzpodbudi z dodatno zasaditvijo avtohtonih obrežnih drevesnih vrst (bela vrba in druge vrste vrb, črna jelša, veliki jesen). Za habitat velikega studenčarja je namreč ključnega pomena, poleg peščenega, mivkastega substrata, tudi osenčenost vodotoka. 4.) Če je treba površine na brežini Kučnice zaradi drugih razlogov vzdrževati kot negozdne, potem naj se zaradi pojavljanja tujerodnih vrst (zlata rozga, žlezava nedotika) vzpostavi nov režim košnje brez mulčenja (glej zgoraj), pri tem pa se mora v vegetacijski sezoni v spodnjem robu brežine tik ob potoku nujno puščati rasti močvirsko vegetacijo in ne pokositi do spodnjega roba, kot se že zdaj izvaja na avstrijski strani (slika 30; levo). 5.) Prednostno naj se zaraščanju prepusti oziroma naj se po potrebi z avtohtono obrežno lesno vegetacijo zasadi odsek reke Kučnice dolvodno od izliva potoka Slatinska graba, predvsem na predelu, kjer so na avstrijski strani še prisotni ostanki mrtvic.

4.2 Splošni ukrepi

1.) Vzpostavitev stoječih vod (mlak) na slovenski strani Kučnice, ki bodo nadomestek nekdanjih meandrov oz. mrtvic Kučnice. Slednjih namreč na slovenski strani Kučnice ni več, na avstrijski strani Kučnice pa so ponekod še ohranjene, kot na primer ena pri Haseldorfu. S tem bi ustvarili habitate za nekatere ogrožene vrste oz. skupine, ki so vezane na stoječe vode (npr. dvoživke - mrestišča).


37


2.) Mestoma vzpostaviti meandre (okljuke) reke Kučnice in sicer tako, da se pri tem ne uničuje obstoječih naravovarstveno pomemebnih travnikov in habitatov ogroženih vrst. 3.) Vzpostavitev travnikov na sosednjih površinah od sedanjih travnikov z narcisami. 4.) Proučiti možnost izliva Kučnice po nekdanji stari strugi (potok Mokoš), sedanja struga pa se ohrani za odvajanje visokih vod.


38


5. OPREDELITEV CILJNIH VRST IN HABITATNIH TIPOV ZA NADALJNJE SPREMLJANJE STANJA IN PREDLOGI ZA NADALJNE RAZISKAVE

Za nadaljnje spremljanje stanja Kučnice in njene okolice predlagamo, da naj se raziskave v prihodnje osredotočijo predvsem na vrste ohranjenih naravnih potokov in vrste ekstenzivne rabe okoliških površin. Vrste so izbrane tudi z vidika potenciala, da se po izboljšanju stanja lahko pojavijo relativno hitro. Hkrati pa za izbrane vrste velja, da jih je relativno enostavno zaznati in spremljati.

1. Narcise oz. beli narcis (Narcissus poeticus [s. l.]) Beli narcis je vrsta, ki se na Goričkem pojavlja predvsem v njegovem zahodnem delu (največ

Cankovi in Korovcih), ponekod celo na travnikih v zunanjem pasu ob Kučnici. Rastišča so razpršena na suhih in mokrotnih travnikih, a njegovo pojavljanje v travniških sadovnjakih, v starih vinogradih in v jelševem logu (Bagola, 2010) kaže na to, da je vezan na ekstenzivno rabo. Zaradi lokalne posebnosti in vezanosti na ekstenzivno rabo je dobra ciljna vrsta za nadaljnje spremljanje stanja. Predlagamo, da naj se oceni številčnost narcis, nato pa naj se preko let spremlja njihovo stanje.

2. Kačji pastirji – veliki studenčar (Cordulegaster heros) Glede na ekološke zahteve vrste je veliki studenčar značilna vrsta ohranjenih naravnih potokov.

Kot dobro mobilna vrsta lahko hitro kolonizira nova primerna območja. Prav tako je monitoring sorazmerno enostaven. V primeru renaturacije Kučnice lahko z njim merimo uspeh, saj je zanj pomembna tako obrežna vegetacija (zaradi osenčenosti) kot sediment.

