Anton Novaãan Herman Celjskishrani.si/files/antonnovaco0kp.pdf · HERMAN CELJSKI BESeDA 3 OSEBE Herman II. Celjski. Friderik Herman mlaj‰i otroci Hermana II. Barbara, kraljica

BESeDAHERMAN CELJSKI

1

Anton Novaãan

HermanCeljski

Drama v petih dejanjih

BESeDA

E L E K T R O N S K A K N J I G A

O M N I B U S


2

BESeDA

Anton NovaãanHERMAN CELJSKIDrama v petih dejanjih

To izdajo pripravilFranko [email protected]

ISBN 91-7301-266-1

[email protected]

www.omnibus.se/beseda


3

OSEBE

Herman II. Celjski.FriderikHerman mlaj‰i otroci Hermana II.Barbara, kraljica ogarskaVeronika Deseni‰ka, Ïena FriderikovaBlaÏena, Ïena Hermana mlaj‰egaEneja Silvij Piccolomini, kaplan na celjskem dvoruPater Melhijor, gvardijan samostana malih bratovAron SalobirJo‰t Sote‰ki, poveljnik celjske straÏe in zaupnik starega

HermanaVitez Heriã, njegov pomoãnikPoslanik kralja TvrtkaPrvi, drugi, tretji Ïid, Aronovi tovari‰iPrvi, drugi, tretji dvorjanPrvi, drugi tlaãanJetniãarkaNemi hlapecDva paÏaGlasnik iz BudimaPrivid grbavega deãka, sina Hermana II.

}


4

Privid Hermana mlaj‰egaZbor biãarjev.

Dvor. Tlaãani. Hlapci. StraÏe — Bo‰njaki. Slavnostnigostje. Kôlo. Razno ljudstvo. Sluge.

Dejanje se vr‰i v Celju in na Ostrovcu leta 1426.


5

PRVO DEJANJELeha pod celjskim gradom

1. PRIZOR

Pod starim hrastom trije Ïidi in Aron Salobir.

PRVI ÎID Smo vsi?DRUGI ÎID Smo vsi osvetniki?TRETJI ÎID Da obnovimo prisego ma‰ãevanja Celj-

skim, trinogu Hermanu in njegovemuzarodu.

ARON Kaj vsi — kje vsi? Hermanova pest jeudarila v nas in razleteli smo se po Itali-ji, po Ogrskem in po nem‰kih deÏelah.Od Drave do Bosne so zatrli njegoviBo‰njaki na‰ rod, pol nas pobili, pol iz-gnali, vse pa oplenili in slekli do nagega!

PRVI ÎID Zapustil nas je tedaj mogoãni Jehova inodvrnil svoje lice od nas. Meni so ubiliÏeno in sina.

DRUGI ÎID Meni brata in sestro.TRETJI ÎID Meni oãeta pri molitvi.ARON Meni — mater.


6

PRVI ÎID In ‰e nas tepe mogoãni Jehova. SlavaCeljskih raste, na‰i bedi pa ni konca.Hermanova hãi Barbara nosi kronoogarsko.

DRUGI ÎID Njegov sin Friderik jim mnoÏi oblasti poHrvatskem, drugi sin Herman po Kranj-skem.

TRETJI ÎID A Ljudevit, njegov najmlaj‰i, podedovalje pol Koro‰ke po izumrlih Ortenbur‰-kih.

ARON In je sam umrl!PRVI ÎID Jehova je s Celjem, jaz sem obupal! BoÏja

previdnost vodi ta rod do najvi‰jih vi‰avin Celje bo zibelka kraljev.

ARON Nikoli!TRETJI ÎID Tu ob razvodju Hudinje—Voglajne— Sa-

vinje zidali bodo Celjski veliko mesto,glavo Juga, novo Celejo, stari rimski ena-ko. In gospodovali bodo deÏelam Jugaod Donave do Jadrana.

ARON Nikoli!DRUGI ÎID Slep je, kdor tega ne vidi.PRVI ÎID Na‰e hrepenenje po osveti bo izumrlo z

nami. Kri na‰ih Ïrtev bo pozabljena.ARON Kaj ste malodu‰ni, sinovi Izraela? Kaj si

zastavljate pot s teÏkim kamnom obupa,


7

razbijate svojo muko na dve in Ïolã po-ganjate k srcu? Ne vidite, da je sekira na-stavljena? Ne vidite, da drve Celjski vprepad? Resniãno, resniãno vam povem,v njih samih Ïe tli poguba, okuÏeni so odlastnih pregreh.

PRVI ÎID Pamet jim vlada.DRUGI ÎID Razum jih vodi.TRETJI ÎID To dvoje odtehta greh.ARON Greh posameznika, morda. Rod pa vleãe

za sabo grehe svojih oãetov kakor teÏkeverige. — Ne veste, da je trinoga Herma-na prvi sin zadavil v postelji svojo Ïeno?

PRVI ÎID Elizabeto Frankopanko?DRUGI ÎID Mater mladega Ulrika?PRVI ÎID Za zlato?DRUGI ÎID Za osveto?TRETJI ÎID Povej nam vse.ARON Mlada Veronika z Desenic je omamila

Hermanovega sina Friderika in ga zape-ljala na pot zloãina. Stari Herman je uda-ril z nogo ob tla. Med oãetom in sinomvlada polna razprtija.

PRVI ÎID O, Jehova, slava ti!DRUGI ÎID Silni, mogoãni, slava ti!


8

TRETJI ÎID Silni, mogoãni in praviãni Jehova, slavati!

ARON Glas o tem zloãinu se je raznesel po vsehdeÏelah. Kralj Îigmund je poklical Fride-rika v Budim. Obsodili so ga na smrt.Kraljica Barbara pa je prosila za svojegabrata in kralj Îigmund ga po‰ilja v Celje.Sodil mu bo lastni oãe.

PRVI ÎID A Veronika?ARON Hermanovi hlapci so razdejali Frideri-

kove gradove in Veronika se skriva —neznano kje. Vsa pota so zasedena, vsehoste zastraÏene, v vsaki vasi Hermanovogleduh. A Veronika —

PRVI ÎID Ti ve‰ zanjo?ARON Jaz sem pri vsem pomagal. Kakor Mar-

dohej sem se zavlekel na dvor in jimasluÏil, ko sta jedla prepovedan sad. Bilsem priãa, ko sta se skrivaj poroãila. Insem zasluÏil —cekine! Glejte!

PRVI ÎID O, zlato, zlato!DRUGI ÎID Pravo, ãisto!TRETJI ÎID TeÏko celjsko zlato!ARON Moja glava je polna naklepov. Jaz pletem

nove mreÏe.PRVI ÎID Za zlato?


9

DRUGI ÎID Za osveto?ARON Za oboje. A vi se zopet razidite in po ‰ir-

nem svetu raztrosite o Celjskih slabe gla-se, da bodo Celjski ãrni v svojih ciljih inlastnostih. Sli‰im krik in ‰um?

PRVI ÎID Korake sli‰im!DRUGI ÎID Korake teÏkih nog!TRETJI ÎID Kriki — kletve!ARON Tlaãani so. Herman zida stolp na celj-

skem gradu. Hitimo ‰e z obredom. Vleãeiz torbe vo‰ãeni lik. Ta lik iz voska, glejte,poslednji Celjski naj bo v na‰ih mislih.Razburite v osveti srãno kri. Vso strast jidajte. NoÏ v roke, Izrael! Da tako podnoÏi izkrvavi poslednji Celjski za nedolÏ-no kri Izraela, o Jehova, usli‰i nas! Sekaj-mo, koljimo! Vsi besni koljejo z noÏi vo‰ãe-ni lik na tleh.

PRVI ÎID Za Ïeno in sina!DRUGI ÎID Za brata in sestro!TRETJI ÎID Za oãeta starca!ARON Za mojo mater!VSI Za kri Izraela!


10

2. PRIZOR

Na oder se upogne veriga tlaãanov, ki si podajajokamenje od rok do rok. Îidi se razbeÏe. Dva starca

tlaãana stopita iz vrste

PRVI TLAâAN Stolp bo danes dozidan.DRUGI TLAâAN Zobe na vse strani sovraÏnikom bo ka-

zal.PRVI TLAâAN O‰abnost Celjskih bo oznanjal, njih hu-

dobije skrival!DRUGI TLAâAN Na Jutrovem se tare Turka in pesjana.PRVI TLAâAN Od Jutra se jih ne bojim, teh od veãera

me je strah.DRUGI TLAâAN Teh od veãera?PRVI TLAâAN Oãaki so mi rekli: Gorje nam, ako krava

od jutra tuli, trikrat gorje pa, kadar zaã-ne rjuti vol od veãera.

DRUGI TLAâAN Kako to misli‰?PRVI TLAâAN Od tam, kjer solnce lega, prihaja vsa go-

spoda.DRUGI TLAâAN A tam, kjer solnce vzhaja, rojé se vsi pes-

jani.PRVI TLAâAN Gorje nam, mi smo v sredi.DRUGI TLAâAN Gorje nam!

Hlapci z biãem razÏeno tlaãane.KLIC IZ VRSTE TLAâANOV Grajski, grajski! Vsi odidejo.


11

3. PRIZOR

Pater Melhijor in Eneja Silvij Piccolomini prideta.

PATER MELHIOR Zaãetek ode se vam je popolnoma po-sreãil. — Sezidal sem si stolp! — to zvenikakor pri Horaciju. To je in‰piracija. Brezin‰piracije ni zaãetka, brez zaãetka pa ‰eslabega konca ni. Poglavitna je in‰pira-cija. Pozabili pa ste v svoji odi povedati,da so ta nesreãni »turn« zidali tri dolgaleta in da so med apno me‰ali volovskokri in jajca. Zato nimamo jajc ‰e v postune, in moji fratri dajejo kmetom po tristo dni odpustkov za eno samo jajce.

ENEJA SILVIJ Toda, ãestiti pater Melhijor, kako najspravim jajca v pesem?

PATER MELHIOR LaÏe nego jih jaz dobim. No, pa beritedalje.

ENEJA SILVIJ »— O, Celje, jama levov, groznih in po-nosnih!«

PATER MELHIOR Stojte! Lev je stra‰na zverina. Zamiga zrepom — ubije ãloveka, udari s ‰apo —podere vola! Nikarte o levih. Utegnete sezameriti gospodu Hermanu ali kraljiciBarbari. Napi‰ite raj‰i, da so Celjski


12

ugodniki boÏji, polni vseh ãednosti invrlin. Tak‰no pesem napi‰ite in visokagospoda vam bo priznala, da ste duhov-nik-poet, in za nagrado ustanovila — alicelico v samostanu za novega redovnika— ali pa plaãala sveão za veãno luã z gor-nino desetih veder konji‰ke ãrnine.

ENEJA SILVIJ Pa to o levih je le pesni‰ka podoba. Ka-kor so levi hrabri in mogoãni, tako soCeljski . . .

PATER MELHIOR Vem, vem! Vidi se, da ste Italijan! O lio-ne, lionissime! Ne pozabite pa, da stetudi duhovnik! In kaj bi se uboga cerkve-na mi‰ ukvarjala z levom! Z levom, po-mislite, z levom! Odideta oba.


13

4. PRIZOR

Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã, pozneje glasnik izBudima.

JO·T StraÏe ob vodi postavljene: So?HERIâ Ob vodi stoje Kranjci, ob mostu Bo‰nja-

ki.JO·T Hosta pod Gradom preiskana: Je?HERIâ Vse preiskano. In nikjer Ïive du‰e. Le v

grmovju ob vodi smo ujeli tri Ïide. âetrtije u‰el!

JO·T Vlovite ‰e ãetrtega. Nikomur ne prizane-site! Potepuha primite, tujca veÏite,kmeta pa z batino dregnite. Pot na Gradmora biti varna, vse od mesta pa gori dograjskih prekopov. Njen majestat, kralji-ca Barbara in gospod Herman in vsaprejasna gospoda se podajajo danes knovemu stolpu na Grad. Ti ve‰, da Barbi-ke ne sme pogledati noben beraã. Zato siprizadevaj in glavo ãuvaj. Zveãer bomopa jahali!

HERIâ Zopet jahali? Sit sem tega lova za Vero-niko. Po‰lji me na divje Ogre, na Turke


14

ali pesjane, lov na slabo Ïensko — kla-vrna mi slava!

JO·T Herman je ukazal. In mi smo vsi njego-ve volje zeleni listi.

HERIâ A kaj, ãe jo v resnici sreãamo? Z Veroni-ko je neka vi‰ja sila.

JO·T Vraga!HERIâ Pravijo, da je nepremagljiva. Kdor jo en-

krat vidi, je omamljen in oãaran.JO·T To povej popotnim fratrom in brenka-

joãim klativitezom.HERIâ In ãe se bo branila, ãe bi jo branilo njeno

spremstvo?JO·T Pobij vse do zadnjega. Njo pa pripelji Ïi-

vo. âe bi se branila, polomi ji kosti, pre-bij ji roke in noge, samo Ïiva naj ostane!

HERIâ In vendar, Veronika je Friderikova Ïena,Friderik bo pa danes-jutri na‰ gospod!

JO·T Je Ïe minilo! âe pride ‰e Ïiv iz Budima,naleti doma na Hermanovo jezo. Gotovoizgubi nasledstvo.

HERIâ Ni mogoãe!JO·T Kraljica Barbara ni pri‰la v Celje vijolic

brat in debeluhar mladi Herman ni za-stonj k oãetu ãez gore prisopihal. Tudi


15

prihajajo glasniki od vse celjske rodovi-ne pogosto kakor ‰e nikoli.

HERIâ Ubogi Friderik. Vse to so mu nadrobilitisti ãe‰ki heretiki, katere je sprejemal inskrival po svojih dvorih. Pohuj‰ali so gain zapeljali, da je zaãel prezirati duhov-nike in na‰o sveto Cerkev!

JO·T Kaj heretiki! Vsega je kriva Veronika.HERIâ Ko smo podirali njegov koãevski grad,

smo na‰li v skriti sobani pravo ãarovni‰-ko kuhinjo. Kotli so stali tam z neko belohudiãevo tekoãino, pa orodja, vsa tenkain lomljiva, pa knjige, teÏke in po‰arane.Po stenah so visele — sram me je pove-dati. Kristjan sem.

JO·T Le povej, jaz sem tudi kristjan.HERIâ Grde podobe so visele tam. Razgaljene

Ïenske in hudiãki s kopiti na nogah. Naj-gr‰a pa je bila tista velika slika ãez vsosteno. Ve‰, Jo‰t Sote‰ki, drevo na sliki. . . z drevesa padajo vse nage Ïenske. . . spodaj pa nastavljajo svoje pla‰ãe,mitre in sutane . . . kaj misli‰, kdo? Pa-peÏi, kardinali, ‰kofje in menihi. To pe-klensko sliko smo seÏgali in pepel poho-dili.


16

JO·T Take reãi najde‰ danes Ïe tu in tam. Vse-ga je kriva Veronika, nihãe kakor Veroni-ka. Ona je najemala vsako klateÏ, jude inpesjane, da so jo hvalili pred Friderikom,kako je lepa. Pravijo tudi, da so mu takizvezdogledi svetovali Ïenitev Ï njo.

HERIâ Vitez Jo‰t, si jo ti videl! Je res tako kras-na?

JO·T Veronika? A, daj — daj, pusti to! Za me-ne ni nobena lepa. Îenska je gnezdovseh bolezni. Vsaka je moãvirje. Kako somehke, kako so sluznate, pijavke nena-sitne! Zavijajo oãi in usta odpirajo inpoznajo le samogoltnost svoje nature.SovraÏim jih. Da je po mojem, bi jaz na-turo prenaredil in ljudje bi se rodili, ne izÏenske — ampak — sami mo‰ki — ãe tre-ba, kovaãi naj bi jih kovali.

HERIâ Iz trsa vinskega naj bi bili!JO·T Iz trsa vinskega, iz drena lanskega, iz

vraga tudi, kakorkoli. Samo da ni Ïenskezraven. SovraÏim jih. Mene so osule znekim tur‰kim svrabom, daj podrgni mepo hrbtu, Heriã, do tja ne seÏe mojaroka. Tako je dobro, Heriã. SovraÏim jihin to Veroniko ‰e posebej. In bomo jaha-


17

li, ãe treba vso noã, sledili jo z lovskimipsi kakor ko‰uto. Sledovi so zanesljivi,pripravi se! — A kdo je ta?Glasnik iz Budima pride.

GLASNIK Sta v sluÏbi Celjskih?JO·T Kdo tuj bi mogel biti tu — pod celjskim

gradom?GLASNIK Moram h gospodu Hermanu.HERIâ Si iz Budima?GLASNIK Kraljevski sel.JO·T Prina‰a‰ dobre glase? O Frideriku?GLASNIK Vodijo ga sem. Uklenjen je, ujetnik.HERIâ On — ujetnik?GLASNIK Vse izvesta pozneje. Zdaj hitro k Herma-

nu!JO·T Da, hitro k Hermanu!

Vsi trije odidejo.


18

5. PRIZOR

Pater Melhijor in Eneja Silvij se vrneta.

PATER MELHIOR Ko smo pokopali rajno kneginjo Elizabe-to, so levi v grajskem zverinjaku tako tu-lili, da so mojim fratrom padale sveãe izrok. A tu postojva, tu pod hrastom jihpoãakajva.

ENEJA SILVIJ âestiti oãe Melhijor, povejte, je res, da sezbirajo v Celju toliki gostje ne za slavonove kule, temveã za rodbinsko sodboFrideriku.

PATER MELHIOR Nekaj se sli‰i, da, nekaj ‰epeãeta celjskaulica in okoli‰ki kmet. Vendar, jaz niãe-sar ne vem. Mogoãniki tega sveta imajosvoje skrivnosti in kamor hudiã sam nemore, tje babo po‰lje. Zdaj veste vse.

ENEJA SILVIJ Zdaj ‰ele niã ne vem.PATER MELHIOR Svetujem vam, bodite bolj previdni nego

radovedni, prej sluga Celjskih nego njihdu‰ni pastir.

ENEJA SILVIJ A njih du‰e, meni v varstvo izroãene?PATER MELHIOR Teh du‰ ne boste nikoli spoznali. To so

vladarji. Rog. Sli‰ite, Ïe pridejo. Umakni-va se in ko bo ãas, stopite pred gospodo


19

in jim preberete odo. Oda je krasna innagrada bo kneÏevska.

ENEJA SILVIJ Glejte, Herman! Kako je potrt in star!Kakor kralj Edip na Kolonu.

PATER MELHIOR Vidite, tisti debeli za kraljico je mladiHerman s svojo Ïeno BlaÏeno, tisti v pi-sanih oblekah so bosanska svojta Celj-skih, tisti brkati poljska in ogarska go-spoda. Kak‰ni gostje, kak‰na slava!

ENEJA SILVIJ O, kraljica! Lepota taka mora biti polnavseh ãednosti!

PATER MELHIOR ·e kaj! âednost in lepota sta kakor me-nih in kuta. âe je kuta naãiãkana, ‰e me-nih ni ãist. A zdaj tiho, tu so.Pater Melhijor in Eneja Silvij se umaknetaza hrast.


20

6. PRIZOR

Pridejo Herman, kraljica Barbara, mladi Hermanz Ïeno BlaÏeno. Celjska svojta, dvorno spremstvo.

HERMAN Tu je na‰ kraj in na‰a domovina. Tu mojljubljeni hrast. Po ustnem izroãilu zasa-dil ga je davni kralj Samo, ko se je vraãalzmagoslaven iz bitke s Franki v na‰egnezdo Sovnek ob Savinji. Tu je rad po-ãival moj ded, a oãe moj je s carjem Kar-lom âe‰kim tu imel velik pogovor. Tu jeprvi kralj bosanski, ·tefan Tvrtko, obis-kal svojo sestro Katarino, mojo dobromater. Tu je z doma slovo jemala AnaCeljska, ko je vzela poroãni prstan odVladislava Jagiela, kralja Poljske.

BARBARA In jaz sem tu pod hrastom prebedela ti-sto noã s teboj do zore. ·e pomni‰, oãe?Vihar in grom in bliski so kumovali uri,ko je obstala krona ogarska nad Celjem.

HERMAN Da, tu vse polno je spominov. Jaz sam serad zatekam k temu velikanu. Zato po-stojmo malo, da vas danes ‰e odtod po-zdravim, vso mojo rodovino, med vsemi


21

tebe prvo, o, kraljica. Glej, vazal in tvojroditelj!

BARBARA O, sreãna, sreãna sem, moj ljubi oãe, davidi‰ v Ïaru moje krone sijati na‰e celjskezvezde.

HERMAN Hvala ti, hãerka in kraljica. âloveku mo-jih let pa gre Ïe misliti na grob in predenblagoslovim vse posvetno, mi je dolÏ-nost, da vse pregledam in da svojim de-lom dam izraz poslednje moje volje.

HERMAN MLAJ·I âemu te ãrne slutnje, oãe? Podoben te-mu hrastu, nam Ïiv in zdrav ostani dol-ga leta.

BARBARA DeÏele mnoge gledajo ‰e sem na Celje,kako bo v valovanju narodov krenilatvoja volja.

