LETO XXI. — številka 21

Ustauovi'elji: občinske konlerencc Wfc Jesenice, Kranj, Radovljica, *kot,i Loka in Tržič. — Izdaja časo­pisno podjetja Gorenjski tisk Kranj,

redakcijo cdgovoren Albin Učakar

KRANJ — sobota, 16. 3. !968

Ceid 40 par ali 40 starih dinarjev Lisi .zhaja od oktobra 194/ kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednilu Ud t. januarja 1960 trikrat tedensko«' Od 1 januarja 1964 kot poltednik,

sicer ob s r e d a h in s o b o t . i b

£Jr_A S U O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Konec meseca bo seja skup­ščine r e p u b l i š k e skupnos t i 6otialnega zavarovanja. K o je pred k ra tk im i zv r šn i o d -tor skupšč ine r e p u b l i š k e skupnosti socialnega zavaro­vanja razpravljal o v i š i n i po­kojnin v republ ik i , je spre je l predlog, naj b i se poko j n me v Sloveniji p o v e č a l e za Ifi odstotka. Z a to l iko so se n a m -t G č v naš i r epub l ik i l a n i po­večali ž iv l j en j sk i s t r o š k i v Primerjavi z le tom poprej . Razen tega so tud i predlagal i , n a J U se za enak odstotek Povečal na jn iž j i m e j n i zne-s c & za pokojnine, tako da b i znašal 39.800 s tar ih dinarjev.

C ( 1 bo s k u p š č i n a osvo j i l a

- v

P o k o j n i n e v e č j e z a 7,8 o d s t o t k a ? t a k š e n predlog, r a č u n a j o , da bo s lužba oprav i la vsa po­t rebna dela do srede apnja , tako da bedo upokojenci m a ­ja deb i l i že novo pokojnino. Razrm tega tudi predvidevajo, da bedo upokojenci z majsko pokojnino dobi l i i z p l a č a n o tu ­di r az l iko od januarja naprej.

Predlog za p o v e č a n j e po­ko jn in se n a n a š a na vse upo­kojence (starostne, d r u ž i n s k e , inval idske) . Predvideno je, da bo p o v e č a n tudi dodatek za p o m o č in p o s t r e ž b o de lovnih inva l idov (znašal naj b i 30 t isoč S din) in dodatek za po­m o č in p o s t r e ž b o zavarovan­cev, k i so slepi 18.000 S d in ) .

Č e p r a v kaže , da se bodo

pokojnine v S loven i j i pove­ča le , pa ostaja v p r a š a n j e o usk lad i tv i pokojn in še naprej odprto. Zvezna zakonodaja n a m r e č določa , da se ob po­v e č a n j u pokojn in morajo te p o v e č a t i za enak odstotek. Vendar pa samoupravni orga­n i socialnega zavarovanja v S loven i j i opozarjajo, da t a k š ­no usklajanje pokojn in z ž iv ­l j en j sk imi s t r o š k i n i povsem p r a v i č n o . Znesk i p r i sedanjih v i sok ih pokojninah se bodo n a m r e č p o v e č a l i bol j , kot p r i n iž j ih pokojninah. Tako pa postaja razpon med n a j n i ž j i ­m i i n n a j v i š j i m i pokojn inami vse več j i .

A. Z.

N a Bledu (v i e l e č a h ) bo do konca leta zgrajen nov hotel A kategorije — Foto F. Perdan

Tretja seja o b č i n s k e konference SZDL Škof ja Loka

V Š k o f j i L o k i r e f e r e n d u m 2 1 . a p r i l a

Janez Talar, novi predsednik SZDL

S Z D L r a , Č l Q s U e konference

: I H PCVT 9 1 1 0 konkret-"vedbl

na referendum ? r a d n t n L , s a n y>Pr ispevka z.1

\ ? ' «PrUaV I O Š k i 0 b Č W ' k l

J e v n e ' e n , » s . da bodo kra-*° * dr u ?K , 2 a c l J e SZDL skup družb A p o l i t i č n i m i or

ganizacijami na terenih or­ganizirale od 23. marca do 3. aprila sestanke, na kate­rih bodo govorili o pomemb­nosti In nujnosti uvedbe sa­moprispevka. Teh sestankov se bodo udeleži l i tudi člani pol i t ičnega štaba, za katere bodo organizirali 22. marca poseben seminar.

Udeleženci današnje seje so govorili še o odnosu krajev­na skupnost — krajevna or­ganizacija SZDL, na koncu pa izvolili novega predsedni­ka obč inske konference SZDL Janeza Talarja, dosedanjega direktorja Delavske univerze v škof j i Loki.

m KRANJ

R

A

Z

S

T

A

V

A

R a z s t a v a i n p r o d a j a

p o h i š t v a

V DELAVSKEM DOMU V KRANJU Dd 16. —31. m a r c a 1968

V a b i m o vas na ogled p rvovrs tn ih izdelkov tovarn p o h i š t v a :

M E B L O — Nova G o r i c a B R E S T — Cerkn ica K R A S O P R E M A — Dutovl je M A R L E S — M a r i b o r S T I L — K o p e r J A V O R — P i v k a P O H I Š T V E N A I N D U S T R I J A — Id r i j a in drugih .

B O G A T A I Z B I R A spalnic, dnevnih sob, ku­hinjske opreme, kavčev , foteljev, s tolov, kot­n ih k l o p i , obe t a ln ih sten, k u h i n j s k i h miz i n d iuge stanovanjske opreme.

P O T R O Š N I Š K A P O S O I I L A B R E Z P O R O K O V B R E Z P L A Č N A M O N T A 2 A D O S T A V A N A D O M K O N K U R E N Č N E C E N E

Za obisk sc p r i p o r o č a poslovalnica D E K O R

M O * E M O * E M O * E M O * E M O * E M O * E M O * E M O

* lil O *

ui < O Ul' < O 5 ul •< O 2 ui •K O 2 ui < O 2 ui O 2 ui < O

|dobri|

i g o s p o d i n j i z a d o š č a

S e n s a m p o g l e d . . . . da sc odloči za nakup posode SPECIAL! Nerjaveči rob. brušeno dno, debela pločevina in kvaliteten emajl so kvalitete, ki odpirajo vrata posodi SPECIAL v vsako dobro gospodinjstvo.

Ui -K O 2 ui * O 2 ui * O 2 ui

O 2 ul

O 2 Ui

O 2 + E M O * E M O * E M O * E M O * E M O * E M O * E M O * U I

V K R A N J U IJV S K O F J I L O K I D E L A V S K I DOM K R A N J

od 13. do 22. aprila TELOVADNICA GIMNAZIJE ŠK. L O K A

od 1. do 12. aprila

* A Z

S T A S T A V A I N P R O D A J A

N O V A N J S K E O P R E M E

spalnice dnevne sobe

kuhinjsko p o h i š t v o

Jogi vzmetnice o troške sobe

kavči in polkavč i ležišča

preproge zavese ostalo dekorativno blago hladilniki pralni stroji

..................................

G L A S * 2. S T R A N N O T R A N J A P O L I T I K A S O B O T A — 16. marca

Vs:m naj odgovorim z dejstvi (Nadaljevanje izzvane po­

l emike ob č l a n k u »O dvorez­nos t i neke po l i t ike in še mar­sikaj«)

1. P rob lemat ika »bolj a l i manj vrednotenih šol«

Dokaz i o neenaki sk rb i or­ganov d r u ž b e za s t rokovno š o l s t v o :

a) F inanci ran je strokovnega šo l s tva , k i je že t o l i ko let p r o b l e m a t i č n o , še vedno n i urejeno. Naravnost absurdno je, da ta problem n i r e š l j i v ravno p r i šo lah , k i p r ip rav ­l ja jo kader za neposredno delo v pro izvodnj i , k je r na­staja nova vrednost, od k a ­tere vs i ž i v imo .

Osnovna d o l ž n o s t vsake d r u ž b e je, da sk rb i za nemo­teno reprodukci jo s t rokovno usposobljenih proizvaja lcev.

b) Se vedno niso s strani d r u ž b e predpisane norme, k i b i j i h morale izpoln jeva t i s trokovne šole, da b i l ahko bi le ver i f ic i rane. V e r i f i k a c i j a pa pomeni j avno pr iznanje , da šola more izvaja t i vse­stransko kval i te ten pouk. Z a l pa so materialne m o ž n o s t i z a izpolnjevanje t ak ih zahtev i z le ta v leto s l abše . Doslej še nobena teh šol n i m a takega d r u ž b e n e g a pr iznanja . P r a v strokovne žo le bi mora le ime t i n a j s o d o b n e j š e naprave l n uč i la , č e bi naj mlade de­lavce res p r ip rav l ja le za bo­d o č o moderno proizvodnjo.

c) Strokovne šole še vedno n imajo ure jenih i n p r edp i ­san ih p redmetn ikov ter uč­n i h n a č r t o v . Tako l ahko de la vsaka šo la po svoje, č e p r a v s p o š t e n i m namenom. T o sta­nje o m o g o č a deviaci je in sa ­movol jo . •

d) N i r e p u b l i š k e i zobraže ­valne inst i tuci je , katere na lo­ga b i b i l a , da n a č r t n o p r i ­p rav l j a uč i t e l j e za t e o r e t i č e n i n p r a k t i č e n pouk na stro­k o v n i h šo lah . T u je potem vzrok pogoste p e d a g o š k e z a ­nemarjenosti , k i j o s r e č u j e ­mo na p o d r o č j u s trokovnega i z o b r a ž e v a n j a .

e) R e p u b l i š k e spec ia l i z i ra ­ne p r o s v e t n o - p e d a g o š k e s l u ž ­be zelo redko a l i pa sploh ne obiskujejo s t rokovnih šol, č e p r a v s i uč i te l j i na teh z a ­vod ih žel i jo nasvetov za uč in­k o v i t e j š e i n bo l j še u č n o -vzgojno delo.

f) V r e p u b l i k i n i z a d o l ž e n n i h č e , d a b i spreml ja l i n znanstveno p r e u č e v a l proble­mat iko strokovnega šo l s tva . N i m a m o n i t i ene specialne metodike za pouk strokov­n i h predmetov.

g) Pok l i cne šole se morajo v praks i še vedno bor i t i za priznanje, da so te tudi s red­nje šole .

A l i l ahko trdimo, da d r u ž b a v enak i m e r i sk rb i z a vse v r ­ste šo l ?

2. P r o b l e m i p o k l i c n i h šol:

N a zavodu, k jer delam, s i vsako leto žo l imo, d a bi do­bili v pok l i cno šolo č i m v e č u č e n c e v z boljš im uspehom. To pa nam ne uspe. V p i s v šolo s p r a k t i č n i m poukom do­s e ž e m o še le , ko so že druge »bolj p r i v l ačne« šo le opravi le svojo selekci jo. T a k o imamo letos v p r v i h l e t n ik ih 50 % u č e n c e v , ki so konča l i osnov­no šo lo komaj z zadostnim uspehom. A l i ne potrebuje moderna proizvodnja vedno

N a podlagi čl . 24 Temeljnega zakona o o rganizac i j i i n f inanc i ran ju socialnega zavarovanja (Ur. l i s t S F R J š t . 24/65 , 57/65 , 29/66, 52/66, 12/67 i n 54/67), je s k u p š č i n a komuna lne skupnos t i zdravstvenega zavarovanja kme­tov K r a n j , na svo j i seji dne 26. 2. 1968 sprejela

S K L E P o izvolitvi č lanov s k u p š č i n e komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja

kmetov Kranj

Zavarovanci-kmetje , bodo i zvo l i l i po enega č l a n a v s k u p š č i n o komunalne skupnos t i zdravstvenega zavaro­vanja kmetov K r a n j v nas lednj ih v o l i l n i h enotah: Šenčur , Kranj, Gorenja vas, č e š n j i c a (Se l ška dolina), Trata pri Šk. L o k i , Jesenice, Bled.

I I . P rav ico v o l i t i imajo vs i zavarovanci-kmetje, tavezan-

ci p r i spevka za zdravstveno zavarovanje kmetov. D a t u m vol i tev po v o l i l n i h enotah bo pripravila in

objav i la vo l i lna komis i j a .

I I I . V o l i t v e v s k u p š č i n o mora jo b i t i izvedene najpozneje

do 31.3.1968.

Š t ev i lka : 01/2/10-655/1 K r a n j , dne 26. 2. 1968

S k u p š č i n a komuna lne skupnos t i zdravstvenega zavarovanja kmetov, K r a n j Predsednik Ivan O m a n 1. r .

bolj sposobnih l j u d i — p o k l i c ­n i h delavcev? Vse premalo vrednot imo s t rokovno prak­t i č n a znanja. Ze vsa leta sem npr . ne moremo dobi t i u č e n ­cev za m e t a l u r š k e pokl ice .

N i m a m o malo u č e n c e v , k i izhajajo i z d r u ž i n , kjer me­s e č n i dohodek z n a š a okrog 40.000 S d in . Ne morem s i predstavljat i , k a k o shajajo s tem denarjem. Ver je tno so v e č a l i manj podobni p r i m e ­r i tudi drugje. T o stanje po ­stane še bolj p r o b l e m a t i č n o , ko nekatera podjetja tudi n a k ran j skem p o d r o č j u u k i n j a ­jo nagrade u č e n c e m . P r i tem pa se ne zgane M a r i j a n M u -rovec, da b i protest iral v i m e ­nu prizadete mladine.

3. Posamezni p r imer i d ruž ­bene nepri lagojenosti m l a ­dine.

Iz kater ih vrst šole je na j ­v e č u č e n c e v , k i zaide na stran pota. l ahko zveste le p r i socia lnih delavcih na ob­č i n a h , p r i sodnikih za pre-k u š k e in p r i O k r c ž n e m sod i ­šču. K o n k r e t n i h podatkov n i ­mam pravice objavi t i . Z a l pa d rž i v č l a n k u navedena s p l o š ­na ugotovitev.

4. In k a k š n i smo že do mla­d ih absolventov v konkre tn i praks i?

Z a i lustraci jo naj navedem naslednji p r imer :

10. januarja 1968 sem se pogovarjal v K r a n j u s p red­sednikom šo l ske skupnost i u č e n c e v v Š o l s k e m centru za blagovni promet. Ta fant je znan kot izredno akt iven, z a ­veden mladinec i n pož r tvo ­va len planinec. K r a n j č a n i ga gotovo poznajo. Tiste d n i je 6tal pred z a k l j u č n i m izp i tom. Spodbudi t i sem ga hotel z besedami: » K m a l u bo še ta v e l i k a sk rb za tabo«. O d v r n i l je: »Se bolj me sk rb i , kje se bom zapos l i l . D o m a i m a m mamo. Podjetje, k jer 6em se t r i le ta uč i l i n dela l , me je obvestilo, da je delovno me­sto, na katerega sem se že med ukom usmerja 1 , uk in je ­no. Doslej sem b i l dober, se­daj pa me ne potrebujejo več . Ed ina s r e č a , da me bodo po­k l i c a l i k vo jakom,« je zagre­njeno in resignirano zak l j uč i l svojo izpoved. Komen ta r n i potreben.

Obsojam pa vse samovol j ­ne, z lonamerne in tendenci­ozne interpretacije i n i z k r i v ­ljanje m o i i h navedb.

Lorenčič Branimir

K a j p o m e n i j o z a nas d e ž e l e v r a z v o j u ?

Ravno t a k š n o stanje v nek* skih dr-V vseh az i j sk ih i n a f r i šk ih

d r ž a v a h , k i j i h je ob iska la n a š a delegacija pod vods tvom t o v a r i š a T i t a , se v zadnjem č a s u kaže m o č a n po l i t i čn i i n ekonomsk i p r i t i sk Z d r u ž e n i h d r ž a v Amer ike . A m e r i k a si v teh d r ž a v a h namerno prizade­va , da b i dobi la p rvo mesto. To pa j i m t u d i dokaj dobro uspeva, saj so Z D A zaradi premajhnega sodelovanja ozi­r o m a vlaganja kapi ta la d r ž a v soc ia l i s t i čnega sveta in d r ž a v v razvoju ve l ikokra t edine, k i l ahko ponudi jo nerazvi t im d e ž e l a m Af r ike in Azije mož­nost gospodarskega in social­nega napredka.

T a k š n e po l i t ike Z d r u ž e n i h d r ž a v A m e r i k e n a j b r ž n i tež­ko razumet i . N j i h o v glavni ci l j je onemogoč i t i razvoj , po ­l i t i čno m o č in po l i t i ko neve­zanosti , za katero si med dru­g imi nenehno pr izadeva n a š a d r ž a v a . Razen tega p a ameri­ški kap i ta l zadnje ča se v teh d r ž a v a h i zpodr iva tud i kapi ­ta l nekater ih zahodnoevrop­sk ih d r ž a v . Znano je n a m r e č , da se V e l i k a ' B r i t a n i j a kot t rad ic ionalna s i la u m i k a iz svoj ih nekdanj ih usmerjanj na evropski trg.

Dežele v razvoju , k i j i h je ob i ska l tudi t o v a r i š T i t o (Af­ganistan, Pakis tan , Ind i j a , K a m b o d ž a , E t i o p i j a , Z A R ) , se zavedajo nevarnost i , k i jo predstavl ja a m e r i š k i kap i t a l v n j ihovem gospodarstvu. Do­b r o se n a m r e č zavedajo na­mer t a k š n e a m e r i š k e po l i t i ­ke, vendar p a si n a j v e č k r a t ne morejo pomagat i . Sovjet­ska zveza i m a v teh d r ž a v a h n a m r e č ve l ikokra t dokaj slab p o l o ž a j . T u d i v n j en i po l i t i ­k i se ve l ikokra t o d r a ž a j o do­ločene b lokovske t ežn je .

K o m u n i s t i — o d b o r n i k i

o p r o r a č u n u V ponedeljek ob 16. u r i bo

v prostorih o b č i n s k e s k u p š č i ­ne v Sko f j i L o k i sestanek ak t iva komunis tov odborn i ­kov in poslancev, na ka te rem bodo g o v o r i l i o l e t o š n j i h z n a č i l n o s t i h predvidevanega d r u ž b e n o - e k o n o m s k e g a razvo­ja o b č i n e ter o predlogu pro­r a č u n a za leto 1968.

sz

P r v a s a m o p o s t r e ž n i c a v S e l š k i d o l i n i

Predv idoma 1. maja bodo Že lezn ik i d o b i l i p r v o moder­no urejeno trgovino. T o bo hkra t i tudi p r v a samopo­s t r e ž n i c a v S e l š k i d o l i n i . V spodnjih prostorih bo k u p ­cem na vol jo š p e c e r i j s k o b l a ­go, v zgornj ih pa teks t i l i n gospodinjske p o t r e b š č i n e .

Star i objekt sredi Železni ­kov je preuredi lo t rgovsko

podjetje Sora in vanj vloži lo p r i b l i ž n o 50 m i l i j onov s tar ih dinarjev. Z gradnjo so p r i če l i l an i pole t i , izvajalec del p a je s p l o š n o gradbeno podjetje Tehn ik i z Škofje L o k e . V no-vem objektu bo 180 kvadra t ­n i h metrov prodajnega p ro­stora, s k l a d i š č n i prostori , p i ­sarna, garderoba i n prostor za sanitari je .

• sz

ter ih a f r i šk ih i n azijs-ž a v a h zato še bolj n e i z 0 g ' no terja o d d ržav , k i se vzemajo za po l i t i ko nevez*i s t i , da tem d r ž a v a m p n s K

jo na p o m o č tudi na ekono skem p o d r o č j u .

Jugoslavi ja i m a v teh ^ ž a v a h ogromen moralen po l i t i čen ugled oziroma vp ' N a š a d r ž a v a je n a m r e č v vsem t i s t im, k i tako ali a gače streme k s p r e m e n ^ sedanjih odnosov v svetu, k i se bore za ekonomski, s C

cia ln i in po l i t i čn i napre K a d a r v teh a f r i šk ih W

dck. azij­

sk ih d r ž a v a h govorijo o Jug^ s lav i j i , govori jo o njej o s i m b o l u borbe za mir«

izdel-nacionalno neodvisnost W predek. Zato je n a š i m

kot za h*'

k o m v teh d r ž a v a h pot veo odpr ta . T o pa za nas 5 W V predstavl ja tud i vel ika m P _ spekt ivna t r ž i š ča . Če upe* varno teh nekaj , nedvom zelo p o m e m b n i h dejstev, v tem m o r a m o opozoriti ' , . sodelovanje s temi držav za nas ne pomeni dajanje po t rebnih kredi tov. R * z e " n C -ga je n e v z d r ž n o tudi m nje, da je vse, ka r se p* vaja na zahodu najbolj * l i te tno, o z i r o m a da x s ^ \ ^ e , proizvaja jo nerazvite drz ne vzdrž i nobene kr i t ike .

N a š a ekonomska i n *°JjJ, n je t rgovinska p o l i t i k a v ^ nosu do dežel v razvoju more b i t i de s tvar trgov f

N e d v o m n o je to tufa ^, tehnologov, o r g a n i z a t o r j e v « ^ n a n č n i h ins t i tuc i j pa d ^^jh n i h organizaci j i n drža organov. V s e to sicer . n ^ e . meni , da n i m a m o pr i - . ^ lovanju na razn ih ^°^.nr,'h z deže l ami v r a z v o ' « r ^ t e žav . Res je, da nam , , adminis t rac i je v teh d* ^ n iso naklonjene, res P v

tud i , da pomeni i zvaža ^ te d r ž a v e h k r a t i tudi iz i zvaža t i . ^

Z a zdaj smo ravno na^ ^ p o d r o č j u najbolj š ibki i ^ l i k o k r a t delamo velike nomske i n p o l i t i č n e n a P^ - t

(Tako se p r i uvozu b l a O u < teh dežel ve l ikokra t P o S

k a V ) . jemo zahodnih posrednjgjjj, Razen tega smo v p r e J

r a Z v i -le t ih s temi deže lami j a l i le k l a s i č n o t rgovin" v-^j, bravanje kreditov, od £jSto nekateri še danes n l S ° n U j ne­i z k o r i š č e n i ) . Zato je j^o-da pre idemo na druge« ^ d e r n e j š e oblike gospo" 4

ga sodelovanja. ^ sta-č e u p o š t e v a m o

t a k s ^ L W nje v deže l ah v r a z V Q$ pogoje, k i j i h ima # n a š a d r ž a v a , potem ' e n i . l ?

d imo, da i m a tudi S« p ( y na tem p o d r o č j u 2 ^0stl' membne naloge in m - . se Pa ne samo to. Zave*? p moramo, da so V°y.e t* žel je teh dežel še l i j o s i , da b i dobile g0v vsem iz p o l i t i č n i h r ^ r 0 K ° v

visoko kval i f ic i rane njake i z Jugoslavije- ^ p

£ ° B ? T A - 16. marca 1968 G O S P O D A R S T V O G L A S * 3. S T R A N

Ločani za novo veleblagovnico V loški trgovini sedaj ni vse tako kot bi želel i p o t r o š n i k i

Nova veleblagovnica ljubljanske Name v š k o f ji Loki je pred s graditvijo. To bo prvi moderno urejen trgovski objekt v

*°»J1 Loki, ki bo kupcem da l dovolj š i roko izbiro kvalitet-ti.H? b ! a 8 a . Zato je p r i č a k o v a t i , da bo p r i tegni l Ločane kakor

Potrošnike iz obeh dolin, da ne bodo več hodili nakupo-večje kraje kot Je L jub l j ana , Kranj,

malo nas je, ka| meni jo o novi veleblagovnici in o scda-trgo • ° V S k I m r e Ž i v 8 k o f f l L o k i o b c a n i . O b i s k a l i smo nekaj

v | n in o tem povprašal i kupce in prodajalce.

t? Ž e l e z . n i n | Poleg avtobus-| i „ P ^ a j e je b i l p r e c e j š e n

v s a k Z a V - v M a , i M a , J ' a ž J e n a

tudi vat v Zani

WC«n hotel vozi t i o t r o š ­k i ga je njegova

k ° kolo, J | f u . kupila s t a r e j š e m u B o j a

zado-odš l a iz

JU, Mat i je dopovedovala ma-l e m u Mat jažu , da je še pre­majhen

za vožn jo s ko lesom, malček pa se je p o t o l a ž i l še­fe Potem, ko m u je ob l jub i ­la, da bo doma lahko po­skusil vozi t i .

Preden je d r u ž l n i c a voljna z nakupom trgovine, smo C i l k o Rih ta r -WČevo iz Sv. D u h a p o v p r a š a -

kako je zadovoljna z izb i -r ° v loških t rgovinah.

»Zaposlena sem, zato naj­večkrat h i t ro nakupujem, kar na po t i iz s lužbe . Z izb i -T o v lošk ih t rgovinah sem zadovoljna i n sem le ob *5&Uh nakupih — kot je po­hištvo i n podobno — m o r a l a v Kranj a l i L jub l j ano . K e r delam v t r c n i z m 0 i i a h , m i Pride prav, da je v L o k i pre-

trgovin, k i so odprte ves dan.«

Prodajalka Ln b l a g a j n i č a r -R a Nada P r i m o ž i č je že dol-8° zaposlena v ž e l e z n i n i . Po­d a l a je, d a imajo dos t i Kupcev iz Loke in okol ice pa C e l ° iz Medvod . Prav zdaj g r e u c - najbolje v proda jo Pralni s t roj i Gorenje, k i j i h Prodajajo na brezobres tni 12-niesečni kredi t K p o v e č a n c -m u nakupu • •-"pomoglo t u d i to , d a d o b i k u P e c kredit samo s po t rd i ­lom podjetja, d a je zaposlen V n da ob nakupu p l a č a samo mmim ai n e s t r o š k e 67,50 di ­narjev. P red z i m s k i m i o l i m -PViskimi ig rami so p r o d a h yeUko televizorjev, precej p a ^ t r z ' i o tud i p r i drugem že-lezninarskem blagu.

