ANALIZA TEKEM FIG IN UEG V ŠPORTNI GIMNASTIKI V ODOJU …

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje Športna gimnastika

ANALIZA TEKEM FIG IN UEG V ŠPORTNI GIMNASTIKI V OBDOBJU 2012−2016

DIPLOMSKO DELO MENTOR: red. prof. dr. Ivan Čuk RECENZENTKA: doc. dr. Maja Bučar Pajek KONZULTANTKA: Avtor dela: red. prof. dr. Marjeta Kovač ALEN FIGELJ

Ljubljana, 2016

Ključne besede: udeležba, država, ocena, svetovni pokal, evropsko prvenstvo, svetovno

prvenstvo, moški, ženske

ANALIZA TEKEM FIG IN UEG V ŠPORTNI GIMNASTIKI V OBDOBJU 2012−2016 Alen Figelj IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil ugotoviti udeležbo držav in kako se spreminjajo ocene na svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in svetovnih pokalih v obdobju 2012−2016. Rezultati in podatki o tekmovanjih so bili pridobljeni s spletnih strani (www.gymnasticsresults.com, www.gimnasticna-zveza.si). Podatki so bili vneseni, obdelani in oblikovani v programu Microsoft Excel. Udeležba držav in ocene so prikazane v tabelah, ločeno za svetovne pokale, evropska in svetovna prvenstva. Ugotovljeno je bilo, da se je tekmovanj svetovnega pokala v moški in ženski orodni telovadbi v obdobju 2012−2016 udeležilo 86 držav in da je število držav pri moških večje od števila držav pri ženskah. Udeležba pri moških je bila po številu tekmovalcev v povprečju enkrat večja od udeležbe pri ženskah. Tekmovanj svetovnega pokala se je udeležila približno polovica evropskih držav, drugo polovico so predstavljale ostale države, od katerih je bilo največ azijskih. Na tekmovanjih svetovnega pokala, tako pri moških kot pri ženskah, je imela Slovenija največjo udeležbo v celotnem obdobju. Na evropskih prvenstvih se je pri ženskah med letoma 2013 in 2014 število držav povečalo za sedem. V analizi je bilo ugotovljeno, da se vse države na evropskih prvenstvih udeležujejo tudi tekmovanj svetovnega pokala, z izjemo dveh držav. Največje število držav v obravnavanem obdobju je bilo na svetovnem prvenstvu leta 2015. Države, ki so se udeleževale samo svetovnih prvenstev in ne tekmovanj svetovnega pokala, so bile v večini neevropske države. Na svetovnih prvenstvih pri moških je bilo največ tekmovalcev na vseh orodjih leta 2014. Pri ženskah se je število tekmovalk na svetovnih prvenstvih povečevalo skozi celo obdobje. Rezultati so pokazali, da so bile povprečne končne ocene iz finalov na vseh tekmovanjih višje od ocen iz kvalifikacij. Povprečne ocene iz kvalifikacij pri moških so bile na svetovnih pokalih višje od ocen, doseženih na evropskih in svetovnih prvenstvih, predvsem ocene za težavnost na posameznih orodjih. Pri ženskah so bile povprečne končne ocene, v primerjavi z evropskimi in svetovnimi prvenstvi, nižje na svetovnih pokalih, predvsem zaradi nižjih ocen za izvedbo. V finalih moške in ženske orodne telovadbe so bile ocene za težavnost na evropskih prvenstvih višje kot na svetovnih pokalih, na svetovnih prvenstvih pa so bile ocene za težavnost najvišje.

Key words: participation, country, score, World Cup, European Championship, World Championship, men, women ANALYSIS OF FIG AND UEG COMPETITIONS IN ARTISTIC GYMNASTICS FOR THE PERIOD 2012−2016 Alen Figelj ABSTRACT The aim of this graduation thesis was to determine the participation of countries and the change of scores at World Championships, European Championships and World Cups in the period 2012−2016. Results and data of competitions were obtained from the web sites (www.gymnasticsresults.com, www.gimnasticna-zveza.si). Data has been entered, processed and developed in Microsoft Excel. Participation of countries and scores are shown in the tables separately for the World Cups, European and World Championships. It was established that the World Cup events in men's and women's artistic gymnastics in the period 2012−2016 participated by 86 countries and that the number of men is bigger than the number of women. Men's participation was according to the number of competitors, on average, twice the size of the participation of women. World Cup competitions were participated by about half of the European countries and the other half were other countries, of which several Asian countries. In World Cup competitions, both for men and women, Slovenia had the largest participation throughout the period. At European Championships for women, during the years 2013 and 2014 the number of countries increased by seven. In the analysis, it was found that all countries in the European championships, also participated at World Cup competitions, with the exception of two countries. The maximum number of countries during the period was at the World Championship in 2015. The countries that participated only at World Championships and not at World Cup competitions have been in most non-European countries. At men's World Championships, a maximum of competitors on all apparatus were in 2014. For women, the number of competitors at the World Championships increased throughout the period. The results showed that the average total scores in the finals were higher than the scores in qualifications in all competitions. Average scores in qualifications for the men were higher at the World Cups than the scores at European and World Championships, especially difficulty scores on individual apparatus. For women, the average total scores were lower at World Cups compared to European and World Championships, mainly due to lower execution scores. In the finals of men's and women's artistic gymnastics, the difficulty scores were higher at European Championships than at the World Cups, while at the World Championships the difficulty scores were the highest.

Kazalo 1 UVOD ............................................................................................................................................... 7

1.1 ORGANIZIRANOST V ORODNI TELOVADBI ............................................................................... 8

1.2 SOJENJE V ORODNI TELOVADBI ............................................................................................. 10

1.3 OLIMPIJSKI CIKEL ................................................................................................................... 11

2 CILJI ................................................................................................................................................ 13

3 METODE DELA ............................................................................................................................... 14

4 ANALIZA SVETOVNIH POKALOV .................................................................................................... 20

4.1 UDELEŽBA NA SVETOVNIH POKALIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH .............................................. 20

4.2 DRŽAVE NA SVETOVNIH POKALIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH .................................................. 22

4.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA SVETOVNIH POKALIH V OBDOBJU 2012−2016 .................. 36

4.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH .. 38

4.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH ..... 40

4.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH .................. 44

4.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH SVETOVNEGA POKALA ............................................... 50

4.6.1 RAZPON OCEN V FINALIH MŠG V OBDOBJU 2012−2016............................................... 50

4.6.2 RAZPON OCEN V FINALIH ŽŠG V OBDOBJU 2012−2016 ................................................ 51

5 ANALIZA EVROPSKIH PRVENSTEV .................................................................................................. 53

5.1 ŠTEVILO DRŽAV NA EVROPSKIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH ................................ 53

5.2 DRŽAVE NA EVROPSKIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG ............................................................ 54

5.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA EVROPSKIH PRVENSTVIH ................................................... 56

5.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH .......... 57

5.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH ........... 58

5.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH .......... 62

5.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH ...................................... 68



6 ANALIZA SVETOVNIH PRVENSTEV ................................................................................................. 71

6.1 ŠTEVILO DRŽAV NA SVETOVNIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH ................................ 71

6.2 DRŽAVE NA SVETOVNIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG ........................................................... 72

6.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA SVETOVNIH PRVENSTVIH IN PRIMERJAVA Z UDELEŽBO NA

SVETOVNIH POKALIH ..................................................................................................................... 75

6.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH ......... 76

6.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH ........... 78

6.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH ........... 82

6.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH...................................... 87



7 NAJVIŠJE KONČNE OCENE NA POSAMEZNIH ORODJIH V OBDOBJU 2012−2016 .......................... 90

8 SKLEP ............................................................................................................................................. 91

9 VIRI ................................................................................................................................................ 93

Kazalo slik

Slika 1 .................................................................................................................................................... 37 Slika 2 .................................................................................................................................................... 83 Slika 3 .................................................................................................................................................... 85

Kazalo tabel

Tabela 1 ................................................................................................................................................. 12 Tabela 2 ................................................................................................................................................. 20 Tabela 3 ................................................................................................................................................. 21 Tabela 4 ................................................................................................................................................. 23 Tabela 5 ................................................................................................................................................. 25 Tabela 6 ................................................................................................................................................. 28 Tabela 7 ................................................................................................................................................. 31 Tabela 8 ................................................................................................................................................. 34 Tabela 9 ................................................................................................................................................. 38 Tabela 10 ............................................................................................................................................... 38 Tabela 11 ............................................................................................................................................... 40 Tabela 12 ............................................................................................................................................... 42 Tabela 13 ............................................................................................................................................... 44 Tabela 14 ............................................................................................................................................... 46 Tabela 15 ............................................................................................................................................... 52 Tabela 16 ............................................................................................................................................... 52 Tabela 17 ............................................................................................................................................... 53 Tabela 18 ............................................................................................................................................... 53 Tabela 19 ............................................................................................................................................... 55 Tabela 20 ............................................................................................................................................... 57 Tabela 21 ............................................................................................................................................... 57 Tabela 22 ............................................................................................................................................... 58 Tabela 23 ............................................................................................................................................... 60 Tabela 24 ............................................................................................................................................... 62 Tabela 25 ............................................................................................................................................... 64

Tabela 26 ............................................................................................................................................... 70 Tabela 27 ............................................................................................................................................... 70 Tabela 28 ............................................................................................................................................... 71 Tabela 29 ............................................................................................................................................... 71 Tabela 30 ............................................................................................................................................... 73 Tabela 31 ............................................................................................................................................... 76 Tabela 32 ............................................................................................................................................... 76 Tabela 33 ............................................................................................................................................... 78 Tabela 34 ............................................................................................................................................... 80 Tabela 35 ............................................................................................................................................... 82 Tabela 36 ............................................................................................................................................... 84 Tabela 37 ............................................................................................................................................... 89 Tabela 38 ............................................................................................................................................... 89 Tabela 39 ............................................................................................................................................... 90 Tabela 40 ............................................................................................................................................... 90

7

1 UVOD

V mednarodnem prostoru je za orodno telovadbo zadolžena mednarodna telovadna zveza (FIG-a), ki skrbi za izvedbo največjih gimnastičnih tekmovanj (udeležba na olimpijskih igrah, svetovna prvenstva) in pomaga pri organizaciji ostalih mednarodnih tekmovanj. Za organizacijski razvoj sta na operativni ravni v največji meri zadolženi Skupščina in Izvršni odbor FIG, medtem ko za strokovni razvoj skrbijo tehnični komiteji, ki so organizirani za vsako športno panogo posebej. Posamezne športne panoge so: moška orodna telovadba, ženska orodna telovadba, ritmika, akrobatika, skoki na prožnih ponjavah, telovadni plesi in telovadba za vse (Technical Regulations, FIG, 2015). Organiziranosti FIG-e na kontinentalni ravni sledi Evropska telovadna zveza (UEG). Zraven vseh že naštetih športnih panog ta vključuje še tekmovanja akrobatskih sestav (Technical Regulations, UEG, 2014). Tekmovanja pod okriljem FIG-e so olimpijske igre (vsake štiri leta) in svetovna prvenstva (vsako leto razen olimpijskega leta). Tekmovanja, organizirana s strani UEG-a, so evropska prvenstva. FIG in UEG izbereta izvajalce posameznih tekmovanj svetovnega pokala (World Cup - Wcup), ki se prirejajo vsako leto na različnih lokacijah po svetu. Discipline moške orodne telovadbe so: parter, konj z ročaji, krogi, preskok, bradlja in drog. Discipline ženske orodne telovadbe so: preskok, dvovišinska bradlja, gred in parter. Tekmuje se ekipno, v mnogoboju in po posameznih orodjih. Uspešnost vsakega posameznega tekmovalca se določi z ocenjevanjem, ki mora biti v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje mednarodne telovadne zveze (CoP, angl. Code of points). V nalogi so zajeti rezultati svetovnih prvenstev, evropskih prvenstev in svetovnih pokalov v moški in ženski orodni telovadbi v obdobju 2012−2016. Analiza je prikazana po poglavjih. Najprej so prikazani rezultati analize svetovnih pokalov, potem evropskih prvenstev in svetovnih prvenstev. Vsi rezultati so prikazani v tabelah, ki so razvrščene po letih od 2012 do 2016. Vsebina tabel je predstavljena v alinejah, razprava pa je na koncu vsakega poglavja. Namen naloge je ugotoviti udeležbo držav na svetovnih prvenstvih, evropskih prvenstvih in svetovnih pokalih ter ugotoviti, kako se spreminjajo ocene v obdobju enega olimpijskega cikla. Ugotavljali bomo, kakšen je odnos različnih držav do tekmovanj svetovnega pokala skozi prisotnost na tekmovanjih svetovnega pokala in pri sodelovanju na evropskih in svetovnih prvenstvih.

8

1.1 ORGANIZIRANOST V ORODNI TELOVADBI

Tekmovanja so v orodni telovadbi glede na velikost in pomembnost razdeljena v osem kategorij:

- I. kategorija – Olimpijske igre (Olympic games – OG); - II. kategorija – Svetovna prvenstva (World Championships – WCh); - III. kategorija – Kontinentalna prvenstva (Continental Championships – CCh); - IV. kategorija – Svetovni pokali (World Cup – Wcup); - V. kategorija – Mednarodna tekmovanja (International Tournament – IT); - VI. kategorija – Grand Prix; - VII. kategorija – Nacionalna / državna prvenstva (National Championships); - VIII. kategorija – Mednarodna tekmovanja za mladince (Intern. Juniors).

(Vir: www.gymmedia.com) Tekmovanja so od kvalifikacij do finala v posameznih disciplinah (mnogoboj, finale na posameznih orodjih, finale ekip) razporejena po vrstnem redu:

- Kvalifikacije (C-I.): vsi tekmovalci tekmujejo v kvalifikacijah in samo najboljši se uvrstijo v finale ekip, mnogoboja in na posameznih orodjih.

- Finale mnogoboja (C-II.): v finale mnogoboja se uvrsti 24 najbolje uvrščenih

posameznikov iz kvalifikacij (največ 2 iz ene države).

- Finali na posameznih orodjih (C-III.): v finale se uvrsti 8 najbolje uvrščenih tekmovalcev iz kvalifikacij na vsakem orodju (največ 2 iz ene države).

- Finala ekip (C-IV.): v finale se uvrsti 8 najbolje uvrščenih ekip iz kvalifikacij.

Tekmovalni program za moške (za svetovna in evropska prvenstva):

- tekmovanje (C-I.): 6 sestav (izjema: 2 skoka na preskoku za kvalifikacije na

tekmovanje C-III.)

- tekmovanje (C-II.): 6 sestav

- tekmovanje (C-III.): 1 sestava na vsakem orodju (izjema: 2 skoka na preskoku)

- tekmovanje (C-IV.): 6 sestav

Tekmovalni program za ženske (za svetovna in evropska prvenstva):

- tekmovanje (C-I.): 4 sestave (izjema: 2 skoka na preskoku za kvalifikacije na

tekmovanje C-III.)

- tekmovanje (C-II.): 4 sestave

- tekmovanje (C-III.): 1 sestava na vsakem orodju (izjema: 2 skoka na preskoku)

- tekmovanje (C-IV.): 4 sestave

9

Sestave na orodjih vključujejo različne elemente in vezave, izbrane iz Pravilnika za ocenjevanje mednarodne telovadne zveze.

Menjave orodij na tekmovanjih potekajo po olimpijskem vrstnem redu. Pri moških je vrstni

red: parter, konj z ročaji, krogi, preskok, bradlja in drog. Vrstni red menjav orodij pri ženskah

je: preskok, dvovišinska bradlja, gred in parter.

Tekmovalne kategorije v moški in ženski orodni telovadbi so starostno omejene:

- Ženska članska kategorija: 16 let in več.

- Moška članska kategorija: 18 let in več. Število udeleženih ekip oz. posameznikov je omejeno glede na kategorijo tekmovanja.

- Na olimpijske igre se tekmovalci uvrstijo na zadnjem svetovnem prvenstvu v olimpijskem ciklusu (98 tekmovalcev). Pravico nastopa ima 12 ekip (8 ekip iz prvih kvalifikacij in 4 ekipe iz drugih kvalifikacij.) Posamezna ekipa šteje največ 5 tekmovalcev. Posamezniki se uvrstijo na olimpijske igre v finalu mnogoboja in v finalu na posameznem orodju.

- Na svetovnem prvenstvu (ekipno) imajo pravico nastopa tekmovalci držav (4−6

tekmovalcev, če je ekipa oz. največ 3 tekmovalci iz ostalih držav, ki nimajo ekipe) vseh telovadnih zvez, ki so članice FIG-e.

- Na svetovnem prvenstvu (posamezno) imajo pravico nastopa tekmovalci držav

(največ trije iz iste države v posamezni disciplini) vseh telovadnih zvez, ki so članice FIG-e.

- Na evropskem prvenstvu (ekipno) imajo pravico nastopa tekmovalci držav (3−5

tekmovalcev, če je ekipa oz. največ 2 tekmovalca iz držav, ki nimajo ekipe) vseh telovadnih zvez, ki so članice UEG-a.

- Na evropskem prvenstvu (posamezno) imajo pravico nastopa tekmovalci držav

(največ 6 moških in 4 ženske, ampak največ štirje iz iste države v posamezni disciplini) vseh telovadnih zvez, ki so članice UEG-a.