BLAÎENA Ne mine dan, da ne bi moj soprog in jazprosila veãnega Boga za tvoje zdravje.

HERMAN Vsem hvala. Zavedam se, da vedno lah-ko ‰e pretehtam sebe, zato verjamemrad, da va‰a hvala je ãista sestrica ljubez-ni. A koga ni med nami? Govori, sin moj,Herman!

HERMAN MLAJ·I Odpusti, oãe, ne odpiraj rane.HERMAN Kje je moj Friderik, povej, kraljica!


22

BARBARA Visoki moj soprog ga je povabil k sebi vgoste.

HERMAN Visoki tvoj soprog naznanja po glasniku,da Friderika vodijo na skrivnih potih vCelje. Roke ima zvezane, pa spredaj, nena hrbtu, saj on je vitez, prvenec moj inmoj naslednik. Sto maÏarskih konjeni-kov, to ni ‰ala, to je Ïe lepo spremstvo. Inãe je Ïejen, kraljevski svak, mu nudijospo‰tljivo svojo ãutaro. In v brzem dirujezdijo na potu skozi mesta, da ne biljudstvo videlo in reklo: Glejte, FriderikCeljski, kraljevski svak, se vraãa kot ujet-nik na sodbo k svojemu oãetu.

BARBARA In oãe mu bo sodil modro in po preudar-ku prizanesel svojemu prvencu.

BLAÎENA Friderik je rod oskrunil, ime in celjskoãast razÏalil, predvsem pa to ãestito sivoglavo.

HERMAN Ni spora veã o tem. Jaz nisem ‰e pred ni-komer pripogibal oãi, zdaj jih moram.Moj dobri glas v velikem svetu velja kotsuho zlato. Moja zvestoba na‰i SvetiCerkvi je trdna skala in Rim se ãesto jena njo opiral. Visoki cilji Celjskih ‰li soskladno s svetim nem‰kim carstvom in


23

kroni ogarski sijaj mnoÏili. In mi bi bilikmalu primi inter pares in prvi med ena-kimi bi tu na na‰em solnãnem Jugu zbi-rali moãi — kdo ve? — za neizreãeno. Tupride ta prevratnik, moj sin prvenec innaslednik, ter s ãe‰kim strupom v sebihoãe v na‰ih krajih zmede proti SvetiCerkvi, se roga sveti nem‰ki kroni, vsepo vzoru Husovih odpadnikov in krivo-vercev. Jaz molãim in gladim mirno vsesledove, ki jih stori njegova gre‰na noga.Tedaj izvemo za naglo smrt njegoveÏene, blage Frankopanke, in govoricahitro to raznese kot zloãin Celjana. Vsedvigne glave proti nam, vse kaÏe sprstom sem na Celje. O, dnevi Ïalosti, o,tisti teÏki dnevi! A on o‰aben v sebi, brezdolÏnega za Ïeno Ïalovanja, se zavleãedrzno v svoj brlog z inoão in se z inoão-poroãi pred Bogom, on, Friderik Celjski,stopi v sveti zakon z Deseni‰ko, ki izha-ja od tam, kjer se preprosto ljudstvo gne-te v ãrnem znoju in mnoÏi v nesnagi. Te-daj sem tre‰ãil vanj in toÏil sina kralju, akralj, ne vem, ãe ravno milost mu daje,ko ga po‰ilja meni.


24

BARBARA âe na‰el milost je pri svetli kroni, upam,da milostne mu bodo tudi na‰e zvezde.

BLAÎENA Dobro, milost Frideriku! A kdo izperemadeÏ vsej rodbini Celjskih?

BARBARA Moj brat je plen dveh Ïenskih src, kaj najmu tudi tvoje bo v pogubo?

BLAÎENA O, kako modra je bila tvoja misel, oãe, kisi jo izrekel danes v dvoru!

HERMAN Izobãiti ga iz rodbine, vzeti mu prven-stvo? Kaj pravi‰ k temu, sin moj, Her-man?

HERMAN MLAJ·I Jaz ljubim brata — in molãim.BLAÎENA Moj moÏ je skromen. Kar je dejal, ga

samo dvigne naj k namenom tvojim.BARBARA Premodri moj oãe ne bo nikoli sodil stra-

sti s strastjo. To vem in Ïe v naprej spo-‰tujem tvoje sklepe.

HERMAN Res je, hãerka in kraljica. Storil bi radtako, da bi bilo podobno Bogu in pravljudem. V meni so vstali neki sklepi . . .in, preden bodo zreli za peãate, je trebasli‰ati ‰e njega. A ti, moj sinko Herman,pogledaj kmalu zopet k meni in se pri-pravi na pravico ali usodo. Pojdimo da-lje.Pater Melhijor in Eneja Silvij pristopita.


25

7. PRIZOR

Prej‰nji in pater Melhijor z Enejem Silvijem.Pozneje Aron Salobir.

PATER MELHIOR Dovolite, visoka in prejasna gospoda, dazavoljo tega novega turna —

HERMAN Ta na‰a dva duhovnika nas spomnitadana‰nje slave. Glejte, dograjen je naGradu novi stolp! Grmada mrtvega ka-menja, umetno zloÏena v mogoãni lik,naj nosi poznim vnukom mojo misel: Nigre‰no samoljubje, ki stremi k svobodi!Zatrobite, trobaãi, in znamenje dajte.Rog in odziv na Gradu.

GLAS IZ SPREMSTVA Îe snemajo visoke stebre!DRUGI GLAS Ogrodja ru‰ijo zidarska.TRETJI GLAS Îe vidim mrke line stolpa.âETRTI GLAS Kako o‰abno mu sedi greben.PATER MELHIOR Dovolite, visoka in prejasna gospoda, da

se vam tudi mi duhovniki poklonimopred Ïegnanjem tega novega »turna«,ker smo zaradi njegovega grobega mate-rijala morali marsikaj trpeti; zatorej jena‰ novi dvorni kaplan, dominus Aene-as Sylvius Piccolomini, po svoji uãeni


26

glavi napisal, popravil in z velikim tru-deÏem dodelal odo ali ditiramb, kakorklasiki to reã imenujejo, in jaz prosim zamilost, da bi omenjeni in ãestiti dominussmel tu pred vami svoj psalm na glasprebrati.

BARBARA Dobro, dobro, patre Melhijore. Vi iz Sie-ne, iz rodu Piccolominijev?

ENEJA SILVIJ Da, kraljica. Iz rodu neznatnega, neslav-nega.

BARBARA Povzdignite ga vi, ãe ni ‰e slaven. Beritetorej odo!

ENEJA SILVIJ Z dovoljenjem kraljic kraljice po kroni inlepoti — berem:Stolp nov je sezidal Herman, glava

gospodov Celjskih,ki jim geslo slavno: »Bolje vitez kot

rob« —ki so jim v grlu tri mistiãne zvezde,tri zvezde juga kot troje skupnih usod!âast in ponos in volja so Celjskim

zvezde usodne,kar je najvi‰je, vedno njih cilj in uzor.Slava ti, Herman, segaj oblast ti do

morja,slava tvoja segaj do zvezd.


27

PATER MELHIOR Slava ti, Herman, segaj oblast ti do mor-ja, slava tvoja segaj do zvezd.Aron Salobir se priplazi po trebuhu.

ARON O, Herman, najjasnej‰a celjska zvezda.HERMAN Kaj ni nobene straÏe blizu?ARON Mogoãni Herman, glej, ubogi Ïid ti nosi

veã kot ti bogastva in deÏel premore‰.HERMAN Neljub sluãaj, kraljica. Pojdimo dalje.BARBARA Na grad, na grad. Da sli‰imo do kraja

krasno odo tega vrlega duhovnika. Izvo-lite z menoj, gospoda.Rog. Vsi odhajajo.

ARON Ostani, silni Herman. Gre za tvojo slavo. . . za tvoje Ïivljenje . . . gre za Veroni-ko!Vsi razen Hermana in Arona odidejo.


28

8. PRIZOR

Herman in Aron. Pozneje Jo‰t s straÏo.

HERMAN Kaj hoãe‰ tu, govori!ARON Jaz vem skrivnosti.HERMAN Saj ti si Aron, Friderikov Ïid, laÏnivi Ïid.ARON Kdor gleda Hermanu v obraz, ne laÏe.HERMAN Kaj je, govori!ARON Tvoji hlapci so ujeli danes tri moje brate

in jih vrgli v jeão. Veronika Deseni‰ka paje raztrgala tvoje slavno ime kakor psicadragoceno krzno. Daj mi moje jude, jazti dam Veroniko.

HERMAN Viseli bodo tvoji judi in Ï njimi ti. Kje jeVeronika?

ARON Milost, milost, silni Herman. Veronika jetako blizu, da jo zadene‰ v lice, ãe vrÏe‰kamen tja. Veronika je blizu in sega potanki nitki tvojega Ïivljenja.

HERMAN Kako? Veronika —ARON Ne zaupaj kaplji vode, ki jo spije‰, ne

skorji kruha, ki jo sne‰.HERMAN Te tvoje jude, naj jih vzame vrag! Raz-

veÏi jezik, Aron.


29

ARON To je dobra beseda. A ãasi tod okrogimajo svoje muhe. Zato te prosim zavet-ja pred biriãi in skromno sluÏbo v tvo-jem dvoru. Znam pisati in brati.

HERMAN Uvrsti se med sluge in streÏaje. GovoriÏe!

ARON O, hvala, hvala, silni Herman. Pregnanas tvojih gradov je blodila Veronika potemnih gozdih proti Ogrom, da bi seprebila do Budima in tam pri kralju pro-sila za Friderika. Tedaj izve, da Îigmundkralj po‰ilja njega v Celje. Hitro se vrnein preobleãena na tvojem dvoru . . .

HERMAN Ona, pri nas na dvoru?ARON . . . ti sluÏi zdaj kot skromna hi‰na. Ime

ji je Marina.HERMAN Veronika — Marina?ARON Vitka je in zala. Njeni udje so neÏni, kot

da so ji detetu povijali vsak ud posebej.Svoje zlate kodre skriva zdaj pod peão.Ognjene ãrne oãi pove‰a in v hodu sepotuhne rada. Spoznal jo bo‰ med tisoãi.

HERMAN In da mi streÏe po Ïivljenju, pravi‰?ARON To sem izmislil sam. Kaj ni jasno: Vero-

nika je Ïena tvojega sina in naslednika.Kdo je na poti njeni sreãi? Herman! Koga


30

je treba odstraniti? Hermana. Herman jestar, njegova smrt bila bi navaden dolgnaturi.

HERMAN Prej ko bo to, bo trepetala oblita s smo-lo na dimeãi se grmadi.

ARON A ti jo sku‰aj, silni Herman. Naj ti Vero-nika-Marina kot toãajka postreÏe zvinom enkrat, dvakrat, da spozna‰ na-men.

HERMAN In ti, Ïidek, mi vse to javlja‰ iz ljubezni —zame?

ARON Da, tudi iz ljubezni . . . bolj iz hvaleÏ-nosti . . . se reãe. Ti-le tvoji cekini ima-jo dvojno lice, jaz ga nimam in ne smemimeti. Ubog potepen Ïid je sluÏil najprejFrideriku, zdaj hoãe greti se na tvojemsolncu. To je vse.

HERMAN Gorje ti, ako kje zaslutim spletko!ARON Ne bo‰ zaslutil spletke, silni Herman.

Îabica v zeleni kro‰nji drevja je zelena, ajaz nosim glavo rad na ramah, ne v tor-bi.Jo‰t s straÏo pride.

JO·T Gospod prejasni! Po cesti bliÏajo se Ogri— straÏa . . .


31

HERMAN StraÏa, s tem Ïidom v dvor. Pod mojimistoji ukazi.Aron s straÏo odide.

9. PRIZOR

Herman in Jo‰t Sote‰ki.

JO·T Gospod prejasni! Kraljevska straÏa Og-rov in med njo ujetnik —

HERMAN Z jezikom Ïid ne laÏe, ãe v srcu, to je ‰evpra‰anje. Brez dvoma, ona je zdaj namojem dvoru in se plazi kakor smrtnasenca, ru‰i, kar so nam zidala stoletja.Ha, kaj nismo Celjski vajeni krotiti Ïen-ske! Kdo je Veronika? Navadnica navad-na, ki dere s peneão se krvjo samice zaenim samim mo‰kim? Mar je veã kotÏenska? Mar ãrni demon, od boÏje rokenam poslan, za na‰e grehe od kolena dokolena?

JO·T Gospod, kraljevska straÏa Ogrov vodinjega —

HERMAN Koga?JO·T Sina.


32

HERMAN Katerega? Kaj tistega, ki sva ga, Jo‰t So-te‰ki, tajno zazidala kraj moje spalnice,da ne bi grbav, slep in ves pohabljen de-lal sramote mojemu imenu? O, blagortebi, gre‰nik stari! Ti ne sli‰i‰, kako sto-ka ob noãeh in kako po zidu grebe, gre-be, grebe . . .

JO·T Ta je Ïe davno mrtev. Res, vse bliÏe, bliÏeso . . .

HERMAN Ali vodijo debeluha Hermana z njegovoÏeno, to bavarsko muho, ki bi rada celj-sko nasledstvo privezala na nem‰ki se-ver? Ali pa sta vstala od mrtvih moj neÏ-ni Ljudevit in Herman, ‰kof, otroka mo-jih lepih let? Ali pa prihajajo otroci, kisem jih zaplodil s tlaãankami po vsehdeÏelah, koder je divjala vihra mojihmladih dni? Katerega, povej, katerega mivodijo?

JO·T Gospod, gospod, ne sli‰ite? Z vri‰ãem seljudstvo podi za straÏo.

HERMAN To je dobro. Naj kliãejo mu slava. Saj toje Friderik, sin moj prvorojeni. âez ramemu visi ‰krlatni pla‰ã vseh vite‰kih vrlin.Nanj zre z balkonov cvet Evrope, krona-ne glave in zbor kardinalov, ko v Kostni-


33

ci je tolkel na turnirju bahatega Habs-burga. Zdaj z zvezdano zastavo celjskojezdi ponosno dol v Bosno po kronoTvrtkoviçev. Na pot mu ljudstvo trosicvetja, kaj? Pogledaj dobro, Jo‰t.

JO·T Ne, zasmehujejo ga. UkaÏete, da to drhalpreÏenem?

HERMAN Ni treba. Stopi k meni, Jo‰t, da se naslo-nim nate, da bolje vidim.

JO·T Po klancu Ï njim prihajajo naravnost khrastu.

HERMAN Da, k hrastu, k hrastu! Zdaj imam oba voblasti.PrikaÏejo se prve straÏe. Sli‰i se Friderikovkrik: Oãe! Herman dvigne pest.

Zavesa


34

DRUGO DEJANJEDvorana v celjskem dvoru.

1. PRIZOR

Herman in dvorjani.

HERMAN Vsi mi poglejte v lice. Jaz mislim, da nemore nihãe videti na meni sledov strahu,zadrege ali bojazni. Mi nismo starec Job,ki Bog mu vzame vse in zopet vse po-vrne. Kar jaz drÏim v rokah, je posveãe-no v moji volji, kar pa zavrÏem sam, iz-gine v nepovrat brez mojega kesanja.Zato vam ukazujem, vsem dvorjanom,da ne spreminjate niãesar. Va‰a oblaãilanaj bodo kakor prej in va‰a lica mirna indostojna, vsak naj gre po svojem dnev-nem opravilu. Tudi ne trpim nobenihspletk in praznih govoriãenj. Moj sin je vjeãi, to vsi Ïe veste, veã tudi ne izveste,dokler pred svetom ne pokaÏem, kakoznam kaznovati svojo lastno kri. Na Gra-du je dozidan novi stolp, in po nakljuãju


35

je prvi jetnik v njem — moj sin. A to nasniã ne moti, gostje so zbrani in veselica,enkrat zaãeta, naj se nadaljuje. Poskrbi-te, da bodo gostje zadovoljni, odprite vsekleti in na raÏnju ne ‰tedite mi pitanegavola in telet ne ‰tejte. Poskoãna godbanaj podÏiga na raj in ples, vesele pesminaj zadoné in vsaka razuzdanost naj kipido vi‰ka. Pojdite. Dvorjani hoãejo oditi.Stojte, ‰e to. K nam je prispel na dvorposlanik kralja Tvrtka, moji vohuni izBosne pa ‰e niso tu. Zato mi zadrÏiteposlanika z zvijaão nekaj dni, pazitenanj, kaj govori in s kom, in dajte muvsega razko‰ja — in za noã devojko. Anovi kapelan Eneja Silvij naj bere jutrisveto ma‰o na Gradu, v kapeli sv. Andre-ja, na‰ega patrona. Pojdite. Poslanik kra-lja Tvrtka naj pride.Dvorjani odidejo. Poslanik kralja Tvrtkapride.


36

2. PRIZOR

Herman in poslanik.

HERMAN Poslanik kralja Tvrtka, pomoz Bog!POSLANIK Bog ti pomagaj, gospodar od Zvezdegra-

da.HERMAN Moj sestriã, kralj Tvrtko, je zdrav?POSLANIK Zdrav! In zdravja Ïeli tvojemu gospod-

stvu.HERMAN Njegovo pismo smo prebrali in dobro

razumeli. Ob‰irno polnomoãje ti dajekralj.

POSLANIK âesar mrtva in okorna ãrka povedati nemore, mi je dolÏnost in ãast objasniti zbesedo Ïivo.

HERMAN Govori, poslanik.POSLANIK Gre za Bosno, gospodar od Zvezdegrada.

Moj svetli kralj, premodri Tvrtko, nimasvojega poroda. Zato je sklenil, da ‰e zaÏiva izvoli si naslednika, da ne bi po nje-govi smrti bila Bosna plen domaãe vojnein jabolko prepira med sosedi. Kam najse nasloni Bosna? Odkar je omagala naKosovem hrabra srbska roka, bije krvo-loãni Turãin neprestano na‰e meje. Da


37

izroãimo Bosno Ogrom? O, Bosna tujcune odpira gostoljubnih vrat.

HERMAN Res je, to so MadÏari veãkrat Ïe okusili.POSLANIK UvaÏevaje, da si tudi ti Bo‰njak in Tvrt-

koviã po svoji materi ter Bosni ljub me-ja‰, uvaÏevaje silo Celjskih, njih zveze insloves, je moj premodri kralj na zboruvelika‰ev in Ïupanov sklenil, da naj ponjega smrti zasijejo nad Bosno — celjskezvezde.

HERMAN Koliko bo to stalo, drago?POSLANIK Kako, razumem prav?HERMAN Da, koliko velmoÏ in Ïupanov va‰ih bo

treba pobiti, koliko velika‰ev z zlatompodkupiti, da pridemo do va‰e krone?

POSLANIK Tako, tako, seveda. Brez zlata in brez Ïe-leza ne uspeva na svetu nobena oblast.Toda, to gre ãez moja polnomoãja. Jazimam nalogo, da s tabo obravnavam vsetoãke te nasledstvene pogodbe.

HERMAN Vse temne toãke tudi?POSLANIK Kako, saj temnih ni.HERMAN Da, bile bi. Mi Celjski ‰e sami nismo ‰li

ãez Rubikon, mi sami smo doma vazalinem‰ke krone — kaj pravim! — vazali


38

smo vazala nem‰ke krone. Habsburgavojvode.

POSLANIK Nam pa je dobro znano, da Celje lahkobije s svojo silo dva Habsburga in s svo-jim zlatom kupi si Beneãijo.

HERMAN Da, to bi morda bilo, toda je pravnastran ‰e —

POSLANIK Pravna stran ni vendar veã koãljiva, ãimvolja proti volji vstvari drugo pravnostran.

HERMAN To Ïe. Dokler pa tega ni, je pravna strankoãljiva.

POSLANIK Saj Îiga kralj, tvoj zet, gre kmalu v Cahein Rim na kronanje. Tvoj zet bo rimsko-nem‰ki car, potem —

HERMAN Hm. Da bi po mojem zetu zrahljali sivezi do nem‰ke krone, na to Ïe mnogiãakajo. A to ni vse.

POSLANIK Usmerili ste Celjski svojo pot na jug invzhod. Tu od Zvezdegrada in dalje povsem ‰irnem jugu ruje v mnogih glavahsmela misel: Kdo bo vsemu Jugu prvikralj?

HERMAN Da, prej ali slej, tu na jugu nam vstanevelik kralj.


39

POSLANIK Moj kralj sporoãa: Dokler se nepokorniskupnim teÏnjam in vsak na svojem stavistolp si do oblakov, bodo knezi juga povrsti padali in na‰e zemlje bodo plen so-sedov.

HERMAN Da, nepokorni, nepokorni, to je dobrorekel. Nepokorni so sinovi na‰i in do-mi‰ljavi. Sreãala je mravlja polÏa, pa mi-sli, da je na‰la faraonsko sfingo. Nepo-korni so, da, nepokorni. Vsi so po onempregovoru: Fiat factio, pereat mundus.Svet naj pogine, samo da moja obvelja.Nepokorni so otroci na‰i. Vsak hoãe tuna prstih stati.

POSLANIK Ti pa ima‰ na ãelu boÏjo roko. Mi dobrovemo, kdo vlada z Ïezlom iz Budima inkomu je krona ogarska zastavljena. KraljTvrtko misli, da je ãas kovati . . .