**n kako ste zadovoljni z kovnimi pogoji?«

* ? rav te d n i b o m o začel i Jjttejati t rgovino. P r c d -v-em bomo izbol jša l i opremo trgovine, tako da b o m o lah-v ° dali na police v e č blaga y doslej i n da b o blago tu-

bolj n a o č e h k u p c e m . « , > K a J pa de lovni čas? Ste zadovoljni?«

»Ne Za fcj?* W ravno pr imeren lov n7 > P r e v <*. sa deljen de-1 Čas *•* ?ene p ^oram 'A t u d i sicer, vzeti

„ ° P

l

U S t - č c h 3 Č e m P ° -Po kak ih opravk ih . V

? t r n "

Poldne Pod

, 1 *a t n

d c l a v m k u , vendar l j u u i ° rnorali zaposl i t i nove p a d i a

8 t e m p a b i seveda t i j a t ( rentabilnost poslova­

l i ste gotovo »stara« Lo-čanka. K a j menite, ali bo nova veleblagovnica Narne velika pridobitev za občane?«

»Prav gotovo, saj nekaj konkurence d o m a č i m trgov­cem ne bo š k o d i l o . Sedaj v e č k r a t v L o k i n i m o g o č e ku­p i t i že lenega blaga, č e p r a v gre za o b i č a j n e izdelke. T u d i cene so včas ih v iš je kot v d rug ih kra j ih , v K r a n j u a l i L j u b l j a n i . Prav tako, na p r i ­mer, v L o k i sploh ni trgovine s p o h i š t v o m . «

» K a k o se Ločani oskrbuje­te 7. zelenjavo in s:.djem?«

»Trgovin z zele.ijavo ima­mo kar dovol j , pa tudi U z n i ­ca je navadno dobro z a l o ž e ­na. Zelenjava na trgu je ne­k o l i k o d r a ž j a kot v t rgovi­nah, je pa zato bolj sveža.«

V i z ložbenem o k n u trgovi­ne Moda smo zagledali re ­k i ; mni napis: Razprodaja ple_ tenin, zn ižan je do 60 odstot­kov. K e r razprodaje p r i nas Še niso tako pogoste kot dru­god po svetu, smo povpra­šali pos lovodkin jo M i l ' c o Ber tonce l j , kaj meni o po­pus t ih .

»Popus t i pri tegnejo l j ud i . Posebno na z a č e t k u , ko je i zb i ra blaga z z n i ž a n i m i ce­nami še dovol j ve l ika . V naš i s t rok i je zn i žan je cen v e č k r a t potrebno, predvsem zato, ke r model i h i t ro zasta­r i j o in j i h že po eni sezoni n i m o g o č e več prodajat i po no rma ln ih cenah.«

»V novi Nami bodo prav gotovo imeli tudi oddelek, ki

bo prodajal podobno blago kot vi. Ali mislite, da se bo zato pri vas promet zmanj­šal?«

» K o n k u r e n c a bo, seveda. T u d i promet bo verjetno ne­k o l i k o n iž j i . M i s l i m pa, da bo nova veleblagovnica pre­cej pr ispevala k temu, da bo­do ljudje manj hod i l i naku-povat v druge kra je .«

K o smo si ogledoval i izložbe drugih škof j e lošk ih t rgovin , smo se zaplet l i v pogovor z Angelo M r e ž a r j e v o , gospodi­njo iz Stare Loke . T u d i ona meni , da bo nova velebla­govnica kor i s tna pr idobi tev za L o k o . Upa , da bodo po­tem loški t rgovci pos ta l i bol j p r i jazn i i n us t rež l j iv i kot so sedaj.

K e r so nam nekatere L o -č a n k e po tož i l e , da v trgovi­n i K r o j ne morejo k u p i l i modelov, k a k r š n e prodajajo v L jub l j an i in drugih večj ih mest ih , smo trgovino obiska­l i , da b i zvedeli , zakaj je tako.

Proda ja lka Nada Starmano­va je b i l a zelo pr i jazna in nam povedala, da nekatere modele tovarna K r o j izdeluje samo za M o d n o h i šo , N a m o in druge več je kupce, zato teh modelov ne smejo pro­dajati v svoji prodaja ln i . S i ­cer pa meni , da je k l jub te­m u izb i ra p r i n j ih dovol j ve l ika .

č e p r a v smo obiskali le ne­kaj trgovin in se pogovarjali s peščico občanov, lahko za­p i šemo, da sedaj v loški tr­govini le ni vse tako kot bi želeli potrošniki . Zato je ra­zumljivo, da Ločani nestrpno pričakujejo novo veleblagov­nico in upajo, da bo potem boljše .

S. Zupan

1 ,1 kar Om anovo smo usta-n a cesti.

ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE

PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE

G L A S OBČINSKA STAVBA

SOBA 110

G l a s o b s r e d a h 16 s t r a n i i n o b s o b o t a h 24 s t r a n i

Inves t ic i je v t r ž i š k i o b č i n i V zadnj ih le t ih je v t r ž i šk i

obč in i opaz i t i spremembo s t rukture gospodarskih inve­s t ic i j . Do leta 1964 so investi­cije v gradbene objekte pred­stavljale več kot 50 odstotkov vseh gospodarskih investicij v v obč in i , medtem ko se sedaj to razmerje spreminja v ko­r is t strojne opreme. V zad-nj ib pet ih letih so bi le inve­st ici jske n a l o ž b e v gospodar­stvo na jn i ž j e leta 1966. L a n i so se h i t ro poveča l e in so se v p r imer jav i s p r ed l ansk im letom več kot podvoji le . T u d i letos se investici je v t r ž i š k o gospodarstvo veča jo in sicer za nadal jnj ih 51,8 odstotka. Največ j i obseg invest ic i j , ta­ko po obsegu kot po vredno­st i , predvideva indust r i ja . Ta­ko r a č u n a tovarna kos i n sr­pov na 900.000 N d in investi­c i j , od tega 400.000 N d in za gradnjo s k l a d i š č n i h prosto­rov in 500.000 N d in za stroj­no opremo. Tovarna p i l T r i ­glav predvideva za gradbene objekte 60.000 N d in in za zamenjavo strojne opreme 250.000 N d in . Z d r u ž e n a lesna indus t r i ja namerava porab i t i 600.000 N d in za zamenjavo strojne opreme, prav tako pa tudi obrat Lepenka , k i pred­videva 150.000 N d i n investi­ci j za nakup strojne opreme. B P T bo v gradbene objekte in v s t rojno opremo vložila 4,244.000 N d i n , medtem ko bo Peko za te namene porab i l 4,913.237 N dinarjev. Letos predvidevajo še investicije v tovarni usnja Runo . v T r i u ter v ekonomsk i enoti Roga v Retnjah.

V drugih panogah predvi­devajo več ja invest ic i jska vla­ganja v t rgovini , obr t i in tu­r i z m u . T a k o predvideva trgo­vina gradnjo nove samopo­s t r e ž n e trgovine v B i s t r i c i ,

s z a č e t e k gradnje t rgovskega centra na Cankar jev i cesti:: Letos bo K o m p a s k o n č a l ' gradnjo garni hotela na Lju>. bel ju, na tem o b m o č j u pa bo> do tudi zače l i g rad i t i novo obmejno karavlo . Mesa r sko podjetje Trž i č bo letos opre-: m i l o svojo k lavnico i n hla­d i ln ico s sodobno opremo* Druge gospodarske organiza­cije predvidevajo p r i b l i / n o enak obseg investicij kot la­n i , uporab i l i pa j i h bodo predvsem za dopolnitev s t roj­ne opreme, t ranspor tn ih sred­stev in za nakup večjega, orodja ter gostinske opreme.

M e d v i r i f inanciranja pred­stavljajo lastna sredstva (amortizacija in lastna akunv.u laci ja) v zadnj ih treh le t ih na jveč j i delež. S t r u k t u r a skupnih sredstev za f inanci ­ranje investicij letos k a ž e , da predstavljajo lastna sred­stva 54.1 odstotka, dom H kred i t i 31,5 ods to tka in ino­zemski kred i t i 14,4 ods to tka . Iz tega tudi izhaja, da se tr­ž i ško gospodarstvo v zadn j ih le t ih op i ra predvsem na last­na sredstva, k i so dejans ' .o že ustvarjena in so na v o l j a iz denarnih sredstev poslov­n ih skladov.

Letos bodo najele b a n č n o kredi te naslednje t r ž i š k e de­lovne organizacije: T o v a r n a kos in srnov, tovarna p i l T r i ­glav. B c m b a ž n a predi ln ica i n tka ln ica , tovarna usnja R u n o , T r i o ( t r ž i š k a indust r i ja obut­ve) , obrat Roga v Re tn jah , kmet i j ska zadruga Trž ič , go­s t insko podjetje Trž i č , Me­sarsko podjetje, K o m u n a l n o podjetje in S t anovan i sko podjetje. Inozemske kredi te pa letos predvidevajo v Z l i t u , tovarni usnja R u n o in K o m -pasovi enoti na L jube l ju .

V . G .

22-ods to tno z v e č a n j e p r o i z v o d n j e V febraurju so škofjeloška

podjetja povečala svojo pro­izvodnjo za 22,3 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. N a j v e č | e povečanje so zabeleži l i v Gorenjski predil­nici za 41.9 odstotka, sledita Klra z 39,7- in Iskra z 38.9-od-stotnim povečanjem proizvod­nje.

Najboljšo realizacijo je v februarju doseglo podjetje LIP Cešnjlca, saj je bila za 57.8 odstotka večja kot v lan­skem feb ruarju. Na drugem

mestu je Iskra Železniki a 43,8 odstotka večjo realizacijo in Seš ir z 32 odstotki.

Škofje loška podjetja so v februarju izvozila za 482.403 dolarjev ali 14,4 odstotka vej kot v istem mesecu lani. Naj­več je izvozila tovarna L T H 142.548 dolarjev ali 151,3 od­stotka več kot v lanskem fe­bruarju, sledita Elra z Izvo­zom 17.957 dolarjev ali 102 odstotka in Seš ir s 27.344 do­larjev ali 64,8 odstotka vej kot v februarju lani. zs •

K R A N J

ženske pletene komplete

ženske kostime 100° o volna

m o š k e puloverje

po ugodnih cenah m o š k e jopice ženske puloverje

V A M NUDI V PRODAJALNI

M A J A P r e š e r n o v a 11:

N D 139,00 znižano na ND 84,00

N D 288,00 znižano na ND 119,60

N D 90,00 znižano na ND 56,00

N D 77,00 N D 42,00 i n N D 36,40

Oglejte si u v o ž e n e japonske d e ž n i k e po izredno n i z k i ceni l

G L A S * 4 S T R A N S O B O T A — 16. marca

Demonstracija nove prevozne cisterne s črpa lko in razprš i l cem

S o d o b n o k m e t i j s t v o potrebuje s o d o b n e s troje N a obratu kmet i j sko ži­

vilskega kombina ta K r a n j na Pšen i čn i Po l i c i p r i Cer­k l j ah je v sredo servis kmet i j ske mehanizaci je A v toprom eta G o r e n j &k a u s p e š n o predstavi l novo prevozno cisterno s črpa l ­k o i n r a z p r š i l c e m za pre­voz gnojevke, k i jo je p red k r a t k i m začel izdelovat i skupaj z i ta l i jansko to­varno Pradel la . Demon­stracije pomembne prido­bitve za sodobno kmet i j ­stvo so se udeleži l i pred­s tavniki kmet i jskega inst i ­tuta iz Ljubl jane , poslov­nega z d r u ž e n j a za kmet i j ­sko mehanizaci jo ter pred­s tavniki kme t i j sk ih zad­rug in Agroservisov.

N o v o prevozno cisterno lahko s p r i d o m uporabi­m o za r a z p r š e v a n j e gno­jevke, z njo pa lahko tu­d i š k r o p i m o sadno drevje in vinograde. Prav zarad i teh vsestranskih sposob­nost i i m a m o l ahko nov izdelek Avtoprometa Go­renjska, k i je razstavljen tudi na prodajanem se jmu kmet i jske mehanizacije v L j u b l j a n i , za onega os­novnim pripomoelkov za obdelavo zeml j i š ča . Tre­nutno p r i Av toprometu še ne vedo, k o l i k o c is tern bodo letos v p ro i zvodn i kooperac i j i s Pradel lo iz­de la l i , ke r še ne vedo, k a k š n e so potrebe t r ž i š ča .

Za rad i izrednega zanima­nja, k i so ga kmetje po­kaza l i za to cisterno, p a l ahko r e č e m o , da bo š la dobro v denar. Prednost Avtoprometove prevozne cisterne je t u d i v tem, da se v cend ne raz l iku je od u v o ž e n i h cis tern, med­tem k o je celo za 30 od­stotkov c e n e j š a kot po­dobne cisterne na avstr i j ­skem trgu. P r i Avtopro­metu bodo izdelovali t r i tipe cistern, in sicer t i soč-l i t r sko , k i ' stane 900.000

ska oz i roma njegov servis kmet i j ske mehanizaci je je z a nov izdelek p r i p r a v i l tudii vse rezervne dele i n t u d i organiz i ra l servisno s l u ž b o , ravno taiko pa za­gotavl ja enoletno garanci­j o . Trenutno bo p r i izde­lav i prevozne cisterne raz­merje med Av top rome tom i n Pradel lo p o l na po l , to se p rav i , da bo polovico del op rav i l Avtopromet , polovico pa Pradel la , ka­sneje pa r a č u n a j o , da bo Avtopromet prevzel ce-

S din brez prometnega davka, 1700-litrs.ko, ta ve­l j a 1 m i l i j o n S dinarjev in 2.200-!/:trsko, k i stane 1,100.003 S d : n a r j e v . Ugod­nost p r i nakupu je tud i ta, da kmetje lahko dobe kredi t p r i kme t i j sk ih za­drugah a l i p a p r i k red i tn i bank i .

K sami cis terni je m o č dodat i š e p r i k l j u č k e za š k r o p l j e n j e sadovnjakov, v inogradov i n k r a m p i r i -š č a . Avtoprcimet Gorenj-

lotno proizvodnjo. S to bi začel i že sedaj, vendar za prevozno cisterno s č r p a l k o in r a z p r š i i u i k o m še ne dobe ustrezne do­m a č e č r p a l k e .

Tako lahko po u s p e š n i demonst rac i j i prevozne cisterne sklepamo, da se pri Avtopromotovera ser­v i su kmet i jske mehaniza­ci je zavedajo p rav i l a , d a sodobno kmet i js tvo potre­buje sodobno mehanizaci­j o . V . G u č e k

lllBIHIIIIHIIUIHIIIHIIIIimillliiiiigEiiBlIllEa

A K O 2 E L I T E G L E D A T I T E L E V I Z I J S K I P R O G R A M B R E Z P O P A Č E N E S L I K E , S I

P R I S K R B I T E T V S T A B I L I Z A T O R I S K R A — E L R A

K I G A I Z D E L U J E

m. ..... < i Š K O F J A L O K A

Prodajni sejem kmetijskih strojev v Ljubljani

Z a n i m i v e i n k o r i s t n e novos t i N a Gospodarskem razsta­

v i š ču v L j u b l j a n i j e letos spet p roda jn i sejem kmet i j ­s k i h strojev, k i ga je orga­n iz i ra la l jub l janska Agroteh­n i k a že l an i . L e t o š n j a razsta­va se v m n o g o č e m razl ikuje od lanske; medtem k o so la­ni kmetje razstavljene stroje l ahko k u p i l i samo za devize, p a je na l e t o š n j e m se jmu m o g o č e k u p i t i vse razstav­ljene izdelke — razen neka­ter ih t raktorjev — za dinar­je. Posebnost je tud i v tem, da se je Agro tehnika obve­zala, da bo imela v zalogi vse rezervne dele za razstav­ljene stroje. K a j je Agroteh­n iko vodi lo k temu, da je letos spet odpr l a p roda jn i sejem pod kupo l ami Gospo­darskega r azs t av i šča . Pred­vsem dober komerc i a ln i us­peh lanskega sejma, d r u g i č pa tudi dejstvo, da ne more­jo vs i kmetje k u p i t i najpo­t r e b n e j š i h strojev za devize. Č e p r a v je ta sejem še le dru­gič, pa prav gotovo lahko tr­d imo, da bo posta l t radicio­nalen, to ugotovitev pa ne­dvomno potrjuje zelo ve l ik obisk na l e t o š n j e m prodaj­nem sejmu, č e p r a v je ta od­prt šele od 9. marca . L e t o š n j i p rodajn i sejem i m a še vrsto novosti, med katere lahko š t e j e m o nekatere stroje za spravi lo k rme , venti latorje za h ladno s u š e n j e k r m e i n komplet strojev za obdelova­nja k r o m p i r j a in ne nazadnje tudi novi tip t raktor ja Zetor.

V S E O D K O S I L N I C , O B R A Č A L N I K O V I N M O L Z N I H N A P R A V

N a pe t im o se sedaj po raz­stavnem pros toru . Najpre j so nam oči obstale na neka­terih novost ih, zato nam do-vo-lite, da j i h n a š t e j e m o in zraven n a š t e j e m o tud i cene nekater ih razstavl jenih kme­t i j sk ih strojev. N a sejmu je m o č dobi t i m o l z n i stroj A L ­F A L A V A L že za 383.575 S din, nadalje je tu novost sa-monakladalna in razklada ina p r i k o l i c a M E N G E L E , k i jo lahko s p r i d o m uporab imo kot t ros i ln ik hlevskega gno­ja . Za kmete, k i imajo vsako leto s k r b i s s u š e n j e m sena oz i roma krme, bo p r i še l prav vent i la tor za h ladno s u š e n j e sena. S tem vent i la tor jem do­

b i m o kval i te tno k rmo , ki se od l iku je z las t i po velikem Številu k a l o r i j . P a š e cena> č e p r a v n i ma jhna — 1,416.365 S dinarjev, medtem k o stane m a n j š i model s u š i l n i k a okol i 600 do 700 s t a r ih t i sočakov .

P E T V R S T R A Z S T A V L J E N I H

K O S I L N I C

K o smo si ogledovali raz­stavljene kos i ln ice , teh jf kar pet vrst , smo se zani­m a l i , katere kos i ln ice so naj­bolj p r imerne za h r i b o v i t e j š a p o d r o č j a . Zas topn ik i Agro­tehnike so nas opozor i l i na naslednje: kos i ln ice Reform (6 K M ) — cena 771.730 S d i n , , M o t y (9 K M ) — 748.600 Sdin, poleg kos i ln ice pa lahko ku-pite tudi o b r a č a l n i k za 475 t i s o č 400 s tar ih dinarjev, Vo­gel Noo t — 818.675 S d in ter r o č n a kos i ln ica A l p i n a s 4,5 K M za 435.100 S d i n . Poleg teh kos i ln i c pa l ahko kup i t« tud i eno izmed najbolj raz­š i r j e n i h in l ahko r e č e m o naj; p iv l jub l j cne j š ih kos i ln ic p r i nas — B C S s ceno 824.420 S ciin, k i zmore ' tudi pov r š ine do 45 % naklona . Poleg kosil­nice so na vo l jo še razni pri* k l j učk i od obrača ln ika , zgrabl ja ln ika do k r o ž n e žage.

Posebna novost l e tošn jega prodajnega sejma kmet i j sk ih strojev je komplet strojev za pridelovanje k r o m p i r j a —* R a u c o m b i sistem, k i resda n i p r e v e č poceni , a j c za pri­de'ovajne naravnost ideal***« s; j z n j i m oprav imo vse ope­racije od pr iprave zeml j i šča , sajenja k r o m p i r j a do porav­nave nj ive.

P a še nekaj besed o raz­stavl jenih t r ak to r j ih . N a Go­spodarskem r a z s t a v i š č u vidi­m o Fergusccie, Steverje \ n

Zetor je. Razen Steverja J e

druge t raktor je m o g o č e ku­p i t i za dinarje, zanje P a s ? zagotovljeni t ud i vs i rezerv" 1 ' de l i .

N a kancu naj omenimo Že eno novost l e tošn jega sejma, ta pa je v tem, da bodo 23. i n 25. marca predavanja' s t rokovni nasveti in f i lmi ° sprav i lu k rme in kromjHO** n a ka ter ih bodo predavali s t rokovnjak i Kmet i j skega i n ' s t i tuta in tudi odgovarjal i na vsa postavl jena v p r a š a n j a .

Vili Guček

P R E Š I T E O D E J E P O T O V A R N I Š K O Z N I Ž A N I H C E N A H

l ahko kupi te na razstavi i n p roda j i

p o h i š t v a v Delav­skem d o m u o d

16. do 31. 3. 1968

Z a obisk se pr iporoča — K O K R A — prod. Tekstil

-toBOTA - 16. marca 1968 GLAS * 5. STRAN

Tedenski pregled BRIONI, 10. marca. — Predsednik republike Josip

Broz-Tito je sprejel glavnega in odgovornega urednika zagrebškega založniškega podjetja »Republika« Ema-puela Mičkovica-Sokola. Predsedniku Titu je izročil dva izvoda publikacije Robija, hkrati pa ga je seznanil o Pripravah za izdajo dela Razvoj KP Hrvatske.

LJUBLJANA, 11. marca. — Za konec meseca (26., 27., a . ) marca so predsedniki vseh pet ih zborov s k u p š č i n e „ . — , . , ^ « ^ u . . . n . l . c - „ H v . i . . . , . U U i v , v » r n u ^ i i M

° K Slovenije sklicali seje zborov. Republiški zbor bo med drugim obravnaval predlog za izdajo zakona o varnosti prometa na cestah v Sloveniji.

. LJUBLJANA, 11. marca. — Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je razpravljal o l e tošnjem fi­nanciranju srednjega šolstva v Sloveniji. Ob tej priliki J e izvršni odbor sprejel odprto pismo. Med drugim je opozoril, da se mora letos celotno srednje šo ls tvo f i ­nancirati v skladu s sprejetimi predpisi.

BRIONI, 12. marca. — 11. in 12. marca je bila pod Predsedstvom Josipa Broza-Tita na Brionih skupna seja Predsedstva in izvršnega komiteja CK Z K J . Na seji so 0 D ra\navali aktualna vprašanja pri uresničevanju go­spodarske reforme ter naloge vodstva in organizacij zveze komunistov pri tem.

BEOGRAD. 12. marca. — Komisija zvezne skupšč ine za vprašanja borcev in vojaških vojnih invalidov je na današnji seji sprejela predlog, da se uredi status ude-jezencev NOV iz Istre in Slovenskega primorja. Borce 1 2 * eh krajev naj bi izenačili z borci, ki so na drugih Področjih stopili v NOV pred 9. septembrom 1943.

BEOGRAD. 12. marca. — S sejo zveznega sveta za Pravosodje se je danes začela javna razprava o reformi Pravosodnega sistema. Pričakujejo, da bo razprava tra­jala dlje časa, ker gre pri spremembah, predvidenih v Pravosodnem sistemu za temeljite posege v organiza-C , J ° in vlogo sodnih ustanov.

BEOGRAD, 13. marca. — Predsedstvo Centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije je včeraj v Beogradu obravnavalo aktualne probleme oblikovanja in delitve dohodka. Člani predsedstva so menili, da akumulacija

gospodarstvu pada zaradi neupravičenega prelivanja denarja iz proizvodne in neproizvodne dejavnosti.

LJUBLJANA, 14. marca. — Predsednik izvršnega sve­ta SR Slovenije tov. Stane Kavčič je sprejel zastopnike ?'ovenskega zdravniškega društva. Predsednik Kavčič J e sprejel tudi pokroviteljstvo nad kongresom, ki bo razen nekaterih aktualnih strokovnih medicinskih pro-Dlemov obravnaval tudi vlogo in mesto zdravnika ter zdravstvene službe v naši družbi.

. BEOGRAD, 11. marca. — V Beogradu so ustanovili Jugoslovansko zbornico za razvijanje gospodarskih od­nosov s Francijo. Pričakujejo , da bo zbornica veliko Pripomogla k razvijanju blagovne izmenjave med ju­goslovanskimi in francoskimi podjetji.

NlS, H . marca — Elektronska industrija Niš bo le-l 0 s dala na domači trg več novih tipov televizijskih sprejemnikov. Izdelali bodo tudi več novih tipov ra-aMskih in transistorskih sprejemnikov. Slednji so prt-, a 8o jen i na j sodobnejš im japonskim izdelkom, vendar pa 8 0 znatno cenejš i .

BEOGRAD, 12. marca. — Pred kratkim so sc proiz­vajalci obutve v Beogradu dogovarjali o sodelovanju v Prihodnje. Uporabljali bodo skupne lokale, izmenja­vali obutev in jo prodajali tudi v tekstilnih prodajalnah v Beogradu.

Lani je znašala v Jugoslaviji poprečna cena za kva­dratni meter stanovanja 154.700 starih dinarjev. Naj-£ r a ž j a stanovanja so lani gradili V Dubrovniku (190 ti-_ o č starih dinarjev kvadratni meter) najcenejša pa v

l l Pu (101 t isoč starih dinarjev kvadratni meter).

• skupnost jugoslovanskih pošt , telegrafa in telefona " Jugoslovanska radiotelevizija sta zahtevali od zvez-

e ga izvršnega sveta soglasje za včlanjenje naše države f.mednarodni konzorcij za telekomunikacije prek sate-

W Tako bi lahko začeli z gradnjo zemeljske satelit-; f Postaje v Jugoslaviji. Načrti za to postajo so že zdelani.

LJUBLJANA, 14 marca. — V prvih dveh mesecih je . "o gibanje izvoza v naši republiki precej nenormalno •rj pod vplivom raznih objektivnih okolnosti. Tako je

, z v ° z v primerjavi z istim obdobjem lani za 7,6 od-iotka večji, medtem ko je bil uvoz precej manjš i kot

, a n i v tem času.

OBVEŠČA JAVNOST, DA JE RAZŠIRILA SVOJE PO­SLOVANJE TUDI NA PODROČJE GORENJSKE. NUDI VAM VSE VRSTE IMOVINSKIH IN OSEBNIH ZAVA­ROVANJ.

