Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in absentizma ......aktivnost in absentizem. Zaradi razumevanja konteksta, smo najprej pripravili primerjavo Slovenije z drugimi evropskimi

»Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.«

Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in absentizma starejših v

Sloveniji in v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija

(POROČILO)

Avtorji:

Dr. Jana Žnidaršič (vodja projekta)

Simon Colnar, mag.

Dr. Vlado Dimovski

Dr. Barbara Grah

Dr. Nada Zupan

Dr. Metka Tekavčič

Ljubljana, 31.1.2019

1

POVZETEK

Na podlagi izvedenih analiz in pregleda relevantne literature ključne ugotovitve lahko strnemo v

naslednje točke:

Slovenija se v okviru proučevanih držav uvršča med države z najnižjim deležem zaposlenosti

starostne kohorte 55+ let med vsemi zaposlenimi, saj le-ta znaša 16,1% in je 3,7 odstotne točke

pod deležem Evropske unije (v nadaljevanju EU). Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da je v

Sloveniji precej pod EU povprečjem predvsem zaposlenost starih od 60 do 69 let, zato bi bilo

smiselno načrtovati posebne ukrepe aktivnega in zdravega staranja za to skupino, da bi spodbudili

njihovo daljšo delovno aktivnost.

Na manjšo delovno aktivnost starejših v Sloveniji poleg institucionalnih dejavnikov (npr.

upokojitvene starost, razpoložljive oblike in ponudba dela po upokojitvi) vpliva tudi dojemanje dela

kot tveganja za zdravje in je tudi zato prisotna želja po izstopu iz delovne aktivnosti. Načrtovanje

ukrepov bi zato moralo posegati na področje oblikovanja in prilagajanja dela in delovnih mest ter

načinov ravnanja s starejšimi zaposlenimi pri zaposlovalcih, vključno z ukrepi za spreminjanje

negativnih stereotipov in posledične diskriminacije starejših.

Usposobljenost in stopnja razvitosti generičnih spretnosti (kot so besedilne, matematične in

reševanje problemov v visoko tehnoloških okoljih) je za starejše na bistveno nižji ravni, kar

zmanjšuje njihovo zmožnost uspešnega dela ob naraščajočih zahtevah po znanju, obvladovanju

novih tehnologij in ustvarjalnemu reševanju problemov. Podaljševanje delovne aktivnosti starejših

bo torej možno le ob vlaganju v njihovo usposobljenost za delo v prihodnosti, vključno z

usposabljanjem na delu in drugimi oblikami vseživljenjskega učenja.

Regija KRVS je po večini kazalcev zaposlenosti, usposobljenosti in spretnostih ter delovne aktivnosti

in zdravja nasploh in za kohorto 55+ pod slovenskim povprečjem. Hkrati pa so med regijami znotraj

KRVS precejšnje razlike. Najbolj zaostajajo Zasavje, Koroška, Posavje in Pomurje. Delovna aktivnost

starejših je v Pomurju sicer nadpovprečna, vendar je to verjetno predvsem rezultat pospešenega

staranja prebivalstva in negativnih neto migracij ter posledičnega pomanjkanja mlajše delovne sile.

Za leto 2017 odstotek bolniškega staleža za Slovenijo znaša 4,2% (3,4% pri moških in 5,2% pri

ženskah). V starostni kohorti od 15 do 44 let v Sloveniji znaša odstotek bolniškega staleža 3,4%, v

starostni kohorti od 45 do 54 let v Sloveniji je odstotek bolniškega staleža enak 4,6% in v starostni

kohorti 55+ let v Sloveniji je odstotek bolniškega staleža enak 6,7%. Slednja tudi beleži precejšnjo

rast koledarskih dni bolniške odsotnosti (55,9%). Vendar pa podrobnejši pregled podatkov pokaže,

da pripadniki starostne kohorte 55+ let pravzaprav najredkeje koristijo bolniški stalež, vendar ko se

le-to zgodi, bolniški stalež traja izrazito dlje kot v ostalih starostnih kohortah. Problematika

dolgotrajnih bolniških staležev se v Sloveniji povečuje, verjetno tudi zaradi zaostrovanja pogojev

pri odločanju o invalidskem upokojevanju, saj je za obdobje zadnjih nekaj let značilna okrog 2,5%

negativna rast števila prejemnikov invalidskih pokojnin.

Podobno kot velja za druge regijske kazalce, tudi pri zdravstvenem absentizmu in posledicah

slabega zdravja prednjačijo Zasavje, Koroška in Posavje. V teh regijah je največ primerov bolniških

odsotnosti, te odsotnosti so v povprečju daljše, beležijo največji porast števila primerov bolniške

odsotnosti na sto zaposlenih od 2010 do 2017 ter najnižje povprečne starosti invalidskega

upokojevanja.

Management zdravja in delovne aktivnosti starejših mora biti del celovitega modela managementa

starost (angl. Age Management) in mora vključevati ukrepe izboljšav na področjih delovnih, psiho-

2

socialnih, ekonomskih in okoljskih dejavnikov dela in življenja in to hkrati na različnih nivojih, od

posameznika, podjetja (oz. druge organizacije v vlogi zaposlovalca starejših), strokovnih in

interesnih združenj (vključno z Gospodarsko zbornico), do regionalnih in državnih inštitucij.

3

KAZALO VSEBINE

Uvod ........................................................................................................................................................ 5

1 Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in absentizma starejših v Sloveniji in v Kohezijski regiji

Vzhodna Slovenija (KRVS) ...................................................................................................................... 6

1.1 Primerjava statističnih podatkov o zaposlenosti in delovni aktivnosti starejših v Sloveniji z

drugimi evropskimi državami in državami OECD ................................................................................ 7

1.2 Zaposlenosti in delovne aktivnosti glede na starost v KRVS in njenih regijah ............................ 26

1.3 Izobrazba, usposabljanje in spretnosti starejših v KRVS in njenih regijah .................................. 35

1.4 Statistični podatki o zdravju in zdravstvenem absentizmu v KRVS in njenih regijah .................. 38

2 Nabor najrelevantnejših enot literature in virov na temo aktivnega in zdravega staranja

zaposlenih ............................................................................................................................................. 60

3 Nabor relevantne literature (v krepkem zapisu so ključna dela, predstavljena v tabeli 27) .......... 66

KAZALO TABEL

Tabela 1: Delež zaposlenih po starostnih skupinah med vsemi zaposlenimi po izbranih evropskih

državah za leti 2010 in 2018 ................................................................................................. 9

Tabela 2: Primerjava deleža zaposlenih po posameznih starostnih skupinah in državah, za leti 2010 in

2018 .................................................................................................................................... 12

Tabela 3: Projekcija deleža starejših delavcev (od 55 do 64 let) kot delež vseh zaposlenih (od 20 do 64

let) ....................................................................................................................................... 14

Tabela 4: Povprečna delovna doba za leto 2017 .................................................................................. 15

Tabela 5: Brezposelnost po starostnih skupinah (v %) za leti 2010 (Q4) in 2018 (Q3) ......................... 18

Tabela 6: Dolgotrajno brezposelni v starostnih skupinah 15-74 in 55-74, za leti 2010 in 2018 ........... 20

Tabela 7: Pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016 ............... 22

Tabela 8: Vpliv dela na zdravje po starostnih skupinah za leto 2015 ................................................... 25

Tabela 9: Podatki o prebivalcih in bruto domačem proizvodu v slovenskih regijah ............................ 27

Tabela 10: Delovno aktivno prebivalstvo za Slovenijo po statističnih regijah in starostnih skupinah za

leti 2010 in 2017, absolutno število ter deleži .................................................................... 29

Tabela 11: Struktura delovno aktivnega prebivalstva za Slovenijo po statističnih regijah in starostnih

skupinah za leti 2010 in 2017 .............................................................................................. 30

Tabela 12: Gibanje deleža registrirane stopnje brezposelnosti med leti 2014 in 2018 ........................ 31

Tabela 13: Brezposelnost po statističnih regijah in starostnih kohortah za leti 2011 in 2017 ............. 33

Tabela 14: Brezposelnost mladi in starejši za leto 2018 ....................................................................... 34

Tabela 15: Dolgotrajno brezposelni za leto 2018 ................................................................................. 34

Tabela 16: Povprečno število let šolanja glede na starost v letih 2010 in 2017 ................................... 36

Tabela 17: Povprečno število doseženih točk pri besedilnih spretnostih glede na starost in regijo .... 37

Tabela 18: Povprečno število doseženih točk pri matematičnih spretnostih glede na starost in regijo

............................................................................................................................................ 37

Tabela 19: Povprečno število doseženih točk pri spretnostih reševanja problemov v visoko

tehnološkem okolju glede na starost in regijo .................................................................... 38

4

Tabela 20: Bolniški stalež, starostne skupine in spol, različni kazalniki za leti 2010 in 2017 ................ 42

Tabela 21: Absentizem po regijah in po spolu za leti 2010 in 2017 ...................................................... 45

Tabela 22: Ocena absentizma po regijah in po starostnih kohortah za leti 2010 in 2017 .................... 50

Tabela 23: Bolniški stalež glede na nosilca bremena stroškov, Slovenija (% BS) v obdobju 2008 do

2016 .................................................................................................................................... 51

Tabela 24: Bolniški stalež po spolu, starosti, skupinah bolezni in letih ................................................ 53

Tabela 25: Stopnje rasti povprečnega števila uživalcev pokojnin po letih (v %) .................................. 57

Tabela 26: Starostne in invalidske pokojnine po regijah za leto 2017 .................................................. 58

Tabela 27: Pregled nejrelevantnejših enot literature in virov, glede na fokus raziskovanja v kontekstu

aktivnega in zdravega staranja............................................................................................ 63

KAZALO SLIK

Slika 1: Pričakovana demografska slika Slovenije do leta 2060 .............................................................. 7

Slika 2: Stopnja zaposlenosti starejših delavcev od 55 do 64 let za leto 2017 ..................................... 10

Slika 3: Razlogi, zakaj prejemniki pokojnin nadaljujejo z delovno aktivnostjo ..................................... 16

Slika 4: Indeks aktivnega staranja v Sloveniji v primerjavi z EU 28 ....................................................... 24

Slika 5: Povprečne bolniške odsotnosti za Slovenijo za leto 2017 ........................................................ 39

Slika 6: Delež zaposlenih po pogostosti bolniške odsotnosti za leto 2017 ........................................... 40

Slika 7: Ocenjena kakovost dimenzije zdravja v slovenskih regijah ...................................................... 59

Slika 8: Sistemski, integrativni, celostni model managementa starosti na organizacijski ravni ........... 64

5

Uvod Prihodnja ponudba zdrave, usposobljene in motivirane delovne sile je eden od glavnih dejavnikov

trajnostnega gospodarskega razvoja. Demografski trendi, ki jih v razvitem svetu zaznamujeta padanje

natalitete in podaljševanje življenjske dobe, vplivajo na staranje prebivalstva in s tem predstavljajo

pomemben omejitveni dejavnik razvoja. Kljub pričakovanjem, da bo razvoj tehnologije (npr.

avtomatizacija, robotizacija, umetna inteligenca) vplival na zmanjšano potrebo po določenih delovnih

mestih, bodo po drugi strani ljudje morali opravljati nova in drugačna ter razvijati nove, predvsem

digitalne kompetence. Družbene in strokovne razprave ter razvojni dokumenti EU in drugih razvitih

držav ne puščajo dvoma, da bomo v prihodnosti ljudje morali delati več in predvsem dlje. To še posebej

velja za Slovenijo, ki se z nizko stopnjo zaposlenosti v starostnem razredu 55 – 64 let nahaja na samem

repu držav EU, hkrati pa so predvidevanja, da se bo prebivalstvo Slovenije staralo hitreje od

evropskega povprečja. Če želimo, da bodo starejši delavci podaljševali svoje delovno življenje in

ohranjali delovno aktivnost, moramo poskrbeti, da bodo zdravi in čili za delo čim dlje.

Zdravo in aktivno staranje je torej eden od glavnih slovenskih izzivov, kot takšno prepoznano tudi v

Strategiji dolgožive družbe, ki jo je vlada RS sprejela julija 2017. Strategija predvideva glavna področja

in ukrepe, s katerimi bi vplivali na zdravje in aktivno staranje prebivalcev Slovenije. Strategija tudi

prepozna potrebo po regionalnih prilagoditvah, saj omenja, da je staranje v regijah neenakomerno.

Predvidevamo, da so za podaljševanje delovne aktivnosti in ponudbo delovne sile poleg staranja

pomembni še drugi dejavniki, ki se med regijami tudi precej razlikujejo, kot npr. gospodarska razvitost,

izobraženost prebivalstva, psiho-socialni in okoljski dejavniki. Po vseh teh dejavnikih kohezijska regija

Vzhodne Slovenije (v nadaljevanju KRVS) zaostaja za Zahodno Slovenijo (v nadaljevanju KRZS),

precejšnje razlike pa so tudi med regijami znotraj KRVS. Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in

absentizma starejših v Sloveniji in v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, ki smo jo pripravili po naročilu

Gospodarske zbornice Slovenije, zato zajema širši pregled dejavnikov in poglobljen pogled v delovno

aktivnost in absentizem. Zaradi razumevanja konteksta, smo najprej pripravili primerjavo Slovenije z

drugimi evropskimi in OECD državami glede staranja, delovne aktivnosti in zaposlenosti ter zdravja in

absentizma. Nadaljevali smo z regijskim pogledom, ločeno za delovno aktivnost, usposobljenost ter

zdravje in absentizem.

Poročilo zaključimo s pregledom ključne literature s področja zdravja in aktivnega staranja. Dobro

poznavanje tako teorije kot ugotovitev različnih raziskav je namreč ključno za oblikovanje smiselnih in

regionalno prilagojenih ukrepov. Glede staranja in fizične zmožnosti za delo namreč obstaja veliko

napačnih predstav, ki vodijo do starizma in diskriminacije starejših v delovnih okoljih, kar negativno

vpliva na podaljševanje njihove delovne aktivnosti. Staranje namreč ni bolezen, je biološki proces, ki

se prične ob rojstvu in na kvaliteto staranja lahko vplivamo, tudi z ustrezno delovno aktivnostjo.

Spodbudne rezultate so prispevale mnoge študije (Calvo, 2006; Dhavad et al., 2006; Dychtwald et al.,

2006), ki so pokazale močno pozitivno povezavo med delom in zdravstvenim stanjem starejših. Zgodaj

upokojeni so v povprečju slabšega zdravja kot enako stari, ki so dlje aktivni. Pri ljudeh, ki so svoje

delovno življenje podaljševali ali pa enako intenzivno opravljali druge, na primer prostovoljne

dejavnosti, so beležili boljše zdravstveno stanje in v povprečju daljše življenje, kot pri tistih, ki niso bili

aktivni (Žnidaršič, 2017).

Številne študije tudi potrjujejo, da starost ni temeljni vzvod za izostanke z dela. Dodič Fikfak (2017)

navaja rezultate študij, ki so pokazali, da so poškodbe pri delu in z njimi povezani izostanki

najštevilčnejši v starostni skupini 35–44 let, med starejšimi zaposlenimi pa jih je občutno manj. Prav

6

tako tudi Bilban (2008) navaja, da starejši zaposleni ne izkazujejo več izostankov z dela glede na mlajše,

ter dalje opozarja na mnoge prednosti starejših, kot na primer večji občutek odgovornosti, natančnosti

ter večja vztrajnost. Isti vir opozarja tudi na nekatere mite, ki držijo, na primer, da so starejši

počasnejši, si slabše zapomnijo itd.

Raziskave navajajo (npr. Ilmarinen, 2006; Rolland, 2004), da je večina bolezni zaposlenih, starejših od

45 let (artritis, motnje sluha in arterijska hipertenzija), obvladljive narave in ljudje zaradi teh bolezni

ne izostajajo z dela več kot njihovi mlajši sodelavci. Pogosto starejši zaposleni z izkušenostjo in

modrostjo uspevajo nadomeščati s starostjo pogojene slabše zmogljivosti ter posledično vzdrževati

isto raven produktivnosti in inovativnosti, kot njihovi mlajši sodelavci.

Številni miti, in tudi nekateri nasprotujoči-si rezultati raziskav v zvezi z zaposlovanjem, delovno

aktivnostjo ter absentizmom starejših v Sloveniji in v tujini, predstavljajo izziv in močan vzvod za

prepoznavanje potrebe po poglobljenem in večstranskem razumevanju problematike staranja, zdravja

in delovne aktivnosti. Naš nabor najrelevantnejših enot tujin in domačih avtorjev literature s področja

aktivnega in zdravega staranja zaposlenih ter managementa starejših ponuja kakovostno podlago za

oblikovanje politik in praks aktivnega staranja v Sloveniji, v KRVS in njenih posameznih regijah.

1 Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in absentizma starejših v Sloveniji

in v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija (KRVS)

Staranje prebivalstva spreminja demografsko sliko držav in posledično pomembno vpliva na

razpoložljivost usposobljene delovne sile. UMAR (2016) 1 v svoji publikaciji o demografskih

spremembah staranje prebivalstva opredeli kot resen omejitveni dejavnik gospodarskega razvoja

Slovenije in opozarja, da bo po predvidevanjih EUROPOP2013 proces staranja v Sloveniji intenzivnejši

kot v drugih državah. Po predvidevanjih bo v naslednjih 30 letih delež starejših od 65 let v Sloveniji

poskočil na 30%, delež delovno aktivnega prebivalstva (20-64 let) pa padel na 50% (Slika 1), kar je

predvsem posledica nižje natalitete po letu 1992 in podaljševanja življenjske dobe.

1 UMAR (2016): Demografske spremembe ter njihove ekonomske in socialne posledice. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Demografske_spremembe_UMAR.pdf

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Demografske_spremembe_UMAR.pdf

http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Demografske_spremembe_UMAR.pdf

7

Slika 1: Pričakovana demografska slika Slovenije do leta 2060

Vir: UMAR (2016).

Odziv slovenske vlade je bilo sprejetje Strategije dolgožive družbe (UMAR, 2017)2, v kateri so med

ključnimi izzivi omenjeni tudi zagotovitev pogojev za aktivno in zdravo življenje v celotnem

življenjskem obdobju, podaljševanje delovno aktivnega obdobja vključno s poznejšim izstopom iz

delovne aktivnosti, zagotovitev možnosti in spodbujanje izobraževanja ter ustvarjalnosti v celotnem

življenjskem obdobju ter prilagoditev delovnega in bivalnega okolja potrebam vseh starostnih skupin.

Glede na nižjo delovno aktivnost starejših od 55 let v Sloveniji v primerjavi s povprečjem EU, bodo v

okviru izvajanja strategije posebej pomembi ukrepi v podporo aktivnemu staranju, ki bodo morali

vključevati področje zdravja in vseživljenjskega učenja oz. razvijanja sposobnosti za podaljševanje

delovne aktivnosti. Za oblikovanje ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni je pomembno

razumevanje kritičnih področij in posebnosti posameznih okolij. Zato v tej analizi najprej predstavimo

primerjavo Slovenije z drugimi evropskimi državami in najbolj razvitimi državami OECD. V nadaljevanju

pa predstavimo regijski pogled, kjer primerjamo regijo KRVS s slovenskim povprečjem ter posamezne

regije znotraj KRVS med seboj.

1.1 Primerjava statističnih podatkov o zaposlenosti in delovni aktivnosti

starejših v Sloveniji z drugimi evropskimi državami in državami OECD Zaradi neugodnih demografskih trendov se Slovenija podobno kot večina evropskih držav sooča z

izzivom staranja delovne sile, kar potrjujejo podatki o spremembah v deležu zaposlenih v posamezni

starostni skupini (tabela 1). Od leta 2010 do zadnjega razpoložljivega podatka EUROSTAT za tretji

kvartal leta 2018 je namreč v državah Evropske unije (28 držav) delež starejših od 55 let narastel za 4,6

odstotne točke, delež starih od 45 do 54 let je ostal približno enak (povečanje za 0,2 odstotni točki),

medtem ko se je delež starih od 15 do 44 let zmanjšal za 4,8 odstotnih točk. V povprečju je bilo v

tretjem kvartalu leta 2018 54,4% odstotkov zaposlenih starih od 15 do 44 let, 25,8% starih od 45 do

54 let in 19,8% starih 55 let in več. Vendar pa opazimo precejšnje razlike v deležih med državami.

Najmanjši delež zaposlenih v starostni kohorti od 15 do 44 let med vsemi zaposlenimi ima Italija in

2 Dostopno na: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/dolgoziva_druzba/Strategija_dolgozive_druzbe_200717.pdf

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/dolgoziva_druzba/Strategija_dolgozive_druzbe_200717.pdf

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/dolgoziva_druzba/Strategija_dolgozive_druzbe_200717.pdf

8

sicer 48,3%, sledijo Nemčija 50,3% in Litva ter Portugalska z 52,0%. Največji delež zaposlenih v

starostni kohorti od 15 do 44 let med vsemi zaposlenimi pa imajo v Turčiji (68,5%) in na Malti (67,0%),

sledi še Luksemburg z 62,5%. V Sloveniji omenjeni delež znaša 56,1% in je nad deležem EU, ki znaša

54,4%. Največjo rast zaposlenosti v starostni kohorti od 15 do 44 let med vsemi zaposlenimi je v

obdobju Q42010 do Q32018 imela Srbija in sicer se je delež zaposlenih v tej starostni kohorti med

vsemi zaposlenimi povečal za 4,4 odstotne točke, sledijo Islandija s povečanjem za 2,5 odstotne točke,

Finska s povečanjem za 1,1 odstotne točke in Hrvaška s povečanjem za 0,9 odstotne točke. Največje

zmanjšanje zaposlenosti v starostni kohorti od 15 do 44 let med vsemi zaposlenimi v tem obdobju pa

so imele Italija z -10,2 odstotne točke, Španija z -8,0 odstotne točke, Romunija z -6,1 odstotne točke

ter Grčija z -6,0 odstotne točke. V Sloveniji se je omenjeni delež v proučevanem obdobju zmanjšal za

-3,9 odstotne točke, kar je pod upadom EU, ki znaša -4,8 odstotne točke.

Najmanjši delež zaposlenih v starostni kohorti od 45 do 54 let med vsemi zaposlenimi po zadnjih

dostopnih podatkih Q32018 imajo Malta 18,9%, Turčija 19,1% in Islandija 19,3%. Največji delež

zaposlenih v starostni kohorti od 45 do 54 let med vsemi zaposlenimi po zadnjih dostopnih podatkih

pa imajo Italija 30,3%, Grčija 28,4% ter Španija in Slovenija z 27,8%. V EU omenjeni delež znaša 25,8%.

Največjo rast zaposlenosti v starostni kohorti od 45 do 54 let med vsemi zaposlenimi je v obdobju

Q42010 do Q32018 imela Romunija in sicer se je delež zaposlenih v tej starostni kohorti povečal za 5,6

odstotne točke, sledijo Grčija z 3,9 odstotne točke in Španija z 3,6 odstotne točke. Največje zmanjšanje

zaposlenosti v starostni kohorti od 45 do 54 let med vsemi zaposlenimi v omenjenem obdobju pa sta

imeli Srbija in sicer za -5,0 odstotne točke in Islandija za -3,5 odstotne točke. V Sloveniji se je omenjeni

delež v obdobju povečal za 0,2 odstotne točke, enaka je bila tudi sprememba v EU.

Najvišji delež zaposlenih v starostni kohorti 55+ let med vsemi zaposlenimi je po javno dostopnih

podatkih EUROSTAT v Nemčiji in sicer znaša le-ta za Q32018 (zadnji dostopni podatki) 23,8%. Med

države z višjim odstotkom deleža starejših 55+ let zaposlenih med vsemi zaposlenimi sodijo še Estonija

(23,6%), Latvija (23,3%) in Litva (23,2%). Sledijo Srbija (22,4%), Portugalska (22,2%) in Islandija (22,0%).

Slovenija se v okviru proučevanih držav uvršča med države z najnižjim deležem zaposlenosti starostne

kohorte 55+ let med vsemi zaposlenimi, saj le-ta znaša 16,1% in je 3,7 odstotne točke pod deležem

Evropske unije (v nadaljevanju EU). Pri tem je potrebno poudariti dejstvo, da se je v Sloveniji v obdobju

Q42010 in Q32018 povečal delež zaposlenih v starostni kohorti 55+ let med vsemi zaposlenimi in sicer

za 3,7 odstotne točke, kar je sicer nekoliko manj, vendar pa še v skladu s splošnim trendom

podaljševanja delovne dobe, saj se je tudi v EU državah zaposlenost starostne kohorte 55+ let med

vsemi zaposlenimi povečala za 4,6 odstotne točke. V skupini proučevanih držav imajo najnižji delež

zaposlenih 55+ med vsemi zaposlenimi Luksemburg (10,5%), Turčija (12,4%) in Malta (14,1%). S

Slovenijo so po deležu zaposlenih v starostni kohorti 55+ let med vsemi zaposlenimi primerljive tudi

Avstrija (16,4%), Makedonija (16,4%), Slovaška (16,5%), Belgija (16,8%) in Grčija (16,8%), kot je

razvidno iz tabele 1. V Obdobju Q42010 do Q32018 se je delež zaposlenih v starostni kohorti 55+ let

med vsemi zaposlenimi znatno povečal v Litvi za 8,1 odstotne točke, sledijo Italija s povečanjem za 7,6

odstotne točke, Latvija s povečanjem za 7,5 odstotne točke ter Nemčija s povečanjem za 6,9 odstotne

točke. Najmanj se je delež zaposlenih v starostni kohorti 55+ let med vsemi zaposlenimi povečal na

Islandiji in sicer za 1 odstotno točko, v Srbiji za 0,6 odstotne točke, Romuniji za 0,5 odstotne točke in

v Luksemburgu za 0,2 odstotne točke, medtem ko se je na Švedskem v omenjenem obdobju delež

zaposlenih v starostni kohorti 55+ let med vsemi zaposlenimi celo znižal za -0,1 odstotne točke, vendar

pa Švedska še vedno ostaja krepko nad deležem EU po zaposlenosti v starostni kohorti 55+ let med

vsemi zaposlenimi. Slika 2 prikazuje primerjavo stopnje zaposlenosti starejših delavcev v starostni po

9

različnih državah za leto 2017, iz katere je razvidno, da se Slovenija uvršča na sam rep proučevanih

držav po stopnji zaposlenosti starejših delavcev v starostni kohorti od 55 do 64 let.

Tabela 1: Delež zaposlenih po starostnih skupinah med vsemi zaposlenimi po izbranih evropskih državah za leti 2010 in 2018

DRŽAVA/ OBDOBJE

2010Q4 2018Q3

15-44 45-54 55+ 15-44 45-54 55+

EU (28) 59,2 25,6 15,2 54,4 25,8 19,8

Avstrija 62,0 26,8 11,2 56,8 26,7 16,4

Belgija 60,2 27,8 12,0 56,4 26,8 16,8

Bolgarija 57,8 25,5 16,7 52,9 25,7 21,4

Ciper 62,0 21,9 16,1 60,2 21,3 18,6

Češka 60,1 24,0 16,0 55,4 25,7 18,9

Danska 58,5 24,1 17,5 55,3 24,1 20,6

Estonija 56,5 24,9 18,6 53,9 22,5 23,6

Finska 54,3 25,8 19,9 55,4 22,9 21,6

Francija 59,6 27,5 13,0 55,7 27,1 17,3

Grčija 60,7 24,5 14,8 54,8 28,4 16,8

Hrvaška 58,5 25,4 16,2 59,3 23,2 17,5

Irska 64,7 20,9 14,4 60,7 21,9 17,4

Italija 58,5 27,7 13,8 48,3 30,3 21,4

Latvija 58,3 25,9 15,8 53,1 23,6 23,3

Litva 57,6 27,3 15,1 52,0 24,7 23,2

Luksemburg 63,1 26,6 10,4 62,5 27,0 10,5

Madžarska 62,0 24,5 13,5 57,2 25,8 17,0

Malta 66,8 21,7 11,5 67,0 18,9 14,1

Nemčija 55,5 27,7 16,8 50,3 26,0 23,8

Nizozemska 60,0 24,4 15,7 55,9 23,5 20,6

Poljska 62,1 24,7 13,1 60,5 22,1 17,4

Portugalska 56,6 23,7 19,7 52,0 25,7 22,2

Romunija 62,6 20,7 16,7 56,5 26,3 17,2

Slovaška 61,9 26,4 11,7 59,4 24,0 16,5

Slovenija 60,0 27,6 12,4 56,1 27,8 16,1

Španija 63,0 24,3 12,7 55,0 27,8 17,2

Švedska 55,8 22,9 21,3 55,7 23,1 21,1

VB 59,0 23,8 17,2 56,6 23,5 19,9

Črna Gora np np np 58,4 24,5 17,1

Islandija 56,2 22,8 21,0 58,7 19,3 22,0

Makedonija 60,5 25,5 14,0 59,5 24,0 16,4

Norveška 58,6 22,4 19,1 56,4 23,2 20,4

Srbija 49,6 28,6 21,8 54,0 23,7 22,4

Švica 58,1 24,3 17,7 55,6 23,7 20,7

Turčija 73,3 17,2 9,5 68,5 19,1 12,4

Vir: EUROSTAT (2019).

