Upload
igorzagar
View
209
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA HUMANISTIČNE ŠTUDIJEKOPER
SEMINARSKO DELO
A N A L I Z A T E K S T A
Koper, avgust 2003
Lovar Uša Analiza teksta
KAZALO VSEBINE:
1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIŠČA PETIH KANONOV RETORIKE 2
1.1 INVENTIO 2
1.2 DISPOSITIO 31.2.1 EXORDIUM – UVOD 31.2.2 NARATIO 41.2.3 CONFIRMATIO 41.2.4 EGRESSIO 5
1.3. ELOCUTIO 51.3.1 EPILOG 6
1.4. ACTIO 7
1.5. MEMORIA 7
2. ANALIZA TEME S STALIŠČA TREH NAČINOV PREPRIČEVANJA 7
3. ANALIZA TEME S STALIŠČA KRITIČNEGA MIŠLJENJA 9
4. RAZČLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE 10
4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE 12
5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE 13
ZAKLJUČEK 14
LITERATURA 16
PRILOGE 16Druga godba 2003 16
1
Lovar Uša Analiza teksta
V seminarju bom analizirala priloženo besedilo, ki je bilo objavljeno na Maršu. Besedilo
predstavlja recenzijo festivala Druge Godbe, ki se je odvijal junija letos v Ljubljani. Analizo
in oceno teme bom najprej predstavila s stališča petih kanonov retorike, zatem s stališča treh
načinov prepričevanja (etos, patos, logos), kritičnega mišljenja (metoda TRON). V zadnjem
delu bom besedilo oz. temo razčlenila po Toulminovi shemi argumentacije in ga nato še
ocenila glede na tri kriterije dobre argumentcije.
Pa začnimo po vrsti.
1. ANALIZA IN OCENA TEME S STALIŠČA PETIH KANONOV RETORIKE
Po Aristotelu poznamo pet kanonov retorike, po vrsti si sledijo:
1.1 INVENTIO
V tem delu iščemo argumente v treh korakih:
FORMULA STASIS (za kaj gre)
RETORIČNA NALIZA; (kairos, publika, decorum)
MREŽA VPRAŠANJ IN TOPIK
V tej fazi argumente odkrivamo, ne pa izumljamo na novo, lahko bi rekli, da iščemo
prepričljive razloge, dokaze, ki podpirajo neko izjavo. Dokazi so lahko znotraj tehne (so
odvisni od govornikovega preudarka) in zunaj tehne (ki niso odvisni od govornikove moči), le
te pa se bolj uporablja v sodnih govorih, zato jih v tekstu ni moč najti. Vsi dokazi oz. razlogi v
tekstu so torej notranji. Ti razlogi so v besedilu izjavljeni na podlagi osebnega glasbenega
okusa, kriterija avtorice, npr.:«…Katalena je s svojo neprofesionalnostjo prepričala tudi
sebe…«To so močne besede, ki lahko vplivajo na poslušalca, ni pa nujno, da jih le ta tudi
»kupi«, saj niso podprte z avtoriteto. V primeru, da bi koncerte Druge Godbe ocenjeval
priznan slovenski glasbeni kritik Brane Rončel, bi kritika zvenela in bila sprejeta popolnoma
drugače. Z vidika formule stasis (za kaj gre) imamo v besedilu opravka z glasbeno
oceno/kritiko festivala Druge Godbe, ki je delno opisne narave. Čeprav je že na začetku
besedila jasno o čem bo tekla beseda, jasne definicije Druge Godbe ne najdem do konca
teksta. Med posameznimi opisi dogajanj je moč najti delne definicije glavne teme (Druge
Godbe), ki pa ostaja ohlapna.
2
Lovar Uša Analiza teksta
Z vidika decoruma (lastnosti dobrega stila) tekst vsebuje nekatere nejasne izraze: patetika
(enkrat jo uporabi za Kataleno, drugič za Terrafolk in na koncu še za Atlasovo, če pa so bili
vsi ti patetični, potem je avtorica v tej oznaki pozabila na Mercedes Peon, ki je prav tako
pokazala izlive čustev, ginljivosti in strasti –lastna izkušnja)1,mikrotonalnost, prvobitnost,
glasbena zadeva, muzikalnost, integriteta (ki je po mojem mnenju uporabljena napačno, bolj
logično bi bila identiteta festivala). V besedilu je moč najti tudi nekaj okraskov: vrtečimi se,
prefinjenimi zvoki, nenadomestljivi country, slovenska mojstrovina (kjer srečamo uporabo
stereotipov o slovenski glasbi, ki je polna patetike, komercialnega duha), čeprav vse to
avtorica pripiše tudi Natashi Atlas. Nenazorni so tudi izrazi: ambiciozni okvirji, politični
clash, derviši; le ti niso tako splošno znani, da ne bi potrebovali nazorne razlage, definicije, še
posebej, ker je tekst namenjen tako laikom in poznavalcem (poslušalcem Marša) in je kot tak
preveč splošen za ene in preveč detajlen za druge.
/Izvrstno, dobro vam gre /
1.2 DISPOSITIO
V tem delu razvrščamo argumente, ki smo jih v inventio našli, od najšibkejšega do
najmočnejšega in je sestavljen iz naslednjih korakov:
1.2.1 EXORDIUM – UVOD
Sestavljata ga dva dela: captatio benevolentiae (prizadevanje vzpostaviti skupno privrženost
med poslušalci) in propositio (napoved našega govora, teme).