HERMAN V postanku stvari, dragi moj poslanik, jetreba dati sebi jasnega raãuna — jasnegaraãuna o vseh okolnostih, ki spremljajodogodke kot lovca budni psi. Mi vemo,da nam dobri Tvrtko namenja s svojokrono veã kot Bosno, ne vemo pa, kolikoãasa bo ‰e vedno nad Celjem jasno. In alise ne skriva vãasi v Ïelezni rokavici one-


40

mogla roka? Tudi jaz vidim, da bi ‰lokovati, toda v mojih letih mi dogodki nezorijo veã.

POSLANIK Bog te je obdaril s slavnim sinom Fride-rikom in tudi o tvojem vnuku Ulriku grelep sloves.

HERMAN Da, slavni — slavni sin in nedorasli vnuk.Moj slavni sin. Oprosti mi, poslanik, pre-kiniva za danes. Ostani nekaj dni mednami, a nocoj nam bodi dragi gost naslavi, ki jo pripravlja moja hãerka in kra-ljica.

POSLANIK Velika ãast mi bo v teh gostoljubnih be-lih dvorih.Poslanik hoãe oditi.

HERMAN Kaj pa tisti krivoverci v Bosni, Bogo . . .bogomili . . . brade ‰e nosijo?

POSLANIK Brijeta jih Grk in Rim. Pod svojo vero pase krije svoja Bosna. âe treba je podat-kov, rad ustreÏem gospodstvu ti —

HERMAN Dobro, dobro, Ïe vemo.Poslanik odide. Jo‰t Sote‰ki z meãem v rokipride.


41

3. PRIZOR


HERMAN Meã? âemu ta meã?JO·T Njegov meã.HERMAN Njegov?JO·T Navadno meã prehaja od oãeta na sina,

ta pa se vraãa od sina nazaj k oãetu. Kajbi s tem meãem?

HERMAN Obesi nanj prelepe vrvice . . . pisanetrakove . . . zrcalne mesece . . . drobnezvonãke . . . ali kaj takega . . . zavij ga vmehko Ïensko krilo . . . Ïe no‰eno krilo. . . poloÏi ga nemara tudi na blazine. . . na mehke in di‰eãe . . . Oskrunjenceljski meã! Proã Ï njim! Odnesi ga vmojo spalnico.

JO·T Ta meã je kakor vdovec, spati bo moralsam.

HERMAN Kadar meã postane vdovec, se moÏjevlaãugajo. Kako je Ï njim? ·e kliãe pooãetu?

JO·T Odkar ste ga tako molãe sprejeli tampod hrastom, ni rekel veã besede. Stisnilje zobe, povesil glavo in stopil mirno v


42

jeão. TeÏko, hudo je vsem. Kovaãe sem ssilo gnal, da bi ga zakovali, a vse zaman,nobeden si ni upal. Bo‰njaki na straÏi sobili bledi kakor zid, ko so ga spoznali. ·etisti Ïid, va‰ Aron Salobir, se mu je pletelpod noge.

HERMAN Je Aron Ï njim govoril?JO·T Hotel je Aron, a Friderik ni hotel. Kaj ni

Ïe ãas, gospod, da vrÏem juda na kolo,pripnem na natezalnik ali ga izroãimBo‰njakom na batine?

HERMAN Poroãaj dalje, To‰t.JO·T Toliko da so mu postrigli brado, se Ïe ‰iri

ta jud po dvoru, kakor da bi imel tu mla-de.

HERMAN Dalje, dalje —JO·T Ne vem, kako bi, da vas ne razsrdim . . .

Ona je v dvoru in ima ime Marina.HERMAN Aron torej ni lagal. âudno. Da se tihotapi

v moji hi‰i . . . Veronika . . . dekla in. . . snaha moja!

JO·T Nikar ne imenujte njenega imena. Zdajima na vratu zanko, pa se ne ve za njo.Spoznal sem jo po njenem maãjem, pohinavskem licu. Sedela je med deklami


43

in vrgla po meni Ïgoã pogled. Zavrela mije kri, ko sem jo videl.

HERMAN Ti jo sovraÏi‰?JO·T Vtopim jo v Ïlici vode.HERMAN V Ïlici vode? Hm, ãudno, Jo‰t. — Ni dav-

no tega, Ïivela je v deÏeli Frankov nekaãudna Ïenska, z neãistim duhom v sebije zmagovala nad angle‰ko vojsko in koso jo prijeli, je priznala, da je bila v zve-zi s satanom.

JO·T Vi to verjamete, gospod?HERMAN Priznala je. Obsojeno so Ïgali na grmadi.JO·T âe je priznala sama . . . zdaj vas bolj ra-

zumem.HERMAN Tudi z Veroniko je polno tak‰nih sklada-

joãih se nakljuãij. S ãim mi je zapeljalasina? Brez ãarovnije to ni moglo biti, aãarovnije — to je znano! — narekuje samneãisti duh. Ti ne verjame‰? Jaz v svojemsrcu morda tudi ne verjamem, bolj ob-ãutljivi kakor sva midva pa verjamejo.Zakaj se ne bi posluÏil sredstev, ki mi jihnudi ãas?

JO·T Je prav tako, je prav. Pred svetom tudijaz odpustke fratrom plaãam, a vere vmeni ni, kakor odpustkov ni.


44

HERMAN âemu se ona tihotapi k meni? Da bi pro-sila milosti? Da bi ga videla in bila blizunjega? Brez svrhe in namena! Ne verja-mem. Aron pa misli da bo segla, ãe uteg-ne, po moji glavi.

JO·T Obeh se bojte, tudi Arona. Mi hodimoljudje na desno in na levo, se nagnemona dobro ali slabo stran, kakor je kdoustvarjen, pri judih pa je nekaj, dejal bi,jud ima ‰e neko tretjo pamet.

HERMAN Da! Vsi jo imamo, tvojo tretjo pamet. Intudi psi, kadar pes reÏi za kost na psa.Izdal je Aron Deseni‰ko, da bi prejel na-grado, in pohlep po zlatu je njegova tret-ja pamet. A ti, si zvest mi, Jo‰t Sote‰ki?

JO·T Kako naenkrat jaz?HERMAN Da, ti, si zvest?JO·T Va‰ pes, va‰ rabelj, va‰a desna roka.HERMAN Mislim, komu si bolj zvest, oãetu ali

sinu?JO·T Gospod, gospod, na stara leta meni to

vpra‰anje. Kaj nisva skupaj prejahala polsveta in tolkla se s kristjani in pesjani?Kaj nisva skupaj vlekla krono ogarsko znikopoljskega moãvirja in prala in su‰ilakralju Îigi hlaãe, ko smo beÏali na tistem


45

gr‰kem brodu proti Carigradu? In v Kri-Ïevcih na zboru, kaj nismo skupaj zokna strmoglavili upornike, saj veste,Lackoviça et consortes . . . In v Kostni-ci, kjer nas je kardinalska svojta sumilazaradi kranjskega jezika, da smo hereti-ki husiti, in so potem zveãer ob baklahpokale pod mojimi udarci pijane rimskeglave. Da je bilo po mojem, mi bi takratpotegnili s âehi in vso za Kristusa prepi-rajoão se drhal pognali v tisto temno je-zero. Ali Îiga kralj, ljubljenec va‰, nidal —

HERMAN Dovolj, moj vrli Jo‰t. Res, bil si mi slu-Ïabnik in tovari‰.

JO·T Do dna du‰e ste mi segli s takim dvo-mom.

HERMAN O tvoji zvestobi itak nisem dvomil. Za-mislil pa sem nekaj in pripravljam nekajin ne bi rad, da bi ti kolebal, kadar bo‰potreben. Ker najzvestej‰im se vãasi tozgodi.

JO·T Saj veste, da pod va‰im ‰ãitom storjenihgrehov ne pre‰tevam.


46

HERMAN Do tod sva sreãno pri‰la. Poslu‰aj torej.Nocoj, ko ugasne v dvoru poslednja luãin se kraljica poda k poãitku —

JO·T Kaj, Ïe nocoj?HERMAN Nocoj, nocoj. Jutri se ga bo spomnila

kraljica, ker mu je zelo naklonjena. Jazpa bi rad opravil sam. Torej, nocoj pri-pelje‰ Friderika v mojo spalnico, tiho inbrez suma, ti Ïe ve‰, kako.

JO·T A njo, kedaj Ïelite pogledati od blizu?HERMAN Tudi z Veroniko poskusim nocoj po Aro-

nu, po Ïidu, in jo povabim k sebi kotsluÏkinjo Marino na sladostrastje zvinom.

JO·T Njegovo Ïeno, na sladostrastje k sebi?HERMAN Hehe, ãemu bi ne! Da vidimo, kako se

streÏe po Ïivljenju meni starcu, ki lahkosvoje vnuke ‰e z bratom obogati. Obve-sti Arona o moji volji.

JO·T Ukaz razumem, a ‰ala mi je tuja.HERMAN No, ‰ala, ‰ala . . . Jaz hoãem mir. Pred

sodbo ponudim mir obema. âe ne bi ‰loizlepa, tedaj zatrem brez milosti vse, karse zoperstavi moji volji. âe se mi neukloneta oba, tedaj —


47

JO·T Tedaj vam vse, kar treba, jaz z oãi prebe-rem.

HERMAN Moj vrli Jo‰t.Prideta Herman mlaj‰i in BlaÏena, za potpripravljena.

4. PRIZOR

Prej‰nji, Herman mlaj‰i in BlaÏena.

HERMAN MLAJ·I Dostojni moj roditelj —HERMAN Kaj to pomeni, vidva odhajata?HERMAN MLAJ·I Neizogibni posli me kliãejo nazaj na

Kranjsko in ker so ceste po deÏevju sla-be —

HERMAN Pripravi jim spremstvo, Jo‰t. Jo‰t odide.HERMAN MLAJ·I In za slovo te nujno prosim, oãe.HERMAN Îe vem, nasledstvo. Premislil sem in vse

preloÏil. Nasledstvo Celjskih je ‰e v mo-jih rokah in jaz upam, da bomo gladko‰li ãez kamen, ãez ta Friderikov kamen.

HERMAN MLAJ·I Ne, ni to, oãe. Brata bi videl rad.HERMAN Ti tudi BlaÏena?BLAÎENA Pro‰nja mojega moÏa je tudi moja pro‰-

nja.


48

HERMAN Vãeraj si imela drugo pro‰njo. O, tebi,sinko Herman, pa prihajajo pritoÏbe, danisi uveljavil na‰ega imena pri Koro‰cih,da si v pijanosti zakockal z Bajuvari delkoro‰ke zemlje.

HERMAN MLAJ·I Nekaj malega sem res zakockal.BLAÎENA Ej, pusti, oãe, Bajuvarom tisto reã. Saj ni

veliko, le pet vasi je, nekaj njiv in travni-kov in par sto kepecev tlaãanov. Vse je toneznatna zemlja in tudi njena lega boljpritiãe severu kot jugu.

HERMAN Ti Bajuvari, juga laãno pleme! Ne, BlaÏe-na, ne bomo popustili, koro‰ke zemljemi ne damo. Tri mere zlata, ãe hoãejoBajuvari, tri sode vina tudi, zemlje panobene.

BLAÎENA In ‰e bi te prosila, oãe, te gradove, od-vzete Frideriku, daj, nakloni mojemu so-progu.

HERMAN Ti tudi, sinko Herman, te gradove?HERMAN MLAJ·I Gradove? Da, gradove, seveda te grado-

ve . . .HERMAN Hm! Razmislim, BlaÏena, razmislim. Ti

gradovi, potrebni so uprave. Sploh pa,moj sinko Herman, zdaj, ko sku‰a‰ vla-dati nad Kranjci, pomni, da vladati nad


49

drugimi pomeni hoteti namesto njih.Ljudje so po veãini leni, vsi ne hrepeni-jo ba‰ po nem‰ki kroni, ali pa se grizesosed ob soseda. Ti jih z vrha glej in vrziuzdo tistemu, ki najbolj razume tvojeprave cilje. A svojih ciljev nikdar niko-mur ne zaupaj. Utaji jih celo pred sabo,da te ne omami njih sijaj. Ti gleda‰ v tla?Ne mara‰ mojih naukov?

HERMAN MLAJ·I Jaz bi rad videl brata, oãe.HERMAN Tudi je dobro naãelo v vladanju: Nikoli

ne poslu‰aj na uho, na katero ti ravnogovorijo.

HERMAN MLAJ·I Dostojni moj roditelj . . . to so nauki . . .lepi nauki . . . niã ne reãem . . . Meni paleÏi na srcu vse kaj drugega . . .

HERMAN Na srcu? Ti se nekaj ziblje‰, si pijan? Bo-jim se, da bo‰ vladal bolj z grbom in ime-nom na‰im.

BLAÎENA Kruto ga Ïali‰, oãe, prestrog si zanj. Onrad vãasi pije, res je, ker mu je du‰a Ïa-lostna. Drugaãe pa ima moj moÏ lastno-sti.

HERMAN Res, mlad je ‰e. Zato mu dajem bolj na-tanãna navodila. Zdaj spomladi tovarijo


50

bene‰ki kupci dragocenosti na sever. Po-stavi ogleduhe na prelazih gorskih —

HERMAN MLAJ·I Ne, noãem biti ropar . . . nikoli veã.Noãem veã tujega blaga. Jaz hoãem ka-kor brat. Pusti me k bratu, on ima bese-do za mojo du‰o. Potem pa pojdem vRim na spoved — in vse na novo zaÏivimÏivljenje.

HERMAN Postavi ogleduhe na prelazih kranjskih.Jo‰t Sote‰ki pa poskrbi potem za zvezo.

HERMAN MLAJ·I Moj brat ima besedo ãudodelno zamene gre‰nika . . .

HERMAN Tvoj brat je Ïiv in jaz sem Ïiv, vse drugo‰e za tebe ni ‰tevilka. V svoji vladavini nedaj, da bi se mesta razpasla na ‰kodokmeta. Mesta rada gledajo visoko, doãimgre kmet za svojim neposrednim gospo-darjem. Nad tabo pa je Habsburg vojvo-da —

HERMAN MLAJ·I Kaj mi je danes vsa ta ropotija! Jaz ho-ãem k bratu, da se poslovim od njega, onje zdaj spremenjen, on ima besedo.

HERMAN On ima sina, to mu je vsa cena. On imasina . . . Zdaj se spomnim, da blizu sopoãitnice, ko pride mladi Ulrik iz Mila-


51

na. Pripravi mu sprejem na Kranjskemin hitro ga po‰lji k meni. On mi bo po-treben. — A ti, zakaj ti nima‰ sina?

BLAÎENA BoÏjih sklepov se dotika‰, oãe, meneÏali‰.

HERMAN Pet let si Ïe oÏenjen, pa ‰e nima‰ sina.Zakaj ga nima‰? Ti si ohlapen, on jevihra in Barbara je moj edini sin.

HERMAN MLAJ·I Pusti me k bratu, oãe. Glej, na kolenih teprosim, ukaÏi mu odpreti jeão, da se po-slovim od njega. Obhajajo me temneslutnje, da ga ne bom videl nikoli veã. Kosem obiskal danes na‰o grobnico, me jevleklo nekaj k zemlji in vse posvetno mije bilo kakor davni sen. Vsi grobi na‰ihdedov kot da so naenkrat oÏiveli in odvseh strani kot da sem sli‰al ‰epetanje:·e malo in za nami pride‰ in ‰e malo,privali se k nam vse Celje, vse Celje.

BLAÎENA âesto ga tare taka Ïalost in skrb za dommu neprestano gloda du‰o. Usli‰i mu topro‰njo, da se umiri reveÏ.

HERMAN Da ima‰ slutnje, tega nisem vedel. Slut-nje so vãasi pomenljive. Po starih kroni-kah se najde, da Ïenske v slutnjah spo-vijejo.


52

HERMAN MLAJ·I O, k Frideriku, Frideriku, oãe!BLAÎENA Povsod na svetu bilo bi to ãlove‰ko, tu pa

je oãe zoper naturo vstal.HERMAN Zredil si se. Ta puhla mast te vleãe k

tlom, v tej masti skrivajo se tvoje temneslutnje. Ne kockaj in ne pij in jahaj,mnogo jahaj na sveÏem zraku. Potujtasreãno!Herman odide.

HERMAN MLAJ·I Ostani, oãe, samo ‰e trenutek ostani.Od‰el je, zdaj je vse izgubljeno. Nesreãase vali na Celje, nesreãa na nas vse, jaz jeodvrniti ne morem.

BLAÎENA Karkoli se zgodi, vedno bom stala obtvoji strani. Najbolj si moj, kadar si me-hek in slab. Ne toÏi, daj mi roko in poj-diva odtod. Tega starca ne ukloni‰ z no-beno pro‰njo, moãnej‰i kakor midvamora priti nanj.

HERMAN MLAJ·I Moj brat in oãe sta se sreãala v nasprot-ju. Oba zase vsak svoj stra‰ni svet . . . inzdaj je vse konãano. Ne sli‰i‰ plahutanjegavranov krog na‰ih dvorov?

BLAÎENA Ostavi svoje ãrne domi‰ljije. âuj, godciÏe godejo. Pojdiva hitro, da naju ne zaja-


53

me ta brezboÏna veselica, ki jo priprav-lja tvoja sestra in kraljica.Oba odideta.Pridejo sluge s sveãniki in Aron Salobir, kiostane sam.

5. PRIZOR

Aron Salobir in pater Melhijor.

ARON sam: Marina! Marina! Vse je tu kakor nanoÏih in glavo stavim, da sem postavildober kvas. Krasno se iztekajo moje ‰te-vilke. V prah in pepel se je sesul Jeruza-lem, ko je bila mera polna. Celje ni Jeru-zalem in jaz sem boÏja liãinka na tvojihkoreninah, o‰abni Herman. Marina! Kjeje, kje se mudi? Pritava pater Melhijor. O,to je druga boÏja liãinka. Aron se skrije.

PATER MELHIOR Kamor stopim, sama vrata . . . Tu zopet— vrata. Kadar ãlovek pogleda kozarcudo dna, najde tam Horacija ali pa ti So-kratov dajmonijon na uho ‰epeta, da jemenih na svetu nepotrebno bitje . . . .O, je ãas domov . . . . Ta novi »turn«


54

smo danes po‰teno zalili. Vitezi so vsipijani in vitezice jim vriskajo na prsih.Pravijo, da ‰e od vina nihãe ni umrl, amnogo se jih je rodilo. Najbolj poredniso tisti, ki na »‰to — ‰to« govorijo in»boga — boga« kliãejo. Jezik jim je kakorslovenski, le nekaj malega popaãen. Do-minus Eneja je prejel za svojo slabo odolepo faro in ‰e druge mastne prebendemu vise nad loncem. Kraljici je prijetenna‰ Eneja in ãe bo znal, utegne daleã pri-ti. Gospoda Friderika pa so Ogri pripe-ljali kakor deãka, ki se izgubi na sejmu.Nauk iz tega: Ne Ïeni se na lepo lice, ãeni obrobljeno s cekini! Ali pa drugi nauk:Prst boÏji je potipal Celje tam, kjer ganajbolj skeli. Ali pa tretji nauk: Ti, paterMelhijor, ne vtikaj nosa, kamor ti ni tre-ba, zakaj ãe jo preblizu reÏe‰, se od ãe-bule oãi solzijo. Tega juda bomo pa krsti-li in ime mu damo Melhijor, da Melhi-jor . . .

ARON skrit: âestiti pater Melhijor!PATER MELHIOR Ta glas me kliãe. Kdo je?ARON Ti in jaz sva si razdelila svet. Kdor je pro-

ti tebi in ni z menoj, bo moral pasti . . .


55

PATER MELHIOR Kaj govori‰, kdo govori‰?ARON Kdor pa se hoãe meriti z menoj in se ne

naslanja na tebe, bo tudi moral pasti.PATER MELHIOR Da niso to strahovi, kost ti ãrna!ARON Celjski so zadeli v moje mreÏe, gorje jim,

ako izgube ‰e tebe. Celje se pogrezne.Rim in Jeruzalem!

PATER MELHIOR Gorje, tu stra‰i, stra‰i!Pater Melhijor zbeÏi.

ARON Odgnal sem ga. Marina, Marina! Vstopi-la kraljica Barbara in Eneja Silvij Piccolo-mini. O, majestat!

6. PRIZOR

Kraljica Barbara in Eneja Silvij Piccolomini.

BARBARA Hej, sluÏba! Na moji mizi je debela knji-ga. Naj mi jo kdo prinese. Aron odide. Dati iz Virgilija dokaÏem, kako se vara‰ oDidoni. Trenutek, ko prehaja valovanjekrvi dveh razumnih bitij v eno samostrastno trepetanje, je vreden veã negovsa zaljubljena antika. Kraljica Didona jebila prava pastirska gos. Ko je pretakala


56

solze ljubezni, stavim, da ni imela na se-bi ãiste srajce. Ciganka Kleopatra je de-lala v ljubezni politiko, a Mesalina se jesesula vase kot star izkopan rudnik. Ra-zum v ljubezni in uÏivanju, to je edinasreãa.