10

Slika 2: Stopnja zaposlenosti starejših delavcev od 55 do 64 let za leto 2017


11

Na podlagi zadnje dostopnih podatkov Q32018 (tabela 2) ima največji delež zaposlenih v starostni

kohorti od 55 do 59 let med vsemi prebivalci te starostne kohorte Švedska in sicer 85,9%. Sledi Češka

s 85,8%, medtem ko ima daleč najmanjši delež Turčija z 41,4%, sledita Grčija 53,1% in Makedonija

53,7%. V Sloveniji je v starostni kohorti od 55 do 59 let zaposlenih 69,4%, kar je pod deležem

zaposlenih v EU v tej starostni kohorti (72,2%). V starostni kohorti od 60 do 64 let ima po zadnje

dostopnih podatkih Q32018 največji delež zaposlenih v tej starostni kohorti Islandija z 81,7%, sledijo

Švedska z 70,1%, Norveška 64,3%, Danska 61,0%, Švica 60,9%, Nemčija 60,7% in Estonija 60,3%.

Najnižji delež zaposlenih v tej starostni kohorti pa je v Luksemburgu z 21,2%, sledi Slovenija z 24,3%,

kar je bistveno pod deležem EU (44,9%). Za starostno kohorto od 65 do 69 let je značilen bistveno nižji

delež zaposlenosti. Po zadnje dostopnih podatkih ima daleč največji delež zaposlenih v tej starostni

kohorti Islandija z 50,1%, sledita Estonija z 32,8% in Norveška 30,2%. Najnižji delež zaposlenih v tej

starostni kohorti ima Belgija z 5,5%, sledijo Hrvaška 5,8% in Francija ter Španija z 6,3%. Slovenija ima

8,0% zaposlenih v tej starostni kohorti kar je pod deležem EU (13,6%). Največji delež zaposlenih v

starostni kohorti od 70 do 74 let ima Islandija z 20,2%, sledi Estonija z 19,5%. Najnižji delež zaposlenih

v tej starostni kohorti pa imata Španija in Grčija z 1,6%. Slovenija ima 4,6% zaposlenih v starostni

kohorti od 70 do 74 let, kar je pod deležem EU (6,2%). Med državami, za katere so na EUROSTAT-u

dostopni podatki za starostno kohorto 75+, ima največji delež zaposlenih Portugalska z 6,5%, sledi

Srbija z 5,8%, najnižji delež pa Španija in Grčija z 0,3%. V Sloveniji je v starostni kohorti 75+ v Q32018

po podatkih EUROSTAT-a zaposlenih 3,0%, kar je nad deležem v EU (1,5%).

Na podlagi zadnje dostopnih podatkov ima največjo rast deleža zaposlenosti v starostni kohorti od 55

do 59 let v obdobju Q42010 do Q32018 Slovenija in sicer 24,6 odstotne točke. Sledi Madžarska z rastjo

za 21,7 odstotne točke. Na Islandiji in v Grčiji se je omenjeni delež zmanjšal in sicer za -0,8 oziroma -

0,4 odstotne točke. Rast v EU za omenjeno starostno kohorto v tem obdobju pa znaša 10,8 odstotne

točke. Največjo rast zaposlenosti ima v starostni kohorti od 60 do 64 let v obdobju Q42010 do Q32018

Madžarska in sicer se je delež zaposlenih v tej starostni kohorti povečal za 26,1 odstotne točke. Sledi

Latvija z 25,1 odstotne točke. Najnižjo rast deleža zaposlenosti v omenjeni starostni kohorti sta imeli

Grčija z 0,2 odstotne točke in Luksemburg z 0,6 odstotne točke. V Sloveniji se je rast omenjenega

deleža povečala za 4,3 odstotne točke, medtem ko je v EU znašala 14,5 odstotne točke. Na podlagi

zadnje dostopnih podatkov ima največjo rast zaposlenosti v starostni kohorti od 65 do 69 let v obdobju

Q42010 do Q32018 Latvija z 14,8 odstotne točke, sledijo Litva in Estonija z 13,5 in 13,1 odstotne točke,

medtem ko je največje zmanjšanje opazno na Portugalskem in sicer za -4,5 odstotne točke, v Romuniji

-4,0 odstotne točke in v Sloveniji -3,6 odstotne točke. Rast deleža zaposlenosti v omenjeni starostni

kohorti v EU se je v tem obdobju povečala za 3,4 odstotne točke. Na podlagi zadnje dostopnih

podatkov ima največjo rast zaposlenosti v starostni kohorti od 70 do 74 let v obdobju Q42010 do

Q32018 Estonija z 9,1 odstotne točke, sledita Švica in Srbija z 5,9 in 5,5 odstotne točke, medtem ko je

v EU rast zaposlenosti enaka 1,2 odstotne točke. Največje zmanjšanje pa so imele Portugalska (-5,2

odstotne točke), Romunija (-5,0 odstotne točke) in Slovenija (-4,0 odstotne točke). Glede na države za

katere so na EUROSTAT-u dostopni podatki za starostno kohorto 75+ v obdobju Q42010 do Q32018,

sta največjo rast deleža zaposlenosti imeli Nizozemska in Srbija in sicer 1,1 odstotne točke, medtem,

ko se je omenjeni delež najbolj zmanjšal na Portugalskem in sicer za -4,2 odstotne točke. V Sloveniji je

upad deleža znašal -1,6 odstotne točke, medtem ko je rast deleža v EU znašala 0,2 odstotne točke, kot

je prikazano v tabeli 2.

12

Tabela 2: Primerjava deleža zaposlenih po posameznih starostnih skupinah in državah, za leti 2010 in 2018

DRŽAVA/ OBDOBJE

2010Q4 2018Q3

15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75+ 15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75+

EU 61,2 80,6 80,0 75,4 61,4 30,4 10,2 5,0 1,3 64,1 83,4 82,8 80,1 72,2 44,9 13,6 6,2 1,5

Avstrija 72,6 86,8 85,8 79,8 59,3 20,4 8,1 5,2 1,8 73,6 86,6 87,5 84,4 73,2 30,8 9,2 5,8 1,9

Belgija 60,4 83,1 81,0 76,6 54,2 20,2 4,1 1,9 0,7 60,2 83,0 83,5 79,4 68,8 29,6 5,5 2,7 1,1

Bolgarija 54,7 79,2 77,0 73,4 62,0 26,3 7,3 2,2 np 60,1 86,6 85,6 82,0 74,5 49,1 15,2 3,3 0,8

Ciper 67,1 85,2 81,4 75,6 68,8 41,9 20,0 11,2 7,4 65,6 85,4 82,1 76,1 71,6 51,6 17,8 7,4 4,4

Češka 61,1 88,8 87,9 83,7 68,7 25,4 9,7 3,8 1,4 65,8 91,4 93,5 92,3 85,8 46,9 13,7 6,8 1,6

Danska 71,2 85,6 85,2 82,4 76,5 41,4 12,9 5,6 np 70,9 86,0 88,1 83,5 81,4 61,0 19,8 5,4 np

Estonija 57,9 78,6 79,1 77,7 65,6 44,1 19,7 10,4 np 69,2 86,5 87,0 86,1 80,2 60,3 32,8 19,5 np

Finska 61,9 85,9 84,6 81,7 72,7 41,3 9,8 4,2 np 68,3 86,5 86,2 86,0 78,9 51,9 14,8 7,7 np

Francija 60,4 84,2 84,9 81,2 61,9 17,4 4,3 1,3 np 60,2 83,3 83,2 81,2 71,7 31,7 6,3 2,6 0,6

Grčija 54,0 76,4 73,7 65,8 53,5 30,6 9,5 3,5 1,1 49,9 75,4 71,1 67,8 53,1 30,8 11,1 1,6 0,3

Hrvaška 55,4 77,5 71,5 64,4 49,5 29,0 9,0 6,7 2,5 60,8 83,3 73,3 70,8 59,1 31,6 5,8 np 1,4

Irska 58,5 68,5 70,0 67,9 58,4 39,6 16,5 8,2 3,7 66,6 78,9 78,9 74,1 69,4 50,2 21,9 9,3 4,2

Italija 53,0 74,8 73,3 70,0 53,9 20,2 6,5 3,5 1,0 48,8 74,1 74,0 71,3 65,0 41,2 12,6 3,8 1,0

Latvija 54,1 77,5 75,5 71,1 64,0 28,7 10,5 8,1 np 67,5 87,6 84,2 82,7 77,8 53,8 25,3 9,1 np

Litva 51,6 77,3 75,2 72,5 61,5 36,2 9,2 4,6 np 67,8 83,7 86,1 82,1 75,5 56,8 22,7 7,1 2,2

Luksemburg 62,5 84,7 81,9 75,4 55,0 20,6 8,4 np np 65,8 83,9 85,9 77,4 56,8 21,2 np np np

Madžarska 53,0 76,7 75,6 69,2 52,6 12,7 4,9 1,4 np 62,4 88,5 88,8 85,5 74,3 38,8 7,3 3,7 np

Malta 62,5 68,6 59,9 58,5 49,2 13,8 np np np 76,5 85,2 81,1 78,2 66,5 31,4 6,5 6,3 np

Nemčija 67,9 84,8 84,8 81,2 72,3 41,6 9,0 3,9 1,3 70,7 87,0 88,0 86,3 80,9 60,7 17,1 8,6 2,1

Nizozemska 77,1 85,6 84,7 80,9 70,7 38,2 11,6 5,5 0,9 77,7 84,3 84,2 82,6 76,7 58,9 17,4 7,3 2,0

Poljska 58,9 81,9 78,8 69,2 48,0 19,8 9,5 5,1 1,7 66,0 86,7 85,0 79,8 67,2 34,1 11,2 4,7 1,1

Portugalska 62,1 80,6 78,3 74,7 58,4 40,1 23,5 18,4 10,7 64,3 85,6 85,3 80,3 71,7 46,5 19,0 13,2 6,5

Romunija 56,8 79,9 77,0 67,3 48,6 27,2 21,7 19,4 np 61,6 84,8 84,4 78,9 65,2 33,3 17,7 14,4 np

Slovaška 54,0 82,3 81,7 77,1 57,3 17,0 3,7 np np 61,9 86,6 87,4 83,2 76,7 32,7 7,8 3,4 np

se nadaljuje

13

Tabela 2: Primerjava deleža zaposlenih po posameznih starostnih skupinah in državah, za leti 2010 in 2018 (nadaljevanje)

DRŽAVA/ OBDOBJE

2010Q4 2018Q3

15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75+ 15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75+

Slovenija 66,1 90,2 85,2 78,7 44,8 20,0 11,6 8,6 4,6 70,7 90,4 90,5 87,4 69,4 24,3 8,0 4,6 3,0

Španija 56,5 71,4 70,3 65,9 54,7 32,0 5,3 1,6 0,4 56,9 79,3 75,8 71,3 63,8 39,6 6,3 1,6 0,3

Švedska 64,4 87,3 85,8 83,9 80,3 62,4 17,3 6,9 np 72,2 89,4 89,8 88,5 85,9 70,1 23,2 10,7 np

VB 66,6 81,2 82,4 79,2 70,3 44,0 19,9 7,8 2,1 71,8 86,1 85,2 82,9 74,8 54,9 22,1 10,9 3,1

Črna Gora np np np np np np np np np 51,5 73,6 70,8 66,5 58,0 37,7 19,0 np np

Islandija 70,4 86,9 87,2 89,1 83,4 77,9 46,8 17,9 np 85,9 90,8 89,4 90,5 82,6 81,7 50,1 20,2 np

Makedonija 39,6 58,9 60,8 56,3 44,1 26,5 6,2 5,7 np 47,0 68,4 63,8 62,3 53,7 33,4 6,4 2,4 np

Norveška 71,1 85,7 85,7 83,9 78,2 59,2 26,4 7,2 np 70,8 83,8 85,7 83,2 78,7 64,3 30,2 7,4 np

Srbija 42,4 71,5 68,9 57,3 42,5 21,6 12,4 7,4 4,7 56,2 79,6 78,3 72,1 61,1 37,5 16,6 12,9 5,8

Švica 76,3 84,9 86,2 84,5 78,2 54,3 19,8 8,3 3,3 79,5 88,0 86,2 85,9 81,7 60,9 22,4 14,2 4,0

Turčija 47,2 60,1 53,5 41,2 32,6 24,2 20,1 11,8 5,3 53,4 65,1 61,8 51,0 41,4 31,6 19,6 13,6 4,9


14

Tabela 3 prikazuje projekcije deleža starejših delavcev od 55 do 64 let v vseh zaposlenih od 20 do 64

let po izračunih Evropske komisije. Najvišji omenjeni delež je imela v letu 2016 Nemčija (19,9%), sledi

Finska (19,5%) ter Litva (19,4%). Najnižji delež pa je imel leta 2016 Luksemburg in sicer 10,6%, medtem,

ko je Slovenija z 12,6% takoj za Luksemburgom, omenjeni delež za EU-28 pa je leta 2016 znašal 16,8%.

Evropska komisija predvideva najvišjo rast deleža starejših zaposlenih za Grčijo in sicer v obdobju 2016

do 2070 kar za 75,5%, sledi Ciper 63,1%, med države z višjo predvideno rastjo deleža starejših

zaposlenih pa spada tudi Slovenija s 46,8% rastjo, povprečna predvidena rast v EU-28 pa je v

omenjenem obdobju 21,4%.

Tabela 3: Projekcija deleža starejših delavcev (od 55 do 64 let) kot delež vseh zaposlenih (od 20 do 64

let)

REGIJA/ OBDOBJE 2016 2030 2070

EU (28) 16,8 21,0 20,4

Avstrija 13,5 15,6 17,1

Belgija 14,5 19,2 19,4

Bolgarija 18,3 22,3 21,6

Ciper 14,1 15,7 23,0

Češka 16,0 20,2 20,1

Danska 18,5 20,5 20,9

Estonija 18,7 19,8 20,6

Finska 19,5 18,2 22,7

Francija 15,7 18,8 18,4

Grčija 13,9 23,4 24,4

Hrvaška 14,8 15,4 18,3

Irska 15,0 19,9 20,4

Italija 17,7 28,7 26,8

Latvija 19,0 21,9 20,3

Litva 19,4 22,9 19,6

Luksemburg 10,6 12,0 12,8

Madžarska 15,7 23,3 22,2

Malta 14,1 15,1 18,3

Nemčija 19,9 21,8 20,3

Nizozemska 18,3 19,8 19,9

Poljska 15,2 15,2 17,7

Portugalska 16,2 22,3 22,1

Romunija 14,0 19,8 18,5

Slovaška 14,8 17,7 22,6

Slovenija 12,6 19,2 18,5

Španija 15,4 26,6 21,3

Švedska 18,7 19,1 19,4

VB 16,2 18,0 19,7

Vir: Evropska komisija (2017).

15

Iz tabele 4 je razvidno, da po razpoložljivih podatkih EUROSTAT-a na dan 9.8.2018 najdaljšo povprečno

delovno dobo dosežejo zaposleni na Norveškem in sicer le-ta znaša 47,0 let. Sledijo Črna Gora z 42,5

let, Velika Britanija z 41,7 let, Avstrija s 40,1 let, Nemčija z 39,6 let in Švica z 39,2 let. Najnižjo povprečno

delovno dobo pa dosegajo prebivalci Turčije in sicer le-ta znaša 29 let, sledijo Srbija z 31,2 let,

Makedonija z 31,4 let, Ciper z 31,6 let, Italija z 32,5 let in Španija z 32,7 let. Za Slovenijo povprečna

delovna doba znaša 33,4 let, medtem ko je povprečje EU enako 35,9 let.

Tabela 4: Povprečna delovna doba za leto 2017

DRŽAVA/OBDOBJE Skupaj Moški Ženske

EU (28) 35,9 38,3 33,4

Avstrija 40,1 42,5 37,6

Belgija 35,6 38,0 33,1

Bolgarija 32,9 35,0 30,7

Ciper 31,6 36,2 26,8

Češka 33,0 34,4 31,6

Danska 35,9 38,9 32,8

Estonija 38,4 40,3 36,3

Finska 34,1 36,4 31,6

Francija 35,1 37,2 32,8

Grčija 36,7 40,1 33,1

Hrvaška 35,2 36,9 33,3

Irska 38,5 39,4 37,5

Italija 32,5 34,5 30,4

Latvija 36,3 39,1 33,5

Litva 36,2 36,2 36,2

Luksemburg 35,9 35,4 36,3

Madžarska 33,2 35,1 31,3

Malta 33,7 36,4 30,9

Nemčija 39,6 41,2 38,0

Nizozemska 34,1 39,9 27,9

Poljska 37,2 39,2 35,0

Portugalska 33,3 36,0 30,4

Romunija 37,7 39,2 36,0

Slovaška 35,6 36,6 34,5

Slovenija 33,4 36,4 30,1

Španija 32,7 36,0 29,2

Švedska 38,0 38,7 37,4

VB 41,7 42,6 40,7

Črna Gora 42,5 44,9 39,9

Islandija 38,9 41,2 36,4

Makedonija 31,4 34,6 28,0

Norveška 47,0 48,8 45,2

Srbija 31,2 37,2 24,8

Švica 39,2 40,4 38,0

Turčija 29,0 39,0 18,5


16

Med moškimi prebivalci v proučevanih državah najdlje delajo na Norveškem in sicer v povprečju 48,8

let, sledi Črna Gora s 44,9 let, Velika Britanija z 42,6 let, Avstrija z 42,5 let ter Islandija in Nemčija z 41,2

let. Najnižje trajanje delovne dobe pri moških imajo na Češkem in sicer le-ta znaša 34,4 let, sledi Italija

s 34,5 let in Makedonija s 34,6 let. Po podatkih EUROSTAT-a Slovenci v povprečju delajo 36,4 let, kar

je pod povprečjem EU, ki za moške znaša 38,3 let. Po zadnje dostopnih podatkih je tudi povprečna

delovna doba za ženske najdaljša na Norveškem in sicer 45,2 let, sledijo Velika Britanija s 40,7 leta,

Črna Gora z 39,9 leta ter Nemčija in Švica z 38,0 leta. Najkrajšo povprečno delovno dobo dosegajo

ženske v Turčiji (18,5 let), sledijo Srbija (24,8 let) ter Ciper (26,8 let). Slovenke v povprečju delajo 30,1

let, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 33,4 let.

Podatki o povprečni delovni dobi kažejo, da v nekaterih državah mnogi delajo tudi po tem, ko že

dosežejo formalno predpisano upokojitveno starost. Vendar pa se sodeč po raziskavi EUROSTAT iz leta

2012 razlogi, zakaj so starejši še vedno delovno aktivni, tudi po tem, ko izpolnijo pogoje za upokojitev,

precej razlikujejo (slika 3). Slovenija sodi med države, kjer prevladujejo nefinančni razlogi (npr.

zadovoljstvo z delom), medtem ko predvsem v manj razvitih državah prevladujejo finančni motivi.

Slika 3: Razlogi, zakaj prejemniki pokojnin nadaljujejo z delovno aktivnostjo

*Opomba: odgovori respondentov, ki niso podali razloga so izločeni. Rangiranje držav bi bilo različno, če bi upoštevali vse

tipe upokojitev, ne samo starostnih upokojitev.

Vir: EUROSTAT, Labour Force Survey Statistics: Transition from work to retirement (2014).

V tabeli 5 so prikazane zadnje dosegljive stopnje brezposelnosti po starostnih kohortah in državah. Po

zadnjih razpoložljivih podatkih EUROSTAT-a je imela v Q32018 Češka najnižjo stopnjo registrirane

brezposelnosti v starostnem razredu od 40 do 44 let in sicer 1,7%, najvišjo pa Grčija z 15,4%. Slovenija

v starostni kohorti od 40 do 44 let beleži 4,3% registrirano brezposelnost, kar je pod povprečjem EU

(5,4%). Tudi v starostni kohorti od 45 do 49 let ima najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti Češka

in sicer 1,4%, sledi Danska z 1,6% ter Slovenija z 2,2%, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 5,2%. Tudi v

17

tej starostni kohorti je imela najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti Grčija, 16,8%. V starostni

kohorti od 50 do 54 let beležita najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti Norveška 1,8% in Češka

1,9%. Slovenija ima 3,3%, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 4,8%, najvišjo stopnjo registrirane

brezposelnosti pa imata v tej starostni kohorti Makedonija 13,7% in Grčija 13,1%. V okviru starostne

kohorte od 55 do 59 let ima najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti Norveška 2,2% ter Češka 2,4%,

Slovenija pa je z 5,4% nad povprečjem EU, ki znaša 4,8%. Najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti

imata tudi v tej starostni kohorti Makedonija 19,0% in Grčija 15,0%. V starostni kohorti od 60 do 64 let

imata najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti Norveška in Češka obe z 1,4%. Slovenija je z 4,5%

pod povprečjem EU (4,9%), najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti pa imata tudi v tej starostni

kohorti Makedonija (17,7%) ter Grčija (14,4%). Med državami, ki so v obdobju Q42010 in Q32018

uspele najbolj znižati registrirano brezposelnost so Češka, Poljska in Madžarska, najslabše pa se je

odrezala Grčija. Glede rasti deleža registrirane brezposelnosti, se je Slovenija v primerjavi z EU odrezala

bolje v starostnih kohortah od 45 do 49 let (Slovenija -55,1%, EU -25,7%), od 50 do 54 let (Slovenija -

37,7%, EU -31,4%) ter od 60 do 64 let (Slovenija -27,4%, EU -18,3%), slabše pa v starostnih kohortah

od 40 do 44 let (Slovenija rast 2,4%, EU -27,0%) ter od 55 do 59 let (Slovenija rast 5,9%, EU -32,4%).

18

Tabela 5: Brezposelnost po starostnih skupinah (v %) za leti 2010 (Q4) in 2018 (Q3)

Starostna skupina 15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74

DRŽAVA / OBDOBJE

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

EU (28) 12,4 8,7 7,4 5,4 7,0 5,2 7,0 4,8 7,1 4,8 6,0 4,9 1,9 2,2 np np

Avstrija 5,8 6,4 3,1 3,7 3,3 3,7 3,6 3,3 2,9 4,3 np 3,3 np np np np

Belgija 10,7 8,3 6,2 5,1 4,8 3,2 5,8 3,4 4,8 4,1 np 5,0 np np np np

Bolgarija 14,0 6,4 8,2 4,0 9,1 4,3 9,1 3,6 10,3 4,7 9,2 4,1 np np np np

Ciper 7,2 10,2 4,3 5,1 4,3 6,6 3,1 6,2 3,8 4,3 3,6 6,7 np np np np

Češka 8,1 3,3 5,0 1,7 5,8 1,4 6,9 1,9 6,7 2,4 3,9 1,4 1,4 1,1 np np

Danska 9,7 7,6 5,4 2,9 4,9 1,6 5,5 3,3 6,9 2,9 np 3,2 np np np np

Estonija 14,6 7,0 12,1 np 12,4 np 12,6 np 18,2 np np np np np np np

Finska 9,3 8,2 5,4 4,4 6,6 5,1 6,4 4,9 6,7 5,7 5,7 7,4 np np np np

Francija 12,5 12,0 7,3 6,6 5,9 6,6 5,5 5,7 6,5 6,1 3,8 7,3 np np np np

Grčija 20,0 23,1 11,1 15,4 10,0 16,8 9,3 13,1 7,9 15,0 5,1 14,4 np 12,5 np np

Hrvaška 17,6 10,7 7,6 4,1 8,1 5,1 7,6 4,6 5,5 4,6 5,6 np np np np np

Irska 18,7 7,6 13,0 5,1 10,9 3,9 10,2 4,7 9,4 4,3 9,5 4,8 np np np np

Italija 13,1 14,7 6,0 8,1 5,7 6,6 4,7 6,6 4,0 5,3 3,1 4,3 2,2 2,6 np np

Latvija 20,6 8,1 14,4 4,5 16,0 6,9 19,5 5,9 15,4 7,6 np 6,4 np np np np

Litva 20,9 6,2 14,4 6,0 15,7 5,2 15,2 5,5 15,0 7,4 np 6,3 np np np np

Luksemburg 5,7 8,1 np 5,5 np np np np np np np np np np np np

Madžarska 12,6 5,4 9,5 2,8 9,7 2,6 9,4 2,8 8,9 2,7 4,8 3,0 np np np np

Malta 8,4 4,5 np np np np np np np np np np np np np np

Nemčija 7,1 4,4 5,4 2,8 5,5 2,6 5,9 2,4 7,2 2,6 8,0 2,8 np np np np

Nizozemska 5,0 4,0 3,4 2,5 3,3 2,9 3,7 2,6 3,7 2,9 3,9 5,4 2,7 5,5 5,4 np

Poljska 11,5 5,3 6,5 2,6 6,7 3,3 8,3 2,1 7,2 2,5 5,9 2,5 np np np np

Portugalska 14,1 8,8 9,2 6,4 11,1 4,6 8,6 5,4 11,1 6,2 5,9 6,2 np np np np

Romunija 9,5 5,8 5,7 2,3 4,8 2,9 5,6 2,4 5,4 3,0 np 2,0 np np np np

Slovaška 16,9 8,0 11,4 5,2 9,9 4,6 11,2 5,5 12,1 5,8 np np np np np np

Slovenija 10,9 6,7 4,2 4,3 4,9 2,2 5,3 3,3 5,1 5,4 6,2 4,5 np np np np

Španija 24,2 18,1 17,4 11,6 16,0 12,1 15,5 12,8 15,3 12,7 13,5 12,4 2,1 5,6 np np

Švedska 10,5 8,2 5,6 4,6 5,1 4,4 4,9 3,8 5,5 4,7 6,0 4,8 np 2,9 np np

VB 10,8 5,9 5,5 2,4 5,0 2,8 4,9 2,5 4,8 2,7 4,3 4,1 2,7 1,7 np np

Črna Gora np 19,6 np 13,0 np 10,8 np 8,9 np np np np np np np np

se nadaljuje

19

Tabela 5: Brezposelnost po starostnih skupinah (v %) za leti 2010 (Q4) in 2018 (Q3) (nadaljevanje)

Starostna skupina 15-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74

DRŽAVA / OBDOBJE

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

2010Q4

2018Q3

Islandija 10,8 2,7 np np 6,7 np np np np np np np np np np np

Makedonija 36,6 26,5 27,1 14,7 24,8 14,2 22,0 13,7 29,0 19,0 22,5 17,7 np np np np

Norveška 5,1 6,1 2,6 3,3 1,3 2,3 1,5 1,8 1,0 2,2 1,2 1,4 np np np np

Srbija 28,0 16,1 14,1 10,1 14,2 7,7 15,0 7,9 13,0 8,3 10,0 5,9 np np np np

Švica 5,5 5,5 3,6 3,4 3,1 3,9 3,4 4,0 3,6 4,0 2,8 3,2 np np np np

Turčija 12,1 14,1 6,6 8,1 6,6 8,0 6,5 7,0 5,8 6,8 3,1 3,7 1,7 3,4 np 1,4


20

Tabela 6: Dolgotrajno brezposelni v starostnih skupinah 15-74 in 55-74, za leti 2010 in 2018

DRŽAVA/ OBDOBJE

Od 15 do 74 let Od 55 do 74 let

2010Q4 2018Q3 2010Q4 2018Q3

skupaj skupaj moški ženske skupaj skupaj moški ženske

EU (28) 42,3 43,2 44,1 42,2 55,8 58,5 60,6 55,7

Belgija 49,4 45,0 48,9 39,9 76,6 70,1 66,4 77,7

Bolgarija 52,2 62,0 63,0 60,7 61,0 69,4 75,4 60,7

Češka 44,1 28,8 30,7 27,3 47,5 41,1 42,3 39,9

Danska 23,8 18,9 18,9 18,9 46,1 34,8 np np

Nemčija 48,8 41,2 42,9 38,6 61,2 55,0 58,8 48,4

Estonija 48,4 21,4 np 21,7 51,0 np np np

Irska 54,2 36,0 39,9 31,8 62,5 53,4 59,3 45,2

Grčija 45,5 71,8 70,8 72,6 52,8 85,3 86,4 84,2

Španija 40,2 41,9 40,2 43,5 61,0 62,8 61,9 63,7

Francija 39,6 41,5 43,5 39,3 55,7 58,1 61,8 53,6

Hrvaška 58,9 42,2 37,1 47,0 71,0 52,6 np 78,0

Italija 48,8 60,7 61,4 59,9 58,1 68,3 70,2 64,9

Ciper 25,7 32,1 33,7 30,6 28,2 45,9 57,5 np

Latvija 55,3 43,1 49,4 34,4 53,1 50,9 65,7 np

Litva 49,4 33,2 37,3 28,8 49,3 36,0 np np

Luksemburg 34,8 26,9 29,5 24,2 np np np np

Madžarska 51,8 37,1 41,5 33,0 57,2 43,3 55,6 34,1

Malta 47,4 33,6 35,9 np np np np np

Nizozemska 31,4 37,1 36,8 37,4 52,9 71,0 71,6 70,3

Avstrija 27,6 26,8 28,6 24,9 66,5 51,3 57,0 44,6

Poljska 34,9 25,9 29,0 21,8 46,6 35,2 38,9 np

Portugalska 52,4 42,5 45,2 40,2 69,8 69,5 70,3 68,6

Romunija 35,6 45,5 48,4 40,6 40,8 69,7 74,3 np

Slovenija 46,2 42,4 42,5 42,3 68,0 68,7 70,2 66,7

Slovaška 68,2 61,5 64,9 57,9 78,2 76,8 76,1 77,4

Finska 29,1 21,3 25,1 17,6 49,6 38,7 44,4 32,2

Švedska 21,1 21,0 22,3 19,7 32,8 28,0 30,0 25,7

VB 34,0 26,1 29,9 21,6 41,8 40,0 45,0 33,8

Islandija 21,6 np np np np np np np

Norveška 21,2 25,9 28,8 22,0 np 46,1 40,7 np

Švica 35,7 34,3 33,6 35,0 59,3 67,8 72,3 62,3

Črna Gora np 76,1 74,0 79,2 np 92,9 np np

Makedonija 83,9 76,7 77,4 75,6 90,9 93,9 94,5 92,6

Srbija 70,8 52,1 51,2 53,2 75,2 65,5 63,5 68,4

Turčija 26,0 22,2 17,6 28,1 41,5 34,8 33,5 41,2


Po podatkih EUROSTAT-a, ki so bili nazadnje osveženi na dan 9.1.2019, je v Q32018 v starostni kohorti

od 15 do 74 let največji delež dolgotrajne brezposelnosti (ki jo EUROSTAT opredeli kot brezposelnost,

ki traja 12 mesecev ali več) med vsemi brezposelnimi za proučevane države, za katere obstajajo

podatki, imela Makedonija in sicer le-ta znaša 76,7%. Sledijo Črna Gora (76,1%) in Grčija (71,8%)

(tabela 6). Najnižji delež so imele skandinavske države in sicer Danska z 18,9%, Švedska z 21,0% in

Finska z 21,3%. Omenjeni delež dolgoročno brezposelnih med vsemi brezposelnimi je za Slovenijo

znašal 42,4%, kar je malenkost pod deležem EU, ki znaša 43,2%. Največjo rast deleža dolgotrajne

21

brezposelnosti za starostno kohorto od 15 do 74 let v obdobju Q42010 do Q32018 je beležila Grčija

(26,3 odstotne točke), sledijo pa ji Italija z 11,9 odstotne točke in Romunija z 9,9 odstotne točke.