V uvodu avtorica površno predstavi festival Druga Godba, ne pove kdaj, kje se je odvijal,
postreže s podatki nastopajočih in ustvari vtis, da je bil letošnji festival nekaj posebnega (v
pozitivnem smislu:«Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen, vsak večer je bila
na vrsti druga animacija, drugo presenečenje«). Ne predstavi sebe (etos), ne vemo, kdo je
avtorica, kakšne so njene kompetence, izkušnje v glasbeni kritiki. Čeprav manjka ta
predstavitev (poslušalcem), uspe z izjavo »Vse skupaj je prešlo v večerno dejavnost, neke
vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi«, vzbuditi pozornost in radovednost. V tekstu avtorica
ne ustvarja skupne privrženosti med poslušalci, v bistvu jih sploh ne omenja kaj dosti. V
uvodu ne napove, o čem bo pisala in kako, manjka torej propositio. Podobno je z ostalimi
1 Patetičen – (gr. Pathetikos) strasten, strastno vznesen ali navdušen; pretirano čustven; slovesen, vzvišen, ginljiv, pretresljiv; pejor. napihnjen
3
Lovar Uša Analiza teksta
dokazi/argumenti, ki eni poudarjajo komercialnost in drugi, ki opozarjajo na avtentiko, npr.:
»Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alžirije Hasna El Becharia«.
1.2.2 NARATIO
Naracija mora biti gola, brez neposredne argumentacije; torej jasna, kratka in verjetna. Biti
mora funkcionalna, je nekaka priprava na argumentacijo. Vsebovala naj bi dejstva in opise,
hkrati pa naj bi v tem koraki zavrnili nasprotnikove argumente.
Za uvodom avtorice prične z opisovanjem dogajanja od prvega dne, v katerem manjkajo
podatki o kraju dogajanja (ni se celotna Druga Godba odvijala na eni lokaciji). Že v tej
pripovedi najdemo prve ocene/kritike (tako pozitivne kot negativne). Kratko opiše posamezne
koncerte, vendar pa ti opisi niso goli, vsebujejo že argumentacijo, npr.: »Za razliko od vsega
slišanega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na način, ki ne izpade
komercialen, ampak rustikalnosti »da« dihat na sodoben način«.
Avtorica ni predstavila nobenega nasprotnega argumenta, zato tudi ni morala nobenega
zavrniti, čeprav bi s tem njeni argumenti pridobili večjo težo. Primer (hipotetičen): Mnogi so
z navdušenjem pozdravljali Terrafolk, ki so zagreli že tako topel večer. In zavrnitev tega
argumenta bi lahko bila:«Terrafolk so dali Drugi Godbi močan pečat komercialnosti in
napihnjenosti«.
Še en primer, kjer bi avtorica lahko navedla nasprotne argumente (drugo plat zgodbe Druge
Godbe), je ocena Katalene. Ne omenja, da v njej igra odličen klarinetist Gombač (morda se tu
skriva njeno slabo poznavanje glasbene scene), ki pa da sam ni mogel prikriti slabe
pripravljenosti in komunikacije v skupini. Na ta način bi avtorica dala svojim argumentom
težo in globino, sedaj pa vsaka ocena zveni podobno (neprofesionalnost, komercialnost,
površnost). Žal to niso dovolj natančni in prepričljivi izrazi za dobro glasbeno kritiko/oceno.
1.2.3 CONFIRMATIO
V tej fazi predstavljamo argumente, ki smo jih v inventio odkrili, našli. To lahko naredimo v
treh korakih:
Propositio – strnjena definicija zadeve
Argumentatio – predstavitev argumentov po jakosti, teži
Sklenjeni govor
V tekstu ne najdem definicije zadeve (Druge Godbe), sam festival ni tako splošno znan, da bi
ga ne bilo potrebno predstaviti v celoti, čeprav avtorica omeni, da je Druga Godba sinonim za
drugačno glasbo, še to ni zadostna definicija za laičnega poslušalca.
4
Lovar Uša Analiza teksta
Argumenti (ki pričajo o komercialnosti in avtentiki) so nanizani v skladu s potekom dogajanja
na festivalu, medsebojno se prepletajo, tako, da je poslušalec, bralec rahlo zmeden oz.
razdeljen med dvema idejama, ocenama. Ravno zaradi nepravilnega nizanja argumentov le ti
ne pridobivajo na moči, ampak ostanejo v zraku.
Primer: »Toplo ozračje so še bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi močan pečat
komercialnosti in pretirane napihnjenosti«. Ta ocena ostaja v zraku, ni podprta z
argumentacijo (npr. kaj in zakaj je bilo tako komercialno), avtorica potem nadaljuje z izjavo:
»Sledil je kralj kongoleške rumbe Sam Mangwana, ki je s svojo preprosto glasbeno politiko
uspel doseči vso polnost. Na tem koncertu je postalo jasno, kakšna je razlika med glasbo, ki
poskuša prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po tihem splazi v uho in napolni telo s
sproščenostjo«. Ta glasbena ocena je zopet zelo splošna, s premalo teže in argumentacije, ne
vemo, kakšna je to preprosta glasbena politika, kaj je to polnost (ne omenja nobenih glasbenih
instrumentov, ki so ustvarjali polnost ali v nasprotnem primeru komercialnost). Nenazadnje
gre za glasbeno kritiko, ki naj bi vsebovala malo bolj detajlne opise.
Poslušalec tako dobi občutek, da je avtorica sama razdvojena med tem ali je Druga Godba
izpolnila njena pričakovanja ali ne.
1.2.4 EGRESSIO
Ta korak naj bi razbremenil poslušalce, je nekak lepotni dodatek, ki omogoča, da
govornik/pisec besedila zablešči. Lahko bi ga delno našli v samem uvodu, ko avtorica piše, da
je bil festival Druga Godba zelo ambiciozno zastavljen, čeprav je učinek degresije večji po
predstavitvi argumentov (npr. kritičnih). V tem primeru pa je mišljen kot lepotni dodatek, ki
napoveduje pozitivno mnenje o festivalu, ki pa se nadalje izkaže za drugačno. Lahko bi rekla,
da gre celo za »zavajanje« poslušalcev, bralcev.