ENEJA SILVIJ Ne, kraljica. Vsak dan nam kaÏejo pri-meri Ïivi, da goreãa srca sledijo poseb-nim zakonom, silnej‰im nego je razum.

BARBARA Kak‰ni so ti primeri Ïivi? Sem jaz, si ti,sva midva obadva? Molãi‰, Eneja, klasik,ti latinec! Povej mi raj‰i, ãemu je ta Vir-gilijev Eneja tesal ladje za beg, ko je naj-bolj gorela zanj Didona!

ENEJA SILVIJ Ne vem. Premlad sem, ne razumem.BARBARA Jaz pa razumem, ko ti gledam v te ãrne

strastne juÏne oãi.ENEJA SILVIJ Kraljica, tega nisem vreden —BARBARA Ne ljubim, da se mi umika‰. Bodi hraber,

kakor si mlad in lep.ENEJA SILVIJ To sli‰im rad kot moÏ — a kot duhovnik?BARBARA Na kostni‰kem koncilu so najbolj divja-

li kardinali. Rili so po grehu kot vepri poblatu.

ENEJA SILVIJ Po svoji vesti kardinali —jaz po svoji.


57

BARBARA Ogenj ti seva iz teh ãrnih juÏnih oãi in naãelu ti blesti odsev genija. Samo genijsme nasladam do dna, ker samo genijmore. Eneja Silvij, premisli dobro, laskati — kraljica.

ENEJA SILVIJ Da, majestat — a jaz ubog kaplan.BARBARA Moj sladki mali! Napravim te za ‰kofa,

hoãe‰, za kardinala! Prekrasno bi sedelrdeã klobuk na tej kodrasti glavi.

ENEJA SILVIJ Za ‰kofa, za kardinala? O, sanje blaÏene.BARBARA Se lahko uresniãijo.ENEJA SILVIJ Stremljenje moje gre visoko pri Bogu in

ljudeh. Jaz ãutim v sebi neizmerno silo inhrepenenje po slavi me razjeda. O, vla-dati! Vladati na sreão vseh ljudi! Razbitito srce v milijone isker in vsakemu ãlo-veku dati del svojega blaÏenstva! Verje-ti kar ne morem. Je to mogoãe? Ta kra-ljevska bela roka —

BARBARA Bo vodila usodo tvojo.ENEJA SILVIJ Beseda majestata! O, zdaj vidim, to je

oãitna boÏja volja in vsi moji nazori se jivdano klanjajo.

BARBARA Popeljem te s seboj v kraljevski Budim intam v vi‰avah veliãanstva se menjajo na-zori. Moja sreãa, da si duhovnik. Duhov-


58

nik velja za tolaÏnika Ïenske du‰e, kra-ljice kot kmetice, in v na‰i sveti Cerkvinizki rod ‰e ni ovira za skok po lestvikvi‰ku. Daj mi roko, Eneja.

ENEJA SILVIJ Mogoãna kraljica. Moja du‰a je Ïejna‰irokega Ïivljenja in krik mladosti mojejo ovija kakor trnjev venec. Vse moje sa-nje, pridavljene in skrivane pred svetom,so zacvetele Ïarko, ko sem ugledal prviãta junonski stas. In ljubav je pri‰la. Ogle-dala se je s prestola k meni ter se druÏi zmilostjo kraljice. To je edino, kar me pla-‰i . . .

BARBARA âemu bojazen?ENEJA SILVIJ Bojim se brezna strasti — brez ljubezni.BARBARA Boj se ljubezni brez strasti brezna, boj se

ljubezni skrite muãenice. Boj se Ïgoãihnoãi in podlega priãakovanja bele zore,ko neumevano srce beraãi pri razumu zasenco borne nade in za klaverno obljuboizpolnjenja. Boj se laÏnivih bajk, Eneja,in pomni, da je ljubezen na‰e najvaÏnej-‰e opravilo.

ENEJA SILVIJ Sreãa, ti velika moja sreãa! V nesmrtnadela bom zakoval ime kraljice in poznapokolenja bodo brala mojo hvalo kra-


59

ljevski Veneri, Barbari Celjski. Ave, regi-na!

BARBARA Ti bo‰ velik in sreãen, dokler me vidi‰lepo.

ENEJA SILVIJ Pregovor slove, da je najlep‰a vedno leprva obãudovanka.

BARBARA O, neizmerna slast za Ïeno, biti komuprva v sanjah!

ENEJA SILVIJ In na prestolu moje du‰e prva, prva.Aron prinese knjigo.

BARBARA A tu je knjiga, ljubljeni moj Virgilij. Va-bim te, Eneja, pridi k meni in ‰e nocojprebereva ta krasni spev o Didoni. Azdaj me spremi, med goste pojdeva, po-vesti hoãem kolo.Oba odideta. Aron se reÏi za njima. Zunajgodba. âez oder prehajajo veseli gostje. Pri-dejo pater Melhijor, Jo‰t Sote‰ki in Heriã.Aron se plazi ob stenah.


60

7. PRIZOR

Pater Melhijor, Jo‰t Sote‰ki, Heriã in Aron. Poznejekolo in dva paÏa.

PATER MELHIOR Tu je ropotalo, tu govorilo. Pri tehle vra-tih sem stal, ko je brnelo name. Nekaj oRimu in Jeruzalemu in o sodnjem dnevu.

JO·T Da sem vam ni zdelo, ãestiti pater Mel-hijor. Tu je nocoj toliko hrupa, da ste go-tovo zamenjali ãlove‰ki glas s trahovi.

HERIâ Saj ni ‰e polnoãi, duhovi pa volijo topozno uro.

PATER MELHIOR Verjemita mi, hrabra viteza, natanãnosem razloãil: Rim in Jeruzalem. Rim jeRim in Rim vsi gledamo, kaj pa je hote-lo z Jeruzalemom reãi, to mi je uganka.

HERIâ Verjeti kar ne morem, da bi se strah po-sku‰al nad tem svetim moÏem.

JO·T Zakaj ga niste zagovorili?PATER MELHIOR Ni bilo ãasa. Govorilo je in govorilo, ka-

kor sam ple‰ec Elizej, in ko je prenehalo,ni bilo ãasa. Povem pa vama, hrabra vi-teza, da je bilo to — znamenje.

HERIâ Znamenje?JO·T Od Ïivih ali od mrtvih?


61

PATER MELHIOR Od Ïivih in od mrtvih. To je tako, da ve-sta: Teãe, teãe Ïivljenje na‰e, gre mirnosvojo pot, na videz brez spremembe. Akadar dozoreva na polju Ïitni klas — alipa se ima utrniti na nebu moja ali tvojazvezda, tedaj stvari okrog posluhnejonemirne in dajejo znamenje z nenavad-no posebnostjo.

JO·T A kaj imajo mrtvi z nami?PATER MELHIOR Mrtvi onstran groba imajo za nas ljube-

zen, kakor prej v Ïivljenju, ali pa sovra‰-tvo. V ljubezni nas svarijo pred nesreão,v sovra‰tvu nas pa stra‰ijo za prizadetejim krivice.

HERIâ Res, ãudno. Tudi Bo‰njaki na Gradu sovideli. Pravijo, da se je prej v mraku dvig-nila iz novega stolpa velika ãrna senca inje prekrila ãez in ãez nebo.

PATER MELHIOR Tudi Bo‰njaki so videli? O, to so zname-nja, znamenja so. KaÏejo se nam v naturipred velikimi dogodki in pomnite, moÏ-je, da se krog Celja plazi neki zlobni duh.Bog nas obvari.Priple‰e Kolo in loãi Patra Melhijora odostalih.


62

JO·T Nju‰ka meni‰ka, krokar fraterski. Stra-hove vidi in o Rimu se mu blede. LaÏekakor kupljena vest. Stavim glavo, da niniãesar videl razen vinãeka. Kolo se izvi-je iz dvorane in odpelje Patra Melhijora.Kak‰no je vreme zunaj?

HERIâ Temno in oblaãno, na nevihto se pri-pravlja.

JO·T Vidi‰, to je tista ãrna senca, ki je Bo‰nja-kom nebo prekrila. Ni ãudeÏev, prijatelj,in po smrti obleÏi‰ na zemlji kot zaklanivol. — No, meni je prav, da je izostalana‰a noãna dirka. Îe ve‰ za geslo stra-Ïam?

HERIâ Nocoj je geslo »stolp«.JO·T Ne, ni veã »stolp« — nocoj je geslo »Ve-

ronika«. Stari Herman je sam obhodilstraÏe in geslo premenil. Dal je zapretivsa vrata.

HERIâ Mene je vsega tega strah.JO·T Poãakaj nekaj dni in videl bo‰ reãi, da ti

bodo stali lasje pokonci. A glej, tudiAron je tu. To lice, glej. Tako je, kakor dabi ponarejal peãate in slab denar koval.Hoj, Aron, kako sem ti ukazal? Trikrat nadan, da ve‰, ãe me vidi‰ ali me pa ne


63

vidi‰, se mora‰ pokloniti tje proti Vojni-ku v severno stran, kjer je moja domovi-na. Klanjaj se, Aron! Aron se priklanjaÏivo. Tako, zdaj stopi sem, uho nastavi.Jo‰t ‰epeãe Aronu na uho. Torej nocoj — inpripravi na to Marino. Si razumel? Arondaje znamenja. Dva paÏa priskakljata.

DVA PAÎA menjaje se: Lepe gospe in vitezi hrabri, naples se ravnajte, v kolo stopite, kraljicaga vodi, v kolo hitite! Hitite, hitite, da nezamudite! Dva paÏa odskakljata.

HERIâ Od kdaj je Ïid na dvoru? Ne razumem,kar uganja‰ Ï njim.

JO·T Stopiva v kolo. Spotoma ti vse razloÏim.Jo‰t in Heriã odideta za gosti. Aron se ogle-duje in odpira poãasi stranska vrata. PrideVeronika Deseni‰ka.

ARON Marina! Tu sem, gospa.


64

8. PRIZOR

Aron Salobir in Veronika Deseni‰ka.

ARON Previdno, poãasi, tiho. V teh starih dvo-rih midva sva nezvana gosta, dokler ni-ma prostosti moj in tvoj gospod.

VERONIKA Kje je, kako se mu godi? Je zdrav in ‰epogumen? Si bil pri njem?

ARON Posreãilo se mi je.VERONIKA Je res? Te tvoje oãi so ga videle, ta usta

dihala Ï njim isti zrak, te noge ‰le ãezprag, ki ga je tudi on prestopil?

ARON Ob tvojem imenu je zatrepetal in ko semmu razloÏil, zakaj si tu na dvoru, je dvig-nil k tebi zakovano roko.

VERONIKA Povej mi, kje je tisti hodnik, kje so tistavrata? S temi rokami bom prekopala naj-moãnej‰i zid in dvignila najteÏja vrata.

ARON Do njega ti ne more‰, gospa.VERONIKA Ne morem? Gore se bodo premikale za

njega, zidovje se lomilo na dvoje, verigese drobile v prah. Povej mi samo, Aron,kje je?

ARON Tu spodaj pod Ïeleznimi zapahi in podmoãno straÏo.


65

VERONIKA Hitro, hitro, Aron. Pojdi in razsuj zlatomed straÏe in zunaj na dobravi pripravikonje. Nocoj ga re‰imo iz jeãe, nocoj jeãas, ko tone dvor v zabavah in veselju.

ARON Nocoj ne in nikoli ne. Stari Herman je navse pripravljen. Friderikov beg iz tegadvora bi vzel svobodo tudi tebi.

VERONIKA Oj da, resniãno. O, zakaj sem ti verjela?Tu sem kakor v pasti. Aron, Aron, srcemi neprestano pravi, da si me tudi tiizdal.

ARON Nikakor ne, gospa. Umiri se, gospa, po-slu‰aj mojo pamet, ti trenutki so predra-goceni zate. Saj pomni‰ ‰e, gospa, zakajsva se utihotapila v te dvore!

VERONIKA Ti si imel namen.ARON Naklep za tebe.VERONIKA Izrekel si ga prvi — ti.ARON A v srcu si ga ti spoãela . . .VERONIKA Da, v mojem srcu jaz . . .ARON Kako ga izvr‰i‰, ãe si ne upa‰, izreãi ga z

besedo.VERONIKA Izvr‰iti vse, si ti se sam ponudil.ARON Naneslo je drugaãe, gospa. ZastraÏen

stari Herman spi, oblast njegova mu jepodnevi in ponoãi zvest ãuvaj. Ti pa si,


66

gospa, najlep‰a v dvoru in daleã naokrognajlep‰a si gospa . . .

VERONIKA Kako, z lepoto mojo gre‰no naj naklepizvr‰im?

ARON Pohotni starec Herman ima navado, dakliãe v noãi vina in jemlje sladostrastjeod najlep‰e v dvoru.

VERONIKA To pot je do njega?ARON Edina pot.VERONIKA Kaj jaz — njegova snaha?ARON Iz lica v lice — njemu ‰e neznana snaha.VERONIKA Kaj bi to?ARON Ta votli prstan tu na tvoji roki, gospa, saj

pomni‰, ko si ga jemala od mene . . . Vnjem je vse potrebno.

VERONIKA V tem prstanu je strup — za moj obup.ARON Izlij, gospa, ta sok mu v kupo vina. Za-

spal bo blaÏeno. Na drugem svetu nje-gove vele roke ne bodo veã iskale — Ïen-skega objema.

VERONIKA Kaj tako nizko moram za tem, kar lju-bim?

ARON Opomni se vsega, gospa, opomni se.Spomni se poÏganih Desenic in svojegaoãeta. Braneã tvoj dom in tvojo sreão jez zevajoão rano na ãelu obleÏal mrtev na


67

domaãem pragu, Spomni se sina svoje-ga. Skrila si ga v leseni bajti kot ubogegarejenãka. In tudi za njegovim sledom po-‰ilja Herman svoje ãrne hlapce.

VERONIKA O, groza! Kje je ‰e na svetu bolj nesreã-na mati!

ARON Odloãi se, gospa. Le kratek hip bo traja-lo dejanje — in celjskih dvorov zlati kljuãbo tvoj.

VERONIKA Vse se je zgnetlo v meni. O, da bi smelana glas zakriãati. Rotim te, nebo, in vpra-‰am: Ali smem? Ve, sence mojih star‰ev,prikaÏite se mi in mi povejte: Smem? Kli-ãem tebe, dno pekla, me sprejme‰ ‰e potakem ãinu vase?

ARON Vse sme‰, kar smejo drugi s tabo. Neoklevaj, gospa, in pomni, da stari Her-man tudi ne okleva. V vi‰avah njegove-ga rodu si ti za njega nadleÏen ãrv inbrez vesti te bo pohodil s svojo teÏkonogo.

VERONIKA A kaj poreãe on? Kako bi njemu po ta-kem ãinu ‰e mogla zreti v lice?

ARON Gospodu Frideriku? Uvidel bo potrebotvoje Ïrtve in odpustil. Zakaj njegovaÏrtev — kliãe tvojo Ïrtev.


68

VERONIKA Klevete podle ne ponavljaj, Aron.ARON Ohranil sem skrivnost za ta trenutek in

zibal te v omami, da ne bi ti omagalapod tem bremenom. A zdaj je ãas, gospa,izvedi resnico: Friderik, tvoj moÏ, je zlastno roko vzel Ïivljenje svoji prvi Ïeni,da bi te mogel dvigniti iz niã — visoko.

VERONIKA Vse to prevara je, vse to je gnusna laÏ.ARON Ljudje ubijajo za skorjo kruha in za slast

ljubezni, gospa.VERONIKA O, jaz da sem bila v nebo ljubezni vzeta

od njegovih, od krvavih rok!ARON Najprej je ljubil tebe — in potem moril.

Zato njegova Ïrtev — kliãe tvojo Ïrtev.VERONIKA O, slast njegove Ïrtve, opijani me. Vzemi

mojemu razumu vso razsodnost in zazi-baj mojo vest, da se ne pla‰im veã niãe-sar in da pozdravim to veliko sreão, bitimu enaka tudi v grehu. Da se pogrezamÏ njim v solze in boleãine, ko mi ni dano,da ga dvigam k zvezdam.

ARON Dejal je Friderik: Povej predragi mojiÏeni, naj ne izbira sredstev. V sili je sa-mobramba, dejal je, dovoljena tudi predoãetom.

VERONIKA Tako je on govoril?


69

ARON Dejal je ‰epetaje, bojeã se straÏe, in ‰e v‰epetu je zvenel njegov ukaz.

VERONIKA âe sem pokorna njemu, kaj me ‰e ovira?ARON Odloãi se, gospa.VERONIKA Kako bi najhitreje, najbolj uãinkovito?ARON Nemara ‰e to noã. Gotovo te pokliãe

Herman ‰e to noã. Zakaj o tvoji nepre-magljivi lepoti govori Ïe ves dvor. Tvojalepota, gospa, je stra‰na kakor greh,usodna, da bi ru‰ila prestole, mogoãna,da dvigala bi jih ponovno iz prahu. ·e jazbi bil, gospa, tvoj slepi suÏenj. Da ni, karje, in da bi bilo mogoãe, kar ãutim zate,jaz bi te odpeljal, gospa, kam v blaÏenodeÏelo solnca, sanj in smeha, kjer ni neHermanov, ne Celja in strasti sebiãnih,in ne dolÏnosti ma‰ãevanja. Godba. âuj,godba. Na celjskem dvoru se igrajo rim-skega pogana. Proã vsa slabost, ti zvokigodbe naju kliãejo. Storiva, kar namadana dolÏnost veleva, ker ti si moja — jazbom pa tvoja Ïrtev.

VERONIKA Da, Aron, slutnja, da si me ti izdal, menoãe zapustiti. A jaz Ïe grem v usodo, jazmoram. Morda si me izdal, morda menisi, vseeno, jaz verujem, da ne bo‰ izdal.


70

Glej, Aron, to ogrlico iz biserja. Pojdi tjak njegovi rednici in tole ogrlico mojemusinku na vrat obesi. Naj bo zaznamovan,naj ve, odkod prekletstvo njegove mate-re, ãe pade enkrat tudi nanj usoda. Aron,glej, prosi te mati!

ARON Prisegam ti, gospa, pri Bogu.VERONIKA O, moje tiho Zagorje, kjer teãe zibka

mojemu sineku . . .ARON Pogum, gospa, pogum. Razmahni ãustva

po dejanju, ne pred njim.Aron se izmuzne. Veronika v joku na tleh nesli‰i vse glasnej‰e godbe in ne vidi kola‰ev,ki priple‰ejo v dvorano. Kolo vodi kraljicaBarbara z oãetom Hermanom. V kolu soJo‰t Sote‰ki, Heriã in poslanik kralja Tvrtka.Kolo zagrne Veroniko in obstane. Vstopitapater Melhijor in Eneja Silvij Piccolomini.Vsi zro na Veroniko.


71

9. PRIZOR

Kolo in Veronika.

BARBARA Kdo je ta deklica?VERONIKA Od sluÏbe sem, ime mi je Marina.BARBARA Nisi morda hotela v kolo?VERONIKA Ne, za‰la sem si v teh belih dvorih.BARBARA Ti si objokana. Ti je storil kdo krivico?VERONIKA Najveã krivic nam prizadene lastno srce.BARBARA âudno. Moj dragi oãe, kaj je s tem dekle-

tom?HERMAN Povej nam Jo‰t Sote‰ki, kaj je s tem de-

kletom?JO·T Jaz vem, da ve‰ãe same v ogenj silijo.

Veronika zbeÏi.BARBARA Eneja Silvij, glej, Didona!ENEJA SILVIJ Da, krasna je.BARBARA Krasna?ENEJA SILVIJ Najlep‰a vseh Ïena, kar sem jih videl.BARBARA Tako? Spovejte jo.

Kolo naprej. Tih smeh. Kolo se postavi in sevije ob zvokih godbe.

Zavesa


72

TRETJE DEJANJESoba pred Hermanovo spalnico. Noã. Zunaj

nevihta.

1. PRIZOR

Pred sveto podobo kleãi Eneja Silvij in moli. AronSalobir pride previdno.

ARON Duhovnik iz Siene . . .ENEJA SILVIJ . . . in ne pelji nas v sku‰njavo, temveã

re‰i nas vsega hudega . . . In pomiri mo-je divje Ïelje, ukroti mojo gre‰no strast. . .

ARON Duhovnik iz Siene naj podvije svojimÏeljam plahe noge.

ENEJA SILVIJ Kdo si? SluÏabnik! Ne moti me v molitvi.ARON Meni strasti ãez glavo ne ‰umijo . . .ENEJA SILVIJ Ti predrzni sluga!ARON . . . in strahopetna vest ne lomi trdne

volje. Îe ve‰ novico?ENEJA SILVIJ Ti zviti Izrael!ARON Razkaãil si kraljico. Njen majestat besni.

Po plesu je razbila veliko ogledalo. Stra-


73

Ïam je ukazala v oroÏje in zdaj o polnoãizaãela s spremstvom dvor.

ENEJA SILVIJ Njen majestat besni — jaz molim.ARON Njen majestat besni in vsaka njena Ïelja

sedi na tronu. Zato se re‰i, Eneja Silvij.Ko gre‰ iz te dvorane, pojdi tu na desnopo hodniku . . .