Največji upad deleža dolgotrajne brezposelnosti v omenjenem obdobju pa so imele Estonija (-27,0

odstotne točke), Srbija (-18,7 odstotne točke), ter Irska (-18,2 odstotne točke). V tem obdobju se je

relativno dobro odrezala tudi Slovenija, kjer je delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi

brezposelnimi upadel za -3,8 odstotne točke, medtem ko se je v EU omenjeni delež v starostni kohorti

od 15 do 74 let celo povišal za 0,9 odstotne točke.

Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi za starostno kohorto od 55 do 74 let je prav

tako najvišji v Makedoniji (93,9%), sledi Črna Gora (92,9%) in Grčija (85,3%). Najnižji delež pa je na

Švedskem (28,0%), sledita Turčija in Danska z 34,8%. Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi

brezposelnimi je v Sloveniji znašal 68,7%, kar je nad deležem v EU, ki znaša 58,5%. Med državami z

razpoložljivimi podatki je največjo rast deleža dolgotrajne brezposelnosti za starostno kohorto od 55

do 74 let v obdobju Q42010 do Q32018 beležila Grčija (32,5 odstotne točke), sledijo pa ji Romunija z

28,9 odstotne točke in Nizozemska z 18,1 odstotne točke. Največji upad deleža dolgotrajne

brezposelnosti v omenjenem obdobju pa so imele Hrvaška (-18,4 odstotne točke), Avstrija (-15,2

odstotne točke) in Madžarska (-13,9 odstotne točke). V tem obdobju se je v Sloveniji delež dolgotrajno

brezposelnih med vsemi brezposelnimi v starostni kohorti od 55 do 74 let povečal za 0,7 odstotne

točke, medtem ko se je v EU omenjeni delež povišal za 2,7 odstotne točke.

Tabela 7 prikazuje pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016. V

Sloveniji je razmerje starostne odvisnosti za leto 2016 znašalo 0,3, medtem ko je bilo razmerje

starostne odvisnosti v EU-28 0,32 v letu 2016 in v OECD 0,28 v letu 2016. Tako v Sloveniji, v EU-28 in

OECD je razmerje starostne odvisnosti v obdobju od leta 2006 do 2016 naraslo. Podatek o dejanski

starosti pri izhodu s trga delovne sile prikaže, da je bila omenjena starost v Sloveniji leta 2016 za moške

62,3 leta, za ženske pa 60,9 leta, pri čemer je za oba spola omenjena starost višja kot leta 2006 (za

moške 61,0 let in 58,8 leta za ženske). V EU-28 je dejanska starost pri izhodu s trga delovne sile za

moške za leto 2016 znašala 63,4 leta, za ženske pa 62,0 leta. V primerjavi z letom 2006 je omenjena

starost v EU-28 višja za 1,4 leta pri moških in 1,5 leta pri ženskah. V primerjavi s Slovenijo pa je dejanska

starost izhoda s trga delovne sile za leto 2016 višja v EU-28 in sicer za 1,1 leta pri moških in pri ženskah.

V državah OECD pa je dejanska starost pri izhodu s trga delovne sile najvišja za leto 2016 in sicer 65,1

leta pri moških in 63,6 leta pri ženskah. Tako v Sloveniji, v EU-28 in v OECD je dejanska starost izhoda

s trga delovne sile tako pri moških kot pri ženskah narasla v obdobju od 2006 do 2016.

Podatki OECD o stopnji zaposlenosti v starostni kohorti od 50 do 54 let prikažejo, da je v Sloveniji leta

2016 bilo 79,8% vseh pripadnikov omenjene starostne kohorte zaposlenih, kar je za 5,8 odstotne točke

več kot leta 2006. V EU-28 je leta 2016 bilo zaposlenih 77,9% pripadnikov starostne kohorte od 50 do

54 let, kar je za 4,8 odstotne točke več kot leta 2006. V OECD pa je bilo leta 2016 zaposlenih 75,7%

pripadnikov starostne kohorte od 50 do 54 let, kar je za 1,9 odstotne točke več kot leta 2006. Podatki

OECD o stopnji zaposlenosti v starostni kohorti od 55 do 64 let pa prikažejo, da je bilo 38,5%

pripadnikov omenjene starostne kohorte v letu 2016 v Sloveniji zaposlenih, kar je za 6,0 odstotne

točke več kot leta 2006. V EU-28 pa je bilo leta 2016 zaposlenih 55,3% pripadnikov starostne kohorte

od 55 do 64 let kar je za 12,1 odstotne točke več kot leta 2006. V OECD pa je bilo leta 2016 zaposlenih

59,2% pripadnikov starostne kohorte od 55 do 64 let, kar je za 6,5 odstotne točke več kot leta 2006.

Glede deleža pripadnikov starostne kohorte od 55 do 64 let, ki so zaposleni, Slovenija v letu 2016

precej zaostaja za EU-28 in OECD.

22

Podatki OECD prikazujejo, da je bila stopnja zadržanja zaposlenih po 60-em letu starosti za leto 2016

za Slovenijo 28,6%, kar je 6,5 odstotne točke več kot leta 2006. Stopnja zadržanja zaposlenih po 60-

em letu starosti za leto 2016 je bila v EU-28 enaka 48,8% kar je precej več kot v Sloveniji leta 2016. V

EU-28 je stopnja zadržanja zaposlenih po 60-em letu starosti v letu 2016 višja za 11,8 odstotne točke

v primerjavi z letom 2006. V OECD znaša stopnja zadržanja zaposlenih po 60-em letu starosti za leto

2016 50,3%, kar je za 10,0 odstotne točke več kot leta 2006. Tudi v OECD je stopnja zadržanja

zaposlenih po 60-em letu starosti precej višja kot v Sloveniji za leto 2016. Podatki o stopnji

zaposlovanja v starostni kohorti od 55 do 64 let pa prikazujejo, da je le-ta v Sloveniji leta 2016 znašala

4,5%, kar je 1,3 odstotne točke manj v primerjavi z EU-28 za leto 2016 in kar za 5,6 odstotne točke

manj v primerjavi z OECD za leto 2016.

Tabela 7: Pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016

Pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016a

SLO EU28b OECDc Sprememba 2006 do

2016

2006 2016 2006 2016 2006 2016 SLO EU28 OECD

Demografsko stanje

Razmerje starostne odvisnosti 0,25 0,30 0,28 0,32 0,23 0,28 0,06 0,05 0,05

Dejanska starost pri izhodu s trga delovne siled (v letih) Moški 61,0 62,3 62,0 63,4 63,6 65,1 1,3 1,3 1,5

Dejanska starost pri izhodu s trga delovne siled (v letih) Ženske 58,8 60,9 60,5 62,0 62,3 63,6 2,1 1,5 1,3

Zaposlenost

Stopnja zaposlenosti v starostni kohorti od 50 do 74 let (v % starostne skupine) 36,4 37,4 38,3 45,4 47,0 50,8 1,0 7,1 3,8

od tega v starostni kohorti od 50 do 54 let 74,0 79,8 73,1 77,9 73,8 75,7 5,8 4,8 1,9

od tega v starostni kohorti od 55 do 64 let 32,6 38,5 43,3 55,3 52,7 59,2 6,0 12,1 6,5

od tega v starostni kohorti od 65 do 69 let 12,7 5,2 9,1 12,1 20,3 25,5 -7,5 3,0 5,2

od tega v starostni kohorti od 70 do 74 let 7,1 4,4 4,4 5,5 12,0 14,6 -2,8 1,1 2,6

Razlika med spoloma pri zaposlenosti v starostni kohorti od 55 do 64 let [(moški-ženske)/moški] 0,53 0,23 0,34 0,21 0,32 0,25 -0,3 -0,13 -0,07

Značilnosti dela

Pojavnost dela s krajšim delovnim časom v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vseh zaposlitev ) 17,9 10,2 22,1 22,2 20,3 21,1 -7,7 0,1 0,8

od tega prostovoljno v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od zaposlitev s krajšanim delovnim časom ) 97,8 93,7 85,4 78,9 87,3 85,2 -4,1 -6,5 -2,1

Povprečno število oddelanih ur na teden 16,9 18,1 17,1 17,5 16,6 16,9 1,2 0,4 0,3

Pojavnost začasnega dela v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vseh zaposlenih) 8,7 6,7 6,9 6,7 8,9 7,9 -1,9 -0,2 -1,0

Pojavnost samozaposlitev v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vseh zaposlitev) 36,1 22,1 24,1 19,7 38,0 32,8 -14,0 -4,4 -5,2

Dohodek za polni delovni čas v starostni kohorti od 55 do 64 let, relativno glede na starostno kohorto od 25 do 54 let (razmerje) np np np np 1,09 1,10 np np 0,0

se nadaljuje

23

Tabela 7: Pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016

(nadaljevanje)

Pregled stanja starejših delavcev v Sloveniji, EU-28 in OECD za leti 2006 in 2016a

SLO EU28b OECDc

Sprememba 2006 do 2016

2006 2016 2006 2016 2006 2016 SLO EU28 OECD

Dinamika

Stopnja zadržanjae, po 60-em letu (v % od vseh zaposlenih t-5) 22,1 28,6 37,1 48,8 40,3 50,3 6,5 11,8 10,0

Stopnja zaposlovanjaf v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vseh zaposlenih) 3,8 4,5 6,1 5,8 9,2 9,1 0,7 -0,3 -0,1

Brezposelnost

Stopnja brezposelnosti v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vse delovne sile) 2,5 6,5 6,1 6,4 4,3 4,6 3,9 0,3 0,3

Pojavnost dolgoročneg brezposelnosti v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od vse brezposelnosti) 65,2 83,4 49,8 63,7 26,3 44,3 18,2 13,9 17,9

Marginalen - niti zaposlen, niti brezposelenh ,a pripravljen delati, v starostni kohorti od 55 do 64 let (v % od starostne kohorte) 1,1 1,3 2,4 1,9 1,2 1,2 0,2 -0,5 0,0

Zaposljivost

Delež v starostni kohorti od 55 do 64 let s terciarno izobrazbo (v % od starostne kohorte) 15,9 19,1 17,2 22,9 20,0 26,2 3,2 5,7 6,1

Udeležba na usposabljanjihi v starostni kohorti od 55 do 64 let

Absolutno (v % od vseh zaposlenih v starostni kohorti) np 43,3 np np np 41,2 np np np

Relativno glede na zaposlene posameznike v starostni kohorti od 25 do 54 let (razmerje) np 0,88 np np np 0,78 np np np

a) Več na www.oecd.org/els/employment/olderworkers.

b) Tehtana povprečja za 28 držav članic Evropske unije, razen kazalnikov zaposljivosti, ki niso tehtani.

c) Tehtana povprečja za 35 držav članic OECD, razen kazalnikov o dohodku (za 27 držav) in indikatorjev izobrazbe, ki niso tehtani.

d) Dejanska starost pri izhodu s trga delovne sile v petletnem obdobju od 2001 do 2006 in petletnem obdobju 2011 do 2016. Dejanska

starost pri izhodu s trga delovne sile (poznana tudi kot dejanska starost upokojitve) je izračunana kot tehtano povprečje dejanske starosti

upokojitve za vsako izmed petletnih starostnih kohort, pri čemer je prva starostna kohorta, ki je vzeta v izračun starostna kohorta od 40 do

44 let, pri čemer so absolutne spremembe v deležu delovne sile vsake kohorte uporabljene kot uteži.

e) Vsi zaposleni, ki so trenutno stari od 60 do 64 z zaposlitvijo, ki traja pet let ali več kot odstotek vseh zaposlenih starih od 55 do 59 let 5 let

pred tem. Leto 2006 se nanaša na leto 2010.

f) Zaposleni stari od 55 do 64 let z zaposlitvijo, ki traja manj kot eno leto kot odstotek vseh zaposlenih.

g) Brezposelni več kot eno leto. h) Osebe, ki niso zaposlene, niti ne iščejo aktivno dela, a so vseeno pripravljene delati in na voljo, da bi sprejele delo v času, ko poteka

anketna raziskava.

i) Usposabljanje, ki je povezano z delom v letu pred izvedbo anketne raziskave (leto 2015). OECD povprečje iz baze PIAAC izključuje

Madžarsko, Islandijo, Latvijo, Luksemburg, Mehiko, Portugalsko in Švico.

Vir: OECD (bd).

Iz primerjav v tabeli 7 lahko ugotovimo, da je v Sloveniji velik izziv zadržati starejše od 60 let v delovni

aktivnosti. Hkrati pa so očitno tisti, ki po 55. letu izgubijo delo, v slabšem položaju na trgu dela in v

večini primerov sodijo med dolgotrajno brezposelne. V kombinaciji s podatki o indeksu aktivnega

staranja (slika 4) bi lahko sklepali, da v Sloveniji ni toliko izziv aktivno in zdravo staranje nasploh,

temveč pripravljenost oz. motivacija starejših, da bi bili še delovno aktivni tudi po tem, ko izpolnijo

pogoje za upokojitev. Verjetno gre razloge iskati tudi v tem, da starejši delavci niso zadovoljni z delom

ali delovnim okoljem. K takšnemu sklepanju vodijo tudi rezultati periodičnih študij o delovnih pogojih,

ki jih izvaja EUROFOUND.

24

Slika 4: Indeks aktivnega staranja v Sloveniji v primerjavi z EU 28

Vir: UMAR (2017): Strategija dolgožive družbe, str. 12.

Analiza zadnje raziskave EUROFUND 3 o delovnih pogojih iz leta 2015 namreč pokaže zelo slabe

rezultate za Slovenijo glede vpliva dela na zdravje zaposlenih (tabela 8). Podatki kažejo, da med

starejšimi zaposlenimi (50+ let) kar 46% Švedov meni, da je njihovo zdravje oziroma varnost ogrožena

zaradi njihovega dela. Visok delež tovrstno mislečih je tudi v Makedoniji 45%, Španiji 37% in Sloveniji

36%. V povprečju je v EU (28) 23% tako mislečih, medtem ko jih je najmanj na Češkem in Portugalskem

(12%). 47% starejših zaposlenih (50+ let) v Litvi meni, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje,

podobno mislečih je 46% na Malti, medtem ko je v Sloveniji tako mislečih 39% glede na izvedeno

študijo EUROFUND-a. V povprečju je v EU (28) 26% tako mislečih, najmanj pa jih je na Portugalskem,

Irskem in v Švici, kjer tako meni 17% anketirancev. Med fizičnimi dejavniki tveganja so slovenski delavci

slabše od evropskega povprečja ocenili naslednje: hrup, utrujajoča in boleča drža ter ponavljajoči gibe

rok. Slovenija ima tudi najvišji delež tistih, ki morajo in dejansko tudi uporabljajo zaščitno opremo

(51%, povprečje EU 35%). Slovenski delavci nadpovprečno ocenjujejo intenzivnost dela, s katero

morajo delati (hitrost, kratki roki) in poročajo, da pogosto delajo prek 40 urnega delovnika. Z 41% je

delež zaposlenih, ki si lahko vedno vzamejo odmor, kadar si želijo, v Sloveniji med nižjimi deleži v

primerjavi z evropskimi državami. Pri starejših zaposlenih 50+ pa je Slovenija z deležem 40% celo na

zadnjem mestu. Npr. Finska ima delež 71% za starejše in 68% za vse, Nemčija 47% za starejše in 40%

za vse, iz česar lahko sklepamo, da v teh državah bolje prilagajajo delovna mesta starejšim.

3Dostopno na: https://www.eurofound.europa.eu/data/european-working-conditions-survey?locale=EN&dataSource=EWCS2016&media=png&width=740&question=y15_Q88&plot=euBars&countryGroup=linear&subset=agecat_3&subsetValue=All

https://www.eurofound.europa.eu/data/european-working-conditions-survey?locale=EN&dataSource=EWCS2016&media=png&width=740&question=y15_Q88&plot=euBars&countryGroup=linear&subset=agecat_3&subsetValue=All



25

Tabela 8: Vpliv dela na zdravje po starostnih skupinah za leto 2015

Verjamem, da je moje zdravje oziroma varnost ogrožena zaradi mojega

dela

Verjamem, da delo negativno vpliva na

moje zdravje V zadnjem letu sem delal

bolan/bolna

DRŽAVA/ STAROSTNA SKUPINA do 35 35-49 50+ do 35 35-49 50+ do 35 35-49 50+

EU (28) 21% 25% 23% 22% 27% 26% 44% 44% 39%

Avstrija 24% 26% 27% 19% 28% 24% 32% 37% 39%

Belgija 22% 28% 24% 24% 33% 31% 52% 56% 49%

Bolgarija 22% 30% 26% 18% 32% 28% 24% 26% 19%

Ciper 18% 21% 30% 19% 21% 31% 41% 46% 47%

Češka 16% 14% 12% 14% 21% 20% 29% 29% 26%

Danska 21% 18% 22% 23% 24% 31% 60% 65% 59%

Estonija 30% 33% 35% 32% 34% 38% 44% 48% 41%

Finska 25% 28% 23% 25% 28% 22% 55% 55% 46%

Francija 33% 38% 31% 32% 38% 34% 66% 66% 53%

Grčija 18% 24% 29% 18% 27% 33% 44% 46% 49%

Hrvaška 21% 32% 30% 19% 36% 36% 34% 45% 41%

Irska 23% 21% 20% 17% 19% 17% 49% 53% 53%

Italija 10% 13% 15% 19% 16% 18% 24% 26% 31%

Latvija 37% 36% 30% 38% 44% 40% 33% 35% 31%

Litva 20% 29% 33% 30% 32% 47% 25% 22% 29%

Luksemburg 28% 29% 22% 32% 35% 24% 62% 60% 54%

Madžarska 16% 19% 21% 15% 20% 22% 29% 30% 31%

Malta 26% 26% 31% 30% 32% 46% 68% 69% 72%

Nemčija 15% 21% 18% 17% 23% 23% 32% 32% 33%

Nizozemska 19% 23% 17% 20% 28% 23% 52% 47% 43%

Poljska 17% 26% 20% 23% 32% 28% 25% 25% 22%

Portugalska 19% 11% 12% 16% 12% 17% 23% 22% 18%

Romunija 24% 23% 21% 20% 22% 22% 34% 30% 26%

Slovaška 23% 26% 25% 18% 33% 29% 42% 45% 41%

Slovenija 30% 39% 36% 32% 41% 39% 49% 55% 58%

Španija 29% 38% 37% 30% 40% 40% 40% 47% 42%

Švedska 53% 43% 46% 36% 27% 25% 61% 60% 52%

VB 13% 18% 22% 18% 23% 23% 60% 64% 54%

Albanija 21% 21% 22% 22% 20% 25% 44% 42% 34%

Črna Gora 24% 24% 28% 19% 28% 29% 35% 39% 45%

Makedonija 30% 47% 45% 23% 39% 38% 24% 41% 40%

Norveška 15% 16% 15% 20% 22% 22% 60% 59% 47%

Srbija 26% 33% 35% 29% 35% 43% 56% 50% 51%

Švica 14% 15% 17% 16% 12% 17% 26% 23% 30%

Turčija 20% 26% 28% 19% 32% 31% 26% 29% 25%

Vir: EUROFUND (2015).

26

Iz odgovorov na vprašanje, ali bi bili sposobni enako ali podobno delo, kot ga opravljate danes,

opravljali pri 60. letih, se za Slovenijo pokaže naslednji izziv podaljševanje delovne aktivnosti. Smo

namreč med državami z najnižjim odstotkom, saj je pritrdilno odgovorilo le 57% anketirancev, v

primerjavi s 83% v Nemčiji in 81% na Irskem in prek 70% v skandinavskih državah. Po mnogih kazalcih

zahtevnosti dela in usposobljenosti za delo smo sicer dokaj blizu evropskim povprečjem. Pri

usposabljanju celo nad povprečjem, saj je delež zaposlenih, ki so imeli plačano usposabljanje, v

Sloveniji 43% (EU povprečje 38%) in starih 50+ 42% (EU povprečje 34%). Usposabljanje na delu pa je

imelo 39% anketirancev (EU povprečje 34%) in starih 50+ 35% (EU povprečje 28%).

Slovenski delavci, posebej starejši 50+ so po raziskavi EUROFOUND sicer dobro informirano o tveganjih

za varnost in zdravje na delovnem mestu, saj jih 96% v starosti 50+ navaja, da so zelo dobro

informirani, celo nekaj več kot 93% delež vseh zaposlenih. Oboje je med višjimi deleži glede

informiranosti zaposlenih. Vendar pa hkrati samo 39% zaposlenih navaja, da imajo pooblaščenca ali

komisijo za zdravje in varnost pri delu, kar je med najnižjimi deleži (nižje so le Grčija, Portugalska in

Litva, najvišji delež pa ima Norveška z 88%, sledijo še druge skandinavske države, Finska, Danska in

Švedska z okrog 80%).

Glede na rezultate študije 60% slovenskih delavcev ni bilo odsotnih z dela v zadnjem letu, 28% 1-15

dni in 12% več kot 15 dni (za skupino 50+ celo 14%). Po teh podatkih je Slovenija nekje v povprečju,

razen pri daljših izostankih, kjer je Slovenija med državami z najvišjim odstotkom. Slovenija je nad

povprečjem tudi v tem, koliko ljudi pride bolnih na delo. V starostni kohorti 55+ se uvrščamo na tretje

mesto po številu bolnih, ki pridejo delat (za Malto in Dansko).

1.2 Zaposlenosti in delovne aktivnosti glede na starost v KRVS in njenih

regijah

Regijski pregled začenjamo z nekaterimi splošnimi podatki o prebivalstvu, starosti in razvitosti (Tabela

9). Opazimo lahko, da so regije KRVS glede staranja prebivalstva večinoma v slabšem položaju kot je

slovensko povprečje (razen JV Slovenije, ki je precej boljša od povprečja, in Savinjske, ki je blizu

povprečja). Največji indeks staranja, to je razmerja med starejšimi od 65 let in mladimi do 15 let, je v

Pomurju (kar 163,8), sledita pa Podravska (147,9) in Zasavska regija (142,5), medtem ko je slovensko

povprečje 130,6. Z izjemo JV Slovenije so tudi vse regije pod slovenskim povprečjem BDP na prebivalca,

v daleč najslabšem položaju pa je Zasavje, ki je v letu 2017 doseglo komaj nekaj več kot polovico

povprečnega BDP (52,4 %). Tudi rast BDP v obdobju 2010 do 2017 je za Zasavje zaskrbljujoča, saj je

doseglo le 1,07 odstotno rast, medtem ko je bilo slovensko povprečje 17,64 odstotkov in druga najnižja

beležena rast v KRVS v Podravju s 15,30 odstotki. Najhitreje je BDP rasel na Koroškem (26,12) in v

Pomurju (22,98). Edina regija v KRVS poleg Zasavja, ki je rasla počasneje od slovenskega povprečja, je

bilo Podravje. Na razvojni potencial regije lahko sklepamo tudi iz podatka neto migracij, ki so bile v

obdobju 2010 do 2017 najbolj pozitivne v Osrednjeslovenski (51,7 priseljenih na 1000 prebivalcev) in

Obalno-kraški regiji (31,6%), najbolj negativne pa v Zasavju (-58,9), Pomurju (-40,5) in na Koroškem (-

31,6).