V kratkem vas bodo obiskali naši zastopniki, ki se naha­jajo v vseh večjih krajih Gorenjske! V KRANJU smo odprli pisarno v TOMŠIČEVI ULICI 36 (v bližini Ekonomske šole) katero vodi naš zastopnik ANTON ROTAR. Pisarna je odprta vsak torek od 8. do 10. ure in petek od 8. do 10. in od 14. do 18. ure. Infor­macije dobite pri vseh naših zastopnikih na terenu in v pisarni. Poslužujte se ugodnosti,

ki vam jih nudi ZAVAROVALNICA MARIBOR

Nova samopostrežna trgovina v Železnikih, ki jo bodo odprli predvidoma 1. maja. Stari objekt sredi vasi je loško podjetje Sora preuredilo v moderno in obenem prvo samopostrežn ico v Selški dolini. — Foto: F. Perdan

Te dni so v škof j l Loki že začeli s prvimi pripravami — merit vcr.lml deli — za ureditev nove poti na loški grad Pot mora biti zgrajena do Izseljenlškega plkn'ka, ki bo na gradu 4. Julija. Se v tem letu pa nameravajo začeti tudi z utrjevanjem loškega obzidja, saj se Je pok.zalo, d« se odmika od zidov hiš , ki so nanj naslonjene. — Foto: F . Perdan

GLAS * 6. S T R A N O G L A S I S O B O T A — 16. marca

Vil tisti, ki uporabljate našo gospodinjsko opre­mo, »e prav gotovo ve­selite velikega uspeha naSe tovarne: NA TRŽI­ŠČU JE MILIJONU IZ-

Ob tem jubileju smo za vas pripravili lepe nagra­de iz Širokega izbora naših kakovostnih izdel­kov. Zato posebej opo­zarjamo na dopisnico, ki jo ob nakupu našega iz-deika dobite pri svojem trgovcu.

T I T A N K A M N I K

• TOVARNA K O V I N S K I H I Z D E L K O V IN LIVARNA

N a š proizvodni program:

% fitingi črni in pocinkani

O stavbne in pohi š tvene ključavnice , na-- vadne in ci l indrične, obešanke , navadne in

ci l indrične

0 gospodinjski s trojčki

% ročno orodje

% ulitki za avtomobilsko in elektro indu­strijo iz temper litine in ulitki iz sive litine.

Cenjenim odjemalcem p r i p o r o č a m o naše Izdelke.

O B V E Š Č A M O lastnike gozdov na o b m o č j u gozdnega obrata Preddvor, da bodo zbori lastni­kov gozdov po naslednjem razporedu:

M A V Č I Č E 19. marca ob 16. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u 2 A B N I C A 19. marca ob 19. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u Š E N T U R S K A G O R A 19. marca ob 18. u r i v šol i N A K L O 20. marca ob 16. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u P O D B R E Z J E 20. marca ob 19. u r i v K u l t u r n e m d o m u P O D B L I C A 21. marca ob 16. u r i v šol i Z G . B E S N I C A 21. marca ob 19. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u Š E N Č U R 22. marca ob 18. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u P R E D D V O R 25. marca ob 19. u r i v Prosvetnem domu G O R I C E 26. marca ob 19. u r i v Prosvetnem domu C E R K L J E 27. marca ob 18. u r i v Z a d r u ž n e m d o m u J E Z E R S K O 29. marca ob 19. u r i v K o r o t a n u

GOZDNO GOSPODARSTVO K R A N J Gozdni obrat Preddvor

a OBIŠČITE

£ 1 * R A Z S T A V O

Č H I P R O D A J O

KAMNIK, GORNJI PROSTORI DELAVSKE UNIVERZE

s o o n i u u B

m m

Nadomestni deli za kolesa, mopede, motorna kolesa in avtomobile FIAT — TOMOS — BMW — K T M — VESPA

F a h r z e u g h a u s — P . K R O P F I T S C H Klagenfurt, HIg. Geistplatz

S E R V I S N E D E L A V N I C E — popusti v delavnicah za vsa motorna vozila —

B U T A N — P R O P A N P L I N dobite pri trgovskem podjetju K U R I V O K R A N J ,

Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske ) steklenice.

APNO ŽGANO, IIIDRIRANO IN C E M E N T

po indust r i j sk i ceni do­bavljamo po želji n a

gradb i šče . Dan i n i a S

dobave do loč i t e sami. P lača se ob prevzemu. K o r i s l n i k i kredi tov d o ~ bite p r e d r a č u n e .

\ r r J \ T K r a n j JtVZjJV Kooperacija

Sk lad i šče , Cesta J L A *» nasproti k ina Center Telefon 22-143.Kranj

O b i š č i t e s p o m l a d a n s k i s e j e m v K r a n j u

o d 1 3 . - 22 . a p r i l a 1968 v d o m u F r a n c a V o d o p i v c a

SOBOTA — 16. marca 1968 OD VSEPOVSOD

O s m i m a r e c

v L e s c a h V petek, 8. marca, je tovar­

na Almira pripravila za svo­je delavke prireditev z zaku­sko v družbenem centru. Predstavnik tovarne je v na­govoru pozdravil zbrane že­ne in jim govor ul o pomenu dneva žena. Nato je pevski zbor osnovne šole Lesce pod vodstvom Karla Bošt janč iča ^apel več pesmi, najmlajš i pa so pripravili več prisrčnih de-klamacij.

V soboto, 9. marca, je pri­pravila proslavo tudi SZDL Lesce. Program so pripravili otroci osnovne šole . 2ene so bile L obema proslavama zelo zadovoljne. D. L .

D e l o prosvet ­

n e g a d r u š t v a

v Z a s i p u Delo prosvetnega društva v

Zasipu pri Bledu je to sezo­no zelo živahno. Priredili so zelo uspelo proslavo ob ob­letnici Prešernove smrti in več potopisnih predavanj. Ob dnevu žena pa so organizira­li družabni večer s pestrim kulturnim programom. Vsi prisotni so bili v nabito pol­ni dvorani zelo zadovoljni s programom. Zenam-članicam ZB je k prazniku čest i ta la tu­di krajevna organizacija ZB NOV Zasip-Podhom.

M . F.

T o k r a t v G o r j a h z a d a n ž e n a n i b i l o pr i j e tno

U r e d n i š t v u G l a s a V a . ^ nekaj tednih sem prejel š tevi lne prošnje prebivalcev

ga mesta za uradni vodič in pa značko (v obliki sove), ki H * " dobili obiskovalci Otdhama in ki jih stotine vaših me-i n°!°V- — ° t e m s c m P r e P ' ^ a n — sedaj nosi. Začelo se je r I ' Prošnjami za omenjene primerke, sedaj pa je to pre­če K- V t a ^ ° b s e g , ki mu nismo kos. Zelo bi vam bil hvalo/en, Pri' 1 v . . v a ^ e m B*fU prijazno pojasnili vsem naš im kranjskim nrt.f , e m ' ^ a 1 1 3 z a ' a s t nadaljnjim prošnjam za omenjene »karnete ne moremo ustreči . K ? v c da morate razumeti, da me razveseli vsako pismo iz -^ranja, saj prispeva k prijateljstvu, ki traja med prebivalci

ran.)a in Oluhama že celih šest let. j . f:0 bi hoteli le, prosim, vsem povedati, da bo letos večje v j ° . prebivalcev Oldhama preživelo poči tnice v Kranju in ško" 1 ^'' 1 Jnsoslovanskih mestih, tako da bo letos med angle-n» > 8 ° v ° r e č i n i i turisti precej takih z znači lnim oldhamskim

S s p o š t o v a n j e m F . B. Balson župan

Vsako leto doslej so v Gor­jah pri Bledu za osmi marec pripravili za vse lene, ki so drugače navezane na dom; gospodinjstvo in otroke — za zaposlene poskrbe delovne or­ganizacije — proslavo dneva lena. Tako tudi letos. Vsa leta doslej so za ta dan pripravili proslavo s so­delovanjem godbe na pihala,

folklorne skupine in nastopi najmlajših. Po proslavi je bila zabava s plesom.

Vsega tega letos pa ni bilo. Proslava je odpadla, za ples pa so skrbeli jeseniški štu­dentje, ki niso in niso mogli pripraviti svojega gramofona Z zvočnikom, da bi kaj godbi podobnega spravil iz sebe. Tudi postreiba je bila precej

N e p r i m e r n a č a k a l n i c a

posve tova ln i ce v Š e n č u r j u V sredo, 6. marca, je bilo v

Šenčurju obvezno cepljenje otrok v osnovni šoli v Šen­čurju. Prostor, ki je bil dode­ljen za cepljenje zdravstvene­mu osebju, pa je bil skrajno neprimeren in nemogoč. V prostoru, kjer so čakale ma­tere z otroki, ni bilo nobene mize za previjanje niti stola, kamor bi se trudna mati, ki jc od daleč prinesla otroka, lahko usedla.

Kljub težavam je dr. Turno-va delala z voljo in velikim razumevanjem, čeprav so se matere pritoževale nad nepri­mernim prostorom, saj so morale dojenčke previjati kar v zraku. V bodoče bi vse ma­tere želele, da bi nekdo — pa naj bi bila to uprava šo­le ali kdo drug — bolje opre­mil čakalnico v otroški po­svetovalnici v Šenčurju.

K . A.

J E S E N I C E — Na nedavnem o b č n e m zboru planinskega društva Jesenice je predstavnik planinske zveze Slovenije po­delil najzas lužnejš im planincem tega društva tri zlate in tri­najst s rebrnih znakov. Na zboru so tudi izvolili poseben od­bor, ki naj bi pripravil vse potrebno za začetek gradnje pla­ninske postojanke na Golici.

počasna, tako da so *eiic na* jevotjne zapuščale dvorano in odhajale drugam.

Vsekakor naj bi take in po* dobne proslave prirejali ljud* je, ki so vešči organizacije in ki so prirejali proslave ie y prejšnjih letih. j

Ambrožič Jož«

U r e d n i š t v o Prav lepo vas pozdravlja

vaš dotgoletni in zvesti na* ročnik časopisa Glas Zormatt Karol! Zdi se mi zelo zanU miv, posebno še zato, ket, lahko v njem preberem i novice gorenjskega kraja.

Sedaj sem namreč že pol leta v vojaški suknji. Zato šš bolj temeljito preberem vsa* ko novico, ki je zapisana ^ tem časopisu. Z veseljem ča* kam kurirja, ki mi vsak te* den dvakrat prinese vaš ca* sopis!

Moja želja je, da bi se šš dalje trudili, da bi ostal J i dalje ob taki vsebini, kot jo ima sedaj!

Na kraju pa bi želel še tot

da v neki številki napišetš tate pozdrav; ako je mogoče!,

Pozdravljam vsa slovenska dekleta in fante, posebno iz okolice Vodic. Dekletom ie* lim toplo in veselo pomlad, fantom pa srečen odhod k vojakom!

Zorman Karol, ki sluti vojaški rok v Zaječarui

kmetovalci, P O Z O R ! t e h n o u n i o n

R E F O R M

c T c

odlične avstrijske kosilnice z vsemi priključki,

švedski kotil za centralno kurjavo, in razne proizvode iz gospodinjske opreme:

pralne stroje in stroje za pomivanje posode

L J U B L J A N A r a z s t a v l j a n a S e j m u a v t o m o b i l o v i n k m e t i j s k e m e h a n i z a ­c i j e proizvode zastopanih inozemskih tovarn:

B A H C O kuhinjske nape

J^Loute/.// O-rurfuL plinske in oljne peči, električne, plinske in kombinirane štedilnike

Sejem traja do 31. marca in zato boste prav gotovo lahko našli čas , da nas obiščete in si ogle­date razstavljene proizvode. Vljudno Vas vabimo!

tehno union LJUBLJANA, Vošnjakova 3

C I . A S * 8. S T R A N S O B O T A — 16. marca 1968

Ste že kda j pogledal i , preden ste se usedl i na s tol , kdo ga je izdela!, š e ne? Pr izna t i morate, da je to k a r ma lo č u d e n zače­tek zapisa, v katerem i m a m o namen predstavi t i indus t r i jo po­h i š t v a S t o l Iz Dupl ice p r i K a m n i k u . V e n d a r dejstvo, da so S i o l o v l s to l i i n druga p o h i š t v e n a oprema skoraj v vseh n a š i h domov ih , p isarnah, skoraj v vseh d r ž a v a h sveta, govor i o po­membnos t i te tovarne, govor i o dolgoletni t r ad ic i j i , o kva l i ­te t i . O kval i te t i Ste l ov ih izdelkov pa govore tud i š t e v i l n a mednarodna pr iznanja , k i j i h je tovarna dob i l a . Le to 1925 — z lata medal ja na razstavi sodobnega p o h i š t v a v Parizu, leto 1952 — tretja nagrada na p r v i jugos lovanski raz­s tavi p o h i š t v a v L j u b l j a n i , t r i leta kasneje prva i n druga na­grada na I I . jugoslovanskem n a t e č a j u za sodobno p o h i š t v o , leto 1936 — p rva i n tretja nagrada za notranjo opremo, leto 1937 — p rva nagrada na evropskem n a t e č a j u za moderno po-h ' š t v o v Stut tgar tu , isto leto — dve p rv i nagradi na svetovnem n a t e č a j u za sodobno opremo v Cantu ju , s rebrna medal ja na trienalu v M i l a n u , leto 1960 — 16 z la t ih , 9 s rebrn ih i n 5 brona-8t?h medalj na l i l . mednarodnem lesnem se jmu v L j u b l j a n i , leto 1%1 — pu rpurna In bronasta medal ja na III. svetovni razstavi i zumov v B r u s l j u , t r i prve nagrade na IV. republ i ­šk i razr.tavi D r u š t v a l i k o v n i h umetn ikov uporabne umetnos t i Sloveni je za Industr i jsko obl ikovanje p o h i š t v a v L j u b l j a n i , leto 1962 — pu rpurna i n srebrna medalja na svetovni razstavi v B r u s l j u , P r e š e r n o v a nagrada za indus t r i j sko obl ikovanje v L j u b l j a n i , leto 1963 — I. i n II. nagrada na jugos lovanskem n a t e č a j u za dnevne sobe In I. nagrada na svetovnem n a t e č a j u pri Ouin ta mons t r a selett iva e coneorso Internationale de l M o b i l e — Can tu . š e i n še bi l ahko n a š t e v a l i o p r iznan j ih , ki jih je dob i la to­varna in njeni sodelavci .

Stolov lev ne počiva na lovorikah

L E T A 1904 — PRVI ZAMET­K I DANAŠNJEGA STOLA

Zametke d a n a š n j e g a Stola — giganta p o h i š t v e n e indu-• t r i je , najdemo že leta 1904., j k je r je na mestu d a n a š n j e j tovanne stala k m e č k a doma­č i ja »Skofica« z mirinom in kasneje z žago . Z a ž a g o je p r i š l a šc parketarna in leta 1907 iz Dupl ice že izvaža jo stole v K a i r o , Singapur , Buenos A i res. M e d prvo sve­tovno voj.no je tovarna stala, a že 1918. leta dob i novega las tn ika , k i je začel poleg upognjenega p o h i š t v a i n les­n ih izdelkov izdelovati tudi f u r n i r in p i s a r n i š k o opremo. Tovarna v D u p l i c i naslednja leta še r a z š i r j a svoj asort i-ment z izdelovanjem opreme za kinematografske dvorane, kavarne, šo le , insti tute, med­tem ko se v inozemstvu če­dalje bolj uvel javl ja jo dupl i -ški s to l i . M e d zadnjo, vojno so b i l i nekateri obra t i požga­la. Po osvobodi tv i je v e č k r a t p r i š l o do spremembe imena tovarne, dokle r n i leta 1962 tovarna dobi la d a n a š n j e ime Sto l — indus t r i j a p o h i š t v a .

Edon naj p o m e m b n e j š i h me jn ikov d u p l i š k e g a delov­nega kolekt iva , k i ima danes več kot 1100 zaposlenih, je p rav gotovo 26. avgust 1950, k o so delavci prevzeli vod­stvo tovarne v svoje roke in t ako u re sn ič i l i svoje dolgo­letne žel je . T a dan pomeni z a č e t e k samoupravl janja , po­men i z a č e t e k več jega in bol j ­šega razvoja podjetja v no-

v i h pogoj ih n a š e d r u ž b e n e stvarnosti .

S to l si je s svojo t radic i jo doma in v tuj ini u t r l u speš ­no pot, ta t radic i ja pa da­nes s i l i kolekt iv , da p o s v e č a posebno pozornost nov im t e h n i č n i m in o b l i k o v n i m iz­s l edkom, s tem pa l ahko v razvoju še naprej o b d r ž i p r i ­mat v proizvodnj i s edežnega p o h i š t v a .

STOL DANES IZVAŽA V V S E DRŽAVE S V E T A

Iz zgodovine smo tako pr i ­šli v d a n a š n j o stvarnost. I n v tej s tvarnost i se S to l n i spremeni l , m o r d a le v tem, da se j e razv i l v enega naj­v e č j i h proizvajalcev p o h i š t v a na svetu. Stolov lev, k i pred­stavlja zašč i tn i znak te dup-l i ške tovarne, je osvoj i l svet. Sicer pa nam o tem najbolje govore besede Stolovega d i ­rektor ja R u d i j a Kremesca :

»Pred leti smo izvažali sko­raj 70 odstotkov vse n a š e proizvodnje , ker pa je danes izvoz odvisen od vseh mogo­čih vpl ivov, predvsem od v i ­sokih z a š č i t n i h ca r in posa­mezn ih d r ž a v , smo razmerje izvoza spremeni l i , tako da danes i zvažamo polovico svo­j i h izdelkov, polovica pa je namenjena n a š e m u , d o m a č e ­m u trgu. Tako smo lani iz­voz i l i za 1,418.000 dolarjev n a š i h izdelkov, ka r predstav­l ja v p r imer jav i z letom 1966 devet odstotno p o v e č a n j e . O m e n i m naj to, da i z v a ž a m o i zk l j učno na konver t ib i lno t rž i šče , n a š i n a j v e č j i kupc i

pa so Z D A , V e l i k a B r i t a n i j a , Zahodna N e m č i j a , F ranc i j a , N izozemska ; I ta l i ja , Avs t r i j a , Švica in še nekatere deže le . N a tu j ih t r ž i šč ih gredo naj­bolj v denar leseni s tol i , fo­tel j i vseh vrst ter p i s a r n i š ­ko p o h i š t v o . P r i p r e u č e v a n j u inozemskega t rž i šča smo ugo-v i l i , da so še velike m o ž n o s t i za izvoz, vendar je njegova rentabilnost vse bolj odvisna od kvali tete i n car inske za­šč i te .

»Kakšna pa je stopnja go­spodarske rasti vaše tovar­ne v zadnjih dveh letih?«

»Zadnji dve letin smo pre­cej napredoval i , saj smo leta 1966 poveča l i fak tur i rano re­al izaci jo v p r imer jav i z le­tom 1965 za 24% in leta 1967 spet za 24 odstotkov. T a k o smo lani us tvar i l i 4 mi l i j a rde 950 mi l i j onov S d in fak tur i ­rane realizacije in od tega smo nameni l i 1 m i l i j a r d o 703 mi l i jone S din za osebne do­hodke zaposlenih in 417 m i ­l i jonov S d in za sklade. Le­tos smo postavi l i p lan faktu­r i rane realizacije 5 m i l i j a r d , vendar r a č u n a m o , da b o m o n a š a predvidevanja prekora­čili.«

»Tovariš direktor, omenili ste, da skoraj polovico svo­jih izdelkov izvažate. Kakšen pa je položaj na d o m a č e m tržišču?«

»Domač i t rg je danes že p r e n a s i č e n , kar pa po mo jem n i negativno, saj ima tako p o t r o š n i k več jo i zb i ro , tako v kval i te t i kot p r i coni . M i p o s v e č a m o d o m a č e m u tr­ž išču, k i je bol j s tabi lno kot inozemsko, pa Čeprav je pre-n a s i č e n o , posebno pozornost . T a k o d o m a č e m u trgu name­njamo nove modele, p r i tem pa dajemo vel ik poudarek kva l i te t i i n n o v i m materia­l o m . S tem s k u š a m o t rgu n a š e modele »servi ra t i« i n j i h zanje n a v d u š i t i , ne pa da z a č n e m o nekatere modele iz­delovati šele takrat, k o je zanje p o v p r a š e v a n j e . T a k o smo pred t r emi let i šli na nove modele p i s a r n i š k e g a po­h i š t v a i n k l jub temu, da smo proizvodnjo tega p o h i š t v a la­n i poveča l i za 6 0 % , je zanj še vodno p o v p r a š e v a n j e . «

»Znano je, da današnje tr­žišče nenehno zahteva prila­gajanje proizvodnje trenut­nemu povpraševanju . Kako pri vas usklajujete potrebe tržišča in kako jih rešujete?«

»Ze pred desetimi leti smo začel i izpopolnjevat i organi­zacijo dela, šolal i smo nove kadre, in ta skrb se nam da­nes bogato obrestuje. K a j t i vse to nam danes o m o g o č a , da se h i t ro pr i lagajamo tr­ž išču, da smo z m o ž n i izde­lovati m a n j š e serije, k i so bolje p l a č a n e , pa č e p r a v je vanje v loženo več dela. Ob tem pa t rdno zavzemamo s ta l i šče , da ne p o v e č u j e m o š tev i la zaposlenih, t e m v e č gre vse p o v e č a n j e na r a č u n b o l j š e g a dela, več je produk­t ivnos t i . Omen i t i pa je tud i treba, da imamo p r i nas že 8 let uvedeno p r i p r a v n i š t v o , s ka t e r im smo dosegli lepe uspehe in i m a m o to o b l i k o za ž iv l j en j sko nu jnos t . «

L E T O S O B S E Ž N A R E K O N S T R U K C I J A

Indust r i ja p o h i š t v a S to l danes izdeluje stole, fotelje (kombinac i ja les-kovina), p i ­s a r n i š k o p o h i š t v o , kinemato­grafske fotelje ter tudi s t i lno p o h i š t v o . Vzporedno z raz­vojem p o h i š t v e n e industr i je v svetu, vzporedno z n o v i m i model i pa v D u p l i c i skrbe tud i za modernizac i jo svoje proizvodnje , ka te r i prav le­tos p o s v e č a j o ve l iko pozor­nost . T a k o nameravajo letos v S t o l u đapopođiniiti proces

p o v r š i n s k e obdelave p r i pro­izvodnj i s tolov, do potanko­st i u r ed i t i v p r a š a n j e notra­njega t ransporta , energetike« s k l a d i š č po l izde lkov (plošč} i n s t rojne opreme. Rekoflr, s t rukc i jo bodo f inanc i ra l i j glavnem z l a s t n i m i sredstvi, nekaj pa t u d i z b a n č n i m i k r ed i t i .

Iz tega je razvidno, ko l iko sk rb i p o s v e č a S t o l svojemu napredku, napredku, k i i z r } a * j a iz dolgoletne tradicije«

Res, da so nanjo ponosni, vendar na l ovo r ikah ne P°" č iva jo , t e m v e č gredo s t rd im delom, k i ga dopolnjujejo • s t rokovn im znanjem, naprej po pot i , k i j o je Stolov w v

z a č r t a l že pred desetletji-Vili GučeK

SOBOTA - 18. m a r c a 1 9 6 8 GI.AS * 9. STRAN

T e dni po svetu

* ! m , II . marca — Pred­n i k i talijanske republ ike ?arasat je podpisal odlok, s *ater , m j e k o t m u n a l a g a

" * l a ^ . razpusti l senat i n , k o zbornico ter s tem

voi n o z a k ">J"č i l č e t r t o po-< J n ° Parlamentarno razdob-J • J tem se je tudi uradno «*c«a volilna kampanja , k i Si p r a k t i ć n o že lep č a s na-*UM , U , e i t a l ' J a n s k o p o l i t i č n o Z l v!jen)e.

8Vnl -K 0 1 ' M A R C A - V C N E M

skl k . o m e m a r j e v je hanoj-dal ^ a d i o nedvoumno pove-

' aa je vlada D R Vietna-Kal P r i p r a v ' J e n a začeti po-P r S , f a ™ r U k o vlado o Z D A U V O J N E - Č E B O D O

b a r , i . b r e z P ° 8 o J n o nehale bom-U s t ? ? U Vietnam i n raci- d r u * e v o j a š k e ope-

Proti tej d r ž a v i . V e y 0 c k n o l m ' 11. marca -v zv • * v c d s k i h l istov p i še amor- i z n u > n i r r » odpokl icem Svedlt 6 8 4 veleposlanika v •hfauS. n a Posnete v Wa-n e « l ° n , da tako ravnanje

nore okrepi t i a m e r i š k e -

med i d a v s v c t u - 0 d n o s i

k o d r ž a v a m a so se s k a l i l i , c i j

s e Je ve l ik ih demonstra-sfe P l ? t l a m e n š k i vietnam-n ^ Poli t iki udele/Ll c J o mi -

2 W v vladi Olar Palme.

v a r d i

k ° b ^ 1 2 m a r c a -n , u Kardel j , k i se kot oseb-T i i a

o d P ° s l a n c c predsednika

eko j a l * ministrom za » o m s k o p ! a n i r a n ) e i n raz.

nerini leučUa s t a m o ž n o s t i za medi , U J , c J š e sodelovanje n l l i l r - l u g 0 s , o v a n s k h n I i n ke-c l K u P ^ i ^ i l P r i invesl l -

J * K | graditvi Ken i je .

g i * a l r ° . 12. marca - Že dru­

ž n i k ^ f ™ t e d n u j c p r c d " S S t . u 1 8 6 1 " ° b i s k a l e » ' P -Jožnn o b o r o 4 e n c s'nle na po-2 I/ , V / d o , / t^te premir ja tudi e l a m - Naser je ob i ska l Z J ^ P O l o i a j e a l ž i r sk ih , su-skih ' l r a S k > h in palestin­s k i C n o t - Predsednikov obisk kuj >V • k o v d ržav i p r i ča -cijo t ' ?°" ! ran.je.po!i-tično ak-H j c ' 1 Jo zahteva javno mne-

Pr r a a i a g a ' 1 4 , l t l a r c a — P - a š k l VašH s P ° r o č i l , da J i slo-»voi'p n a r o d « l svet ods tavi l J , u J i ? a p r e d s c d n | k a M U i a l l a ' • o n a 3 ' . C , a n l n i e 8 ° v e g a od-s 0 '« S o »preje l i , p a č pa vijo o d , o e ! , , . da ga odsta-t a U n f i p o , o ž a i a , ker m u ne Je * , 0 v e C - — P o r o č a j o , da tevai S l o v a 5 k a uradno zah-d a n , ^ o d Z D A Izroči tev nek-nerai\ \ č c h o s l o v a š k c g a ge-v S e J n a , k i Je pobegnil

s e ^ g r a d ' 1 4 - marca . Danes V d i ^ ^ l ^ o obletnice smr t i c i j e L J J J * * ) « ! n a š e revolu-v Pa. P i i a d c i a U m r l jc dorv, t" n a Povra tku iz I.on-n ; , { ' k a m o r je kot predsed-P a r u ^ ' 0 / - n c s k u p š č i n e vod i l

a r ^ n t a r n 0 delegacijo.