Porečje Kučnice bi bilo smiselno v celoti pregledati in poiskati mesta s primernim substratom za ličinke velikega studenčarja. V okviru študije smo vzorčili samo na 6 mestih, vendar menimo, da se ustrezen substrat in s tem potencialni habitat za velikega studenčarja pojavlja še na drugih odsekih, predvsem v zgornjem delu Kučnice in v njenem pritoku Slatinski Grabi, kjer ga z našim vzorčenjem nismo potrdili, vendar pa so tu v letu 1996 bili že opaženi odrasli osebki.

3. Potočni škržek (Unio crassus) Razširjenost potočnega škržka je odvisna od različnih parametrov – onesnaženosti vode, tipa

substrata, hitrosti vodnega toka, sestave ribje favne, gostote ter starostne strukture populacij potočnega škržka (Vaupotič, 2006) in je kot tak lahko dober indikator ohranjenosti potoka. Potočni škržek se v Kučnici že zdaj pojavlja (Tiefenbach 2012), zato je bi bilo smiselno izvajati monitoring te vrste. Spremljati je treba razširjenost vrste, gostoto in starostno struktur populacij, ki so glavni pokazatelji stanja populacije. Ugotoviti je tudi treba katere vrste rib so najpomembnejši gostitelji ličink potočnega škržka.

4. Jelševec (Astacus astacus) Za Goričke potoke je značilen potočni rak jelševec. Najdemo ga skoraj v vseh potokih, tako v

zgornjih kot spodnjih odsekih. Najdemo ga tudi v reguliranih odsekih, saj najde skrivališča tudi med skalami s katerimi je utrjen breg. Naravno pa koplje luknje (račine) v brežine potoka. Na Goričkem predstavlja vrsto, ki s svojim kopanjem lukenj v brežine sodeluje pri bočni eroziji oziroma naravni dinamiki potokov. Spremljati je treba razširjenost vrste, gostoto in starostno struktur populacij, ki so glavni pokazatelji stanja populacije.


39


5. Potočni piškur (Eudontomyzon sp.) Potočni piškur je vrsta, ki je na Goričkem sorazmerno pogosta, v Kučnici pa ni bila registrirana.

Ličinka piškurja živi v finem sedimentu več let, odrasel pa po drsti kmalu pogine. Vrsto uvršamo med tiste ciljne vrste, za katere bi v prihodnosti želeli da naselijo potok po morebitni renaturaciji.

6. Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (91E0*), V pasu ob Kučnici bi v idealnih razmerah ob celotnem potoku, razen na mestih z bočno erozijo

bila razvita obrežna lesna vegetacija. Predvsem obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (91E0*), ki je na Prilogi 1 Direktive o habitatih (FFH).


40


6. CITIRANI VIRI

Bagola, M., 2010. Narcise na zahodnem Goričkem (Projekt: Inventarizacija rastišč narcise in ukrepi za njeno ohranjanje v Krajinskem parku Goričko). Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad. Cankova. 56 str.

Bakan, B., 2006. Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flore Prekmurja. Razvojni center Lendava. 245 str.

Baumann, N., 2001. Kučnica – mejni potok v spremembah časa. V: 10 let Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro, Ljubljana, Wien. Internetni vir:

http://www.unteresmurtal.steiermark.at/cms/dokumente/10173564_4669789/714c0c9e/Kutschenitza_slo.pdf ogled: 27. marec 2013

CKFF, 2013. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore, stanje marec 2013. Dijkstra, K-D. B., 2006. Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing. 320

str. HTS, 2004. Habitatni tipi Slovenije HTS 2004: tipologija. Agencija RS za okolje, Ministrstvo za okolje, prostor

in energijo, Ljubljana. 64 str. HTS, 2011. Habitatni tipi Slovenije 2011: tipologija. Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. [delovna verzija] Kačičnik Jančar, M., 2008. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Navodila za kartiranje negozdnih

habitatnih tipov, različica 7. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. 7 str. Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hönigsfeld-Adamič & V. Petrinec, 2004. Bio-inventarizacija

krajinskega parka Goričko (končno poročilo) [Bio-inventory of nature park Goričko (final report)]. 126 str., pril.