1.3. ELOCUTIO
V tem koraku moramo argumente, ko smo jih razvrstili po sestavnih delih govora, še
ubesediti. Gre torej za govorno dejavnost, v kateri izbiramo besede tako, da bodo imele
največji učinek pri poslušalcih. Ta korak je nerazdružljiv z inventio in dispositio, medsebojno
se prepletajo, saj razmišljamo, iščemo, razporejamo v besedah, ki jih potem stilistično
dovršimo in izrečemo.
Govorni dogodek je po Romanu Jakobsonu sestavljen iz: pošiljalca (v tem primeru avtorice
teksta), sporočila (recenzije festivala Druga Godba) in naslovljenca (poslušalci Marša).
5
Lovar Uša Analiza teksta
V okviru izrekanja avtorica barva naslednje besede: toplo ozračje, neverjetna samosvojost,
udarna Mercedes Peon, hladni Švedi in tako vpliva na poslušalčevo sliko oz. mnenje. Barve
izdajajo željo in prikrivajo predmet oz. se od njega oddaljujejo.
V tekstu najdemo še nekaj figur:
Katahreza (ko ne obstaja dobesedni izraz, ampak je le ta figuriran2): derviši, politični clash,
glasbena zadeva.
Hiperbola (pretiravanje s povečevanjem ali pomanjševanjem): »…smo bili cele noči
prepuščeni zvokom istih dimenzij.«
/Kaj naj rečem? Imenitno! A ste pregledali vse retorične figure /
1.3.1 EPILOG
Potem, ko avtorica pokritizira še ostale nastopajoče, sledi še epilog (v katerem lahko avtor
spregovori iz vsega srca, poseže po vseh orodjih patetične igre), vseboval pa naj bi:
Kratko ponovitev in povzetek
Raven občutkov
V tekstu najdemo epilog, v katerem avtorica res naredi povzetek (»Druga Godba je bila vedno
sinonim za drugačno glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A letos se je spremenila v
populistični dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala smo bili cele noči
prepuščeni zvokom istih dimenzij.«, ki pa se nekako ne ujema z večino prejšnjih argumentov,
ocen glasbenih ustvarjalcev. Hkrati še na kratko ponovi lastne vtise nastopajočih skupin in
bežno izpostavi lastne kriterije za Drugo Godbo (petje originalnega besedila).
Pred zadnjim odstavkom prikaže še stanje glasbenega sveta (Afrika, ZDA, Evropa-
mimogrede, Natasha Atlas ne sodi po nobenih kriterijih v evropsko glasbeno sceno, tudi če
večinoma igra po Evropi), ki pa ni bistveno za osrednjo temo. Hkrati meče v en koš slovenske
glasbenike, Peonovo in Atlasovo, ki pa so kljub očitani »komercialnosti« prikazali vsak svojo,
avtentično in raznoliko glasbeno zgodbo.
Zadnji odstavek je namenjen organizatorju oz. razmisleku o identiteti festivala. Očita jim
preveliko spogledovanje s popom, kar je razvidno skozi cel tekst. V tem odstavku bi lahko
prepoznali raven občutkov, ki ga doseže z očitki na pop-godbo, kar poslušalcu ostane v
2 Figuriranost je umetna kombinacija naravnih prvin
6
Lovar Uša Analiza teksta
spominu tudi zaradi tega, ker je to povedala na koncu (to, kar povemo na koncu, si ljudje
najbolj zapomnijo).
To so bili trije najpomembnejši kanoni retorike po Aristotelu, sledita še dva:
1.4. ACTIO
Predstavlja igro govorca, njegove gibe in izrekanja (govorna dramaturgija). Ta kanon je
pomemben za javne govore (sodne) in v primeru moje analize teksta ni pomemben.
1.5. MEMORIA
Temelji na zbirki stereotipov, intertekstualnosti, ki se mehanično prenaša.
Obe operaciji že pri Starih nista bili glavni predmet klasifikacije, zato so se ohranili le trije
prej omenjeni kanoni (inventio, dispositio, elocutio).
Lahko bi rekla, da je z vidika treh kanonov retorike tekst delno strukturiran; ima torej uvod,
jedro in zaključek, vendar posamezni deli znotraj njih manjkajo oz. so šibki. Argumenti niso
razvrščeni od najšibkejšega do najmočnejšega, so prej pomešani med sabo in tako ne
ustvarjajo enotnega stališča do samega dogodka.
2. ANALIZA TEME S STALIŠČA TREH NAČINOV PREPRIČEVANJA
Poznamo tri načine, kako prepričati poslušalca:
LOGOS; najbolje prepričujemo z besedami, temu bi lahko rekli področje logičnih
dokazov. Le ti se delijo na dokaze zunaj tehne (ki jih ni moč iznajti) in dokaze znotraj
tehne (ki so v govornikovi moči). To lahko storimo z exemplumom, imagom,
argumentom, entimemom, tekmerionom, indicom, semionom.
Na ta način izvajamo pravično nasilje nad poslušalčevim duhom in pri tem ne upoštevamo
njegovega značaja, psiholoških nagnjenj, tu dokazi delujejo s svojo močjo. Iz tega vidika v
tekstu najdemo entimem. Avtorica govori o Drugi Godbi, že v začetku ne pove, da gre za
glasbeni festival, kasneje v tekstu to omeni (»Druga Godba je bila vedno sinonim za drugačno
glasbo, na kar opominja tudi njeno ime«), vendar še vedno ne pove dovolj natančno, kakšno
vrsto glasbe festival predstavlja. V tem primeru pušča bralca, da sam zapolni to praznino
(premiso, ki pa ni dovolj splošna, da bi jo lahko izpustila).
V tekstu sem našla še prepričevanje z dvoumnimi indici, npr.: »A letos se je spremenila v
populistični dogodek in namesto univerzalnega festivala smo bili…«. Sprva avtorica govori o
7
Lovar Uša Analiza teksta
sinonimu za drugačno glasbo (DG), potem pa pravi, da smo pričakovali univerzalnost. Ti dve
oznaki po sami vsebini ne gresta skupaj oz. ni jasno, kakšen festival naj bi Druga Godba bila.