ENEJA SILVIJ Zakaj na desno?ARON Na levi po hodniku so mrke straÏe Og-

rov, in ne bi bilo prviã, da je kraljicaugrabila kodrasto mo‰ko glavo.

ENEJA SILVIJ Pojdi proã, Aron.ARON Na du‰ek bo izpila tvojo sladko mlado

kri in v neute‰enem drobovju kraljevskeMesaline se potopijo tvoji ideali. Le bli-Ïe, bliÏe tronu, kdor nosi svojega moÏana prodaj.

ENEJA SILVIJ Îalitev majestata . . .ARON Ti si re‰en po hodniku — tu na desno

. . . Ko pa izve‰, kdo je najlep‰a vsehÏena na dvoru, bodi ji v sili na pomoã,Eneja! Ker le po tvoji krivdi je ona zdajkraljici tekmovalka.

ENEJA SILVIJ Ta tuja deklica na plesu? Kdo je?ARON Veronika.ENEJA SILVIJ Preganjana Veronika?


74

ARON Veronika . . . Ti se reÏi‰ — tu na desno— za njo pa ni ne desnih in ne levih vratiz tega dvora.Pridejo Herman, pater Melhijor in Jo‰t So-te‰ki. Aron odide neopaÏen.

2. PRIZOR

Herman, Eneja Silvij, pater Melhijor in Jo‰tSote‰ki.

HERMAN Eneja Silvij ãaka. Pred spanjem nam zmolitvijo posveãuje pregre‰ne te prosto-re. Eneja Silvij, hvala! Hvala vam vsemza zvestobo in vdanost. Eneja Silvij, lekratek ãas si tu na dvoru in Ïe si nampokazal vrline svojega duha. Kraljica teje izvolila, kraljica te je poãastila z lepimdarom, jaz pa ‰e dodajem tvoji plebani-ji dohodke treh vasi in sveão v cerkvi zaveãno luã. Pa tudi tebe, patre Melhijore,se spomnim. Tri nove izbice ti ustanav-ljam za nove tri redovnike . . . vrh teganaj ti sluÏijo odslej konji‰ki vinogradi. . . recimo ãrnine dvajset veder letnih.


75

Tako, obema, draga moja, hvala! Posvet-na oblast je brez soglasja z na‰o SvetoCerkvijo sirota — in ime Gospoda bodipoãa‰ãeno.

ENEJA SILVIJ Na vekov veke.PATER MELHIOR Amen.HERMAN Vajino zahvalo sprejmem ob drugi prili-

ki. Dana‰nji dan me je zelo utrudil. Mu-ãijo me tudi neki dvomi. Tako sem starin sam . . . O, kakor ledenik bel vrh si-njih gor, je starec sam v Ïivljenju, vsevidi z vrha jasnega in vse razume, a kdoogleda kdaj njegovo si samoto . . .

ENEJA SILVIJ Molimo oãena‰! V tej vzvi‰eni molitvi jevsa tolaÏba bolni du‰i.

PATER MELHIOR Molimo litanije . . . Davidove psalme. . . o Jobu premi‰ljujmo . . .

HERMAN Da, treba, treba bo . . . Poprej pa vajuprosim vaÏnega nasveta. Sta videla naplesu tisto Ïensko? Kako je vse oãarala.Poslanik kralja Tvrtka je brezumen, odnje uroãen, a Jo‰t je videl, kako se je zanjo utrinjal ogenj.

JO·T PriseÏem, da je res. Izpod peta so ji ‰vi-gale krvave iskre in tudi pod pazduho jije svetlikal ogenj.


76

ENEJA SILVIJ Zares, prikazen nenavadna, vidovita.PATER MELHIOR Lepota za napotje in spotiko.HERMAN Ali verujeta vidva v prikazni in privide?PATER MELHIOR V strahove in hudiãe?ENEJA SILVIJ V belo ali ãrno magijo?HERMAN Tako na sploh . . . Verujeta li vidva v ãa-

rodejstva, kakor jih preganja na‰a SvetaCerkev?

PATER MELHIOR Verujem vse, kar Cerkev verovati ukazu-je.

HERMAN Eneja Silvij?ENEJA SILVIJ Ne vem, kaj mislite, gospod.PATER MELHIOR On ni bil zraven, on ne more vedeti. Jaz

sem jo sli‰al. Bilo je prej ob prvem mra-ku, ko sem sli‰al mijavkanje, rekel bineko kruljenje in krivo prerokovanje. ·ezdaj me trese zona.

HERMAN Zares, ãastiti oãe? Moj strah pa gre veli-ko dalje. Saj poznate to Ïalostno prigod-bo z mojim sinom. On je zdaj na tleh inmeni na voljo dan. O njej, o zapeljivki pani sluha.

PATER MELHIOR O, ãudeÏ boÏji! Jaz domnevam . . .HERMAN Domnevaj, pa ne reci, pater Melhijor!

Daj Bog, da se v domnevah varamo,Eneja Silvij. Ako pa stoji v njegovih skle-


77

pih, da se v podobi tiste ãarovnice s ple-sa skriva ona, tedaj imamo kot moÏjedolÏnost dejanja —

JO·T . . . da jo iztrebimo!PATER MELHIOR Storimo kakor vode. Kadar so neãiste,

stopijo vode v povodenj in ne upadejo,dokler ne vrÏejo na breg ostudnega mrli-ãa.

HERMAN Do jutri vse izvemo. Pamet pa veleva, daÏe nocoj premislimo primer.

PATER MELHIOR Kdo bi ‰e dvomil, da so ãarovnice! Privas v Italiji jih morda ni, Eneja Silvij, prinas v deÏeli pa so prave ãarovnice. O, jazto dobro vem. ârni kozel, kozel satan, jenjihov bog. âastijo ga s posebnimi obre-di. Za sveto vodo imajo satanovo scal-nico, a dim strupenih in smrdeãih roÏjim je kadilo. V kropilniku je Ïrebãev repin pri daritvah vino — neãista Ïenska kri.Jahajo na metlah h kozlu satanu, ki jihpoduãuje vseh ãrnih ved in znanosti. Inãim starej‰a je ãarovnica, tem bolj nevar-na je. Kadar zasluti svojega konca kraj,tedaj se dvigne kam na hladno vodo inpade v njo. Vsaka ãarovnica utone. Ponjeni smrti pa ni bogastva, da ne bi se


78

razsulo, ãe je pred svojo smrtjo v tistemdomu Ïivela ãarovnica. Zato jaz pravim,kar na delo! Na noge zoper satana!

HERMAN Idi in stori dobro, pater Melhijor!PATER MELHIOR Trenutka veã ne ãakam. Eneja Silvij naj

spi‰e uãeno reã, jaz pa dvignem armadoãrnih fratrov po deÏeli. Preden se zdani,pripravim ljudstvo in me‰ãane na velikosodbo. Beraãem, postopaãem in bogo-moljkam na cerkvenih pragih damprvim vohat ãarovnico.

HERMAN Idi in stori dobro, pater Melhijor!PATER MELHIOR âarovnica tu na dvoru? Zapeljivka mla-

dega gospoda? O, ti moj ljubi Jezus! Onnaj pi‰e, jaz pa vse pripravim. Na nogezoper satana. Odide.

HERMAN Eneja Silvij, rad bi vedel tudi tvoje mne-nje.

ENEJA SILVIJ âudna so pota Gospodova.HERMAN Od tebe, uãenjaka, je to malo.ENEJA SILVIJ Jaz sem sluÏabnik boÏji!HERMAN Kam meri‰, gospod kaplan?ENEJA SILVIJ Odpusti mi nocoj, gospod.HERMAN To je vse?


79

ENEJA SILVIJ Svetujem ‰e gospodu, da moli oãena‰pred spanjem, poãasi in s preudarkom,samo en oãena‰.

HERMAN Idi proã, duhovnik. Eneja Silvij odide. Vmojih jeãah gnijejo prelati, Eneja Silvij!Pater Melhijor je boÏji volek, ta bo letal,kakor mu ukaÏe‰. Na tega o‰abnegaLaha pa mi pazi, Jo‰t. Kraljica ogarska jevsa v plamenu zanj, to mi utegne pokva-riti raãune. Zdaj pa mi reci, kaj je z bla-gorodnim mojim sinom. Je pripravljen?

JO·T Vse je nared! Vendar bi prosil, da bi sinaprvega zasli‰ali, potem njegovo golobi-co.

HERMAN Aron mi po‰lje njo, ti pripelje‰ njega.JO·T Njega pripeljem tu na vrata tajnega hod-

nika v trenutku, ko bo va‰a spoved z Ve-roniko pri kraju. Tako, jaz mislim, bi sedal izkresati poudarek, vaÏen za njen po-gin.

HERMAN Izvrstno. Pripelji Friderika tod — in stojpred temi vrati z njim. Ko jaz razkrin-kam ãarovnico in zakliãem, tedaj odpriin vstopita. Jo‰t izgine skozi vrata tajnegahodnika. Na desno, na polici so bakle. Z


80

mojimi jetniki spodaj ne govori! Da si nezajde‰ v labirintu!Svetloba bakle obsije Hermana. Od spodajkriki jetnikov. Jo‰tov glas pada vedno niÏe.

JO·T Poznam jaz ta pota! Tu — na levo je grobzazidanega sina grbavca. Tu — na desno. . .Herman zapre vrata. Daljni grom.

3. PRIZOR

Herman sam. Pozneje privid grbavca.

HERMAN Tulijo moji jetniki. Od gladu jim pokadrobovje. Odpira vrata. Kriki jetnikov.Hej, ãastiti vi prelati! Hej, vi cenjeni ple-miãi in vitezi hrvatski! Oãistil sem dodo-bra vso zemljo med Dravo in Savo tevite‰ke golazni in zdaj prigrnem Bosno.·e je prostora v mojih jeãah za trde bo-sanske glave. Kak‰en glas je to? Kot krikotroka! Zapre vrata. Grbavec? PodloÏilsem te svoji volji in v smrt si moral, ãetu-di sem te jaz rodil. Celjan — pa grbav?Kdor vlada, mora biti lep. Grom. PrikaÏe


81

se majhen, nerazvit deãek in izteza roke poHermanu. Proã, ti nakaza! Kaj lazi‰ tod zamano? Saj si Ïe davno mrtev. Kaj se gro-hota‰?

PRIVID O-ãe, o-ãe!HERMAN Ti me kliãe‰ oãe?PRIVID Mojega rojstva te je bilo sram in si uka-

zal, da so me zazidali . . . Pa nisi vedel,pa nisi spoznal, da je v tej nakazi, ki si joti rodil, tlela re‰ilna misel za na‰ rod.Previdnost ti je dala trn za pokoro, iztrna bi se bil razvil najlep‰i cvet. Ti pa sibil o‰aben, zato me ãuj: Zijali bodo praz-ni tvoji dvori in Celje bo beraãilo za dre-nov grm, da bi mu bil naslednik.

HERMAN Saj vem, kaj si! Izgini! Bije z meãem, prividizgine. Izgini, ko te izven mene ni! Kakozabaven duh! Tako se nagromadi v du‰iãrna misel in lebdi nad mano! Eneja Sil-vij pravi, en oãena‰, samo en oãena‰ zatesno uro. Poklekne z meãem v roki. Paternoster, qui es in coelis, sanctificetur no-men tuum, adveniat regnum tuum, fiatvoluntas tua . . . Voluntas tua? Tvojavolja? A kje sem jaz? Kaj more biti tvojavolja druga nego moja? O kak‰ni volji


82

sanja kamen v tem zidovju? In ãrv, ta ro-par veãnosti, kaj dvomi v sebi ãrv? Fiatvoluntas tua? Ne dam, ne dovolim, da binadleÏna vest skalila mojo jasno misel.Fiat voluntas mea! Moja volja naj se zgo-di. Kako ob tem hotenju beÏe podobemoje lastne domi‰ljije. Vse mi je jasnokot jeklo tega meãa. Zaveznik, dobrot-nik, prijatelj! Ti vladar in oãe reda od ve-komaj do vekomaj. Moj sin te je oskru-nil, jaz pa ti vrnem tvoj hladni ãisti blesk.Fiat voluntas mea! Privid se prikaÏe izno-va. Stoj!

PRIVID Ubog si, oãe moj. Vsa tvoja moã in slavase spremeni v pepel in prah. Smrt se reÏinad tvojim rodom. Glej, bratec moj pri-haja. PrikaÏe se duh Hermana mlaj‰ega.

HERMAN Dva sina, dva otroka moja!PRIVID Za svoje grehe sluti oãe zlo usodo svoje

dece. Hoãe‰ videti ‰e veã?HERMAN Haha! Ve sence iz onostranstva, ve ste

laÏ! Dokler stojim na tehle nogah, ve stelaÏ. Bije z meãem, privida izgineta. Pomoã!Luãi! Posvetite! Pride sluÏabni‰tvo. Zbudi-te mi Heriãa. Naj nemudoma sedla naj-bolj‰e konje, naj pohiti za mojim sinom


83

Hermanom in naj mi ga pripelje, ãe je ‰eÏiv . . . âe je ‰e Ïiv . . .SluÏabni‰tvo odide. Ostane Aron Satobir.

4. PRIZOR

Herman in Aron Salobir.

HERMAN . . . âe je ‰e Ïiv . . . Kaj nimam jaz ‰esina Friderika? In vnuka tudi ‰e imam.Kot lastaviãje gnezdo, sreãa ‰e visi namojem domu, kot lastaviãje gnezdo, pri-peto v varnem kotu. O, sinko Herman, tiin tvoje slabe slutnje!

ARON Gospod prejasni, zunaj je nevihta. Grmiin bliska se. V dvoru je vse nemirno, nih-ãe ne spi . . . Njen majestat, kraljica,razburjena zahteva la‰kega kaplana,Eneja Silvij pa je izginil neznano kam.

HERMAN âe mislimo na smrt, je vsak trenutekpoln vstajenja, in ti prividi niso niã, soprazne misli, spoãete v strahu.

ARON Izginil je.HERMAN Kdo je izginil?


84

ARON Eneja Silvij. Tudi najstroÏji ukaz kraljicega ne ne more najti. Poslanik kralja Tvrt-ka . . .

HERMAN Kaj je Ï njim?ARON Poslanik kralja Tvrtka razpo‰ilja sluge in

hoãe siloma imeti lepotico Marino. Zatoje ãas, da ti po njej ponudim kupo vina,obljubljeno in naroãeno, skrivnostno ku-po vina. Aron se umakne. Veronika s kupov roki pride.

5. PRIZOR

Herman in Veronika.

HERMAN Kdo si ti?VERONIKA Tu je napoj za gospodarja.HERMAN Kdo ga je pripravil? Te tvoje bele roke?VERONIKA Da, jaz sem na‰la milost pred gospo-

dom.HERMAN Kako ti je ime?VERONIKA Marina, moj gospod.HERMAN In ve‰, da mi bo‰ sluÏila do bele zore in

mi z mladostjo vedrila trudno glavo?VERONIKA To vem, gospod.


85

HERMAN Si ve‰ãa vse umetnosti v ljubezni? Tak‰-nih, ki starcu raztopijo v Ïilah led in muza hip priãarajo mladostno hrepenenje?

VERONIKA Kdor mi je pokoren, ga oãaram vsega.HERMAN S ãim bi me ti oãarala? Devica menda

nisi.VERONIKA Ne, zrela Ïenska sem.HERMAN Si vajena razgaliti telo pred mo‰kim?VERONIKA Da, tvoja suÏnja sem. Pij, gospodar. Her-

man vzame kupo. Veronika zaple‰e in govo-ri pojoãe uspavanko.V zamorski deÏeli pretemno jezero,pretemno jezero z visokim otokomin grad na otoku je z zlatimi okni,na oknih zarja veãerna rudi . . .rudi . . . rudi . . . rudi . . .Veronika poklekne pred Hermana in se ovi-je njegovih nog. Vzpenja se strastno k nje-govim prsim, se naglo odvije in zaple‰e.Ni zarje veãerne med zlatimi okni,gradu ni na tistem visokem otoku,otoka ne vidi‰ v pretemnem jezeru,zamorske deÏele, jezera ni . . .ni . . . ni . . . ni . . .

HERMAN Naj pijem?


86

VERONIKA Pij, gospodar. Napitek je pripravljen na-la‰ã za tebe. Po njem bo‰ mlad in lahek.Tvoja leta izginejo. Tvoje ãelo bo gladkoin tvoje ustne Ïejne mojih usten. Mojapekoãa kri te vsega omami, vse ãare tipoklonim in po krãih sladostrastja ti zneÏnimi poljubi ohladim telo. Pij, celjskigospodar, mladost in pozabljenje pij!

HERMAN Odkrij telo. Jaz ljubim pod tenãico hlad-no belo polt. Veronika se umakne. Da pi-jem?

VERONIKA Pij, gospodar.HERMAN Poprej mi ‰e zaple‰i. Zaple‰i mi, zaple‰i

— mrtva‰ki ples.VERONIKA Mrtva‰ki ples? Ne znam ga plesati, go-

spod.HERMAN Ne zna‰? Jaz te nauãim. A ker so moje

noge stare, pokaÏem ga z besedo. Pripo-veduje. Na nekem dvoru — Ïivi mladmoÏ — Ïivi — in Ïena mu je zvesta druÏi-ca. Pa pride druga prekrasna suÏnja ka-kor ti in vrÏe mreÏe po oÏenjenem ãlo-veku. Ona — ime ji je Veronika — mu zvraÏami srce zastrupi — s poltenostjozamraãi njegov razum in jame ‰epetati:Oãisti svojo spalnico, odstrani svojo


87

Ïeno — in dvigni k sebi mene! Kam str-mi‰, Marina?

VERONIKA To je povest, ne ples.HERMAN To je zaãetek. Plesalka kakor ti bi znala z

demonsko kretnjo — no pa dalje. Pripo-veduje. Igraãa v njenih rokah uboga za-peljivko. Zadavi svojo Ïeno, pobegne zljubico in vzame od kupljenega duhovnaporoãni blagoslov.

VERONIKA O, groza, groza!HERMAN In ple‰e dalje svoj mrtva‰ki ples. Zakaj,

na poti jima je ‰e oãe. Mahnimo smelotudi po njegovi glavi. Zavlecimo se podlok njemu in v luÏi sladostrastja mu dajmostrupa s to smrtonosno kupo vina . . .

VERONIKA S to smrtonosno kupo vina? Grom.HERMAN âuj, toÏi te nebo in zemlja. Priznaj, Vero-

nika, priznaj!VERONIKA Priznati, kaj priznati? Nebo in zemlja ve-

sta, da ga ljubim.HERMAN Pozdravljena, prekrasna moja snaha!VERONIKA O, podli verolomni Aron.HERMAN O, zvesti, plemeniti Aron! Zdaj vabim

jaz, Veronika, izpij!


88

VERONIKA O, daj, daj mi to smrtonosno kupo, da sepogreznem v niã in najdem mir predtabo, ti stra‰ni, stra‰ni starec.

HERMAN Ne dam, zloãinka. Ti pojde‰ pred sodni-ke in na grmadi najde‰ svojo smrt in svojpogreb.

VERONIKA Ljubezen moja je visoka in ni ne smrti nepogreba zanjo.

HERMAN Morda pa je — zlato? Zlata ti dam in poj-di, izgini ‰e to noã. S pisano ladjo se od-pelje‰ po morju, v zamorski deÏeli pozi-da‰ si grad, obda‰ se s sijajem, razko‰-jem. Jaz ti poskrbim za novo, zveneãeime, a staro pozabim s teboj, ãe izgine‰.Sprejmi to, Veronika.

VERONIKA Edino tvoje zlato, ki ga sprejmem, je tvojsin.

HERMAN Moj sin? Besen odloÏi kupo.VERONIKA Tvoj sin me ljubi. On je moj soprog in jaz

sem mati njegovemu otroku.HERMAN Moj sin? In ti si mati? Moj sin te je obje-

mal, glej, jaz tudi znam objeti. Te prsi dokrvi razgalim, ta stas usloãim, da zatre-peta. Je znal tako objemati moj sin?

VERONIKA Pomoã, na pomoã!


89

HERMAN Namenila si sladostrastno smrt oãetu invzela sinu pamet. Oskrunila si mi ime inãast, zdaj ti oskrunim jaz telo in du‰o.Tiha borba. Razko‰na Ïenska. Odneseonemoglo na svoje leÏi‰ãe, obraz mu je polnpohote. Hehehe. Prekrasna Ïenska! V div-jem smehu ne opazi Arona, ki se plazi odvrat in izgine, ko se zaãuje trkanje. Kdotrka? Trkanje. Dobrodo‰el, sin, da re‰i‰pred oãetom svojo golobico. Trkanje.Prezgodaj, Jo‰t, prezgodaj. Trkanje. JeÏiva ‰e, je mrtva, ali se je potajila? Mol-ãala bo. Herman zapre spalnico in zagrneteÏko zaveso. Odpre vrata tajnega hodnika.Pride Friderik z Jo‰tom, ki odide na migljajHermanov.


90

6. PRIZOR

Herman in Friderik.