Kohl, S. 1998. Odonata. Anisoptera-Exuvien Europas. Bestimmungsschlüssel. Koschuh, A., 2012. Kutschenitza: Studie Libellen und Naturschutz am Grünen Band. Artenbestand mit

Erhebungen im Jahr 2012. Ingenieurbüro fürLandschaftsplanung, Graz. 16 s. Kotarac, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega

odonatološkega društva. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str.

Kotarac, M., A. Šalamun & S. Weldt, 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji (Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge.

Kotarac, M., A. Šalamun, M. Govedič & M. Podgorelec, 2006. Popis velikega studenčarja (Cordulegaster heros) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 31 str., digitalne priloge

Kotarac, M., A. Šalamun, M. Govedič & M. Podgorelec, 2007. Raziskava kvalifikacijskih vrst kačjih pastirjev za potrebe izvedbe celovite presoje vplivov na okolje v okviru priprave državnih lokacijskih načrtov za III. razvojno os - potencialno Natura 2000 območje Ježevec (SI3000006). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 22 str., digitalne priloge.

Naravovarstveni atlas, 2013. Internetni vir: http://www.naravovarstveni-atlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=NV@ZRSVN Ogled: 25. Marec 2013

Pintar, M., 2002. Pospešimo ozelenitev reguliranih voda. Slovenski vodar 12, Ljubljana. Seliškar, A. & T. Wraber, 1986. Travniške rastline na Slovenskem. Sto pogostih vrst. Prešernova družba,

Ljubljana. 230 str. Skoberne, P. & J. Urbanek, 1988. Cankova - močvirni travniki. V: P. Skoberne & S. Peterlin (ured.), Inventar

najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del: vzhodna Slovenija, str. 86-87, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.

SSKJ, 2013. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Internetni vir: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html . Ogled: 25. marec 2013.

Šalamun, A., M. Govedič, M. Podgorelec & M. Kotarac, 2010. Dopolnitev predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 – kačji pastirji (Odonata): veliki studenčar (Cordulegaster heros). (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 64 str., priloge.


41


Tiefenbach, A., 2012. Die Grossmuschelfauna der Kutschenitza. Auftraggeber: Osterreichischer Naturschutzbund, Landesgruppe Steiernark, Graz. 31 s.

Trčak, B., M. Podgorelec, D. Erjavec, M. Govedič & A. Šalamun, 2012. Kartiranje negozdnih habitatnih tipov vzhodnega dela Krajinskega parka Goričko v letih 2010–2012. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 139 str., pril.

Triglav, J., 2008. Komasacije zemljišč ob gradnji infrastrukurnih objektov v Prekmurju. Geodetski vestnik, volume 52, issue 4, str. 795-811. URN:NBN:SI:DOC-VBDLNWBH from http://www.dlib.si

Triglav, J., 2012. Vodna infrastruktura in zemljiški kataster. Geodetski vestnik, volume 56, issue 4, str. 674-690. http://geodetski-vestnik.com/56/4/gv56-4_674-690.pdf

Vaupotič, M., 2006. Popis potočnega škržka (Unio crassus) in ozkega vrtenca (Vertigo angustior) s predlogom conacije Natura 2000 območja Goričko (SI3000221). Zasnova conacij izbranih Natura 2000 območij (7174201-01-01-0002) (Phare čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija 2003). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 27 str., digitalne priloge.


42


7. VIRI, KI OBRAVNAVAJO FAVNO ALI FLORO POREČJA REKE KUČNICE

Accetto, M., 1986. Gagea spathacea v Sloveniji. Biološki vestnik, Ljubljana 34(1): 125-126. Accetto, M., 1988. New Localities of the Species Charasteristic of Moist Forests of Oak and Hornbeam

(Pseudostellaria europaea, Gagea spathacea, Omphalodes scorpoides) in Slovenia. Biološki vestnik, Ljubljana 36(3): 127-130.

Accetto, M. (ured.), 1996. Nova nahajališča 7 [New localities 7]. Hladnikia, Ljubljana 7: 47-52. Alijeski, A., 1999. Favnistične in cenotske raziskave deževnikov (Lumbricidae) na območju Bleda, Bohinja in v

okolici. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. IX, 94 str.