Na ta način ji uspe prepričati laičnega poslušalca, da je festival zgrešil svoj namen. Prav tako
je dvoumno, kaj so to glasbene specialitete in komercializem. Nasprotno pa nas skuša
prepričati v kvaliteto s primerom oz. zgledom Hasne (ki je dokazala, da mešanje različnih
stilov glasbe ne prinese nujno izboljšanja glasbe).
ETOS predstavlja namišljene (ne nujno, lahko pa) lastnosti avtorja, ki jih kaže
poslušalcem zato, da naredi dober vtis. Za Aristotela je etos sestavljen iz: fronesis
(sposobnost avtorja, da tehta za in proti), arete (vtis odkritosti) in eunoie (simpatičnost,
neizzivalnost).
Avtorica ne izpostavi nobene svoje lastnosti, ki bi vzbujala pozornost pri poslušalcih, se ne
predstavi. Skozi opis oz. oceno nastopajočih glasbenikov tehta za oz. proti, čeprav temu
tehtanju ne bi mogla pripisati objektivnosti oz. ocene ne stojijo trdno na tleh.
PATHOS za Aristotela predstavlja način prepričevanja, ki temelji na vzbujanju afektov
poslušalca. Govori o mreži strasti oz. o sestavljanki mnenj, ki se oblikujejo na strani
poslušalca, avtor pa sam presodi, na katera čustva poslušalca bo igral.
Avtorica v tekstu uporabi nekatere izraze, s katerimi ustvari na poslušalčevi strani določeno
mnenje oz. občutke, npr.: patetika (izraz, ki ga uporabi za različne izvajalce, večkrat in s tem
dosega mnenje, da je celoten festival zvenel patetično, poleg komercialnosti), komercialnost
( tudi ta izraz avtorica v tekstu uporabi večkrat, kar dodatno podpira trditev, da je festival
zvenel komercialno), neverjetna samosvojost (ki jo pripiše skupini Spaceways, vzbuja pri
poslušalcu nasprotno mnenje, torej, da je bilo na festivalu tudi nekaj kvalitete, čeprav ne pove
konkretno, kaj je bilo kvalitetno pri teh izvajalcih), hiperaktivno doživljanje (s katerim označi
že prej omenjeno skupino, ponovno vzbuja občutek kvalitete, a ponovno ni jasno, kaj s to
označbo konkretno misli. Zanimivo je tudi, da samo za Hasno El Bechario uporabi izraz
umetnica, medtem ko za slovenske ustvarjalce ne najde pozitivnih pridevnikov (slovenska
mojstrovina) in s tem jasno kaže na nenaklonjenost slovenski glasbeni sceni. Za ostale tuje
nastopajoče glasbenike uporabi naslednje izraze: kralj kongoleške rumbe (Sam Mangwana),
udarna Mercedes Peon, glasbeni produktivci (Spaceways), diva (Natasha Atlas), ki zvenijo
bolj pozitivno od slovenskih oznak in ponovno poslušalca zavedejo v stereotip o slovenski
glasbi.
8
Lovar Uša Analiza teksta
Še posebej zadnji odstavek zveni na ravni občutkov, v katerem avtorica daje nasvet
organizatorjem (»kako ohraniti festival v zastavljenih ambicioznih okvirjih…«). Zopet
avtorica ne pove, kaj misli z ambicioznimi okvirji 3, menim pa, da je festival Druga Godba
vse prej kot ambiciozno zastavljen (kot npr. festival Melodije morja in sonca). Nadalje
organizatorju očita nagrizenje identitete (oz. integritete v originalu) festivala, čeprav sama ne
daje občutka, da ji je le ta jasna. Pri poslušalcu pa na ta način (svetovanje s kritiko) vzbuja
občutek poznavanja situacije na glasbeni sceni in v končni fazi občutek, da festival ni več to,
kar je na začetku (v svojem bistvu) bil.
3. ANALIZA TEME S STALIŠČA KRITIČNEGA MIŠLJENJA(metoda TRON)
Pri analizi teme po metodi TRON si postavimo naslednja 4 vprašanja:
1. Katera je tema, ki jo moram razumeti?
2. Kateri je splošni razred kateremu tema pripada?
3. Kateri je opis teme?
4. Kakšna je pomembnost teme?
Druga Godba je glasbeni festival, ki predstavlja nekomercialno (alternativno), etno glasbo in
je namenjen publiki z izbranim glasbenim okusom (primer, kako naj bi bila tema opredeljena
po metodi TRON).
TEMA: Druga Godba
RAZRED: Glasbeni festival
OPIS: predstavitev nekomercialne/alternativne etno glasbe
NAMEN: seznanjanje publike z glasbo iz daljnih dežel, tudi njihovo kulturo
/Ste prvi, ki ste tole klasifikacijo naredili neoporečno /
V tekstu ni eksplicitno navedeno, da je Druga Godba glasbeni festival, čeprav je iz napisanega
(konteksta) to jasno (torej razred).
Opis Druge Godbe je bolj ohlapen (npr. sinonim za drugačno glasbo, univerzalni glasbeni
festival - tu avtorica omeni, da gre za glasbeni festival). Avtorica pripisuje festivalu
3 Ambiciozen: častihlepen, častiželjen, stremuški, pretirana želja po uveljavljanju
9
Lovar Uša Analiza teksta
ambiciozno zastavljene okvirje, ki pa se ne skladajo s samo identiteto in namenom festivala.
Navajam /v opombi/ opis/identiteto festivala po besedah direktorja DG Bogdana Benigarja4.
Namen Druge Godbe v tekstu ni omenjen jasno (žal pa to ni dovolj splošno znano kljub 19-
letni tradiciji festivala). Avtorica se v svoji oceni festivala osredotoči zgolj na glasbeno plat,
spregleda pa kulturni vidik; da imamo možnost videti in slišati nekoga iz npr. arabskega sveta,
da na ta način lažje razumemo njihovo kulturo.