Kontinentalne telovadne zveze same določijo kriterij udeležbe na kontinentalnem prvenstvu, za katerega so pristojne. (Vir: www.fig-gymnastics.com)

10

1.2 SOJENJE V ORODNI TELOVADBI

Uspešnost vsakega posameznega tekmovalca se določi z ocenjevanjem, ki mora biti v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje mednarodne telovadne zveze. Vsaka končna ocena, ki jo prejme tekmovalec za svojo izvedbo, je sestavljena iz treh delov. Prvi del predstavlja D oceno (črka »D« pomeni »težavnost«, angl. difficulty), drugi del E oceno (črka »E« pomeni »izvedba«, angl. execution«), tretji del pa morebitni posebni odbitki, ki jih sodniška komisija odbije na koncu. Izračun D ocene:

- upošteva se 10 najtežjih prvin pri moških, 8 pri ženskah - upošteva se število izpolnjenih posebnih zahtev - upošteva se vrednost povezav

Izračun E ocene:

- odbitki za estetske in izvedbene napake - odbitki za tehnične napake in napake v sestavi

Posebni odbitki: - prekoračitev časa - prestop linijske črte - odbitki povezani z orodjem in obnašanjem

(Vir: Code of points, FIG, 2013) D ocena se začne pri nič točkah in nima zgornje meje, razen na preskoku, kjer ima vsak element svojo težavnostno vrednost. E ocena se začne pri desetih točkah in ima spodnjo mejo nič točk. Posebni odbitki so določeni na desetinko točke natančno. Spremljava rezultata v orodni telovadbi je pogojena tudi z načinom vrednotenja rezultata. Do

leta 2006 je tekmovalec lahko dosegel najvišjo oceno 10 točk, ki je vključevala tako težavnost

izvedbe kot natančnost izvedbe.

Novak in Čuk (1985) sta v svojem delu »Razvoj tekmovalnega rezultata v športni gimnastiki«

pripravila model razvoja tekmovalnih rezultatov.

V orodni telovadbi se rezultat vrednoti na specifičen način. Ta specifičen način vrednotenja ima tri pomembne značilnosti, ki otežujejo objektivno oceno razvoja tekmovalnih rezultatov. Prva značilnost je, da je ocenjevanje subjektivno. Merski inštrumenti so sodniki, merske enote so ocene. Sodniška ocena zato ne more biti enako objektivna kot fizikalne merske enote. Druga značilnost je dejstvo, da je višina možne ocene omejena z maksimalno vrednostjo 10 točk. Tretja težava v sistemu ocenjevanja je, da se princip ocenjevanja prilagaja tekmovalnemu sistemu, tako da se optimalna izvedba v vsaki kategoriji, v odvisnosti od starosti tekmovalca, vrednoti do 10 točk, čeprav je predpisana vsebina vsake naslednje tekmovalne kategorije drugačna, predvsem pa zahtevnejša (Novak, Čuk, 1985, str. 10).

11

Prva in tretja značilnost sta ostali enaki, drugi značilnosti pa je dodana še težavnost izvedbe, kjer je ocena odprta navzgor.

1.3 OLIMPIJSKI CIKEL

»Olimpijske igre potekajo v štiriletnih obdobjih, zato je ta cikel tudi tako dolg, štiri

tekmovalne sezone. Glavni cilj takšne ciklizacije je čim boljša priprava na najpomembnejše

tekmovanje v karieri vsakega športnika. Glede na to, da je samo redkim izbrancem

omogočen nastop na tako elitnem tekmovanju, je uporaba takšne ciklizacije redka. Ne glede

na to pa je smiselna v primeru, ko je kakovost nekega športnika tako visoka, da že vnaprej

pričakuje svoj nastop na tem tekmovanju čez štiri leta. Cikli za tak nastop bistveno ne

spreminjajo ciklov tekmovalnih sezon in športniki navadno nastopajo v tem ciklu v vseh

tekmovalnih obdobjih, ki so posredno tudi priprava na olimpijski nastop. Bistveno se

spremeni le zadnja sezona, v kateri se vse podredi kar najboljši pripravi na olimpijski nastop,

ki mora biti kar najbolj prirejena potrebam športnika, zato niso izjeme niti popolnoma

drugačni pristopi k olimpijskemu ciklu« (Ušaj, 1997, str. 236).

Tekmovanja v moški in ženski orodni telovadbi so glede na pomembnost in velikost

razdeljena v osem kategorij. V nalogi so obravnavane druga kategorija − svetovna prvenstva

(World Championships), tretja kategorija − kontinentalna prvenstva (Continental

Championships) in četrta kategorija - svetovni pokali (World Cup).

V nalogi so zajeti rezultati tekmovanj v obdobju enega olimpijskega cikla (2012−2016),

moške in ženske orodne telovadbe v članski tekmovalni kategoriji (16 let in več za ženske, 18

let in več za moške). V leto 2012 so vključeni rezultati po olimpijskih igrah v Londonu, v leto

2016 pa rezultati do olimpijskih iger v Riu de Janeiru.

12

Tabela 1

Zaporedje tekmovanj v olimpijskem ciklusu 2012−2016

Olimpijski ciklus

Vrsta

tekmovanja

2012 2013 2014 2015 2016

OI OI OI

SP C-I., II., III.

Posamezno

C-I., II., III.,IV.

Posamezno +

ekipno

C-I., II., III.,IV.

Posamezno +

ekipno

EP C-I., II., III.

Posamezno

C-I., II., III., IV.

Posamezno +

ekipno

C-I., II., III.

Posamezno

C-I., II., III., IV.

Posamezno +

ekipno

Svetovni pokal C-I., II., III.

3 tekmovanja

C-I., II., III.

10 tekmovanj

C-I., II., III.

10 tekmovanj

C-I., II., III.

8 tekmovanj

C-I., II., III.

11 tekmovanj

Znotraj olimpijskega ciklusa so bila tri svetovna prvenstva iz posameznih in ekipnih

tekmovanj. Svetovno prvenstvo leta 2013 (Antwerp) je potekalo v mnogoboju in na

posameznih orodjih, na svetovnem prvenstvu leta 2014 (Nanning) in leta 2015 (Glasgow) pa

so tekmovalci tekmovali tudi ekipno.

Znotraj ciklusa so bila štiri evropska prvenstva. Potekala so izmenično, v smislu ekipnih

tekmovanj, tako kot to določajo tudi pravila znotraj telovadne zveze. Na evropskem

prvenstvu leta 2013 (Moskva) in leta 2015 (Montpellier) so tekmovali posamično v

mnogoboju in na posameznih orodjih, na evropskem prvenstvu leta 2014 (Sofija) in leta 2016

(Bern) pa so tekmovalci tekmovali tudi ekipno.

Tekmovanja za svetovni pokal so v ciklusu potekala različno. Od olimpijski iger 2012 do konca

leta 2012 so potekala tri tekmovanja. Leta 2013 je bilo izpeljanih deset tekmovanj, prav

toliko jih je bilo leta 2014. Leta 2015 je bilo tekmovanj osem, leta 2016 pa enajst. Vseh

tekmovanj za svetovni pokal je bilo skupaj 42. Na tekmovanjih so se izvajale kvalifikacije,

finali na posameznih orodjih in mnogoboj.

13

2 CILJI Cilji diplomske naloge so naslednji:

Ugotoviti udeležbo držav na posameznih tekmovanjih v obdobju 2012−2016. Ugotoviti, kako se spreminjajo povprečne ocene na posameznih orodjih za moške in ženske v obdobju 2012−2016 tako v kvalifikacijah kot v finalih. Ugotoviti, kako se spreminjajo najvišje končne ocene na posameznih orodjih za moške in ženske v finalih v obdobju 2012−2016.

14

3 METODE DELA Metode dela so bile naslednje:

Iskanje, pregled in preverjanje rezultatov svetovnih pokalov, evropskih in svetovnih prvenstev.

Vnos, obdelava in oblikovanje podatkov v programu Microsoft Excel.

Analiza podatkov in rezultatov svetovnih pokalov, evropskih in svetovnih prvenstev.

Vzorec merjencev V vzorec merjencev so bili zajeti vsi, ki so tekmovali na tekmovanjih svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstvih v moški in ženski orodni telovadbi. Vzorec udeležencev, ki so tekmovali v obdobju od leta 2012 do leta 2016 je zajemal: 3710 udeležencev 2227 udeleženk ______________________ Skupaj: 5937 udeležencev Pri številu udeležencev so bile upoštevane tudi večkratne udeležbe določenega tekmovalca na različnih tekmovanjih. Vzorec spremenljivk Vzorec spremenljivk so ocene, ki so jih prejeli posamezni udeleženci na tekmovanjih svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstvih v moški in ženski orodni telovadbi. Za vsako orodje so zapisane ocene iz težavnosti, ocene za izvedbo in končne ocene. Rezultati tekmovanj so pridobljeni z naslednjih spletnih strani: Ostrava 2012: www.gimnasticna-zveza.si Stuttgart 2012: www.gymnasticsresults.com Glasgow 2012: www.gymnasticsresults.com Worcester 2013: www.gymnasticsresults.com Paris 2013: www.gymnasticsresults.com Cottbus 2013: www.gimnasticna-zveza.si

Doha 2013: www.gimnasticna-zveza.si

Tokyo 2013: www.gymnasticsresults.com, www.jpn-gym.or.jp

Ljubljana 2013: www.gimnasticna-zveza.si

Anadia 2013: www.gimnasticna-zveza.si

15

Osijek 2013: www.gimnasticna-zveza.si

Stuttgart 2013: www.gymnasticsresults.com

Glasgow 2013: www.gymnasticsresults.com

Greensboro 2014: www.gymnasticsresults.com

Cottbus 2014: www.gimnasticna-zveza.si


Tokyo 2014: www.gymnasticsresults.com, www.jpn-gym.or.jp




Medellin 2014: www.gimnasticna-zveza.si



Texas 2015: www.gymnasticsresults.com




Sao Paulo 2015: www.gymnasticsresults.com

Varna 2015: www.gimnasticna-zveza.si



Baku 2016: www.gymnasticsresults.com

Newark 2016: www.gymnasticsresults.com







Varna 2016: www.gimnasticna-zveza.si

Sao Paulo 2016: www.gymnasticsresults.com


EP Moskva 2013: www.gymnasticsresults.com

EP Sofija 2014: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

EP Montpellier 2015: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

EP Bern 2016: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

SP Antwerp 2013: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

SP Nanning 2014: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

SP Glasgow 2015: www.gimnasticna-zveza.si, www.gymnasticsresults.com

16

Seznam držav s kraticami, ki so bile udeležene na tekmovanjih v obdobju 2012−2016:

ALB – Albanija ALG – Alžirija AND – Andora ANG – Angola ARG – Argentina ARM – Armenija AUS – Avstralija AUT – Avstrija AZE – Azerbajdžan BAH – Bahami BAN – Bangladeš BEL – Belgija BLR – Belorusija BOL – Bolivija BRA – Brazilija BUL – Bolgarija CAN – Kanada CAY – Kajmanski otoki CHI – Čile CHN – Kitajska COL – Kolumbija CRC – Kostarika CRO – Hrvaška CUB – Kuba CYP – Ciper CZE – Češka DEN – Danska DOM – Dominikanska republika ECU – Ekvador EGY – Egipt ESP – Španija FIN – Finska FRA – Francija

GBR – Velika Britanija GEO – Gruzija GER – Nemčija GRE – Grčija GUA – Gvatemala HKG – Hongkong HON – Honduras HUN – Madžarska INA – Indonezija IND – Indija IRI – Iran IRL – Irska

17

IRQ – Irak ISL – Islandija ISR – Izrael ITA – Italija JAM – Jamajka JOR – Jordanija JPN – Japonska KAZ – Kazahstan KOR – Južna Koreja KSA – Saudova Arabija KUW – Kuvajt LAT – Latvija LTU – Litva LUX – Luksemburg MAR – Maroko MAS – Malezija MEX – Mehika MGL – Mongolija MKD – Makedonija MLT – Malta MON – Monako NAM – Namibija NED – Nizozemska NOR – Norveška NZL – Nova Zelandija PAN – Panama PER – Peru PHI – Filipini POL – Poljska POR – Portugalska PRK – Severna Koreja PUR – Portoriko QAT – Katar ROU – Romunija

RSA – Južna Afrika RUS – Rusija SIN – Singapur SLO – Slovenija SRB – Srbija SUI – Švica SVK – Slovaška SWE – Švedska SYR – Sirija THA – Tajska TPE – Tajvan TRI – Trinidad TTO – Trinidad in Tobago

18

TUN – Tunizija TUR – Turčija UKR – Ukrajina URU – Urugvaj USA – Združene države Amerike UZB – Uzbekistan VEN – Venezuela VIE – Vietnam

Kratice držav so zapisane po kodi Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK).

(Vir: sl.wikipedia.org)

Legenda (tabela 15, tabela 26, tabela 37):

FFX D − ocena za težavnost v finalu na parterju

FFX E − ocena za izvedbo v finalu na parterju

FFX R − končna ocena v finalu na parterju

FPH D − ocena za težavnost v finalu na konju z ročaji

FPH E − ocena za izvedbo v finalu na konju z ročaji

FPH R − končna ocena v finalu na konju z ročaji

FSR D − ocena za težavnost v finalu na krogih

FSR E − ocena za izvedbo v finalu na krogih

FSR R − končna ocena v finalu na krogih

FVT1 D − ocena za težavnost v finalu na preskoku 1

FVT1 E − ocena za izvedbo v finalu na preskoku 1

FVT1 R − končna ocena v finalu na preskoku 1




FVT R − končna ocena v finalu na preskoku

FPB D − ocena za težavnost v finalu na bradlji

FPB E − ocena za izvedbo v finalu na bradlji

19

FPB R − končna ocena v finalu na bradlji

FHB D − ocena za težavnost v finalu na drogu

FHB E − ocena za izvedbo v finalu na drogu

FHB R − končna ocena v finalu na drogu

Legenda (tabela 16, tabela 27, tabela 38):







FVT R − končna ocena v finalu na preskoku

FUB D − ocena za težavnost v finalu na dvovišinski bradlji

FUB E − ocena za izvedbo v finalu na dvovišinski bradlji

FUB R − končna ocena v finalu na dvovišinski bradlji

FBB D − ocena za težavnost v finalu na gredi

FBB E − ocena za izvedbo v finalu na gredi

FBB R − končna ocena v finalu na gredi

FFX D − ocena za težavnost v finalu na parterju

FFX E − ocena za izvedbo v finalu na parterju

FFX R − končna ocena v finalu na parterju

20

4 ANALIZA SVETOVNIH POKALOV

4.1 UDELEŽBA NA SVETOVNIH POKALIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH

Tabela 2 Udeležba na svetovnih pokalih v obdobju 2012−2016 v moški orodni telovadbi

Leto Št. tekmovanj Št. držav Št. udeležencev Št. tekmovalcev

2012 3 29 79 73

2013 10 63 563 347

2014 10 62 467 297

2015 8 70 570 342

2016 11 60 539 306

- Število držav je približno enako (60−63) 1, manj jih je leta 2012 2 in več leta 2015.

- Največ držav se je udeležilo svetovnih pokalov leta 2015, najmanj leta 2012.

- Število udeležencev niha v obdobju 2012−2016.

- Največje število udeležencev je leta 2015.

- Število tekmovalcev je največje leta 2013 (347) 1. 1 Število držav oz. število tekmovalcev.

2 Analiza se prične po OI 2012 (po teoriji sledi manjši del prehodnega obdobja in zato manj tekmovalcev, saj si

tisti iz OI zaslužijo počitek, nimajo pa dovolj časa za pripravo na svetovne pokale).

21

Tabela 3 Udeležba na svetovnih pokalih v obdobju 2012−2016 v ženski orodni telovadbi

Leto Št. tekmovanj Št. držav Št. udeleženk Št. tekmovalk

2012 3 26 51 45

2013 10 52 283 172

2014 10 48 215 142

2015 8 58 293 192

2016 11 55 306 196

- Število držav se spreminja in je različno v obdobju 2012−2016.

- Največ držav se je udeležilo svetovnih pokalov leta 2015, najmanj leta 2012.

- Število udeleženk skozi obdobje narašča, razen leta 2014 je število nižje.

- Število udeleženk je največje leta 2016, prav tako tudi število tekmovalk.

22

4.2 DRŽAVE NA SVETOVNIH POKALIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH

UDELEŽBA V MŠG V LETU 2012

- Največjo udeležbo pri moških ima Japonska (7) 3.

- Sledijo Hrvaška, Poljska, Ukrajina (6) 3, Finska, Slovenija (5) 3.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Ostravi (65) 3. UDELEŽBA V ŽŠG V LETU 2012

- Največjo udeležbo pri ženskah ima Velika Britanija (5) 3, druga je Nemčija (4) 3.

- Sledijo Čile, Hrvaška, Češka, Islandija in Slovenija (3) 3.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Ostravi (35) 3. SKUPNA UDELEŽBA V LETU 2012 (MŠG IN ŽŠG)

- Največjo udeležbo imata Hrvaška in Velika Britanija (9) 3.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Ostravi (100) 3. Po olimpijskih igrah leta 2012 so bila tri tekmovanja svetovnega pokala, od katerih sta bili dve tekmovanji iz mnogoboja.

3 Število udeležencev ali udeleženk.

23

Tabela 4 Udeležba po državah in posameznikih na svetovnih pokalih leta 2012 v moški in ženski orodni telovadbi

Tekmovanje

Ostrava Stuttgart Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

ARG 2 2 0 2

AUT 3 1 3 1 4

BEL 2 2 0 2

BLR 3 2 3 2 5

BRA 1 1 0 1

CAN 1 0 1 1

CHI 3 0 3 3

CRO 6 3 6 3 9

CZE 3 3 3 3 6

EGY 1 1 0 1

ESP 1 1 2 0 2

FIN 5 2 5 2 7

GBR 1 2 2 2 2 4 5 9

GER 1 2 1 2 2 4 6

GRE 2 2 0 2

HUN 1 2 1 2 3

IRL 1 1 0 1

ISL 3 0 3 3

ISR 1 0 1 1

ITA 1 1 0 2 2

JPN 4 1 2 1 7 1 8

LAT 1 1 1 1 2

NED 4 2 4 2 6

NOR 1 1 0 1

POL 6 2 6 2 8

PUR 3 3 0 3

QAT 1 0 1 1

RSA 1 0 1 1

RUS 1 1 1 1 2

SLO 5 3 5 3 8

SUI 1 0 1 1

SVK 1 1 0 1

SWE 1 0 1 1

SYR 1 1 0 1

TUR 1 1 0 1

UKR 6 2 6 2 8

USA 1 1 1 1 2 2 4

VIE 2 1 2 1 3

Skupaj 65 35 7 8 7 8 79 51 130

Skupaj držav 24 19 6 6 5 6

24


- Največjo udeležbo pri moških ima Hrvaška (27) 4, druga je Nemčija (24) 4, tretja Finska (21) 4.