[Anonymus], 1940. Iz lovskega oprtnika: Lep uspeh. Lovec, Ljubljana, 27(5):206. [Anonymus] (ured.), 1995. Nova nahajališča 5 [New localities 5]. Hladnikia, Ljubljana 5: 31-33. Babij, V., A. Seliškar & B. Vreš, 2002. Rastlinstvo ob Muri. V: A. Gogala (ured.), Narava Slovenije: Mura in

Prekmurje, str. 23–25, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Bagola, M., 2010. Narcise na zahodnem Goričkem (Projekt: Inventarizacija rastišč narcise in ukrepi za njeno

ohranjanje v Krajinskem parku Goričko). Naročnik: Javni zavod Krajinski park Goričko, Grad. Cankova. 56 str.

Bertok, M., N. Budihna & M. Povž, 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 Ribe (Pisces), Piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo. Ljubljana.

Božič, I., 1974. O štorkljah v Prekmurju in na razvalini boštanjskega gradu. Lovec, Ljubljana 57(1): 10-12. Bračko, G., 2000. Review of the Ant Fauna (Hymenoptera: Formicidae) of Slovenia [Pregled favne mravelj

(Hymenoptera: Formicidae) Slovenije]. Acta biologica slovenica, Ljubljana 43(4): 37–54. Brelih, S., B. Drovenik & A. Pirnat, 2006. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 2 prispevek:

Polyphaga: Chrsomeloidea (=Phytophaga): Cerambycidae [Materials for the Beetle Fauna (Coleoptera) of Slovenia). 2th contribution: Polyphaga: Chrsomeloidea (=Phytophaga): Cerambycidae]. Scopolia, Ljubljana 58: 1–442.

Brelih, S., M. Döberl, B. Drovenik & A. Pirnat, 2003. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije. 1. prispevek: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Chrysomelidae: Alticinae [Materialien zur Käferfauna (Coleoptera) Slowenien: 1. Beitrag: Polyphaga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Chrysomelidae: Alticinae]. Scopolia, Ljubljana 50: 1-279.

Čarni, A., 1991. Vegetacija gozdnih obronkov v Prekmurju [Vegetation of forest edges in Prekmurje]. Magistrsko delo. VTOZD za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. V, 145 str.

Čelik, T. & F. Rebeušek, 1996. Atlas ogroženih vrst dnevnih metuljev Slovenije. Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija, Ljubljana. 102 str.

Cipot, M. & A. Lešnik, 2007. Dvoživke Krajinskega parka Goričko: razširjenost, ekologija, varstvo (Življenje okoli nas). Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 40 str.

Culiberg, M., V. Babij, A. Seliškar, D. Trpin, B. Vreš, M. Prus, M. Zupančič, V. Žagar, M. Accetto, A. Čarni, B. Drovenik, T. Čelik, S. Tome, R. Slapnik & N. Mršić / M. Zupančič (ured.), 1998. Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti (zaključno poročilo). Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 215 str.

Dakskobler, I., A. Seliškar & B. Vreš, 1999. Stellaria nemorum L. and S. montana Pierrat (Caryophyllaceae) in the forest communities of Slovenia. Folia geobotanica, Praha 34: 115-125.

Denac, D., 2000. Goričko. V: S. Polak (ured.), Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji [Important Bird Areas (IBA) in Slovenia], str. 173-182, Monografija DOPPS št. 1, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Ljubljana.

Devetak, D., 1988. The distribution of scorpionflies (Mecoptera, Insecta) in Slovenia. Biološki vestnik, Ljubljana 36(2): 1-11.

Drovenik, B., 1997. Nove in redke vrste v favni karabidov v Sloveniji (Coleoptera: Carabidae) [New and rare carabid species in the Slovenian fauna (Coleoptera: carabidae)]. Acta entomologica Slovenica, Ljubljana 5(1): 59-66.

Drovenik, B., 1997. Prispevek k poznavanju rodu Amara Bonelli, 1810 (Coleoptera: Carabidae) v Sloveniji [Contribution to the knowledge of the genus Amara Bonelli, 1810 (Coleoptera: Carabidae) in Slovenia]. Acta entomologica Slovenica, Ljubljana 5(2): 123-130.