HERMAN Ti ne poklekne‰ pred oãetom?FRIDERIK Snemi mi prej Ïelezo z rok.HERMAN Bog je ustvaril silo proti sili, kamen za

psa, Ïelezo za nepokornega sina.FRIDERIK Ti govori‰ o Bogu?HERMAN âe govorim s teboj kot oãe, je Bog na

moji strani. Za tebe pa imam primero:Divji merjasec se je zagledal v krotkosvinjo in ‰el za njo s planin v dolino.Kmetje so ga zasaãili in ubili.

FRIDERIK To kmetje zmirom delajo.HERMAN Oãaku Abrahamu je Bog ukazal: Îrtvuj

mi sina! In Abraham je ‰el in noÏ zavih-tel nad Izakom. Izak mu je bil edinec.

FRIDERIK Îe v svetem pismu sreãamo neumnestarce.

HERMAN V imenu dvanajstero na‰ih dedov jaz tri-najsti . . .

FRIDERIK V imenu dvanajstero roparjev trinajstiropar . . .

HERMAN . . . imam dolÏnosti in pravice, da izpol-nim njih upe in naãrte uresniãim, njih


91

osnutke oÏivim in bliÏam h koncu . . . Vimenu na‰e Svete Cerkve pa kot oãe . . .

FRIDERIK . . . v imenu oceana vse poÏre‰nosti inhudobije . . .

HERMAN Navzel si se duha husitov, ne zamerim.Nocoj niãesar ne zamerim. O, le izlajaj sisrce. Vem, kaj ugovarja‰. Vem, da ti uha-jajo pogledi tja na drugo stran, v svetbrez dolÏnosti, kjer se razpase na‰ naj-skrivnej‰i jaz po mili volji. Jaz pa semtam, kjer kujejo iz mraãnih sil postavereda . . .

FRIDERIK Red in postave! Tako ste govorili v Kost-nici in spekli Husa kakor fazana. Ropar-ski red in roparske postave.

HERMAN Jaz, da sem ropar?FRIDERIK Vi, clam, precario. Sila, tatvina, zvijaãa in

rop, to so stebri tvoje moãi. Vsi enakodelate, ti in na‰a pradedovska ropotija.Jaz tu ne bom pomagal.

HERMAN Ako smo roparji . . . mi smo Ïe siti ro-parji. Velik in sit ropar pa gonobi poãasimajhne roparje, kakr‰en si ti in vsa hu-sitska tovari‰ija. Ne bo‰ ne, sinek, s hu-sitsko svobodo pri nas kro‰njaril. Ta najostane na severu.


92

FRIDERIK Na severu se je zdanilo . . .HERMAN . . . imajo pa namesto solnca oblaãen

dan z nevihto pred veãerom . . .FRIDERIK Namesto verske tiranije . . .HERMAN . . . imajo versko anarhijo . . .FRIDERIK . . . imajo versko svobodo in nova pota.

Zanesli so med ljudstvo baklo ãiste vere,zato je ÎiÏka z ljudstvom zmagoviti pan.PoniÏajmo se tudi mi pred ljud-stvom . . .

HERMAN Pred ljudstvom? Pred katerim? Predtem, ki smo mu gospodarji. Moj sinko, tiga ne pozna‰. Drugi knezi vladajo nadpolnokrvnimi plemeni, to na‰e ljudstvopa . . . kot da je davno odtoãilo pol svojesrãne krvi — kot da mu sence Alp za-stirajo moÏgane.

FRIDERIK Roparji, kakor ti, so mu izpili kri in du‰o.HERMAN Brez nas, brez svojih sitih roparjev, bo

ljudstvo klavni dar sosedom, ki ga ‰e boljoskubijo. To ljudstvo dobro ve, zato gabij in vladaj.

FRIDERIK Sofist si ti, sofist nevaren. Pozna te vsaEvropa, zavijaãa, ki sobesednika premotis podlo logiko. Mene ne bo‰ ukanil. Jaz


93

kaÏem k tebi zvezane roke in to Ïelezjeni sofizem.

HERMAN Seveda ni. To Ïelezje je moj triumf — inpravi, da ti ne bo‰ nikoli veã ubijal svojezakonite Ïene, nikoli veã med ljudstvokrive vere trosil, nikoli veã se Ïenil z va‰-ko capo . . . ·e pravi to Ïelezje, da bo‰segnil v temnicah mojega novega stolpa.To pravi to Ïelezje.

FRIDERIK Sem sli‰al Ïe o maãkih, ki svoje mladeÏro. Moj krasni oãe!

HERMAN Jaz sem ti veã kot oãe. Mi nismo eno-dnevne muhe, ki v solncu rajajo in porazplodu mro. Oãaku Abrahamu ravenbom tudi jaz po volji mojega boga v da-ritev sina klal, le s to razliko, da bom jazzares.

FRIDERIK In ko bom, tvoja Ïrtev, tonil v veãnost,bom tam v vsemirju klical kletev na tvo-jega boga, na majhnega boga tvoje neãi-mernosti. Verujem, da v sveta ogrodju nipomote, zato verujem, da je v veãnipravdi ni.

HERMAN Kaj nisi kriv?FRIDERIK âesa?


94

HERMAN Senca tvoje rajnke Ïene . . . Kaj te nestra‰i njen privid o polnoãi, ko dviga vestpo‰astno glavo? Molãi‰, moj sin?

FRIDERIK Ubil sem, a ne z roko, kakor gre kleveta.Ubil sem jo s krvjo, podedovano po oãe-tu.

HERMAN prestra‰en: Razumem, vse razumem insklenil sem: Tvoj meã ti vrnem in zlatikljuã gradu ti izroãim nocoj. In Svetemuoãetu v Rim napi‰em pismo in ga opre-mim s teÏkim zlatom, da razveljavi za-kon, katerega si sklenil po nemarnem,dejal bi, neprevidno. Tu, glej, tvoj meã —in tu je kljuã. Skupaj zavladava, skupajrazpredeva niti, ki vodijo do krone. Kro-na, kraljevska krona se bo ble‰ãala natvoji glavi in tvoje Ïezlo s tremi na‰imizvezdami bo tu na jugu vladalo med tre-mi morji. âas je visok in znamenja veli-kih dni so blizu. Îe je pri nas na dvoruposlanik kralja Tvrtka in nam ponujakrono v dedno last. Jaz morda veã neuãakam, ti pa bo‰ kralj prostrane kralje-vine in tak popelje‰ svoje brezimno ljud-stvo, magari s svojo novo vero, na tori‰ãenarodov in zgodovine. Fridericus-rex!


95

FRIDERIK Ah, kaj mi je bosanska krona!HERMAN Kdor nosi zvezde v svojem grbu, ta naj

se tudi dviga k zvezdam. Pri tem, mojsin, ostane‰ ãlovek, ki tone v izobilju na-slad, strasti in vsega. Opremim ti, na pri-liko, ponosni Medvedgrad v te svrhe.Vso Zagrebaãko goro do vrha Slemena tispremenim v visoko ograjeni prekrasniperivoj in tri sto vil in tri sto nimf najlep-‰ih po izberi ti dovolim v razko‰je. Fride-ricus-rex, maziljenec Svetega Oãeta, naMedvedgradu pa iztoãni padi‰ah, ki bereãrno ma‰o orgij po gorovju vsako polet-no noã. Tako se ti umiri kri, podedovanapo oãetu . . . Hej, Friderik, pa kaj je enasama Ïenska? Kot morje rib in biserov jesvet poln najkrasnej‰ih Ïensk in kdor jihzna izbirati, mu slaj‰ajo in dalj‰ajo Ïiv-ljenje. Poslu‰aj, Kreolka z rdeãimioãmi . . .

FRIDERIK Z rdeãimi oãmi?HERMAN . . . in z bujnim valom temnih las do tal

. . . Najvi‰ja slast pri Ïenski je vladatinad njo in biti vsem, ne samo eni moÏ.To pa doseÏe‰ s tajnim sredstvom . . .


96

FRIDERIK Vladati nad vsemi in biti od vseh ljubljen. . . katero je to sredstvo?

HERMAN To sredstvo je odpoved!FRIDERIK Zakaj odpoved?HERMAN Odpovej se vsem in vsaki in vse te bodo

ljubile in vsaki bo‰ vzor moÏa in tudimidva sva potem na jasnem. To Ïelezje tirazklenem . . . postavim te v ãasti in ssvojim zlatom te dvignem v nezasli‰anoÏivljenje razko‰ja in naslad. Ali naj zbu-dim poslanca kralja Tvrtka? Da ‰e nocojpodpisemo pogodbo z Bosno in ti bo‰Fridericus-rex!

FRIDERIK Î njo je usoda . . . Veronika je sama Ïedvomila o tvoji sreãi. âesto je vstajalaponoãi in brez razloga klicala: Re‰i me,re‰i me! Îivela je v brezmejnem strahuin kakor pred po‰astmi.

HERMAN Za njo je samostan. Bele gospe domini-kanke jo sprejmejo tja v varne Studenice.Tako bi se umirila gladina na‰e sreãe inz nje izginil vajin burni kolobar.

FRIDERIK Ostaviti Veroniko, zavreãi svojo Ïeno?HERMAN To . . . to . . .

Ko Herman preÏi na sina, pride kraljicaBarbara kakor meseãna.


97

7. PRIZOR

Herman, Friderik, Barbara, pozneje Veronika.

BARBARA zase: Moj oãe spi. Ne ve za nevihto, kirazsaja zunaj, ne ve za vihar, ki besni vmeni. Da ga zbudim? Kaj naj mu reãem?Da sem zaljubljena v njegovega kaplanain da me zaradi njegove sluÏkinje grizeljubavni sum? Eneja Silvij ni pri‰el kmeni brat Virgila in jaz imam brez spa-nja noã kot kraljica Didona. Trpim? Za-res? Jaz nisem ‰e izsanjala dekli‰kih sanj.On pa je mlad in lep. Obãudoval me jeiskreno in vse do plesa me je osreãevalnjegov pogled. A kdo je tista najkrasnej-‰a Ïenska? Kakor privid se je pojavila innihãe mi povedeti ne more, kdo je, kaj je.Oãeta vpra‰am. Njemu se zaupam. Ne,naj gre vse mimo mene, kakor Ïe toliko-krat. Molãi srce, molãale bodo tudi glu-he stene.

HERMAN Kaj tudi ti, kraljica?BARBARA Ti ne poãiva‰, oãe? Ti si me sli‰al? Tu Fri-

derik, moj brat, v Ïelezju?


98

FRIDERIK Oãe je izvolil ta pozni noãni ãas, da bi misodil. Z umetnostjo jezika bi rad obrnilsvet in mi iztrgal du‰o z demonsko svo-jo voljo. Îe sem kolebal in skoro sempodlegel njegovim omamljivim vabam.Zdaj pa sem sli‰al nehote glas tvojegasrca. Glej, sestra, ãuj, kraljica: Ni takegaoãeta, take krone tu na zemlji, ne takihzvezd in ãednosti na nebu, ne takegatrpljenja in bolesti v peklu, da bi se jazzavoljo njih odrekel Ïeni, ki jo ljubim.

HERMAN Za tvoj nepremi‰ljeni sklep te jaz izob-ãim iz rodbine in svojega srca. Vse dru-go pride.

BARBARA Izobãi‰ tudi mene, oãe? Glej, jaz blagru-jem brata za njegovo sreão in rada bi Ïevidela preganjano Veroniko.

FRIDERIK O, hvala, hvala, sestra.BARBARA V mojo pomoã zaupaj.HERMAN Ti, ki si znala varovati dostojanstvo kro-

ne?BARBARA Kaj mi je do krone? Krona mi je breme,

bogastvo mi je breme in moj soprog mije najveãje breme. ·estnajstletno si meizroãil bradatemu Îigmundu, kateregaso Ogri Ïe enkrat vrgli s trona, ker je za-


99

lezoval njih zale Ïene. Zdaj pa pije, pijein potuje in dolgove dela. Tebi je mazi-ljen kralj, meni leseno veliãanstvo. Kakobi mogel dati sreão Ïeni, ki je tvoja hãer-ka?

HERMAN To je pri tebi slaba volja. To je trenutno.Nam vsem se to dogaja, da v slabi voljigledamo preteklost in i‰ãemo pregre‰ke,ki jih ni. Svetujem ti, da gre‰ k poãitku.Jutri nadaljujemo sveãanosti.

BARBARA Ne, oãe. Ne grem odtod, dokler ne sna-me‰ bratu z rok verige in da‰ Veronikisvoj blagoslov.

FRIDERIK Ona je angel!HERMAN Ona je angel? Vzame kupo. Tu, pijta iz te

kupe angelski napitek. Iz teh angelskih jerok, iz rok Veronike. Poskusita, kako sehitro pride na drugi svet med angele.

BARBARA V tej kupi da je strup?FRIDERIK To je oãetovo natolcevanje, njegova

nova zanka.HERMAN Da, zanka je. Nastavila jo je Veronika, ne

vama, ampak meni. Priplesala je v mojospalnico kot vlaãuga in mi ponudila s tosmrtonosno kupo tudi sebe. Ali jo hoãe‰videti, moj sin? Kako je krasna! Res, kra-


100

ljica, tu v spalnici je tista najkrasnej‰a Ïe-na s plesa. Herman odpre spalnico. Vero-nika!Friderik plane v spalnico, se vrne, raztrgaverige, zgrabi meã.

FRIDERIK Bij se, ti stari volk. To je tvoje delo, tvojsatanski naklep. Podtaknil si ji to vlogo,zdaj si razkrinkan sam. Bij se, brani se!Pride Veronika.

VERONIKA se smeje: Si Ïiv in ljubi‰ ‰e? . . . Jaz semleÏala v grobu za temi durmi. Z menoj jebil tvoj oãe. ârvi so mu lezli iz srepih oãi,ãeljust je ‰klepetala ob ãeljust, njegovnemirni okostnjak je trepetaje iskal gro-ba. Si res, si Ïiv? Se smeje. Kako lepo jebiti s tabo! On pa je plesal mrtva‰ki ples.Se smeje. Si res, si ti, si Ïiv?

FRIDERIK Veronika, kaj so storili s tabo? Zdrami se.BARBARA Zares je ona, ona . . .HERMAN Ne hodi blizu nje. Zaradi dostojanstva

ne, kraljica.BARBARA Le to jo vpra‰am: Veronika, pozna‰ to

ãastitljivo glavo?VERONIKA On je moj tast — in ti kraljica.BARBARA Zakaj si mu ponudila to kupo?


101

VERONIKA Da bi umrl. Jaz ljubim, on pa mi je bil napoti.

FRIDERIK Kaj govori‰, Veronika, ni res, ni res!HERMAN Priznala je oãitno.FRIDERIK Ne vidita, da v strahu izgublja sled resni-

ce? Veronika, osvesti se.BARBARA Obljubljeno pomoã odrekam, brat. To je

nevarna, nedostojna Ïena. Zaãel si jo lju-biti v kalu strasti in pitala te je s ãarov-ni‰kim mlekom. Zato si slep.

VERONIKA Molãi ti, kraljica.FRIDERIK Ne boj se, draga moja, presli‰i podlosti,

moj meã ti je za‰ãita.VERONIKA se mu izvije: Ko sem bila ‰e majhna dekli-

ca, so tvoji svatje pridrveli mimo na‰ihDesenic. Sijajni konjeniki. Tedaj je rekelna‰ zagorski kmet: Gredo po kraljevokupljenko! Kralj jo bo okronal, toda podzlato krono se njeno srce ne bo razcvete-lo. Jaz sem takrat jokala radi tebe. Zato,ko danes ljubim, ne poznam ovir in poj-dem po usodni poti vse do konca. Ti mene sodi in sama glej za svojo Ïensko sre-ão.

BARBARA V blazni domi‰ljiji poveliãuje svoj zloãinin ne pretehta veã dejanja. Meni je zopr-


102

na. Tej kaãi bo treba streti glavo, oãe!Odide.

HERMAN Da, Friderik, je ãas. Dovolj sem prosil inte pregovarjal, zdaj vama ukazujem. Lo-ãita se!

FRIDERIK Ne, ne, ti stari volk. V tvoje odprto besnoÏrelo ne izroãim Veronike. Prej ti za njennasmeh, za njen pogled prekoljem glavo.S tem meãem si izkrãim pot v svobodo.Znaj, da nisi veã moj oãe, jaz ne tvoj sin!Friderik plane z Veroniko na vrata.

HERMAN Hej, straÏe! Moj zvesti Jo‰t!Îvenket oroÏja na hodniku.


103

8. PRIZOR

Herman sam.

HERMAN Kako konãa ta neenaka borba! Izobãilsem ga iz srca z besedo, vendar trepe-ãem zanj. On je moj prvenec. Heriãa sporoãilom, kaj je z mladim Hermanom,‰e ni nazaj. âuj! To je bil udarec! Njegov. . . Ta strasna noã, da bi mu ne bilausodna. Friderikov krik. Dognana sta!Pride Jo‰t Sote‰ki.

9. PRIZOR


HERMAN So ranjeni, so mrtvi?JO·T Dva Ogra obleÏala v svoji krvi — —HERMAN To je malo. On?JO·T Vse, kakor treba, tudi ona. Vendar — —HERMAN Kaj? Je morda ranjen?JO·T Ni. Gospod, gospod, naj vas ne pretrese.

Vrnil se je Heriã, ãaka — —HERMAN Ni treba. Vem.


104

JO·T Vi veste za nesreão? V nevihti se mu jespla‰il konj in mladi Herman si je zlomiltilnik.

HERMAN Zakaj pa tilnik?JO·T Ne daleã tam od hrasta . . . va‰ega hra-

sta. Razklala gaje strela. I konj i mladiHerman — sta padla. BlaÏena je pripelja-la Ïe mrliãa.

HERMAN Zbudite mi poslanca kralja Tvrtka!Jo‰t Sote‰ki odide in poklekne pri vratih.Mrtva‰ke molitve s hodnika. Mimo odprtihvrat sprevod menihov, v sredi truplo mlade-ga Hermana. Visok glas moli latinski oãe-nas.

GLAS . . . adveniat regnum tuum . . . fiat vo-luntas tua . . .

HERMAN Fiat voluntas mea!

Zavesa


105

âETRTO DEJANJEUlica pred celjskim dvorom. V ozadju dvor, vidna

je kolonada dvora. Na desni terasa v cvetju inzelenju. Med stebri Aron Salobir in trije Ïidi. Izven

odra ‰um mnogega ljudstva. Solnãen dan.

1. PRIZOR

Aron Salohir in trije Ïidi.

PRVI ÎID Arona ni. — Arona ni.DRUGI ÎID Arona ni — Arona ni.TRETJI ÎID DruÏi se s kr‰ãanskim sveãenikom, Aron

se na krst pripravlja.PRVI ÎID Gnus Izraela.DRUGI ÎID Ti môra Jakobova.TRETJI ÎID Kaj nisi bil v Ogleju s kaplanom Enejem

Silvijem?ARON Bil sem v Ogleju.PRVI ÎID Izdajnik, huj.DRUGI ÎID Kamenjajmo ga.PRVI ÎID Dal si je ostriãi brado, lejte, in oblaãila je

zamenjal.TRETJI ÎID Aron je izpuhtel, Aron je izdal vero na‰ih

oãetov, Aron je uskoãil.


106

ARON Mir, molk ukazujem, sodrga. Ne veste,da ste z mano v pasti? Kdo vam je ugla-dil pot po celjskem svetu? Samo en krikodveã in mi smo vsi pod Hermanovopeto. Zato molãite. Niã moja brada in taoblaãila, niã va‰ih dvomov strast in skle-pov kratka pamet, ‰e manj namen osvet-nega obreda. Za te besede, za te obredeni ãasa zdaj.

TRETJI ÎID Zakaj si nas pa klical?ARON Za vaÏno, vaÏno reã. Stopite bliÏe. Zdaj

moramo mi vsi na trg — med ljudstvopred sodnijo. Tam sodijo gospo Veroni-ko. Grmada Ïe stoji in rabelj je priprav-ljen.

PRVI ÎID Nikar na trg. Ko njo seÏgo, poseÏejo pojudih. BeÏimo.

DRUGI ÎID BeÏimo, beÏimo.TRETJI ÎID BeÏimo, Aron.

Zunaj velik ‰um naroda.KLICI zunaj: Na grmado — na grmado. Smrt

Veroniki — smrt ãarovnici. Na grmado— smrt.Z desne in leve hite posamezni me‰ãani,kmetje, fratri.


107

ARON To je delo patra Melhijorja in njegovihfratrov. Na nas je, da spreobrnemo teglave in damo njih jezikom drugo smer.Na noge, bratje. Razsujte ta denar mednarod in ‰epetajte mu, da je od nje. Raz-vnemajte mu strast z natolcevanjem, daje Veronika nedolÏna in Herman kriv. Kotolpa zagori v plamenu in v srdu planeproti Hermanu —

KLICI Na grmado — na grmado. Smrt Veroni-ki!

ARON — tedaj storimo, da bodo ista grla vpila:Proã s tiranijo! Proã s tiranom! Naj ÏivinedolÏna Veronika.