- Sledijo Slovenija (19) 4, Argentina (18) 4, Velika Britanija in ZDA (17) 4.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Cottbusu (115) 4. UDELEŽBA V ŽŠG V LETU 2013

- Največjo udeležbo pri ženskah imata Nemčija in Kanada (13) 4.

- Sledijo Rusija (12) 4, Velika Britanija in Slovenija (11) 4, Kazahstan (10) 4.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Cottbusu in Anadii (51) 4.

SKUPNA UDELEŽBA V LETU 2013 (MŠG IN ŽŠG)

- Največjo udeležbo ima Nemčija (37) 4, druga je Hrvaška (35) 4, tretja Slovenija (30) 4.

- Po udeležbi so na vrhu evropske države, od ostalih držav so v ospredju Kanada, ZDA, Kazahstan, Argentina.

- Največja udeležba je na tekmovanju v Cottbusu (166) 4.

Največje število držav je na tekmovanju v Cottbusu tako pri moških (36) 5, kot pri ženskah

(27) 5.


5 Število držav.

25


Tekmovanje

Worcester Paris Cottbus Doha Tokyo Ljubljana Anadia Osijek Stuttgart Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

ALG 2 2 4 0 4

ARG 2 1 1 2 6 6 3 18 3 21

ARM 4 4 0 4

AUS 2 3 5 3 10 3 13

AUT 4 3 4 3 8 6 14

AZE 4 4 0 4

BEL 6 2 3 3 4 2 13 7 20

BLR 4 2 4 1 1 1 12 1 13

BRA 1 3 4 3 1 4 2 13 5 18

BUL 3 3 0 3

CAN 2 3 1 1 1 3 2 5 2 2 1 10 13 23

CHI 1 1 1 5 3 6 5 11

CHN 3 1 2 3 2 3 1 8 7 15

COL 1 1 5 4 1 1 8 5 13

CRO 3 1 3 1 3 6 2 6 2 6 2 27 8 35

CZE 2 2 2 2 2 2 4 8 12

EGY 4 4 4 4 4 12 8 20

ESP 1 2 3 1 1 1 1 6 4 10

FIN 4 2 3 1 5 4 2 5 1 21 6 27

FRA 3 2 1 6 2 9 5 14

GBR 1 1 3 1 2 2 1 1 5 2 2 1 1 1 2 2 17 11 28

GEO 2 2 4 0 4

GER 1 1 1 1 6 3 3 1 1 4 3 3 3 2 2 1 1 24 13 37

GRE 3 1 4 1 2 1 4 1 13 4 17

GUA 1 0 1 1

HKG 4 2 5 2 2 1 11 5 16

HUN 2 2 3 1 4 2 5 1 16 4 20

IRL 1 2 2 3 6 2 8

IRQ 3 3 0 3

ISR 1 2 1 1 4 1 5

ITA 1 2 2 1 2 2 2 4 8 12

JOR 1 1 0 1

JPN 1 1 1 2 2 2 2 3 1 1 1 13 4 17

KAZ 4 2 1 2 4 3 3 3 12 10 22

KOR 1 1 0 1

26

Tekmovanje

Worcester Paris Cottbus Doha Tokyo Ljubljana Anadia Osijek Stuttgart Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj


Država

KUW 2 2 0 2

LAT 1 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 10 6 16

LTU 1 2 3 0 3

LUX 1 1 0 1

MAR 3 2 3 2 5

MAS 2 2 3 2 5 7

MEX 1 1 4 6 11 1 12

NED 6 2 5 5 3 16 5 21

NOR 2 2 0 2

NZL 4 4 0 4

PAN 1 0 1 1

POL 3 1 6 3 3 2 15 3 18

POR 2 2 6 3 6 7 13

PRK 3 3 3 3 6

PUR 1 2 1 3 6 12 1 13

QAT 4 2 3 7 2 9

ROU 1 1 4 3 2 4 2 1 1 12 7 19

RSA 2 2 2 0 6 6

RUS 4 1 5 3 4 4 3 4 16 12 28

SIN 4 3 4 4 7 11

SLO 2 2 3 2 2 2 5 4 2 5 1 19 11 30

SRB 4 2 4 2 6

SUI 1 5 2 2 3 2 2 1 9 9 18

SVK 1 1 3 1 2 2 1 8 3 11

SWE 1 1 0 2 2

TUN 3 3 0 3

TUR 3 5 3 3 1 11 4 15

UKR 1 3 1 1 2 1 1 8 2 10

USA 2 2 4 4 1 2 3 1 1 1 1 17 5 22

UZB 1 2 2 3 2 6 8

VEN 2 3 4 3 3 3 9 9 18

VIE 1 1 3 3 4 1 6 1 15 5 20

Skupaj 8 8 44 23 115 51 92 46 7 8 74 35 100 51 107 45 8 8 8 8 563 283 846

Skupaj držav 7 6 23 17 36 27 33 21 6 6 23 17 30 20 28 26 7 7 7 6

27


- Največjo udeležbo pri moških ima Slovenija (31) 6, druga je Hrvaška (24) 6, tretji sta Japonska in Finska (20) 6.

- Sledijo Brazilija (19) 6, Nemčija (18) 6, Madžarska (16) 6.

- Največja udeležba je na tekmi v Cottbusu (100) 6.

UDELEŽBA V ŽŠG V LETU 2014

- Največjo udeležbo pri ženskah ima Slovenija (18) 6, druga je Hrvaška (11) 6, tretja Švica (10) 6.

- Sledijo Kanada, Nemčija, Madžarska (9) 6.



- Največjo udeležbo ima Slovenija (49) 6, druga je Hrvaška (35) 6, tretja Nemčija (27) 6.

- Po udeležbi so na vrhu evropske države, od ostalih držav so v ospredju Japonska, Argentina, Brazilija.

- Za Brazilijo in Kitajsko so nastopali izključno samo moški.


Največje število držav je na tekmovanju v Cottbusu, tako pri moških (33) 7 kot pri ženskah

(23) 7.


7 Število držav.

28


Tekmovanje

Greensboro Cottbus Doha Tokyo Ljubljana Osijek Anadia Medellin Stuttgart Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj


Država

ARG 4 2 5 2 4 2 2 15 6 21

ARM 4 4 0 4

AUS 4 0 4 4

AUT 4 3 1 3 2 1 2 8 8 16

AZE 2 2 2 3 4 8 5 13

BEL 2 2 0 2

BLR 1 4 2 4 2 9 4 13

BRA 1 3 2 1 4 2 4 1 1 19 0 19

BUL 3 4 7 0 7

CAN 1 2 1 1 2 1 1 0 9 9

CHI 3 4 3 4 7

CHN 6 1 5 12 0 12

COL 1 6 4 7 4 11

CRC 2 2 0 2

CRO 3 1 6 5 3 5 3 4 2 1 2 24 11 35

CZE 2 2 0 4 4

DOM 1 3 1 4 1 5

ECU 1 1 2 0 2

ESP 1 1 4 1 1 2 8 2 10

FIN 5 3 3 5 4 20 0 20

FRA 3 3 2 8 0 8

GBR 2 2 2 3 3 2 1 14 1 15

GEO 2 2 2 2 4

GER 1 1 4 4 3 1 1 3 4 1 2 1 1 18 9 27

GRE 4 1 4 1 5

GUA 1 0 1 1

HKG 3 1 4 2 2 2 9 5 14

HUN 4 2 4 2 2 4 2 4 1 16 9 25

IRL 4 3 7 0 7

IRQ 2 2 0 2

ISL 4 0 4 4

ISR 1 2 2 5 0 5

ITA 2 1 4 1 2 4 6 10

JOR 2 2 0 2

JPN 1 4 5 2 2 4 2 2 1 20 3 23

29

Tekmovanje

Greensboro Cottbus Doha Tokyo Ljubljana Osijek Anadia Medellin Stuttgart Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj


Država

KAZ 2 2 3 3 5 5 10

KOR 3 3 0 3

LAT 3 1 2 1 3 1 3 3 1 1 1 15 5 20

LTU 1 1 0 1

MEX 6 1 1 7 1 8

MGL 1 1 0 1

MKD 1 2 3 0 3

MON 1 1 0 1

NED 3 6 5 11 3 14

NZL 2 0 2 2

PAN 2 0 2 2

PER 2 2 2 2 4

POL 4 4 3 7 4 11

POR 2 1 2 4 1 6 3 1 1 15 6 21

PRK 3 3 3 3 6

PUR 5 5 0 5

QAT 2 3 2 2 5 7

ROU 1 3 2 4 1 1 7 5 12

RSA 5 2 5 2 7

RUS 6 4 2 2 8 6 14

SIN 3 3 3 3 6

SLO 4 3 5 3 6 4 6 3 6 3 4 2 31 18 49

SRB 3 4 1 7 1 8

SUI 1 4 3 3 2 1 3 7 10 17

SVK 3 1 2 1 5 2 7

SWE 3 2 4 2 7 9

TPE 1 1 0 1

TUN 1 1 0 1

TUR 3 3 2 2 8 2 10

UKR 3 1 2 2 1 1 7 3 10

USA 2 2 3 3 1 3 1 1 13 3 16

UZB 2 2 2 1 3 2 7 5 12

VEN 2 1 1 1 1 3 3 6

VIE 3 2 3 2 6 4 10

Skupaj 9 8 100 52 91 36 8 7 54 27 87 30 72 21 30 18 8 8 8 8 467 215 682

Skupaj držav 7 6 33 23 29 17 6 6 17 12 26 14 22 10 12 10 6 6 6 7

30


- Največjo udeležbo pri moških ima Slovenija (32) 8, druga je Hrvaška (31) 8, tretji sta Argentina in Brazilija (24) 8.

- Sledijo Izrael (20) 8, Francija (19) 8, Finska (18) 8.



- Največjo udeležbo pri ženskah ima Slovenija (20) 8, druga je Argentina (14) 8, tretji sta Madžarska in Latvija (12) 8.

- Sledijo Brazlija (11) 8, Čile in Švica (10) 8.

- Največja udeležba na tekmi je v Cottbusu in Anadii (48) 8.


- Največjo udeležbo ima Slovenija (52) 8, druga je Hrvaška (40) 8, tretja Argentina (38) 8.

- Po udeležbi so na vrhu evropske države, od ostalih držav sta v ospredju Argentina in Brazilija.

- Za Belgijo in Ukrajino so nastopali izključno samo moški.


Pri moških je največje število držav na tekmovanju v Cottbusu (32) 9. Pri ženskah je največje

število držav na tekmovanju v Cottbusu in Osijeku (22) 9.


9 Število držav.

31


Tekmovanje

Texas Cottbus Doha Ljubljana Sao Paulo Varna Anadia Osijek Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

ALG 6 1 5 11 1 12

ARG 4 3 4 3 1 3 6 4 4 4 1 1 24 14 38

ARM 4 4 0 4

AUS 1 1 1 1 2

AUT 4 2 2 2 2 1 3 2 11 7 18

AZE 2 2 2 3 3 7 5 12

BEL 6 4 3 13 0 13

BLR 1 2 1 2 2 5 3 8

BRA 3 3 2 4 3 6 4 4 4 2 24 11 35

BUL 5 4 2 1 7 5 12

CAN 1 1 3 1 4 5

CHI 1 4 4 1 4 4 2 10 10 20

CHN 3 5 3 8 3 11

COL 1 4 4 4 4 2 17 2 19

CRO 4 5 1 5 3 2 5 1 4 6 4 31 9 40

CUB 2 2 2 2 4 4 8

CYP 2 2 0 2

CZE 2 1 2 2 1 3 5 8

DEN 4 4 0 4

DOM 1 1 1 1 2 2 4

ECU 1 1 0 2 2

EGY 4 3 4 3 7

ESP 6 3 6 3 12 6 18

FIN 4 1 2 4 2 3 3 2 2 18 5 23

FRA 5 3 6 4 1 4 19 4 23

GBR 1 1 2 4 5 2 12 3 15

GEO 2 1 2 1 3

GER 5 3 3 2 3 3 3 14 8 22

GRE 6 4 6 4 10

GUA 1 1 0 1

HKG 3 2 2 2 3 1 8 5 13

HUN 4 2 4 2 4 4 4 12 12 24

INA 5 2 5 2 7

IRI 1 1 0 1

IRL 1 1 1 2 1 3

32

Tekmovanje

Texas Cottbus Doha Ljubljana Sao Paulo Varna Anadia Osijek Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

ISR 5 3 5 3 3 1 3 1 4 1 20 9 29

ITA 2 4 4 8 2 10

JOR 2 2 2 6 0 6

JPN 2 1 4 4 5 15 1 16

KAZ 2 1 4 3 2 2 8 6 14

KSA 2 2 0 2

KUW 3 3 0 3

LAT 2 2 2 3 2 3 2 2 2 2 1 1 12 12 24

LTU 3 2 5 0 5

LUX 1 1 0 1

MAS 2 0 2 2

MEX 4 4 4 3 7 8 15

NED 6 6 3 4 16 3 19

NOR 1 1 2 2 3 6 3 9

NZL 1 2 3 3 3 6

PAN 2 2 0 4 4

PER 4 1 1 1 5 2 7

PHI 1 1 0 1

POL 4 4 3 2 9 4 13

POR 2 1 1 6 4 7 7 14

PRK 3 3 3 3 6

PUR 1 3 2 2 1 6 3 9

QAT 2 2 1 5 0 5

ROU 2 4 2 4 4 8

RSA 2 2 1 2 2 5 7

SLO 6 3 4 3 6 4 5 3 5 4 6 3 32 20 52

SRB 4 2 3 1 7 3 10

SUI 4 2 3 4 2 3 2 10 10 20

SVK 2 1 2 1 3 2 7 4 11

SWE 4 1 2 3 4 6 10

TTO 1 1 1 1 2

TUN 2 2 0 2

TUR 4 2 4 3 3 4 3 15 8 23

UKR 1 3 2 3 9 0 9

USA 2 2 2 2 6 2 8

UZB 2 2 3 1 3 3 8 6 14

VEN 1 2 3 2 3 4 7 11

VIE 1 6 2 6 3 9

Skupaj 9 9 117 48 78 37 94 47 41 27 65 36 84 48 82 41 570 293 863

Skupaj držav 7 7 32 22 26 19 29 20 13 9 22 17 24 20 28 22

33


- Največjo udeležbo pri moških imata Slovenija in Hrvaška (32) 10, druga je Brazilija (25)

10, tretja Ukrajina (23) 10.

- Sledi Japonska (22) 10, Velika Britanija, Madžarska, Izrael (19) 10, Kitajska in Turčija (18)10.



- Največjo udeležbo pri ženskah ima Slovenija (24) 10, druga je Brazilija (16) 10, tretja Nemčija (14) 10.

- Sledijo Madžarska (12) 10, Izrael (11) 10, Hrvaška, Poljska, Malezija (10) 10.

- Največja udeležba je na tekmi v Anadii (52) 10. SKUPNA UDELEŽBA V LETU 2016 (MŠG IN ŽŠG)

- Največjo udeležbo ima Slovenija (56) 10, druga je Hrvaška (42) 10 in tretja Brazilija (41)10.

- Po udeležbi so na vrhu evropske države, od ostalih držav so v ospredju Brazilija, Kitajska in Japonska.

- Japonska nastopa v razmerju moški in ženske 22:2.


Pri moških je največje število držav na tekmovanju v Dohi, Cottbusu in Anadii (25) 11. Pri

ženskah je največje število držav na tekmovanju v Anadii (26) 11.


11 Število držav.