L j u d j e B u r n i dnev i v Č e š k o s l o v a š k i

Svetovna javnost j c te dn i spet dobila novo področ je no­vic , razprav in ugibanj; Č e ­škos lovaška je z dogodki zad­nj ih dn i zbudi la ve l iko zani­manje vsega sveta, zlasti še soc ia l i s t i čnega . K a t e r i dogod­k i v Češkos lovašk i so pravza­prav tako zan imiv i? Gre za spopad med naprednimi i n n a z a d n j a š k i m i s i l ami , boj za uveljavitev in novo pojmova­nje soc ia l i s t ične demokraci je in socia l i s t ičnih odnosov na vseh področ j ih od gospodar­skega, kulturnega, d r u ž b e n e ­ga in po l i t i čnega ž iv l jen ja .

Omenjena nasprotja niso plod zadnjih d n i , t e m v e č se v leče jo že nekaj let. Vendar so takrat konservativne sile, k i so bile na oblasti , s silo a l i pa s prefinjenimi metodami duš i l e to napetost in jo po­tiskale iz prvega plana. Toda gospodarska k r iza v zadnjih let ih i n boj za reformo, k i je postala nujnost, sta pogoji l i

po loža j , v katerem so na­predne sile stopile v ospredje. V tej ofenzivi so b i l i trije pomembni me jn ik i — trije p lenumi C K (lani oktobra, de­cembra in Januarja letos), na kater ih je ogromna več ina komunistov zahtevala dosle­dno izvajanje reforme, demo­krat izaci jo partijskega in jav­nega ž iv l jen ja . Te sklepe je z več ino sprejela tudi češko­s lovaška javnost. Vzporedno z novo usmeritvi jo je pr iš lo tudi do zamenjave general­nega sekretarja če škos lovaške k o m u n i s t i č n e partije — na­mesto Antonina Novotnvja je na to mesto pr i še l Dubček , vendar na januarskem plenu­m u C K K P C ni š lo le za for­malen ukrep zamenjave gene­ralnega sekretarja. Že ob sa­mem plenumu so n a m r e č po­udarjal i , da mora dekoncen­tracija oblasti pr ines l i demo-kratizncijo na vseh področ j ih In s tem omogoč i t i prizade­vanja naprednih s i l .

Nekaj dn i po januarskem plenumu je češkos lovašk i tisk že pisal o obstoju dveh s i l

— konservat ivnih i n napred­nih — in o boju med tema s i lama. Ze po nekaj tednih, zlasti pa v zadnjih dveh, »d-stavljenega Novo lny ja že uvršča jo med nosilce konser­va t ivn ih s i l . Tako se je v vsej Češkos lovašk i začel pro­ces zahtev po demokrat iza­c i j i : več kot 500 komunistov na jveč je če škos lovaške tovar­ne Skoda zahteva, naj vs i pa r . t i j sk i in d r ž a v n i funkcionar­j i , k i ne morejo razumeti novega procesa obnove d r u ž ­benega in po l i t i čnega živl je­nja a l i k i ne delajo v tem duhu, tako gredo s svoj ih po loža jev : čeda l je več je ko­lekt ivov, par t i jskih in d r u ž b e ­nih organizacij pa tudi dr­žavn ih organov, k i odkri to zahtevajo korenite spremem­be; čeda l je več je protestov, ker osnovne organizacije še niso seznanjene s tem, kaj se je v resnici zgodilo na zadnjih plenumih C K KPC. Poleg b ivšega generalnega se­kretarja Novotnvja , za kate­rega menijo, da bi med pr­

v i m i moral pojasniti svoje poglede in s ta l i šča , se najde­ta na udaru kr i t ike tudi no­tranji i n obrambni minis ter — kr i t iz i ra jo predvsem splo­šen d r u ž b e n i položaj in delo­vanje varnostne s lužbe in ne­katere zlorabe varnostnih or­ganov v preteklost i . S k r a t k a , ogorčen je nad napakami is preteklosti je privedlo tako da leč , v t a k š n e zahteve, d a je treba poimensko k l ica t i na odgovornost l jud i , k i so za­nje k r i v i i n da je treba brca usmiljenja odstranit i s polo­ža jev vse tiste, k i niso z m o ž ­ni a l i pa, k i nočejo dojeti no­vega duha. Č e š k o s l o v a š k i ljudje vidi jo v novi p o l i t i k i jamstvo, da se stare n a p a k « ne bodo več ponavljale, zato tudi ni presenetljiv ve l ik od-« ziv č e škos lovaške javnost i ob koreni t ih spremembah od« nosov v če škos lovaškem di u ž -benem, gospodarskem, k u U turnem i n pol i t i čnem življeg nju.

V . Gurok

i n d o g o d k i

Komisija za

delovno razmerje podjetja

J E L O V I C A

lesna industrija škofja Loka

ponovno razglaša

PROSTA DELOVNA MESTA

VK mizarjev Pogoj jc poklicna šola za VK delavce. Nastop

dela takoj. Ponudbe sprejema splošni odde­

lek podjetja.

Razpisna komis i j a za imenovanje d i rektor ja delovne organizacije P u š k a m a v K r a n j u R A Z P I S U J E na podlagi 2. odstavka 112. č l . Temeljnega zakona o vol i tvah delavskih svetov in drugih organov uprav­ljanja v delovnih organizacijah delovno mesto

d i r e k t o r j a Kand ida t i morajo poleg s p l o š n i h pogojev izpolnje­vati še naslednje:

— da imajo v isoko a l i v iš jo s t rokovno izo­brazbo strojne, ekonomske, pravne a l i upravne smeri ter 7-letno delovno prakso, od tega najmanj 5 let na o d g o v o r n e j š i h delovnih mest ih v gospodarskih delovnih organizacijah.

— da imajo srednjo izobrazbo strojne al i eko­nomske smer i , desetletno delovno prakso, o d tega najmanj 8 let na o d g o v o r n e j š i h de lovnih mest ih v gospodarskih organiza­c i jah .

— da so v i sokokval i f ic i ran i delavci kovinske stroke s 15-lctno delovno prakso, od tega najmanj 10 let na o d g o v o r n e j š i h delovnih mest ih v gospodarskih organizacijah.

Ponudbe s k r a t k i m ž iv l j en jep i som i n dokaz i lom o izpolnjevanju gornj ih pogojev ter s po t rd i lom o nekaznovanju i n po t rd i lom, da ni v kazenskem po­s topku, kandida t i p r ed lož i j o do 2. 4. 1968 delovni organizaci j i P u š k a m a v K r a n j u za razpisno komis i ­jo , za imenovanje d i rektor ja delovne organizacije P u š k a m a .

Vreme Vremenska s l i k a : Iznad se­

vernega A t l a n t i k a prot i vzhodni Ev rop i sc pomikajo nov i frontalni va lov i . N a d n a š e kraje doteka ob zahod­nih vet rovih razmeroma vla­žen zrak.

Temperature (v petok) ob 13. u r i : P lanica 4, Jezersko 4, B r n i k 8, L jub l j ana 6.

Napoved za soboto i n p r i ­hodnje d n i : Spremenl j ivo ob lačno , m o ž n e so posamezne plohe. Temperature ponoč i ok rog 0( na jv i š j e dnevne do 8 stopinj. V naslednjih dneh bd nestalno vreme.

Sredi dela je omahnila

A n i c a R e b o l j knjigovodkinja na gozdnem obratu Preddvor

Vestne in požr tvova lne sodelavke ne bomo pozabili.

GOZDNO GOSPODARSTVO K R A N J

© 51 # »Pomirite oseb|e ;« JI je Šepnil sekretar in

Jo rabio potisnil iz sobe in Miss Babbcrlv je takoj ubogala. Sekretar pa je planil k apa­ratu In čeprav nI na zvezo čakal niti minuto, Je od nestrpnosti žkripal z zobmi. »Na s!ra­li?* Je naglo iepnil. »Vaša sreča! — Pazite na Mrs. Irvlne! Zgoditi se je moraiO nekaj odlo­čilnega. Pravkar Je zapustila podjetje. Vze­mite voz In se peljite v njeno stanovanje! Ce je n! tam, pa k Miss Marimanovi in v gledališče] Vozite kot sam vrag in ko jo boste našli, Je ne izpustite več izpred oči! Ce ml boste imeli kaj sporočiti, vprašajte Andreja, kje sem!«

Ko so ga okrog sedmih poklicali k tele­fonu, jc bil najprej razočaran, ker se mu iz aparata ni odzval glas, ki ga je pričakoval, nato .pa je postal pozoren in napeto prisluh­nil. »Mr. Turner?« je presenečen vprašal.— »Tu Hubbard. Da. — Kako? Kakšna usodna xadeva?«

Mali živahni gledališki ravnat.Ij Je s tako naglico brbral svoj obup v aparat, da ga Je Hubbard komaj razumel. »Zelo usodepoina nadeva, dragi moj, in zakaj kličem vas, na­mesto da bi se kar precej obesil, sam ne vem. Toda gledališki ravnatelj menda res nikoli ne stori tistega, kar bi moral storiti. Seveda gre spet za Miss Marimanovo.«

»Kaj pa se je zgodilo z njo?« »Ha, to bi tudi jaz rad vedel,« je obupano

odgovoril direktor. »Do zdaj ni prišla v gle­

dališče, čeprav Je bila sicer vedno vsaj eno uro pred predstavo tu. Zdaj pa manjka še pičlih štirideset minut, nje pa od nikoder! Ce bi prišla ta hip, bi sc komaj še pripravila za predstavo.«

»Ali bi jo lahko kdo nadomestoval?« Je naenkrat vprašal Hubbard.

»Seveda bi Jo. Saj ste ml sami svetovali, naj se ozrem za nadomestkom. Ubogal sem vas, toda dama stanuje v Kenningtonu in kako naj Jo v tako kratkem času spravim sem?«

»Vzemite najhitrejši voz, ki ga imate pri roki,« je nujno svetoval Hubbard.

»Mislite torej res, da . ..?« Je v največjem razburjenju vprašal direktor.

»Mislim, da ne bi smeli zamuditi no­bene sekunde. Miss Marimanove ne bo več, za to imam svoje razloge. Sicer pa bom v pol ure pri vas.«

31 Predstava se Se vedno nI začela in v av­

ditoriju so se Jeli pojavljati znaki nemira. Hubbard Je spoznal, da mora nemudoma k ravnatelju in nastavljenec mu je odprl pot k njegovi pisarni. Turner je kot razjarjen lev letal sem ter tja po svojem najsvetejšem in včasih pogledal na uro, kajti čas je neu­smiljeno bežal.

Hubbarda je sprejel s teatralično gesto. »Res je ni, Hubbard! Le kdo mi je še nav­dihnil srečno misel, da sem poklical vas!« Prisrčno mu Je stisnil roko. »Tako sem vsaj nadomestek lahko še pravočasno prignal sem. Dama je že cele četrt ure tu. Toda če mislite, da je s tem konec težav, potem slabo pozna­te mojega kapelnika. Predstava se Se vedno ni začela, ker mora še prej imeti vajo z na­domestkom — zaradi skladnosti in sporazu­mevanja, tako trdi on, v resnici pa le zalo,

da pokaže, kako važna oseba Je. Toda /.daj sem teh prismodarij sit do grla,« je dejal odtočno. »Prosim, pojdite z menoj in si to packarijo, ki smrdi do nebes, oglejte sami! Po temnih hodnikih ga je peljaj do vrat, Izza katerih Je bilo slišati Igranje na klavir in markirano petje. Srditi Turner je odprl vrata na stežaj in pred Hubbardovimi očmi se jc prikazala svojevrstna slika. Na podl-umu je stal klavir, za njim pa je sedel mož bliskajočih sc oči in razmršenih las. Ob kla­virju je slonela pevka, ki Je pela, medtem pa sta jo obdelovali garderoberka, ki jc od spodaj in od zgoraj vlekla nanjo cunje, ter frizerka, ki ji je urejala lasuljo. Ravno ko ji je garderoberka vlekla čez glavo steznik, je Amneris zapela ton prenizko, v istem hipu pa je žc tudi zavreščal mož za klavirjem kot obseden.

»Mir!« je zatuli vmes še drektor, ves rdeč v obraz. »Kako dolgo pa naj še vlečem za nos publiko zaradi te opičje komedije, ki jo počenjate tu? Kako dolgo pa mislite, da bodo ljudje še čakali? Takoj vse na oder In če se predstava ne začne v petih minutah, boste nekaj doživeli, tako vam povem.« Obr­nil se jc in zaloputnil vrata za seboj. »No, kaj pravite na to?« Je renčal v obupnem srdu, ko sta stopala spet po dolgem hodniku. »Lepo mi jo je zagodla ta gospodična Mari-inanova, ni ji kaj reči!« Nato pa je hipoma obstal, kot da se je nečesa domislil, in vpra­šal Hubbarda: »Zakaj pa pravzaprav ni pri­šla, kaj menite? Mene sploh nI nič obvestila.«

»Ravno iz tega lahko sklepate, da so Jo morali zadržati nepredvideni ln zelo tehtni vzroki. Več vam pa tudi Jaz ne morem pove­dati.«

Turnerju se je na obrazu poznalo, da Hub-bardovim besedam ne verjame in da ga nje­gova zadržanost jezi. »Torej nova skrivnost!«

Je dejal ujedljivo. »Tako se ml zdi, da je , a

ženska živa uganka in vi si zaradi nje P°" nočem steno belite glavo. Seveda nikakor

biti indiskreten. Zadovoljen bi bil, če bi »i lahko namignili, kako dolgo bo trajala ta

zgodba, vsaj približno. Mislim, da imam Pra" vico do tega.«

Hubbard mu Je molče prikimal in nekaj časa razmišljal. »Na vašem mestu bi se ja* sploh več ne zanašal na Miss Marimanovo,« je dejal nato odločno. »Verjemite mi Pa> 4 , 3

ta trenutek prav toliko vem, zakaj je izostala« kot vi.«

dejal-' Direktor Je povesil glavo, nato pa bom »Jaz sc tu ne spoznam več, vendar se

spet ravnal po vašem nasvetu. Sicer pa Jc

Miss Mariman grobo kršila pogodbo M> n e

more od mene zahtevati, naj potrpežljiv" čakam, da bo .blagovolila spet priti. — ^ boste ostali pri meni?« je vprašal, ko » , a

prišla do njegove lože. Toda to povabilo Je

bilo mnogo manj prisrčno in ljubeznivo k o t

sicer in sekretar je prav tako hladno odk10' nil.

32 Hubbard se Je nekaj časa zamišljen spi*'

hajal pred glavnim vhodom gledališča, n a l ° Je poklical taksi in se odpeljal, med PotJ° pa si Je premislil, plačal voznika in se P°* časi peš napotil proti svojemu stanovanju.

Bil Jc Jasen in mrzel večer, ko Je P r" e' do svoje kratke pa široke prečne ulice. 1* žala Je dokaj svetla In skoro brez življenj" pred njim.

(Nadaljevanje)

N a s t o p m l a d i h h a r m o n i k a r j e v V sredo, 20. marca 1968, ob

19. u r i bo v P r e š e r n o v e m g leda l i š ču v K r a n j u koncert­n i veče r m l a d i h harmonikar ­jev učencev kranjske glas­bene šole . Le tos poteka že š e s t o leto, odkar je na glas­beni šol i na novo uveden pouk k lav i r ske harmonike . Poleg u č e n j a na ins t rumentu mora jo u č e n c i ob iskova t i tu­d i nauk o glasbi . T a pred-mot j i m s s v o j i m š i r o k i m u č n i m p rog ramom o m o g o č a vpogled v svet glasbene umet-

VARČEVANJE P R I

K B

L J U B L J A N A

VAM PRIMASA IZREDNO UGODNE OBRESTI

6,25 "/o 7 o/« 8 »/o

Poleg tega pa sodelujejo va rčeva l c i vezanih v log in vezanih deviznih r a č u n o v ter k m e t i j s k i i n stanovanj­s k i va rčeva lc i vsake 4 me­sece p r i nagradnem žre­banju .

I nost i , ka r p r ipomore k bol j ­š e m u uspehu p r i instrumen­talnem pouku . N a tem kon­cer tnem v e č e r u bodo nasto­p i l i sol is t i i n ha rmon ika r ska orkes t ra m l a j š e i n s t a r e j š e skupine u č e n c e v .

Oba orkes t ra vod i dirigent Josip S l e p i č .

V 6redo, 3. apr i la , pa p r i ­reja glasbena šo la v koncert­n i dvoran i delavskega doma v K r a n j u glasbeno-baletni veče r .

ar

P l e s v d o m u J L A

v K r a n j u Poleg r a z l i č n i h akc i j na

idejno p o l i t i č n e m i n ku l tur ­nem p o d r o č j u namerava ob­č i n s k i komi te Z M S K r a n j r azš i r i t i svojo dejavnost t ud i na zabavno p o d roč j« .

V ta namen bo nuad insk i komi te o rgan iz i r a l v«S e l i tn ih plesov.

P r v i ples bo v nedeljo, 17. marca, v D o m u J L J ^ a p r i -č e t k o m ob 19. u r i . N a njem bo i g r a l vokamo- ins t rumen-t a ln i ansambel S k u p i n a 333, k i se je v torek na predtek-m ovan j u v o k v i r u prve slo­venske k i ta r iade v h a l i T i ­vol i v L j u b l j a n i u v r s t i l po kva l i t e t i igranja m e d devet na jbo l j š i h s l o v a š k i h v o k a l ­no - ins t rumenta ln ih ansam­blov.

D. S.

K r i ž a n k a , š t e v i l k a 27

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

12 • 13

14 m i L 17 B

20

21 22 23

24 • 26 28 29

30 11 • 32 • 33

34 35

37 38

VODORAVNO: 1. zapora, 7. kraj nad Reko, kjer so bile ogorčene borbe tik pred koncem vojne med partizani in Nem­ci, 12. drugo ime za kita ( m n o ž . ) , 13. slovenski minister v bivš i Avstro-Ogrski (Ivan, 1867—1925), 14. skupina, m o š t v o , 15. orel v germanski mitologiji, 16. starorimski pozdrav, 17. bla­gajne, 18. odmev, slika, izraz, 20. medmet, 21. alpski s m u č a r tržiškega Partizana, 24. začetnic i francoskega naturalista, 26. letopis, 27. veliko mesto v Ukrajini, 30. p o č e l o taoizma, 32. rimska boginja Jeze, 33. ptice roparice, 34. del parnega stroja, 36. atenski postavodajalec, znan po svoji okrutnosti, 37. pri­zor, 38. otok severno od Sardinije.

NAVPIČNO: 1. vrsta voza, 2. pokrajina na Hrvatskem, 3. obiskovanje, 4. glasbeni zbor, 5. pr i s tanišče v Izraelu, 6. ita­lijanski predlog, 7. hrvatski filozof, ude leženec NOB od 1. 1941, avtor števi lnih del s področ ja filozofije in sociologije (Veljko), 8. kratica za »lanskega leta«, 9. nekdanji turški ve l ikaš , 10. reka, ki teče skozi Leningrad, 11. turis t ična točka na Pohorju, 13. izraz za vino » . . . dolenjec Iz Gadove peči«, 15. ž e n s k o ime, 18. del pohiš tva , 19. prebivalec doline na K o r o š k e m (Avstrija), 22. števi lka, 23. č lovek, ki veliko govori, a malo pove, 24. nrav­stveno prepričanje , 25. n a š u s p e š n i reprezentant v s m u š k i h skokih v Grenoblu (Ludvik), 28. kraj, kjer voda zemljo odira, 19. žila dovodnica, 31. naziv za č loveka, ki ga n o č e m o imeno­vati, 33. prakanton v Švici , 35. veznik, 36. kratica upravne enote v podjetju.

Miha Klinar: M e s t a ^ c e ^

D o m « III. D E L

M o r d a niso t a k i , k a k o r J* "Trfp s k u š a l to p r e p r e č i t i . Uničiti P*M*. pesnika! A l i n i že z loč in , da je ^ ^t) Zakaj b i po tem u b i l i pesnika & jm Celo h u j š i i n bol j z loč insk i k a K " $ pesnika , da je vest č loveš tva , v $ ' . d r u ž b i , k i se za »vest d r u ž b e m• Q f ub i l a . Toda fantovi svojci niso s . p govi s t a r š i i n je fant njihove > svojo k r v j o i n svojo vestjo! ijjjjp

T a k o j i m bo p isa l . I n P^JjfcU, J č i jo k a k e m u pogumnemu z a ?, o VekV p e s m i m i po t rka t i n e m š k e m u Cio_ M danje n e m š k e i n č loveške d f V Z ^n^J k r š n o je pokaza l m l a d n e m š k i P živ, pognal m e d vrfeove literarne ^

Vse to je zgneteno v tren 4 J f r f lj« bo v č r n e m p rahu teme zasj®* pi^j s k e l e č i m i o č m i , k i m u j i h rlf:lg

ved$° I n ta č r n i ogenj v očeh je gaj

m u izžiga iz oč i solze. Ne & ^fi, si menca z r k l i i n po tem zopet ^ ž a r e k svetlobe. .

T o d a svetlobe n i . Tema J?. sef l jena s č r n i m ognjem. ^f^J^jjot d robno zrno svetlobe, drobno temo, razen (nenadoma z groZ° zen, č e je oslepel . J* ju,

»Nein! Nein!« zahrope v va t i z robcem oč i , k a k o r da bo odt rga l z n j i h č r n i ob l iž teme.

S I e p ? d a v i ' V i »Nein! Nein!« b i se rad P ° L 0 p *

N o č e b i t i slep! »Nein! Nein!« 1 1 j j^v upanju , da teme ne bo več, * ° lobo! S a m o nekaj t renutkov °ttffrJ obraza i n vse bo m i n i l o kakor ^ &

D a , tako bo! P rebud i l se o°

G L A S * 10. S T R A N

?2? 0 T A - 1«. marca 196ft GLAS #11. STRAN

VILLMH KLA6ENFUBT •

i

MOHfALCONi

T u r i s t i č n e i n f o r m a c i j e I* Bohinj — Danes (sobo-& M u ! V B o h i n J u zasedeni

aains-ki dom, hotel Jezero V 0 „ , o t e l Triglav. Hote l Pod <j 0 l

g l°m. p a bo zaseden v ne-p a

J 0 (17- 3-). Dovolj prostora «oh JK V B o n m J u v zasebnih vedn S m u k a n a ' V o š l u Je § e le s ° U g o d n a - P r a v tako pa d

n ° g dober za s m u č a n j e tu­l i ^ a o s ojnih pobočjih v do-

D r J , K r a n j s k a « o r a - D o v o l J *as7k j ° V V S e h h 0 t e l i h i n

g »nm sobah. Hotel S l a v i ­l i v riG Z a p r t - P r o s t 0 " * je tu-

Gozd-Martuljku. P r ? , V r š i č ~ N a Vr š i ču je <ar i l ° r v E r J a v č e v i koči . T i -n a p d o m J e z a P r t - K o c a

•ta <C?2du i n M i h ° v dom pa d 0 l : ^ D r t a ob sobotah in ne-

*e nv!i C c s t a n a V r š i i J° P l u " Vsp? K o č c n a Gozdu. N a « n e g a

S r t l u č i 5 č l h J e š c dovolj

• W a ^ P * n n i c ' i J c dovolj pro-l a s . v zasebnih sobah in v l j 0 " n i n gostilnah. V nede-V . 0 v Planici tekmovanje lomot a r s k i n t c k i h " a 1 5 k i '

trov za Rožičcv memo-

P l a r > i n s k i dom na G o š k i V a n

l N n a Je lov ic i je oskrbo-p a i - S ! 1 0 g a je 60 cm, cesta

J° Plužena i n prevozna. O!,* J £ s e » i ' c e - Prostor je v Pod p n o t ° b h ter na P l a n i n i co > 0 1 l c o - v Domu pod G o l i . lici T P r i vsebnikih v oko-

% Tr" • -ra • ć — Dovolj prosto­to n * T

v T r 4 i č u , Podljubelju tj, " L H i b o l j u . P l an inska ko-ob a Kr i šk i gori je odprta *«**iu a h i n n e d p l J a n - V

Vol; " a Ze len ic i je še do-'J Prostora.

# Kranj — V K r a n j u je dovolj prostora, prav tako tu_ di na Smarje tni gori, na J o -š tu , v Preddvoru , na Jezer­skem in na K r v a v c u . Le bru­narica v T i h i do l in i bo do nedelje zasedena. Z imsko ko­pa l i šče v K r a n j u je odprto vsako sredo, č e t r t e k , petek, soboto in nedeljo.

# Škofja Loka — V Loški koči na Starem vrhu i n v Skof j i L o k i je dovolj pro­stora.

Q Dovolj prostora je tudi v Pol janski in Selški dol in i in v Li tostrojskem domu na Sor i šk i p lan in i . Na Starem vrhu in na Sor i šk i p lan in i je še dovolj snega za s m u č a n j e .

# V K a m n i k u , K a m n i š k i B i s t r i c i i n Domža lah je do­v o l j prostora.

Ce želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad

S O D E L U J T E Z NAMI NA

VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od 1. do 31. marca

p r i M L E C N I K Klrschentheuer — Kožentaura, pri Borovljah

15 km pod Ljubeljem

K9> K O M P A S K R A N J prireja za prvomajske praznike za kolektive in po­sameznike, dvodnevne In tridnevne izlete.

PROGRAMI IZLETOV SO: E N O D N E V N I :

1. Kranj—Trbiž—Beljak—Baško jezero—Vrbsko jezero—Celovec—Velikovec—Jezersko—Kranj

2. Kranj—Trbiž—Udine—Čedad—Gorica— —Ljubljana—Kranj

DVODNEVNI: 1. Kranj—Ptuj—Varaždin—Budimpešta—Kranj 2. Kranj—Cortina—Benetke—Kranj

TRIDNEVNI: 1. Kranj— Brenncr— Innsbruck—Ziirich—Como—

—Milano—Benetke—Trst—Ljubljana—Kranj Cene vseh izletov so konkurenčne In ugodne. Vse informacije dajejo poslovalnice Kompasa Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič. Prav tako sprejemajo navedene poslovalnice tudi prijave do 10. aprila 1968.