PRVI ÎID Proã s pijavko!ARON Tudi.DRUGI ÎID Proã z ubijalcem!ARON Tudi.TRETJI ÎID Dobrotnica Veronika, naj Ïivi!ARON Tudi tako. Zavezniki vam bodo biãarji.

Recite jim besedo »Aron« in razumelibodo. ·e dvomite o meni?

PRVI ÎID Aron! Na‰a modra glava.DRUGI ÎID Ti odkupitelj.TRETJI ÎID Ti re‰itelj!


108

ARON Da se pomirite in veste vse, kar delam,vam moram razodeti, da sem bil v Ogle-ju z Enejo Silvijem. Tam sva najela pra-voznanca, ki brani danes gospo Veroni-ko. Da potemnijo danes celjske zvezde!

PRVI ÎID O, da bi zatonile Ïe!DRUGI ÎID Da bi ugasnile —TRETJI ÎID — in padle v blato!ARON Zveãer se snidemo pod hrastom in ob-

novimo svoj obred. Potem izginete zaãas iz te deÏele in vsepovsod oznaniteobãestvom Izraela, da smo opravili osve-te in naloge svoje — prvi del. Zdaj pojdi-mo, premesimo to ljudstvo.Aron in Ïidi se razlezejo. Zunaj Veroniki so-vraÏni klici. âez oder preletajo ljudje. Z leveprisope pater Melhijor, se zagleda v dvor,potem se premisli in hiti nazaj na levo. Zborbiãarjev priple‰e z desne. Nagi so do pasu, vrokah imajo kriÏ in biã. Biãajo se vzajemnoin besno ple‰ejo.


109

2. PRIZOR

Zbor biãarjev.

BIâARJI Laãni smo —Ïejni smo —suÏnji smo. —Za grehe vseh —vsevi‰nji — —trpimo vdano —neskonãno. —Imamo planine —trate ne —imamo njive —kruha ne. —Nikogar ni —na zemlji —brez greha —in le pokora —je du‰i uteha.Laãni smo —Ïejni smo —suÏnji smo. —Za grehe vseh —vsevi‰nji — —trpimo vdano —neskonãano. —


110

Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã s ãeto Bo‰nja-kov in preÏeneta biãarje.

3. PRIZOR

Jo‰t in Heriã.

JO·T Hustata, hustata! Po njih, po njih! Vragve, kak‰ni tiãi so med njimi. Heriã! Pojdiz Bo‰njaki in obesi dva, tri. Imamo topravico. Ta tolpa. Privalila se je v mestood vseh strani.

HERIâ Ulice so polne ljudstva in ‰e prihajajonove in nove gomile hribovcev in po-ljancev. Beraãev in postopaãev pa je to-liko, kakor jih ‰e nisem videl na nobe-nem romanju.

JO·T Dobro je opravil pater Melhijor. Vendar,ãe ne bo kmalu konca ljudskemu prilivu,bo treba zapreti mestna vrata. Je Ïe do-volj zijal, ko bo gorela na grmadi.

HERIâ Veronika?JO·T Îgali jo bomo danes, Ïgali. Zgorela bo

Ïenska in z njo vse bolezni, ki puhtijo odnje. Njeni dolgi lasje . . . njene zanke v


111

glavi . . . njeno lokavo in nenasitno srce. . . vse bo zgorelo . . . Dim se bo valildo nebes in sreãne zvezde, da so visoko,ker ne bodo okuÏene.

HERIâ Morebiti, da ne bo obsojena.JO·T He! Ni me strah. Njeni zloãini so doka-

zani — in sodniki so Hermanove trepet-like. ·e jaz sem bil za prião.

HERIâ Ti — o ãem?JO·T Da se je za njo utrinjal ogenj.HERIâ Pa si videl?JO·T Za vsako se utrinja ogenj.HERIâ Ti o Ïenski — in presoljeno je. Friderik je

pisal oãetu pismo. Îe ve‰?JO·T Pismo ne bo zaleglo. Ne pozna‰ Her-

mana. Skalo odvali‰, njegove besede ne.HERIâ ·e je ãas, moj dragi Jo‰t. Stopi pred sod-

nike in povej resnico. Ti ve‰, da je ne-dolÏna. Misli na svojo mater.

JO·T Na mater — na staro mater — na prama-ter — na Evo. Kaj! Ti si mevÏa.

HERIâ Ti ve‰, da je nedolÏna.JO·T MevÏa.HERIâ Jaz te prosim, ‰e je ãas.JO·T MevÏa.


112

Bosnjaki pripode trop ljudi in biãarjev. Medbiãarji so trije Ïidi.

JO·T Po njih, po njih! Hustata! Hustata!Jo‰t in Heriã odideta, goneã tolpo. Klicanjeljudstva. Na teraso pride Herman s tremidvorjani.

4. PRIZOR

Herman in trije dvorjani. Pozneje Jo‰t Sote‰ki inpater Melhijor.

HERMAN s pismom v roki: Vse gre prekrasno. Lejte,nekaj sonca ‰e posije tudi k nam, ki smoodeti v ãrno Ïalovanje. Na‰ mladi Her-man ni zapustil mo‰kega potomstva. AFriderik nam je poslal iz stolpa pismo.Tako nenadoma se je pogreznil mladiHerman v carstvo senc. Velikih del res niopravil — in vendar, sinko moj, oko temoje i‰ãe brez prestanka. Zakaj, zakaj si‰el? Kaj res, da mrtvi kliãe Ïive? Odgovo-ri, prvi svetovalec. Nagovorjeni molãi. AFriderik je pisal pismo. Tu, berite ‰e en-krat tisti stavek.


113

DVORJAN bere: »— zakaj, du‰o moÏa, kadar resniã-no ljubi, obdajo vsega stvarstva brezmej-ni vidiki, da je ves jasen, ãist in ves po-poln. Kdo mi bo sodil, oãe, ãe ne jazsam? —«

HERMAN To pravim, to je veliãina. Zato naj bo lesam in naj ostane v stolpu sam med ti-stimi brezmejnimi vidiki. ·e tega ne, dabi pisaril komu ali s kom govoril, ‰e tegane. On mora biti sam, da mine vse, kar jesedaj na stativah moje volje in usode. —Ampak z juga nam doletajo prijetnelastavice. Poslanstvo kralja Tvrtka je napotu in v kratkem Ïe udarimo peãate napogodbo, po kateri zavladajo nad Bosnoceljske zvezde. Tudi vohuni na‰i in za-upniki poroãajo, da reÏemo na jug glo-boke brazde — do Jadrana — do Heles-ponta —

KLICI Na grmado! Na grmado! Smrt Veroniki!HERMAN MoÏje, ta dan je moj. Ne sli‰ite? To na‰e

dobro in po‰teno ljudstvo! Îe kliãe ka-zen na glavo razuzdanki. In ãe narod kli-ãe, mislim, da sodniki ne bodo zaostali.Obsojena hetera na grmadi . . . Klici.Da, na grmadi.


114

Veroniki sovraÏni klici jenjajo. V ‰umu tol-pe in nemiru plane jasen krik, ki se stoteri.

KLICI Proã s tiranom! Naj Ïivi nedolÏna Ïena!Naj Ïivi Veronika! Proã s tiranom! S ti-ranom! Proã s tiranom!

HERMAN Kako? Ali sli‰im prav? Je res? Ne, saj nires. Pijan ‰aljivec se je med ljudi pome‰alin zbija svoje puste ‰ale. Klici. Kaj je mo-goãe, da je na‰ duhovnik izgubil oblastnad ljudstvom? Klici. Zakaj pa mi redimovse te svete in lakomne klo‰tre? Obrzda-jo naj sodrgo. Zahtevam, ukazujem. Hej,vi moji svetovalci, kimáteljne sfinge! Sto-pite dol na trg, odprite usta in pomiritemi ljudstvo zlepa ali zgrda. Idite Ïe. Kaj‰e strmite? Dvorjani odidejo negodovaje.Pride Jo‰t Sote‰ki. Kaj to pomeni?

JO·T Razpenili so tolpo biãarji.HERMAN Obesi jih!JO·T Dva Ïe visita.HERMAN Obesi vse!JO·T Ne gre. Preveã je ljudstva. Bojim se vsta-

je.HERMAN Vstaje? To ljudstvo ima pravico vstati

‰ele na sodnji dan. Sam grem mednje.JO·T Nikar. Imajo noÏe, bodeÏe sem videl.


115

HERMAN Sam grem mednje. Vrne se prvi dvorjan.Kaj ti pove‰?

PRVI DVORJAN Izdajstvo. Izdajstvo sveãenika.HERMAN Kdo? Pater Melhijor?PRVI DVORJAN Ne, Eneja Silvij, kaplan.HERMAN Od kdaj je tvoje dostojanstvo kova‰ki

meh? Govori, su‰a. Vrne se drugi dvorjan.PRVI DVORJAN Ne morem — ta naj pove.DRUGI DVORJAN Gorje, nesreãa. Veronika ne bo obsojena.HERMAN Kaj si videl in sli‰al tam?DRUGI DVORJAN Pred sodnijo je ãrno ljudstva! Toãno,

razjarjeno mravlji‰ãe. Vse je proti nam,me‰ãani, kmetje, biãarji in ‰e beraãi.Sodniki zro v Veroniko kakor na svetni-co. Zaman so vsi dokazi in vse priãe, za-man modrost velikega toÏnika. Vse zlo-mi in zdrobi uãeni zagovornik. Eneja Sil-vij pa roti in kliãe, zamaknjen v strop, daje nebo odprto, da jokajo se angeli —skratka, nepopisna je moã njegove bese-de. Le pater Melhijor neroden vztraja.

HERMAN Eneja Silvij ni veã v moji sluÏbi. IzroãiteLaha Bo‰njakom na batine. Vrne se tretjidvorjan. Obsojena? Reci, ne obotavljal se.

TRETJI DVORJAN Vozlajo zadnji vozel in so tik pred sodbo.Rabelj drgeta razburjen. PriÏgal je spod-


116

nji kraj grmade, toda ljudstvo je ogenjpoteptalo. Grmado so raznesli biãarji inzapodili rdeãe hlapce. To vem in to po-vem.

HERMAN Ti malo ve‰. Razkaãena drhal je brezpreudarka, sodnik pa ve, da mora soditiza sto in sto vesti. Vri‰ã naroda. Ta vri‰ãnaznanja, da je vse pri kraju, sodba iz-reãena, prestopnica obsojena in danarabljem v roke. Drugo ne more biti. Pri-de pater Melhijor. To nam sedaj pove tasveti moÏ. Reci, pater Melhijor, da jepravici zado‰ãeno.

PATER MELHIOR Ni, ni. Jezik je vse pokvaril, jezik je vseovrgel, jezik pravoznanca, ki ga je najelEneja Silvij. Ima toliko urnih besedi ka-kor deÏ mokrih kapljic, uãen je tako, dabi mu ob zgovornosti ribe naproti pri-plavale. ToÏnik trdi: Veronika je kriva, daje s ãarovnijo zapeljala mladega gospo-da, na kar mu pravoznanec odgovarja:Ni kriva. Vsi vemo, da nas Ïenske zape-ljujejo, ako so mlade in lepe. To je njihdolÏnost, je rekel! In spet toÏnik: Veroni-ka je kriva, da je na‰ega gospoda zastru-piti hotela. Ej, kliãe zagovornik, tak star


117

gospod ima paã svojo domi‰ljijo, ko dru-gega ne more. — Po vrsti smo preorglaliregister vseh dokazov, za in proti, ampakza vsak na‰ »za« je ta hudiã zapiskaldvakrat proti. Ona pa — sodniki so potilikrvavi pot — tako je bila krasna. Kar jetehtnica na njeni strani bila se prelahka,dodal je teÏe z milim vzdihovanjem Ene-ja Silvij. Prevesila je njena stran in —

HERMAN — ni bila obsojena?PATER MELHIOR Ne.HERMAN Besedo i‰ãem — dajte mi besedo! Lju-

bavno gruljenje samice je sodnikom za-meglilo glave. Haha, moÏje, moÏje! Zdajvidim, da sem jaz pod mojim Ïezlomedini moÏ. Ta skot uniãim in najsi je sto-noga, ne bo utekla moji, moji pravdi.Vri‰ã. Kaj vidim? Sem vali se ljudstvo?Jo‰t!

JO·T Pred njim gre ãrni sveãenik Eneja Silvij.PATER MELHIOR In ona, glejte, je na rokah biãarjev.JO·T Hej, Bo‰njaki!LJUDSTVO Naj Ïivi Veronika!

Biãarji postavijo Veroniko pred Hermana.Bo‰njaki zaprejo ljudstvu pot do terase.Eneja Silvij stopi pred Hermana.


118

5. PRIZOR

Prej‰nji, Eneja Silvij, Veronika, ljudstvo.

ENEJA SILVIJ Ecce homo! Roka tvoja, silni Herman, jolahko zgnete v prah ter nam igraje zlomitilnik vsem. Vladar si. Ali pomni, da jenemoÏato, ãe v ljutini prezira‰ sklep sod-nikov in tega ljudstva glas. Ona je ne-dolÏna, priznaj to sodbo.

LJUDSTVO Priznaj — priznaj!HERMAN Te sodbe ne priznam.ENEJA SILVIJ Ima‰ razloge? Kar ãuti tu stotero src,

utegne jim ostati veãna môra, ako molãi‰zakrknjen in se opira‰ le na svojo moã.

HERMAN Povej jim, pater Melhijor, razloge!PATER MELHIOR âarovnica nevarna —ENEJA SILVIJ Sodniki so spoznali, da ni res.LJUDSTVO Ni res — ni res.PATER MELHIOR — in struparica!ENEJA SILVIJ Natolcevanje, to ni res!LJUDSTVO Ni res — ni res — ni res.VERONIKA Ne sodite iznova. Z mene je umita vsa

kleveta in jaz bi poletela v svobodo rod-nih gajev, da ni moj ljubljenec v zidovju.Zanj ‰e drhtim, za svojega soproga pro-


119

sim, da bi na tem kamenitem licu zasija-la dobra ãrta in mi oznanila, da vse od-pu‰ãa oãe sinu.Herman povesi glavo.

ENEJA SILVIJ prosi: V beli obleki se bliÏa plahoma,strahoma sklenjenih rok pokleka predtebe in trka na tvoje srce — usmiljenje.Herman, vladar, usli‰i mu pro‰njo, datudi ti prejme‰ njegov blagoslov, za sebein rod, za stoletja. Nikar ne odla‰aj. Vmraãnem zidovju bije hrabro srce —srce je tvojega sina. V temi hlepijo posolncu goreãe oãi — oãi so tvojega sina.Ljubezen razdvojeno zdruÏi, daj ji v pro-stosti poleta, ljubezen je tvojega sina.

LJUDSTVO Usmili se! Usmiljen bodi!VERONIKA Usmili se in daj prostost ‰e njemu.HERMAN ·e njemu?VERONIKA Svojemu sinu, Frideriku, mojemu sopro-

gu.HERMAN Obe‰enjak za obe‰enjaka prosi?VERONIKA Kaj nisem svobodna?HERMAN ·e danes te popeljejo na trdni Ostrovec.VERONIKA Spet v jeão, mrak, k brezupnim vlaÏnim

stenam?HERMAN Na Ostrovcu ni bolje kot kje drugje.


120

VERONIKA In Friderika ne uzrem?HERMAN Nikoli veã.VERONIKA Kje je in kaj moj greh, da snuje‰ trdo-

vratno moj pogin? Ali sem bila lakomnatvojega bogastva, moãi in slave? Pohot-na morebiti za sladostrastjem tvojegasinu? Làskrna dobrot osamljene vladar-ske druÏbe? Ti, ljudstvo, ãuj in sodi: Jazsem hãerka tvoje zemlje in tvoje zemljeklic je bil, ki me je klical, da prinesemglas tvoje zemlje tudi v njegovo kri. Najne misli nihãe, da bo stoloval nad zemljoz biãem v roki. Vladar si na‰, mogoãniHerman, in k svoji zemlji mora‰, prej kote objame veãna senca smrti. Tvoj sin jeto razumel, ti pa, ãe nama dvema uniãi‰sreão, uniãil si jo sebi.

HERMAN Nesreãnica, zaman se povi‰uje‰. Kajmore jagnje v ãredi, ako ga izbere rokagospodarja za klanje? Zadela si ob mojoroko — in pasti mora‰.

VERONIKA Tedaj — upor. Jaz noãem ‰e umreti. Ti,ljudstvo, in vi, Ïiva mo‰ka srca, ne dopu-stite, da me pogubi ta krvolok. Pomagaj-te. Pomoã.


121

LJUDSTVO Upor! — Vsi smo s teboj! — Upor! Nedamo je! Upor! — Za‰ãitimo ubogo Ïen-sko! — Na noÏ!—Upor! —Na noÏ! Vero-niko zagrne Ljudstvo. Borba s straÏo. PaterMelhijor zbeÏi. Eneja Silvij pade na kolenapred Hermana.

ENEJA SILVIJ Nikar prelivati krvi, mogoãni, silni —HERMAN Stojte, moÏje in ljudstvo. Odstopi straÏa.

Jaz noãem, da bi tekla nedolÏna kri. Sto-pi sem, Veronika. âujte me vsi! Izroãimvam jo in dam ji vso prostost in sina svo-jega postavim spet v pravice ob njenistrani, ako mi Veronika odgovori na tavpra‰anja. Veronika stopi pred njega. Ve-ronika, pogledaj mi v oãi in reci, ali nisibila ponoãi v moji spalnici? Podala si mistrupeno kupo vina, da bi me ubila. Akoto zanika‰, tedaj si prosta, na mene panaj pade vsa sramota, ker sem lagal, dabi pogubil slabotno Ïensko. Reci, da nisi,in jutri Ïe bo moje Ïezlo delil s teboj mojsin. Molãi‰? Jaz ne morem ãakati. Ali sibila v moji splanici?

VERONIKA Bila sem.HERMAN S strupeno kupo?VERONIKA Da.


122

HERMAN Zavdati mi hotela?VERONIKA Kriva sem.HERMAN Dobro. rekla si. Dvorjani, ljudstvo, Jo‰t,

storite, kakor je sodila ona sama. Na Os-trovcu naj v temni jeãi trpi za greh dokonca svojih dni. Taka je moja pravda —za struparico.Herman z dvorjani odide. Jo‰t s straÏo od-pelje Veroniko. Eneja Silvij dvigne zanjoroke na blagoslov. Ljudstvo se razhaja ra-zoãarano. Le biãarji se zberejo. Zamajejo skriÏi, zbor krene. Eneja Silvij se jim pridruÏizadnji.


123

6. PRIZOR

Zbor biãarjev in Eneja Silvij.

BIâARJI Laãni smo —Ïejni smo —suÏnji smo. —Za grehe vseh —vsevi‰nji — —trpimo vdano —neskonãano. —Imamo planine —trate ne —imamo njive —kruha ne. —Nikogar ni —na zemlji —brez greha —in le pokora —je du‰i uteha.Laãni smo —Ïejni smo —suÏnji smo. —Za grehe vseh —vsevi‰nji — —trpimo vdano —neskonãano. —


124

Zbor biãarjev z Enejo Silvijem poãasi nadesno. Ko zamre njih pesem, pridrvi Jo‰tSote‰ki s straÏo, ki se spusti za biãarji, z dvo-ra pride Aron Salobir.

7. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki in Aron Salobir.

JO·T za straÏo: Po njih, po njih. Kaplana vlovi-te in z njim na batine, Bo‰njaki. O, mojivrli, tako, tako.

ENEJA SILVIJ za sceno: Barbari! Barbari! ·um se poleÏe.ARON Imam sreão, vitez. Na‰el sem te kakor

cekin na cesti. Ob pravem ãasu namreã.Drugaãe pa cekina nisi vreden.

JO·T Poberi se. Da te ne zabodem, gnus.ARON Ne bo‰ zabodel, vitez. Ako me zabode‰,

odsekajo tebi desno roko in potem ‰eglavo vzamejo. Tak‰ne so zdaj postave.

JO·T vleãe meã: Izpred oãi. âe ne, po tebi je.ARON kaÏe pismo: Pozna‰ peãate? Jaz sem od

kraljice. Kraljiãin odposlanec. To ti vza-me sapo, vitez.

JO·T Kje si prisleparil te peãate? âemu?


125

ARON Njena majestat kraljica po‰ilja to pismotebi.

JO·T Daj, izroãi ga.ARON Natanãno po ukazu majestata. Najprej ti

naj ustmeno sporoãim, kaj hoãe, potemto pismo. Za potrdilo.

JO·T Sicer je neverjetno, da bi kraljica govori-la s tak‰nim gnusem, vendar peãati sopravi. Stopi malo dalje — jaz poslu‰am.

ARON Njen majestat Ïeli loviti lov.JO·T Kdaj in kje?ARON Krog Ostrovca, na Ostrovcu in v Ostrov-

cu. Tam bo divjaãina, visoka, plemenita.JO·T Na Ostrovcu so plahi zajci. âe po‰ljejo ‰e

tebe tja, bo eden veã.ARON Na Ostrovcu — v obokanem prostoru —

spodaj — mora stati ‰iroka kad. Tako‰iroka, da lahko zajãek izproÏi noge vnjej. Globoka — po preudarku.