34


Tekmovanje

Baku Newark Glasgow Stuttgart Doha Cottbus Ljubljana Osijek Varna Sao Paulo Anadia Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

ARG 1 2 1 2 1 6 3 9 7 16

ARM 4 4 0 4

AUS 1 2 4 3 4 7

AUT 2 4 2 4 1 1 1 3 1 10 9 19

AZE 2 3 2 3 2 6 6 12

BEL 1 6 3 1 2 13 0 13

BLR 3 4 7 0 7

BRA 2 1 1 1 6 4 2 4 2 2 2 6 4 1 3 25 16 41

BUL 4 4 4 4 8

CAN 3 1 1 1 1 2 3 6 9

CHI 1 1 4 2 1 5 4 9

CHN 1 1 1 4 3 6 3 5 3 18 9 27

COL 2 1 2 1 4 2 6

CRC 1 1 0 1

CRO 5 2 3 1 2 4 4 6 4 5 5 1 32 10 42

CUB 1 1 2 1 4 1 5

CYP 1 2 3 0 3

CZE 2 0 2 2

DEN 2 0 2 2

EGY 2 2 2 2 4

ESP 4 4 2 4 3 12 5 17

FIN 2 3 3 3 1 3 1 14 2 16

FRA 5 2 5 10 2 12

GBR 1 1 2 1 5 1 3 3 2 2 3 19 5 24

GER 2 1 1 1 6 4 2 6 2 1 2 2 16 14 30

GRE 2 2 2 5 4 5 3 14 9 23

GUA 1 0 1 1

HKG 1 1 0 1

HUN 1 2 2 4 4 2 4 2 4 2 1 3 19 12 31

INA 4 3 4 3 7

IRI 1 1 2 0 2

IRQ 1 1 0 1

ISL 4 0 4 4

ISR 4 1 3 3 3 5 2 5 2 2 19 11 30

ITA 1 1 5 1 2 5 5 10

35

Tekmovanje

Baku Newark Glasgow Stuttgart Doha Cottbus Ljubljana Osijek Varna Sao Paulo Anadia Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

JAM 1 1 0 1

JOR 2 1 3 5 1 6

JPN 4 1 1 1 1 5 3 4 4 22 2 24

KAZ 3 1 3 2 3 2 9 5 14

KOR 1 1 1 3 0 3

LAT 2 2 3 1 2 1 2 2 1 3 2 16 5 21

LTU 2 2 1 5 0 5

MAS 3 3 4 0 10 10

MEX 2 2 2 2 4

MGL 1 1 0 1

NED 1 1 6 4 2 3 9 8 17

NOR 3 5 2 4 2 1 2 2 2 15 8 23

NZL 1 1 0 1

PAN 1 1 0 2 2

PER 1 1 0 2 2

POL 4 6 3 3 3 2 1 12 10 22

POR 4 2 5 3 9 5 14

PUR 1 1 0 2 2

QAT 2 1 2 1 3

ROU 3 0 3 3

RSA 3 1 2 1 3 4 7

RUS 1 1 4 3 3 2 2 7 9 16

SIN 2 0 2 2

SLO 3 3 5 3 5 4 5 4 5 3 5 4 4 3 32 24 56

SRB 4 4 1 8 1 9

SUI 1 1 6 4 3 4 3 2 15 9 24

SVK 2 3 3 2 10 0 10

SWE 1 2 1 2 0 6 6

SYR 2 2 0 2

TPE 1 1 0 1

TUN 1 1 0 1

TUR 4 3 5 4 3 2 3 3 18 9 27

UKR 6 1 5 3 2 3 2 3 3 3 23 8 31

USA 2 2 1 1 1 1 3 7 4 11

UZB 1 2 1 2 2 4 6

VEN 1 1 0 2 2

VIE 3 6 1 9 1 10

Skupaj 43 21 9 9 9 7 79 31 61 43 84 38 33 25 63 34 67 32 24 14 67 52 539 306 845

Skupaj držav 14 11 8 8 8 7 22 11 25 19 25 19 10 10 22 16 21 16 6 7 25 26

36

4.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA SVETOVNIH POKALIH V OBDOBJU 2012−2016

Tekmovanj svetovnega pokala v moški in ženski orodni telovadbi se je v obdobju 2012−2016 udeležilo skupaj 86 držav. Število držav na svetovnih pokalih se ne spreminja, razen leta 2015 jih je nekoliko več. Pri moških je držav več kot pri ženskah, prav tako je večje tudi število tekmovalcev (v povprečju je moških enkrat več kot žensk). Pri moških opazimo, kako se Braziliji konstantno povečuje udeležba skozi celotno obdobje. Japonski se udeležba v obravnavanem obdobju povečuje, z izjemo leta 2015, ko ima nižjo udeležbo. Kitajska, ena izmed telovadnih velesil, v letu 2012 nima udeležbe, od leta 2013 do 2015 pa je njena udeležba nizka. Leta 2016 se ji udeležba poveča, saj se udeleži šestih tekmovanj. Združene države Amerike se svetovnih pokalov udeležujejo v letu 2013, potem pa se njihova udeležba skozi obravnavano obdobje manjša. Argentina je v celotnem obdobju prisotna na tekmovanjih svetovnega pokala, največ od leta 2013 do 2015, v letu 2016 pa je njena udeležba nizka. Države, kot so Vietnam, Kolumbija, Kazahstan, Portoriko, Hongkong, Mehika, Azerbajdžan, Čile, se pojavljajo na svetovnih pokalih pogosteje v primerjavi z ostalimi telovadno manj razvitimi državami. Slovenija in Hrvaška redno nastopata na svetovnih pokalih celotno obdobje in sta po udeležbi na vrhu. Nemčiji, stalni udeleženki svetovnih pokalov, udeležba pada skozi obravnavano obdobje. Velika Britanija, Finska, Madžarska in Nizozemska so stalno prisotne na tekmovanjih svetovnega pokala in imajo visoko udeležbo v celotnem obdobju. Države, kot so Latvija, Turčija, Poljska, Švica, Španija, Grčija, Avstrija, Belorusija, so večkrat prisotne na tekmovanjih, vendar je njihova udeležba nekoliko nižja od prej omenjenih držav. Ukrajina je stalnica na tekmovanjih svetovnega pokala, leta 2016 se ji udeležba močno poveča. Izrael ima visoko udeležbo leta 2015 in 2016, v primerjavi z ostalimi leti, ko je ta precej nižja. Romunija nima udeležbe v letu 2012 in 2016, ostala leta pa je njena udeležba nizka. Belgiji udeležba niha skozi celotno obdobje. Rusija, ena izmed telovadnih velesil, v letu 2015 nima nobene udeležbe, ostala leta pa je udeležba nizka. Ostale države imajo nizko udeležbo in se neredno pojavljajo na tekmovanjih svetovnega pokala v moški orodni telovadbi. Na tekmovanjih v ženski orodni telovadbi Slovenija po številu udeležbe izstopa (76 nastopov v obdobju 2012−2016) in je na vrhu, udeležba se ji povečuje skozi celotno obdobje. Nemčija je država, ki je zastopana v celotnem obdobju in je druga po številu udeležbe (50 nastopov). Švica, Hrvaška in Madžarska se redno udeležujejo tekem in so pri vrhu po številu udeležbe. Kanadi udeležba od leta 2013 pada, vendar ima od ostalih neevropskih držav najvišjo v obravnavanem obdobju. Brazilija v letu 2014 nima udeležbe, potem pa se ji udeležba povečuje do leta 2016. Ženskih predstavnic Rusije leta 2015 ni na tekmovanjih svetovnega pokala, enako kot pri moških. Argentina v letu 2012 nima udeležbe, potem pa se ji udeležba povečuje do leta 2015. Avstrija, Latvija, Čile, Poljska, Češka, Švedska, Nizozemska so stalno prisotne na tekmovanjih, vendar imajo razmeroma nizko udeležbo. Tudi tekmovalke Kazahstana so stalno prisotne na tekmovanjih, z izjemo leta 2012, ko se tekmovanj niso udeležile. Velika Britanija, ena izmed velikih telovadnih držav, je, razen v letu 2013, malo prisotna na tekmovanjih ženske orodne telovadbe. Portugalska, Italija, Turčija, Uzbekistan in Venezuela v letu 2012 nimajo udeležbe pri ženskah, potem pa so stalno prisotne na

37

tekmovanjih, vendar je njihova udeležba nizka. Izrael ima višjo udeležbo žensk leta 2015 in 2016 v primerjavi z ostalimi leti, ko je ta precej nižja. Kitajke v letih 2012 in 2014 na tekmovanjih svetovnega pokala ne nastopajo, ostala leta pa se tekmovanj malo udeležujejo. Leta 2013 nastopajo ženske na štirih tekmovanjih, leta 2015 na enem tekmovanju in leta 2016 na treh tekmovanjih. Romunk v letu 2012 ni na tekmovanjih svetovnega pokala, potem pa tekmujejo v majhnem številu do konca obravnavanega obdobja. Ameriške in Japonske tekmovalke se tekmovanj v celotnem obdobju malo udeležujejo. Francija je ena izmed slabo zastopanih držav na tekmovanjih svetovnega pokala. Ostale države imajo nizko udeležbo in se občasno pojavljajo na tekmovanjih svetovnega pokala v ženski orodni telovadbi.

Slika 1. Odstotek držav, udeleženih na svetovnih pokalih v obdobju 2012−2016.

Na Sliki 1 je predstavljen odstotek vseh držav, ki so se udeleževale tekmovanj svetovnega

pokala v obdobju od 2012 do 2016 v moški in ženski orodni telovadbi. S slike je razvidno, da

je evropskih in azijskih držav največ. Manj je južnoameriških, karibskih, afriških in

severnoameriških držav. Od vseh držav pa je najmanj srednjeameriških in oceanijskih.

45%

26%

8%

6%

6% 5% 2% 2% evropske države

azijske države

južnoameriške države

karibske države

afriške države

severnoameriške države

srednjeameriške države

oceanijske države

38

4.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 9

Število tekmovalcev v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih pokalih

Leto

Orodje 2012 2013 2014 2015 2016

Parter 25 142 127 168 171

Konj z ročaji 25 150 125 168 180

Krogi 20 114 105 129 153

Preskok 1 14 91 96 102 134

Preskok 2 14 91 90 102 80

Bradlja 17 135 121 157 163

Drog 18 119 118 149 159

- Število tekmovalcev v kvalifikacijah je različno med letoma 2012 in 2016 in različno na posameznih orodjih, giblje se med 14 in 180.

- Število tekmovalcev se na vseh orodjih povečuje skozi celotno obdobje, v letu 2014 število nekoliko pade.

- Največ tekmovalcev je na konju z ročaji, najmanj na preskoku.

- Število tekmovalcev, ki izvajajo tudi drugi skok, je med 14 in 102.

Tabela 10 Število tekmovalk v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih pokalih

Leto

Orodje 2012 2013 2014 2015 2016

Preskok 1 16 73 43 93 93

Preskok 2 16 73 43 93 74

Dvovišinska bradlja 18 97 67 120 129

Gred 20 111 93 139 149

Parter 18 104 84 122 130

- Število tekmovalk v kvalifikacijah je različno med letoma 2012 in 2016 in različno na posameznih orodjih, giblje se med 16 in 149.

- Število tekmovalk se na vseh orodjih povečuje skozi celotno obdobje, manj jih je v letu 2014.

39

- Največ tekmovalk je na gredi, najmanj na preskoku.

- Število tekmovalk, ki izvajajo tudi drugi skok, je med 16 in 93.

40

4.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 11 Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih pokalih v moški orodni telovadbi

Leto

2012 2013 2014 2015 2016

Orodje

Parter D ocena 5,5 5,7 5,8 5,9 5,9

E ocena 8,090 7,930 8,012 7,825 7,938

Končna ocena 13,594 13,517 13,787 13,605 13,728

N 25 207 183 257 259

Konj z ročaji D ocena 5,6 5,7 5,7 5,7 5,7

E ocena 7,716 7,335 7,664 7,411 7,589

Končna ocena 13,288 12,998 13,339 13,118 13,314

N 25 213 175 258 272

Krogi D ocena 5,9 5,9 5,8 5,6 5,7

E ocena 8,147 8,041 8,058 7,849 8,019

Končna ocena 14,022 13,952 13,863 13,484 13,700

N 20 166 141 186 206

Preskok 1 D ocena 6,3 5,4 5,4 5,4 5,3

E ocena 8,686 8,578 8,696 8,755 8,720

Končna ocena 14,921 13,827 14,071 14,139 14,006

N 14 126 130 162 181

Preskok 2 D ocena 5,4 4,9 4,8 4,8 4,7

E ocena 8,814 8,359 8,383 8,231 8,197

Končna ocena 14,221 13,076 13,116 12,935 12,782

N 14 126 120 162 113

Preskok Končna ocena 14,571 13,460 13,592 13,537 13,454

N 14 137 120 162 113

Bradlja D ocena 5,6 5,6 5,7 5,6 5,9

E ocena 8,259 7,889 7,906 7,768 8,051

Končna ocena 13,876 13,500 13,579 13,297 13,938

N 17 183 169 231 238

Drog D ocena 5,6 5,7 5,7 5,6 5,7

E ocena 7,891 7,643 7,784 7,424 7,732

Končna ocena 13,530 13,314 13,453 12,990 13,378

N 18 169 152 225 250

41

D ocena: - Na parterju ocena narašča celo obdobje (5,5−5,9). - Na konju se ocena dvigne iz leta 2012 v 2013, potem ostaja ocena enaka do leta

2016. - Na krogih ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 1 ocena močno pade iz leta 2012 v 2013 (s 6,3 na 5,4). - Na preskoku 2 ocena pada celo obdobje (5,4−4,7). - Na bradlji se ocena dvigne iz leta 2015 v 2016 (s 5,6 na 5,9). - Na drogu je ocena približno enaka celo obdobje.

E ocena:

- Na parterju ocena niha celo obdobje. - Na konju ocena niha celo obdobje. - Na krogih ocena niha celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 2 ocena pada celo obdobje (8,814−8,197). - Na bradlji ocena pada od leta 2012 do 2015. - Na drogu ocena niha celo obdobje.

Končna ocena:

- Na parterju ocena niha celo obdobje. - Na konju ocena niha celo obdobje. - Na krogih ocena pada od leta 2012 do 2015. - Na preskoku 1 ocena močno pade iz leta 2012 v 2013 (s 14,921 na 13,827). - Na preskoku 2 ocena pada celo obdobje. - Na preskoku ocena močno pade iz leta 2012 v 2013 (s 14,571 na 13,460). - Na bradlji ocena niha celo obdobje, iz leta 2015 v 2016 se dvigne s 13,297 na 13,938. - Na drogu ocena niha celo obdobje.

42

Tabela 12

Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih pokalih v ženski orodni telovadbi

Leto

2012 2013 2014 2015 2016

Orodje

Preskok 1 D ocena 4,6 5,0 5,0 4,9 5,0

E ocena 7,912 8,615 8,517 8,512 8,524

Končna ocena 12,494 13,555 13,458 13,428 13,476

N 16 110 71 137 143

Preskok 2 D ocena 4,8 4,6 4,7 4,4 4,5

E ocena 8,125 8,371 8,463 8,068 8,146

Končna ocena 12,863 12,951 13,139 12,477 12,743

N 16 110 71 137 115

Preskok Končna 12,700 13,235 13,307 12,953 12,985

N 16 110 81 137 115

Dvovišinska bradlja D ocena 5,0 5,0 5,0 4,8 5,1

E ocena 7,053 7,104 7,084 6,843 7,313

Končna ocena 12,000 12,018 11,962 11,655 12,451

N 18 136 87 175 184

Gred D ocena 4,9 5,2 5,0 5,0 5,2

E ocena 6,900 7,143 7,041 6,936 7,421

Končna ocena 11,800 12,302 12,006 11,888 12,615

N 20 169 131 200 216

Parter D ocena 4,7 5,0 4,9 5,0 5,1

E ocena 7,300 7,365 7,457 7,243 7,583

Končna ocena 11,853 12,283 12,333 12,123 12,622

N 18 137 116 176 185

D ocena: - Na preskoku 1 je ocena enaka, razen leta 2012 in 2015 je nižja.

- Na preskoku 2 ocena pada celo obdobje.

- Na dvovišinski bradlji je ocena enaka od leta 2012 do 2014.

- Na gredi ocena niha celo obdobje.

- Na parterju ocena narašča celo obdobje.

E ocena: - Na preskoku 1 se ocena dvigne iz leta 2012 v 2013 (s 7,912 na 8,615).

- Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2012 do 2014.

- Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015.

- Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015.

- Na parterju ocena niha celo obdobje.

43

Končna ocena: - Na preskoku 1 se ocena dvigne iz leta 2012 v 2013 (z 12,494 na 13,555). - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2012 do 2014. - Na preskoku ocena narašča od leta 2012 do 2014. - Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na parterju ocena narašča celo obdobje.

44

4.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH POKALIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 13 Povprečne ocene finalistov po letih in orodjih na svetovnih pokalih v moški orodni telovadbi

Leto

2012 2013 2014 2015 2016

Orodje

Parter D ocena 5,9 6,3 6,3 6,4 6,3

E ocena 8,772 8,397 8,394 8,116 8,193

Končna ocena 14,613 14,629 14,565 14,449 14,394

N 22 75 80 66 103

Konj z ročaji D ocena 5,9 6,3 6,1 6,3 6,2

E ocena 8,394 8,308 8,197 8,068 7,953

Končna ocena 14,263 14,581 14,316 14,359 14,137

N 22 75 81 66 103

Krogi D ocena 6,1 6,4 6,3 6,5 6,2

E ocena 8,780 8,541 8,558 8,350 8,375

Končna ocena 14,862 14,893 14,864 14,804 14,606

N 22 76 80 65 102

Preskok 1 D ocena 6,2 5,6 5,7 5,7 5,5

E ocena 8,663 8,974 9,066 8,899 8,753

Končna ocena 14,849 14,572 14,721 14,568 14,257

N 22 71 78 65 99

Preskok 2 D ocena 6,4 5,5 5,4 5,5 5,4

E ocena 8,747 8,933 8,717 8,949 8,747

Končna ocena 14,972 14,406 14,058 14,436 14,060

N 8 40 39 56 60


N 8 44 47 56 69

Bradlja D ocena 6,1 6,2 6,2 6,4 6,5

E ocena 8,618 8,341 8,413 8,459 8,150

Končna ocena 14,723 14,526 14,668 14,901 14,629

N 22 76 80 65 103

Drog D ocena 6,3 6,2 6,3 6,3 6,3

E ocena 8,322 7,846 8,085 7,910 7,712

Končna ocena 14,582 14,059 14,425 14,218 14,061

N 22 75 79 65 103

45

D ocena: - Na parterju ocena narašča od leta 2012 do 2015.

- Na konju ocena niha od leta 2012 (5,9) do leta 2016 (6,2).

- Na krogih ocena niha celo obdobje.

- Na preskoku 1 ocena močno pade iz leta 2012 v 2013 (s 6,2 na 5,6).

- Na preskoku 2 ocena močno pade iz leta 2012 v 2013 (s 6,4 na 5,5).

- Na bradlji ocena narašča celo obdobje.

- Na drogu je ocena enaka celo obdobje.

E ocena: - Na parterju ocena pada od leta 2012 do 2015. - Na konju ocena pada celo obdobje. - Na krogih ocena pada celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2012 do 2014, potem ocena pada do leta 2016. - Na preskoku 2 ocena niha celo obdobje. - Na bradlji ocena pada celo obdobje. - Na drogu ocena pada od leta 2014 do 2016.

Končna ocena:

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2016. - Na konju ocena niha celo obdobje. - Na krogih je ocena približno enaka celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena pada celo obdobje. - Na preskoku 2 ocena pada od leta 2012 do 2014. - Na preskoku ocena narašča do leta 2014, potem ocena pada do leta 2016. - Na bradlji ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na drogu ocena pada od leta 2014 do 2016.