V omenjenem intervjuju direktor festivala pove, da je namen festivala pripeljati v Slovenijo
glasbenike iz drugih kultur, predvsem tistih, ki še niso nastopile pri nas. Tako ni pomemben
samo glasbeni, ampak tudi kulturni vidik.
4. RAZČLENITEV TEME PO TOULMINOVI SHEMI ARGUMENTACIJE
V priloženem besedilu sem razčlenila glavno tezo po Toulminovi shemi argumentacije.
Poiskala sem argumentativne veznike, ki pričajo o prisotnosti argumentacije v tekstu. Nadalje
sem izluščila (ekstrakcija) argumente in sklepe ter jih razvrstila, kot si sledijo. Posamezne
sklepe sem morala preformulirati, saj pogosto v vsakdanji jezikovni rabi niso izraženi
eksaktno (natančno, pravilno). Iz teksta sem odstranila vse, kar ni pomembno za
argumentacijo (ozadje, stilistični okraski, ponovitve).
1.korak v Toulminovi shemi je formulacija trditve oz. sklepa, ki se v besedilu glasi takole:
1T: Kljub sinonimu za drugačno glasbo je letošnji festival Druga Godba zvenela komercialno.
Druga trditev, ki ni izrečena eksplicitno, pa jo je vendarle moč zaznati v besedilu je:
2T: Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi
kvalitetni in avtentični glasbeniki.
Trditev, da je bila letošnja Druga Godba komercialna, je podprta z naslednjimi dejstvi, ki
predstavljajo 2.korak v Toulminovi shemi (argumenti, premisami):
1A: Terrafolk so dali Drugi Godbi močan pečat komercialnosti in pretirane napihnjenosti.
2A: Katalena; še ena slovenska mojstrovina, je s svojo neprofesionalnostjo zvenela povprečno
in površno, polna pop-rockovske patetike.
4 »Druga Godba je internacionalni, alternativni glasbeni festival. Ponuja širok razpon glasbenih stilov od novega jazza, etno-elektronike, folk, rock, obscurni glasbeni stili, iz Cape Verde-skih otokov, Turegov iz Alžirije, sub-saharske Afrike«. Intervju z koordinatorjem DG g. Benigarjem objavljenim na internetu (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm). 4.8.2003
10
Lovar Uša Analiza teksta
3A: Natasha Atlas je ob združitvi vseh možnih stilov z arabskim zgrešila
avtentičnost/unikatnost.
4A: Čeprav so se Katalena, Natasha Atlas, Mercedes Peon in Terrafolk trudili izpostaviti
prvobitnost, se je vsak poskus končal v komercializmu.
Trditev, da so na letošnji Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni in avtentični glasbeniki,
podpirajo naslednja dejstva:
1A: Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje, večerna dejavnost je
prehajala v neke vrste mantro.
2A: Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost.
3A: Višek tradicionalizma smo letos doživeli s Hasno.
4A: Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in avtentičnost.
5A: Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo, improvizacijo in
sproščenostjo.
6A: Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z novodobno
multikulturalno inštrumentacijo.
Kot je iz sheme razvidno, imamo v tekstu dve nasprotujoči si trditvi /Če dobro premislite, si
pravzaprav nista nasprotujoči, ampak se dopolnjujeta: T1 … je zvenela komercialno. T2
Kljub komercialnim nastopom …/, vsako podpirajo svoja dejstva, ugotovimo pa lahko, da
drugo trditev-2T (Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi
nastopili tudi kvalitetni in avtentični glasbeniki.) podpira več dejstev oz. argumentov (6). Prvo
trditev 1T (: Kljub sinonimu za drugačno glasbo je letošnji festival Druga Godba zvenela
komercialno) pa podpirajo 4 trditve. Kot sem omenila že prej, je iz teksta razvidno, da je
avtorica razdeljena med tem, da je Druga Godba bila komercialna in, da kot taka ni izpolnila
njenih pričakovanj in med spoznanjem, da je bilo kljub tej komercialnosti več avtentičnih etno
glasbenikov.
Dejstva, ki podpirajo 1T so podprta z uporabo kvalifikatorjev (še ena, cele noči, veliko stvari,
trenutno poslušljivo, močan pečat /Takele navedke je, zaradi preglednosti, dobro dati ali v
navednice ali v ležeči tisk/), le ti pa še stopnjujejo že tako slab vtis.
Na drugi strani pa dejstva, ki podpirajo 2T, avtorica prav tako podpre s kvalifikatorji: vsa
polnost, toliko bolj zvesta, veliko energije, dober glas, neverjetna samosvojost, višek
tradicionalizma.
11
Lovar Uša Analiza teksta
3.korak po Toulminovi shemi predstavlja utemeljitev, ki služi kot most med dejstvi in
trditvijo in bi jo po obliki lahko uvrstili med topose oz. skupna mesta. V besedilu ene same
utemeljitve ni moč najti, lahko pa jo najdemo v posameznih dejstvih/argumentih, ki podpirajo
1T. Glasila pa bi se lahko nekako takole: »Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba
(etno, originalnost, tradicionalnost ali katerikoli drugi) večina nastopajočih letos ni izpolnila,
zato lahko rečemo, da je letošnja Druga Godba zvenela komercialno«. Ti kriteriji bi morali bi
jasno predstavljeni, šele potem, ko so, lahko nekoga ocenjujemo (glasbeno). Če pa avtorica
meni, da so ti kriteriji tako splošno znani (pa dejansko niso), da jih ni potrebno omeniti,
potem je res lažje pokritizirati glasbenike. Po besedah Bogdana Benigarja (programskega
direktorja festivala) navajam kriterije za nastop: »Trudimo se pripeljati nova imena,
ustvarjalce, ki še niso nastopali pri nas. Če povabimo nekoga iz Armenije (kot lani), si ljudje
ob poslušanju vsaj predstavljajo, kako Armenija izgleda. Koncept je zelo odprt, a še vedno
kompakten. Za slovenske avtorje veljajo posebni kriteriji; da je nastop njihov prvi, nekako
promocija skupine in glasbenega stila, poleg tega pa mora izpolniti že prej omenjene
kriterije«.5
4.korak v shemi predstavlja zavrnitev, ki v besedilu prav tako manjka, lahko pa bi se glasila
takole: »Mešanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije, povprečnosti in pop-
navdiha«. /Glede na to, kar v besedilu sicer piše, ali se le vam tako zdi?/
Po Toulminu lahko s posebnim kvalifikatorjem omilimo trditev (če je potrebno), ki pa ga v
besedilu ne najdem.