27

Tabela 9: Podatki o prebivalcih in bruto domačem proizvodu v slovenskih regijah

Stanje 1.7.2018

BDP na prebivalca 2017 v EUR

Rast BDP v

obdobju 2010-

2017 v %

Neto prirast prebivalstva

na 1000 prebivalcev v

obdobju 2010-2017

Povprečna starost (leta)

Indeks staranja

Delež starih 0-

14 let (%)

Delež starih 15-64 let (%)

Delež starih 65 let ali več

(%)

Delež starih 80 let ali več

(%)

Koeficient starostne odvisnosti


mladih


starih

SLOVENIJA 43,3 130,6 15,1 65,3 19,7 5,3 53,2 23,1 30,2 20.815 17,64 9,7

Pomurska 45,2 163,8 13,3 64,9 21,8 5,2 54,1 20,5 33,6 13.978 22,98 -40,5

Podravska 44,1 147,9 13,8 65,8 20,4 5,2 52 21 31 16.840 15,3 -4

Koroška 44,1 138,7 14,4 65,6 20 5 52,4 21,9 30,4 16.561 26,12 -31,6

Savinjska 43,2 125,8 15,1 65,8 19,1 4,8 52 23 28,9 19.045 18,79 1,7

Zasavska 44,3 142,5 14,3 65,3 20,4 5,3 53,2 21,9 31,2 10.910 1,07 -58,9

Posavska 43,9 138,2 14,7 65,1 20,3 5,5 53,7 22,5 31,1 17.326 20,05 -6,8

Jugovzhodna Slovenija

42,5 113,7 16,1 65,7 18,3 5,2 52,3 24,5 27,8 20.467 21,53 5,2

Primorsko-notranjska

43,8 132,9 15,4 64,1 20,5 5,7 56,1 24,1 32 15.005 20,32 2,8

Osrednjeslovenska 41,9 114,5 16 65,7 18,3 5,2 52,3 24,4 27,9 29.371 14,24 51,7

Gorenjska 42,9 124,3 16 64,2 19,8 5,6 55,8 24,9 30,9 18.507 26,36 3,8

Goriška 44,7 149,9 14,8 63,1 22,1 6,3 58,4 23,4 35 19.131 15,53 -16

Obalno-kraška 44,6 149,4 14 65 21 5,5 53,8 21,6 32,2 20.242 10,49 31,6

Vir: SURS (2018), lastni izračuni.

28

Tabela 10 prikazuje, da je bilo leta 2017 845.453 delovno aktivnih prebivalcev v celotni Sloveniji. Od

tega jih je bilo v KRVS 434.543, kar predstavlja 51,4% vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V

KRZS pa je bilo tako 410.911 delovno aktivnih prebivalcev, kar predstavlja 48,6% vseh delovno aktivnih

prebivalcev Slovenije. Največji statistični regiji znotraj KRVS po številu delovno aktivnih prebivalcev sta

Podravska in Savinjska, ki sta imeli leta 2017 123.116 in 105.913 delovno aktivnih prebivalcev,

najmanjši pa sta Primorsko- notranjska in Zasavska, ki sta imeli leta 2017 23.040 in 30.928 delovno

aktivnih prebivalcev. V Sloveniji se je celotno delovno aktivno prebivalstvo v obdobju od 2010 do 2017

povečalo za 1,2%, pri tem je bila rast v KRVS 0,7%, v KRZS pa je bila rast 1,8%.

Znotraj starostne kohorte od 15 do 44 let je bilo v Sloveniji leta 2017 484.540 delovno aktivnih

prebivalcev (57,3%) vseh delovno aktivnih prebivalcev. V KRVS je v omenjeni starostni kohorti bilo

248.046 delovno aktivnih prebivalcev (29,3%) vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji oziroma

51,2% vseh delovno aktivnih prebivalcev v omenjeni starostni kohorti. V KRZS pa je bilo 236.494

delovno aktivnih prebivalcev v starostni kohorti od 15 do 44 let, kar predstavlja 28,0% vseh delovno

aktivnih prebivalcev v Sloveniji oziroma 48,8% vseh delovno aktivnih prebivalcev v omenjeni starostni

kohorti. V Sloveniji se je znotraj starostne kohorte od 15 do 44 let delovno aktivno prebivalstvo v

obdobju 2010 do 2017 zmanjšalo za -6,9%, pri tem se je delovno aktivno prebivalstvo v omenjeni

starostni kohorti v KRVS zmanjšalo za -7,7%, v KRZS pa za -6,2%.

Znotraj starostne kohorte od 45 do 54 let je bilo v Sloveniji leta 2017 244.612 delovno aktivnih

prebivalcev, kar predstavlja 28,9% vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V KRVS je v omenjeni

starostni kohorti bilo 127.403 delovno aktivnih prebivalcev, kar predstavlja 15,1% vseh delovno

aktivnih prebivalcev v Sloveniji oziroma 52,1% vseh delovno aktivnih prebivalcev v omenjeni starostni

kohorti. V KRZS pa je bilo 117.208 delovno aktivnih prebivalcev v starostni kohorti od 45 do 54 let, kar

predstavlja 13,9% vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji oziroma 47,9% vseh delovno aktivnih

prebivalcev v omenjeni starostni kohorti. V Sloveniji se je znotraj starostne kohorte od 45 do 54 let v

obdobju 2010 do 2017 delovno aktivno prebivalstvo povečalo za 1,8%, pri tem se je delovno aktivno

prebivalstvo v omenjeni starostni kohorti v KRVS povečalo za 0,5%, v KRZS pa kar za 3,2%.

Znotraj starostne kohorte 55+ let je bilo v Sloveniji leta 2017 116.301 delovno aktivnih prebivalcev,

kar predstavlja 13,8% vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. V KRVS je v omenjeni starostni

kohorti bilo 59.094 delovno aktivnih prebivalcev, kar predstavlja 7,0% vseh delovno aktivnih

prebivalcev v Sloveniji oziroma 50,8% vseh delovno aktivnih prebivalcev v omenjeni starostni kohorti.

V KRZS pa je bilo 57.209 delovno aktivnih prebivalcev v starostni kohorti od 55+ let, kar predstavlja

6,8% vseh delovno aktivnih prebivalcev v Sloveniji oziroma 49,2% vseh delovno aktivnih prebivalcev v

omenjeni starostni kohorti. V Sloveniji se je znotraj starostne kohorte 55+ let v obdobju 2010 do 2017

delovno aktivno prebivalstvo povečalo kar za 57,3%, pri tem se je delovno aktivno prebivalstvo v

omenjeni starostni kohorti v KRVS povečalo kar za 63,4%, v KRZS pa za 51,4%.

Tabela 11 prikazuje delež delovno aktivnih prebivalcev Slovenija znotraj regij po starostnih kohortah

za leti 2010 in 2017. V leti 2017 imajo vse regije KRVS najvišji delež delovno aktivnih prebivalcev v

starostni kohorti od 15 do 44 let (od 55,3% v Podravski regiji do 58,8% v Jugovzhodni regiji). Sledi

starostna kohorta od 45 do 54 let (od 28,5% v Primorsko-notranjski regiji do 30,1% v Koroški regiji).

Najmanj delovno aktivnih prebivalcev pa je v starostni kohorti 55+ let (od 12,6% v Jugovzhodni regiji

do 14,9% v Podravski regiji).

29

Tabela 10: Delovno aktivno prebivalstvo za Slovenijo po statističnih regijah in starostnih skupinah za leti 2010 in 2017, absolutno število ter deleži

REGIJA/ OBDOBJE

2010 2017

Rast 2010 do 2017 Število delovno aktivnih po regijah Struktura delovno aktivnih

po regijah (delež) Število delovno aktivnih po regijah Struktura delovno aktivnih

po regijah (delež)

15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ Skupaj

SLOVENIJA 520.723 240.368 73.948 835.039 100,0 100,0 100,0 100,0 484.540 244.612 116.301 845.453 100,0 100,0 100,0 100,0 -6,9 1,8 57,3 1,2

KRVS 268.628 126.743 36.161 431.532 51,6 52,7 48,9 51,7 248.046 127.403 59.094 434.543 51,2 52,1 50,8 51,4 -7,7 0,5 63,4 0,7

Pomurska 27.092 12.230 4.160 43.482 5,2 5,1 5,6 5,2 22.821 11.962 5.788 40.571 4,7 4,9 5,0 4,8 -15,8 -2,2 39,1 -6,7

Podravska 76.100 36.903 11.891 124.894 14,6 15,4 16,1 15,0 68.087 36.677 18.352 123.116 14,1 15,0 15,8 14,6 -10,5 -0,6 54,3 -1,4

Koroška 17.495 8.573 2.120 28.188 3,4 3,6 2,9 3,4 15.547 8.337 3.783 27.667 3,2 3,4 3,3 3,3 -11,1 -2,8 78,4 -1,8

Savinjska 67.328 31.188 8.162 106.678 12,9 13,0 11,0 12,8 61.578 30.884 13.451 105.913 12,7 12,6 11,6 12,5 -8,5 -1,0 64,8 -0,7

Zasavska 10.759 5.306 1.242 17.307 2,1 2,2 1,7 2,1 13.290 6.732 3.018 23.040 2,7 2,8 2,6 2,7 23,5 26,9 143,0 33,1

Posavska 17.976 8.271 2.318 28.565 3,5 3,4 3,1 3,4 17.884 8.973 4.071 30.928 3,7 3,7 3,5 3,7 -0,5 8,5 75,6 8,3

JV Slovenija 37.719 17.743 4.351 59.813 7,2 7,4 5,9 7,2 35.882 17.507 7.681 61.070 7,4 7,2 6,6 7,2 -4,9 -1,3 76,5 2,1

Primorsko-notranjska

14.160 6.529 1.915 22.604 2,7 2,7 2,6 2,7 12.961 6.331 2.949 22.241 2,7 2,6 2,5 2,6 -8,5 -3,0 54,0 -1,6

KRZS 252.095 113.626 37.788 403.509 48,4 47,3 51,1 48,3 236.494 117.208 57.209 410.911 48,8 47,9 49,2 48,6 -6,2 3,2 51,4 1,8


30

Tabela 11: Struktura delovno aktivnega prebivalstva za Slovenijo po statističnih regijah in starostnih skupinah za leti 2010 in 2017

REGIJA/ OBDOBJE

Delež delovno aktivnih znotraj regije 2010 Delež delovno aktivnih znotraj regije 2017 Rast 2010 do 2017

15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+

SLOVENIJA 62,4 28,8 8,9 100,0 57,3 28,9 13,8 100,0 -8,1 0,5 55,3

KRVS 62,2 29,4 8,4 100,0 57,1 29,3 13,6 100,0 -8,3 -0,2 62,3

Pomurska 62,3 28,1 9,6 100,0 56,2 29,5 14,3 100,0 -9,7 4,8 49,1

Podravska 60,9 29,5 9,5 100,0 55,3 29,8 14,9 100,0 -9,2 0,8 56,6

Koroška 62,1 30,4 7,5 100,0 56,2 30,1 13,7 100,0 -9,5 -0,9 81,8

Savinjska 63,1 29,2 7,7 100,0 58,1 29,2 12,7 100,0 -7,9 -0,3 66,0

Zasavska 62,2 30,7 7,2 100,0 57,7 29,2 13,1 100,0 -7,2 -4,7 82,5

Posavska 62,9 29,0 8,1 100,0 57,8 29,0 13,2 100,0 -8,1 0,2 62,2

Jugovzhodna Slovenija 63,1 29,7 7,3 100,0 58,8 28,7 12,6 100,0 -6,8 -3,4 72,9

Primorsko-notranjska 62,6 28,9 8,5 100,0 58,3 28,5 13,3 100,0 -7,0 -1,4 56,5

KRZS 62,5 28,2 9,4 100,0 57,6 28,5 13,9 100,0 -7,9 1,3 48,7


31

V obdobju od 2010 do 2017 se je delež delovno aktivnih prebivalcev v starostni kohorti od 15 do 44

zmanjšal v vseh regijah KVRS, delež delovno aktivnih prebivalcev v starostni kohorti 55+ let pa se je

opazno povišal v vseh regijah KVRS. Takšne spremembe so verjetno posledica demografskih

sprememb na eni strani, manjšega predčasnega upokojevanja, ki je bil pogost ukrep obvladovanja

stroškov dela v času gospodarske in finančne krize, ter postopnega dvigovanja starosti upokojevanja

po pokojninski reformi.

Po zadnje dostopnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) je bilo

decembra leta 2018 15.924 (20,3% ) vseh brezposelnih pripadnikov starostne kohorte od 15 do 29 let.

Izmed vseh brezposelnih pa je bilo 30.502 (38,8%) brezposelnih starejših (po opredelitvi ZRSZ so

brezposelni starejši tisti, ki spadajo v starostno kohorto 50+ let).

V tabeli 12 prikazujemo zadnje dostopne podatke ZRSZ glede gibanja deleža registrirane stopnje

brezposelnosti med leti 2014 in 2018, pri čemer so podatki na voljo za starostni kohorti mladi od 15

do 29 let in starejši 50+ let. Podatki za starostno kohorto 50+ so podrobneje razdeljeni na pripadnike

starostne kohorte od 50 do 54 let, pripadnike starostne kohorte od 55 do 59 let in na pripadnike

starostne kohorte 60+ let.

V izhodiščnem letu 2014 je bilo 20,9% pripadnikov starostne kohorte od 50 do 54 let registrirano

brezposelnih, leta 2015 je bil delež pripadnikov omenjene kohorte višji za 1,2 odstotne točke (22,1%),

leta 2016 je bil delež pripadnikov omenjene starostne kohorte višji v primerjavi z izhodiščnim letom in

sicer za 0,9 odstotne točke in je znašal 21,8%. V letu 2017 je bilo 20,0% pripadnikov omenjene

starostne kohorte registrirano brezposelnih, kar je za 0,9 odstotne točke manj kot leta 2014. Po zadnje

dostopnem podatku ZRSZ je bilo leta 2018 18,0% pripadnikov starostne kohorte od 50 do 54 let

registrirano brezposelnih, kar je 2,9 odstotne točke manj v primerjavi z izhodiščnim letom 2014.

18,4% pripadnikov starostne kohorte od 55 do 59 let je bilo leta 2014 registrirano brezposelnih. Leta

2015 je omenjeni delež znašal 18,0% in je bil za 0,4 odstotne točke nižji v primerjavi z izhodiščnim

letom. Leta 2016 je delež registrirane stopnje brezposelnosti za pripadnike starostne kohorte od 55

do 59 let že opazno nižji in sicer za 2,1 odstotne točke in znaša 16,3%. Leta 2017 se je omenjeni delež

še dodatno znižal in sicer le-ta znaša 14,3% kar je 4,1 odstotne točke manj kot v letu 2014, leta 2018

pa je bilo 12,0% pripadnikov starostne kohorte od 55 do 59 let registrirano brezposelnih, kar je kar za

6,4 odstotne točke manj v primerjavi z izhodiščnim letom 2014.

Tabela 12: Gibanje deleža registrirane stopnje brezposelnosti med leti 2014 in 2018

% dec. 14 % dec. 15 % dec. 16 % dec. 17 % dec. 18

Mladi 15 do 29 15-24 30,5 27,3 21,8 16,3 15,0

25-29 19,1 17,3 13,7 10,6 9,6

Starejši 50+

50-54 20,9 22,1 21,8 20,0 18,0

55-59 18,4 18,0 16,3 14,3 12,0

60+ 11,8 11,1 9,5 8,0 6,6

Vir: ZRSZ (2019).

V izhodiščnem letu 2014 je bilo 11,8% pripadnikov starostne kohorte 60+ let registrirano brezposelnih,

leta 2015 je bil delež pripadnikov omenjene kohorte nižji za 0,7 odstotne točke (11,1%), tudi leta 2016

je bil delež pripadnikov omenjene starostne kohorte nižji v primerjavi z izhodiščnim letom in sicer za

32

2,3 odstotne točke in je znašal 9,5%. V letu 2017 je bilo 8,0% pripadnikov omenjene starostne kohorte

registrirano brezposelnih, kar je za 3,8 odstotne točke manj kot leta 2014, leta 2018 pa je bilo 6,6%

pripadnikov starostne kohorte 60+ let registrirano brezposelnih, kar je 5,2 odstotne točke manj v

primerjavi z izhodiščnim letom 2014.

Tabela 13 prikazuje delež brezposelnih prebivalcev Slovenije znotraj regij po starostnih kohortah za

leti 2011 in 2017 po podatkih SURS. Vse regije KRVS imajo najvišji delež brezposelnih prebivalcev v

starostni kohorti od 15 do 44 let (od 49,2% v Pomurski regiji do 56,4% v Jugovzhodni regiji). Najvišji

delež brezposelnih prebivalcev v starostni kohorti od 45 do 54 let imata Pomurska in Posavska regija,

obe z 26,2%, najnižji pa Jugovzhodna regija z 22,7%. Najvišji delež brezposelnih prebivalcev starejših

od 55+ let glede na vse brezposelne v okviru posamezne regije ima Primorsko-notranjska regija

(25,5%), najnižji pa Koroška regija (19,7%).

33

Tabela 13: Brezposelnost po statističnih regijah in starostnih kohortah za leti 2011 in 2017

REGIJA/ OBDOBJE

2011 2017 Rast 2011 do 2017

Absolutno Delež Absolutno Delež

15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ 15-44 45-54 55+ Skupaj 15-44 45-54 55+ 15-44 45-54 55+

SLOVENIJA 60.102 28.386 20.305 108.793 55,2 26,1 18,7 54.872 23.358 23.586 101816 53,9 22,9 23,2 -8,7 -17,7 16,2

Pomurska 5.481 3.194 1.617 10.292 53,3 31,0 15,7 4.135 2.198 2.068 8401 49,2 26,2 24,6 -24,6 -31,2 27,9

Podravska 11.801 5.192 3.428 20.421 57,8 25,4 16,8 9.860 4.065 3.773 17698 55,7 23,0 21,3 -16,4 -21,7 10,1

Koroška 2.857 1.237 558 4.652 61,4 26,6 12,0 1.802 776 632 3210 56,1 24,2 19,7 -36,9 -37,3 13,3

Savinjska 8.852 3.835 2.762 15.449 57,3 24,8 17,9 7.719 3.269 3.164 14152 54,5 23,1 22,4 -12,8 -14,8 14,6

Zasavska 1.459 552 348 2.359 61,8 23,4 14,8 1.852 762 704 3318 55,8 23,0 21,2 26,9 38,0 102,3

Posavska 2.264 1.226 813 4.303 52,6 28,5 18,9 2.249 1.151 994 4394 51,2 26,2 22,6 -0,7 -6,1 22,3

Jugovzhodna Slovenija 4.079 2.010 1.262 7.351 55,5 27,3 17,2 4.160 1.671 1.541 7372 56,4 22,7 20,9 2,0 -16,9 22,1

Primorsko-notranjska 1.247 572 513 2.332 53,5 24,5 22,0 1.264 578 630 2472 51,1 23,4 25,5 1,4 1,0 22,8


34

Podrobnejša struktura brezposelnih starejših prikaže, da je bilo 4.066 (13,3%) brezposelnih starejših,

ki so na zaposlitev čakali do 2 meseca, 6.976 (22,9%) je bilo takih brezposelnih starejših, ki so na

zaposlitev čakali od 3 do 11 mesecev in 19.460 (63,8%) je bilo takih brezposelnih starejših, ki so bili

dolgoročno brezposelni (12+ mesecev). Natančnejša struktura starostnih kohort brezposelnih starejših

še prikaže, da je bilo 9.370 (30,7%) brezposelnih starejših v starostni kohorti od 50 do 54 let, v starostni

kohorti od 55 do 59 let je bilo 13.695 (44,9%) brezposelnih starejših, medtem ko je bilo v starostni

kohorti 60+ 7.437 (23,4%) brezposelnih starejših. Struktura po spolu brezposelnih starejših prikaže, da

je bilo brez zaposlitve 16.874 starejših moških, kar predstavlja 55,3% vseh brezposelnih pripadnikov

starostne kohorte 50+ let. Brezposelnih starejših žensk, ki spadajo v starostno kohorto 50+ let je bilo

13.628, kar predstavlja 44,7%. Po podatkih ZRSZ je bilo povprečno trajanje brezposelnosti za

pripadnike starostne kohorte 50+ let 41,8 meseca, kar je razvidno iz tabele 14.

Tabela 14: Brezposelnost mladi in starejši za leto 2018

Mladi 15 do 29 Starejši 50+

dec.18 % dec. 18 dec.18 % dec. 18

Starostna kohorta med vsemi brezposelnimi 15.924 20,3 30.502 38,8

Trajanje brezposelnosti

do 2 meseca 6.133 38,5 4.066 13,3

3-11 mesecev 5.598 35,2 6.976 22,9

12+ mesecev 4.193 26,3 19.460 63,8

Starostne skupine

15-19 1.596 10,0 50-54 9.370 30,7

20-24 5.396 33,9 55-59 13.695 44,9

25-29 8.932 56,1 60+ 7.437 24,4

Spol

Moški 7.530 47,3 16.874 55,3

Ženske 8.394 52,7 13.628 44,7

Povprečno trajanje brezposelnosti (v mesecih) 9,9 41,8 *opomba: razpoložljivi podatki za starejše so na voljo zgolj za starostno kohorto 50+

Vir:ZRSZ (2019).

Kot prikazuje tabela 15, je bilo po zadnje dostopnih podatkih ZRSZ decembra leta 2018 38.991 (49,6%)

vseh brezposelnih dolgotrajno brezposelnih. Podrobnejša struktura dolgotrajno brezposelnih prikaže,

da je bilo 13.258 (34,0%) vseh dolgotrajno brezposelnih takih, ki so bili brezposelni od 12 do 23

mesecev. 25.733 (66,%) dolgotrajno brezposelnih pa je na zaposlitev čakalo 2 leti ali več, kar ZRSZ

opredeljuje kot izrazito dolgoročno trajanje brezposelnosti. Podrobnejša struktura starostnih kohort

dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi prikaže tudi, da je bilo 4.193 (10,8%) dolgotrajno

brezposelnih pripadnikov starostne kohorte od 15 do 29 let. V starostni kohorti od 30 do 39 let je bilo

7.212 (18,5%) dolgotrajno brezposelnih izmed vseh brezposelnih. 8.126 (20,8%) je bilo posameznikov,

ki pripadajo starostni kohorti od 40 do 49 let in so registrirani kot dolgotrajno brezposelni med vsemi

brezposelnimi. Dolgotrajno brezposelnih pripadnikov starostne kohorte od 50 do 54 let izmed vseh

brezposelnih, ki po zgoraj opisanih kriterijih ZRSZ že sodijo v kategorijo starejših zaposlenih je bilo

5.890 (15,1%). Največji delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi (34,8% oziroma

13.570 posameznikov) je bil registriran znotraj starostne kohorte 55+ let.

Tabela 15: Dolgotrajno brezposelni za leto 2018

35

Dolgotrajno brezposelni

dec.18 % dec. 18

Dolgotrajno brezposelni med vsemi brezposelnimi 38.991 49,6

Trajanje brezposelnosti 12-23 mesecev 13.258 34,0

2 leti ali več 25.733 66,0

Starostne skupine 15-29 4.193 10,8

30-39 7.212 18,5

40-49 8.126 20,8

50-54 5.890 15,1

55+ 13.570 34,8

Spol Moški 19.748 50,6

Ženske 19.243 49,4

Povprečno trajanje brezposelnosti (v mesecih) 54,5

Vir: ZRSZ (2019).

1.3 Izobrazba, usposabljanje in spretnosti starejših v KRVS in njenih regijah Podatki o izobrazbeni strukturi glede na starost (tabela 16) kažejo, da so starejši v povprečju slabše

izobraženi kot mlajši, vendar pa je zanimivo, da je v kohorti 55+ let večji delež tistih z najmanj

višješolsko izobrazbo kot pa v kohorti od 45 do 54 let, kar velja za Slovenijo in obe regiji. Žal prek

podatkovnega portala SURS ni možen dostop do podatkov o izobrazbi in starosti po statističnih regijah,

zaradi omejenega časa pri pripravi poročila pa drugačno pridobivanje podatkov ni bilo izvedljivo.

36

Tabela 16: Povprečno število let šolanja glede na starost v letih 2010 in 2017

Regija Izobrazba SKUPAJ 15-44 let 45-54 let 55+ let SKUPAJ 15-44 let 45-54 let 55+ let

Slovenija Skupaj 851.848 493.903 247.819 110.126 100,0 100,0 100,0 100,0

Osnovnošolska ali manj 79.048 31.209 32.615 15.224 9,3 6,3 13,2 13,8

Srednješolska 482.711 276.947 146.225 59.539 56,7 56,1 59,0 54,1

Višješolska, visokošolska 290.089 185.747 68.979 35.363 34,1 37,6 27,8 32,1

KRVS Skupaj 443.639 257.451 130.300 55.888 100,0 100,0 100,0 100,0


Srednješolska 267.850 154.708 80.996 32.146 60,4 60,1 62,2 57,5


KRZS Skupaj 408.209 236.452 117.519 54.238 100,0 100,0 100,0 100,0


Srednješolska 214.861 122.239 65.229 27.393 52,6 51,7 55,5 50,5


Vir: SURS (2018).

37

So pa zato zanimivi in hkrati zaskrbljujoči podatki iz raziskave PIAAC o spretnostih odraslih, h kateri je

v drugem valu raziskovanja v letih 2013-15 pristopila tudi Slovenija, Ekonomska fakulteta Univerze v

Ljubljani pa je sodelovala pri izvedbi nacionalnega projekta. V raziskavi4 so bili pridobljeni podatki o

besedilnih in matematičnih spretnostih ter o spretnostih reševanja problemov v visoko tehnološkem

okolju. Rezultati za Slovenijo niso najbolj spodbudni, saj smo se v vseh treh vrstah spretnosti uvrstili

na rep držav, ki so sodelovale v raziskavi. Podatki, ki so na voljo o spretnostih odrasli po starosti pa

pokažejo, da spretnosti s starostjo upadajo, prav tako pa lahko opazimo tudi znotraj Slovenije slabše

rezultate od povprečja skoraj v vseh regijah KRVS, z izjemo Pomurske in Savinjske (tabele 17, 18 in 19).

Daleč najslabši so rezultati v Zasavju (posebej za besedilne spretnosti), kjer so predvsem mladi in

starejši precej pod povprečjem. Slabše rezultate najdemo še na Koroškem in v Posavju. Podrobnejši

pregled po regijah in starostnih skupinah nakazuje, da so v nekaterih regijah določene dobre prakse

za razvoj spretnosti v določeni starostni skupini. Tako so npr. dobri rezultati v primerjavi s slovenskim

povprečjem za mlade (24 let ali manj) v JV Sloveniji in starejše (nad 45 let) v Pomurju. V Savinjski regiji

pa so nadpovprečni rezultati v skupini 35-44 let.

Tabela 17: Povprečno število doseženih točk pri besedilnih spretnostih glede na starost in regijo

Skupaj 24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55+

SLOVENIJA 257 273 270 262 250 236

Pomurska 261 276 277 265 255 245

Podravska 246 260 265 254 232 230

Koroška 240 258 248 239 236 227

Savinjska 260 273 269 270 254 241

Zasavska 224 236 252 235 214 198

Posavska 242 256 248 247 235 229

Jugovzhodna Slovenija 252 279 266 255 246 227

Primorsko-notranjska 252 269 255 251 243 240

Vir: Lastni izračuni iz baze PIAAC.

Tabela 18: Povprečno število doseženih točk pri matematičnih spretnostih glede na starost in regijo

Skupaj 24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55+

SLOVENIJA 259 274 273 268 251 235

Pomurska 262 280 283 269 254 236

Podravska 250 263 270 260 235 231

Koroška 243 258 250 246 242 231

Savinjska 261 275 274 273 255 239

Zasavska 223 241 246 238 215 192

Posavska 242 253 250 252 232 223




4 Sodelovalo je prek 5000 Slovencev starejših od 15 let, vzorčenje pa je zagotavljalo reprezentativen vzorec po regijah, več o metodologiji raziskave in rezultatih v Javrh P. (ur.)(2018): Spretnosti odraslih, Ljubljana, Andragoški center Slovenije, ter v Domadenik P. et al. (2016): Spretnosti odraslih, kakovost človeškega kapitala in gospodarska uspešnost regij v Sloveniji, Ljubljana, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

38

Tabela 19: Povprečno število doseženih točk pri spretnostih reševanja problemov v visoko tehnološkem okolju glede na starost in regijo

Skupaj 24 ali manj 25-34 35-44 45-54 55+

SLOVENIJA 268 286 280 268 253 236

Pomurska 269 281 278 268 250 249

Podravska 262 280 278 267 239 234

Koroška 241 272 252 238 224 219

Savinjska 266 284 278 271 252 232

Zasavska 247 251 269 244 244 213

Posavska 252 268 263 246 223 216




Podatki iz raziskave PIAAC tudi pokažejo, da se starejši manj udeležujejo različnih oblik formalnih in

neformalnih izobraževanj za odrasle, imajo manj usposabljanj na delu ter tudi manj pogosto

uporabljajo besedilne, matematične in spretnosti reševanja problemov v visoko tehnološkem okolju,

tako pri svojem delu kot tudi v življenju nasploh. Predhodne raziskave na podlagi rezultatov prvega

vala podatkov o spretnostih odraslih iz leta 2012 so prav tako potrdile, da spretnosti po 45. letu

začnejo upadati in je zato za delovno aktivnost starejših zelo pomembno vlaganje v razvijanje in

uporabo njihovih spretnosti (Paccagnella, 2017).