46

Tabela 14 Povprečne ocene finalistk po letih in orodjih na svetovnih pokalih v ženski orodni telovadbi

Leto

2012 2013 2014 2015 2016

Orodje

Preskok 1 D ocena 5,5 5,4 5,3 5,3 5,3

E ocena 8,448 8,776 8,753 8,848 8,728

Končna ocena 13,933 14,129 14,081 14,160 14,006

N 24 74 71 66 99

Preskok 2 D ocena 5,0 5,2 4,7 5,0 4,9

E ocena 8,519 8,640 8,290 8,562 8,627

Končna ocena 13,469 13,790 12,948 13,573 13,545

N 8 42 40 55 64


N 8 46 48 57 71

Dvovišinska bradlja D ocena 5,6 5,6 5,4 5,4 5,6

E ocena 7,797 7,802 7,508 7,527 7,669

Končna ocena 13,368 13,423 12,951 12,873 13,215

N 24 76 78 65 102

Gred D ocena 5,3 5,7 5,4 5,5 5,6

E ocena 7,670 7,892 7,642 7,688 7,768

Končna ocena 12,952 13,556 13,145 13,198 13,405

N 24 77 80 65 100

Parter D ocena 5,3 5,5 5,3 5,4 5,5

E ocena 7,927 8,081 7,866 7,824 7,971

Končna ocena 13,209 13,525 13,246 13,146 13,377

N 24 77 79 65 99

D ocena:

- Na preskoku 1 ocena pada od leta 2012 do 2014.

- Na preskoku 2 ocena niha celo obdobje.

- Na dvovišinski bradlji ocena niha celo obdobje.

- Na gredi ocena narašča od leta 2014 do 2016.

- Na parterju ocena narašča od leta 2014 do 2016.

E ocena: - Na preskoku 1 ocena niha celo obdobje. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na dvovišinski bradlji ocena narašča od leta 2014 do 2016.

- Na gredi ocena narašča od leta 2014 do 2016.

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015.

47

Končna ocena: - Na preskoku 1 ocena niha celo obdobje. - Na preskoku 2 je ocena nizka leta 2014. - Na preskoku ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na gredi ocena narašča od leta 2014 do 2016.

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015.

48

Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na svetovnih pokalih v MŠG

- Na parterju opazimo, da težavnost sestav narašča skozi celo obdobje, tako v kvalifikacijah kot v finalih. V finalih ocena za izvedbo in končna ocena padata skozi celotno obdobje.

- Na konju se ocene v kvalifikacijah bistveno ne spreminjajo. V finalih na konju ocena za težavnost narašča in pada celo obdobje, medtem ko ocena za izvedbo pada celo obdobje.

- Na krogih opazimo, da se težavnost v kvalifikacijah zmanjšuje in prav tako tudi

končna ocena, izvedba pa ostaja v celem obdobju približno enaka. V finalih na krogih ocena za izvedbo pada celo obdobje, ocena za težavnost pa niha.

- Na preskoku 1 se ocene za izvedbo v kvalifikacijah ne spreminjajo, iz leta 2012 v 2013

pa ocena za težavnost močno pade. V finalih na preskoku 1 končna ocena pada celo obdobje.

- Na preskoku 2 ocene za težavnost in izvedbo v kvalifikacijah padajo celo obdobje, v

finalih pa končna ocena pada od leta 2012 do 2014, predvsem zaradi ocene iz težavnosti.

- Na preskoku se končna ocena v kvalifikacijah močno zniža na začetku obdobja,

končna ocena na preskoku v finalih pa se nekoliko zniža leta 2016.

- Na bradlji se v kvalifikacijah ocena za težavnost dvigne samo na koncu obdobja,

ostala leta je približno enaka. Ocena za izvedbo na bradlji pada od 2012 do 2015. V

finalih ocena za težavnost narašča celo obdobje, medtem ko ocena za izvedbo pada.

- Na drogu se ocene v kvalifikacijah bistveno ne spreminjajo, v finalih pa končna ocena

pada od 2014 do 2016, predvsem zaradi izvedbe. Končna ocena na vseh orodjih je v finalih v povprečju višja za eno točko od ocen iz kvalifikacij.

49

Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na svetovnih pokalih v ŽŠG

- Na preskoku 1 se ocena za izvedbo in ocena za težavnost v kvalifikacijah dvigneta iz

2012 v 2013, ostala leta pa se oceni rahlo spreminjata. V finalih se ocena za težavnost

ne spreminja, nekoliko se spreminjata samo ocena za izvedbo in končna ocena.

- Na preskoku 2 ocena za izvedbo in končna ocena v kvalifikacijah naraščata od 2012

do 2014, medtem ko ocena za težavnost pada celo obdobje. V finalih opazimo, da je

končna ocena leta 2014 nizka predvsem zaradi ocene iz težavnosti.

- Na preskoku končna ocena v kvalifikacijah narašča od leta 2012 do 2014, v finalih pa

od 2014 do 2016.

- Na dvovišinski bradlji se ocena za težavnost v kvalifikacijah ne spreminja, medtem ko

ocena za izvedbo in končna ocena padata od 2012 do 2015. V finalih na dvovišinski

bradlji končna ocena pada od leta 2013 do 2015 zaradi padanja ocen iz izvedbe in

težavnosti.

- Na gredi končna ocena pada od 2013 do 2015 in se potem dvigne leta 2016, zaradi

višje ocene iz težavnosti in višje ocene iz izvedbe. V finalih ocena za težavnost in

ocena za izvedbo naraščata od leta 2014 do 2016.

- Na parterju končna ocena narašča celo obdobje zato, ker narašča tudi ocena za

težavnost. V finalih končna ocena pada od leta 2013 do 2015 zaradi padanja ocene iz

izvedbe.

- V kvalifikacijah se na vseh orodjih ocene za težavnost in izvedbo dvignejo iz leta 2015 v 2016. V finalih se na vseh orodjih končne ocene dvignejo iz leta 2012 v 2013 in padejo iz 2013 v 2014.

Končna ocena na vseh orodjih je v finalih v povprečju višja za eno točko od ocen iz kvalifikacij. Izjema je preskok, kjer je končna ocena v finalih višja za približno pol točke.

50

4.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH SVETOVNEGA POKALA

4.6.1 RAZPON OCEN V FINALIH MŠG V OBDOBJU 2012−2016

Parter:

- D ocene se gibljejo od 6,3 do 7,6.

- E ocene se gibljejo od 8,600 do 9,500.

- Končne ocene se gibljejo od 15,700 do 16,450.

Konj z ročaji:




Krogi:




Preskok:




Bradlja:




Drog:




Med najvišjimi končnimi ocenami, ki so bile dosežene v finalnih nastopih svetovnih pokalov, so ocene za težavnost na vseh orodjih presegle mejo sedmih točk. Ocene za izvedbo na vseh orodjih presegajo devet točk, z izjemo na drogu, kjer je ocena za izvedbo nižja. Mejo šestnajstih točk so presegli tekmovalci na parterju, konju z ročaji, bradlji in drogu.

51

4.6.2 RAZPON OCEN V FINALIH ŽŠG V OBDOBJU 2012−2016

Preskok:




Dvovišinska bradlja:




Gred:




Parter:




Ocene za težavnost se na vseh orodjih gibljejo okoli šestih točk, meja sedmih točk ni bila dosežena. Ocene za izvedbo na vseh orodjih presegajo devet točk, razen na gredi, kjer je ta ocena nižja. Mejo šestnajstih točk je dosegla tekmovalka na parterju.

52

Tabela 15 Najvišje končne ocene v finalih svetovnega pokala v moški orodni telovadbi

Tabela 16 Najvišje končne ocene v finalih svetovnega pokala v ženski orodni telovadbi

Orodje

FVT1 D FVT1 E FVT1 R FVT2 D FVT2 E FVT2 R FVT R FUB D FUB E FUB R FBB D FBB E FBB R FFX D FFX E FFX R

Leto 2012 6,3 7,275 13,575 5,8 8,550 14,350 13,963 6,5 8,466 14,966 6,0 8,600 14,600 5,8 8,566 14,366

2013 5,8 9,150 14,950 5,5 9,325 14,825 14,887 6,6 8,250 14,850 6,9 8,750 15,650

14,833

2014 6,2 9,000 15,200 5,2 9,025 14,225 14,712 6,5 8,700 15,200

15,333 5,9 8,733 14,633

2015 6,0 9,000 15,000 6,2 9,025 15,225 15,112 6,1 9,100 15,200 6,7 8,700 15,400 6,8 9,200 16,000

2016 6,2 9,300 15,500 5,8 8,967 14,767 15,134 6,6 8,766 15,366 6,4 8,725 15,125 6,3 8,900 15,200

Orodje

FFX D FFX E FFX R FPH D FPH E FPH R FSR D FSR E FSR R FVT1 D FVT1 E FVT1 R FVT2 D FVT2 E FVT2 R FVT R FPB D FPB E FPB R FHB D FHB E FHB R

Leto 2012 6,3 9,500 15,800 6,4 9,000 15,400 6,8 9,050 15,850 7,0 9,350 16,350 6,6 9,100 15,400 15,875 6,6 9,300 15,833 7,3 8,466 15,766

2013 6,5 9,200 15,700 7,1 9,000 16,100 7,0 8,825 15,825 6,0 9,250 15,250 5,6 9,525 15,125 15,187 6,8 8,900 15,700

15,966

2014 7,4 8,600 16,000 6,7 8,975 15,675 6,9 8,800 15,700

15,500

15,500

16,233 7,7 8,550 16,250

6,8 8,900 15,700

6,7 9,000 15,700 2015 7,6 8,850 16,450 6,9 8,650 15,550 6,8 9,100 15,900 6,0 9,325 15,325 6,0 9,225 15,225 15,275 7,1 9,150 16,250 7,2 8,500 15,700

6,9 8,650 15,550

2016 7,5 8,650 16,150 7,1 9,000 16,100 6,8 9,075 15,875 6,0 9,400 15,400 6,0 9,350 15,350 15,375 7,0 8,866 15,866 7,3 8,433 15,733

6,8 9,025 15,825

53

5 ANALIZA EVROPSKIH PRVENSTEV

5.1 ŠTEVILO DRŽAV NA EVROPSKIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH

Tabela 17

Udeležba na evropskih prvenstvih v obdobju 2012−2016 v moški orodni telovadbi

Leto Kraj Št. držav Št. udeležencev

2012

2013 Moskva 37 159

2014 Sofija 39 171

2015 Montpellier 38 162

2016 Bern 36 154

- Največ držav se je udeležilo evropskega prvenstva leta 2014, najmanj 2016.

- Število držav je med 36 in 39.

- Največje število udeležencev je leta 2014, najmanjše pa 2016.

- Število udeležencev je različno, giblje se med 154 in 171.

Tabela 18

Udeležba na evropskih prvenstvih v obdobju 2012−2016 v ženski orodni telovadbi

Leto Kraj Št. držav Št. udeleženk

2012

2013 Moskva 30 74

2014 Sofija 37 130

2015 Montpellier 33 99

2016 Bern 36 131

- Največ držav se je udeležilo evropskega prvenstva leta 2014, najmanj 2013.


- Največje število udeleženk je leta 2016, najmanjše pa 2013.

- Število udeleženk je različno, giblje se med 74 in 131.

Opomba: Analiza se prične po OI 2012, zato v leto 2012 ni vključeno evropsko prvenstvo.

54

5.2 DRŽAVE NA EVROPSKIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG

UDELEŽBA V MŠG

- Udeležba pri moških se v celem obdobju giblje med 154 in 171.

- Največje število udeležencev je v Sofiji (171). UDELEŽBA V ŽŠG

- Udeležba pri ženskah se v celem obdobju giblje med 74 in 131.

- Največje število udeleženk je v Bernu (131).

- Za Luksemburg in Srbijo nastopa le po ena ženska v celotnem obdobju.

SKUPNA UDELEŽBA (MŠG IN ŽŠG)

- Število vseh držav na evropskih prvenstvih je 42.

- Največjo skupno udeležbo v obdobju imajo Velika Britanija, Italija in Rusija (40 udeleženk in udeležencev).

- Za Andoro nastopa samo ena ženska v Bernu, za Makedonijo tekmuje v Sofiji en moški, za Malto nastopajo štiri ženske samo na tekmovanju v Montpellieru, za Monako v celem obdobju nastopa en moški.

- Za Armenijo nastopa v celem obdobju 20 moških in samo ena ženska.

- Skupna udeležba moških in žensk (301) je največja v Sofiji.

- Polno udeležbo (6:4) imajo na EP v Moskvi: Danska, Finska, Velika Britanija, Italija, Rusija in Ukrajina (6 držav).

- Polno udeležbo (5:5) ima na EP v Sofiji 16 držav.

- Polno udeležbo (6:4) imajo na EP v Montpellieru: Španija, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Grčija, Italija, Romunija, Rusija in Švica.

- Polno udeležbo (5:5) ima na EP v Bernu 15 držav.

Opomba:

Polna udeležba pomeni, da za državo nastopa največje možno število tekmovalcev in tekmovalk, kot to

določajo pravila mednarodne telovadne zveze.

55

Tabela 19

Udeležba po državah in posameznikih na evropskih prvenstvih v moški in ženski orodni telovadbi

Tekmovanje

Moskva Sofija Montpellier Bern Skupaj Skupaj Skupaj

M Ž M Ž M Ž M Ž M Ž M/Ž

Država

AND 1 0 1 1

ARM 5 4 6 1 5 20 1 21

AUT 6 3 5 5 3 5 5 19 13 32

AZE 3 2 4 4 3 4 3 13 10 23

BEL 6 5 3 6 5 4 22 7 29

BLR 6 2 5 5 5 2 5 4 21 13 34

BUL 4 1 5 4 3 2 4 2 16 9 25

CRO 6 1 5 5 6 5 2 22 8 30

CYP 2 3 1 4 1 2 10 3 13

CZE 3 2 4 4 4 2 5 5 16 13 29

DEN 6 4 5 3 4 4 5 2 20 13 33

ESP 2 2 5 4 6 4 5 5 18 15 33

FIN 6 4 5 1 5 2 5 5 21 12 33

FRA 6 5 5 6 4 5 5 22 14 36

GBR 6 4 5 5 6 4 5 5 22 18 40

GEO 4 1 1 1 2 5 4 9

GER 6 3 5 5 6 4 5 5 22 17 39

GRE 5 3 4 4 6 4 5 5 20 16 36

HUN 4 3 5 3 4 4 5 3 18 13 31

IRL 4 2 5 5 1 2 4 1 14 10 24

ISL 2 4 5 5 4 4 5 11 18 29

ISR 2 1 2 1 5 3 5 4 14 9 23

ITA 6 4 5 5 6 4 5 5 22 18 40

LAT 2 1 5 4 4 4 4 4 15 13 28

LTU 3 2 4 1 4 2 2 2 13 7 20

LUX 1 1 1 2 1 3

MLT 4 0 4 4

MKD 1 1 0 1

MON 1 1 1 1 4 0 4

NED 5 2 5 5 4 4 1 2 15 13 28

NOR 6 1 5 5 3 4 5 5 19 15 34

POL 5 1 5 5 3 2 5 4 18 12 30

POR 4 2 5 2 1 2 5 4 15 10 25

ROU 6 2 5 5 6 4 5 5 22 16 38

RUS 6 4 5 5 6 4 5 5 22 18 40

SLO 4 2 5 1 5 2 4 3 18 8 26

SRB 4 1 2 6 1 7

SUI 4 4 5 5 6 4 5 5 20 18 38

SVK 2 1 3 1 1 1 2 1 8 4 12

SWE 2 2 5 4 4 3 5 1 16 10 26

TUR 6 3 5 2 6 3 5 5 22 13 35

UKR 6 4 5 5 6 2 5 5 22 16 38

Skupaj 159 74 171 130 162 99 154 131 646 434 1080

Skupaj držav 37 30 39 37 38 33 36 36

56

5.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA EVROPSKIH PRVENSTVIH

Število držav v moški orodni telovadbi je približno enako od leta 2013 do 2016, število udeležencev pa se spreminja (od 154 do 171). Vseh evropskih prvenstev v opazovanem obdobju se pri moških udeležuje večina držav z velikim številom tekmovalcev. Na vseh evropskih prvenstvih nastopa s polno udeležbo 10 držav. Države, kot so Slovaška, Srbija, Gruzija, Monako, Luksemburg, Makedonija, nastopajo z majhnim številom tekmovalcev (manj kot 10 udeležb v celem obdobju). Srbija nastopa samo na dveh evropskih prvenstvih, leta 2014 in 2016. Za Makedonijo tekmuje v Sofiji eden tekmovalec, Monako se redno udeležuje prvenstev z enim tekmovalcem. V ženski orodni telovadbi je udeležba po številu držav različna v celem obdobju. Predvsem takrat, ko je na evropskem prvenstvu leta 2014 zastopanih sedem držav več kot leta 2013. V 2014 se tudi število udeleženk močno poveča v primerjavi z ostalimi leti. Leta 2013 opazimo manj tekmovalk predvsem iz Poljske, Latvije, Norveške in Bolgarije. Tekmovalke iz Francije, Belgije in Azerbajdžana leta 2013 na evropskem prvenstvu ne nastopajo. Na vseh štirih evropskih prvenstvih nastopa pri ženskah v polni udeležbi 5 držav. Države, kot so Gruzija, Malta, Slovaška, Ciper, nastopajo z malo tekmovalkami (manj kot 5 udeležb v celem obdobju). Malta nastopa samo leta 2015 s štirimi tekmovalkami. Slovaška nastopa z eno tekmovalko na vsakem evropskem prvenstvu. Andora se pojavi samo v Bernu z udeležbo ene tekmovalke. Za Luksemburg in Srbijo nastopa leta 2014 po ena tekmovalka, na ostalih prvenstvih pa nimata ti dve državi nobene predstavnice. Armenija nastopa v celem obdobju samo z eno tekmovalko, v primerjavi z 20 tekmovalci, ki zastopajo to državo v moški konkurenci. Makedonija in Monako sta edini državi izmed vseh, ki nimata svoje predstavnice na nobenem prvenstvu. Za Luksemburg in Srbijo nastopa le po ena tekmovalka v celotnem obdobju. Vse države na evropskih prvenstvih se udeležujejo tudi tekmovanj svetovnega pokala, z izjemo dveh (Andora, Malta).