43


Drovenik, B., 1999. Novosti v favni vodnih hroščev v Sloveniji (Coleoptera: Haliplidae, Dytiscidae in Gyrinidae) [News on the water beetle fauna in Slovenia (Coleoptera: Haliplidae, Dytiscidae in Gyrinidae). Acta entomologica Slovenica, Ljubljana 7(1): 31-41.

Drovenik, B., 2000. Prispevek k poznavanju favne hroščev potapnikov Slovenije (Coleoptera: Hydraenidae, Hydrophilidae) [Contribution to the knowledge of the water-beetle fauna of Slovenia (Coleoptera: Hydraenidae, Hydrophilidae)]. Acta entomologica Slovenica, Ljubljana 8(1): 75-83.

Geister, I., 1995. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. DZS, Ljubljana. 287 str. Gogala, A. & M. Gogala, 1989. True Bugs of Slovenia (Insecta: Heteroptera) [Stenice Slovenije II. (Insecta:

Heteroptera)]. Biološki vestnik, Ljubljana 37(1): 11–44. Gogala, M., 1990. Razširjenost lesnih rastlin v Sloveniji. VTOZD za biologijo, VDO Biotehniška fakulteta,

Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 93 str. Gomboc, S., 1994. Favnistični pregled gospodarsko pomembnih vrst metuljev (Lepidoptera) v Prekmurju.

Diplomska naloga. Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. IX, 222 str., pril.

Habeler, H., 2002. Angaben über Schmetterlinge aus dem steirisch-slowenischen Grenzgebiet (Lepidoptera). Joannea-Zoologie, Graz 4: 45-51.

Hayek, A., 1908–14. Flora von Steiermark I–II. Verlag von Gebrüder Borntraeger, Berlin. I(1908–1911): 1–870; II(1911–1914): 1–1271.

Hayek, A., 1956. Flora von Steiermark 2(2): Monokotyledonen. Akademische druck- und Verlagsanstalt, Graz. 147 pp.

Janežič, F., 1983. Fitocecidiji na rastlinah Slovenije. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana 41: 59-102. Janežič, F., 1984. Štirinajsti prispevek k poznavanju živalskih šišk (zoocecidijev) na rastlinah v Sloveniji. Zb.

Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana 43: 115–169. Jež, M. & P. Skoberne, 1986. Botanične zanimivosti mrtvic ob Muri. Proteus, Ljubljana 48(7): 225-249. Jogan, N., 1997. Rumex thyrsiflorus Fingerh., a new species in the flora of Croatia. Natura Croatica, Zagreb

6(2): 285-290. Jogan, N. & A. Podobnik, 1997. Prispevek k poznavanju flore Bele krajine III.. V: M. Kotarac (ured.),

Mladinska raziskovalna tabora Podzemelj '95 in Duplje '96, str. 7-17, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana.

Jogan, N. & B. Černač, 1998. Študentski herbariji in njih uporabnost. Hladnikia, Ljubljana 10: 15-28. Jogan, N. & B. Vreš, 1998. Ambrosia artemisiifolia L. Notulae ad floram Sloveniae 35. Hladnikia, Ljubljana

10: 45-47. Jogan, N., V. Babij & B. Vreš, 1997. Prispevek k poznavanju flore Brkinov in Primorske, jugozahodna

Slovenija. V: M. Bedjanič (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Podgrad '96, str. 75-102, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Gibanje znanost mladini, Ljubljana.

Jungwirth, M., G. Zauner, P. Pinka, M. Povž, C. Krušnik, M. Hinterhofer, G. Holzer, A. Melcher, E. Schager, G. Unfer, C. Wiesner & A. Zitek, 2001. Načelna vodnogospodarska zasnova za mejno Muro - I. faza. Ekologija rib (Tematsko področje 2.1; končno poročilo) . Universität für Bodenkultur – HFA, Wien.

Jutzeler, D., H. Höttinger, M. Malicky, F. Rebeušek, G. Sala & R. Verovnik, 2000. Biology of Neptis sappho (Pallas, 1771) based on the monograph by Timpe & Timpe (1993) and its actual distribution and conservation status in Austria, Italy and Slovenia (Lepidoptera: Nymphalidae). Linneana Belgica 17(8): 315–332.