1.4 Statistični podatki o zdravju in zdravstvenem absentizmu v KRVS in

njenih regijah Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju NIJZ) prikazuje podatke o bolniškem staležu za

Slovenijo. Pri uporabi podatkov NIJZ je potrebno upoštevati njihova metodološka pojasnila in sicer:

Definicije – vsi izračuni NIJZ se nanašajo na polni delovni čas (PDČ)

Začasna odsotnost – z dela zaradi bolezni, poškodb in drugih zdravstveno upravičenih

razlogov se v enakem pomenu opisuje tudi z izrazi absentizem, zdravstveni absentizem,

bolniški stalež, bolniška odsotnost.

Primer bolniške odsotnosti z dela – je zaključen neprekinjen bolniški stalež v opazovanem letu

za eno diagnozo, ne glede, kdaj se je bolniški stalež začel.

Število izgubljenih koledarskih dni – vključuje vse dnevne odsotnosti z dela za eno zaključeno

diagnozo v opazovanem obdobju

Odstotek bolniškega staleža (%BS) – je odstotek izgubljenih koledarskih dni v opazovanem

letu.

Indeks frekvence – je število primerov odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža na 100

zaposlenih v enem letu.

Resnost (R) - je povprečno trajanje ene odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali drugega

zdravstvenega vzroka.

Podatki, ki se navezujejo na koledarske dneve za svoje izračune upoštevajo 365 koledarskih

dni v letu.

Iz tabele 20 je po zadnje dostopnih podatkih NIJZ razvidno, da je bilo leta 2017 920.812 primerov

bolniške odsotnosti v celotni Sloveniji. Od tega je bilo 338.161 primerov bolniške odsotnosti moških

prebivalcev Slovenije, kar predstavlja 36,7% vseh bolniških odsotnosti. 582.651 je bilo primerov

bolniške odsotnosti ženskih prebivalk Slovenije, kar predstavlja 63,3% vseh bolniških odsotnosti. V

39

Sloveniji se je število primerov bolniške odsotnosti v obdobju od 2010 do 2017 povečalo za kar 26,3%.

Izmed vseh 920.912 primerov bolniške odsotnosti v Sloveniji, je bilo 67,2% primerov v starostni kohorti

od 15 do 44 let, 22,5% primerov je bilo v starostni kohorti od 45 do 54 let, 10,3% primerov pa je bilo v

starostni kohorti 55+ let. V vseh treh proučevanih starostnih kohortah je opazna rast števila primerov

bolniške odsotnosti, pri čemer je rast v starostni kohorti od 15 do 44 let 23,2%, v starostni kohorti od

45 do 54 let 20,2% in v starostni kohorti 55+ let kar 74,8%.

Glede na zadnje dostopne podatke NIJZ je bilo v letu 2017 13.322.969 koledarskih dni bolniške

odsotnosti v Sloveniji. Od tega je bilo 5.917.933 koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti pri moških,

kar predstavlja 44,4% vseh koledarskih dni bolniške odsotnosti. 7.405.036 je bilo koledarskih dni

bolniške odsotnosti ženskih prebivalk Slovenije, kar predstavlja 55,6% vseh koledarskih dni bolniške

odsotnosti. V Sloveniji se je število izgubljenih koledarskih dni zaradi bolniške odsotnosti v obdobju

2010 do 2017 povečalo za 4,0%. Izmed vseh 13.322.969 koledarskih dni bolniške odsotnosti v Sloveniji,

je bilo 46,5% primerov v starostni kohorti od 15 do 44 let, 31,2% primerov je bilo v starostni kohorti

od 45 do 54 let in 22,3% primerov je bilo v starostni kohorti 55+ let. V starostnih kohortah od 15 do

44 let in od 45 do 54 let je opazen padec koledarskih dni bolniške odsotnosti in sicer znaša le-ta -5,9%

v starostni kohorti od 15 do 44 let in -3,8% v starostni kohorti od 45 do 54 let. Precejšna rast

koledarskih dni bolniške odsotnosti pa je v starostni kohorti 55+ let, kjer le-ta znaša kar 55,9%.

Po podatkih NIJZ za leto 2017 odstotek bolniškega staleža znaša za Slovenijo 4,2%. Pri moških v

Sloveniji je omenjeni odstotek za leto 2017 enak 3,4%, pri ženskah v Sloveniji pa je odstotek bolniškega

staleža za leto 2017 enak 5,2%. V Sloveniji se je odstotek bolniškega staleža v obdobju 2010 do 2017

povečal za 0,1 odstotne točke. V starostni kohorti od 15 do 44 let v Sloveniji znaša odstotek bolniškega

staleža 3,4%, v starostni kohorti od 45 do 54 let v Sloveniji je odstotek bolniškega staleža enak 4,6% in

v starostni kohorti 55+ let v Sloveniji je odstotek bolniškega staleža enak 6,7%. Edina sprememba je

opazna v starostni kohorti od 45 do 54 let, kjer se je odstotek bolniškega staleža v obdobju 2010 do

2017 znižal za 0,2 odstotne točke, medtem ko za preostali prej omenjeni starostni kohorti ni prišlo do

spremembe pri odstotku deleža bolniške odsotnosti.

Glede na zadnje dostopne podatke NIJZ je bilo v Sloveniji v letu 2017 izgubljenih 15,3 koledarskega

dneva na zaposlenega zaradi bolniške odsotnosti. Na moškega prebivalca je bilo v letu 2017 izgubljenih

12,4 koledarskega dneva zaradi bolniške odsotnosti, medtem ko je bilo na žensko prebivalko v letu

2017 izgubljenega 18,8 koledarskega dneva zaradi bolniške odsotnosti. V Sloveniji so se izgubljeni

koledarski dnevi na zaposlenega v obdobju 2010 do 2017 povečali za 2,6%. V starostni kohorti od 15

do 44 let v Sloveniji je bilo leta 2017 12,4 izgubljenega koledarskega dneva na zaposlenega, v starostni

kohorti od 45 do 54 let v Sloveniji je bilo leta 2017 16,7 izgubljenega koledarskega dneva na

zaposlenega in v starostni kohorti 55+ let v Sloveniji je bilo leta 2017 24,6 izgubljenega koledarskega

dneva na zaposlenega. V starostni kohorti od 15 do 44 let je v obdobju 2010 do 2017 rast izgubljenega

koledarskega dneva na zaposlenega enaka 0,1%, medtem ko je v starostni kohorti 55+ let rast

izgubljenega koledarskega dneva na zaposlenega enaka 0,6%. Za starostno kohorto od 45 do 54 let je

v omenjenem obdobju značilen padec izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega in sicer le-ta znaša -

3,9%.

Slika 5 prikazuje povprečne bolniške odsotnosti za Slovenijo za leto 2017, kjer so prikazani tudi

najpogostejši razlogi za bolniško odsotnost.

Slika 5: Povprečne bolniške odsotnosti za Slovenijo za leto 2017

40

Vir: NIJZ (2019).

Slika 6 prikazuje delež zaposlenih po pogostosti bolniške odsotnosti za polni delovni čas za Slovenijo

za leto 2017. V letu 2017 55,3 % zaposlenih ni bilo nikoli bolniško odsotnih, 44,7 % zaposlenih pa je

bilo vsaj enkrat bolniško odsotnih.

Slika 6: Delež zaposlenih po pogostosti bolniške odsotnosti za leto 2017

Vir: NIJZ (2019).

Število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih, ki ga vodi NIJZ prikaže, da je bilo leta 2017

105,9 primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v Sloveniji (Tabela 20). Pri moških je bilo število

primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih leta 2017 enako 71,0, medtem ko je bilo pri ženskah

leta 2017 omenjeno število 148,2. V Sloveniji v obdobju 2010 do 2017 beležimo rast števila primerov

bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih in sicer rast znaša 24,6%. Znotraj starostne kohorte od 15 do

41

44 let v Sloveniji je število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih enako 123,8, za starostno

kohorto od 45 do 54 let v Sloveniji znaša število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih 83,5,

medtem ko znaša za starostno kohorto 55+ let v Sloveniji število primerov bolniške odsotnosti na 100

zaposlenih 78,2. Za vse tri starostne kohorte je značilna rast v obdobju od 2010 do 2017, pri čemer je

rast v starostni kohorti od 15 do 44 let enaka 31,0%, v starostni kohorti od 45 do 54 let je rast enaka

20,2% in v starostni kohorti 55+ let je rast enaka 12,9%.

Po podatkih NIJZ znaša leta 2017 povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v Sloveniji 14,5

koledarskega dneva. Pri moških znaša povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti leta 2017 17,5

koledarskega dneva, medtem ko je pri ženskah povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti leta 2017

enako 12,7 koledarskega dneva. V Sloveniji je v obdobju 2010 do 2017 opazen padec pri povprečnem

trajanju ene bolniške odsotnosti in sicer padec znaša -17,6%. V starostni kohorti od 15 do 44 let v

Sloveniji je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti leta 2017 enako 10,0 koledarskega dneva. V

starostni kohorti od 45 do 54 let v Sloveniji je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti leta 2017

enako 20,0 koledarskega dneva. V starostni kohorti 55+ let v Sloveniji je povprečno trajanje ene

bolniške odsotnosti enako 31,5 koledarskega dneva. Pri vseh treh proučevanih starostnih kohortah je

opazen padec povprečnega trajanja ene bolniške odsotnosti v obdobju od 2010 do 2017, pri čemer

znaša padec za starostno kohorto od 15 do 44 let -23,6%, za starostno kohorto od 45 do 54 let -20,0%

in za starostno kohorto 55+ let -10,8%.

42

Tabela 20: Bolniški stalež, starostne skupine in spol, različni kazalniki za leti 2010 in 2017

2010 2017 Rast 2010 do 2017

Primeri KD % BS IO IF R Primeri KD % BS IO IF R

Primeri KD

% BS IO IF R

Spol skupaj

Starost-SKUPAJ 729.004 12.808.242 4,1 14,9 85,0 17,6 920.812 13.322.969 4,2 15,3 105,9 14,5 26,3 4,0 0,1 2,7 24,6

-17,6

15-44 502.346 6.581.271 3,4 12,4 94,5 13,1 618.875 6.195.627 3,4 12,4 123,8 10,0 23,2 -5,9 0 0,1 31,0 -

23,6

45-54 172.635 4.318.564 4,8 17,4 69,5 25,0 207.514 4.152.360 4,6 16,7 83,5 20,0 20,2 -3,8 -0,2 -3,9 20,2 -

20,0

55+ 54.002 1.908.310 6,7 24,5 69,3 35,3 94.417 2.974.687 6,7 24,6 78,2 31,5 74,8 55,9 0 0,6 12,9 -

10,8

Neznano 21 97 np np np np 0 0 0 0 0 0 np np np np np np

Moški

Starost-SKUPAJ 294.406 6.141.037 3,5 12,9 61,7 20,9 338.161 5.917.933 3,4 12,4 71 17,5 14,9 -3,6 -0,1 -3,9 15,1

-16,3

15-44 192.608 2.835.173 2,7 9,7 66,1 14,7 221.485 2.616.584 2,6 9,4 79,5 11,8 15,0 -7,7 -0,1 -3,6 20,2 -

19,7

45-54 69.674 2.011.440 4,2 15,4 53,5 28,9 76.986 1.816.935 3,9 14,1 59,7 23,6 10,5 -9,7 -0,3 -8,8 11,5 -

18,2

55+ 32.118 1.294.382 6,4 23,3 57,7 40,3 39.686 1.484.286 6,0 21,8 58,3 37,4 23,6 14,7 -0,4 -6,2 1,1 -7,2

Neznano 6 42 np np np np 0 0 0 0 0 0

Ženske

Starost-SKUPAJ 434.598 6.667.205 4,8 17,5 114 15,3 582.651 7.405.036 5,2 18,8 148 12,7 34,1 11,1 0,4 7,4 29,7

-17,0

15-44 309.738 3.746.098 4,3 15,6 129,1 12,1 397.390 3.579.043 4,4 16,2 179,9 9,0 28,3 -4,5 0,1 3,7 39,3 -

25,5

45-54 102.961 2.307.124 5,4 19,5 87,2 22,4 130.528 2.335.425 5,4 19,6 109,3 17,9 26,8 1,2 0 0,0 25,3 -

20,2

55+ 21.884 613.928 7,5 27,5 98,1 28,1 54.731 1.490.401 7,7 28,3 103,8 27,2 150,1 142,8 0,2 2,7 5,8 -2,9

Neznano 15 55 np np np np 0 0 0 0 0 0 np np np np np np

*KD – koledarski dnevi, IO - izgubljeni koledarski dnevi na zaposlenega, IF - število primerov na 100 zaposlenih, R - povprečno trajanje ene odsotnosti

Vir: NIJZ (2019).

43

Iz tabele 21 je po zadnje dostopnih podatkih NIJZ razvidno, da je bilo leta 2017 920.812 primerov

bolniške odsotnosti. Od tega je bilo 366.716 oziroma 39,8% primerov v KRVS. Od tega je bilo največ

primerov bolniške odsotnosti v absolutnih številkah v Podravski in Savinjski regiji in sicer 110.796

oziroma 12,0% vseh primerov bolniške odsotnosti v celotni Sloveniji in 89.450 oziroma 9,7% vseh

primerov bolniške odsotnosti v celotni Sloveniji. Najmanj primerov bolniške odsotnosti je bilo v

Zasavski in Koroški regiji in sicer 13.128 oziroma 1,4% vseh primerov bolniške odsotnosti v celotni

Sloveniji in 19.933 oziroma 2,2% vseh primerov bolniške odsotnosti v celotni Sloveniji, kar sovpada z

manjšim številom prebivalcev v teh regijah. V celotni Sloveniji se je število primerov bolniške

odsotnosti v obdobju od 2010 do 2017 povečalo za kar 26,3%, pri čemer se je v KRVS število primerov

bolniške odsotnosti najbolj povečalo v Zasavski (74,3%) in Posavski regiji (31,7%), najmanj pa v

Primorsko-notranjski (4,7%) in Savinjski regiji (5,1%). V KRZS je bilo tako 554.096 oziroma 60,2%

primerov bolniške odsotnosti v celotni Sloveniji.

Po zadnje dostopnih podatkih NIJZ je razvidno, da je leta 2017 bilo 13.322.969 koledarskih dni bolniške

odsotnosti. Od tega je bilo 6.656.252 oziroma 50,0% koledarskih dni bolniške odsotnosti v KRVS. Od

tega je bilo največ koledarskih dni bolniške odsotnosti v Podravski in Savinjski regiji in sicer 1.796.094

(13,5%) in 1.776.880 (13,3%) koledarskih dni bolniške odsotnosti. Najmanj primerov koledarskih dni

bolniške odsotnosti je bilo v Zasavski in Posavski regiji in sicer 288.809 (2,2%) in 425.005 (3,2%). V

Sloveniji se je število koledarskih dni bolniške odsotnosti v obdobju 2010 do 2017 povečalo za 4,0%,

pri čemer se je v KRVS število koledarskih dni bolniške odsotnosti najbolj povečalo v Zasavski (40,3%)

in Koroški regiji (30,9%), število koledarskih dni pa se je najbolj zmanjšalo v Primorsko-notranjski (-

12,5%) in Podravski regiji (-7,0%). V KRZS je bilo tako 6.666.717 oziroma 50,0% koledarskih dni bolniške

odsotnosti.

Po podatkih NIJZ za leto 2017 znaša odstotek bolniškega staleža za Slovenijo 4,2%. V KRVS ima najvišji

odstotek bolniškega staleža Koroška regija in sicer 6,2%, sledita pa Zasavska in Posavska regija z 5,2%.

Najnižji odstotek bolniškega staleža imata Podravska (4,0%) in Jugovzhodna regija (4,4%). V Sloveniji

se je odstotek bolniškega staleža v obdobju 2010 do 2017 povečal za 0,1 odstotne točke, pri čemer se

je v okviru KRVS najbolj povečal odstotek bolniškega staleža v Koroški in Posavski regiji in sicer za 1,6

odstotne točke in 1,0 odstotne točke, odstotek bolniškega staleža pa se je najbolj zmanjšal v

Primorsko-notranjski in Podravski regiji in sicer v obeh za -0,3 odstotne točke.

Glede na zadnje dostopne podatke NIJZ je bilo v letu 2017 v Sloveniji izgubljenega 15,3 koledarskega

dneva na zaposlenega zaradi bolniške odsotnosti. V KRVS imata največ izgubljenih koledarskih dni na

zaposlenega Koroška in Posavska regija in sicer 22,6 koledarskega dneva oziroma 18,9 koledarskega

dneva na zaposlenega, najmanj izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega pa imata Podravska in

Jugovzhodna regija in sicer 14,5 koledarskega dneva na zaposlenega in 16,0 koledarskega dneva na

zaposlenega. V Sloveniji so se izgubljeni koledarski dnevi na zaposlenega v obdobju 2010 do 2017

povečali za 2,7%. Največjo rast v številu izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega beležita Koroška in

Posavska regija in sicer 33,7% in 22,7%, medtem ko je največji upad v številu izgubljenih koledarskih

dni na zaposlenega zaznati v Podravski (-7,1%) ter Primorsko-notranjski regiji (-5,9%).

Število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih po podatkih NIJZ za leto 2017 znaša 105,9. V

KRVS imata največje število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih Primorsko-notranjska

(146,7) in Posavska regiji (119,7), najmanj pa Koroška (80,6) in Pomurska regija (82,5). V Sloveniji v

obdobju 2010 do 2017 beležimo rast števila primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih in sicer

44

rast znaša 24,6%, pri čemer imata največjo rast števila primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih

Posavska (32,4%) in Pomurska regija (31,4%). Najmanjšo rast števila primerov bolniške odsotnosti na

100 zaposlenih pa imata Savinjska (4,6%) in Primorsko-notranjska regija (12,6).

Po podatkih NIJZ v Sloveniji povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti leta 2017 znaša 14,5

koledarskega dneva. Najdaljše povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti beležijo v Koroški regiji

(28,1 koledarskega dneva), sledi pa Zasavska regija z 22,0 koledarskega dneva. Najkrajše povprečno

trajanje ene bolniške odsotnosti pa beležijo v Primorsko-notranjski regiji (12,0 koledarskega dneva),

sledi pa Posavska regija z 15,8 koledarskega dneva. V Sloveniji je v obdobju 2010 do 2017 opazen

padec pri povprečnem trajanju ene bolniške odsotnosti in sicer padec znaša -17,6%. Najbolj opazen

padec v povprečnem trajanju ene bolniške odsotnosti beleži Podravska regija (-21,4%), sledi pa

Pomurska regija z -20,4%. Edina regija, v kateri se je v tem obdobju povprečno trajanje ene bolniške

odsotnosti povečalo, je Koroška regija, ki beleži 12,4% rast.

45

Tabela 21: Absentizem po regijah in po spolu za leti 2010 in 2017

2010 2017 Rast 2010 do 2017

Primeri KD % BS IO IF R Primeri KD % BS IO IF R Primeri KD % BS IO IF R

Spol - SKUPAJ

SLOVENIJA 729.004 12.808.242 4,1 14,9 85,0 17,6 920.812 13.322.969 4,2 15,3 105,9 14,5 26,3 4,0 0,1 2,7 24,6 -17,6

Pomurska 24.661 675.573 4,7 17,2 62,8 27,4 29.590 643.543 4,9 18,0 82,5 21,8 20,0 -4,7 0,2 4,7 31,4 -20,4

Podravska 93.820 1.930.763 4,3 15,6 75,7 20,6 110.796 1.796.094 4,0 14,5 89,7 16,2 18,1 -7,0 -0,3 -7,1 18,5 -21,4

Koroška 17.066 427.226 4,6 16,9 67,4 25,0 19.933 559.065 6,2 22,6 80,6 28,1 16,8 30,9 1,6 33,7 19,6 12,4

Savinjska 85.086 1.842.325 4,9 17,8 82,3 21,7 89.450 1.776.880 4,7 17,1 86,1 19,9 5,1 -3,6 -0,2 -3,9 4,6 -8,3

Zasavska 7.530 205.913 4,5 16,5 60,4 27,3 13.128 288.809 5,2 18,8 85,5 22,0 74,3 40,3 0,7 13,9 41,6 -19,4

Posavska 20.399 348.568 4,2 15,4 90,4 17,1 26.865 425.005 5,2 18,9 119,7 15,8 31,7 21,9 1,0 22,7 32,4 -7,6

Jugovzhodna 42.282 848.743 4,4 16,2 80,9 20,1 53.056 879.814 4,4 16,0 96,4 16,6 25,5 3,7 0,0 -1,2 19,2 -17,4

Prim-notranj. 22.816 328.190 5,1 18,7 130,3 14,4 23.898 287.042 4,8 17,6 146,7 12,0 4,7 -12,5 -0,3 -5,9 12,6 -16,7

Moški

SLOVENIJA 294.406 6.141.037 3,5 12,9 61,7 20,9 338.161 5.917.933 3,4 12,4 71 17,5 14,9 -3,6 -0,1 -3,9 15,1 -16,3

Pomurska 10.765 356.018 4,5 16,5 50 33,1 12.358 328.098 4,6 16,9 63,8 26,6 14,8 -7,8 0,1 2,4 27,6 -19,6

Podravska 40.267 939.400 3,8 13,7 58,7 23,3 42.288 794.995 3,2 11,8 62,8 18,8 5,0 -15,4 -0,6 -13,9 7,0 -19,3

Koroška 7.706 216.053 4,2 15,4 54,8 28 8.048 250.913 5 18,4 59 31,2 4,4 16,1 0,8 19,5 7,7 11,4

Savinjska 37.136 933.335 4,4 16 63,8 25,1 35.230 843.251 4 14,5 60,4 23,9 -5,1 -9,7 -0,4 -9,4 -5,3 -4,8

Zasavska 3.072 97.288 4 14,6 46,2 31,7 4.173 113.555 3,9 14,2 52,1 27,2 35,8 16,7 -0,1 -2,7 12,8 -14,2

Posavska 8.375 173.560 3,8 14 67,7 20,7 11.480 206.976 4,6 16,9 93,7 18 37,1 19,3 0,8 20,7 38,4 -13,0

Jugovzhodna 18.611 432.709 4 14,5 62,5 23,3 20.609 414.642 3,6 13,3 66 20,1 10,7 -4,2 -0,4 -8,3 5,6 -13,7

Prim.-notranj. 8.625 148.237 4,2 15,3 88,8 17,2 8.628 127.240 3,9 14,1 95,7 14,8 0,0 -14,2 -0,3 -7,8 7,8 -14,0

Ženske

SLOVENIJA 434.598 6.667.205 4,8 17,5 114 15,3 582.651 7.405.036 5,2 18,8 148 12,7 34,1 11,1 0,4 7,4 29,7 -17,0

Pomurska 13.896 319.555 4,9 18 78,4 23 12.358 328.098 5,3 19,2 105 18,3 -11,1 2,7 0,4 6,7 33,4 -20,4

Podravska 53.553 991.363 4,9 17,9 96,6 18,5 42.288 794.995 4,9 17,8 122 14,6 -21,0 -19,8 0,0 -0,6 26,1 -21,1

Koroška 9.360 211.173 5,1 18,7 83 22,6 8.048 250.913 7,6 27,8 107 25,9 -14,0 18,8 2,5 48,7 29,0 14,6

Savinjska 47.950 908.990 5,5 20,1 106 19 35.230 843.251 5,6 20,5 119 17,2 -26,5 -7,2 0,1 2,0 12,3 -9,5

Zasavska 4.458 108.625 5,1 18,7 76,6 24,4 4.173 113.555 6,5 23,9 122 19,6 -6,4 4,5 1,4 27,8 59,3 -19,7

Posavska 12.024 175.008 4,7 17,2 118 14,6 11.480 206.976 5,9 21,4 151 14,2 -4,5 18,3 1,2 24,4 27,9 -2,7

Jugovzhodna 23.671 416.034 5,1 18,5 105 17,6 20.609 414.642 5,4 19,6 136 14,3 -12,9 -0,3 0,3 5,9 29,7 -18,8

Prim.-notranj. 14.191 179.953 6,3 23,1 182 12,7 8.628 127.240 6 22 210 10,5 -39,2 -29,3 -0,3 -4,8 15,3 -17,3

Vir: NIJZ (2019).

46

Tabela 22 prikazuje oceno absentizma po regijah in starostnih kohortah za leti 2010 in 2017, ki smo jo

raziskovalci pripravili na podlagi obstoječih, javno dostopnih podatkov NIJZ in SURS, ki se nanašajo na

absentizem in delovno aktivno prebivalstvo. Oceno smo pripravili zato, ker v razpoložljivem času za

pripravo študije ni bilo možno pridobiti podatkov iz originalnih baz, kar NIJZ lahko izvede prek

posebnega naročila podatkov. Če bi se izkazala potreba po natančnejših podatkih za regije, pa bi te

podatke lahko naknadno pridobili.

V okviru KRVS je bilo po izdelani oceni leta 2017 v starostni kohorti od 15 do 44 let največ primerov

bolniške odsotnosti v Podravski in Savinjski regiji in sicer 73.086 in 58.946, najmanj primerov bolniške

odsotnosti pa v Koroški in Zasavski regiji in sicer 12.927 in 8.880 v absolutnih številih. Glede na

ocenjeno rast števila primerov bolniške odsotnosti v starostni kohorti od 15 do 44 let se je le-ta v

obdobju 2010 in 2017 zmanjšala zgolj v Savinjski regiji in sicer za -0,7%. Medtem ko se daleč je

najslabše odrezala Zasavska regija z 71,7% rastjo primerov bolniške odsotnosti. Povprečno se je v

starostni kohorti od 15 do 44 let število primerov bolniške odsotnosti v Sloveniji v omenjenem obdobju

povečalo za 23,2%. V starostni kohorti od 45 do 54 let pa je bilo v okviru KRVS največ primerov bolniške

odsotnosti tudi v Podravski in Savinjski regiji in sicer 25.445 in 20.995, najmanj primerov bolniške

odsotnosti pa tudi v Zasavski in Koroški regiji in sicer 2.988 in 4.625 v absolutnih številih. Glede na

oceno rasti števila primerov bolniške odsotnosti v starostni kohorti od 45 do 54 let se je le-ta v obdobju

2010 in 2017 zmanjšala samo v Savinjski regiji in sicer za -2,3%, medtem ko se je daleč najslabše

odrezala Zasavska regija z 57,3% rastjo primerov bolniške odsotnosti. Povprečno se je v starostni

kohorti od 45 do 54 let število primerov bolniške odsotnosti v Sloveniji v omenjenem obdobju povečalo

za 20,2%. V okviru KRVS pa je bilo po izdelani oceni leta 2017 v starostni kohorti 55+ največ primerov

bolniške odsotnosti v Podravski in Savinjski regiji in sicer 11.782 in 9.117, najmanj primerov bolniške

odsotnosti pa v Zasavski in Koroški regiji in sicer 1.282 in 2.215 v absolutnih številih. Glede na ocenjeno

število rast primerov bolniške odsotnosti se je le-ta v obdobju 2010 in 2017 za starostno kohorto 55+

let povišala v vseh regijah KRVS, pri čemer je največje povišanje v Zasavski regiji in sicer za kar 183,6%,

nad povprečnim povišanjem v celi Sloveniji, ki za starostno kohorto 55+ let znaša 74,8% pa so še

Koroška, Jugovzhodna in Posavska regija z 106,3%, 93,3% in 90,4%.