57

5.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 20 Število tekmovalcev v kvalifikacijah po letih in orodjih v moški orodni telovadbi

Leto

Orodje 2013 2014 2015 2016

Parter 88 105 105 94

Konj z ročaji 92 106 109 94

Krogi 87 107 100 91

Preskok 1 76 104 93 89

Preskok 2 30 27 30 20

Bradlja 80 103 94 91

Drog 79 105 100 91

- Število tekmovalcev v kvalifikacijah je različno med letoma 2013 in 2016 in različno na

posameznih orodjih, giblje se med 20 in 109.

- Število tekmovalcev se na vseh orodjih poveča v letu 2014 in zmanjša v letu 2016.

- Največ tekmovalcev v celem obdobju je na konju z ročaji, najmanj na preskoku.

- Število tekmovalcev, ki izvajajo tudi drugi skok, se giblje med 20 in 30.

Tabela 21

Število tekmovalk v kvalifikacijah po letih in orodjih v ženski orodni telovadbi

Leto

Orodje 2013 2014 2015 2016

Preskok 1 61 89 85 89

Preskok 2 15 24 28 31

Dvovišinska bradlja 63 88 85 87

Gred 65 90 89 88

Parter 61 88 79 88

- Število tekmovalk v kvalifikacijah je različno med letoma 2013 in 2016 ter različno na

posameznih orodjih, giblje se med 15 in 90.

- Število tekmovalk se na vseh orodjih poveča v letu 2014.

- Največ tekmovalk v celem obdobju je na gredi, najmanj na preskoku 2.

- Število tekmovalk, ki izvajajo tudi drugi skok, se giblje med 15 in 31.

58

5.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 22 Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na evropskih prvenstvih v moški orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015 2016

Orodje MOSKVA SOFIJA MONTPELLIER BERN

Parter D ocena 5,7 5,6 5,6 5,7

E ocena 8,260 8,085 7,852 8,187

Končna ocena 13,898 13,665 13,357 13,735

N 88 105 105 94

Konj z ročaji D ocena 5,4 5,2 5,3 5,5

E ocena 7,311 7,370 7,396 7,641

Končna ocena 12,712 12,616 12,647 13,140

N 92 106 109 94

Krogi D ocena 5,4 5,2 5,4 5,5

E ocena 8,173 8,254 8,024 8,158

Končna ocena 13,542 13,430 13,395 13,697

N 87 107 100 91

Preskok 1 D ocena 5,2 4,9 5,1 5,3

E ocena 8,865 8,748 8,731 8,931

Končna ocena 14,025 13,639 13,774 14,166

N 76 104 93 89

Preskok 2 D ocena 5,1 5,3 5,0 5,6

E ocena 8,807 8,699 8,515 8,848

Končna ocena 13,887 13,973 13,512 14,408

N 30 27 30 20

Preskok Končna ocena 14,115 14,165 13,971 14,579

N 30 27 30 20

Bradlja D ocena 5,5 5,3 5,5 5,5

E ocena 8,186 8,381 8,198 8,220

Končna ocena 13,583 13,626 13,686 13,762

N 80 103 94 91

Drog D ocena 5,4 5,3 5,5 5,5

E ocena 7,865 7,882 7,469 7,669

Končna ocena 13,142 13,176 12,893 13,172

N 79 104 100 91

59

D ocena: - Na parterju je ocena v celem obdobju približno enaka. - Na konju ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na krogih ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku 2 se ocena iz leta 2015 v 2016 dvigne (s 5,0 na 5,6). - Na bradlji je ocena enaka celo obdobje, razen leta 2014 je nižja. - Na drogu se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015.

E ocena:

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na konju ocena narašča celo obdobje. - Na krogih ocena niha celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 2 ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na bradlji ocena niha celo obdobje. - Na drogu ocena pade iz leta 2014 v 2015.

Končna ocena:

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na konju ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na krogih ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku 2 se ocena dvigne iz leta 2015 v 2016 (s 13,512 na 14,408). - Na preskoku se ocena dvigne iz leta 2015 v 2016. - Na bradlji ocena narašča celo obdobje. - Na drogu ocena niha celo obdobje.

60

Tabela 23 Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na evropskih prvenstvih v ženski orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015 2016

Orodje

MOSKVA SOFIJA MONTPELLIER BERN

Preskok 1 D ocena 4,8 4,9 4,9 4,9

E ocena 8,540 8,520 8,596 8,721

Končna ocena 13,304 13,375 13,443 13,648

N 61 89 85 89

Preskok 2 D ocena 5,0 4,8 4,8 4,8

E ocena 8,669 8,539 8,570 8,606

Končna ocena 13,615 13,339 13,385 13,406

N 15 24 28 31


N 15 24 28 31

Dvovišinska bradlja D ocena 4,9 4,8 4,7 4,8

E ocena 7,201 7,442 7,061 7,162

Končna ocena 12,055 12,232 11,808 12,010

N 63 88 85 87

Gred D ocena 5,1 5,0 4,9 5,1

E ocena 6,873 7,004 7,230 7,183

Končna ocena 11,898 11,940 12,016 12,291

N 65 90 89 88


E ocena 7,297 7,531 7,539 7,711

Končna ocena 12,142 12,470 12,415 12,667

N 61 88 79 88

D ocena: - Na preskoku 1 je ocena enaka celo obdobje, razen leta 2013 je ocena nižja. - Na preskoku 2 je ocena enaka celo obdobje, razen leta 2013 je ocena višja. - Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na parterju je ocena enaka celo obdobje, razen leta 2013 je ocena nižja.

E ocena:

- Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na dvovišinski bradlji ocena niha celo obdobje. - Na gredi ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na parterju ocena narašča celo obdobje.

61

Končna ocena: - Na preskoku 1 ocena narašča celo obdobje. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na dvovišinski bradlji ocena niha celo obdobje. - Na gredi ocena narašča celo obdobje. - Na parterju ocena narašča celo obdobje.

62

5.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 24 Povprečne ocene finalistov po letih in orodjih na evropskih prvenstvih v moški orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015 2016



E ocena 8,179 8,722 8,242 8,622

Končna ocena 14,554 15,297 14,642 15,109

N 8 8 8 8

Konj z ročaji D ocena 6,6 6,7 6,5 6,6

E ocena 8,666 8,045 8,230 8,062

Končna ocena 15,229 14,720 14,755 14,662

N 8 8 8 8

Krogi D ocena 6,7 6,7 6,7 6,8

E ocena 8,675 8,738 8,725 8,770

Končna ocena 15,387 15,438 15,462 15,533

N 8 8 8 8

Preskok 1 D ocena 5,9 5,8 6,0 6,1

E ocena 9,206 9,042 8,561 8,966

Končna ocena 15,093 14,754 14,361 14,966

N 8 8 8 8

Preskok 2 D ocena 5,7 5,1 5,8 6,0

E ocena 8,666 7,858 8,972 8,825

Končna ocena 14,279 12,883 14,697 14,725

N 8 8 8 8


N 8 8 8 8

Bradlja D ocena 6,3 6,0 6,2 6,6

E ocena 8,587 8,408 8,575 8,392

Končna ocena 14,925 14,383 14,800 14,955

N 8 8 8 8

Drog D ocena 6,4 5,8 6,4 6,5

E ocena 8,029 8,237 7,570 7,921

Končna ocena 14,416 13,312 13,970 14,458

N 8 8 9 8

63

D ocena: - Na parterju je ocena enaka celo obdobje, razen leta 2014 je ocena višja. - Na konju ocena niha celo obdobje. - Na krogih je ocena enaka od leta 2013 do 2015, leta 2016 je ocena višja. - Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2014 do 2016 (5,1−6,0). - Na bradlji ocena narašča od leta 2014 do 2016 (6,0−6,6). - Na drogu ocena narašča od leta 2014 do 2016 (5,8−6,5).

E ocena:

- Na parterju ocena niha celo obdobje. - Na konju ocena pade iz leta 2013 v 2014 (z 8,666 na 8,045). - Na krogih je ocena približno enaka celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena pada od leta 2013 do 2015 (9,206−8,561). - Na preskoku 2 se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015 (s 7,858 na 8,972). - Na bradlji ocena niha celo obdobje. - Na drogu ocena pade iz leta 2014 v 2015 (z 8,237 na 7,570).

Končna ocena:

- Na parterju ocena niha celo obdobje. - Na konju ocena pade iz leta 2013 v 2014. - Na krogih ocena narašča celo obdobje. - Na preskoku 1 ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 2 je ocena nizka leta 2014 (12,883). - Na preskoku ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na bradlji ocena narašča od leta 2014 do 2016. - Na drogu ocena narašča od leta 2014 do 2016.

64

Tabela 25

Povprečne ocene finalistk po letih in orodjih na evropskih prvenstvih v ženski orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015 2016


Preskok 1 D ocena 5,7 5,7 6,0 5,8

E ocena 8,525 8,878 8,766 9,104

Končna ocena 14,162 14,565 14,729 14,904

N 8 8 8 8

Preskok 2 D ocena 5,3 5,2 5,5 5,4

E ocena 8,633 8,833 8,766 8,775

Končna ocena 13,896 13,996 14,204 14,137

N 8 8 8 8


N 8 8 8 8

Dvovišinska bradlja D ocena 5,9 6,3 6,1 6,3

E ocena 8,079 8,512 7,912 8,229

Končna ocena 13,979 14,825 13,975 14,491

N 8 8 8 8

Gred D ocena 5,5 6,0 5,8 6,0

E ocena 8,112 8,158 7,792 8,395

Končna ocena 13,637 14,158 13,529 14,320

N 8 8 8 8


E ocena 8,368 8,461 8,308 8,362

Končna ocena 14,218 14,436 14,271 14,187

N 8 8 8 8

D ocena: - Na preskoku 1 se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na preskoku 2 ocena niha celo obdobje. - Na dvovišinski bradlji je ocena višja v letu 2016. - Na gredi se ocena dvigne iz leta 2012 v 2013 (s 5,5 na 6,0). - Na parterju ocena pade iz leta 2015 v 2016.

E ocena:

- Na preskoku 1 ocena narašča celo obdobje. - Na preskoku 2 ocena pada od leta 2014 do 2016. - Na dvovišinski bradlji ocena pade iz leta 2014 v 2015 (z 8,512 na 7,912). - Na gredi se ocena dvigne iz leta 2015 v 2016. - Na parterju je ocena v celem obdobju približno enaka.

65

Končna ocena: - Na preskoku 1 ocena narašča celo obdobje (od 14,162 do 14,904). - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na preskoku ocena narašča celo obdobje. - Na dvovišinski bradlji se ocena močno dvigne iz leta 2013 v 2014. - Na gredi se ocena močno dvigne iz leta 2015 v 2016 (s 13,529 na 14,320). - Na parterju ocena pada od leta 2014 do 2016.

66

Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na evropskih prvenstvih v MŠG

- Na vseh orodjih ocena za težavnost v kvalifikacijah pade iz leta 2013 v 2014 in narašča od 2014 do 2016, razen na preskoku 2, kjer se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014.

- Na vseh orodjih ocena za izvedbo v kvalifikacijah pade iz leta 2014 v 2015 in se potem dvigne v letu 2016, razen na konju, kjer narašča celo obdobje.

- Na vseh orodjih se končne ocene v kvalifikacijah dvignejo iz leta 2015 v 2016.

- Na vseh orodjih se končne ocene finalistov dvignejo iz leta 2015 v 2016, razen na

konju, kjer ocena pade iz 2015 v 2016. Končna ocena na parterju, bradlji in drogu je v finalih, v povprečju, višja za eno točko od ocen iz kvalifikacij. Končna ocena na konju in krogih je v finalih, v povprečju, višja za dve točki od ocen iz kvalifikacij, predvsem zaradi višje težavnosti. Na preskoku je končna ocena v finalih za malenkost višja od ocen iz kvalifikacij. Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na evropskih prvenstvih v ŽŠG

- Na vseh orodjih se ocene za težavnost in končne ocene v kvalifikacijah dvignejo iz leta 2015 v 2016.

- Na vseh orodjih se ocene za izvedbo v kvalifikacijah dvignejo iz leta 2015 v 2016, razen ocene na gredi.

- Na preskoku končna ocena finalistk narašča celo obdobje. Ocena za izvedbo in ocena

za težavnost se v finalih na gredi dvigneta iz leta 2015 v 2016. Na parterju končna ocena finalistk pada od leta 2014 do 2016.

Končna ocena na parterju, dvovišinski bradlji in gredi je v finalih, v povprečju, višja za dve točki od ocen iz kvalifikacij. Na preskoku je končna ocena v finalih višja za pol točke od ocen iz kvalifikacij. Cilj raziskave, ki so jo naredili Bojan Leskošek, Maja Bučar Pajek in Ivan Čuk (2013), je bil

ugotoviti razvoj težavnosti in izvedbe na vseh orodjih moškega mnogoboja v

predtekmovalnih in finalnih nastopih na evropskih prvenstvih pred zaključkom petletnega

obdobja uporabe FIG pravil za ocenjevanje brez navzgor omejene težavnosti. Leta 2005 je bil

namreč predstavljen nov FIG Pravilnik za ocenjevanje sestav, ki je vseboval veliko

spremembo glede D ocene. Najvišja D ocena ni bila več 10.00 točk, ampak je bila navzgor

neomejena. Ugotovili so, da so nova pravila pozitivno vplivala na problem slabe

spremenljivosti ocen za težavnost. Ocene za izvedbo so pa z uvedbo novih pravil začele

nazadovati, tako v odnosu z oceno težavnosti kot tudi v absolutnem merilu. Upravičeno se

postavlja vprašanje, ali so se ocene za izvedbo začele zmanjševati, ker se pravila po letu 2006

67

niso veliko spremenila in ker se je težavnost povečala, kar neposredno pomeni več odbitkov

ali pa zmanjševanje ocen za izvedbo predstavlja spremembe v uporabi pravil.

68

5.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH NA EVROPSKIH PRVENSTVIH

5.6.1 RAZPON OCEN V FINALIH MŠG V OBDOBJU 2012–2016

Parter:




Konj z ročaji:




Krogi:




Preskok:




Bradlja:




Drog:




Ocene za težavnost presežejo sedem točk na parterju, konju z ročaji in drogu. Na ostalih orodjih se ocene za težavnost gibljejo med šestimi in sedmimi točkami, z izjemo na preskoku, kjer tekmovalec za drugi skok prejme oceno za težavnost nižjo od šestih točk. Ocene za izvedbo presežejo devet točk na krogih, preskoku in bradlji, na ostalih orodjih se ocene gibljejo med osmimi in devetimi točkami. Mejo šestnajstih točk sta presegla tekmovalca na konju z ročaji in bradlji.

69

5.6.2 RAZPON OCEN V FINALIH ŽŠG V OBDOBJU 2012–2016

Preskok:








Gred:




Parter:




Ocene za težavnost se na vseh orodjih gibljejo okoli šestih točk, meja sedmih točk ni dosežena. Tekmovalka na dvovišinski bradlji je prejela za izvedbo oceno devet točk, na preskoku so oceno nad devetimi točkami prejele štiri tekmovalke. Na ostalih orodjih se ocene za izvedbo gibljejo pod devetimi točkami. Mejo šestnajstih točk ni presegla nobena tekmovalka.

70

Tabela 26 Najvišje končne ocene v finalih evropskih prvenstev v moški orodni telovadbi

Tabela 27 Najvišje končne ocene v finalih evropskih prvenstev v ženski orodni telovadbi

Orodje


Leto

2013 6,2 9,100 15,300 5,2 9,000 14,200 14,750 6,3 9,000 15,300 6,4 8,866 15,266 6,3 8,866 15,166

2014 6,2 9,000 15,200 5,0 9,133 14,133 14,666 6,6 8,900 15,500 6,4 8,533 14,933 6,1 8,700 14,800

6,3 8,500 14,800

2015 6,4 8,700 15,100 6,3 9,100 15,400 15,250 6,7 8,766 15,466 6,1 8,266 14,366 6,3 8,433 14,733

2016 6,2 9,300 15,500 5,8 8,766 14,466 14,983 6,9 8,600 15,500 6,3 8,800 15,100 6,4 8,800 15,200

Orodje


Leto

2013 6,4 8,933 15,333 6,7 8,900 15,600 6,7 8,766 15,466 6,0 9,433 15,433 6,2 9,183 15,383 15,408 6,6 9,166 15,766 7,0 8,433 15,433

6,6 8,833 15,333

6,8 8,666 15,466

2014 7,1 8,600 15,700 7,3 8,866 16,166 6,8 9,000 15,800 6,0 9,200 15,200 6,2 8,900 15,100 15,150 6,8 9,166 15,966 7,3 8,566 15,866

6,9 8,900 15,800

2015 6,2 8,966 15,166 6,9 8,900 15,800 6,8 9,066 15,866 6,0 9,266 15,266 5,6 9,333 14,933 15,099 6,9 8,966 15,866 6,7 8,133 14,833

2016 6,8 8,766 15,566 6,9 8,466 15,366 6,8 9,066 15,866 6,0 9,366 15,366 6,0 9,433 15,433 15,399 6,9 9,133 16,033 6,9 8,400 15,300

71

6 ANALIZA SVETOVNIH PRVENSTEV

6.1 ŠTEVILO DRŽAV NA SVETOVNIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG PO LETIH

Tabela 28

Udeležba na svetovnih prvenstvih v obdobju 2012–2016 v moški orodni telovadbi

Leto Kraj Št. držav Št. udeležencev

2012 / / /

2013 Antwerpen 71 259

2014 Nanning 66 311

2015 Glasgow 77 276

2016 / / /

- Največ držav se je udeležilo svetovnega prvenstva leta 2015, najmanj 2014.