Kaligarič, M. & S. Škornik, 1997. Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Goričkega II (botanična in naravovarstvena študija). Maribor. 60 str., pril.

Kaligarič, M. & S. Škornik, 1998. Agrimonia eupatoria L. in Agrimonia procera Wallr. v Sloveniji. Hladnikia, Ljubljana 10: 11-14.

Kogelnik, M., 1999. Razširjenost omelovk (Loranthaceae) v Sloveniji. Proteus, Ljubljana 62(3): 104-110. Kogelnik, M., 2002. Ohmeljevke (Loranthaceae) in omelovke (Viscaceae) v Sloveniji. Diplomsko delo.

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. XI, 65 str. Krajnčič, B., 1974. Prispevek k poznavanju Lemnacej severovzhodne Slovenije. Biološki vestnik, Ljubljana

22(1): 21-28. Kryštufek, B. & J. Červeny, 1997. New and noteworthy records of bats in Slovenia. Myotis, Bonn 35: 89–93. Lužnik, M., 2006. Dvodnevno iskanje modrih plavčkov. Temporaria, Ljubljana 10(1): 12-13. Martinčič, A. (ured.), 1993. Kartiranje biotopov Slovenije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta,

Ljubljana. 130 str.


44


Petauer, T., 1980. Prispevek k poznavanju rodu Crataegus L. v Sloveniji. Magistrsko delo. Inštitut za biologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana. V, 118 str.

Petrov, B.M., 1992. Mammals of Yugoslavia: insectivores and rodents. Prirodnjački muzej u Beogradu, Special issues 37. 186 pp.

Piskernik, M., 1974. Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, lipovčevih in gabrovih gozdov v Sloveniji (Strokovna in znanstvena dela). Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 142 str.

Plazar, J., 2001. Rod krvomočnic (Geranium) v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. XIV, 176 str.

Povž, M., 2007. Ameriški somiči (Ameiuridae). Ribič, Ljubljana 66(4): 82–83. Povž, M., 2007. Beli amur Ctenopharyngodon idella (Valenciennes, 1844). Ribič, Ljubljana 66(6): 156–157. Praprotnik, N., 1987. Ilirski florni elementi v Sloveniji. Doktorska disertacija. VTOZD za biologijo, Biotehniška

fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana. 234 str. Remžgar, S., 1989. Favnistični popis in ekologija malih sesalcev v okolici Kočevja. Diplomsko delo. Oddelek

za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 51 str. Rozman, B., 2001. Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osrednja Slovenija) [Flora of quadrant 0051/1 (Rovte,

Central Slovenia)]. Hladnikia, Ljubljana 12/13: 115-124. Seliškar, A., 1983. Prispevek k poznavanju razredov Lemnetea in Potamogetonetea v Sloveniji. Biološki

vestnik, Ljubljana 31(1): 25-34. Seliškar, A., D. Trpin & B. Vreš, 1995. Wolffia arrhiza (L.) Horkel ex Wimm. Notulae ad floram Sloveniae 27.

Hladnikia, Ljubljana 5: 28-30. Sket, B. (nosilec) s sod., 1987. Botanične, zoološke in antropološke raziskave (Poročilo o delu za leto 1987;

C1-0510-105-87). Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. Skoberne, P. & J. Urbanek, 1988. Cankova - močvirni travniki. V: P. Skoberne & S. Peterlin (ured.), Inventar

najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del: vzhodna Slovenija, str. 86-87, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.

Skoberne, P. & M. Jež, 1988. Zaton - mlaka. V: P. Skoberne & S. Peterlin (ured.), Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del: vzhodna Slovenija, str. 402-403, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana.

Slapnik, R., 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 - Mehkužci (Mollusca). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana. 41 str.

Smolar Žvanut, N., M. Povž, S. Šumer, G. Kosi, M. Lovka, T. Eleršek, B. Černač, D. Vrhovšek, M. Slatner, E. Gabrijelčič, B. Breznik, T. Seliškar, 2004. Ocena ostalih pomembnih antropogenih okoljskih obremenitev površinskih voda: a) reke, jezera (Program izvajanja vodne direktive v obdobju 2004/2005). Naročnik: MOPE, Ljubljana. Inštitut za vode Republike Slovenije, Ljubljana. 97 str.