V starostni kohorti od 15 do 44 let sta imeli v letu 2017 največ koledarskih dni bolniške odsotnosti

Podravska (819.770) in Savinjska regija (810.190), najmanj koledarskih dni bolniške odsotnosti po

izdelani oceni pa sta imeli Zasavska (135.175) in Primorsko-notranjska regija (135.729). V starostni

kohorti od 15 do 44 let je po oceni število koledarskih dni bolniške odsotnosti med leti 2010 in 2017

najbolj upadlo v Primorsko-notranjski (za -19,9%), Savinjski in Podravski (za -15,4%) ter Pomurski regiji

(za -14,1%), ki so vse nad povprečnim upadom Slovenije, ki za omenjeno starostno kohorto od 15 do

44 let za omenjeno obdobje znaša -5,9%. Povečanje števila koledarskih dni bolniške odsotnosti je bilo

sicer najbolj izrazito v Zasavski regiji z 28,2%. V starostni kohorti od 45 do 54 let pa sta imeli v letu

2017 največ koledarskih dni bolniške odsotnosti Savinjska (576.782) in Podravska regija (570.457),

najmanj koledarskih dni bolniške odsotnosti pa sta imeli Primorsko-notranjska (88.018) in Zasavska

regija (90.903). V starostni kohorti od 45 do 54 let je po oceni število koledarskih dni bolniške

odsotnosti med leti 2010 in 2017 najbolj upadlo v Primorsko-notranjski regiji (-20,7%), medtem ko so

nad povprečnim upadom v Sloveniji, ki za omenjeno obdobje znaša -3,8% še Podravska (-14,6),

Pomurska (-8,7%), Savinjska (-8,6%) in Jugovzhodna regija (-7,9%). Najbolj izrazito pa se je število

koledarskih dni bolniške odsotnosti povišalo v Zasavski regiji z 22,9% povišanjem. V starostni kohorti

55+ let sta imeli v letu 2017 največ koledarskih dni bolniške odsotnosti Podravska (415.889) in

Savinjska regija (394.347), najmanj koledarskih dni bolniške odsotnosti po izdelani oceni pa sta imeli

47

Zasavska (61.404) in Primorsko-notranjska regija (61.775). V starostni kohorti 55+ let je v Sloveniji

število koledarskih dni bolniške odsotnosti med leti 2010 in 2017 naraslo za 55,9%, v KRVS pa sta

izrazito nad povprečno rastjo Koroška (150,2%) in Zasavska regija (147,0%), medtem ko so nad

povprečno rastjo še Posavska (90,8%), Jugovzhodna (72,9%) in Savinjska regija (66,3%). Tudi v

preostalih regijah v KRVS je v obdobju 2010 do 2017 v starostni kohorti 55+ let opazna rast števila

koledarskih dni bolniške odsotnosti.

Po oceni izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v starostni kohorti od 15 do 44 let sta se najbolje

odrezali Podravska z 12,0 in Jugovzhodna regija z 13,0 izgubljenega koledarskega dneva na

zaposlenega, medtem ko je bilo stanje najslabše na Koroškem in sicer 18,1 izgubljenega koledarskega

dneva na zaposlenega, sledi pa Posavska regija z 15,4 izgubljenega koledarskega dneva na

zaposlenega. V starostni kohorti od 15 do 44 let se je število izgubljenih dni na zaposlenega v obdobju

2010 do 2017 opazno najbolj povečalo v Koroški regiji in sicer za29,8% izgubljenega dneva na

zaposlenega. V omenjeni starostni kohorti se je število izgubljenih dni na zaposlenega najbolj

zmanjšalo v Savinjski regiji in sicer za -8,7% izgubljenega dneva na zaposlenega, sledi Primorsko-

notranjska regija z -7,4%. Povprečno se število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v starostni

kohorti od 15 do 44 let v Sloveniji v obdobju od 2010 do 2017 ni spremenilo. Za starostno kohorto od

45 do 54 let ocena izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega prikaže, da je bilo največ le-teh v Koroški

(24,1), sledita pa Posavska (20,4) in Zasavska regija (21,8), medtem ko jih je bilo najmanj v Podravski

regiji (15,5). V starostni kohorti od 45 do 54 let se je število izgubljenih dni na zaposlenega v obdobju

2010 do 2017 opazno najbolj povečalo v Koroški regiji in sicer za 24,4% izgubljenega dneva na

zaposlenega, medtem ko je bil upad najbolj opazen v Podravski (-15,0%) ter Primorsko-notranjski regiji

(-13,5%). Povprečno se je število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v starostni kohorti od 45

do 54 let v Sloveniji v obdobju od 2010 do 2017 zmanjšalo za -4,0%. Ocena izgubljenih koledarskih dni

na zaposlenega v starostni kohorti 55+ let kaže, da je bilo največ le-teh v Koroški (40,0), sledita pa

Posavska (30,7) in Zasavska regija (30,5), najmanj pa v Podravski regiji (22,6). V starostni kohorti 55+

let se je število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v obdobju 2010 do 2017 najbolj povečalo v

Koroški regiji in sicer za 40,9%, sledi Posavska regija z 18,3%. Povprečno se je število izgubljenih

koledarskih dni na zaposlenega v starostni kohorti 55+ let v Sloveniji povečalo za 0,4%. Največje

zmanjšanje števila izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v starostni kohorti 55+ let v obdobju

med leti 2010 in 2017 pa je opazno v Podravski (-13,8%) in Primorsko-notranjski regiji (-9,3%).

Ocena kaže, da je bilo za leto 2017 v starostni kohorti od 15 do 44 let število primerov bolniške

odsotnosti na sto zaposlenih najvišje v Primorsko-notranjski regiji in sicer 172,0 primerov, sledi

Posavska regija z 140,4 primerov, ki sta edini regiji v KRVS, ki sta v tej starostni kohorti nad povprečjem

Slovenije, ki za leto 2017 znaša 123,8 primerov. Najmanj primerov bolniške odsotnosti na sto

zaposlenih pa je bilo v letu 2017 v starostni kohorti od 15 do 44 let v Koroški regiji in sicer 93,0

primerov, sledi Savinjska regija z 97,6 primerov. Ocenjeno število primerov bolniške odsotnosti na sto

zaposlenih se je v obdobju 2010 do 2017 v starostni kohorti od 15 do 44 let povečalo v vseh

proučevanih regijah KRVS, najbolj pa se je povečalo v Zasavski regiji in sicer za 50,2% primera. Opazno

povečanje v omenjenem obdobju v omenjeni starostni kohorti je vidno tudi v Pomurski in Posavski

regiji in sicer za 41,5% in 40,5%. Povprečno se je v Sloveniji število primerov na sto zaposlenih v

obdobju 2010 do 2017 povečalo za 31,0% primerov, medtem ko se je najmanj povečalo število

primerov na sto zaposlenih v omenjeni starostni kohorti v omenjenem obdobju v Savinjski regiji in

sicer za 7,3%. Po oceni za leto 2017 za starostno kohorto od 45 do 54 let pa je vidno, da je bilo najvišje

število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih v Primorsko-notranjski (114,3) in Posavski regiji

48

(93,2), ki sta edini regiji v KRVS, ki sta nad povprečjem Slovenije, ki za leto 2017 znaša 83,5. Najmanj

primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih pa je bilo v letu 2017 v Koroški regiji in sicer 62,1, sledi

Zasavska z 66,6 primerov. Ocenjeno število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih se je v

obdobju 2010 do 2017 v starostni kohorti od 45 do 54 let povečalo v vseh proučevanih regijah KRVS,

najbolj pa se je povečalo v Zasavski regiji in sicer za 34,0% primerov, sledita Posavska (25,4%) in

Pomurska (23,7%) regija, ki sta še nad povprečnim povečanjem števila primerov za Slovenijo, ki za

starostno kohorto od 45 do 54 let v obdobju od 2010 do 2017 znaša 20,1%. Najmanj se je povečalo

število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih v omenjeni starostni kohorti v omenjenem

obdobju v Savinjski (2,4%) in Primorsko-notranjski regiji (6,6%). Ocena kaže, da je bilo v Sloveniji za

starostno kohorto 55+ let v letu 2017 78,2 število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih. V

KRVS je bilo omenjeno število primerov za starostno kohorto 55+ let v omenjenem obdobju najvišje v

Primorsko-notranjski (109,3) in Posavski regiji (89,2), ki sta tudi edini regiji v KRVS, ki sta nad

povprečjem v Sloveniji. Opazno najmanjše število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih v

starostni kohorti 55+ let je bilo v Pomurski regiji in sicer 58,6. Ocena kaže, da je bila v Sloveniji za

starostno kohorto 55+ let v obdobju od 2010 do 2017 rast števila primerov bolniške odsotnosti na sto

zaposlenih 12,8%, pri čemer je bila v KRVS nadpovprečna v Zasavski (26,1%), Posavski (18,0%) in

Koroški regiji (16,2%). Najmanj se je število primerov bolniške odsotnosti na sto zaposlenih v omenjeni

starostni kohorti v omenjenem obdobju povišalo v Primorsko-notranjski (0,3%) in Savinjski regiji

(0,4%), sledi Podravska regija z 1,1% povišanjem.

Glede na ocenjeno povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v starostni kohorti od 15 do 44 let v

letu 2017, je zgolj Primorsko-notranjska regija z 8,3 koledarskega dneva pod povprečjem Slovenije, ki

po oceni znaša 10,0 koledarskega dneva, medtem ko so vse ostale proučevane regije v KRVS nad

povprečjem Slovenije, najdaljše povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti je na Koroškem in sicer

19,4 koledarskega dneva. V Sloveniji se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v starostni

kohorti od 15 do 44 let v obdobju od 2010 do 2017 znižalo za -23,7%, pri čemer se je najbolj opazno

znižalo v Podravski, Pomurski in Zasavski regiji z -26,9%, -26,3% in -25,4%, kar je nad povprečnim

znižanjem v Sloveniji. Koroška regija se je v tem pogledu odrezala najslabše, saj je edina regija KRVS,

kjer se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v omenjeni kohorti v obdobju 2010 do 2017

zvišalo, in sicer za 4,0%. V starostni kohorti od 45 do 54 let je glede na ocenjeno povprečno trajanje

ene bolniške odsotnosti zgolj Primorsko-notranjska regija z 16,6 koledarskega dneva pod povprečjem

Slovenije, ki po oceni znaša 20,0 koledarskega dneva, medtem ko so vse ostale proučevane regije v

KRVS nad povprečjem Slovenije, pri čemer izstopa Koroška regija z 38,8 koledarskega dneva. V Sloveniji

se je v starostni kohorti od 45 do 54 let povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v obdobju od 2010

do 2017 znižalo za -20,0%, pri čemer se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v omenjeni

starostni kohorti v omenjenem obdobju nadpovprečno znižalo v Podravski (-23,5%), Pomurski (-22,9%)

in Zasavski regiji (-21,9%). Tudi v starostni kohorti od 45 do 54 let se je v obdobju 2010 do 2017 Koroška

odrezala najslabše, saj je edina regija KRVS, kjer se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v

omenjeni kohorti v omenjenem obdobju zvišalo, in sicer za 8,8%. V starostni kohorti 55+ let so glede

na ocenjeno povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti, ki v Sloveniji leta 2017 znaša 31,5

koledarskega dneva nad povprečjem vse regije v KRVS razen Primorsko-notranjske regije, ki je edina

pod povprečjem in sicer z 26,2 koledarskega dneva. Nad povprečjem pa najbolj izstopa Koroška regija

z 61,1 koledarskega dneva, sledijo Zasavska (47,9), Pomurska (47,4) in Savinjska regija (43,3). V

Sloveniji se je v starostni kohorti 55+ let povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v letu 2010 do

2017 znižalo za -10,8%, pri čemer se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v omenjeni

49

starostni kohorti v omenjenem obdobju nadpovprečno znižalo v Podravski, Pomurski in Zasavski regiji

in sicer za -14,7%, -14,0% in -12,9%. Povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti pa se je v omenjeni

starostni kohorti v omenjenem obdobju precej povišalo v Koroški regiji in sicer za 21,3%, minimalno

povišanje pa je bilo tudi v Posavski regiji in sicer za 0,2%.

V vseh regijah KRVS so izgubljeni koledarski dnevi na zaposlenega najvišji ravno v najstarejši

proučevani starostni kohorti 55+ let. Hkrati pa ocene kažejo, da je v vseh regijah KRVS število primerov

bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v letu 2017 najnižje prav v starostni kohorti 55+ let, z relativno

nizko razliko sledi starostna kohorta od 45 do 54 let, pri čemer je izjema Koroška regija, kjer je stanje

ravno obrnjeno. Medtem ko je v najmlajši starostni kohorti v vseh regijah KRVS bistveno večje število

primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v letu 2017. Ocenjeno povprečno trajanje ene

bolniške odsotnosti v letu 2017 pa je daleč najvišje prav v starostni kohorti 55+ let. Ta razlika med

omenjenimi starostnimi kohortami je izmed regij v KRVS najbolj izrazita v Koroški regiji, medtem ko je

najmanjša v Primorsko-notranjski regiji. To pomeni, da pripadnik starostne kohorte 55+ let najredkeje

koristi bolniški stalež, vendar ko se le-to zgodi, bolniški stalež traja izrazito dlje kot v ostalih starostnih

kohortah.

50

Tabela 22: Ocena absentizma po regijah in po starostnih kohortah za leti 2010 in 2017

2010 2017 Rast 2010 do 2017

Primeri KD IO IF R Primeri KD IO IF R Primeri KD IO IF R

15-44

Pomurska 16.979 346.836 14,2 69,4 20,4 19.808 298.072 14,8 98,2 15,0 16,7 -14,1 4,2 41,5 -26,3

Podravska 63.170 969.376 12,8 83,7 15,3 73.086 819.770 12,0 107,0 11,2 15,7 -15,4 -6,5 27,9 -26,9

Koroška 11.705 218.488 13,9 74,5 18,7 12.927 250.874 18,1 93,0 19,4 10,4 14,8 29,8 24,9 4,0

Savinjska 59.341 958.092 14,7 90,9 16,1 58.946 810.190 13,4 97,6 13,7 -0,7 -15,4 -8,7 7,3 -14,9

Zasavska 5.173 105.476 13,6 66,7 20,4 8.880 135.175 15,3 100,3 15,2 71,7 28,2 12,1 50,2 -25,4

Posavska 14.185 180.745 12,7 99,9 12,7 18.218 199.412 15,4 140,4 10,9 28,4 10,3 20,7 40,5 -14,1

Jugovzhodna 29.464 441.023 13,4 89,4 15,0 36.557 419.453 13,0 113,0 11,5 24,1 -4,9 -3,1 26,5 -23,3

Primorsko-notranjska 15.794 169.404 15,4 144,0 10,7 16.332 135.729 14,3 172,0 8,3 3,4 -19,9 -7,4 19,5 -22,5

Slovenija 502.346 6.581.271 12,4 94,5 13,1 618.875 6.195.627 12,4 123,8 10 23,2 -5,9 0,0 31,0 -23,7

45-54

Pomurska 5.706 222.571 20,2 51,7 39,0 6.757 203.250 19,2 63,9 30,1 18,4 -8,7 -4,6 23,7 -22,9

Podravska 22.806 668.235 18,2 62,3 29,3 25.445 570.457 15,5 69,1 22,4 11,6 -14,6 -15,0 11,0 -23,5

Koroška 4.270 152.197 19,8 55,4 35,6 4.625 179.410 24,1 62,1 38,8 8,3 17,9 21,8 11,9 8,8

Savinjska 20.464 630.898 20,9 67,7 30,8 20.995 576.782 19,0 69,3 27,5 2,6 -8,6 -8,8 2,4 -10,9

Zasavska 1.899 73.945 19,3 49,7 38,9 2.988 90.903 20,3 66,6 30,4 57,3 22,9 4,7 34,0 -21,9

Posavska 4.859 118.220 18,1 74,4 24,3 6.071 132.827 20,4 93,2 21,9 24,9 12,4 12,7 25,4 -10,1

Jugovzhodna 10.318 294.909 19,0 66,6 28,6 11.847 271.694 17,2 75,1 22,9 14,8 -7,9 -9,5 12,8 -19,8

Primorsko-notranjska 5.422 111.037 22,0 107,2 20,5 5.299 88.018 19,0 114,3 16,6 -2,3 -20,7 -13,5 6,6 -18,9

Slovenija 172.635 4.318.564 17,4 69,5 25 207.514 4.152.360 16,7 83,5 20 20,2 -3,8 -4,0 20,1 -20,0

55+

Pomurska 1.974 108.742 28,9 52,5 55,1 2.999 142.048 27,8 58,6 47,4 52,0 30,6 -4,1 11,6 -14,0

Podravska 7.472 309.275 26,2 63,3 41,4 11.782 415.899 22,6 64,0 35,3 57,7 34,5 -13,8 1,1 -14,7

Koroška 1.074 54.059 28,4 56,4 50,4 2.215 135.263 40,0 65,5 61,1 106,3 150,2 40,9 16,2 21,3

Savinjska 5.446 237.152 30,0 68,8 43,5 9.117 394.347 29,9 69,1 43,3 67,4 66,3 -0,3 0,4 -0,7

Zasavska 452 24.861 27,8 50,5 55,0 1.282 61.404 30,5 63,7 47,9 183,6 147,0 9,9 26,1 -12,9

Posavska 1.385 47.589 26,0 75,6 34,4 2.636 90.801 30,7 89,2 34,4 90,4 90,8 18,3 18,0 0,2

Jugovzhodna 2.573 103.875 27,3 67,7 40,4 4.974 179.609 25,9 71,9 36,1 93,3 72,9 -5,0 6,2 -10,6

Primorsko-notranjska 1.617 46.779 31,5 109,0 28,9 2.362 61.775 28,6 109,3 26,2 46,1 32,1 -9,3 0,3 -9,6

Slovenija 54.002 1.908.310 24,5 69,3 35,3 94.417 2.974.687 24,6 78,2 31,5 74,8 55,9 0,4 12,8 -10,8

Vir: NIJZ (2019), SURS (2018) in lastni izračuni.

51

Iz tabele 23 se na podlagi razpoložljivih podatkov ZZZS in NIJZ vidijo nihanja bolniškega staleža v breme

delodajalcev med leti 2008 in 2016, najbolj opazen porast bremena je bil med leti 2008 in 2009. V letu

2016 je bil bolniški stalež v breme delodajalcev na približno isti ravni kot v letu 2008. Bolniški stalež v

breme ZZZS pa je med letom 2008 in 2016 bistveno narastel, kar posledično pomeni opazno višanje

razmerja bremena bolniškega staleža med ZZZS in delodajalcem.

Tabela 23: Bolniški stalež glede na nosilca bremena stroškov, Slovenija (% BS) v obdobju 2008 do

2016

Leto V breme delodajalcev V breme ZZZS Razmerje ZZZS /

delodajalec Rast bremena za

delodajalce Rast bremena za

ZZZS

2008 2,0 1,7 84,9

2009 2,2 1,8 83,1 10,1 7,7

2010 2,1 2,1 102,4 -5,9 15,9

2011 2,2 2,0 93,1 5,3 -4,3

2012 2,1 2,0 97,1 -5,5 -1,5

2013 2,0 1,9 95,0 -2,4 -4,5

2014 1,9 1,9 97,9 -3,0 0,0

2015 2,0 2,0 100,5 4,1 6,8

2016 2,0 2,2 111,2 -2,5 7,9

Vir: ZZZS (2018) po NIJZ.

Zadnji javno dostopni podatki o bolniškem staležu po spolu, starosti, skupinah bolezni in letih je na

voljo za leto 2017. Iz tabele 24 je razvidno, da je v starostni kohorti od 20 do 44 let največ primerov

bolniškega staleža zaradi nege družinskih članov, sledijo dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in

na stik z zdravstveno službo, pogoste pa so tudi nekatere infekcijske in parazitarne bolezni in bolezni

dihal. V starostni kohorti od 45 do 64 let glede na število primerov bolniškega staleža prevladujejo

dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo, sledijo bolezni

mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter bolezni dihal.

Koledarskih dni bolniške odsotnosti je v starostni kohorti od 20 do 44 let največ zaradi poškodb in

zastrupitev izven dela, sledijo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva, nosečnost, porod

in poporodno obdobje ter nega družinskega člana. V starostni kohorti od 45 do 64 let pa je največ

koledarskih dni bolniške odsotnosti zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva,

sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, neoplazme ter duševne in vedenjske motnje.

V starostni kohorti od 20 do 44 let je najvišji odstotek bolniškega staleža zaradi bolezni

mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter poškodb in zastrupitev izven dela, medtem ko v

starostni kohorti od 45 do 64 let prevladujejo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter

poškodbe in zastrupitve izven dela. Za najstarejšo kohorto 65+ let pa so najbolj značilne neoplazme,

bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva, bolezni obtočil ter poškodbe in zastrupitve izven

dela.

Največ izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega v starostni kohorti 20 do 44 je bilo v letu 2017 zaradi

poškodb in zastrupitev izven dela (2,0), sledijo bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva

(1,6). V starostni kohorti od 45 do 64 let pa je bilo največ izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega

52

zaradi bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (5,6) ter poškodb in zastrupitev izven dela

(2,9), sledijo pa neoplazme ter duševne in vedenjske motnje, v starostni kohorti 65+ let pa neoplazme

(2,1), bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (2,1) ter poškodbe in zastrupitve izven dela

(1,9).

Najvišje število primerov bolniške odsotnosti na 100 zaposlenih v starostni kohorti od 20 do 44 let v

letu 2017 je bilo zaradi nege družinskega člana (31,4) ter dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno stanje

in na stik z zdravstveno službo (21,5), sledijo pa nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (15,1) ter

bolezni dihal (14,9). V starostni kohorti od 45 do 64 let pa je bilo največje število primerov bolniške

odsotnosti na 100 zaposlenih v letu 2017 zaradi dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik

z zdravstveno službo (14,2), sledijo pa bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (13,6) ter

bolezni dihal (10,9), medtem ko v najstarejši starostni kohorti 65+ let prevladujejo bolezni dihal (5,7),

nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (5,1) ter dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na

stik z zdravstveno službo (5,1).

Povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti v številu koledarskih dni je bilo v starostni kohorti od 20

do 44 let najvišje zaradi nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja (53,7), v starostni kohorti od 45

do 64 pa do izraza najbolj pridejo neoplazme (87,8), sledijo poškodbe in zastrupitve pri delu (62,1) ter

duševne in vedenjske motnje (60,0). V najstarejši starostni kohorti 65+ let pa prevladujejo neoplazme

(145,7), bolezni živčevja (124,6), bolezni obtočil (107,3), poškodbe in zastrupitve pri delu (105,4),

poškodbe in zastrupitve izven dela (64,1) ter duševne in vedenjske motnje (59,2).

53

Tabela 24: Bolniški stalež po spolu, starosti, skupinah bolezni in letih

2010 2017


15

do

19

let

Skupine MKB-10 - SKUPAJ 871 9.416 1,5 5,4 49,5 10,8 1.476 13.223 1,3 4,7 52,4 9,0

I Nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (A00-B99) 130 648 0,1 0,4 7,4 5,0 302 1.435 0,1 0,5 10,7 4,8

II Neoplazme (C00-D48) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 8 76 0,0 0,0 0,3 9,5

III Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 1 28 0,0 0,0 0,1 28,0 np np np np np np

IV Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 3 9 0,0 0,0 0,2 3,0 6 31 0,0 0,0 0,2 5,2

V Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 5 51 0,0 0,0 0,3 10,2 16 232 0,0 0,1 0,6 14,5

VI Bolezni živčevja (G00-G99) 6 35 0,0 0,0 0,3 5,8 14 118 0,0 0,0 0,5 8,4

VII Bolezni očesa in adneksov (H00-H59) 4 9 0,0 0,0 0,2 2,3 13 66 0,0 0,0 0,5 5,1

VIII Bolezni ušesa in mastoida (H60-H59) 11 69 0,0 0,0 0,6 6,3 11 108 0,0 0,0 0,4 9,8

IX Bolezni obtočil (I00-I99) 5 28 0,0 0,0 0,3 5,6 5 23 0,0 0,0 0,2 4,6

X Bolezni dihal (J00-J99) 215 1.338 0,2 0,8 12,2 6,2 279 1.739 0,2 0,6 9,9 6,2

XI Bolezni prebavil (K00-K93) 68 437 0,1 0,3 3,9 6,4 119 612 0,1 0,2 4,2 5,1

XII Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 34 322 0,1 0,2 1,9 9,5 51 478 0,1 0,2 1,8 9,4

XIII Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 60 732 0,1 0,4 3,4 12,2 113 1.173 0,1 0,4 4,0 10,4

XIV Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 14 129 0,0 0,1 0,8 9,2 30 425 0,0 0,2 1,1 14,2

XV Nosečnost, porod in poporodno obdobje (O00-O99) 7 338 0,1 0,2 0,4 48,3 14 484 0,1 0,2 0,5 34,6

XVI Nekatera stanja, ki izvirajo v perinatalnem (obporodnem) obdobju (P00-P96) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 np np np np np np

XVII Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (O00-O99) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 np np np np np np

XVIII Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje (R00-R99) 50 246 0,0 0,1 2,8 4,9 147 787 0,1 0,3 5,2 5,4

XIX_A Poškodbe in zastrupitve pri delu (S00-T98) 83 2.681 0,4 1,5 4,7 32,3 102 2.239 0,2 0,8 3,6 22,0

XIX_B Poškodbe in zastrupitve izven dela (S00-T98) 152 2.046 0,3 1,2 8,7 13,5 190 3.003 0,3 1,1 6,7 15,8

XXI Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo (Z00-Z99) 21 256 0,0 0,2 1,2 12,2 52 182 0,0 0,1 1,9 3,5

XXII Kode za posebne namene (U00-U99) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 np np np np np np

Nega družinskega člana 1 5 0,0 0,0 0,1 5,0 3 7 0,0 0,0 0,1 2,3

Neznano 1 9 np np np np 1 5 np np np np

se nadaljuje

54

Tabela 24: Bolniški stalež po spolu, starosti, skupinah bolezni in letih (nadaljevanje)

2010 2017


20

do

44

let

Skupine MKB-10 - SKUPAJ 501.475 6.571.855 3,4 12,4 94,7 13,1 617.399 6.182.404 3,4 12,4 124,2 10,0

I Nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (A00-B99) 43.312 259.191 0,1 0,5 8,2 6,0 74.915 374.228 0,2 0,8 15,1 5,0

II Neoplazme (C00-D48) 5.224 199.730 0,1 0,4 1,0 38,2 5.179 169.200 0,1 0,3 1,0 32,7

III Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 958 19.820 0,0 0,0 0,2 20,7 858 12.548 0,0 0,0 0,2 14,6

IV Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 1.934 31.144 0,0 0,1 0,4 16,1 2.176 29.229 0,0 0,1 0,4 13,4

V Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 10.019 343.278 0,2 0,7 1,9 34,3 10.178 331.589 0,2 0,7 2,1 32,6

VI Bolezni živčevja (G00-G99) 4.130 116.091 0,1 0,2 0,8 28,1 4.550 99.871 0,1 0,2 0,9 22,0

VII Bolezni očesa in adneksov (H00-H59) 4.167 46.495 0,0 0,1 0,8 11,2 4.866 44.519 0,0 0,1 1,0 9,2

VIII Bolezni ušesa in mastoida (H60-H59) 4.423 39.917 0,0 0,1 0,8 9,0 4.665 33.971 0,0 0,1 0,9 7,3

IX Bolezni obtočil (I00-I99) 5.588 127.118 0,1 0,2 1,1 22,8 5.318 123.260 0,1 0,3 1,1 23,2

X Bolezni dihal (J00-J99) 80.685 581.990 0,3 1,1 15,2 7,2 74.123 489.480 0,3 1,0 14,9 6,6

XI Bolezni prebavil (K00-K93) 27.005 244.046 0,1 0,5 5,1 9,0 30.426 236.851 0,1 0,5 6,1 7,8

XII Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 8.307 96.342 0,1 0,2 1,6 11,6 8.134 91.257 0,1 0,2 1,6 11,2

XIII Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 37.204 821.314 0,4 1,6 7,0 22,1 36.820 807.544 0,5 1,6 7,4 21,9

XIV Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 13.005 164.319 0,1 0,3 2,5 12,6 12.304 145.227 0,1 0,3 2,5 11,8

XV Nosečnost, porod in poporodno obdobje (O00-O99) 13.362 732.920 0,4 1,4 2,5 54,9 11.459 615.413 0,3 1,2 2,3 53,7


XVII Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (O00-O99) 387 10.830 0,0 0,0 0,1 28,0 434 11.578 0,0 0,0 0,1 26,7

XVIII Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje (R00-R99) 18.741 195.884 0,1 0,4 3,5 10,5 26.811 241.034 0,1 0,5 5,4 9,0

XIX_A Poškodbe in zastrupitve pri delu (S00-T98) 14.698 530.464 0,3 1,0 2,8 36,1 8.965 357.109 0,2 0,7 1,8 39,8