- Največje število udeležencev je leta 2014, najmanjše pa 2013.

- Število udeležencev je različno, giblje se med 259 in 311.

Tabela 29

Udeležba na svetovnih prvenstvih v obdobju 2012–2016 v ženski orodni telovadbi

Leto Kraj Št. držav Št. udeleženk

2012 / / /

2013 Antwerpen 56 134

2014 Nanning 59 250

2015 Glasgow 82 261

2016 / / /

- Največ držav se je udeležilo svetovnega prvenstva leta 2015, najmanj 2013.

- Število držav se povečuje skozi obdobje.

- Največje število udeleženk je leta 2015, najmanjše pa 2013.

- Število udeleženk se povečuje skozi obdobje.

Opomba: Leta 2012 in 2016 ni bilo svetovnega prvenstva zaradi olimpijskih iger.

72

6.2 DRŽAVE NA SVETOVNIH PRVENSTVIH V MŠG IN ŽŠG

UDELEŽBA V MŠG

- Moška udeležba se v celem obdobju giblje med 259 in 311.

- Največje število udeležencev je v Nanningu (311). UDELEŽBA V ŽŠG

- Ženska udeležba se v celem obdobju giblje med 134 in 261.

- Največje število udeleženk je v Glasgowu (261). SKUPNA UDELEŽBA (MŠG IN ŽŠG)

- Število vseh držav na svetovnih prvenstvih je 95.

- Največjo skupno udeležbo v obdobju imata Velika Britanija in Japonska (34 udeležencev in udeleženk).

- Skupna udeležba je največja v Nanningu (561 udeležencev in udeleženk).

- Polno udeležbo (6:4) imajo na SP v Antwerpnu: Ukrajina, Japonska, Danska in Velika

Britanija (4 države).

- Polno udeležbo (6:6) ima na SP v Nanningu 26 držav.

- Polno udeležbo (6:6) ima na SP v Glasgowu 15 držav. Opomba:

Polna udeležba pomeni, da za državo nastopa največje možno število tekmovalcev in tekmovalk, kot to

določajo pravila mednarodne telovadne zveze.

73

Tabela 30 Udeležba po državah in posameznikih na svetovnih prvenstvih v moški in ženski orodni telovadbi Tekmovanje

Antwerp Nanning Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj


Država

ALB 1 1 0 1

ALG 2 3 3 1 8 1 9

ANG 2 2 0 2

ARG 6 6 5 3 3 15 8 23

ARM 2 2 3 1 7 1 8

AUS 3 6 6 3 6 12 12 24

AUT 2 3 6 6 3 5 11 14 25

AZE 2 4 4 2 3 8 7 15

BAH 2 0 2 2

BAN 1 1 0 1

BEL 6 3 6 6 6 6 18 15 33

BLR 5 6 2 6 2 17 4 21

BOL 2 2 2 2 4

BRA 6 2 6 6 6 6 18 14 32

BUL 4 1 6 1 3 2 13 4 17

CAN 4 4 6 6 6 6 16 16 32

CAY 1 0 1 1

CHI 4 4 5 2 3 2 12 8 20

CHN 5 4 6 6 6 6 17 16 33

COL 3 3 6 6 6 3 15 12 27

CRC 3 2 3 6 2 8

CRO 6 5 3 3 14 3 17

CUB 2 2 2 2 4

CYP 1 3 1 4 1 5

CZE 3 2 1 5 3 3 7 10 17

DEN 6 4 6 3 3 3 15 10 25

DOM 1 1 1 1 2 2 4

ECU 1 1 1 1 2

EGY 1 4 6 5 3 3 10 12 22

ESP 4 3 6 6 6 6 16 15 31

FIN 6 1 6 2 3 2 15 5 20

FRA 6 2 6 6 6 6 18 14 32

GBR 6 4 6 6 6 6 18 16 34

GEO 4 1 1 1 1 6 2 8

GER 5 4 6 6 6 6 17 16 33

GRE 6 2 6 6 6 6 18 14 32

GUA 2 1 1 1 1 4 2 6

HKG 5 2 5 2 3 13 4 17

HON 1 0 1 1

HUN 5 2 6 6 6 6 17 14 31

INA 1 0 1 1

IND 3 4 6 6 3 1 12 11 23

IRI 2 2 0 2

IRL 3 3 6 5 3 3 12 11 23

ISL 2 3 1 3 2 3 5 9 14

ISR 1 2 6 3 1 10 3 13

74

Tekmovanje

Antwerp Nanning Glasgow Skupaj Skupaj Skupaj


Država

ITA 4 4 6 6 6 6 16 16 32

JAM 2 3 3 3 5 8

JOR 2 2 0 2

JPN 6 4 6 6 6 6 18 16 34

KAZ 5 3 6 2 3 3 14 8 22

KOR 6 2 6 6 6 6 18 14 32

KUW 4 4 0 4

LAT 2 1 2 3 3 5 6 11

LTU 3 1 3 1 3 1 9 3 12

LUX 1 1 2 0 2

MAR 3 2 3 2 5

MAS 2 1 3 1 5 6

MEX 6 1 6 6 6 5 18 12 30

MGL 3 1 3 1 4

MLT 2 0 2 2

MON 1 1 1 2 1 3

NAM 3 0 3 3

NED 5 4 6 6 6 6 17 16 33

NOR 3 1 6 1 3 3 12 5 17

NZL 2 6 6 3 2 11 8 19

PAN 2 2 0 4 4

PER 5 3 2 3 7 10

PHI 1 1 1 1 2

POL 2 2 6 6 1 6 9 14 23

POR 4 3 6 2 3 3 13 8 21

PRK 2 1 5 6 3 5 10 12 22

PUR 4 2 6 6 3 16 5 21

QAT 1 1 2 1 1 4 2 6

ROU 5 3 6 6 6 5 17 14 31

RSA 3 3 1 4 2 3 6 10 16

RUS 6 3 6 6 6 6 18 15 33

SIN 2 2 4 1 2 3 8 6 14

SLO 4 1 3 3 3 10 4 14

SRB 3 1 3 1 4

SUI 5 3 6 6 6 6 17 15 32

SVK 2 1 1 1 3 2 6 4 10

SWE 1 6 2 6 2 13 15

THA 4 2 1 7 0 7

TPE 3 2 6 4 6 2 15 8 23

TRI 1 0 1 1

TTO 2 0 2 2

TUN 1 1 0 1

TUR 3 1 6 1 3 3 12 5 17

UKR 6 4 6 6 6 1 18 11 29

URU 1 2 1 2 3

USA 6 3 6 6 6 6 18 15 33

UZB 2 2 6 4 3 3 11 9 20

VEN 4 2 3 6 3 3 10 11 21

VIE 6 1 6 2 3 2 15 5 20

Skupaj 259 134 311 250 276 261 846 645 1491

Skupaj držav 71 56 66 59 77 82

75

6.2.1 RAZPRAVA O UDELEŽBI NA SVETOVNIH PRVENSTVIH IN PRIMERJAVA Z UDELEŽBO NA SVETOVNIH POKALIH

Število držav na svetovnih prvenstvih je največje leta 2015 v Glasgowu. Takrat nastopa pri moških 11 držav več kot v letu 2014, pri ženskah pa kar 23 držav več. Število udeležencev je pri moških največje leta 2014, pri ženskah pa je udeležba največja leta 2015. Na vseh svetovnih prvenstvih v moški orodni telovadbi nastopa v polni udeležbi 11 držav. Opazimo, da je med temi državami veliko takih, ki se svetovnih pokalov malo udeležujejo. Od evropskih držav izstopa Belgija, ki ima na tekmovanjih svetovnega pokala leta 2013 in 2015 majhno udeležbo v primerjavi z udeležbo na svetovnih prvenstvih. Prav tako izstopa Rusija, ki ima na svetovnih pokalih malo nastopov, v letu 2015 pa nobenega. Ena izmed teh držav je tudi Ukrajina, ki ima na svetovnih pokalih malo nastopov, razen leta 2016 je prisotna več. Belorusija ima na svetovnih pokalih majhno udeležbo, na svetovnih prvenstvih pa nastopa s skoraj polno udeležbo. Romunija, Italija in Danska izstopajo, ker se svetovnih pokalov skoraj niso udeleževale, na svetovnih prvenstvih pa so vedno nastopale. Tudi Bolgarija in Norveška se svetovnih pokalov malo udeležujeta, na svetovnih prvenstvih pa sta vedno prisotni. Na vseh svetovnih prvenstvih v ženski orodni telovadbi nastopa v polni udeležbi 7 držav. Med njimi so nekatere države, ki se svetovnih pokalov malo udeležujejo, npr. Kitajska, Velika Britanija, Italija, Japonska, Nizozemska. Od evropskih držav izstopa Belgija, ki ima na svetovnih pokalih v celem obdobju majhno udeležbo. Američanke, redne udeleženke svetovnih prvenstev, na svetovnih pokalih nastopajo redko, večinoma v mnogoboju in to v majhnem številu. Francozinje imajo majhno udeležbo na svetovnih pokalih, na svetovnih prvenstvih pa redno nastopajo, z izjemo leta 2013, ko imajo nižjo udeležbo. Izpostaviti je treba Južno Korejo, ki se svetovnih pokalov ni udeleževala, je pa redna udeleženka svetovnih prvenstev. Argentina, ki se svetovnih pokalov redno udeležuje, leta 2013 na svetovnem prvenstvu ne nastopa. Avstralija leta 2013 nima udeležbe na svetovnem prvenstvu, naslednja leta pa ima polno udeležbo in nastopa s šestimi tekmovalkami. Slovenija, ki se redno udeležuje svetovnih pokalov, ima v celem obdobju na svetovnih prvenstvih štiri udeležbe. Leta 2014 se Slovenija svetovnega prvenstva ni udeležila. Hrvaška se je svetovnega prvenstva udeležila samo leta 2015. Nekatere države (Albanija, Angola, Bahami, Bangladeš, Bolivija, Kajmanski otoki, Honduras, Indija, Malta, Namibija, Tajska, Trinidad in Tobago, Urugvaj) se udeležujejo samo svetovnih prvenstev, ne pa tekmovanj svetovnega pokala. Te države so v večini neevropske.

76

6.3 ŠTEVILO TEKMOVALCEV IN TEKMOVALK NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 31 Število tekmovalcev v kvalifikacijah po letih in orodjih v moški orodni telovadbi

Leto

Orodje 2013 2014 2015

Parter 137 254 238

Konj z ročaji 149 259 237

Krogi 136 251 234

Preskok 1 122 258 232

Preskok 2 44 38 33

Bradlja 142 258 235

Drog 135 254 235

- Število tekmovalcev v kvalifikacijah je različno med letoma 2013 in 2015 ter različno na posameznih orodjih, giblje se med 33 in 259.

- Število tekmovalcev se na vseh orodjih poveča v letu 2014 in zmanjša v letu 2015, razen na preskoku 2.

- Največ tekmovalcev v celem obdobju je na konju z ročaji, najmanj na preskoku.

- Število tekmovalcev, ki izvajajo tudi drugi skok, je med 33 in 44.

Tabela 32 Število tekmovalk v kvalifikacijah po letih in orodjih v ženski orodni telovadbi

Leto

Orodje 2013 2014 2015

Preskok 1 106 213 233

Preskok 2 50 28 30

Dvovišinska bradlja 102 213 237

Gred 111 216 233

Parter 105 210 235

- Število tekmovalk v kvalifikacijah je različno med letoma 2013 in 2015 ter različno na posameznih orodjih, giblje se med 28 in 237.

77

- Število tekmovalk se na vseh orodjih povečuje po letih, razen na preskoku 2.

- Največ tekmovalk v celem obdobju je na gredi, najmanj na preskoku 2.

- Število tekmovalk, ki izvajajo tudi drugi skok, je med 28 in 50.

78

6.4 POVPREČNE OCENE V KVALIFIKACIJAH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 33 Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih v moški orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015

Orodje ANTWERP NANNING GLASGOW

Parter D ocena 5,7 5,6 5,7

E ocena 7,885 8,184 7,844

Končna ocena 13,532 13,678 13,461

N 137 255 238

Konj z ročaji D ocena 5,4 5,2 5,4

E ocena 7,406 7,545 7,594

Končna ocena 12,749 12,646 13,005

N 149 259 237

Krogi D ocena 5,5 5,2 5,4

E ocena 7,929 8,115 8,054

Končna ocena 13,446 13,326 13,457

N 136 251 234

Preskok 1 D ocena 5,2 5,0 5,2

E ocena 8,864 8,728 8,932

Končna ocena 14,029 13,716 14,107

N 122 258 232


E ocena 8,603 8,991 8,862

Končna ocena 13,842 14,470 14,304

N 44 38 33

Preskok Končna ocena 14,093 14,529 14,415

N 44 38 33

Bradlja D ocena 5,6 5,4 5,6

E ocena 8,023 7,931 8,203

Končna ocena 13,583 13,203 13,815

N 142 258 235

Drog D ocena 5,5 5,2 5,5

E ocena 7,683 7,431 7,613

Končna ocena 13,074 12,566 13,137

N 135 254 235

79

D ocena: - Na parterju ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na konju ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na krogih ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na preskoku 1 ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014. - Na bradlji ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na drogu ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015.

E ocena:

- Na parterju se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na konju ocena narašča celo obdobje (2013–2015). - Na krogih se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na preskoku 1 ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na bradlji ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na drogu ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015.

Končna ocena:

- Na parterju se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na konju ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na krogih se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na preskoku 1 ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na preskoku se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na bradlji ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na drogu ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015.

80

Tabela 34

Povprečne ocene v kvalifikacijah po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih v ženski orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015

Orodje

ANTWERP NANNING GLASGOW


E ocena 8,595 8,800 8,748

Končna ocena 13,619 13,751 13,751

N 106 213 233


E ocena 8,612 8,648 8,513

Končna ocena 13,508 13,844 13,603

N 50 28 30


N 50 28 30

Dvovišinska bradlja D ocena 5,1 4,9 4,9

E ocena 7,235 7,200 6,903

Končna ocena 12,289 12,067 11,768

N 102 213 237

Gred D ocena 5,2 5,1 5,0

E ocena 6,904 7,289 7,120

Končna ocena 12,093 12,367 12,152

N 111 216 233


E ocena 7,253 7,389 7,646

Končna ocena 12,382 12,374 12,663

N 105 210 235

D ocena: - Na preskoku 1 ocena pade iz leta 2013 v 2014. - Na preskoku 2 se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na dvovišinski bradlji ocena pade iz leta 2013 v 2014. - Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na parterju ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015.

E ocena:

- Na preskoku 1 se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na gredi se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na parterju ocena narašča od leta 2013 do 2015.

81

Končna ocena: - Na preskoku 1 se ocena dvigne v letu 2014, leta 2015 se ocena ne spremeni. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na preskoku ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na dvovišinski bradlji ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na gredi se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na parterju se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015.

82

6.5 POVPREČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH PO LETIH IN ORODJIH

Tabela 35 Povprečne ocene finalistov po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih v moški orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015

Orodje ANTWERP NANNING GLASGOW


E ocena 8,721 8,487 8,391

Končna ocena 15,421 15,337 15,216

N 8 8 8

Konj z ročaji D ocena 6,8 6,8 6,8

E ocena 8,610 8,735 8,591

Končna ocena 15,398 15,498 15,429

N 8 8 8

Krogi D ocena 6,8 6,8 6,8

E ocena 8,658 8,787 8,775

Končna ocena 15,483 15,587 15,575

N 8 8 8


E ocena 9,325 8,919 8,896

Končna ocena 15,262 14,973 14,933

N 8 8 8


E ocena 9,150 8,933 9,125

Končna ocena 14,887 14,920 15,175

N 8 8 8


N 8 8 8

Bradlja D ocena 6,4 6,7 6,9

E ocena 8,370 8,512 8,868

Končna ocena 14,759 15,162 15,806

N 9 8 8

Drog D ocena 7,0 6,9 6,8

E ocena 8,423 7,931 7,921

Končna ocena 15,460 14,831 14,758

N 8 8 8

D ocena: - Na parterju se ocena dvigne v letu 2014 in pade v 2015. - Na konju se ocena ne spreminja. - Na krogih se ocena ne spreminja.

83

- Na preskoku 1 se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na bradlji ocena narašča od leta 2013 do 2015 (6,4–6,9). - Na drogu ocena pada od leta 2013 do 2015 (7,0–6,8).

E ocena:

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na konju se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na krogih se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na preskoku 1 ocena pada od leta 2013 do 2015 (9,325–8,896). - Na preskoku 2 ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na bradlji ocena narašča od leta 2013 do 2015 (8,370–8,868). - Na drogu ocena pada od leta 2013 do 2015.

Končna ocena:

- Na parterju ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na konju se ocena dvigne v letu 2014 in pade v letu 2015. - Na krogih se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na preskoku 1 ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na preskoku ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na bradlji ocena narašča od leta 2013 do 2015 (14,759–15,806). - Na drogu ocena pada od leta 2013 do 2015.

Slika 2. Povprečne končne ocene finalistov po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih.