Po nizu dejstev, ki vsako zase podpira svojo trditev, v besedilu avtorica naredi na koncu še
primerjavo glasbene scene v Afriki, ZDA in Evropi, ki ni tako relevantna za samo temo, daje
pa bralcu občutek, da na Evropski glasbeni sceni prevladuje trend komercialnosti, kar naj bi
še podkrepilo njeno trditev o komercialnem duhu letošnje Druge Godbe, kot delu evropske
scene.
4.1 SHEMA ARGUMENTACIJE
TRDITEV (T) Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje, večerna
dejavnost je prehajala v neke vrste mantro.
DEJSTVA (D) Sam Mangwana je s svojo preprosto glasbeno politiko dosegel polnost.
5 Objavljeno na internetu: (http://geocities.com/ljubljanalife/drugagodba.htm).
12
Lovar Uša Analiza teksta
Višek tradicionalizma smo letos doživeli s Hasno.
Garmarna so izjema, ker so njihove predelave ohranile rustikalnost in
avtentičnost.
Spaceways so Metelkovo zapolnili z neverjetno samosvojostjo,
improvizacijo in sproščenostjo.
Mercedes Peon je dala koncertu veliko energije in dobrega glasu z
novodobno multikulturalno inštrumentacijo.
UTEMELJITEV (U) Kriterijev, ki jih zahteva festival Druga Godba (etno, originalnost,
tradicionalnost ali katerikoli drugi) večina nastopajočih letos ni
izpolnila, zato lahko rečemo, da je letošnja Druga Godba zvenela
komercialno (neizrečeno).
/Ne vem, ampak meni – glede na številne »pozitivne« atribute, ki jih
navajate kot dejstva – tole ne zveni kot naprimernejša utemeljitev …/
ZAVRNITEV (Z) Mešanje glasbenih stilov ne prinese nujno komercializacije,
povprečnosti in pop-navdiha (neizrečeno).
KVALIFIKATOR (K)
V večini primerov pa mešanje glasbenih stilov prinese izgubo
avtentičnosti (neizrečeno).
/Če eksplicitnih Z in K v besedilu ni, jih ne navajamo/
5. ANALIZA IN OCENA PO TREH KRITERIJIH VELJAVNE ARGUMENTACIJE
Teoretiki neformalne logike so malce predelali Toulminove kriterije za veljavno
argumentacijo,/No, s tovrstnimi kriteriji se Toulmin tudi ni kaj preveč ukvarjal; izdelal je le
shemo (veljavne argumentacije)/ po njihovem mora le ta izpolnjevati dva oz. tri osnovne
kriterije:
13
Lovar Uša Analiza teksta
1. Argumenti morajo biti sprejemljivi (v skladu z našim poznavanjem sveta, ne-resničnosti /Kako
ste tole mislili, ne-resničnosti?/, materialna resničnost).
Za večino argumentov oz. dejstev v tekstu bi lahko rekla, da so sprejemljivi, čeprav so subjektivnega
značaja, ki vsebuje premalo strokovnosti za glasbeno kritiko. Primer: « Vsak večer je bila na vrsti
druga animacija, drugo presenečenje, večerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro«. Ta
trditev ni nujno, da je v skladu z našim poznavanjem sveta, lahko si težko (ali pa tudi ne)
predstavljamo, kako so ti večeri izgledali in potemtakem nam ni nujno jasno, da ima to
pozitiven prizvok (kot je to avtorica verjetno hotela prikazati).
Podobno je z ostalimi dejstvi, ki bodisi podpirajo T1 ali T2.
2. Argumenti morajo biti primerno povezani s sklepom:
Relevantnost
Zadostnost
Argumenti so relevantni, saj med njimi obstaja povezava (če vzamem skupine argumentov, ki
podpirajo en sklep). Vsaka skupina argumentov pelje v eno smer, čeprav o zadostnosti njih za
izpeljavo bodisi T1 ali T2 nisem prepričana. Predvsem jim manjka strokovnosti, avtoritete in
pomembnih informacij o glasbenikih, ki bi argumentom dali težo in globino in bi obe trditvi
(Kljub komercialnim nastopom večine izvajalcev so na Drugi Godbi nastopili tudi kvalitetni
in avtentični glasbeniki-T1 in Vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje,
večerna dejavnost je prehajala v neke vrste mantro-T2) lažje sprejeli. Tako pa ostajamo
razpeti (če že nismo sami bili priča festivalu) med tem, ali je bil festival komercialen ali
kvaliteten. /Khm, a je oboje res povsem nezdružljivo?/
Torej, argumentacijo ocenjujem kot delno neveljavno, ker kljub sprejemljivosti in
relevantnosti (ki sta tudi pogojni) argumenti niso zadostni za izpeljavo sklepa, da je letošnja
Druga Godba zvenela komercialno. Hkrati v sami Toulminovi shemi manjkajo utemeljitev,
zavrnitev in kvalifikator, kar je po njegovih kriterijih že znak neveljavne argumentacije.