JO·T Kad? Za koga?ARON Za novega gosta. Kraljica hoãe, da bi se

novi gost okopal in ãist in sveÏ prilezelna drugi svet.

JO·T Ti — ti — tiii?ARON Ne jaz. Ti!


126

JO·T Imel sem sanje, da sem segal v globokovodo — brez dna. Potem mi je ovila gla-vo svinãena tema. Aronu. Torej jaz bimoral?

ARON Ti bistra pamet! Uganil si.JO·T V tem letnem ãasu gavran zgodaj obleta-

va Ostrovec in goro Krvavico. Kad morabiti? In je to ukazal Herman?

ARON Kraljica si je izprosila Veroniko za svojema‰ãevanje. Kad mora biti. Je po stari‰egi, da gre tak‰na v vodo. Kraljica je iz-brala tebe in Heriãa. To je naroãilo. Kakopa se zasuãeta, hm, sama glejta. Malo povodi burkati, malo s prsti stisniti . . . Jazmislim, da ne bo brez tega.

JO·T Zares, kraljevski lov. Samo Ïenska glavaje mogla zasnovati tak naklep. Ti prej-me‰ paã nagrado za to zaupno sluÏbo.Daj pismo ‰e.

ARON Jaz bom v ãasti postavljen. V spremstvumajestata pojdem v Budim zlate ‰tet.

JO·T prebral je pismo: Ne pojde‰ v Budim. Tuje pisano: »Na Ostrovec nevarnega lis-tárja.« Na Ostrovcu bo‰ mi‰i in podgane‰tel.

ARON Moj Bog, praviãni, kako pa to?


127

JO·T Po nalogu kraljice — pade tudi tvoja gla-va. Jo‰t zgrabi Arona.

Zavesa


128

PETO DEJANJEDvori‰ãe na gradu Ostrovcu. Zadaj grad z

balkonom. Podveãer. Iz jeãe se sli‰ijo zamolkliklici. Jetniãarka ustavi nemega hlapca, ki nosi

vedrico.

1. PRIZOR

Jetniãarka in nemi hlapec.

JETNIâARKA Ni treba vode veã. Kad je polna za kopa-nje. Zdaj poglej k Aronu. Ta judek vpijekakor sraka. Ne da miru ves boÏji dan.Po stenah tolãe in po durih praska. Po-glej, poglej. Ko si pogledal k Ïidu, se po-stavi tam pri vratih in poslu‰aj. In pridimi povedat, ãim zasli‰i‰ rog. Gospo Ve-roniko moramo okopati, preden pridejokraljevski lovci.Pride Heriã.


129

2. PRIZOR

Heriã, jetniãarka in nemi hlapec.

HERIâ Kje je jetniãar?JETNIâARKA Moj moÏ? Ga ni doma. Krog Ostrovca

lovijo danes gospodu velik lov in so pri-tegnili tudi njega. Sama sem.

HERIâ Kljuãe ima‰?JETNIâARKA Zakaj bi jih ne imela?HERIâ Kljuãe od tam, kjer je na‰ Aron, tiste

ima‰?JETNIâARKA Îe vem. Moj moÏ mi je naroãil, da pride-

te in da vam kljuãe izroãim in Arona. Tuso kljuãi.

HERIâ Ne, sama ga pripelji.Nemi hlapec se razburja in dela znamenja.

HERIâ Kaj ta ne zna govoriti?JETNIâARKA V tur‰ki vojski so mu jezik odrezali. Sli‰i

pa dobro in besedo razume. Kaj je? Nemihlapec kaÏe na zid. A, Ïe vem. Kaplan jepri‰el. Ná kljuãe in pripelji Arona. Nemihlapec odide. Ga vidite tam gori?

HERIâ ârno obleãen moÏ. Nemara res duhov-nik?


130

JETNIâARKA Seveda je duhovnik. Kaplan Eneja Silvijje. Odkar imamo tu na Ostrovcu zaprtogospo Veroniko, prihaja vsako jutro invsak veãer in ji zapoje latinsko pesem.Bo‰njaki so ga Ïe pretepli, on pa se nestra‰i in prihaja. Razcapan je in umazan.Brade ne brije. Sli‰ite? Îe poje.

GLAS ENEJA SILVIJA z obzidja: Salve mundi domina,coelorum regina.Ave Maria.

HERIâ Zdaj je prilezel ãisto na zid. Res, EnejaSilvij je. Kakor blazen.

JETNIâARKA Blazen pa ni. Pravijo, da se je hudo za-meril kraljici, ker je zagovarjal gospo Ve-roniko. Ob sluÏbo je. Klati se okrog Ost-rovca in ma‰e ne bere. Sli‰ite?

GLAS ENEJA SILVIJA z obzidja: Salve virgo virginum,stella matutina.Ave Maria.

HERIâ zase: Eneja Silvij! Tudi ti si Ïrtev njenestra‰ne lepote. BeÏi, beÏi, da ne bo‰ zaprião njenega Ïalostnega konca.

JETNIâARKA Zakliãite mu, naj gre. Ako ga zasaãijoBo‰njaki, po njem bo zopet. Zakliãitemu, zakliãite.

HERIâ Kako bi?


131

JETNIâARKA Na glas zakliãite. Znamenje mu dajte.HERIâ Duhovnik iz Siene! BeÏi, duhovnik.JETNIâARKA Razumel je in odhaja. Je Ïe z zidu, je Ïe

na drugi strani. Hvala Bogu. Saj jutri nepride veã.

HERIâ Kako ti ve‰, da ne pride veã?JETNIâARKA Ali ‰e ne veste? Vse se je zasukalo na do-

bro. Gospa Veronika bo prosta in danesÏe bo v milosti pri vseh. Kopel sem ji Ïepripravila. To bo vesela, uboÏica. Osemdni jo imamo Ïe tu na Ostrovcu zaprtoin ukaz je bil, da ji ne damo ne jesti in nepiti. Umrla bi bila, da ji nismo na skrivajpostregli. Gospod Herman je trd kot ka-men, kraljica pa se je usmilila Veronikein zapovedala, da jo moramo danes sko-pati in v bela oblaãila obleãi in na lovskopojedino pripeljati.

HERIâ Da, da, ta lovska pojedina.JETNIâARKA Zakaj ne? Saj je Veronika gospa in Ïena

mladega gospoda. O, velika gospa je. Alimislite, da ne bo znala sedeti med gos-podo? V daljavi lovski rog. O, Ïe prihaja-jo. Zdaj moram po gospo Veroniko.

HERIâ Ne, ne hiti. ·e prezgodaj bo zvedela.


132

JETNIâARKA Ali ste vi pametni! Prostost ji nosim, papravite, da je prezgodaj. Zavriskala bood veselja. Nemi hlapec pride z AronomSalobirjem. Tu imate Arona. Ni niã kajprida gost. Le vzemite ga. Tudi tega bibilo dobro skopati. Ti, mutec, stopi zamenoj.Lovski rog v daljavi. Jetniãarka in Nemihlapec odideta.

3. PRIZOR

Heriã in Aron Salobir.

HERIâ Kako je, Aron? Si pripravljen?ARON Tako je, kakor drugi hoãejo. Pripravljen

pa sem korenito. Brez kruha ni napuha,brez peze pa jeze ne.

HERIâ Torej, kar naprej. Naravnost na vrata.ARON Kam?HERIâ Zve‰ med potjo in tam, kamor mora‰.ARON Îitek, p‰eniãka, kolaãek sladki! Povej,

kam moram, kam?HERIâ Stopaj in ne vpra‰aj.


133

ARON ârno steno mi stavi‰ pred oãi. Ako mepelje‰ v smrt, povej resnico. Smrti me nistrah.

HERIâ Ne zadrÏuj. Sit sem Ïe te rabeljske sluÏ-be. Stopaj.

ARON Toda kam?HERIâ Peljem te Bo‰njakom, ki te zveãer popa-

dejo in v temnem gozdu . . .ARON Zadavijo. To bo, kakor kmetiã, ki da za-

nesti odvi‰no maãko v gozd. Ne, vitezHeriã, ni ‰e meni sojeno umreti. RogbliÏe.

HERIâ Lovci se vraãajo. Ti mora‰ pasti, predenpade mrak.

ARON Trenutek dragocen. Odkupim se.HERIâ Zlato preziram. Stopaj.ARON Odkupim se s tvojo du‰o.HERIâ Ne blebetaj in stopaj.ARON Ukazano ti je, da si oskruni‰ roke s krv-

jo Veronike. Ali bo‰ to storil? Kristjan sivendar!

HERIâ Kristjan sem.ARON âe mene izroãi‰ Bo‰njakom in po‰lje‰ v

smrt, bo‰ zadavil potem tudi slabo Ïen-sko in postal zloãinec. Zloãinci imajoprednike in vnuke . . . âe mene izpusti‰,


134

ti jamãim, da ne bo‰ davil Veroniko . . .Izpusti me! Rog. Na gradu Ïubor vraãa-joãih se lovcev. Okna se razsvetijo. Na bal-kon pride Jo‰t Sote‰ki.

JO·T na balkonu: Heriã, Heriã! Kje si? Jo‰t odi-de.

ARON Ne obremenjaj si vesti. Kristjan si. Izpu-sti me.

HERIâ razveÏe Arona: Izgini!Aron Salobir pobegne. Heriã postoji zami‰-ljen in odide. Na balkon prideta Herman inkraljica Barbara.


135

4. PRIZOR

Herman in kraljica Barbara.

HERMAN Ne toÏi, draga moja hãerka. Omamil teje na‰ ãisti gorski zrak in lov te je utrudil.To mine, ko zveãer zasije‰ v Celju predposlanci kralja Tvrtka. Bodi mi vedra.Jasna bodi in pokaÏi, da nisi le kraljicapo dolÏnosti.

BARBARA O, dragi oãe, oprosti me nocoj dolÏnosti.Raztresena sem. Vse drugje so mojemisli.

HERMAN Poslanstvo kralja Tvrtka nas ãaka v Celju.Nocoj udarimo peãate na pergament, kidvigne Celje in na‰ rod k vrhuncem sve-tovne zgodovine. Ta veliki trenutek najgre mimo tebe?

BARBARA Ah, mimo misli in srca! Vsa ãast in slavami je prazna pena, dokler divja v temsrcu strast po ma‰ãevanju. On me je pre-zrl, tvoj mladi kapelan, in zdaj se klatibrez dostojanstva tod okoli, kjer slutinjo. PoniÏana, razÏaljena sem, oãe.

HERMAN Malenkosti. Ukaz sem dal. Enejo SilvijapoÏenejo ãez mejo.


136

BARBARA In njo, Veroniko?HERMAN Izroãil sem ti jo Ïe. Vem tudi, kak‰no

kopel ji pripravlja‰ danes.BARBARA Ti odobrava‰ mojo kopel?HERMAN RazÏalila je tvoj kraljevski majestat.BARBARA Da, smrtno me je Ïalila. In vendar, kako

naj opraviãim? Kako naj odvalim z vestiposlednji kamen?

HERMAN To opravi‰ sama. Vsak mora sam . . .Bog je na strani svetlih!

BARBARA Povej, kako? In vedra bom in jasna.HERMAN Îivljenje je borba s kaosom. Kdor vlada,

je v borbi s kaosom in v borbi z mrakomni vesti.

BARBARA O, ti veliki moÏ.HERMAN Storjeno — ne bom grajal.

Kraljica Barbara se zasmeje divje. Oba odi-deta. Prideta Veronika in jetniãarka.


137

5. PRIZOR

Veronika in jetniãarka.

VERONIKA Od kod ta smeh? Tako pre‰eren in gro-zen je ta Ïenski smeh.

JETNIâARKA Veseli lovci sedajo za mizo. Kmalu bostemed njimi tu vi, gospa.

VERONIKA Ti dobra Ïena, povej ‰e enkrat, kdo ti jeukazal, da me vodi‰ v kopel?

JETNIâARKA Meni — nihãe. Naroãili so le mojemumoÏu, moj moÏ pa meni, preden je od‰elna lov.

VERONIKA Priti bi morali vsi, ãe mi je odpu‰ãeno.JETNIâARKA Saj pridejo. Ko se okopate, vas obleãem

v bela oblaãila — in potem pridejo vsi kvam, gospa.

VERONIKA Je on med lovci? Ali si videla gospodaFriderika?

JETNIâARKA âe je med njimi mladi gospod, ne vem.Nisem ga videla. Mislim pa, da je.

VERONIKA Meni je v du‰i tesno. On bi moral bitiprvi tukaj, on ne bi ãakal, da mine mojakopel.

JETNIâARKA Nikar, gospa, nikar. Nikar si delati skrbi.Saj veste, kak‰ni so gospoda. Na lovu


138

skupaj, za mizo skupaj. ·e v grob skupajleÏejo.

VERONIKA Zakaj si rekla: Grob?JETNIâARKA Za Boga svetega! Tako sem rekla, da ‰e v

grob gospoda skupaj leÏejo. Kaj je to hu-dega? Obãutljivi ste, gospa. Veliko stetrpeli po nedolÏnem, zato ste pla‰ni.

VERONIKA Meni je tesno od tistega smeha. Kakorda kroÏi ãrni vran nad mojo glavo.

JETNIâARKA Slabi ste, zato te misli, gospa. Te misli sokakor netopirji, ki ‰vigajo krog glave, paniã ne storijo. Bojimo se jih pa le. Karstopite naprej in v kopel. Na gradu god-ba.

VERONIKA Med lovci je tudi kraljica. Kaj ne, daje?JETNIâARKA Rekla sem Ïe, da je. Zato, da vas pove-

liãajo, je pri‰la sama kraljica. Veselite se.Roke si podaste z vsemi, objamete se inpoljubite. Posadijo vas na sred mize medkraljico in mladega gospoda. ·e mraãno-gledi Herman se nasmehne in vas po-zdravi z napitnico. âaka vas velika sreãa,gospa. In ko bodete v ãasteh, vas prosim,spomnite se vãasi tudi mene. Prva semvam naznanila prostost.


139

VERONIKA Pojdiva. O, da bi s to kopeljo izmila ssebe vso grenko preteklost in se povrni-la v njegov objem presreãna, kakor sembila, ko sem mu prviã rekla, da ga ljubim.

JETNIâARKA Vse bo tako. Le brez strahu, gospa. Vero-nika in jetniãarka odideta.Prideta Jo‰t Sote‰ki in Heriã. Mrak.

6. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki, Heriã, jetniãarka.

JO·T Ne sli‰i‰? Zapljuskala je voda. Zdaj jeãas. Muditi se ne smeva, tudi trenutkane.

HERIâ Ne, jaz ne morem. Ubijati je greh.JO·T Naenkrat ne? MevÏa. Posekam te s tem

meãem.HERIâ Jaz se bom branil. To mi je dolÏnost. Za-

vratno pa ne bom ubijal.JO·T Zakujemo te v Ïivi grob. —HERIâ âlovek je vreden veã kot voda, zrak in

solnce. Ne bom ubijal.JO·T Ukaz je tak, ti mora‰.

Jetniãarka pride iz kopalnice.


140

JETNIâARKA Pst! Pst! Le mir! Tu notri se kopa gospaVeronika in hoãe mir. Gospoda, porav-najta svoj prepir drugje. Ona je nemirna,vsak ‰um jo pla‰i. — Zdaj grem po obla-ãila. Oh, kako bo krasna v belem oblaãi-lu.Jetniãarka odide.

JO·T Ti noãe‰?HERIâ Kristjan sem.JO·T To plaãa‰ s svojo glavo.

Jo‰t plane v kopalnico. Heriã postoji.VERONIKA znotraj: Kdo si? Pomoã!HERIâ O, groza, groza! Zdaj hitro stran ãez celj-

ske meje.Heriã zbeÏi. Pljuskanje vode v kopalnici.Ti‰ina. Jo‰t Sote‰ki pride.


141

7. PRIZOR

Jo‰t Sote‰ki sam, potem jetniãarka in nemi hlapec.

JO·T Kako je teÏka ta moja roka zdaj. Prstovne skrãim veã. Jaz sem zadavil Ïensko.Kako je trepetalo belo telo. Njene ‰irokoodprte oãi me gledajo iz vode. Zaobrni-le so se nazaj in svet se je zasukal. Heriã,Heriã . . . Kam zdaj? Kam zdaj? Zvestioproda Jo‰t, kam zdaj? Na vojski pod‰ãitom Hermana sem klal ljudi kot ovce.In — niã. Tu pa je nekaj, kar ni prav. Sa-mo za las ni prav. Za tenek las. Na njemvisim navzdol in teÏka roka ta me vleãev brezno.Prideta Jetniãarka z oblaãilom in nemi hla-pec.

JETNIâARKA Ti postoj tu, dokler se ni oblekla. More-biti ji bode‰ na pomoã. Po kopanju boslaba. Jetniãarka odide.

JO·T Hahaha! Po kopanju bo slaba? Po kopa-nju bo moãna, silna, da pojde vse za njo.Ta roka je Ïe ohromela in kmalu najusahne volja, ki mi je velela davit beliÏenski vrat. Tudi jaz sem hotel. To je tisti


142

tenki las. O, Herman, Herman, po kopa-nju je moãna. Od nje se jamejo drobititvoje meje.

JETNIâARKA znotraj: Joj! Utonila je, utonila. Pride. Go-spa Veronika je utonila. Mrtva je. Odidena grad in kriãi. Veronika je mrtva. Mrt-va je Veronika.

JO·T Mrtva je. Zdaj bodi — zob za zob. Îiv-ljenje moje, nagni se, Ïivljenje moje, pa-di. Jo‰t odide. Nemi hlapec gre v kopalnicoin prinese zavito truplo Veronike. Na gradunemir in beganje ljudi. Pride Herman sspremstvom.


143

8. PRIZOR

Herman in trije dvorjani.

HERMAN Posvetite v obraz nesreãnici. Da, to jeona, nesojena druÏica mojega nepokor-nega sina. Zdaj so utihnila za veãno nje-na usta. Preglasno so ponavljala, kar nibilo mogoãe. Tako se iz svetovja zvezdutrga drobna zvezda in se utrne v brez-no, zakaj v sijaju njenih veãjih sester nibilo za njo prostora. Jaz te obÏalujemmrtvo, Veronika. Za Ïiva nisi me hotelain nisi mogla me ubogati, jaz pa ti nisemsmel slediti s ‰iroke ceste na ozek kolo-sek. Pokliãite mi patra Melhijorja, da jopokoplje na posveãenem groblju v Bras-lovãah. Tudi naj stopi kdo nemudomado Friderika v celjski stolp in mu obzir-no z odla‰anjem resnice in po kapljahnapové to stra‰no zanj novico. Moj zves-ti Jo‰t, stori mi to!

PRVI DVORJAN Kje si, Jo‰t Sote‰ki?Pride drugi dvorjan.

DRUGI DVORJAN Ne kliãite, ker ga ne dokliãete. Jo‰ta niveã med Ïivimi.


144

PRVI DVORJAN Recite, kaj se je zgodilo?DRUGI DVORJAN Ko sem hitim pod vrtnim drevjem, zade-

nem v mraku ob viseãe truplo. Pogledambolje: glejte, to je Jo‰tov poãrneli obraz— in ob truplu — v pest skrãena desnica.

HERMAN Sem vedel, da se zlomis, Jo‰t. Tik za tvo-jo Ïrtvijo je tudi tebe v snop povezala le-dena Ïanjica. Bil si mi dober sluga, hva-la ti. Prepeljite ga v njegov rodni kraj. Ak Frideriku stopim sam.Rog. Pride Tretji dvorjan.

TRETJI DVORJAN Po‰ilja me kraljica, ãe‰ da ne utegne ãa-kati. Nenadoma je zapovedala sedlatikonje in zdaj je oddirjala s spremstvomproti Ogrom.

HERMAN Îenske imajo Ïivce. Îal, da ne bo kralji-ce, ko seÏemo nocoj po kroni. Sedlajtekonje tudi nam. Ti, mutec, stoj pri njejna straÏi, dokler ne pridejo pogrebci. Ami se dvignemo iz mraãnih teh prosto-rov v Ïivljenje. V tem velikem prepiru zusodo smo ohranili jasno misel.Herman s spremstvom odide. Nemi hlapecboÏa Veroniko po laseh. Meseãina. EnejaSilvij pride in zaãne mrmraje moliti krajmrliãa. Za njim pride Aron Salobir.


145

9. PRIZOR

Eneja Silvij in Aron Salobir.

ARON Eneja Silvij . . . Duhovnik iz Siene . . .ENEJA SILVIJ moli: — — »in v grehih me je spoãela

mati moja« . . .ARON Zlo in dobro sta si odslej zaveznika, da

se ohrani dobro. Bog je ravnovesje.ENEJA SILVIJ Bog je ãujeã!

Eneja Silvij in Aron Salobir si podasta rokepreko trupla Veronike.

Zavesa


146

www.omnibus.se/beseda

ISBN 91-7301-266-1

Documents

Anton Novaãan Herman Celjskishrani.si/files/antonnovaco0kp.pdf · HERMAN CELJSKI BESeDA 3 OSEBE Herman II. Celjski. Friderik Herman mlaj‰i otroci Hermana II. Barbara, kraljica