S O C I E T A ,

" D A R W I L „ T r s t PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/1 II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DR2AVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopstvo DARVVIL vam nudi naj­večjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18 in 22 ka­ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno pri­manih industrijah zlatega nakita.

Za vsak nakup zlatih predmetov da j jemo popolno garancijo za čistoto, ležo

1* in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram!

K A M — samo k v Laghi — Fužine J o ž e M a r f o t t o

galanterija, volna vseh vrst, pijače, konfek-cija, obutev, pralni stroji in pralni praški, hladilniki. Obiščite nas in prepričajte se o kakovosti in zado voljni boste

Strcžcino v s lovenščini , non-stop, sprejemamo di nar je

Na mejnem prehodu v Ratečah se pokrepčajte v našem bifeju

K O M P A S J E S E N I C E

S E Z O N S K I IZLETI V TRBIŽ IN UDINE

Torek: Jesenice—Trbiž (b 14. uri Četrtek: Jesenice—Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice—Udine ob 7. uri

Odhod avtobusa izpred poslovalnice KOMPAS na Jesenicah s postajal išči po želji.

Cena prevoza* Jesenice—Trbiž ND 10,— Jesenice—Udine ND 25,—

Pri predhodni prijavi v poslovalnici vam brezplačno rezerviramo sedež v avtobusu.

L0DR0N VUlach-Beljak Ledercrgasse 12

DIOLEN Z A V E S E

1 m — 150 cm širine 25 A sch 1 m — 220 cm širine 37 A sch 1 m — 300 cm širine 49,80 A sch

• se ne krčijo • ni potrebno likati

G L A S * 12. s t ran M A L I O G L A S I S O B O T A — 16. marca 1908

B U D I M P E Š T A

1. dan 1. maj

2. dan 2. maj

Odhod iz K r a n j a ob 4. u r i zjutraj izpred poslovalnice Tur i s t , m i m o Ljubl jane , Za­greba, V a r a ž d i n a dalje p ro t i obmejnemu prehodu Letenje . N a pot i Nagvkaniza—Bu­d i m p e š t a se bomo us tavi l i ob B la tnem je­zeru . Ogled mesta Siofok, k i je drugo naj­več je l e tov i šče . V pozn ih popo ldansk ih u rah p r i h o d v B u d i m p e š t o .

P o za j t rku ogled mesta, znamenito trdnja­v o Ci tadelo , Parlament , kra l jevo p a l a č o , Mat i jevo cerkev-cerkev kronanja , katedralo Sv . Š t e f a n a ter se sprehodi l i po Margare-t inem o toku . Povratek preko Graza , Celov­ca i n Ljubl jane , s p r i h o d o m v K r a n j v pozn ih veče rn ih urah . Cena potovanja je 225.00 N d i n V ceno so v r a č u n a n i prevozni s t r o š k i , stro­k o v n i vod ič v B u d i m p e š t i , vodstvo i n or­ganizaci ja ter polpension.

ZA 1. D V O D N E V N I

I Z L E T I V

B U D I M P E Š T O IN

B E N E T K E

A V T O P R O M E T G O R E N J S K A

K R A N J

Udeleženc i , k i bodo potoval i na ko lek t ivn i po tn i l i s t ,

morajo ob pr i j av i p r ed lož i t i :

1. izpolnjeno v p r a š a l n o polo 2. 1 fotografijo

3. vo jn i obveznik i , dovoljenje V O za potovanje v inozemstvo.

Prijave v poslovalnici TURIST

cesta JLA 1 — Kranj

ZA B E N E T K E najkasneje do 1. aprila

ZA B U D I M P E Š T O najkasneje do 6. aprila

B E N E T K E

1. dan 1. maj

2. dan 2. maj

Odhod iz K r a n j a ob 6. u r i i zpred posloval­nice Tur i s t . V o ž n j a skoz i Jesenice & K r a n j s k o goro. Dalje m i m o Trb i ža , Uchn> Pordenosa i n Trevisa . Predviden pr ihod V Benetke ob 15. u r i popoldne. Ogled mesta i n v o ž n j a z m o t o r n i m č o l n o m po Kanalu Grande .

Ob 11. u r i odhod iz Benetk p ro t i Trstu, skoz i Postojno i n L jub l j ano v K r a n j .

Cena potovanja je 148.00 N din

V ceno je v k l j u č e n prevoz z avtobusom, v o ž n j a s č o l n o m po K a n a l u Grande, 1 P 0 * ' pension, vodstvo i n organizaci ja izleta.

K M E T O V A L C I ! Verjetno še nikoli niste videli tako bogate izbire kmetijskih strojev in orodij, kot bo prikazano na velikem prodajnem sejmu kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, hala B, v času od 9. do 31. marca 1968.

Vse stroje — domače ln tuje proizvodnje — bomo prodajali s 5,5 % popustom za dinarje, še poseben 10 °/8 popust pri nakupu z deviznimi sredstvi.

Kmetijski stroji in orodja — d o m a č e in tuje proizvodnje: T r a k t o r j i s p r i k l j u č k i : IMT-533, Zetor 2511, Steyr 86, DT-20.

R o č n e motorne kosilnice s priključki: B C S , M o t y VVerke, Re fo rm, Vogel & Noot , A l p i n a , Rondine i t d .

Stroji za pridelovanje krme: samonakladaln i p r i k l o p n i k ' , o b r a č a l n i zg rab l j a ln ik i , venti­la tor j i za s u š e n j e sena.

Kompletne linije za pridelovanje krompirja in koruze.

Molzni stroji Alfa Laval in druga hlevska oprema.

Manjš i stroji za zašč i to rastlin, orodja za v r t i č k a r j e , sadjarje in v inogradnike .

Vse kmetovalce, ki jih prav posebno zanimajo problemi v zvezi s spravilom krme in predelovanjem okopavin (krompir, pesa, koruza), VABIMO na strokovna predava­nja s filmi in diapozitivi v hali B

19. 3. IN TO: VSAKOKRAT: 23. 3. OB 9. URI SPRAVILO KRME 25. 3. OB 12. URI PRIDELOVANJE OKOPAVIN

Ob tej p r i l o ž n o s t i boste dob i l i tudi s t rokovne odgovore na konkre tna v p r a š a n j a , k i vas zanimajo .

Sodelujejo p r i znan i s t rokovn jak i Kmet i j skega ins t i tu ta v L j u b l j a n i ,

A G R O T E H N I K A Export-Import

LJUBLJANA, Titova 38

SOBOTA - 16. marca 1968 GLAS * 13. S T R A N

S poti po Madžarski

Zakaj nastajajo ozka grla Kot sem že v p r e j š n j e m se­

stavku napisal , da je M a d ­žarsko na znotraj zajel lahek vetrič odjuge, k i je n a č e l de-W led administrat ivnega na­čina vladanja in zaprtost i za vplive in dogajanja z »druge-6a sveta«, je ( k!jub t emu M a d ­žarska i n dogajanja v njej *a marsikaterega »poli t ično« •"azmišljajocega tujca, k i se k<>t »turist« m u d i na Madža r ­skem, nerazumlj iva in lahko W celo rekel v d o l o č e n i h p r i ­merih ne logična . T o d a vsak

ima t ud i na Madža r ­skem svoj zato. K o sem b i l kot gost i lustr i rane revije za T a d ' » o , televizijo in g leda l i šče Povabljen v m a d ž a r s k i radi j -s k ' studio, sem b i l p r i je tno Presenečen. »Tovariš«, k i je v vratarnici sedel poleg vra-t a r i a (pozneje so m i pove­ri , da je eden izmed t is t ih , k i —

ne nosi un i forme) , me je stavil in zahteval dokumen­te Pokazal sem m u ve l javni P 0 1 "! h & t in z ače lo se je muc-* čakanje , telefoniranje i n Opisovanje. Ver je tno je k a r Preštel, k o l i k o l is tov je v mo­jem potnem l i s tu i n m i ga ? e več kot po lurnem č a k a n j u l z r ° č i l z o p r a v i č i l o m , da to-V a r i š a , ki nas je povab i l v studio, trenutno n i n a š e l v frsarni i n sem p a č zato mo-r a l počakat i .

TUDI VOJAKI IMAJO ZASLUGE ZA N E M O T E N

RADIJSKI PROGRAM

Kar oči so m i / a ž a r e l c , k o jem zagledal gostitelja, k i je j . v tem p r i m e r u zame re-* l l e M »ren tgensk ih oči tovari-S a v civilu«. Zgradba sama po * b l ni b i la zan imiva i n tud i °Prema ne — ke r j i h m u č i j o ®Jake skrb i kot n a š e radi j -

sodelavce; n a m r e č pretes-s-.udiji, težave z zastarelo

r ^ c m o i n p reve l iko š t ev i l o * a Poslenih — če h i š e , v kate-P je radio B u d a p e š t , ne b i

c vedno s t raž i l i vo jak i pri« P a n i k i redne m a d ž a r s k e ar-J J f - Sicer b o d i nekomu

a l a . mene niso us tav i l i , le Kostumu

r a i i n tU

'teli •l mi Je povedal , da naslednjem

oddati fotoaparat 2al 0 ' J ? - k a m e r o . N i mi k a -U b o g a , u ^ g a . kot d a sem k l | ° g r a m n o l a ' š a n za nekaj P I L PCKV P r U j a * e I * « * « * 2 l , a k j e r m i n i v*

^ " a nevarnost tudi

v p r ime ru nove svetovne voj­ne. Z gostiteljem sva se po­govarjala o vseh m o g o č i h s tvareh in zvedel sem, da je b i l že v e č k r a t p r i nas v Ju­goslavi j i , da m u je Sloveni ja zelo p r i srcu in da zelo rad hodi na naše morje. Povedal m i je, da ima radio Buda­p e š t (glavna rad i j ska postaja na M a d ž a r s k e m ) dva progra­m a in da oddaja dnevno po dvajset u r r az l i čnega prog­rama, k i je včas ih zelo dob­ro pr ipravl jen , zgodi se pa tudi da so nekatere oddaje pr ipravl jene bolj na hi t ro . Dolgo časa sem porabi l , da sem ga upal v p r a š a t i , zakaj p r i n j ih stavbo rad ia stra-ži jo vojaki in zakaj se brez posebne prepustnice ne da p r i t i v stavbo — seveda s po jasn i lom, da tega p r i nas n i . Povedal m i je, da je r ad io strogo d r ž a v n a ustanova, da se d r ž a v l j a n i brez posebnega vzroka oz i roma vabi la ne smejo »shajati« v s tavbi. Po­j a sn i l m i je (sicer bolj pre­v idno) , da so v letu 1965 ime­l i ravno zaradi tega, ker ra­dio ni b i l z a s t r ažen , precej n e v š e č n o s t i , ker so kontra-revolucionar j i zasedli zgrad­bo in so tako važen v i r jav-nc£' i obveščan ja , kot je radio, imel i precej č a s a v svoj ih ro­kah in da so o d takrat , ko šo nezaže lene odst rani l i iz stavbe, dob i l i že zagotovi lo stalne varnost i za nemoteno delo — vojsko.

O m e n i m naj še ve l iko š te­v i lo zaposlenih, k i so enako kot nj ihovi kolegi p r i ča so ­p i s ih f iksno p l ačan i in da se j i m ne mud i p r i ustvarjanju. Tud i p r i rad iu je enako kot p r i č a sop i s ih z a j a m č e n a stro­ga kon t ro la urednikovega o č e s a in peresa. Zelo zan imi­ve so mladinske oddaje, k i so med m l a d i m i pos lu ša l c i zelo p o s l u š a n e , ker ima edi­no ta oddaja več moderne in beat glasbe na programu in je več govora o » s o d o b n e m m l a d i n s k e m « dogajanju v svetu. Seveda tudi ta oddaja n i tako svobodna in brez stroge kontrole kot so to ne­katere mladinske oddaje p r i nas na radiu in na televizi j i .

V s a dnevna p o r o č i l a , kate­ra se n a n a š a j o na zunanjo po l i t iko in M a d ž a r s k e odnose do d ržav , o kateri p o r o č a j o , dobivajo v na jveč j i h pr ime-

velenjski lignit

(kosi in kocke) lahko nabavljate od 28. 2. da­lje po znižani ceni. Znižane cene bodo v veljavi do zgodnje spo­mladi.

Pr """" 'zredn 1 0 C C n J e n e Potrošnike , da se pos lužujejo te koi«n- Vednosti, s čemer si bodo zagotovili ta­j a j o dobav *vo in tako zmanjšal i skrbi za jesenski

I« Priporoča trg. podjetje K U R I V O K R A N J tel. 21 192

r i h od v iš j ih krogov, oziro­ma oni poš i l j a jo od »višjih« pr ipravl jena p o r o č i l a i n ko­mentarje na vpogled.

J U G O S L O V A N E I M A J O R A D I , T O D A L E P O S V O J E

To kar smo po ukrepu mad­ž a r s k i h oblasti p r i č a k o v a l i , se je tud i zgodilo. Po uvedbi obvezne menjave 50 novih di­narjev za jugoslovanske dr­žav l j ane , ko prestopijo mad­ž a r s k o mejo, je obisk jugo­s lovanskih tur is tov na M a d ­ž a r s k e m naglo padel. Z vseh mejn ih prehodov p o r o č a j o , da tam, kjer je včas ih vsak dan prestopi lo jugoslovansko — m a d ž a r s k o mejo več sto Jugoslovanov, n i skoraj no­benega prometa več oz i roma da po 4. marcu le nekaj Ju­goslovanov na dan potuje k n a š i m severovzhodnim sose­dom.

Ce je š lo p r i tem ukrepu za to, da b i z m a n j š a l i š tev i lčn i obisk Jugoslovanov na Mad­ž a r s k e m , potem so M a d ž a r ­ske oblast i svoj namen ned­vomno dosegle. Drugo vpra­šan je pa je, al i je s tem do­sežen tudi namen pol i t ike vedno t e sne j š ih s t ikov med sosednimi soc ia l i s t i čn imi dr­ž a v a m a in č im š i r šega pove­zovanja prebivalstva obeh so­sednih dežel . K a j je pomem­b n e j š e , bo nedvomno prav k m a l u pokazala pr ihodnost .

Sicer pa obvezna menjava 50 novih dinarjev ni edini ukrep , k i zbuja p r i jugoslo-vask ih tur is t ih pomisleke tor

n a j r a z l i č n e j š e neutemeljene in morda tud i utemeljene domneve. M a d ž a r s k e carinske oblast i so za Jugoslovane pr iprav i le tudi nekaj drugih »p r i j e tn ih p re senečen j« , k i za turiste d rug ih g ržav ne vjleajo. V celoti se s t r in jam s tem, da tihotapstvo nc mo-ne in ne b i smelo b i t i namen š i r j en j a tur izam inn d o b r i h sosednjih odnosor, vemo pa tudi da p r i dob r ih sosednjih s t ik ih , odpr t ih mejah in raz­v i tem tu r i zmu tega pojava »črnega gospodarskega sode­lovanja« n i m o g o č e v celot i za t rot i .

S t r in jam se tudi s tem, da je b i lo na jugostovansko-mad-ža r sk i mej i nekaj več prime­rov t ihotapstva kot morda na drugih mejah, vendar zadene ta o č i t e k enako prebivalce obeh dežel . T u d i vz rok i tega pojava so znani , zato j i h zdaj ne b i podrobneje obravna­va l .

N i k a k o r pa ne moremo pr i ­vo l i t i v dodatne ukrepe mad­ž a r s k i h ca r in sk ih oblast i , k i veljajo zgolj za Jugoslavijo in d i š i jo po tom takem po oč i tn i d i s k r i m i n a c i j i . O d le­t o š n j e g a 4. marca ne smemo Jugoslovani vzeti s seboj n i t i enega deci l i t ra č i s tega alko­hola a l i a lkoholne p i j ače . T o velja tudi, če ga nesejo s se­boj za svoje potrebe in če so tudi pr ipravl jeni p l ača t i ca­r ino . K a k a v a smejo vzeti v prihodnje s seboj le pol k i ­lograma, poleg tega še 250 cigaret, hrano za t r i d n i in dari lne predmete v vredno­st i 1000 m a d ž a r s k i h forintov. N a vse, kar presega ta zne­sek, je treba p l a č a t i car ino. Iz M a d ž a r s k e smejo pr ines t i

našn tur is t i prav tako za 1000 forintov da r i l . U m e t n i š k i predmeti in s l ike ne smejo vcijat i po kosu več kot 500 forintov, iz dežele pa j i h sme­jo odnesti naš i tur is t i le, č e so j i h k u p i l i p r i K o n s u m t u -n s t u . N a š i m d r ž a v l j a n o m jo p:\ p ncda.no p r i n a š a t i i z M a d ž a r s k e tudi p o š t n e znam­ke, predmete iz ž l a h t n i h ko­v in , t o b a č n e izdelke in alko­holne p i j ače . Po prepisih je n a š i m l judem strogo prepo­vedano, da b i sprejeli a l i ku ­p i l i od m a d ž a r s k i h d ržav l ja ­nov forinte, kaj t i m a d / a i s k i ca r insk i organi bodo strogo nadzorovali izpolnjevanje teh predpisov.

Vse te podrobnost i navajam zato, da b i p r a v o č a s n o opo­zor i l morebi tne potnike na M a d ž a r s k o , da ne b i po ne­potrebnem zašli v nepri jeten položaj in imel i po dolgi vož­nj i do meje še n e v š e č n o s t i . S tem n ikakor n o č e m doka­zovati , da je kaka deže la po­leg svojih zgodovinskih i n drugih znamenitost i p r i v l a č n a za tujega tur is t i predvsem po tem, kako se tam p o č u t i svo­bodnega, kako ga sprejmejo in ravnajo z njim, k a k š n e možnos t i ima za oddih i n nazadnje, kakšno kuhinjo i n klet najde ter po kakšna cen i . T o velja zlasti za m n o ž i č n i tur izem dveh sosedinih socia­l i s t i čn ih dežel . Toda do takega spoznanja se morate doko­pati oba soseda brez pomis­lekov in ugibanj, kako b i naj­bolje zavarovali d o m a č o tr­govino in kako preprečiti pri­hod č im več tujega blaga iz ndividualnega uvoza na do­m a č o tržišče.

Jutlj Danč

Belgijci na Ljubelja Z i m s k a sezona se p o č a s i ,

vendar vztrajno u m i k a po­mladansk im mesecem. Ven­dar ponekod vlada še prava z ima in tako je tudi na L j u ­bel ju oz i roma Zelenic i . Za­pros i l i smo di rektor ja K u m -pasove poslovne enote na L j u -belju J o ž e t a Ju r j ev i ča za ne­kaj odgovorov o z imsk i sezo­ni i n o novem Kompasovem hotelu na L jube l ju .

»Letos je š tev i lo prevozov na sedežnic i neko l iko m a n j š e kot lani . Vzroke lahko išče­mo predvsem v neustreznih snežn ih razmerah v lanskem decembru, tako da se je pra­va z imska sezona p r i nas z a ­čela šele januarja letos. T a k o je sedežnica do 10. marca opravi la 73,000 prevozov lani 124.000, medtem ko se vlečni­ce na Zelenici letos p o n a š a j o z več j im š t ev i lom prevozov kot l an i . Vlečnice so letos opravile 35.000 prevozov, l an i pa samo 33.000. Čep rav števil­ke govore o nekol iko zmanj­š a n e m ob i sku Zelenice, pa to še n i znak nezasedenosti. K a j ­ti Zelenica ima zmeraj dost i obiskovalcev, zlast i ob sobo­tah in nedeljah, pa tudi med tednom jih je nekaj. V zad­njem času o p a ž a m o tudi spre­

membo, k i sc kaže v tem, da skoraj tretj ino obiskovalcev, k i so prej p r iha ja l i na Zele­nico samo ob nedeljah, pride že v soboto, to p a je dokaz, da že vel iko delovnihorgani-zacij ne dela v soboto. M e d obiskovalc i je več kot tretji­na tujcev, z las t i Avstr i jcev, ta odstotek pa se o b č u t n o po­veča o b razn ih avs t r i j sk ih p razn ik ih .«

»Kot je znano, lahko že le­tos pr ičakujemo na Ljubelju otvoritev novega garni hote­la? Kako daleč je gradnja ho­tela in kdaj računate na otvo­ritev?«

» T r e n u t n o je gradnja g a m i hotela v če t r t i gradbeni fazi, to se p rav i , da so v n jem o b r t n i k i , k i mont i ra jo cen­tralno kurjavo in opravl ja jo druga notranja dela. Hote l bo imel 70 ležišč, v posamez­n ih sobah bosta po dve pos­telji z vsemi sani tar i jami in kopalnico. V hotelu bo tud i specialna kuh in ja , k i bo gos­tom pr iprav l ja la slovenske in jugoslovanske k u l i n a r i č n e po­sebnosti. Poleg novega garni hotela bo tudi tr istezno av­tomatsko kepl j i šče , k i bo po sebna zanimivost za h o t c L k e

goste in druge obiskovalce Ljube l ja . N a š a žel ja je, da hotel — k i bo skupaj s ke­g l j i ščem in vso opremo s ta l o k o l i 450 mi l i jonov S d in — č i m p r e j odpremo. R a č u n a m o , da bo otvoritev nekje konec jul i ja .«

»Da boste napolnili nov ho­tel, boste gotovo morali skle­niti različne aranžmaje s tu­jimi agencijami. Ali se o tem že dogovarjate?«

» V s e k a k o r v a š a trditev dr­ži . Čep rav bo hotel odprt še­le polet i , pa bomo že pr ihod­nji mesec imel i na L j u b e l j u skupino 50 Belgi jcev, k i bodo p r i nas od 8. do 18. ap r i l a . Za to p r i l o ž n o s t smo o b č u t ­no znižali cene, saj bodo ime­l i gosti iz Belgije za ceno 4 dolarje na dan vse hotelske usluge, poleg tega pa je v to ceno v š t e t o neomejeno š tevi ­lo voženj na sedežnic i in na v l ečn icah . Poleg tega pa bo­mo belgijske turiste vozi l i na k r a j š e izlete po Goren jsk i , n a kater ih bomo ob i ska l i T r ž i č , B l ed in K r a n j . R a č u n a m o pa , da se bodo Be lg i j c i ves č a s svojega bivanja na L j u b e l j u posvet i l i s m u č a n j u . «

V G u č o k

G L A S # 14 S T R A N

S O B O T A — 18. marca 19««

V S E P O H I Š T V O

NA O B R O K E

IN B R E Z P O R O K O V vam nudi trgovina Š I P A D v nebot ičn iku

S P A L N I C E , D N E V N E S O B E , K U H I N J S K O I N O S T A L O K O ­S O V N O P O H I Š T V O .

V E L I K A I Z B I R A V T R G O V I N I A L I V S K L A D I Š Č U

Konkurenčne cene!

P R I P O R O Č A M O S E Z A O B I S K I N Z A D O V O L J N I B O S T E .

K M E T I J S K O G O S P O D A R S T V O Š K O F J A L O K A

razpisuje za prodajalno mesa N A B L E D U

prosto delovno mesto:

b l a g a j n i č a r k e Poleg sp lošn ih pogojev se za to delovno mesto zah­teva:

— niž j a s t rokovna izobrazba f i n a n č n e a l i admini ­strat ivne stroke

— vajenost dela z register blagajno — pasivno znanje n e m š k e g a j ez ika

Ponudbe se sprejemajo do 25. marca . Nas top dela 15. apr i l a . Stanovanje n i na razpolago.

V

USn°. l n . . t a k ° l < n i ° dobavo boljša r a d i ' o s u V t v e . ^ 0 k a l ° r i č n o v r e d n o s t

Rudnik tonila Velenje

O b v e s t i l o AMD Kranj obvešča vse lastnike motornih vozil, ki potujejo v inozemstvo, da od 1. 3. 1968 lahko v pisarni AMD Kranj, Koroška 17, nabavijo:

1. Bencinske bone za: Avs t r i jo , I ta l i jo , Zah . N e m č i j o , Bolgar i jo i n Grč i jo .

2. M e d n a r o d n a v o z n i š k a dovoljenja. 3. K r e d i t n a p i sma za inozemstvo in kred i tna

p i s m a za tuzemstvo, katere l ahko dobi jo samo č lan i A M Z S .

4. Mednarodna pooblast i la .

Člani A M D imajo pri nabavi popust. V delavnicah — mehanični, kleparski, ličar-ski je za člane AMD Kranj 20 °/o popusta na delo. Poslužujte se ugodnosti, ki vam jih nudi članstvo A M D .

A M D Kranj Koroška 17

K M E T I J S K A Z A D R U G A

C E R K L J E N A G O R E N J S K E M

R A Z P I S U J E prodajo osnovnih sredstev

L t rak tor Fe-35

2. enoosna p r iko l i ca — k ipe r 3. t raktorske š k r o p i l n i c e T-400 4. t r ak to r sk i ku l t iva to r j i 5. dvobrazdni plugi 6. sadilec k r o m p i r j a 7. k l inas ta brana 8. t ros i lc i umetnega gnoj i la

v p r e ž n a š k r o p i l n i c a , več s lamoreznic i n še nekaj d rug ih osnovnih sredstev

L ic i t ac i j a osnovnih sredstev bo v torek, 19. marca ob 9. u r i dopoldan na d v o r i š č u s e d e ž a zadruge v C e r k l j a h .

K M E T I J S K A Z A D R U G A C E R K L J E

H o t e l » G r a d P o d v i n «

PODVIN PRI RADOVLJICI

O D P R O D A

N A J U G O D N E J Š E M U P O N U D N I K U

1. 2 leseni m o n t a ž n i s tavbi i n sanitari je ter teraso (bife l i s i čke ) , p r imerno za gos t insk i obrat a l i v i k e n d h i š i ce . P r o d a se p o d pogojem, da se objekt iz sedanje lokaci je presel i .