XIX_B Poškodbe in zastrupitve izven dela (S00-T98) 37.904 1.123.580 0,6 2,1 7,2 29,6 32.000 981.734 0,5 2,0 6,4 30,7

XXI Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo (Z00-Z99) 52.455 333.507 0,2 0,6 9,9 6,4 106.867 381.617 0,2 0,8 21,5 3,6


Nega družinskega člana 117.627 547.852 0,3 1,0 22,2 4,7 156.066 602.085 0,3 1,2 31,4 3,9

Neznano 340 6.023 np np np np 285 3.060 np np np np

se nadaljuje

55


2010 2017


45

do

64

let

Skupine MKB-10 - SKUPAJ 226.219 6.215.347 5,2 19,1 69,6 27,5 300.541 7.076.410 5,3 19,4 82,2 23,6

I Nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (A00-B99) 14.713 139.515 0,1 0,4 4,5 9,5 33.896 238.012 0,2 0,7 9,3 7,0

II Neoplazme (C00-D48) 5.117 477.219 0,4 1,5 1,6 93,3 6.345 556.751 0,4 1,5 1,7 87,8

III Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 658 24.337 0,0 0,1 0,2 37,0 594 18.744 0,0 0,1 0,2 31,6

IV Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 2.602 68.605 0,1 0,2 0,8 26,4 2.654 62.639 0,1 0,2 0,7 23,6

V Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 9.176 498.805 0,4 1,5 2,8 54,4 9.249 555.119 0,4 1,5 2,5 60,0

VI Bolezni živčevja (G00-G99) 3.814 180.375 0,2 0,6 1,2 47,3 4.627 192.209 0,1 0,5 1,3 41,5

VII Bolezni očesa in adneksov (H00-H59) 3.172 66.781 0,1 0,2 1,0 21,1 4.178 93.507 0,1 0,3 1,1 22,4

VIII Bolezni ušesa in mastoida (H60-H59) 2.262 30.620 0,0 0,1 0,7 13,5 2.606 35.890 0,0 0,1 0,7 13,8

IX Bolezni obtočil (I00-I99) 9.525 475.583 0,4 1,5 2,9 49,9 8.644 408.828 0,3 1,1 2,4 47,3

X Bolezni dihal (J00-J99) 33.437 351.854 0,3 1,1 10,3 10,5 39.767 398.899 0,3 1,1 10,9 10,0

XI Bolezni prebavil (K00-K93) 13.076 242.447 0,2 0,8 4,0 18,5 16.614 260.761 0,2 0,7 4,6 15,7

XII Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 4.734 91.273 0,1 0,3 1,5 19,3 5.155 91.506 0,1 0,3 1,4 17,8

XIII Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 46.650 1.685.772 1,4 5,2 14,4 36,1 49.517 2.056.629 1,5 5,6 13,6 41,5

XIV Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 7.261 139.488 0,1 0,4 2,2 19,2 8.274 141.310 0,1 0,4 2,3 17,1

XV Nosečnost, porod in poporodno obdobje (O00-O99) 50 1.747 0,0 0,0 0,0 34,9 59 2.505 0,0 0,0 0,0 42,5


XVII Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (O00-O99) 85 4.285 0,0 0,0 0,0 50,4 100 2.807 0,0 0,0 0,0 28,1

XVIII Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje (R00-R99) 9.996 192.845 0,2 0,6 3,1 19,3 15.020 248.178 0,2 0,7 4,1 16,5

XIX_A Poškodbe in zastrupitve pri delu (S00-T98) 8.780 442.829 0,4 1,4 2,7 50,4 5.788 359.470 0,3 1,0 1,6 62,1

XIX_B Poškodbe in zastrupitve izven dela (S00-T98) 20.481 905.837 0,8 2,8 6,3 44,2 21.140 1.051.820 0,8 2,9 5,8 49,8

XXI Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo (Z00-Z99) 23.931 159.031 0,1 0,5 7,4 6,7 51.832 238.060 0,2 0,7 14,2 4,6


Nega družinskega člana 6.524 32.192 0,0 0,1 2,0 4,9 14.323 59.904 0,0 0,2 3,9 4,2

Neznano 175 3.907 np np np np 158 2.862 np np np np

se nadaljuje

56


2010 2017


65

in v

eč

let

Skupine MKB-10 - SKUPAJ 418 11.527 2,4 8,8 31,9 27,6 1.390 50.637 3,6 13,3 36,4 36,4

I Nekatere infekcijske in parazitarne bolezni (A00-B99) 43 261 0,1 0,2 3,3 6,1 196 1.636 0,1 0,4 5,1 8,4

II Neoplazme (C00-D48) 26 2.789 0,6 2,1 2,0 107,3 55 8.013 0,6 2,1 1,4 145,7

III Bolezni krvi in krvotvornih organov (D50-D89) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 4 118 0,0 0,0 0,1 29,5

IV Endokrine, prehranske in presnovne bolezni (E00-E90) 3 20 0,0 0,0 0,2 6,7 15 159 0,0 0,0 0,4 10,6

V Duševne in vedenjske motnje (F00-F99) 3 23 0,0 0,0 0,2 7,7 49 2.903 0,2 0,8 1,3 59,2

VI Bolezni živčevja (G00-G99) 5 808 0,2 0,6 0,4 161,6 14 1.744 0,1 0,5 0,4 124,6

VII Bolezni očesa in adneksov (H00-H59) 8 100 0,0 0,1 0,6 12,5 31 1.311 0,1 0,3 0,8 42,3

VIII Bolezni ušesa in mastoida (H60-H59) 7 39 0,0 0,0 0,5 5,6 5 52 0,0 0,0 0,1 10,4

IX Bolezni obtočil (I00-I99) 28 1.062 0,2 0,8 2,1 37,9 62 6.652 0,5 1,7 1,6 107,3

X Bolezni dihal (J00-J99) 82 728 0,2 0,6 6,3 8,9 219 2.624 0,2 0,7 5,7 12,0

XI Bolezni prebavil (K00-K93) 26 392 0,1 0,3 2,0 15,1 88 1.992 0,1 0,5 2,3 22,6

XII Bolezni kože in podkožja (L00-L99) 5 56 0,0 0,0 0,4 11,2 21 232 0,0 0,1 0,6 11,1

XIII Bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva (M00-M99) 82 2.390 0,5 1,8 6,3 29,2 165 7.847 0,6 2,1 4,3 47,6

XIV Bolezni sečil in spolovil (N00-N99) 21 296 0,1 0,2 1,6 14,1 33 587 0,0 0,2 0,9 17,8

XV Nosečnost, porod in poporodno obdobje (O00-O99) 0 0 0,0 0,0 0,0 0,0 np np np np np np


XVII Prirojene malformacije, deformacije in kromosomske nenormalnosti (O00-O99) 1 14 0,0 0,0 0,1 14,0 np np np np np np

XVIII Simptomi, znaki ter nenormalni klinični in laboratorijski izvidi, ki niso uvrščeni drugje (R00-R99) 19 224 0,1 0,2 1,5 11,8 83 2.293 0,2 0,6 2,2 27,6

XIX_A Poškodbe in zastrupitve pri delu (S00-T98) 15 1.248 0,3 1,0 1,2 83,2 25 2.635 0,2 0,7 0,7 105,4

XIX_B Poškodbe in zastrupitve izven dela (S00-T98) 21 929 0,2 0,7 1,6 44,2 113 7.248 0,5 1,9 3,0 64,1

XXI Dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno stanje in na stik z zdravstveno službo (Z00-Z99) 22 143 0,0 0,1 1,7 6,5 193 2.471 0,2 0,7 5,1 12,8


Nega družinskega člana 1 5 0,0 0,0 0,1 5,0 18 90 0,0 0,0 0,5 5,0

Neznano 0 0 np np np np 1 30 np np np np

Vir: NIJZ (2019).

57

Tabela 25 prikazuje, da se število starostnih pokojnin od leta 2007 do leta 2018 vztrajno veča, pri tem

je bila rast najvišja leta 2011 (4,8%), medtem ko število invalidskih pokojnin od leta 2007 do leta 2018

pada.

Tabela 25: Stopnje rasti povprečnega števila uživalcev pokojnin po letih (v %)

Leto Starostna Invalidska

2007 3,1 -1,3

2008 3,1 -1,2

2009 3,4 -1,4

2010 4,1 -1,2

2011 4,8 -0,9

2012 4,0 -0,9

2013 4,1 -1,1

2014 2,0 -1,2

2015 1,4 -1,7

2016 1,1 -2,0

2017 1,2 -2,4

2018 1,2 -2,5

Vir: ZPIZ (bd).

V tabeli 26 so prikazane starostne in invalidske pokojnine po regijah. Skupno je leta 2017 v Sloveniji

število prejemkov starostne pokojnine 395.767, od tega 50,9% v KRVS. Povprečna starost prejemnika

starostne pokojnine v Sloveniji je 2017 znašala 71,0 let, v KRVS pa 70,5 leta. Povprečni bruto znesek

starostne pokojnine v Sloveniji je leta 2017 znašal 685,48 evra, pri tem pa je opazna razlika med KRVS

(636,94 evra) in KRZS (735,73 evra). Po drugi strani pa je imela leta 2017 Slovenija 69.069 prejemnikov

invalidskih pokojnin, od tega 55,9% v KRVS. Povprečna starost prejemnika invalidske pokojnine v

Sloveniji je leta 2017 znašala 68,2 leti, povprečni bruto znesek invalidske pokojnine pa 531,00 evra, pri

čemer so opazne manjše razlike med KRVS (512,98 evra) in KRZS (555,10 evra). Med regijami KRVS z

invalidskim upokojevanjem iz delovno aktivnega prebivalstva najmlajši izstopajo v Zasavju (skoraj 4

leta pod slovenskim povprečjem), sledijo Pomurska, Savinjska in Posavska regija s približno dvema

letoma pod slovenskim povprečjem.

58

Tabela 26: Starostne in invalidske pokojnine po regijah za leto 2017

OBČINA STAROSTNE POKOJNINE INVALIDSKE POKOJNINE

ŠT. % PE PS IPS BP IBP ŠT. % PE PS IPS BP IBP

Pomurska 21.380 5,4 70,5 99,2 560,81 81,8 4.073 5,9 67,7 99,2 460,90 86,8

Podravska 61.825 15,6 71,1 100,1 631,45 92,1 8.854 12,8 69,2 101,4 500,59 94,3

Koroška 12.703 3,2 69,4 97,7 650,08 94,8 3.986 5,8 70,4 103,3 539,31 101,6

Savinjska 48.892 12,4 70,3 99,0 665,64 97,1 9.518 13,8 67,5 98,9 519,50 97,8

Zasavska 9.466 2,4 69,8 98,2 689,06 100,5 1.357 2,0 64,6 94,7 522,02 98,3

Spodnjeposavska 12.598 3,2 70,3 99,0 626,05 91,3 2.341 3,4 67,1 98,4 513,32 96,7

Jugovzhodna Slovenija 24.566 6,2 70,2 98,8 635,52 92,7 6.206 9,0 68,4 100,2 528,66 99,6

Primorsko-notranjska 9.881 2,5 70,7 99,5 644,69 94,0 2.278 3,3 69,0 101,2 515,53 97,1

Vzhodna Slovenija 201.311 50,9 70,5 99,2 636,94 92,9 38.613 55,9 68,3 100,1 512,98 96,4

Zahodna Slovenija 194.456 49,1 71,6 100,8 735,73 107,3 30.456 44,1 68,1 99,8 555,10 104,5

SLOVENIJA 395.767 100,0 71,0 100,0 685,48 100,0 69.069 100,0 68,2 100,0 531,00 100,0 *%PE = delež v prostorski enoti (%)

*PS = povprečna starost

*IPS = indeks povprečna starost v prostorski enoti glede na Slovenijo

*BP = povprečni znesek bruto pokojnine

*IBP = indeks povprečni znesek bruto pokojnine v prostorski enoti glede na Slovenijo

Vir: ZPIZ (bd).

59

Zanimiv pogled na različne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in aktivnost prebivalcev po slovenskih

regijah najdemo v študiji, ki ocenjuje tveganje za razvoj duševnih bolezni z uporabo indeksa boljšega

življenja, ki ga je razvil OECD, v svoji študiji pa so prilagojeno metodologijo uporabile avtorice Šprah,

Novak in Dernovšek (2011)5. Za izračun indeksa boljšega življenja so upoštevale sociodemografske in

zdravstvene dejavnike. Končni rezultati indeksa boljšega življenja so pokazali, da so razmere najslabše

v pomurski, zasavski in posavski regija, ki imajo nizko ocenjeno večino dimenzij indeksa boljšega

življenja. Skladna z oceno razvitosti je tudi ocena tveganj za razvoj duševnih bolezni v slovenskih

regijah.

Sestavni del indeksa boljšega življenja je tudi dimenzija zdravja, ki vključuje število zdravniških

receptov na prebivalca, stopnjo hospitalizacije zaradi bolezni, število primerov bolezni obtočil in

prebavil kot najpogostejših vzrokov smrti, število obiskov v primarnem zdravstvu zaradi: endokrinih,

prehranskih in presnovnih motenj, duševnih in vedenjskih motenj, bolezni obtočil, bolezni prebavil in

bolezni mišično-skeletnega sistema in veziva glede na število prebivalcev posamezne regije. Ocena

kaže na precejšnje zaostajanje vseh regij KRVS za najboljšima regijama Osrednjeslovenska in Gorenjska

(Slika 7). Daleč najslabše stanje pa je bilo ocenjeno v Zasavju in Pomurju.

Slika 7: Ocenjena kakovost dimenzije zdravja v slovenskih regijah

Vir: Šprah et al. (2011), str. 40.

5 Šprah, L., Novak, T., & Dernovšek, M. Z. (2011). Ocena tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Družbenomedicnski inštitut Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

60

2 Nabor najrelevantnejših enot literature in virov na temo aktivnega in

zdravega staranja zaposlenih Demografske projekcije napovedujejo, da bo proces staranja prebivalstva v Sloveniji bolj intenziven

kot v drugih državah EU (UMAR, 2018). Slovenija bo imela do 2020. leta 20,6 % prebivalcev, starejših

od 65 let, in 5,5 % prebivalcev, starejših od 80 let, do leta 2050 pa se bo ta delež znatno povečal (29,9

% za 65+ in 11,1 % za 80+) (Eurostat, 2017; Wolfgang et al., 2018).

Staranje prebivalstva (tudi v drugih razvitih državah sveta) ter posledično staranje delovne sile

povečujeta pomen skrbi za zdravje na delovnem mestu, saj bomo morali delati več in predvsem dlje.

To še posebej velja za Slovenijo, ki se z nizko stopnjo zaposlenosti v starostnem razredu 60 – 69 let

nahaja na samem repu držav EU. Če želimo, da bodo starejši delavci podaljševali svoje delovno

življenje, moramo poskrbeti, da bodo “zdravi in čili” za delo čim dlje.

Raziskovalci so si edini glede povezave med zdravstvenimi problemi zaposlenih in zgodnjim

upokojevanjem (von Bonsdorff et al., 2010; Rice et al., 2011; Karpansalo et al., 2004; Jebens et al.,

2014; Pitt-Catsouphes et al., 2015 itd.). Zaposleni slabšega zdravja zapuščajo delovno življenje prej

kot sodelavci, ki se počutijo zdravi oziroma smatrajo svoje bolezenske težave kot obvladljive.

V zvezi s starejšimi zaposlenimi (in bolezenskimi odsotnostmi) je sicer smiselno opozoriti na izsledke

raziskovalcev, kot npr. Hjort (1997), ki je ugotovil, da se večina starostnikov, zlasti po

petinsedemdesetem letu starosti, spopada z vsaj eno kronično boleznijo, pri tem pa ima večina

občutek, da so sorazmerno zdravi. Humphrey et al. (2003) so v svoji raziskavi ugotovili podobno, in

sicer, da velika večina starejših zaposlenih ocenjuje svoje zdravje kot dobro, in to kljub spopadanju z

določeno boleznijo. Isti avtorji pravijo, da starejši določene zdravstvene težave vzamejo v zakup, kot

normalne, in jim ne pomenijo ovire za nadaljevanje poklicne kariere. Tudi raziskava med azijskimi

starejšimi zaposlenimi potrjuje omenjeno ugotovitev (Lim, 2003).

Sicer pa v zvezi s staranjem in fizično zmožnostjo obstaja veliko napačnih predstav. Kontroverzne

rezultate s tem v zvezi lahko zasledimo tudi v literaturi. Staranje namreč ni bolezen, je biološki proces,

ki se prične ob rojstvu. Številne študije potrjujejo, da starost ni temeljni vzvod za izostanke z dela.

Dodič Fikfak (2017) navaja rezultate študij, ki so pokazali, da so poškodbe pri delu in z njimi povezani

izostanki najštevilčnejši v starostni skupini 35–44 let, med starejšimi zaposlenimi pa jih je občutno

manj. Starejši zaposleni so bolj previdni, izkušeni in v povprečju nimajo več poškodb pri delu, v

splošnem ne izkazujejo več izostankov z dela, kot njihovi mlajši kolegi (Dychtwald, Erickson, Morison,

2006).

Prav tako tudi Bilban (2008) navaja, da starejši zaposleni ne izkazujejo več izostankov z dela glede na

mlajše, ter dalje opozarja na mnoge prednosti starejših, kot na primer večji občutek odgovornosti,

natančnosti ter večja vztrajnost. Isti vir opozarja tudi na nekatere mite, ki držijo, na primer, da so

starejši počasnejši, si slabše zapomnijo itd. Tudi druge raziskave (npr. Ilmarinen, 2006; Rolland, 2004)

kažejo, da je večina bolezni zaposlenih, starejših od 45 let (artritis, motnje sluha in arterijska

hipertenzija), obvladljive narave in ljudje zaradi teh bolezni ne izostajajo z dela več kot njihovi mlajši

sodelavci. Pogosto starejši zaposleni z izkušenostjo in modrostjo uspevajo nadomeščati s starostjo

pogojene slabše zmogljivosti ter posledično vzdrževati isto raven produktivnosti in inovativnosti, kot

njihovi mlajši sodelavci.

61

Spodbudne rezultate (po preučevanju povezave med delom in zdravjem zaposlenih, zlasti starejših) so

prispevale mnoge študije (Calvo, 2006; Dhavad et al., 2006; Dychtwald et al., 2006), ki so pokazale

močno pozitivno povezavo med delom in zdravstvenim stanjem starejših. Zgodaj upokojeni so v

povprečju slabšega zdravja kot enako stari, ki so dlje aktivni. Pri ljudeh, ki so svoje delovno življenje

podaljševali ali pa enako intenzivno opravljali druge, na primer prostovoljne dejavnosti, so beležili

boljše zdravstveno stanje in v povprečju daljše življenje, kot pri tistih, ki niso bili aktivni (Žnidaršič,

2017). Na delovnem mestu ljudje preživimo veliko časa in delo vse bolj in za vse več ljudi predstavlja

veliko več, kot le vir dohodka. Delo ima velik pomen za socialne stike in pozitivno vpliva tudi na naše

samospoštovanje. Je mesto, kjer lahko sodelujemo z ostalimi ljudmi, gradimo kariere in se

dokazujemo, se poistovetimo s poklicem ali z delovno organizacijo, in se počutimo dobro (Žnidaršič,

2008). Podobno tudi Urdih Lazar et al. (2016) opozarjajo na to, da je delovno okolje ena

najpomembnejših življenjskih okolji ter da odrasli preživijo na delu vsaj tretjino svojega življenja.

Po drugi strani pa imata delo in delovno mesto lahko tudi negativen vpliv na naše zdravje, tako na

primer zaradi različnih fizikalnih (npr. stroji in oprema, zvok, temperatura, svetloba itd.) in

psihosocialnih dejavnikov (npr. vsebina in sama organizacija dela, medsebojni odnosi, organizacijska

klima itd.), ki niso taki, kot bi morali biti (Urdih Lazar et al., 2016). Prav delodajalci (in njegovi

predstavniki) lahko veliko storijo za zagotavljanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu

(Bregant et al,, 2012). Rezultati so še boljši, če pri zagotavljanju zdravja na delovnem mestu sodelujejo

specialisti medicine dela, zaposleni in delodajalci (Dodič Fikfak, 2011).

Dejavniki tveganja zdravja pomenijo tudi tveganje za nižjo produktivnost na delovnem mestu. Gre za

dejavnike v povezavi z življenjskim stilom (kajenje, fizična neaktivnost, vožnja v avtomobilu, uživanje

alkohola, jemanje pomirjeval), z osebnimi občutki (nezadovoljstvo z življenjem, slabo zdravje,

nezadovoljstvo v službi, visoka raven stresa) ter z biološkimi kazalci (visok krvni pritisk, visoka raven

holesterola, indeks telesne mase čez 30 kg/m2). Griffiths (2000) je identificiral dve najpogostejši

skupini simptomov bolezenskih stanj, in sicer: (1) stresno pogojene motnje ter (2) kostno-mišične

bolezni. Slabšanje produktivnosti je po raziskavah (Burton et al., 2005) bolj odvisno od omenjenih

dejavnikov tveganja kot od same starosti oziroma od procesa staranja, kar pomeni, da zdravstvena

preventiva in ozaveščenost ter management zdravja v organizacijah vse bolj pridobivajo pomen.

Podobno razmišlja tudi zdravnik, gerontolog Hjort (1997).

Pozitivni viri za zdravje, kot protiuteži (Lim, 2003) boleznim, se nanašajo na delo, aktivnost, čustveno

stabilnost in na družbeno življenje. Raziskave navajajo tudi pozitivno povezavo med zdravstvenim

stanjem in zadovoljstvnom na delovnem mestu. Hirsch (2003), Armstrong-Stassen in Cameron (2005).

Na tem mestu je smiselno omeniti na Finskem razviti koncept delovne zmožnosti (angl. workability),

ki združuje dejavnike splošnega zdravstvenega stanja in funkcionalne zmožnosti posameznika ter

zahteve na delu, s katerimi se posameznik srečuje (Ilmarinen, 2006). Tako tudi Bilban poudarja, da je

temelj zdravstvenega varstva delavcev prav dinamično ravnotežje med zahtevami delovnega mesta

in delovnimi zmožnostmi človeka. Podobno meni tudi Dodič Fikfak (2017), in sicer da delovna

zmožnost ni odvisna od biološke starosti, pač pa od funkcionalne starosti.

62

Številni raziskovalci (npr. de Boer et al., 2004) so ugotovili, da z intervencijskimi programi izboljševanja

zdravja na delovnem mestu bistveno vplivamo na podaljšanje delovnega življenja oz. preprečimo

(pre)zgodnje upokojevanje zaposlenih. S tem del odgovornosti za zdravje prehaja na delodajalce. V

literature zato lahko najdemo številne primere dobrih praks s področja managementa zdravja v

podjetjih (npr. Cancelliere et al., 2011; Mitchell, 2005).

Bevan (2003) predlaga, da organizacija svoje spodbude oziroma ukrepe zdravstvene preventive

razporedi v kategorije, in sicer v: (1) povečevanje individualnega in kolektivnega ozaveščanja glede

tveganj za zdravje s pisnim svetovanjem, s seminarji, z zdravstvenimi pregledi, z ocenjevanjem tveganj

na delovnih mestih ter z razvojem politik zdravstvene preventive znotraj organizacije; (2) intervencije,

naravnane v spreminjanje življenjskega stila zaposlenih, preko individualnega svetovanja in podpore,

tečajev za hujšanje, odvajanje od kajenja, managementa stresa itd.; (3) podporne ukrepe na delovnem

mestu – oblikovanje zdravega delovnega okolja z ergonomskimi prilagoditvami delovnih mest, z

organiziranjem zdrave prehrane za zaposlene, z investiranjem v športne in vadbene kapacitete, z

nudenjem kurativnih terapij itd.

Žnidaršič (2008) v svoji doktorski disertaciji povzame številne avtorje ter ponudi bogat nabor praks –

kot možnih ukrepov delodajalca za zagotavljanje zdravja na delovnem mestu (Goldberg, 2005; Munk

et al., 2003; Parkinson, 2002; Rolland, 2004, vsi v Žnidaršič, 2008). Žnidaršič (2008) pri tem poudarja

potrebo po holističnem pristopu pri implementaciji ukrepov age managementa na organizacijski ravni.

Gre za aktivni strateški pristop k managementu starosti (s poudarkom na vlogi HRM) pri zagotavljanju

zdravja in blaginje na delovnem mestu. V istem viru najdemo tudi model managementa starosti, ki

združije več področij aktivnosti (HRM) ki zagotavljajo aktivno in zdravo staranje. Celostni – holistični

pristop zagovarja tudi Magnavita (2017), ki poudarja razširitev aktivnosti »skrbi za zdravje na

delovnem mestu« tudi izven delovnega mesta (časa). Poscia s sodelavci (2016) so naredili pregled

literature pričujoče tematike ter ugotovili potrebo po nadaljevanju aktivnosti promocije zdravja na

delovnem mestu, s poudarkom na ozaveščanju zaposlenih ter na diseminaciji dobrih praks. Podobno

so dober nabor literature in virov prispevali tudi McDermott et al. (2010). Hkrati so (glede na rezultate

raziskave) obe skupini raziskovalcev zaznali močno potrebo po nadaljnjih raziskavah na tem področju.

Še najbolj relevantne prihodnje raziskave bi morale biti osredotočene na to, kako zaposlene

stimulirati/motivirati za redno in predano vključevanje v aktivnosti »vzdrževanja zdravja na delovnem

mestu« (športne vadbe, wellness programov itd.). Nekaj predlogov za motiviranje zaposlenih za

sodelovanje v programih promocije zdravja podajo raziskovalci, kot npr. Pitt-Catsouphes et al. (2015).

Ko so namreč Strijk et al. (2013) preučevali vpliv izvajanja programa joge na delovnem mestu, so sicer

ugotovili pozitiven vpliv le-tega na delovne rezultate – povezane z vitalnostjo zaposlenega, a le pri

tistih posameznikih, ki so bili maksimalno prizadevni in redni pri vadbi. Pri povprečno angažiranih

povezava ni bila statistično značilna.

Poleg fizičnega dobrega počutja na delovnem mestu pa stroka vse več pozornosti namenja celostnemu

(tudi psihičnemu) dobremu počutju zaposlenih, ki se odraža na večji zavzetosti, energiji in predanosti

delu (npr. Bruch, Walter in Voelpel, 2006; Scheibe in Zacher, 2013). V tej povezavi je pomembno

razvijati tudi ustrezno kulturo, spoštovanje in odnos do starejših ter preprečevati negativno vedenje,

ki vodi do diskriminacije in slabšega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Sargeant (2011) glede starosti

in z njo povezane diskriminacije v delovnem okolju omenja »srebrni strop«, ki vpliva na karierne

možnosti starejših in njihovo delovno aktivnost.

63

Tabela 27: Pregled nejrelevantnejših enot literature in virov, glede na fokus raziskovanja v kontekstu aktivnega in zdravega staranja

Področja raziskovanja / ukrepanj Avtorji/raziskovalci

Zdravstveni problemi in zgodnje upokojevanje von Bonsdorff et al., 2010; Rice et al., 2011; Karpansalo et al., 2004; Jebens et al., 2014; Pitt-Catsouphes et al., 2015; Dodič Fikfak, 2017.

Zaznave (percepcije) starejših zaposlenih glede svojega zdravja ter delazmožnosti

Hjort (1997), Humphrey et al. (2003), Lim, 2003.

Poškodbe pri delu ter izostanki z dela starejših zaposlenih – miti in realnost

Dodič Fikfak, 2017; Dychtwald, Erickson, Morison, 2006; Bilban, 2008;

Ilmarinen, 2006; Rolland, 2004

Pozitiven vpliv dela na zdravje zaposlenih Calvo, 2006; Dhavad et al., 2006; Dychtwald et al., 2006, Žnidaršič, 2008, Urdih Lazar et al. 2016

Merjenje/ocenjevanje dela oz. zmožnosti (starejših) zaposlenih (angl. workability);

Ilmarinen, 2006; Bilban, 2008.

Pomen uravnoteženja ter kompatibilnosti človekovih delovnih zmožnosti (kapacitet) ter zahtev na delovnem mestu

Dodič Fikfak, 2017, Žnidaršič, 2008.