/Ne čisto: utemeljitev v argumentacijah pogosto umanjka, ker jo je iz razmerja med
argumentom (dejstvom) in sklepom (trditvijo) ponavadi lahko rekonstruirati. Zavrnitev in
kvalifikator pa v »poljudnih« tekstih sploh pogosto umanjkata, sta pa nujna v znanstvenih
besedilih/
14
Lovar Uša Analiza teksta
ZAKLJUČEK
Po celoviti analizi priloženega besedila lahko podam naslednje ugotovitve. Avtorica se v
tekstu ne predstavi (etos), tako da bralec nima informacije, kdo je, kaj počne. S avtorica tem
izgubi moč prepričevanja z avtoriteto. Delno na začetku pritegne pozornost poslušalca
(večerna dejavnost, neke vrste mantra), ne napove pa o čem bo govorila.
V besedilu nisem našla jasne definicije festivala Druga Godba (formula stasis), ki predstavlja
osrednjo temo in je žal premalo splošno znana, da jo bi lahko avtorica brezbrižno izpustila.
Verjetno tudi sama ni čisto prepričana kakšno je poslanstvo festivala. Po teh začetnih napakah
avtorica predstavi svoje argumente (ki eni podpirajo trditev, da je festival bil komercialen in
drugi, ki podpirajo trditev, da je bil kvaliteten in avtentičen), ki pa se med seboj prepletajo,
tako spodbijajo drug drugega, na koncu si bralec ne more ustvariti enotnega mnenja o tem,
kakšen je bil festival Druga Godba. Poleg tega avtorica ne predstavi nobenega nasprotnega
argumenta, zato tudi ne more nobenega potolči, zavrniti, s čimer bi njeni argumenti pridobili
na moči.
Ocene nastopajočih so preveč splošne, da bi sodile v kategorijo glasbene kritike. Vsebujejo
premalo detajlnih opisov (instrumentov, glasbenikov, stilov), hkrati pa skuša z določenimi
oznakami (glasbena poetika, glasbena politika, bizarna besedila, hiperaktivno doživljanje…)
ustvariti vtis, da to sceno obvlada. Prav tako pa pri ocenah nastopajočih meče v isti koš tako
raznolike glasbenike (Natasha Atlas, Mercedes Peon, Katalena, Terrafolk), da lahko
poslušalec izgubi zaupanje v njeno besedo in poznavanje glasbe.
Kot sem že omenila na začetku, avtorica ne poskuša prepričati z etosom, zato pa toliko bolj s
patosom; z besedami (patetika, komercialnost), ki jih večkrat ponavlja in pri bralcu ustvarja
določene občutke. Z entimemom (definicija festivala Druge Godbe) poslušalca prepusti k
lastni (in ne nujno pravi) interpretaciji te premise oz. definicije.
Kljub določenim pomanjkljivostim, ki sem jih predstavila skozi analizo, avtorica uspe s
svojim stilom pustiti negativen prizvok nad letošnjim festivalom Druga Godba (kar je bil
verjetno njen namen, saj je bila očitno razočarana). Verjetno pa uho poznavalca ni nasedlo
ohlapnim in presplošnim opisom/ocenah glasbenih ustvarjalcev letošnje Druge Godbe.
15
Lovar Uša Analiza teksta
Kljub morebitni večji količini »pop prizvoka« pri nekaterih nastopajočih, si upam trditi, da je
letošnja Druga Godba ponudila dovolj pestro in kvalitetno paleto glasbenih stilov in da je
izpolnila večino pričakovanj drugačne glasbe in kulture željnih ušes in oči.
/IMENITNO! ČE ODPRAVITE ŠE TISTIH NEKAJ SLOVNIČNO-PRAVOPISNIH NAPAK VAM DAM 10./
16
Lovar Uša Analiza teksta
LITERATURA
Verbinc, France. Slovar tujk. Cankarjeva založba v Ljubljani, 1979
Barthes, Roland. Retorika starih/Elementi semiologije. Škuc: Znanstveni inštitut
filozofske fakultete, Ljubljana, 1990
Zapiski iz predavanj
Skripta za predavanja
PRILOGE
Besedilo (predmet analize)
Radio Marš, 90, 8MHz www.radiomars.siavtor : Bednaršek Ninadatum: 04.06.2003minutaža:
Druga godba 2003
Letošnja Druga Godba je izzvenela. Zvrstilo se je 7 koncertov, 12 različnih izvajalcev, ki so
dali festivalu različne barve in energije. Pravzaprav je bil festival zelo ambiciozno zastavljen,
vsak večer je bila na vrsti druga animacija, drugo presenečenje. Vse skupaj je prešlo v
večerno dejavnost, neke vrste mantro, ki je niste hoteli zamuditi, ker je bil up, da bo vsaj v
tem tednu komercialna glasba padla pod bolj plemenitimi zvoki, preprosto premočan.
Zgodba Druge Godbe se je začela z vrtečimi se derviši iz Damaska, ki so padali v trans pod
taktirko šejka Hamza Shakkur-ja in sirskega.Ensambla Al-Kindi. Tudi prizorišče naslednjega
dne je ostalo nespremenjeno, in sicer sta ga zaznamovala Ned Rothenberg in Samir & Wissam
Joubran iz Palestine. Kombinacija, ki napoveduje ne samo politični clash, ampak tudi
nezdružljivost glasbene poetike. Če je prvi izzvenel dekadentno in odprl vpogled v trenutno
17
Lovar Uša Analiza teksta
glasbeno dogajanje na ameriški sceni, pa sta brata Joubran očarala s svojimi prefinjenimi
tradicionalnimi zvoki in tako tudi ustvarila glasbeni ambient Bližnjega Vzhoda.
V torek je na Vodnikovi domačiji je dal David Evans bluesu značilno barvo ameriškega juga,
zraven pa vkomponiral še nenadomestljivi country.
Če se je do takrat Druga Godba odvijala v bolj ali manj hermetičnih prostorih, je svoj zagon
dobila z odprto atmosfero Križank, kar se je poznalo tudi v številčnejšem obisku publike.