Šoštarič, M., 1965. Narcise v Pomurju. Varstvo narave, Ljubljana 4: 123. Šoštarič, M., 1965. Štorklje v slovenskem Podravju in Pomurju. Varstvo narave, Ljubljana 4: 81-89. Sovinc, A., 1994. Ornitološka kronika za leto 1992. Acrocephalus, Ljubljana 15(64): 102-106. Šumer, S., M. Povž, 1997. Catch and distribution of pike (Esox lucius) in Slovenia [Ulov in razširjenost ščuke

(Esox lucius) v Sloveniji]. Ichthyos, Ljubljana 14: 1-8. Titovšek, J., 1994. Gradacije škodljivih gozdnih insektov v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva,

Ljubljana 43: 31-76. Tome, S., 1996. Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji. Annales, Series historia naturalis, Koper 6(9): 217-

228. Tome, S., 2002. Kače: Zakaj se jih bojimo ?!? Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 72 str. Vaupotič, M., 2001. Taksonomska in biogeografska analiza kopenskih golih polžev (Gastropoda: Pulmonata

p.p.) v Sloveniji [Taxonomic and biogeographic analysis of terrestrial slugs (Gastropoda: Pulmonata p.p.) in Slovenia]. Magistrsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VII, 107 str.

Verovnik, R., 2000. Razširjenost dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Goričkem (severozahodna Slovenija). Natura Sloveniae, Ljubljana 2(1): 41-59.

Vogrin, M., 2003. Zaton ob Muri: Mrtvica pri Petanjcih. Svet in ljudje 6(3):32-39. Vogrin, N. & M. Vogrin, 1998. Mrtvi rokav Mure so domačini poimenovali kar Zaton. Večer, Maribor 54(103):

47 (07.05.1998).



45

Wraber, T. & A. Čarni, 1990. Prispevek k flori Prekmurja. Varstvo narave, Ljubljana 16: 5-16. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo

narave, Ljubljana 14/15: 1-429.


46


PRILOGE

Priloga 1. Nadkategorije habitatnih tipov v pasu ob Kučnici na območju kartiranja v Krajinskem parku Goričko Goričko (december 2012)

Grafični prikaz nadkategorij habittanih tipov v pasu ob Kučnici. Skartirani habitatni tipi so priloženi v digitalni obliki ESRI Shape (shp) format.



47

Priloga 2. Tolmač črkovnih oznak za habitatne tipe

KRATICA_12 IME12 PHYSIS12

C Druge asfaltirane ceste 86.S712

G Gozdovi 4

GO Gozdni otoki 84.3

GRE Logi in močvirni gozdovi ter grmišča 44

INDV Industrijske vode 89

INV Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 87.2-S1

JUN Močvirja z ločki 53.5

K Kanali 89.22

KOL1 Kolovoz, vlaka 86.S722

MO Močvirska vegetacija obrežij 53

MOxINV Močvirska vegetacija obrežij x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 53x87.2-S1

MOxINV Močvirska vegetacija obrežij x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 53.13x87.2-S1

MSK Mejice in manjše skupine dreves in grmov 84.2

N Njive 82.11

ON Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine 87.1

OZ Njive z omejki in ozarami 82.2

P2 Regulirani potoki 24.1S-23

PH Navadna trstičja 53.11

PHL Trstišča in podobne združbe 53.1

R Ruderalne združbe 87.2

SAL Močvirna in barjanska vrbovja 44.92

SOB Obrežna vrbovja 44.1

SOBxMO Obrežna vrbovja x Močvirska vegetacija obrežij 44.1x53

T Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 38.22

TR Ruderalizirani opuščeni pašniki 38.13

TSCIxT Gozdno sitčevje x Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 37.219x38.22

TSEJ2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 81.2

TVExINV Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 37.2x87.2-S1

TxINV Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki x Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 38.22x87.2-S1

TxMO Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki x Močvirska vegetacija obrežij 38.22x53

TxPHAL Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki x Trstično pisankovje 38.22x53.16

VAS Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 86.2

VL Močvirni listnati gozdovi 44.9

VRT Vrtovi 85.3

ZL Zgodnje stopnje listnatih gozdov 31.8D

Documents

Analiza stanja živega sveta ob Kučnici