Delo, delovni pogoji in zdravje starejših ; Urdih Lazar et al., 2016, Bregant et al,, 2012, Dodič Fikfak, 2011; Dodič Fikfak, 2017.

Dejavniki tveganja za zdravje Griffiths, 2000), Burton et al., 2005, Hjort, 1997.

Pomen dejavnikov, ki vplivajo na psihično počutje na delovnem mestu

Bruch, Walter in Voelpel, 2006; Scheibe in Zacher, 2013; Dodič Fikfak, 2017.

Pomen in ukrepi promocije zdravja na delovnem mestu; celosten management zdravja na delovnem mestu

Bevan, 2003; de Boer et al., 2004, Cancelliere et al., 2011; Mitchell, 2005, Bevan, 2003, Urdih Lazar et al., 2016, Dodič Fikfak, 2011; Dodič Fikfak, 2017, Magnavita, 2017.

Ozaveščanje in motiviranje (starejših) zaposlenih za sodelovanje v programih managementa zdravja na delovnem mestu

Poscia et al., 2016; McDermott et al., 2010;

Pitt-Catsouphes et al., 2015; Strijk et al., 2013

Stališča (zaposlenih ter delodajalcev) glede daljšanja delovnega življenja

Tuominen, E. & Takala, M., 2006; Žnidaršič, 2008; Neagele in Walker, 2006.

Organizacijski ukrepi (delodajalcev) za aktivno in zdravo staranje (dobre prakse age managementa)

Humphrey et al., 2003, Leibold in Voelpel, 2006, Neagele in Walker, 2006; Reday-Mulvey, 2005; Taylor, 2006, Žnidaršič, 2008

Celostni pristop k managementu starosti na organizacijski ravni

Leibold in Voelpel, 2006; Reday-Mulvey, 2005; van Dalen et al., 2010; Žnidaršič, 2008 itd.

Vir: lastno delo.

Delodajalci, še zlasti strokovnjaki za ravnanje z ljudmi (ang. Human Resource Management) se soočajo

z izzivi t. i. age managementa (managementa starosti), pri čemer razvijajo prakse in politike

zagotavljanja starejšim prijaznega delovnega okolja, tako da starejši zaposleni lahko (zmorejo) in si

tudi želijo podaljšati svoje delovno življenje. Veliko dobrih praks age managementa zasledimo pri

64

avtorjih, kot na primer Humphrey et al. (2003), Leibold in Voelpel (2006), Neagele in Walker (2006),

Reday-Mulvey, 2005; Taylor, 2006, Žnidaršič, 2008 itd.

Pričujoči nabor literature in virov na temo zdravega, aktivnega staranja, ki naj bi rezultiralo tudi v

daljšem delovnem življenju Slovencev, zaključujemo z opozorilom, da je t. i. »management zdravja«,

ki je neposredno povezan z zaposlovanjem starejših, z njihovimi izostanki z dela ter daljšim delovnim

življenjem, in je bil osrednja tema našega projekta, le del celostnega managementa starosti, ki zajema

tudi druga področja aktivnosti v organizacijah. Lahko bi govorili o modelu managementa starosti, ki

ga prikazujemo v sliki 8.

Slika 8: Sistemski, integrativni, celostni model managementa starosti na organizacijski ravni

Vir: Žnidaršič (2008).

Elementi oziroma področja modela v največji meri vključujejo aktivnosti ravnanja z ljudmi, kot so na

primer analiza starostne strukture zaposlenih, strateško načrtovanje kadrov, najemanje, namestitev

in razvoj zaposlenih, stalno strokovno izpopolnjevanje, zadržanje zaposlenih v organizaciji itd. Hkrati

so v organizacijski model aktivnega staranja vključene specifične aktivnosti – povezane s

spreminjajočimi se demografskimi trendi in posledično s staranjem zaposlenih, kot na primer:

management starostne diskriminacije, oblikovanje delovnih mest po meri zaposlenih (ergonomija),

organizacija delovnega časa po meri starejših, promocija zdravja in zdravstvena preventiva,

načrtovanje sekundarnih karier, management znanja, zlasti prenosa znanj s starejših, ki odhajajo, na

mlajše, ki prihajajo, management (ponovne) vključitve, npr. rehabilitacijski programi, prerazporeditev

65

na drugo delovno mesto, prožne oblike dela itd., ter management starostne raznolikosti zaposlenih

(Žnidaršič, 2008). Še zlasti bi radi poudarili potrebo po stalnem strokovnem usposabljanju ter

izobraževanju na delovenem mestu, saj so prav zastarela znanja in pomanjkanje ustreznih

kompetenc zaposlenih mnogokrat temeljni razlog (pre)zgodnega odhoda v pokoj. Če temu dodamo še

zasledovanje medgeneracijskih sinergij znotraj starostno raznolikih timov (npr. kjer pride do izraza

obojestranski prenos znanj med generacijami, ali pa delitev delovnih obremenitev glede na zmožnosti

posameznikov), lahko naredimo velik korak naprej k podaljševanju delovnega življenja.

Glede na pričujoči nabor literature in virov na temo spodbujanja aktivnega in zdravega staranja, lahko

povzamemo nekaj osnovnih priporočil, in sicer:

ozaveščati zaposlene in delodajalce v zvezi z napačnimi, stereotipnimi predstavami glede

delazmožnosti starejših

spreminjati rigidne miselne modele, zlasti delodajalcev, ki niti sami ne verjamejo v to, da bi

lahko z maloštevilnimi prilagoditvami na delovnem mestu, bistveno spodbudili daljše delovno

življenje

na nacionalni ravni: pasivne politike (finančna nadomestila) v večji meri nadomeščati z

aktivnimi ukrepi (ukrepi, s katerimi povečujemo dela-zmožnost starejših itd.)

uvedba prožnega delovnega časa za starejše delavce oziroma za že upokojene osebe

na individualni, organizacijski in družbeni ravni je treba neprestano delati na vzdrževanju in

celo povečevanju zaposljivosti starejših delavcev (skrb za zdravje, stalno strokovno

izobraževanje itd. )

zasledovanje težnje k oblikovanju kompleksnih modelov age managementa na organizacijski

ravni, ki zagotavljajo/omogočajo izvajanje celostnega programa aktivnega staranja (področja

ukrepanja so prikazana na modelu na zgornji sliki). Organizacije si osnovni model lahko

prilagodijo in dajo poudarek na tista področja delovanja, ki so v določenem podjetju bolj

relevantna.

66

3 Nabor relevantne literature (v krepkem zapisu so ključna dela,

predstavljena v tabeli 27):

1. Armstrong-Stassen, M. & Cameron, S. (2005). Factors related to the career satisfaction of older managerial and professional women. Career Development International, 10 (3), 203-215.

2. Barnes, et al. (2003). A longitudinal study of cardio-respiratory fitness and cognitive function in healthy older adults. Journal of the American Geriatrics Society, 51, 459-465.

3. Beck et al. (2015). Patterns and predictors of workplace health promotion: cross-sectional findings from a company survey in Germany. BMC Public Health. Najdeno 3. marca 2016 na spletnem mestu http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC439 9416/pdf/12889_2015_Article_1647.pdf

4. Bevan, S. (2003). Attendance management. London: The Work Foundation, Corporate Partners Research Programme.

5. Bilban, M. Ocenjevanje delazmožnosti.

6. Bilban, M. (2008). The decrease in older people's capacity to work. V: Markota, M. & Konestabo, S. (ur.): Risk assessment and ageing of work population: thematic day. Ljubljana: Ministry of Labour, Family and Social Affairs, Labour Inspectorate of the Republic of Slovenia. 2008, str. 26-27.

7. Bilban, M. (2013). Ocenjevanje delazmožnosti v poklicni rehabilitaciji. Delo in varnost, 58(5), 38-54.

8. Bilban, M. (2014). Promocija zdravja v delovnem okolju kot obveznost delodajalca. Strokovni posvet članov Združenja svetov delavcev. Bled, 20. in 21. oktober 2014.

9. Bregant, M., Boštjančič, E., Buzeti, J., Ceglar Ključevšek M., Hiršl, A., Klun, M., Kozjek, T., Tomažević, N., & Stare J. (2012). Izboljševanje delovnega okolja z inovativnimi rešitvami. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.

10. Brooke E, Taylor P, Mcloughlin C, Di Biase T. Managing the working body: active ageing and limits to the ‘flexible’ firm,. Ageing and Society. 2013;33(8):1295–1314.

11. Bruch, H., Walter, F. & Voelpel, S. (2006). Charismatic Leadership and Collective Mental Energy: The Mediating Role of Emotional Energy and Job Involvement Climate. Research Workshop »Collective Creativity and its Constraints«, Critical Managerial Studies, 66th Annual Academy of Management Conference. 11.-12. avgust, Atlanta, ZDA.

12. Burton, J. (2010). WHO healthy workplace framework and model: background and supporting literature and practices. Najdeno 16. marca 2016 na spletnem mestu http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/113144/1/9789241500241_eng.pdf

13. Burton, W. et al. (2005). The association of health risks with on-the-job productivity. Journal of Occupational and Environmental Medicine, 47 (8), 769-777.

14. Calvo, E. (2006). Does working longer make people healthy and happier? Issue in Brief, Series 2. Chestnut Hill: Boston College, Center for Retirement Research.

15. Cancelliere C, Cassidy JD, Ammendolia C, Cote P. (2011). Are workplace health promotion programs effective at improving presenteeism in workers? A systematic review and best evidence synthesis of the literature. BMC Public Health, 11, 395. http://dx.doi.org/10.1186/1471-2458-11-395.

16. Chu, C., Breucker, G., Harris, N., Stitzel, A., Gan, X., Gu, X.& Dwyer, S. (2000). Health promoting workplaces-international settings development. Health Promotion International 15 (2), 155-167.

17. de Boer, A G E M, van Beek, J-C, Durinck, J., Verbeek, J., van Dijk, F J H. (2004). An occupational health intervention programme for workers at risk for early retirement; a randomised controlled trial. Occup Environ Med., 61 (11), 924–929.

18. Despres, J-P, Almeras, N. & Gauvin, L. (2014). Worksite Health and Wellness Pro-grames: Canadian Achievements & Prospects. Progress in cardiovascular diseases, 56, 484-492.

19. Dhaini, S. R. & Zúñiga, F. (2015) Absenteeism and Presenteeism among Care Workers in Swiss Nursing Homes and Their Association with Psychosocial Work Environment: A Multi-Site Cross-Sectional Study, International Journal of Experimental, Clinical, Behavioural and Technological Gerontology

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/113144/1/9789241500241_eng.pdf

http://dx.doi.org/10.1186/1471-2458-11-395

67

20. Dhavad, D., Rashad, I. & Spasojevic, J. (2006). The effects of retirement on physical and mental health outcomes, Working Paper No. 12123. Cambridge: National Bureau of Economic Research.

21. Dodič Fikfak, M. (2011). Nagovor predstojnice. Zdravih 40: Znanje, izkušnje, sodelovanje. UKC Ljubljana, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

22. Dodič Fikfak, M. (2017). Zakaj nimamo zaposlenih več starejših? Prispevek na posvetu: Srečanje mreže za promocijo zdravja pri delu 2017, v Ljubljani, 29. november 2017.

23. Dodič Fikfak, M. (2017). Zdravje slovenskih delavcev. V Babnik, K. et al. (ur.): Zdravje delovno aktivne populacije. Zbornik povzetkov z recenzijo. 4. znanstvena in strokovna konferenca z mednarodno udeležbo, Izola, 22. september 2017. Koper: University of Primorska Press.

24. Dychtwald, K., Erickson, T. J. & Morison, R. (2006). Workforce Crisis: How to beat the coming shortage of skills and talent. Boston: Harvard Business School Press.

25. ENWHP (2007). Luxembourg Declaration on Workplace Health Promotion in the European Union. Najdeno 15. marca 2016 na spletnem mestu http://www.enwhp.org/fileadmin/rs-dokumente/dateien/Luxembourg_Declaration.pdf

26. ENWHP (2012). Promocija zdravega dela za delavce s kroničnimi boleznimi: Vodnik po dobrih praksah. Najdeno 18. februarja 2017 na spletnem mestu: http://www.cilizadelo.si/e_files/news/PHWork_brosura_web.pdf

27. Fogg NP, Harrington PE, Mcmahon BT. (2012). The triumph of older workers during the great recession: implications for employers and disability policy. J Vocat Rehabil. 36 (3), 141–147.

28. Fraccaroli, F. and Deller, J. (2015). Work, aging, and retirement in europe: introduction to the special issue,” Work, Aging and Retirement, 1 (3), 237–242.

29. Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, (2010). Absentizem – preprečevanje, obvladovanje in zmanjševanje. Najdeno 10. februarja 2017 na spletnem mestu: http://www.gzdbk.si/media/pdf/PRIROCNIK_POZA_20121010.pdf

30. Griffiths, A. (2000). Designing and managing healthy work for older workers. Occup. Med., 50 (7), 473-477.

31. Guazzi, M. et al. (2014). Worksite Heath and Wellness in the European Union. Progress in cardiovascular diseases, 56, 508-514.

32. Hadjimanolis, A. et al. (2015). Work attitudes and safety performance in micro-firms-Results from a nationwide survey: (the opinion of the employees). Safety Science, 80, str. 135-143.

33. Health &Safty Authority (2008). Workplace Health and Well-Being Strategy Report of Expert Group. Najdeno 13. aprila 2016 na spletnem mestu http://www.hsa.ie/eng/Publications_and_Forms/Publications/Occupational_Health/Workplace_Health_and_Well-Being_Strategy.pdf

34. Healthy Company Index (2014). Discovery healthy company index. Najdeno 15. marca na spletnem mestu: https://healthycompanyindex.co.za/uploads/downloads/healthy-company-index-2014-overall-report.pdf

35. Hirsch, D. (2003). Crossroads after 50: Improving choices in work and retirement. York: The Joseph Rowntree Foundation, York Publishing Services.

36. Hjort, P. F. (1997). Age and work – good or bad for whom? V Kilbom Asa et al. (ured.): Work after 45?, Proceedings and selected papers from the international scientific conference held in Stockholm, September 22-25, 1996 (str. 3-13). Solna: Arbetslivsinstitutet & forfattarna, National Institute for Working Life.

37. Holmqvist, M. (2009). Coropate social responsibility as corporate social control: The case of work-site health promotion. Scandinavian Journal of Management, 25, 68-72.

http://www.pb-begunje.si/gradiva/Bilban1351439216149.pdf (Najdeno 20. 1. .2018).

38. Hughes SL, Seymour RB, Campbell RT, Shaw JW, Fabiyi C, Sokas R. (2011). Comparison of two health-promotion programs for older workers. Am J Public Health, 101(5), 883–90. http://dx.doi.org/10.2105/AJPH.2010.300082

39. Humphrey, A. et al. (2003). Factors affecting the labour market participation of older workers. A report of research carried out by the National Centre for Social Research on behalf of the Department for Work and Pensions. Research Report No 200. Leeds: Crown.

40. Ilmarinen, J. (2001). Aging workers. Occupational and Environmental Medicine. 58, str. 546-552.

http://www.enwhp.org/fileadmin/rs-dokumente/dateien/Luxembourg_Declaration.pdf

http://www.enwhp.org/fileadmin/rs-dokumente/dateien/Luxembourg_Declaration.pdf

http://www.cilizadelo.si/e_files/news/PHWork_brosura_web.pdf

http://www.gzdbk.si/media/pdf/PRIROCNIK_POZA_20121010.pdf

http://www.hsa.ie/eng/Publications_and_Forms/Publications/Occupational_Health/Workplace_Health_and_Well-Being_Strategy.pdf

http://www.hsa.ie/eng/Publications_and_Forms/Publications/Occupational_Health/Workplace_Health_and_Well-Being_Strategy.pdf

https://healthycompanyindex.co.za/uploads/downloads/healthy-company-index-2014-overall-report.pdf

https://healthycompanyindex.co.za/uploads/downloads/healthy-company-index-2014-overall-report.pdf

http://www.pb-begunje.si/gradiva/Bilban1351439216149.pdf

http://dx.doi.org/10.2105/AJPH.2010.300082

68

41. Ilmarinen, J. (2006). The ageing workforce—challenges for occupational health. Occupational Medicine, 56 (6), 362-364.

42. Ilmarinen, J. (2006). Towards a longer worklife! Aging and the quality of worklife in the European Union. Finnish Institute of Occupational Health. Helsinki: Ministry of Social Affairs and Health.

43. Ilmarinen, J. (2009). Work ability- a comprehensive concept for occupational health research and prevention (editorial). Scand J Work Environ Health, 35 (1), 1-5.

44. Jebens E., Medbø J. I., Knutsen O., Mamen A., Veiersted K. B. (2014). Association between perceived present working conditions and demands versus attitude to early retirement among construction workers. Work, 48, 217-228.

45. Karpansalo, M., Manninen, P., Kauhanen, J., Lakka, T. A., Salonen, J. T. (2004). Perceived health as a predictor of early retirement. Scandinavian Journal of Work, Environment & Health, 30, 287-292.

46. Kuoppala J, Lamminpaa A, Husman P. (2008). Work health promotion, job well-being, and sickness absences--a systematic review and meta-analysis. J Occup Environ Med., 50 (11), 1216–1227.

47. Leibold, M. & Voelpel, S. (2006). Managing the Aging Workforce; Challenges and Solutions. Publicis Corporate Publishing and Wiley.

48. Lim, K.G. V. (2003). An empirical study of older workers’ attitudes towards the retirement experience. Employee Relations, 25 (4), 330-346.

49. Magnavita N SA, De Lorenzo G. (2014). Health promotion in the workplace. Med Lav., 105 (6), 473-474.

50. Magnavita, N. (2017). Productive aging, work engagement and participation of older workers. A triadic approach to health and safety in the workplace. Epidemiology Biostatistics and Public Health, 14 (2), 1-8.

51. Marcaletti, F. (2014). Age management and sustainable careers for the improvement of the quality of ageing at work,” in Active Ageing and Healthy Living: A Human Centered Approach in Research and Innovation as Source of Quality of Life, G. Riva, P. Marsan, and C. Grassi, Eds. IOS Press, 134–144.

52. McDermott HJ1, Kazi A, Munir F, Haslam C.(2010). Developing occupational health services for active age management. Occup Med (Lond)., May, 60 (3), 193-204.

53. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije (marec, 2015). Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu. Najdeno 30. marca 2016 na spletnem naslovu http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/promocija_zdravja_na_del_mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf

54. Mitchell, K. (2005). Aging Workforce Challenge to Corporate Health and Productivity. Life and Health advisor, The Journal for the Financial Services Industry, str.1-2.

55. Munk, K. et al. (2003). Productive and Safe Workplaces for an Ageing Workforce. Canberra: Commonwealth of Australia.

56. Naegele, G. & Walker, A. (2006). A guide to good practice in age management. Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.

57. Nygård, C-H., Savinainen, M., Kirsi, T., Lumme-Sandt, K. (2011). Age Management during the Life Course (Upravljanje starosti v življenjskem ciklusu), Tampere: Tampere University Press.

58. Peršolja Černe, M. (2010). Evalvacija promocije zdravja na delovnem mestu kot dejavnika kakovosti življenja (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

59. Piekkola H. (2006). Nordic policies on active ageing in the labour market and some European comparisons. Int Soc Sci J., 58 (190), 545–557.

60. Pitt-Catsouphes M, James JB, Matz-Costa C. (2015). Workplace-based health and wellness programs: the intersection of aging, work, and health. Gerontologist. 55 (2), 262–270.

61. Podjed, K. & Bilban, M. (2014). Priročnik promocije zdravja. Najdeno 15. maja na spletnem mestu: http://www.produktivnost.si/wp-content/uploads/2016/09/Priro%C4%8Dnik-promocije-zdravja-pri-delu-november-2014.pdf

62. Podjed, K. (2016). Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja. Najdeno 28. september 2016 na spletnem mestu: http://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/vodnik_v_stroske_in_donosnost_promocije_zdravja.pdf

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=McDermott%20HJ%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20423950

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Kazi%20A%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20423950

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Munir%20F%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20423950

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/?term=Haslam%20C%5BAuthor%5D&cauthor=true&cauthor_uid=20423950

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/20423950

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/promocija_zdravja_na_del_mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/promocija_zdravja_na_del_mestu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015.pdf

http://www.produktivnost.si/wp-content/uploads/2016/09/Priro%C4%8Dnik-promocije-zdravja-pri-delu-november-2014.pdf

http://www.produktivnost.si/wp-content/uploads/2016/09/Priro%C4%8Dnik-promocije-zdravja-pri-delu-november-2014.pdf

http://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/vodnik_v_stroske_in_donosnost_promocije_zdravja.pdf

http://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/files/vodnik_v_stroske_in_donosnost_promocije_zdravja.pdf

69

63. Poscia, A. et al (2016). Workplace health promotion for older workers: a systematic literature review. BMC Health Services Research, 16(5). 415-428.

64. Rice NE, Lang IA, Henley W, Melzer D. (2011). Common health predictors of early retirement: findings from the English Longitudinal Study of Ageing. Age Ageing, 40 (1), 5-61. http://dx.doi.org/10.1093/ageing/afq153.

65. Reday-Mulvey, G. (2005). Working Beyond 60: Key Policies and Practices in Europe. Houndmills: Palgrave Macmillan.

66. Rolland, L. (2004). The Age Chasm: Successfully Managing Age in Your Organisation. Drake Whitepaper Vol. 2, No. 5. Melbourne: Drake International.

67. Ruokolainen, M. and Kinnunen, U. (2013). Does aging make employees more resilient to job stress? age as a moderator in the job stressor well-being relationship in three finnish occupational samples,” Aging and Mental Health, vol. 17, 411–422.

68. Sargeant, M. (2011). Ageism and age discrimination. V Sargeant, M. (ur.): Age discrimnation and diversity, Multiple discrimantion froma an age perspective, str. 1-15. Cambridge: Cambridge Universtiy Press.

69. Schaufeli WB, Bakker AB. Utrecht Work Engagement Scale. Occupational Health Psychology Unit Utrecht University 2003.

70. Scheibe, S. and Zacher, H. (2013). A lifespan perspective on emotion regulation, stress, and well-being in the workplace, in Research in Occupational Stress and Well-Being, P. Perrewe, J. Halbesleben, and C. Rosen, Eds. Bingley, UK: Emerald.

71. Schultz AB, Edington DW. Employee health and presenteeism: a systematic review. J Occup Rehabil. 2007;17(3):547–79. http://dx.doi.org/10.1007/s10926-007-9096-x.

72. Shephard RJ. Exercise and relaxation in health promotion. Sports Med. 1997;23(4):211–7. http://dx.doi. org/10.2165/00007256-199723040-00001.

73. Sparling, P. B. (januar, 2010). Work-site Health Promotion: Principles, Resources, and Challenges. Preventing chronic disease,7(1). Najdeno 26. marca 2016 na spletnem me-stu http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/a rticles/PMC2811520/

74. Šprah, L. & Dolenc, B. (2014, oktober). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja OPSA. Ljubljana: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU.

75. Stergar, E. & Urdih Lazar, T. (2012). Zdravi delavci v zdravih organizacijah. Priročnik za promocijo zdravja pri delu v velikih in srednje velikih podjetjih in organizacijah. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa.

76. Strijk JE, Proper KI, van Mechelen W, van der Beek AJ. (2013). Effectiveness of a worksite lifestyle intervention on vitality, work engagement, productivity, and sick leave: results of a randomized controlled trial. Scand J Work Environ Health, 39 (1), 66–75.

77. Takala, J & Urrutia, M. (2009). Safety and health at work:a European perspective. Najdeno 25. aprila 2016 na spletnem mestu: http://www.cdi.ensp.unl.pt/docbweb/m ultimedia/rpsp2009-25anos/02%20aniv.pdf

78. Taylor, P. (2006). Employment initiatives for an ageing workforce in the EU15. European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities.

79. Taylor,P. and Earl, C. (2016). Making the case for older workers. Management Revue, 27 (1/2), 14-28. Special Issue: Ageing Societies: Comparing HRM Responses in Germany and Japan.

80. Thompson, L. and Mayhorn, C. (2012). Aging workers and technology,” in The Oxford Handbook of Work and Aging, J. Hedge and W. Borman, Eds. UK: Oxford University Press, pp. 341–365.

81. Tuominen, E. & Takala, M. (2006). Ageing Workforce and Employers. Attitudes to Employment of Older Persons The Case of Finland. Finnish Centre for Pensions, Working Papers 2006: 5.

82. UKC LJ&KIMDPŠ (2014).Ukrepi za aktivno staranje zaposlenih v okviru promocije zdravja na delovnem mestu. Najdeno 3. aprila 2016 na spletnem mestu http://www.zdravi-in-uspesni.si/wp-content/uploads/2016/02/newsletter-4.pdf

83. Urdih Lazar, T., Stergar, E. & Zabukovec, V. (2016). Zdravje in promocija zdravja pri delu. Čili za delo. Učbenik za promocijo zdravja pri delu. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, str. 35-48.

http://dx.doi.org/10.1093/ageing/afq153

http://dx.doi.org/10.1007/s10926-007-9096-x

http://dx.doi/

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/a%20rticles/PMC2811520/

http://www.zdravi-in-uspesni.si/wp-content/uploads/2016/02/newsletter-4.pdf

http://www.zdravi-in-uspesni.si/wp-content/uploads/2016/02/newsletter-4.pdf

70

84. van Dalen, H., Henkens, K. & Scippers, J. (2010). How do employers cope with an ageing workforce? Views from employers and employees. Demographic Research, 22/23.

85. van Dongen JM1, Strijk JE, Proper KI, van Wier MF, van Mechelen W, van Tulder MW, van der Beek AJ. (2013). A cost-effectiveness and return-on-investment analysis of a worksite vitality intervention among older hospital workers: results of a randomized controlled trial. J Occup Environ Med., 55 (3), 337-46.

86. Villosio, C., Di Pierro, D., Giordanengo, A., Pasqua, P. & Richiardi, M. (2008). Working conditions of an ageing workforce. Luksemburg: European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions

87. von Bonsdorff ME, Huuhtanen P, Tuomi K, Seitsamo J. (2010). Predictors of employees’ early retirement intentions: an 11- year longitudinal study. Occup Med (Lond), 60 (2), 94-100. http://dx.doi.org/10.1093/occmed/kqp126.

88. von Thiele SU, Hasson H. Employee self-rated productivity and objective organizational production levels: effects of worksite health interventions involving reduced work hours and physical exercise. J Occup Environ Med. 2011;53(8):838– 44. http://dx.doi.org/10.1097/JOM.0b013e31822589c2

89. Vučkovič, R. (2008) Obvladovanje zdravstvenega absentizma, ZZZS, Ljubljana

90. Wallin, M., Hussi, T. (2011). ‘Best practices in Age Management – evaluation of organisation cases’ („Najboljše prakse pri upravljanju starosti – ocena primerov organizacij”), Final report of research project.

91. WHO-World Health Organization (2010). Healthy workplaces: a model for action. Najdeno 13. maja 2016 na spletnem naslovu: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/44307/1/9789241599313_eng.pdf

92. ZAP (2016). Bolniški stalež in promocija zdravja pri delu. Najdeno 13. januar 2017 na spletnem mestu: http://www.zapp.si/strokovna-javnost/

93. Združenje delodajalcev Slovenije (2016). Zdravi delavci v zdravih organizacijah. Najdeno 12. aprila 2016 na spletnem mestu: http://www.cilizadelo.si/e_files/cont ent/CiliZaDelo_Knjizica.pdf

94. Žnidaršič, J. (2008). Management starosti: Organizacijski model aktivnega staranja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

95. Žnidaršič, J. (2017). Management zdravja na delovnem mestu – izziv in priložnost za daljše delovno življenje. Prispevek na posvetu: Srečanje mreže za promocijo zdravja pri delu 2017, v Ljubljani, 29. november 2017.

http://dx.doi.org/10.1093/occmed/kqp126

http://dx.doi.org/10.1097/JOM.0b013e31822589c2

http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/44307/1/9789241599313_eng.pdf

http://www.zapp.si/strokovna-javnost/

http://www.cilizadelo.si/e_files/cont%20ent/CiliZaDelo_Knjizica.pdf

Documents

Analiza zaposlovanja, delovne aktivnosti in absentizma ......aktivnost in absentizem. Zaradi razumevanja konteksta, smo najprej pripravili primerjavo Slovenije z drugimi evropskimi