Toplo ozračje so še bolj razgreli Terrafolk, ki so dali Drugi Godbi močan pečat
komercialnosti in pretirane napihnjenosti. Sledil je kralj kongoleške rumbe Sam Mangwana,
ki je s svojo preprosto glasbeno politiko uspel doseči vso polnost. Na tem koncertu je postalo
jasno, kakšna je razlika med glasbo, ki skuša prodreti s svojo agresivnostjo in glasbo, ki se po
tihem splazi v uho in napolni telo z sproščenostjo.
Še ena slovenska mojstrovina pod imenom Katalena je skušala prepričati vsega vajena ušesa v
petek, a so s svojo neprofesionalnostjo prepričali tudi sebe, da bo pot še dolga. Koncert je
izzvenel povprečno in površno, poln pop-rockovske patetike, ki se je nikakor nismo uspeli
znebiti niti pod Natacho Atlas. Diva združuje elemente plesne glasbe, rapa, drum`n`bassa,
R&B-ja, hindi popa in vse to začini z arabsko mešanico zvokov, problem je le, da je zadnjega
absolutno premalo, da bi prepričala s svojo unikatnostjo.
Zato pa toliko bolj zvesta ostaja glasbeni tradiciji umetnica iz Alžirije, Hasna El Becharia.
Navkljub slabi vokalni spremljavi je uspela s svojo ritmiko pokazati, kako lahko glasba v
današnjem svetu ohrani svoje primarne glasbene korenine, predvsem pa je dokazala, da
mešanje različnih stilov glasbe ne prinese nujno izboljšanja glasbe kot take, in zato ne sme
postati del globalizacijske logike.
Za njo je na oder stopila udarna Mercedes Peon, ki je zavrtela glasbeno dogajanje popolnoma
v drugo smer, kot se je začelo. Razpeta med zvoki Galicije in novodobno multikulturalno
(beri:popy) inštrumentacijo je koncertu dala veliko energije z dobrim glasom, a pustila vseeno
še kar nekaj prostora za nove izzive, ki so jih zahtevali hladni Švedi iz Garmarne. Z vsakim
novim komadom so nam razkrivali srednjeveške balade z naravnost bizarnimi besedili skozi
sintetične zvoke progresivnega rocka, folka in drum`n`bassa sedanjosti. Za razliko od vsega
18
Lovar Uša Analiza teksta
slišanega je Garmarna pravzaprav izjema, ker se predelav loteva na način, ki ne izpade
komercialen, ampak rustikalnosti »da« dihat na sodoben način.
Finalna večer je pripadla chikaškim glasbenim produktivcem, ki so si nadeli ime Spaceways
Inc. (Incorporated). Menzo pri koritu na Metelkovi so zapolnili z neverjetno samosvojostjo,
hiperaktivnim doživljanjem in popolno sproščenostjo na temo improvizacije v free/funk jazzu.
Tako so z odličnim koncertom zaključili festival in dali Drugi Godbi to, kar se je vseskozi
zdelo, da ji manjka.
Druga Godba je bila vedno sinonim za drugačno glasbo, na kar opominja tudi njeno ime. A
letos se je spremenila v populistični dogodek in namesto univerzalnega glasbenega festivala
smo bili cele noči prepuščeni zvokom istih dimenzij.
Veliko stvari, ki so se izdajale za lokalne glasbene specialitete, se je odelo v pop-rock zvoke
in tako izgubilo svojo avtohtonost. Petje originalnega besedila z močnim vokalom v ospredju
na žalost še ne pomeni unikatnosti, posebej če glasbeni folklori odvzamejo svojo prvobitnost
in jo pretvorijo v trenutno poslušljivo glasbeno zadevo, ki je zagotovo samo modna muha brez
prihodnosti.
Čeprav so se Katalena, Natacha Atlas in Mercedes Peon, sploh pa Terrafolk še tako trudili, da
bi izpostavili prav to prvobitnost, se je vsak poskus končal v komercializmu, ki se postal
prepoznaven znak Druge Godbe. Zato pa so Garmarna toliko bolj izstopali, ker so znali
tradiciji prisluhniti in ji dati drugačen nagovor.
Druga Godba pa nam je vseeno dala občutek, kaj se dogaja v globalizacijskem kotlu
glasbenega sveta. V Afriki ostajajo zadeve bolj ali manj tradicionalne, četudi pobirajo
elemente drugih kultur, jim znajo pričarati afriški navdih. Višek tradicionalizma smo letos
doživeli z Hasno, Mangwana pa se vedno bolj vrača k odkrivanju lastnih korenin.
V ZDA je stvar popolnoma različna. Glasbeno izkustvo ne temelji več na muzikalnosti,
ampak se vse bolj uveljavlja mikrotonalnost kot prevladujoča zvrst. Vse zavzame zelo
abstraktno obliko, komunikacija med glasbili se ohranja skozi neodvisnost vsakega
glasbenika. To sta dokazala Rothenberg in Spaceways Inc., ki so kazali podobne glasbene
tendence.
19
Lovar Uša Analiza teksta
Za Evropo pa je značilen klasičen vzorec mešanja glasbenih zvrsti, brez ustrezne glasbene
podlage, zato vse dobilo približno podoben zvok. Terrafolk, Katalena, Atlasova, Peon
vzamejo glasbeno zapuščino in jo skušajo »posodobiti«, pri tem pa izgubijo točno to, kar se
trudijo ohraniti-posebnost. Glasbeno tradicija je velik zaklad, ki nudi ogromno možnosti za
glasbene ustvarjalce,vendar jo je treba negovati na drugačen način in ne le v skladu s
trenutnimi trendi.
Zato morajo drugo leto organizatorji temeljito razmisliti, kako ohraniti festival v zastavljenih
ambicioznih okvirjih, saj je prišlo letos do prevelike zasičenosti z nezaželenimi elementi. V
želji, da bi v vsakem primeru izpeljali ta festival, so močno nagrizli njegovo integriteto. Če
pa tega niso spoznali, je mogoče drugo leto boljše preimenovati festival v pop-godba, da
bodo obiskovalci vedeli, po kaj so prišli.
20