2. Dotra jano stanovanjsko stavbo v i zmer i 24 X 10 m (4 stanovanja i n p r i t i k l i ne ) . S tavba se m o r a po­r u š i t i ter ma te r i a l ods t ran i t i . Vrednos t o d k u p a predstavl ja p r idobl jen i gradbeni mater ia l .

P o d r o b n e j š e informaci je so na razpolago v podjetju. Interesenti naj p o š l j e j o svoje ponudbe v 8 dneh o d dneva objave.

T r ž n i preg led

V K R A N J U

Jabo lka 1,20 do 1,50 N din, k r o m p i r 0,70 do 0,80 N din . k o r e n č e k 2,40 do 2,80 N din, p e t e r š i l j 4 do 5 N din, rde­ča pesa 1,60 do 1,80 N din, k i s lo zelje 2 N d in , k i s la repa 1,50 N d in , č e b u l a 2,80 N din, č r n a redkev 1,50 N din, so­la ta 5 do 6 N d in , r ad i č 12 do 14 N d in , m o t o v i l e č 12 do 14 N dim, š p i n a č a 10 do 12 N* d in , med 12 do 13 N din , su­rovo maslo 14 do 16 N din, skuta 4 do 5 N d in , orehova j edrca 20 do 22 N d in , zakla­na perutn ina 10 do 12 N din, svinjsko meso 10 do 12 N din za k g ; j e š p r e n j 1,80 do 2 • d in , k a š a 3,50 do 4 N din, ajdova m o k a 3,50 do 4,50 d i n , ko ruzna m o k a 1,70 do 1,80 N d in , proso 2,50 do 2,80 N d in , oves 0,70 do 0,80 H d i n , p š e n i c a 1 do 1,20 N din, cel i orehi 3 N dim, suho sad­je 2 N d in za l i ter ; regrat 1,20 do 1,50 N d in za merico; ja jca 0,40 do 0,45 N d in .

K M E T I J S K O , G O S P O D A R S T V O S K O F J A L O K A

p r o d a

N A L I C I T A C I J I

naslednje kmetijske stroje:

1 komba jn za spravi lo k r m e

2 i z k o p a č a za k r o m p i r 1 komba jn za k r o m p i r 1 kos i ln i nakladalec 1 mo to rn i p r a š i l e c 1 m l i n k lad iva r 1 ro tovator (freza) 1 p r iko l i co za les 1 motorno ž a g o

L i c i t a c i j a bo v torek, g marca 1968 ob 10. u r i m s e d e ž u

» K M E T I J S K E G A GOSPODARSTVA«

na S u h i p r i Skof j i L0*1'

Podjetje

K A M N O S E Š T V O K R ^ J

i m a na zalogi vel iko i z b * f 0

N A G R O B N I H S P O M E N I K O V ,

katere vam nud i po n a j n i ž j i h cenah.

Spomenike si lahko ogledate v skladiScM podjetja K r a n j , K o r o š k a c. 47.

P r i n a r o č i l u vam nud 'n 1 0

poseben popust .

Gor, enjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje O Gorenjski kraji in ljudje * Gorenj

^ l a n š a r s t v o v o k o l i c i G o r i j (5) I (k i jo jc pastir potreboval tudi

za ž iv ino) i n o d 40 do 60 din za glavo za ves čas p a š e v p lan in i . Danes je razen te hrane treba dodati še : 3 kg jabolk , 5 dkg pra-

J ^ J A M E PASTIRJA r e k i i ' ^ " ^ P a s t i na b i danes b o r / o h ' c v pastir ja. P a š n i od- ,

toz. včasih „ , * i o ;„ I v e mlete kave ( tudi pas t i r j i so •i-asin v a š k a srenja) je j in kajzarje, k i

'n ^renjske pravice, kdaj 8ov 0 r ij^ e b ° d o zbra l i , da se po-

1 b o d o č i m past i r jem.

ski i ! b i '

•"S zbra l i v k a k š n i (gruntarski) h i š i ,

navadno doma srenj-°db 0 r g? n ^Predsednik p a š n e g a Jat0v '• včasih jc b i lo kandi-

se Ba Pastirja več , medtem n a v ' adno i n e s t e ž i e d o b i - z a t o

P°goje ' e 0 n Postavlja p l ač i lne talcih 'J"edtem ko so včas ih na dihali, n j s k i h sestankih bolj

K; n

Past

a teh Plačo 'rja Pasti rja

m P a keš t (hrano) za viHe j , ° d Posamezne glave ži-n ' k Žii,; t o ' d a mora vsak last­ne p

za *J*. b ^la do ločena tale hrana

H r j " ^ P r>nesti a l i pr ipe l ja t i •HO. M e d obema voj-

^Pir m ° k e za žgance , 5 kg ! T rop krav je n a m r e č š te l od 80 j^sa (nav' ? ' 5 k g zabele, 0,5 kg do 100 glav, t rop j a r č e v pa tudi

' Skatl ° p r e k a J e n e sv in j i - ! do 300 glav. V č a s i h je b i lo np r l c a vžigalic, 1 kg sol i samo na Rečici š tevi lo ovac na

2 kg

se moderniz i ra l i ! ) , 0,5 kg r iža a l i fižola (bodisi s t roč j i a l i v zrnju) in 6000 do 7000 d in na glavo. In še š t r u k e l j (potico) ob semnju na r o ž e n k r a n s k o nedeljo je tre­ba dodat i ; ta š t r u k e l j je služil tudi kot ocena za dobro a l i slabo gospodinjo.

Ce past i r n i prek poletja pora­b i l vse hrane (posebno krompi r ­ja ) , ga je potem v pozni jeseni, že k o je odpasel, pob i ra l po hi­šah ; to je v navadi še danes v Gor jah i n o k o l i c i .

K d o r n i imel srenjske pravice, pa b i rad kravo na p a š o v č r e d o v planino, je mora l p l a č a t i sre­nj i 30 d in za glavo (med obema vojnama) .

Pas t i r jarcev ( o v č a r ) je imel p l ače i n hrane p r i b l i ž n o tretj ino manj na glavo kot past ir krav.

slednje: K r i š t o f o v t rop 150, Pret­narjev in G a š p e r j e v 150, K o -r o š č o v 150 i n Še srenj ski t rop prek 100 glav, danes pa cela vas

j spravi skupaj le okrog 20 glav. i L a n i (1967) je ves gorjanski j oko l i š z Reč ico vred (brez obeh j Lazov, kjer imajo 40 do 50 ovac)

š te l le še okrog 150 glav ovac. Z a o v č a r j a je b i l Š i f ta r , k i je dob i l za glavo 3000 S d in , brez hrane.

D a je ovče re j a tako opadla, je razuml j ivo . Vo lne in volnenega blaga je dosti na trgu, včas ih pa ga je pr imanjkova lo in so volno ter sukno (skno) sami pridelo­val i oz. izdeloval i doma. Blago so delal i tudi iz lanu. Tako so imel i npr. na Rečic i p r i Pretnar ju (Bur ja) m l i n (ta je še danes), žago i n statve za predelavo lanu.

D E L O V N I D A N P A S T I R J A

Ob i ska l sem enega n a j s t a r e j š i h p l a n š a r j e v v gorjanskem predelu. Franc Ravn ik , na po l Reč ičan na po l Bohinjec , danes star 70 let, je šel z dvanajs t im letom past v planino Š č a v n e k , kasneje pa v P e č a n o , pod Jelovico, k i spada k njegovi ro js tn i vasi N e m š k i rovt. Prvotna p lan ina za vas N e m š k i rovt je b i la n a m r e č na S č a v n i k u ; ko pa je tod po p r v i

svetovni vojn i potekala d r ž a v n a meja med Jugoslavijo i n I ta l i jo , se je v e č k r a t dogajalo, da je ž iv ina p r e š l a mejo i n so jo Ita­l i j an i zapleni l i i n tudi kako dru­gače »prošvercal i« . Za rad i tega so to planino opus t i l i i n dob i l i od verskega sklada planino na | Pečan i .

N a š dolgoletni p l a n š a r (56 let p l a n š a r s t v a in p l a n š a r i še da­nes) se je v glavnem drža l p r i kmetu Pretnar ju iz Reč ice in pasel tod nekako od leta 1924 dalje. Prvotno je imel samo Pretnarjev trop, kasneje, ko je bi lo ž ivine manj , pa je imel kar srenjski t rop Reč i čanov . Spomi­nja se, da je imel na paš i v pla­n in i sam tudi od 80 do 100 krav (sicer pa so past i r jem pomagal i tudi o t roc i — t re t ineki ) . Takra t so kmetje o b d r ž a l i čez poletje v hlevu le po eno kravo, da so imel i doma mleko. V prodajo pa mleko n i š lo tako kot danes. Spomin ja se, da je imel kar 24 krav molznic , vse pa je bi lo treba pomols t i r o č n o . Polet i je b i lo treba vstajati vsaj ob petih zju­traj sledila jc molža in nato je pognal ž ivino iz staj na p a š o . Svojo č r e d o je pognal v določe­no smer na planin i in tam o k o l i

se je ž ivina zad rževa la ves dan. Pas t i r j i so svoje trope spoznavali po glasu zvoncev. K o se je pas t i r v r n i l v svojo stajo na p l an in i , si je skuhal žgance i n mleko . 2ganci so b i l i v glavnem neza-beljeni. N a v r o č e žgance je b i l o treba v l i t i zavreto mleko . » In z a š m i , p a so zabel j eni,« p rav i n a š p l a n š a r .

V p lan in i je b i lo mnogo dela z m lekom. Kupcev n i b i lo , šir­jenje pa tudi n i b i lo tako razvi­to, kakor je to navada po bo­hin j sk ih p laninah. M l e k o je b i lo treba precedit i skozi sito in skoz i č i s to platneno k rpo v lesene okrogle posodice, tako imenova­ne š t e ce lne (latvice). La tv ica j e d rža l a okrog 4 l i t re , delal i pa so j i h v B o h i n j u . Kasneje so j i h nadomestile znane lončene l ju-benske sklede. M l e k o je stalo v teh posodah dva do t r i dni na policah, k i so bile napravljene v na l a šč za to napravl jenih shram­bah ( č u m n a t a h ) . K o se je mleko zasir i lo (kis lo mleko) , je pas t i r sam posne l /k i s lo smetano in ko se je te nabralo za pino, je na­redi l maslo.

Jože A m b r o ž i č

(Naprej p r i h o d n j i č )

• M i

Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,

l i t a Uo

?*Je *'o * X J I m b ° o mrt e v , ? * o r t i b i t i

n e ' > SJkrb,Ia V o j n a ?

ft2 d r * i že , a t n i U r " o r !

^ 4.%S ! h? r n c 8 a

' i a l ^ i , k>r • a s c l J e v

S e «e n * 8 0 tudi nje-A] s . n

P r e 8 r e š i j o n a d

c e ' ^ ^ ^ i n o izro-

! l 2? j e v £ P o d o b ° se-a V « o t o v 0

C s

k ^ i n ka-nno,. ' 0 b l ostal n lQ V ' 0 b l ostal

j V e ^ k a k ^ ^ č a k a s b o i j r ^ l v ogenj.

t e m 0 P r o j » k a t e r i m - % m k n i 1 W v i

P r a h * vke l ali

V i * 2 i t a i n m i v

£ b ° odu . 1 1 s v ' c t -i P l 1 d l a n i *

b ° kali

sanjah. Samo trenutek še , se m u zd i , kakor da so se p rv i ža rk i že do takn i l i zgornje kože na njegovih dlaneh, prav i sončn i ž a r k i , k i bodo zdaj zdaj p r o n i k n i l i skozi stisnjene, kakor zlepljene prste, p r o n i k n i l i r d e č e , kakor da b i j i h vsrka la k r i in sc spremenila v rde­čo svetlobo.

T o svetlobo č a k a , svetlobo, k i naj b i j o med zlepl jenimi prs t i podar i l o č e m r d e č i odsev k r v i .

Toplo to č u t i , toplo gomazenje po h rb tu svoj ih d lani , toplo bo­žan j e s o n č n i h ž a r k o v .

K a j drugega naj b i to b i lo kakor s o n č n i ž a r k i ? Da , seveda so! Mora jo b i t i ! A zakaj n i odseva, r d e č e g a odseva,

k i s i ga želi in brez katerega si ne upa odmakn i t i d lan i , n i t i za las r azmakn i t i k r č e v i t o zlepl jenih prstov?

Toda p r s t i ne vzd rže p r i t i ska njegove volje. S a m i se razmak­nejo za las, dva, a svetlobe n i . Samo dlani so mokre od solz, k i m u polže iz oči , ne da b i j o k a l . Polže ka r same od sebe. Ne kapl ja za kapl jo , m a r v e č v sragah kakor dva razvejana p o t o č k a .

»O Gott! Das s ind Augcn! Meine Augcn!« lov i v dlani solze ka­k o r v dve skodel ic i , zanj v e l i k i , kot jezerci , v kater i se stekata p o t o č k a .

T o so oči! Njegove oči! T o je modr ina neba, k i je ne bo več v ide l . T o je barva b r a n d c n b u r š k c g a neba, m i i rk i šk ih jezer, po l j , gozdov,

gr ičev , gora, nebo nad B e r l i n o m in nebo nad daljno, med gore po­loženo j u ž n o pokra j ino .

T o je odsev neba v m o d r i n i Soče i n Nad iže , to je Stefi , dal jna i n lepa in zdaj ne samo v resnic i , m a r v e č tud i na s l i k i dal jna i n ne­dosegljiva njegovim o č e m , ž e j n i m lepote narave in žene , k i jo ob­č u d u j e in l jub i .

— Sie s ind der zvvcite F r i t z , den ich kenne und der genauso als sie die Rosen liebte, — m u zazvene v spominu Stefankine besede, s ka te r imi m u je pr ipovedovala o nekem p e n z b e r š k e m rudar ju , k i je izgubi l v vojn i v i d .

O, i n zdaj t i s temu rudar ju u i podoben samo v l jubezni do rož , m a r v e č je prav tako kakor n e s r e č n i rudar slep.

N e s r e č n i ? • A l i n i Stefi t rd i l a , da slepi rudar zdaj »gleda rože z dot ikanjem,

bolj n e ž n i m kot pomladne sape«? »Schon , aber ich . . . i ch . . . i c h . . .« se nc more spr i jazni t i s č r n o

usodo. »Nein! Ne in ! Ich \ v i l l schen! Ich vvollte noch sehen meine mii rk ische Vvalder, diese grune und goldrote K r o n e n der sanft ge-vvelten Hi ige ln , sehen die schbn beackerte Fclder und die vvie gleiss-ende Fl i ige l schimmernde Scen . . . «

T o so t renutk i vedno bolj strahotne teme, k i se m u kot nozi za-sajajo v d u š o ir. r a spravljajo v brezumnje.

»Bl ind? Ne.n! ! [ d m « Iz te tenic r..

»Hilfc! Hilfe!« kr ič i na p o m o č , kakor da b i terjal čudež , k i naj b i m u v r n i l v id .

Toda čudežev n i . In tudi n ihče m u ne more pomagati . Medicinec , k i je ob letal­

skem napadu ostal zunaj v strelskem j a r k u , je n a j b r ž ubit a l i pa u m i r a zasut pod r u š e v i n a m i .

Zaman kliče na p o m o č in se p r i tem vedno bolj d u š i . Glas m u postaja hr ipav.

»Hilfe!« se m u k rha ob kaš l ju , grlo pa se m u p e k o č e lepi . Ve­dno bolj p e k o č e . K a k o r i z sušeno .

In v tem suhem d r a ž e č e m pesku v gr lu se suš i tud i njegov glas.

»Hilfe!« sliši komaj še samega sebe, kakor da sc glas spreminja v p u š č a v s k i peščen i veter . . .

»Allcs ist hoffnungslos ,« se v temi, k i ga obdaja i n k i se m u vedno bolj usipa tudi v d u š o , zaveda svojega brezupnega p o l o ž a j a , obenem pa čeda l j e bolj hlastno t ipa okrog sebe, da b i ot ipal od­pr t ino .

Pros tor je ozek. Stene iz hrapavega, komaj p o v r š n o obklesanega kamenja, so ostre, k a k o r da b i b i l i vanje vzidani d robc i razbitega stekla. Njegova dlan je že vsa razrezana, a ubit od tene , prask n i t i ne č u t i , m a r v e č t ipa, naglo t ipa, da b i naše l odpr t ino O b r a č a se, tako da v temi ne ve več, kje je stena z vhodom ( n a j b r ž je b i lo okno?) skozi katero se je pognal .

N a j b r ž t ipa prenizko i n je prostor g lobl j i , kakor se m u zd i . K a ­ko naj b i v t renutku padanja vedel, kako globoko je padal , saj se je zavedal samo bega pred smrt jo, k i je že med padanjem z i a s l a zunaj z eksploz i jami v goste č r n e gejzire zemlje, kamenja i n d i m a , a njega vrgla v to p o š a s t n o temo, p o š a s t n o od trenutka, ko se ni hotela r a z r e d č i t i s svetlobo in ga spomni la , da je n a j b r ž ob v i d .

»O, Gott! O, Gott!« stoka, kaš l j a , se d u š i , obenem pa se m u vsil juje misel , da j c odprt ina , skozi katero m o r a zdaj padati že pravi slap zlate poletne svetlobe i n zla t i t i prah, mnogo previsoko, da b i j o lahko dosegel z roko, »Ja, viel zu hoch!« t ipa v v i š ino .

Toda ne! Do stropa n i n i t i to l iko , da b i sc m u bi lo treba p c \ . neti na prste.

Vnovič otipava stene, a zdaj v višini stropa. k' A odprt ine n i . N e m o g o č e ! M o r a b i t i , t ipa vnovič . T i p a tudi po stropu, zlast i p r i ož j ih stenah ot ipa steni od v r h *

do ta l , dokler ne z a č n e o t ipava l i tudi neznatnega n i t i do pasu viso­kega in p o l o ž n o p o š e v n e g a kupa , k i ga je prej zaznal same s ko­r a k i in ga je imel za premog.

»Kohle?« ugiba z roko , a že po nekaj kos ih ugotovi , da ni pre­mog, m a r v e č kos i razbitega kamenja, ometa, apnastega i n drugega prahu , k i se začne zopet dvigat i i n m u •»•vnent i ra t i« i e tako s pra­hom napolnjene nosnice ustnice, jezik i n gr 'o .

i

G L A S * 15. STRAH

G L A S * 16 S T R A N Z A Ž E N E S O B O T A — 18. marca 1968

Chanel kostim

K a k o i z b i r a m o t o r b i c e i n d o d a t k e ?

M l a d a dekleta vedno g re š i j o , ker b i po vsej s i l i hotele ime t i garderobo po zadnj i m o d i . Toda tako n i k o l i ne boste dob i l i lepe kolekci je . D a l i boste ve l iko denarja za lepe s tvar i , k i pa drugo leto ne bodo več moderne. Posebno za drage dele garderobe, kot so torbice, čevlji i n rokavice, velja pregovor, da n i smo tako bogati , da b i kupova l i poceni (al i najmoder­n e j š e ) blago.

N a j v a ž n e j š e je, da ne z a č n e t e že p r i p r v i to rb ic i m i s l i t i na v isoko modo. Druga n a j v a ž n e j š a stvar pa je, da vedno p r i n a k u p u torbic p o m i s l i m o na komple t , to je a l i i m a m o enake barve čev l je i t d .

Rec imo, da nimate nobene torbice. Najprej boste k u p i l i č r n o . Zaka j , verjetno ni treba poudar ja t i . Za pr imer : samo pomis l i te , kako b i šli na pogreb, če b i i m e l i le r d e č o torbico. T a k o pa imate verjetno že č r n e čevl je i n rokavice, morda celo č r n k rznen ovratnik . Imate torej lepo kombinac i jo , brez ka­tere ne morete b i t i . P r av i loma boste nos i l i vse dele komple ta samo skupaj .

Ce je v denarnic i ostaio še kaj denarja i n veste, da si boste lahko še kaj p r ivošč i l i , se spet ne zaletite. C r n i kom­plet , k i ga že imate, boste nos i l i p o z i m i i n ob p r i l o ž n o s t i h , k i j i h zahteva estetika. M i s l i t e tudi na dežn ik v enaki barv i . T o r b i c a sama pa naj ne bo n i t i š p o r t n a , da jo boste lahko i m e l i za vse p r i l o ž n o s t i . K e r n imate plesne kombinaci je , boste gledal i , da si dokupi te plesne čevl je (t i naj le bodo po mod i ) . C r n a barva je s tandardna i n vedno elegantna. Kasneje pride­j o na vrs to z i m s k i v i sok i š k o r n j i i n spomladi obuvalo za dež. Pazite , da bo vse v isti ba rv i .

P r i š l o bo poletje in r azmis l i t i boste mora l i , katera barva se najbolje u jema z v a š i m t ank im le tn im p l a š č e m i n več ino čevl j i . N a j p r i m e r n e j š a kombinac i j a za poletje je bcige barva, barva slame, l e šn ikov i in oker (če ste dovolj skrbni lahko bela, vendar za p rvo kombinac i jo raje nc) . T u je precej mož­nos t i . M e d mater ia l i boste izbra l i pleteno slamo, pleteno b ič je , grobo pla tno a l i skai i n uspel i boste najt i enake sandale ter n izke zaprte čevl je . T u d i tu se spomni le na dežn ik . Izberite pastelno barvo brez k r i č e č i h kontrastov, da vam prav d e ž n i k ne pokvar i kombinaci je . In ne po/abi te na ru tko . Ce ne boste i m e l i s r eče , d a b i d o b i l i narejeno, p o i š č i t e med me t r sk imi blagi in j o sami zarobi le .

Tako . Sedaj imate osnovno. Toda še vedno sc ns zaletite. Dobro premislite, katera barva vam najbolj pr i s to j i i n potem še le izpolni te nov komple t v tej ba rv i . Vendar , tud i tu velja tabu. N c kupite s i strupeno zelenega kompleta , n i t i modrega, p remis l i t e , preden se o d l o č i t e za r d e č e g a . M o r d a vam res pr i ­s to j i , toda to so barve, k i želo bodejo v oči , če niso res zelo moderne. V i pa vendar nameravate us tvar i t i elegantno garde­robo, k i vam bo dolgo služi la . Toroj : zlata sredina. Drž i t e se preprostega p rav i l a : ekstravagantne barve t i l ahko p r ivošč i t e , k o ži* imate vse s tandardne. Boste viddV, I r k o s i boste naj­ceneje p r i d o b i l i «d.eganteu videz. K . L c j » a r u i k

Moda: še vedno O*and Le malokdo , k i m u je mo­

da mar , š e n i s l i ša l za ime Chanel . S tara g o s p o d i č n a — nekater i pravi jo , da ima že osemdeset let — sodi med veterane p a r i š k i h k r o j a č e v , vendar pa so njene modne revije še vedno polne obisko­valcev. Ž e n s k e obiskovalke s i v znamenje s impat i j do mademoiselle Chane l nadene-j o njene slavne kost ime, fb-toreporter j i p a vsako leto za-

M o š k i p r i >vanju

M o š k i so zelo p r i l jub l j en i p r i p rodaja lc ih , ke r stvai i l h i t ro kup i jo i n tako tudi spregledajo kako malenkost­no napako, k i b i j o ž e n s k o o k o h i t ro opazi lo . T u d i če m o š k e m u strogo n a r o č i m o , kaj m o r a k u p i t i , se zgodi , da bo prinesel nekaj druge­ga. Zato nekaj napotkov za­nje no bo o d v e č .

£ Redkokate r i m o š k i ne ve za š t ev i lko svoje srajce. Toda , kadar kupujete barva­ste, v p r a š a j t e prodajalca, če je barva obstojna ( da ne bo­ste p r i znojenju pokva r i l i majice, č e vzamete belo sraj­co iz sintetike in veste, da ste a le rg ičn i na naj lon, poglejte, k o l i k š e n je odstotek sinteti­ke. Ce i m a srajca voč kot polovico b o m b a ž a v a m ne bo škodi la .

9 Prave vel ikos t i nogavic izberete tako, da j i h ovijote ok rog stisnjt.ne pesti, č e se p r s t i im peta st ikajo, bo ve­l ikost prav^. Če se ne morete od loč i t i za barvo nogavic, ne boste pogreš i l i , če kupite č r ­ne.

£ čeivlji vam glede na to, da ni na vol jo vel iko barv in modelov, ne bodo delali te­žav. Ce imate le dva para čevl jev, je najbolje, da tudi nove kupi te v č rn i ba rv i .

9 K r a v a t a na j l aže odkr i je va š okus. Zato ne kupujte p r e v e č kr ičeče barve.

6 P r i nakupu p i ž a m e mo­rate b i t i posebej paz l j iv i , ker so n a j v e č k r a t narejene i z materialov, k i se zelo k r č i j o . Zato r a j š i kupite za š t ev i lko več jo .

S icer pa m o š k i , č e niste ožen jen i , presite svoje dekle a l i kolegico, da v a m pomaga p r i nakup ih . Vesela bo i n v i boste prav gotovo bolja ku­p i l i .

Zdravstveni dom Sk . L o k a

R A Z P I S U J E

Javno l ic i tac i jo za prodajo naslednjih

voz i l :

1 sanitetni voz ŠKODA i moped SIMENS

Ogled je m o ž e n v ponede­ljek i n torek, 18. i n 19. 3. od 6. ure dalje na R P Sk. L o k a . L ic i t ac i j a se bo vrš i l a dne 20. .1 1968 ob 16. u r i .

M U

man č a k a j o , kdaj se bo sama pojavi la ob z a k l j u č k u modne revije. Toda ne, mademoisel le Chane l vedno skr i ta na stop­nicah v v e l i k i h z rca l ih dvora­ne opazuje uspeh a l i neuspeh svoje modne revije .