14,600

14,800

15,000

15,200

15,400

15,600

15,800

16,000

2013 2014 2015

parter

konj

krogi

preskok

bradlja

drog

84

Slika 2 prikazuje gibanje povprečnih končnih ocen finalistov na vseh treh svetovnih prvenstvih v obravnavanem obdobju. Povprečna končna ocena na bradlji izstopa, saj se od leta 2013 do 2015 poveča za več kot eno točko. Povprečna končna ocena na drogu pada od 2013 do 2015. Tabela 36 Povprečne ocene finalistk po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih v ženski orodni telovadbi

Leto

2013 2014 2015

Orodje

ANTWERP NANNING GLASGOW


E ocena 8,904 9,092 9,087

Končna ocena 15,116 15,192 15,337

N 8 8 8


E ocena 7,742 9,017 8,823

Končna ocena 12,842 14,767 14,698

N 8 8 8


N 8 8 8

Dvovišinska bradlja D ocena 6,5 6,5 6,6

E ocena 8,283 8,514 8,508

Končna ocena 14,733 15,002 15,108

N 8 8 8

Gred D ocena 6,0 5,9 6,0

E ocena 8,239 8,237 7,924

Končna ocena 14,227 14,175 13,886

N 8 8 8


E ocena 8,271 8,321 8,683

Končna ocena 14,333 14,433 14,883

N 8 8 8

D ocena:

- Na preskoku 1 ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na preskoku 2 ocena narašča od leta 2013 do 2015 (5,1–5,9). - Na dvovišinski bradlji se ocena dvigne iz leta 2014 v 2015. - Na gredi ocena pade v letu 2014 in se ponovno dvigne v letu 2015. - Na parterju se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014.

85

E ocena: - Na preskoku 1 se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014. - Na preskoku 2 se ocena močno dvigne iz leta 2013 v 2014 (s 7,742 na 9,017). - Na dvovišinski bradlji se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014. - Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na parterju ocena narašča od leta 2013 do 2015.

Končna ocena:

- Na preskoku 1 ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na preskoku 2 se ocena dvigne iz leta 2013 v 2014 (z 12,842 na 14,767). - Na preskoku ocena narašča od leta 2013 do 2015 (13,979–15,017). - Na dvovišinski bradlji ocena narašča od leta 2013 do 2015. - Na gredi ocena pada od leta 2013 do 2015. - Na parterju ocena narašča od leta 2013 do 2015.

Slika 3. Povprečne končne ocene finalistk po letih in orodjih na svetovnih prvenstvih.

Slika 3 prikazuje gibanje povprečnih končnih ocen finalistk na vseh treh svetovnih prvenstvih v obravnavanem obdobju. Izstopa povprečna končna ocena na preskoku, ki se od leta 2013 do 2014 poveča za eno točko. Povprečna končna ocena na dvovišinski bradlji in parterju narašča od 2013 do 2015, na gredi povprečna končna ocena pada od leta 2013 do 2015.

13,800

14,000

14,200

14,400

14,600

14,800

15,000

15,200

2013 2014 2015

preskok

dvovišinska bradlja

gred

parter

86

Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na svetovnih prvenstvih v MŠG

- Na vseh orodjih ocena za težavnost v kvalifikacijah pade v letu 2014 in se dvigne v 2015, razen na preskoku 2, kjer se ocena dvigne iz 2013 v 2014.

- Na konju ocena za izvedbo v kvalifikacijah narašča celo obdobje. Na parterju, krogih, preskoku 2 so ocene za izvedbo v kvalifikacijah najvišje leta 2014, na preskoku 1, bradlji in drogu pa najnižje leta 2014.

- V kvalifikacijah so končne ocene na konju, krogih, preskoku 1, bradlji in drogu najvišje leta 2015. Na parterju, preskoku 2 in preskoku so končne ocene najvišje v 2014.

- Na bradlji ocena za težavnost in ocena za izvedbo v finalih naraščata od 2013 do

2015, na drogu pa padata od leta 2013 do 2015.

- Na konju in krogih se ocena za težavnost v finalih celo obdobje ne spremeni, ocena za izvedbo narašča in pada. Na preskoku je končna ocena celo obdobje približno enaka.

- Na parterju ocena za izvedbo in končna ocena v finalih padata celo obdobje.

Končna ocena na vseh orodjih v finalih je v povprečju višja za dve točki od ocen iz kvalifikacij, razen na preskoku, kjer je končna ocena v finalih višja za eno točko od ocen iz kvalifikacij.

Primerjava povprečnih ocen iz kvalifikacij in finalov na svetovnih prvenstvih v ŽŠG

- Na gredi ocena za težavnost v kvalifikacijah pada od leta 2013 do 2015, na preskoku 2 je ocena za težavnost najvišja leta 2014. Na ostalih orodjih ocena za težavnost pade iz leta 2013 v 2014.

- Na parterju ocena za izvedbo v kvalifikacijah narašča od leta 2013 do 2015. Na ostalih orodjih se ocena za izvedbo v kvalifikacijah dvigne v letu 2014 in pade v 2015.

- Na preskoku končna ocena v kvalifikacijah in v finalih narašča od leta 2013 do 2015.

- Na dvovišinski bradlji ocena za izvedbo in končna ocena v kvalifikacijah padata od leta 2013 do 2015, medtem ko v finalih končna ocena narašča celo obdobje, predvsem zaradi ocene za izvedbo.

- Na gredi ocena za izvedbo in končna ocena v finalih padata od leta 2013 do 2015.

- Na parterju ocena za izvedbo in končna ocena v finalih naraščata od 2013 do 2015. Končna ocena v finalih na dvovišinski bradlji je v povprečju višja za tri točke od ocen iz kvalifikacij. Na gredi in parterju je končna ocena v finalih višja za dve točki od ocen iz kvalifikacij. Na preskoku je končna ocena v finalih višja za približno eno točko od ocen iz kvalifikacij.

87

6.6 NAJVIŠJE KONČNE OCENE V FINALIH NA SVETOVNIH PRVENSTVIH

6.6.1 RAZPON OCEN V FINALIH MŠG V OBDOBJU 2012–2016

Parter:




Konj z ročaji:




Krogi:




Preskok:




Bradlja:




Drog:




Na parterju in drogu so vse ocene za težavnost nad sedmimi točkami. Na konju z ročaji in bradlji oceno za težavnost sedmih točk presežejo trije tekmovalci. Ocene za težavnost se na krogih in preskoku gibljejo med šestimi in sedmimi točkami. Najvišjo oceno za izvedbo doseže tekmovalec na preskoku. Mejo šestnajstih točk je preseglo osem tekmovalcev.

88

6.6.2 RAZPON OCEN V FINALIH ŽŠG V OBDOBJU 2012–2016

Preskok:








Gred:




Parter:




Na vseh orodjih so ocene za težavnost nad šestimi točkami, najvišja ocena za težavnost je na dvovišinski bradlji. Na preskoku so vse ocene za izvedbo nad devetimi točkami, na ostalih orodjih so ocene za izvedbo nižje. Vse končne ocene se gibljejo okoli petnajstih točk, mejo šestnajstih točk pa ni presegla nobena tekmovalka.

89

Tabela 37 Najvišje končne ocene v finalih svetovnih prvenstev v moški orodni telovadbi

Tabela 38

Najvišje končne ocene v finalih svetovnih prvenstev v ženski orodni telovadbi

Orodje


Leto

2013 6,3 9,766 15,966 6,0 9,483 15,483 15,724 6,6 8,800 15,400 6,0 8,900 14,900 6,5 8,500 15,000

2014 6,3 9,466 15,766 6,4 9,033 15,433 15,599 6,9 8,733 15,633 6,4 8,700 15,100 6,4 8,933 15,333

2015 6,4 9,233 15,633 6,3 9,400 15,700 15,666 6,7 8,666 15,366 6,4 8,958 15,358 6,8 9,000 15,800

6,6 8,766 15,366

6,6 8,766 15,366

6,9 8,466 15,366

Orodje


Leto

2013 7,4 8,600 16,000 6,9 8,933 15,833 6,8 9,000 15,800 6,4 9,333 15,733 6,0 9,333 15,333 15,533 6,7 8,966 15,666 7,7 8,300 16,000

6,7 8,966 15,666

2014 7,1 8,650 15,750 7,0 9,033 16,033 6,9 9,033 15,933 6,4 9,233 15,663 6,4 9,100 15,200 15,416 6,9 9,225 16,125 7,7 8,525 16,225

2015 7,6 8,633 16,233 7,3 8,833 16,133 6,8 9,000 15,800 6,4 9,200 15,600 6,4 8,900 15,300 15,450 7,3 8,916 16,216 7,1 8,733 15,833

90

7 NAJVIŠJE KONČNE OCENE NA POSAMEZNIH ORODJIH V OBDOBJU 2012–2016

Tabela 39 Tekmovalci z najvišjo končno oceno

Tekmovalec Država Orodje D ocena E ocena Končna o. Tekmovanje Leto

SHIRAI Kenzo JPN FX 7,6 8,850 16,450 Cottbus finale 2015

WENG Hao CHN PH 7,1 9,100 16,200 Anadia kvalifikacije 2016

PETROUNIAS Eleftherios GRE SR 7,0 9,150 16,150 Cottbus kvalifikacije 2013

HA THANH Nguyen VIE VT 1 7,0 9,350 16,350 Ostrava finale 2012

VT 2 6,6 9,100 15,400

VT 15,875

VERNIAIEV Oleg UKR PB 7,1 9,150 16,250 Cottbus finale 2015

ZONDERLAND Epke NED HB 7,7 8,550 16,250 Ljubljana finale 2014

Tabela 40 Tekmovalke z najvišjo končno oceno

Tekmovalka Država Orodje D ocena E ocena Končna o. Tekmovanje Leto

MARONEY Mc Kayla USA VT 1 6,3 9,766 15,966 Antwerp finale 2013

VT 2 6,0 9,483 15,483

VT 15,724

YAO Jinnan CHN UB 6,9 8,766 15,666 Nanning kvalifikacije 2014

IORDACHE Larisa Andreea ROU BB 6,9 8,750 15,650 Anadia finale 2013

BILES Simone USA FX 6,8 9,200 16,000 Texas finale 2015

V tabeli 39 in 40 so prikazane najvišje končne ocene, ki so jih tekmovalci in tekmovalke

prejele na posameznih orodjih na različnih tekmovanjih v obdobju 2012–2016. Na preskoku

sta tekmovalec in tekmovalka z najvišjo končno oceno iz obeh skokov. Nekatere najvišje

ocene so bile dosežene v kvalifikacijah.

91

8 SKLEP V nalogi smo ugotavljali, kakšen je odnos (prisotnost in udeležba) posameznih držav do tekmovanj svetovnega pokala, evropskih in svetovnih prvenstev. V obdobju 2012−2016 se je tekmovanj svetovnega pokala v moški in ženski orodni telovadbi udeležilo 86 držav. Ugotovili smo, da je število držav pri moških večje od števila pri ženskah. Udeležba pri moških je bila po številu tekmovalcev v povprečju enkrat večja od udeležbe pri ženskah. Število tekmovalcev in tekmovalk se je na tekmovanjih svetovnega pokala povečevalo skozi celotno obdobje. Tekmovanj svetovnega pokala se udeležuje približno polovica evropskih držav, drugo polovico predstavljajo ostale, od katerih je največ azijskih držav. Manj je južnoameriških, karibskih, afriških in severnoameriških držav, najmanj od vseh je srednjeameriških in oceanijskih. Na udeležbo na svetovnih pokalih vpliva tudi kraj tekmovanja (večina tekmovanj je v Evropi in je težko pričakovati večjo udeležbo neevropskih držav zaradi velikih stroškov) in neatraktivnost (nizke nagrade, ni nobenih omejitev glede nastopov). Telovadne velesile (Kitajska, ZDA) so na tekmovanjih svetovnega pokala v obdobju 2012−2016 manj prisotne. Nekaterim državam (npr. Braziliji) se je udeležba v obdobju povečevala, kar sklepamo, da so tekmovanja svetovnega pokala izkoristili za pripravo na druga prvenstva ali olimpijske igre. Določenim državam (Belgiji, Rusiji pri moških in Kitajski, Veliki Britaniji pri ženskah) je udeležba nihala v obravnavanem obdobju, nekatere so se pojavljale več na svetovnih prvenstvih in manj na tekmovanjih svetovnega pokala. Opazili smo, da se nekatere telovadno manj razvite države (Vietnam, Kolumbija, Kazahstan, Portoriko, Hongkong) pogosteje udeležujejo tekmovanj svetovnega pokala od ostalih in sklepamo, da bo takih držav v prihodnje vedno več. Na tekmovanjih svetovnega pokala v moški orodni telovadbi sta po udeležbi na vrhu Slovenija in Hrvaška. Pri ženskah se Sloveniji udeležba povečuje skozi celotno obdobje in ima največjo udeležbo (76 nastopov). Na evropskih prvenstvih se število držav v celem obdobju ni veliko spreminjalo. Pri ženskah opazim večjo spremembo samo med letoma 2013 in 2014, ko se število držav poveča za sedem. Sklepam, da zaradi udeležbe nekaterih držav (Francije, Belgije) na olimpijskih igrah leta 2012 in kasnejše neudeležbe istih držav na evropskem prvenstvu leta 2013. V analizi smo ugotovili, da se vse države na evropskih prvenstvih udeležujejo tudi tekmovanj svetovnega pokala, z izjemo Andore in Malte. Manjše število tekmovalcev in tekmovalk opazimo na evropskem prvenstvu leta 2013, saj ekipne tekme takrat ni bilo na sporedu. Število tekmovalcev se zmanjša v 2016, ostala leta pa se število ne spreminja. Največje število držav v obravnavanem obdobju opazimo na zadnjem svetovnem prvenstvu, kar je pričakovano, saj se tu odločajo mesta za nastope na olimpijskih igrah. Sklepamo lahko,

92

da se telovadno bolj razvite države (Rusija, Kitajska), ki se tekmovanj svetovnega pokala manj udeležujejo, pripravljajo zgolj na evropska ali svetovna prvenstva in posledično na olimpijske igre. Opazili smo, da se nekatere države (Albanija, Bolivija, Indija, Tajska, Urugvaj) udeležujejo samo svetovnih prvenstev, ne pa tudi tekmovanj svetovnega pokala, in da so te države v večini neevropske. Na svetovnih prvenstvih pri moških smo opazili, da je bilo največ tekmovalcev na vseh orodjih leta 2014. Pri ženskah se število tekmovalk na svetovnih prvenstvih povečuje skozi celo obdobje. Ugotavljali smo tudi, kako se spreminjajo povprečne ocene na posameznih orodjih za moške in ženske v obdobju 2012−2016 tako v kvalifikacijah kot v finalih. Povprečne ocene iz kvalifikacij in finalov smo primerjali med seboj in ugotovili, da so med njimi razlike. Povprečne končne ocene iz kvalifikacij smo primerjali z ocenami iz finalov in ugotovili, da so ocene iz finalov povsod višje. Povprečne ocene iz kvalifikacij pri moških so bile na svetovnih pokalih višje od ocen, doseženih na evropskih in svetovnih prvenstvih, predvsem ocene za težavnost na posameznih orodjih. Pri ženskah so bile povprečne končne ocene, v primerjavi z evropskimi in svetovnimi prvenstvi, nižje na svetovnih pokalih, predvsem zaradi nižjih ocen za izvedbo. Pri povprečnih ocenah v finalih moške in ženske orodne telovadbe smo opazili, da se ocene razlikujejo med seboj glede na tekmovanje. Ocene za težavnost so na evropskih prvenstvih višje kot na svetovnih pokalih, na svetovnih prvenstvih pa so najvišje. Med najvišjimi končnimi ocenami v finalih svetovnih pokalov, evropskih in svetovnih prvenstev smo ugotavljali, kakšen je njihov razpon, in opazili, da se ocene razlikujejo po posameznih orodjih. Nekatere končne ocene presegajo mejo šestnajstih točk, kar kaže tako na visoke ocene za težavnost kot visoke ocene za izvedbo. Na koncu naloge smo prikazali najvišje končne ocene, ki so jih tekmovalci prejeli na

posameznih orodjih na različnih tekmovanjih v obdobju 2012−2016.

Med pisanjem diplomske naloge smo naleteli na nekatere pomanjkljivosti pri rezultatih tekmovanj, pridobljenih s spletnih strani. V zapisih rezultatov so bila nekatera imena tekmovalcev in tekmovalk med seboj zamešana, nekateri priimki so se skozi obdobje spreminjali oziroma dopolnjevali. Nekateri rezultati so zapisani samo s končnimi ocenami in brez ocen za težavnost in izvedbo. Take pomanjkljivosti bi se moralo v prihodnosti odpraviti. Upam, da je naloga koristna pri ugotavljanju udeležbe držav na različnih tekmovanjih in za razvoj rezultatov znotraj olimpijskega ciklusa. Menimo tudi, da bo delo pripomoglo pri nadaljnjih raziskavah na področju orodne telovadbe.

93

9 VIRI Bučar Pajek, M., Čuk, I. in Leskošek, B. (2013). Razvoj D in E ocen in njihov vpliv na končno oceno v moški športni gimnastiki na primeru evropskih prvenstev 2005–2011. Science of Gymnastics Journal, 5(1), 29–38. FIG (2013). Code of Points MAG. Lausanne: Fédération Internationale de Gymnastique. FIG (2015). Technical Regulations. Lausanne: Fédération Internationale de Gymnastique. Medmrežje 1: www.fig-gymnastics.com Medmrežje 2: www.gymmedia.com Medmrežje 3: www.gymnasticsresults.com Medmrežje 4: www.gimnasticna-zveza.si Medmrežje 5: www.jpn-gym.or.jp

Novak, D. in Čuk, I. (1985). Razvoj tekmovalnega rezultata v športni gimnastiki (Raziskovalno poročilo). Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo. Seznam držav s kraticami (2015). Wikipedija. Prosta enciklopedija. Pridobljeno iz https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_držav_s_kraticami UEG (2014). Technical Regulations. Lausanne: Union Européenne de Gymnastique. Ušaj, A. (1997). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

http://www.fig-gymnastics.com/

http://www.gymmedia.com/

http://www.gymnasticsresults.com/

https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_držav_s_kraticami

Documents

ANALIZA TEKEM FIG IN UEG V ŠPORTNI GIMNASTIKI V ODOJU …