Zakaj t i soče i n t i s o č e žena posnema njene modele, nos i torbice po njemi zamis l i , glad­ko p o č e s a n e s pentl jo na t i l ­n i k u zavezane lase, njene uhane in še iin še . Njen i mo­del i lahko po r ev i j i takoj s topi jo z modne b r v i na u l i ­co, ne da bi zbuja l i splo?no z a č u d e n j e , kot ga sicer mo­del i visoke mode. T a k o zna­ne chanel kcs t 'me lahko no­s imo c b vseh p r i l o ž n o s t h i n pristajajo prav vsaki žen i . V.-ako leto s jveda t i k o s t i m i r.iso enaki . Coco Chanel vča­sih opust i znamenite obrobe na j o p i c i i n ob r o b u le pre­takne tanak sv i len trak. Ne spreminja pa tkanin in dol­žine k r i l . K o s t i m i ii;n p l a š č i so narejeni iz m e h k i h ka r i ras to

tkanih š k o l s k i h tvidov, naj­v e č k r a t v svetl ih pastelnih barvah, č e je jop ica na gum­be, so t i podobni filigran­s k i m , samo da so zlate barve. Najdemo j i h tudi na rokavih in na k r i l u , k jer zapenjajo edino gubo na k r i l u . Letos se sicer Coco Chanel navdušu je za nagubano k r i l o , k ' t je na­gubano k r i l o š k o t s k e narod­ne n o š e . S icer pa imajo letos nagubana k r i l a skoraj vsi modn i krea tor j i .

Pod chanel k o s t i m o m s e

nosi svilena a l i muslinasta b luza , včas ih m o č n o naguba­na, letos spat s ša l ovratni­k o m , k i ga za v e ž e m o v p^a* t l jo . O k o l i v ra tu se nosijo ogrl ice, k i spominjajo na k e* r a m i č n o izdelane ogrlice. Cd k r i l o je skoraj obvezna tanj­ša z lata a l i s rebrna ve r i ž i c* In še skr ivnost : bluze so na k r i l o nevidno p r i š i t e , jopic« pa imajo za robom tenko s v i n č e n o n i t , da jop ica W f pade. L . M-

K o t i č e k za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard

O b r e z o v a n j e i n š k r o p l j e n j e s a d n e g a d r e v j a

Za u s p e š n o sadjarjenje v v r t u je ve l ike važnos t i oskrba sadnega drevja: obrezovanje, š k r o p l j e n j e in gno­jenje. Brez rednega obrezovanja i n š k r o p l j e n j a ne mo­remo p r i č a k o v a t i zdravega pr ide lka .

Za zanemarjeno, izrojeno in napol suho drevje je v v r t u kot sadovnjaku š k o d a prostora . V zadnj ih letih se je p r i nas m o č n o r a z m n o ž i l kapar, k i je unič i l že mars ikatero drevo. V r t i č k a r j i se premalo zavedajo, da se bo o k u ž e n o drevo brez š k r o p l j e n j a v nekaj letih posuš i lo . Zasajanje mladega drevja v b l i ž ino s tar ih oku­ženih dreves n i m a pomena. Č e p r a v se le t e ž k o loč imo od drevesa, k i je nekdaj bogato rod i lo , moramo l e

presodit i , kaj je bolj prav: kaj bomo posekal i , kaj P°"

Pomlad imo le m a n j š e zdravo drevje, k i ima za vrt previsoko k r o š n ' o ter ga p r i š k r o p l j e n j u , obrezovanji* in ob i ran ju ne moremo doseč i .

Slabo rodno drevje ter drevje, k i je p r e v e č občut­lj ivo za bolezni, precepimo.

Spomlad i r a z r e d č i m o preg03te drevesne krošnje-Ohrani t i moramo p r i m e m o š tev i lo ogrodnih vej. Od­s t ranimo pa vse suhe in nalomljene veje, veje k i & k r i ž a j o ter rastejo v notranjost krone ter vodene P0' ganjke, k i rastejo p o k o n č n o z glavnih vej. Pregoste v d e

jemlje jo rodn im poganjkom hrano in delajo nepotrebno senco. Drevo se po de/.ju dolgo ne o s u š i , vlaga pa P°" večuje razvoj bolezni in škod l j ivcev .

N a s p l o š n o velja pravi lo , da z obrezovanjem na dolg° p o s p e š u j e m o rodnost , z obrezovanjem na kra tko P tvorbo lesa. Obrezovanje pa ni edini ukrep za oblik vanje drevja, č e katera od g lavnih vej v rast i zaostal^ jc ne smemo obrezovati , p a č pa jo usmer imo P P ^ 0 ^ no, da hitreje raste. Prebujno r a s t o č o vejo p r i v r . s k r a j š a m o in bolj p o l o ž n o usmer imo. P r i žagan ju v C ^ ' j i h vej pazimo, da o d ž a g a m o vejo p r i vejnem prs tan^ kjer se rana najhitreje zaraste. Rano p r e m a ž e m o voskom.

Z a zatiranje bolezni i n škod l j ivcev je posebno X ^ £

Q . č a s do p r i č e t k a brstenja. Preden se napno brs t i , š k r

p i m o na p r imer z 2 % modre galice. S t a k š n i m J Sj l jenjem zavremo razvoj kaparja , cve tože r j a , l i s tnih ter mon i l i j c a l i gnilobe plodov. M e d sezono pa ho . v trebno še v e č k r a t n o š k r o p l j e n j e z l e tn imi priprav* 1 - t . dobro oskrbovan ih nasadih š k r o p i j o 10 do 12-krat ' no, zato o d enkratnega š k r o p l j e n j a ne moremo P r l

kova t i uspeha.

S O B O T A — 16. marca 1968 6 Š O L S K I H K L O P I G L A S * 17. S T R A N

M a m i c a , r a d a te i m a m Woja mamica me i m a zelo

a da. Kadar sem bolna, sk r -1 zame. Pomaga m i p r i u č e -

haio ^ P r i p i s a n J u d o m a č i h

taf° d o l g o č a sa & o m e bolele Jp v ice . Mamica me je pel ja la " t r a v n i k u . Ugo tov i l je, da j ^ m vnetje ledvic . Z r e š i l -

"n avtomobilom sva se od­r ž a l i na o t r o š k o k l i n i k o v

JUMjano. p 0 pregledu sem -ala v bolnic i . Vsak dan me

^ m a m i c a obiskala. - bolnici sem bi la š t i r ina j s t

K o j e mamica p r i š l a po-sem bila zelo vesela. H i -

b\x- S e m s e oolekla . Z avto

m ^ m n f V a s e s ijal i d o" o t ] ^ - ijoma naju je že č a k a l

• *s i smo s i veselo segl i

Š a h Ce n

GRU p r o t n i k napade v a š o * u r ° . n i potrebno, da jo

G?K?; C e p a n a p a d e v a -

j e Q , , J a> prav imo, da vam krar 5 a h i n t e d a J morate l ^ a umakni t i , a l i pa š ah ^ 0 d rugače p r e p r e č i t i . K a j Od ru<\ f*01"*1'. je odvisno

položaja na š ahovn ic i . fcSiLi1

d iagram:

* b f f J 5 ' H i

0 d e f g h Crn'

* V a m j e dal s t rdnjavo k ° U m ^ 1 1 h l - K r a l j a l a h -Kh5 _ i n e t e na t r i po l ja : 84. i m f • Kh5 - g 5 , K h 5 -vze[1 t r ( J p a s e dve m o ž n o s t i : P a 2 a s t a v

n , J a v . ° : D e 4 : M . a l i

T o so u ' d a m o : D e 4 - h 4 . j i h i m a t e ^ t H m o ž n ° s t i , k i *uk dal šah ^ n a s p r o t "

v roke. Mamica je vsa solzna povedala, kako jo je skrbelo zame. Objela me je i n me p r i ­v i l a k sebi. Spoznala sem, k a ­ko me i m a rada. L jubezn i j i ne bom mogla n i k o l i v r n i t i . Moje srce je v z k l i k a l o : »Ma­mica, rada te imam, zelo r a ­da.«

L i d i j a H ladn ik , osn. šola L u c i j a n Seljak, K r a n j

N a p u s t n i t o r e k Pus tn i dan jc po ln o t r o š k e ­

ga veselja. Dan norč i j i n m a -š a k r a d e . T u d i u č e n c i osnovne šole M a t i j a Va l javec v Pred­dvoru smo šli v parado pust­n ih mask. Z b r a l i smo se na dvo r i š ču Prehodnega mladin­skega doma. To je b i lo Iif-dijancev, kavbojev, k lovnov i n pajacov. T u d i ha rmonikar je b i l med nami . O d tu smo se s kombi jem odpel jal i v

U ž a l i l s e m m a m i c o M a m i c o i m a m zelo rad .

Vedno jo ubogam in j i po­magam pr i njenem delu. Ne­koč pa sem jo užal i l .

K o je š la zjutraj v s lužbo , m i je na roč i l a , naj pospra­v i m stanovanje, grem po mle­ko in k ruh . Toda komaj je odšla , že sem se šel potepat. Z d rug imi o t rok i sem b i l na jezeru. V o z i l i smo se v čo lnu . Pozabi l sem na vse. T u d i na uro. B i l o je že pozno popol-

K o m a m e n i d o m a

M o j a mamica hodi v s lužbo . Zato sem vel ikokrat sam do­ma. K a d a r imam pouk popol­dan moram skrbet i za vse sam. Zjutraj se umi jem, ob­lečeni in j em. Potem grem na dvor i šče , a nc za dolgo, ker se bo j im , da ne b i za­m u d i l pouka . Zgodi lo se mi je že da sem pozabi l na uro. Potem ni b i lo časa , da b i po-grel kosi lo , katerega m i ma­mica p r ip rav i že zvečer . Ta dan sem težko p r i č a k o v a l šol­ske malice, ker sem b i l s t r a š ­no lačen . Po pouku h i t ro te­č e m domov. Saj vem,, da me doma č a k a moja dobra skrb­na mamica .

Drago Orehar, 3. b, osnovna šola Matija Valjavec Preddvor

dne, k o m i neki deček pove, da me išče mamica . H i t e l sem domov. M a m i c a je sedela v k u h i n j i in joka la . Ž a l o s t n o me je pogledala in njena usta niso spregovori la. Brez besed m i je postavila na mi­zo kosi lo . To me je bolj bo­lelo, kot če b i j i h dob i l s ku-halnico. P ros i l sem jo , naj m i odpus t i i n j i ob l jub i l , da ne b o m šel n i k o l i več na je­zero.

Kondi Pižorn, 3. osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor

b.

šolo Cerk l je . Učenc i te šole so nas lepo sprejel i . Ogle­d a l i smo s i n j ihovo novo šo­lo, k i je zelo lepa. Lepo i m a ­jo urejen prostor okol i stav­be i n je podoben pa rku . S k u ­paj z n j i m i smo šli po cesti, k i pelje skoz i vas. Č e p r a v se med seboj ne poznamo, smo s i b i l i dobr i pr i ja te l j i . Z a slovo so nas pogosti l i . D o b i l i smo malico. Nato smo se v r ­n i l i domov. Po Preddvoru smo hod i l i vse do veče ra . B i l sem utrujen, d a sem komaj p remika l noge.

T a dan m i bo ostal še d o l ­go v spominu.

K o n d i P i žo rn . 3. b, osnovna šola Mat i j a Val javec , Preddvor

Vam v pouk

S t r u p e n e r a s t l i n e

K a k o r gobe so tudi nekafe-J re rože in rast l ine strupene.' N j ihov strup se more v mo­d r i zd ravn ikov i p rede lav i spremenit i v zdravi lo . M i , naw vadni ljudje, z last i otroci, pa moramo strupene ras t l ina vsaj poznati . Pravi jo , da mo­re pot volč j ih če šen j o t roka do smr t i zastrupit i . T u d i j e ­senski podlesek, k i tako ne­bogljeno raste po naš ih t rav­n i k i h , je strupen. Njegov strup deluje v š e s t i h urah.' Strupene so še naslednje r o ­že : rdeč i naprstnik. volćin* miš j ak , zobnik in kristavec.

L e p o d a r i l o z a m a m i c o Te dni smo v uredniš tvo

prejeli dopisnico iz oddaljene­ga kraja Semedele pri Kopru. Pisala nam je učenka 3. raz­reda Adriana Malnar. Takole pravi:

N a p i o n i r s k i m a š k a r a d i Pustovanje je star o b i č a j , š e m i l i so se že naš i pred­

n i k i . S petjem, plesom in muz iko so odganjali z imo in se veseli l i p r i h a j a j o č e pomlad i .

V K r a n j u smo pustovali nekaj dn i . M a š k a r e so ho­dile že v soboto, nedeljo, na jveč pa v torek. T u d i jaz sem se n a š e m i l . B i l sem Indijanec. Nore l sem oko l i h i š , popoldne pa sem šel v šolo na p ion i r sko m a š k a r a d o . Pred šo lo se nas je zbralo vel iko in tudi gledalcev ni manjkalo . M a s k i r a n i o t roci smo šli v razred, kjer smo dob i l i š t ev i lke . Zače lo se je. Oglasi la se je ha rmonika , m i pa smo se zvrs t i l i na odru v pisano o k r a š e n i av l i . Za n a j l e p š e je b i lo deset nagrad, vsi pa smo dob i l i po­m a r a n č e . Ocenjevalna komis i j a je imela t e žko delo, ker smo b i l i vs i tako lepi . Odras l i so se nam čudi l i in nas s l i k a l i .

B i l o je veselo in prav gotovo se bom tudi drugo leto udelež i l p ioni rske m a š k a r a d e .

Damjan V i d i c , 4. a, osnovna šola France P r e š e r e n , K r a n j

Dragi prijatelji! Mojo mamico sem za dan

žena — 8. marca — razvese­lila tako, da sem bila v šoli pridna in sem domov prine­sla lepo oceno. Toda, tudi doma sem bila pridna. To ja bilo za mamico naj lepše da­rilo.

P t i č e k Ptiček vesel je zopet zapel, pomlad je prišla in zima odšla.

Kmet zemljo orje, ptiček mu poje. S polja se čuje glas daleč v vas.

Ptičice ivrgole, otroci se vesele. Trava zeleni in dan se budi.

Tine K l a n j š e k , 7. r.| osnovna šola M a t i j a Val javec , Preddvor

O L A S * 18. S T R A N wm

SOBOTA — 18. marca i 9 0 8

Gotovo smemo z roman­t i č n o pr imero, ke r že p i š e m o o tej r o m a n t i č n i dobi, cveto­či pomladi slovenske k n j i ž e v ­nosti , p r imer ja t i pojav P r e ­j e m a s pojavom ža rečega me­teorja. Potem pa zares l ahko r e č e m o tudi za Jcs ip ino Tur -nograjsko, da j e n a š a p rva svet la danica. N jen pojav v Blovenski l i t e ra tu r i j e b i l m o č n a spodbuda za ku l tu ren dv ig slovenske žene . Saj so vzo rn i c i zares h i t ro s ledi le L u j i z a Pesjakova, P a v l i n a Pa jkova i n druge.

N a š a p r v a p i s a t e l j i c a

Zato zares ne bo narobe, č e s k u š a m o mlade gorenjske rodove seznanit i s pomenom Josipininega k n j i ž e v n e g a dela — vsaj v bežn i s k i c i . T e m raje to storimo, ke r je njeno delo s t a n k i m i n i t m i vse po­vezano tud i s P r e š e r n o v i m i n sploh z n a š o l i terarno gene­raci jo one dobe sredi prete­klega stoletja.

K l j u b svoj i k r a t k i ž i v l j e n j ­s k i dobi (umrla je, še n i t i 21 let stara!) je zapust i la č v r s t o sled v n a š i k u l t u r n i zgodovi ­n i . B i l a je p rva s lovenska pisatel j ica! P r v a zavestna i n tvorna S lovenka v dneh, k o so bi le javne delavke tudi' p r i v e l i k i h evropsk ih naro­d ih le redke izjeme.

C e l i h 113 let je že m i n i l o od smr t i turnske lepotice — zato mora b i t i pogled iz te č a s o v n e dal jave na njen k n j i ž e v n i opus posebno r a h l o č u t e n . Po L e v s t i k u , Str i tar ju , J u r č i č u , T a v č a r j u , Cankar ju i n P r e ž i -hu n i tako t e ž k o naj t i p rave besede za ka te rokol i č l o v e š k o č u s t v o in d r u ž b e n o si tuaci jo — toda pred sto l e t i je n a š a proza l e jecl ja la , i ska la š e samo sebe, i ska l a iz raz i n formo; n i t i pisava, n i t i p r a ­vopis še nista b i la p rav trdna — i n v t i s t ih č a s i h je p isa la Jos ip ina Turnograjska svoje č r t i c e i n p o v e s t i . . .

Č e r a v n o b i u tegni l še tako obzi ren ocenjevalec njenega pisatel jskega opusa p o g r e š i t i kakega posebnega u m e t n i š k e ­ga žara , vendar ne b i n ikako r mogel m i m o njene oč i t ne l j u ­bezni do slovenske domovine j n narodnosti pa tud i ne m i ­m o njenega go rečega svobo­doljubna.

S m r t n e s lutnje

K o t b i s lu t i l a svojo prera­no smrt, j e hi tela ustvarjat i fkakor pozneje Wolker , Kette , M u r n , K o s o v e l in Kajuh!) P i sa l a je tako vneto in mar­l j i vo , da so se d o m a č i kar cbali za njeno zdravje.

P r v i n jen spis, »Nedolžnos t i n s i la« , v katerem p rva p r i nas opeva n e s r e č n o usedo Veron ike D e s e n i š k e , je izšeL 1. 1850 v »S lovensk i Bčeli«. Potem je p isa la i n ob jav l ja la še vse leto 1851 — nato pa u t ihn i l a za vselej . . . Zakon i n materinstvo sta j i vzela pero iz rok . . .

S icer pa že naslovi k n j i ­ž e v n i h del Josipine Turno-grajske dovolj povedo: Z v e ­stoba do smrt i , S lov jansk i m u č e n i k , Svoboda, S\ obodo-l jubna S l cvanka , Domoljubje, Po l j sk i rodoljub idr. — D o ­moljubje i n svoboda — sta b i l a vod i lna mot iva njenega k n j i ž e v n e g a dela!

N i k a k o r pa slovstvenega dela pisatelj ice i n pesnice J o ­s ipine U r h a n č i č e v e - T u r n o -grajske i n njenega pomena ne moremo tehtati z d a n a š n j i m i m e r i l i . Cas, v katerem je ž i ­ve la in pisala, j e b i l ves dru­g a č e n ; j ez ik , v katerem je pisala, pa še m o č n o neokre­ten za ustvarjanje p rozn ih l i t e ra rn ih umetnin . K a r po­mis l imo, da KO si celo t a k i S lovenci , sicer mojstr i pere­sa, kot sta b i l a Cop i n P re ­še r en pa tudi vs i d rag i so­dobni i zobraženc i , p i sa l i med seboj le n e m š k a pisma.

Izrazi ta prozaLstka, kot je b i l a Jos ip ina Turnor ra j ska , j e napisala eno samo d a l j š o pesnitev — toda to dovolj do­bro, da bi j i smel i reči tud i pesnica. Ta pesem, naslov­l jena z Zmi ra j krasna je na ­rava, ima 134 verzov — po­vsem svobodnih, za oni č a s celo drzno modernih.

Pos luša imo, kako teče Jos i -p in i p e s n i š k a beseda:

. . . grom bobneči zemljo stresa

in po strmih gor votlinah se stoglasno mu o r! i i jek grozeči, da s pednebja se usiplje gosta toča. slan vra, bobni grmeče, hudonmfk že narašča in poplavi, kar narava ustvarila je v radost našo.

Z^i)?s o s v o b o d i

I n še pr imer njene proze, č r t i ca Svoboda, nrpisana 1850. K o je b i lo Jos ip in i komaj sedemnajst l e t . . .

»V nek i umoboln ic i v P a ­r i zu je b i l med d rug imi na-s rečnež i , k a t e r i m je man jka ­lo pamet i , tega naj imenitnej­šega da ru n a š e g a dobrega S tvarn ika , zaprt tudi eden, k i je b i l v svoj i hud i b lazno, st i podoben bolj ž iva l i nego č loveku .

V le t ih , ko je po francoski deže l i vse vnemal glas: l ibe r -t6, egalite, fraternite, je p r i ­šla ta vest tudi skoz i debelo

zidovje umobolnice do zdrav­n ika . M i s l i s i : Ka j bi bilo, Č2 bl cznani l s ladk i glas svo— boda tudi b lazn ikem? Takoj se napoti k boln iku , k i je b i l najbolj d iv j i , in m u odpre ječo , r e k o č : Svoboda t i ! T a vzdigne svoje polomljeno truplo, k i ga poprej že skoro premakni t i n i mogel več , i n glas o svobodi mu p r i žge zo­pet n e b e š k o luč pameti . A l i sem prost? Jaz? Zavpi je i n š ine k sko r b l i sk iz bolnice, kjer .je pretrpel to l iko let V s t c p i l je ozdravljen med na ­poleonske vojake ter se h ra ­bro bojeval in postal s časo ­ma stotnik.

Zopet en zgled več , kako globoko je zapisana v srce vsakega č l o v e k a beseda svo­boda.«

Iz navedene »povest ice« spoznamo še eno plat Jos i -p in ine l i terarne orientacije: da njena proza izhaja sicer res i z h i s t o r i č n e anekdote, a da je č r p a l a snov za svoja dela tudi iz ak tua ln ih po l i t i č ­n i h dogajanj.

pokopana na nekem pokopa­l išču v Gradcu in da j i j e b i l 1. 1867 postavljen v e l i č a ­sten nagrobnik: ka r 5 m v i ­sok obelisk i z s ivega nabre-ž inskega marmorja! In d a se na obelisku z l a t i .napis:

T u lež i Jos ip ina Turnogradsfca

pisatelj ica s lovenska roj. U r b a n č i č 9. j u l i j a 1833. 1.

umer la o m o ž e n a Tomanova 1. jun i ja 1854

»Kdor d u š n o živi, ne umer je !«

Vse d o predlanske jeseni nas je m u č i l o to vpra­š a n j e : a l i Jo s ip in in nagrob­n ik v Gradcu še stoji. N i šlo d r u g a č e , mora l sem i t i sam na pot i n pogledati! Iskanja je b i lo že sprva zadosti : v G r a d c u je več ze lo r a z s e ž n i h p o k o p a l i š č . Polog centralnega, so poč iva l i šča poko jn ikov še v predmestj ih. Tako je tudi š e n t l e n a r š k o na severnem ro ­bu mesta t ik ob bo ln i šn ic i . T a m j e b i l a 3. j u n i j a 1. 1854 pokopana n e s r e č n a mlada žena . . .

Obelisk na grobu Josipine Turnograjske v Gradcu (s sloven­skim napisom)

O b e l i s k v G r a d c u

Se 1. 1963 smo se s skrbjo s p r a š e v a l i , č e še s toj i v n e m ­š k e m Gradcu nagrobnik n a š e prve pisatelj ice Josipine T u r ­nograjske. M l a d a žena , š e n i t i enaindvajsetletnica, soproga dr. L o v r a Tomana, je dne 1. j u n i j a 1854 u m r l a kot ž r ­tev materinstva. Iz l i t e ra tu ­re smo zvedel i , da j e b i l a

V o d i l o p r i i skanju nagrob­n ika n a š e rojakinje m i je b i l a njegova v i š ina — i n res: sre­d i p o k o p a l i š č a stoji prav o č i ­ten belosiv obelisk, na jv i š j i med nagrobniki . P rav ta je p rav i ! L e s to r az l i ko c d po­datkov v l i t e ra tur i : v i š ina m u je nekaj s k r o m n e j š a , komaj 4 m i n nekaj cm. Tekst napi­sa pa z a č e n j a : »Tu poč iva . . . , s lovenska pisatel j ica . . . T i ­stega s tavka »Kdor d u š n o ž i ­vi, ne u m e r j e ! « tudi n i v ide ­ti n ikjer . Napis sam pa ni

vklesan v obelisk, p a č pa v kamni to p lo ščo (120 x 80 cm)» k i j e k obel isku le prislo­njena.

Vse k a ž e na to, da težak nagrobnik, postavljen na sre­do groba (nc p r i vzglavju), Še n i b i l prestavl jen i n da torej grob še n i prekopan. Zmoti nas v tem p r e p r i č a n j u le ma­l a p lošča , prislonjena k o*1

v e l i k i . N a tej ploščici bere­mo : » B e a t r i x Hausleitner, Lehren in , 1884—1913, Auf Wie-d e r s e h e n ! « L e ka j bi to P** meni lo? Domnevat i smemo, da so to p lošč ico p a č slučaj­no tjakaj p r i s lon i l i . P a č s ka­kega prekopanoga groba v

bl iž in i . S icer pa j c b i l Josipinin na­

grobnik na dan 26 .avgust 1986. ka r v redu oskrbovan, č i s t i n s č i t l j iv im n a p i s 0 1 ^ V s e d r u g a č e l e p š e i n spoštti 1 ' v e j š e kot je b i l do nedavna oskrbovan min ia tu rn i P o s n < \ tek g r a š k e g a obeliska VxC

gradom T u m o m nad dvorom, rojstni dom P ^ a t e ' l j ice . V dal jn j i tu j i deželi. sf e ' d i nepri jaznega n c m ^ e ^ 3

» v e t a k a r izstopa, vprav s lovensk i napis na marka* 1 ' nem nagrobniku. Tu . P doma, pa je Josipina grajska precej bolj P ° Z ^ j n j na. N e le, da bl ižnji ^ n i m a ul ice , k i b i bila P° ^ nova na po p r v i sle ven? ' 1 K satcl j ic i (Ljubl jana ^ co ima!) in da preddvors* r i s t i čn i prespekt zamolči f

no t radici jo turnske £ r * V ^ 1

— tud i d a n a š n j i Turn in okol ica prav n ič ne ^ ta, da b i b i la p o n o s n a ^ eno od p r v i h naprednih ^ vensk ih žena , k i J e 1 ) 1

doma. i .

Sicer smo napis n<* v^, s k u pred Tu rnom lan i ^ v i l i , poz la t i l i — a ^g^tot okolje še n i urejeno. 6 . obel iska b i moral biti iCa van park, morda tudi a l i dve. Tuf'

Obel isk p r e d gradom * nom jo pos tav i l 1. 1870 J P i n i n brat J a n k o — v ^ e S \ > 0 . spominu do ljubljene >n J L j i ž e v a n e sestrice. N a P r e % strani obel iska se zlati W

Z m i r a j krasna je narava. j £ *

Jos ip ina Turno/? 8 ^ N a drugi strani, pro*1 n

pa preberemo: J e d i n i h č e r k i i n se5*1*1

prel jubi Jos ip in i

v spomin.

S prihodom novega ^ oika v D o m počitka 1 1 3 ujfi nu, i n ž e n i r j a B . , se ] (?, s tvar i gotovo kmalu u gft Sprehaja lc i od hotela ^ . ba, iz Preddvora in 0 6

s\o' god bodo le zvedeli ves že skoro pozabljenega ske lepotice, prve s ' l 0 ^ u r n 0 ' Pisatelj ice Josipih grajske. , n j;Č)

(Konec v d h ^

Č R T O M I R

SOBOTA - 16. marca 1968 G L A S * 19. S T R A N

R o p a r j e v o d a r i l o

k o , n e r c i a t n o b a n k o v i o s

Čist 11 , e vst°Pil neki mol, bliii°bič.a'nesa videza. Pri-niči S e ] e blagajni in urad-itnelPOkaial p a k e t ' k i g a ; c

vtdaiVA0K°H- S e P c t a ' e ie P°-. • đ a je v zavoju bomba,

ftkt %f° t a k o > aktiviral, če vj; bla^jničarka ne izroči Urad i de.nariQ- Preplašena

stl ' e izginit. Ko je odne-StmiJ6'. S o p r i š l i Policaji. Pa>w n , a k z a bombe se je topar° h t i l zav°ia> « &a je iude„Pustit- N a splošno za-ČohZ S 0 v zavoju našli le *ivim • b o m b o n e z Ijubez-st r o n

P l s e m c e m , s katerim p a r zahvaljuje za denar.

O b r a č u n * ^ i š k « i L te v oekem Obvestu mestecu. 2ena je Vkftiu^ »vojega moža , da je

?ačel a ^ 0 d g O v o r i J : »Odlično. "°va w a b r e z v s e ž a , tako

p * »"di nehala.«

*Vo J ? ° « e d a h je vzel kla-Posteije ! f b l 1 hladilnik, peč , levizoj. 1 ° l e 'm mizo ter te-Saraže < n a d r ° b n e kose. Iz

t r a v n V V U w n o b i l odpeljal in \ g a P ° H 1 z benci-

kata. W M d« svojega advo-

C e * i c e s m r t i

v

S o po lne ? H N A 8 M R T «*«>J* s i l n i c ; S a s n l k « » f o m l j s k i S s o l " Q u e n t i n

^ s e d e m , r ° S t a - ^enutno r , r t l S S S 1

k ^ i d a t o v t , e v i'aX ^ n j o u ' ° - Takega

a r stoji t»' S .° " b e l e ž i l i , od-N a

k a znilnica.

£ « e ^ o 0 J ' 0 j c n | i m a J ° * v , v

P a n , e - d a bodo > 0 r n i J « o c l o r f n ! d r ž a v l Kall-

C b a s C i t l

t a k o ne bo

n * » * U a i P U n s k o » « C O . v San

S m e sec i i £ P r C d d e s e t I -? a J W n i P r a v a ka^nilnice

"^rtnn T " K a s o d l š č a , ali ^ v o a ^ ^ n v s k l a d u z

!* v *lno „PK h u d e 2 l ° c l n c e

X J P r emišn a

r a V a k a 2 » » » i c e

^ o d d e i c k

Kljub osemdesetim letom se znani francoski šansonje ne da ugnati. Se vedno neumor­no nastopa in snema plošče .

T u d i v A n g l i j i d e c i m a l n i

s i s t em Najbrž si bodo turisti, ki

bodo od 15. februarja 1971. leta naprej obiskali Veliko Britanijo poš t eno oddahnili. Tega dne bo namreč stopil v veljavo decimalni denarni sistem, kot ga ima večina de­žel na svetu, le v tradicional­ni Angliji se Je obdržal ne­verjetno dolgo. Namesto 12 penijev v ši l ingu, 20 š i l ingov v funtu ln kovancev po tri penije, šest penijev, pol kro­ne v vrednosti dveh ši l ingov in šest penijev In drugih de­narnih enot bo čez tri leta začel veljati sistem funta s sto peniji. Kovnica v Tovver Hillu v Londonu je že zače­la kovati nekatere kovance, da bi se prebivalstvo posto­poma privajalo na novi sis­tem.

Z g o d i se s a m o v Z D A

Predstavnik d r u ž b e Chrys-ler, k i je n a r o č i l a televizijsko oddajo, je zagrozil z odpove­djo. B r i t a n s k a pevka Petula C la rk se je b i l a med oddajo dotakni la roke znanega č rn ­skega pevca H a r r v j a Belafon-teja. Pevca sta v oddaj i pela m i r l j u b n o pesem Pot i slave.

V zvezi z zahtevo omenje­nega p r e d s t a v n i š t v a d r u ž b e je Belafonte iz jav i l : »To jc naj­bolj nesramen p r imer rasiz­ma, ka r sem j i h kda jkol i v i ­del v tej v r s t i dejavnosti . Pe-tule C la rk nisem po l jub i l , n i t i me ni ona objela n i t i se nis­va d r ž a l a za roke. M e d pet­jem se je samo dotakni la mo­je roke .«

Producent i n r ež i se r sta sc p r i d r u ž i l a s lavnemu pevcu, na njegovi s t rani sta tudi Pe -tule C la rk in njen m o ž . Vse k a ž e , da bodo k l jub g r o ž n j a m televizi jsko odajo p r ikaza l i nespremenjeno.

Z a k o n s k e n a v a d e

Mery VVlIson Je mirno spa­la v svoji poči tniški hišici v bližini Norfolka. Prebudil Jo je nekakšen ropot. Se pre­den se je popolnoma zavedla, se je ob njeni postelji znašel popolnoma neznan mošk i . Z nožem Jo Je zbodel v levo roko in Jo divje ugriznil v prst. Ženska Je glasno zakri­čala. Neznanec je stopil ko­rak nazaj, jo pozorno po­gledal in se opravičil: »Opro­stite, zmotil sem se. Mislil sem, da je moja žena.«

O č i š č e n e in z m r z n j e n e m o r s k e r ibe

v prodajalnah

GRADITELJI D R U Ž I N S K I H H I Š

P o m l a d se b l iža i n prav je, da s i p r a v o č a s n o pre-skrbi te n a č r t . S t rokovn i nasvet i n vse vrste t i p sk ih n a č r t o v e n o d r u ž i n s k i h , d v o j č k o v in vrs tn ih h i š do­bi te v n a j k r a j š e m č a s u p r i P R O J E K T I V N E M PODJETJU KRANJ, Cesta JLA 6/1 ( n e b o t i č n i k ) .

J u n a k p o l j s k e m l a d i n e Ves po l j sk i t isk p r i n a š a na p r v i h straneh fotografije M i ­

haela Kaz lova , slepega m l a d e n i č a brez obeh rok . Nedavno tega so ga razglasi l i za junaka poljske mladine za leto 1967.

M i h a e l se je p o n e s r e č i l pred desetimi let i , ko je reševa l t r i fante pred eksplozi jo granate, k i so jo po n a k l j u č j u naš l i . G r a ­nata m u je eksplodi ra la v rokah . Po lna t r i leta je p rež ive l v bo l ­n i šn ic i . N e s r e č a pa n i z lomi l a mladega inval ida. K o je ozdra­vel , se je nauč i l pisave za slepe, k i j o je b ra l z j ez ikom. L e t a 1959 je u s p e š n o k o n č a l srednjo šo lo . V p i s a l se je na f i lozofsko fakulteto v Poznanju i n k m a l u zaslovel kot eden n a j b o l j š i h š t u d e n t o v .

Pred dnevi pa je u s p e š n o obran i l svojo doktorsko dizer-tacijo. V prepolni dvorani fakultete v Poznanju je pred o k o l i t r i t i soč pos luša l c i , snemalci f i lma , radia in televizije z naj­v i š jo oceno obran i l disertacijo o pr isotnost i ve l ik ih pesnikov vseh dob v d a n a š n j e m č a s u .

K o je komis i j a objavi la , da je Mihae l Kaz lov dosegel naj­v i š jo m o ž n o oceno, je v dvorani zavladal molk , k i se je pre-vrgel v v iharno n a v d u š e n j e . Več ina pos luša l cev je imela solz­ne oči . Po l ic i s t i so mora l i b ran i t i Kaz lova pred p reve l ik im n a v d u š e n j e m m e š č a n o v Poznanja, k i so ga v gostem š p a l i r j u pozdravl ja l i . Tovarne so celo ustavile za kratek čas delo i n s s i renami pozdravile junaka poljske mladine.

Č u d n a n e s r e č a M i r e i l e M a t h i e u N a svečanos t i ob koncu le­

t o š n j e z imske o l impiade je pela tudi trenutno p rva fran­coska š a n s o n j e r k a M i r e i l e Math ieu . Po k o n č a n e m na­stopu se je s spremstvom v av tomobi lu c i t roen DS-21 od­peljala na naslednji nastop v L v o n . K a k i h š t i r i de se t k i lo-metnov pred L v n o m pa je avtomobi l na nekem blagom ov inku zletel s ceste, se ne­kajkra t o b r n i l . Po tn ik i po pa­dl i z vozi la . Najhuje je b i l a ranjena Mire i l e ina tajnica, pevka pa tako hudo, da ne bo mogla nastopati po l leta. Cela dva meseca bo mora la ležat i v bo ln i šn ic i . Manager Jonny Stark je dva dn i po nes reč i prejel anonimno pis­mo, v katerem neznanec spo­roča , da se p r i h o d n j i č ne bo tako lahko k o n č a l o . K e r je b i la cesta prazna, šo fe r tre­zen in hi trost n i b i l a več ja

od 60 k i lomet rov na uro, me­ni Manager Stark, da je nek­do namerno p o k v a r i l avtomo­b i l . T o še to l iko bo l j , ker so menda pevk i že celo leto gro­z i l i po telefonu. S tark m e n i , da ne gre za dejanje kakega norca , ampak s u m i v p r e m i š ­l jeno dejanje kakega tekme­ca v sodobni indus t r i j i šan­sonov.

— Samo hrabro , sin, saj je to zadnja vojna

GLAS * 20. S FRAN SOBOTA — 16. marca 1968

OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo,

da po 15. m a r c u u r a d u j e m o t u d i v sredah

POPOLDAN DO 18. ure .Kranjske opekarne

K r a n j

Obvestilo ZAVAROVALNICE SAVA POSLOVNA ENOTA KRANJ Ponovno o b v e š č a m o zavarovance in ostale občane , da smo z 19. marcem 1968 uredili dežurno s lužbo in sicer vsak dan od 6.30 do 18. ure, razen ob sobotah, ko je poslovalnica odprta do 14.30.

Obenem vam s p o r o č a m o , da so se znatno pocenile premije zlasti za zavarovanje stanovanjskih hiš in premije tistim zavarovancem požarnih zavarovanj, ki p lačuje jo sedaj višje premije. V tistem mesecu, ko prispe Vaše zavarovanje v pla­č i lo , Vas bo obiskal naš področni zastopnik. V koli­kor bi se odloči l i , da prekinete zavarovanje pri Za­varovalnici Sava morate po pravilniku tri mesece pred potekom pismeno odpovedati zavarovanje. Zato se izvolite predhodno posvetovati z naš im zastopni­kom ali pa sc obrnite direktno na zavarovalnico Kranj, telefon št. 22-853, da boste imeli možnos t ob­jektivnih informacij o pogojih in cenah. Vabimo Vas, da se še v b o d o č e pos lužuje te predno­sti, ki Vam jih nudi Zavarovalnica Sava Poslovna enota Kranj, kjer lahko tudi osebno urejate vse za­deve v zvezi z zavarovanjem, predvsem pa ob škod­nih primerih.

Zavarujte Vaše premoženje in sklenite ž iv l jenjsko in nezgodno zavarovanje pri

ZAVAROVALNICI SAVA POSLOVNA E N O T A K R A N J .

Z a h v a l a Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega

brata in strica

Alojza Sajovica p. d. Bcnkov lz Gorenj

spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahva­ljujemo č. gospodu župniku s Primskovega, tovari­š e m iz PTT - Ribnica na Dolenjskem za spremstvo in vence, pevcem za poslovilne pesmi, kakor vsem, kf so pomagali v tem težkem trenutku.

ža lu joč i : bratje in sestre z dru­ž inami , ter drugo sorodstvo

Oglas v Glasu -zanesljiv uspeh

Nesrečna vožnja

s Šmarjetne Ta teden sta se na gorenj­

skih cestah pripetili le dve prometni nesreči , od tega je bila ena lažja.

V torek nekaj pred deseto uro zvečer se je na cesti Smarjctna gora—Kranj pre­vrnil s ceste osebni avtomo­bil K R 126-04, ki ga je vozil Franc Pavlic, roj. 1946, z V i ­sokega. Voznik je pripeljal po ozki in strmi cesti v ne­pregleden ovinek ter tu m o č n o zavrl. Avtomobil je pri tem zaneslo s ceste, kjer se Je prevrnil. Voznik je kazal znake alkoholiziranostL Pri nesreči je nastala samo š k o ­da na vozilu, ki po približni oceni znaša 6000 N din.

L . M.

Dva požara V četrtek, 14. marca, ob de­

seti uri zvečer je izbruhnil požar v dveh pečeh-suš i ln i -cah je sen i škega mesarskega podjetja. Pogorelo je 450 do 500 kilogramov svinjskega mesa. Po oceni P M Jesenice je škode za 10.000 do 14.000 N din, medtem ko pa je po oceni mesarije škode le za 7500 N din, ker so meso oce­nili kot š e nepredelano.

Istega dne ob pol enajsti zvečer je iz do sedaj nepojas­njenega vzroka izbruhnil po­žar pri rudniku urana v Go­renji vasi. Ogenj se je najprej pokazal na kompresorju, ki je bil v pogonu, od tu pa se je razširil še na drugega ob vhodu v rudnik. Požar je na­stal v strojnikovi odsotnosti, ker je ta medtem pregledo­val naprave v jami. Po ne­strokovni oceni je škode za okoli 80.000 N din.

L. M.

Z a h v a l a

Ob bridki izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame

Marije Tepina rojene O vin

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahva­ljujemo se tudi pevcem za odpete pesmi v njeno slovo. Posebno se zahvaljuje­mo dr. Hriberniku za požrtvova lno zdravljenje, prav lepa hvala g. župniku iz Stražišča za pogrebne obrede.

Žalujoči : hčerka Jelka z m o ž e m , vnuki: Boža z družino, Marjan z družino, Bine in drugo sorodstvo.

Stražišče , 12. marca 1968

V nekaj stavkih T R S T E N I K — Prostovoljno druš tvo Trstcnik je zaradi

velike oddaljenosti od Kranja precejšnjega pomena za po­dročje vasi pod Storž ičcm. Gasilsko operno imajo še kar dobro razen oblek, ki so stare že okoli dvajset let. Pred kratkim so po vaseh pobirali prostovoljne prispevke za nakup novih delovnih oblek. Po osvoboditvi so imeli v Trsteniku samo tri požare, zadnji je bil pred petimi leti. Društvo precej skrbi za preventivno dejavnost, zato je zelo malo požarov. ( C R . )

C E R K L J E — V nedeljo, 17. marca, ob osmi url zjutraj, bo komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu * Cerkljah v sodelovanju z o b č i n s k o komisijo Kranj in doma­č i m avto moto d r u š t v o m priredila v dvorani nove šole v Cerkljah zanimivo predavanje Vzroki in posledice prometnih nesreč . Podobnih predavanj do sedaj še ni bilo na Gorenj­skem, zato organizatorji pr ičakuje jo veliko udeležbo — n f l

samo šoferjev — pač pa tudi vseh drugih uporabnikov ce»j od kolesarjev, traktoristov do voznikov vprežnih voz. ( R « ^ '

DOLINA — Silovit veter jc v torek povzročil na neka­terih poslopjih v Gornjesavski dolini precej škode . Nekaj streh je bilo celo odkritih. Veter je povzroči l škodo tudi

M I U U U M I U I I . vcici jc povzroči l i M J u u . v gozdovih, kjer se je prevrnilo nekaj smrek. Na Kepi, R° ' Golici in na Stolu so divjali pravi snežni viharji. Vet«r ™ nosil sneg z gorskih poboč i j prav do naselij pod goram1-(B. B.) .

C E R K L J E — Krajevna organizacija rdečega križa ' Cerkljah je v teh dne organizirala že tretjo akcijo za P stovoljni odvzem krvi. Prijavilo se Je kar 122 prostovoljk krvodajalcev. Tako marljivih krvodajalcev, kot so v Cer* Je bolj malo, vendar tudi drugod pr ičakuje jo velik odziv, JJP je vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena te humane javnosti. (R. C.)

PREDDVOR — V Preddvoru že več let urejajo Prosvet^J dom, v katerem je tudi klubski prostor in Turist ično din z recepcijo in okrepčevalnico . Sedaj bodo uredili tudi S* jjjj vanje za hišnika, ki naj bi skrbel za prosvetno dvorano opravljal druga hišn iška dela. (R. C.)

PRAPROTNA POLICA — Prebivalci Praprotne P ° 1 , c e ! S leži med Š e n č u r j e m in Cerkljaml, zadnji čas sami u j c f

cesta in pota. Že sedaj so opravili več sto delovnih ur navozili gramoz na najbolj potrebne ceste v smeri P Šenčurju , fazanariji, Vasci ter Trati. (R. C.)

RADOVLJICA - V torek, 19. marca, bo v Radov! j i c> j£ š tova lo mestno g ledal išče ljubljansko v okviru rednega a maja. Uprizorili bodo delo znamenitega dramatika Eug J O'Ncilla Elektra v črnini. To bo že tretja redna predstav letošnj i abonma v Radovljici. Vse kaže, da te P r c d s t a ^niO

0.)

tav-

Bledu nc bo, kakor tudi ne naslednjih, zato pripor vsem abonentom, da ob i šče jo predstavo v Radovljici. 0

STRAŽA — ž e lani Je posebna komisija, ki so Jo « e S

Ijali člani obč inske skupšč ine Jesenice in železarne u £ o t o * ? f l l da Segov most pri Straži ni več prevozen. V tla so & I 1- 1-« . «-• - ~ - A | ] O d ™ kole, ki naj bl preprečeval i vožnje prek mostu. * — ^ bil dovoljen samo p e š c e m . Ker lani ni bilo sredstev * a P^ pravilo mostu, se Je letos komisija spet sestala. Ugotovili da prek mostu spet teče promet, čeprav je vožnja ° e * ? J S S a i n o t i r<;«( r » i . i i i i . n m n e t n m «,.,".,» .>]..! i ( O V i ' 1 " ' saj pod dotrajanim mostom teče električni vod tovarn* ozkotirne železnice. Letos sicer š e ni zagotovljenih sreo p za postavitev novega mostu, bodo pa zanj izdelali načr < bo v skladu z rekonstrukcijo Tomš ičeve ceste. (B. B.)

Nenadoma je preminil in nas zapustil naš l J u b l

mož, dragi oče , dedek, sin in brat

Janez Rozman

Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. 1968, ob 16. uri izpred križišča na kranjsko pal išče .

Neutolažl j iv i : žena Marica, Marija, Albin, Cilka in Ivica žinami, oče , sestre, brata in sorodstvo.

Kranj, 13. marca 1968

marca poko-

otroci: t drd-tliugo

SOBOTA - 16. marca 1968 SPOREDI GLAS » 21. S TRAM

R a d i o

Poročila poslušajte vsak dan * 5., 6., 7., 8. 10., 12., 13- 15.. 17., 22., 23 in 24 url ter ra­dijski dnevnik ob 19.30 uri. % nedeljah pa ob 6.05., 7-, \ 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30 url.

SOBOTA — 16. marca

«•08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za niž]0 fctcpnjo — 9.25 Dvajset minut z našimi ansambli — 9 4 5 U

albuma skladb za mladino 1015 Pri vas doma - * * m

"Turistični napotki za tuje go­ste — 11.15 Kar po domače 12.00 Na današnji dan — 1**» Diveriimento in koračnica 12.S0 Kmetijski nasveti 12.<0 Popevke iz * l u d £ 13.30 Priporočajo vem — * 4 w

° d iiKiodije do melodije 14.55 Kreditna banka in hra­nilnica Ljubljana — Glasbeni intermezzo — l 5 -N a š podlistek - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — n.35 igramo bsat — 1800 Aktualnosti doma in v svetu - 18.15 Pravkar prispe­lo — 18.50 S knj ižnega trga - 1«.00 Lahko noč. o uroči - r 1915 Godria v ritmu - *»«»

minut ra E P — 20.00 Spo­znavajmo svet in domovino — 21-M Looe m e i 0 d l j e - 21-30 Iz fonotoke radia Kcper — 22.10 Oddaja za naše izseljen­ca — 23.05 S pesmijo in J*e-eom v novi teden

Dru<d prodram 20.05 Glasbena pravljica —

20-15 Med suitami - 21.20 pesmi o morju — 21.40 Juna­ki koncertnih dvr.r; n — 22 00 plo> v no5i — 23.00 Ura pri Amcninu Dvcfaku

J ^ j B H B J * — 17. marca

6.00 Dobro jutro — 7.30 Za Kmotij proizvajale- — B- 0 5

R e d i j o igra za otroke — rrj Skladbe za mladmo — V " 5 Naši poslušalci čes t i ta jo ^Pozdravljajo — I. —10.00 ^ Pomnite, tovariš i — 10 25 £2*5 borbe in dela — 10.45 Nede-ljskj mozaik Upih melo­ni — 11.00 Turistični napotki z a l^je goste — 11.50 Pogo-

I poslušalci — ttm Na ^ n a š n j i dan — 12.10 N a š i Poslušalci čest i tajo in po­pravljajo — II. — 18.15 Iz opernih partitur — 13.40 Ne-0 ( 1 N ; H reportaža — 14.00 Po-14.30 Humoreska tega tedna "T 15.05 Nedeljsko športno po­poldne — n.05 poj, 0 xname-WM operni pevci — 17.30 Ra-*Jj*a igra — 18.17 Iz soli­d n e glasbe — 19,00 Lahko n < * .otroci — 19.15 Glasbene ^-g'-dnice — 20.00 V nede­l o zvečer — 22.15 Serenadni vočer — 23.15 Literarni nok­turno

Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali

— 13.35 Za prijetno popoldne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Carmen — opera — 17.19 Trije preludiji za klavir — 17.35 Iz ložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnj ih dni — 20.05 Iskanja in do­gnanja — 20.20 Glasbena med-igra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljub­ljena — 21.20 Nedeljska re­portaža — 21.30 Trenutki iz jugoslovanskih festivalov so­dobne glasbe — 22.00 Glas­bena skrinja — 23.00 Nceni koncert

POM1DELJEK — 13. marca

8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj slovenskega mladinskega zborovskega pet­ja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tu­je goste — 11.15 Sopot 67 — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Drobne skladbe v predpo-mladni ubranosti — 12.30 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pe­smi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glas­ba z velikimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čest i tajo in pozdravljajo — 14.55 Kredit­na banka in hranilnica Ljub­ljana — 15.20 Glasbeni inter­mezzo — 15.40 Zbor železni­čarjev »France Prešeren« iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta mezzoso-pranislka Bogdana Stritar in b: • t Dimilo Merlak — 18.00 Aktualnosti doma in v sve­tu — 18.15 Signali — 18.33 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.09 Lahko neč, otroci — 19.15 Minute s pevito Lidijo Kcdrlč — 19.25 Pet minut za E P — 20.00 Skupni proferam .TRT — 22.10 Radi Ste jih po­slušali — 23.05 Literarni nok­turno

Drugi program So.05 Nadaljevalni tečaj

nemškega jezika — 20.20 Iz­brali smo vam — 21.20 Za­bavni intermezzo — 21.30 Or­gelsko delo Sebastiana Bacha — 22.00 Večer umetniške be­sede — 25.40 Koncert za kla­rinet in orkester — 23.00 Coc-tail jazza

T O R E K — 19. marca

8.08 Opemn matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stop­njo — 9.25 Trio Borisa Franka s pevci — 9.40 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tujo go­ste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Malo znr.ni Mozart — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester Rudolf Urbanec z vokalnimi solisti in zborom — 13.30 Priporo­č a j o vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lah­ka glasba slovenskih avtor­jev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05

Igra s imfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Turist ični napotki za tuje goste — 18.15 Novi posnetki akademskega pevskega zbora — 18.45 Druž­ba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pev­cem Vice Vukcvom — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.15 Glasbena matineja — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno

Drugi program 14.05 Radijska šola za v iš jo

stopnjo — 14.35 Glasbene vi­njete — 20.05 Svet in mi — 2iV20 Vedno lepe melodije — 21.20 Pesmi ameriških mor­narjev — 21.40 Iz sonatnih zvezkov Mozarta — 22.00 Ju­goslovanski zabavni ansambli in orkestri — 23.00 Dvesto let godalnega kvarteta

SREDA — tft. marca

8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in z^odb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični nao-otki za tuje go­ste — 11.15 Slovenska narod-no-zabavna glasba za sredo dopoldne — 1?.00 Na današnj i dan — 12 00 Simfonični plesi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igra­mo za razvedrilo — 14.35 Na­ši poslušalci čes t i tajo in po­zdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljublja­na — 15.20 Glasbeni inter­mezzo — 15.45 Nnš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.P5 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Odskočna de­ska — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minu za EP — 20.00 Stabat mater — za solo. zbor in orkester — 21.30 Vedno le­pe melodije — 22.10 Za ljubi­telje jazza — 23.05 Literarni nokturno

Druni program 14.05 Radijska šo\n za sred­

njo »topnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet — 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Srečanje z zagrebškimi solisti — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Kaj narodi pojo — 23.00 Razgledi po do­mači glasbeni literaturi

ČETRTEK — 21. marca

f!.(W Operna matineja — 8.55 Radijska šola za v iš jo stop­njo — 9.25 Ansambel Milana Stanteta izvaja narodne pe­smi — 9.40 Pet minut za no­vo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na­potki za tuio goste — 11.15 Revija jucoOovan^-ih pevcev zabavno jrla^be — 12.00 Na dn_ našnii dan — 12.10 Neka i od­lomkov iz opere Lepa Vida — 12.30 Kmctiisk; nnsvoti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vsm — l * "0 Glasbeni interme7tzo — 15.JO Majhen recital violončeli--t a

Cirila Skerjanca — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov s imfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Arse­nom Dedičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevcv — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Komorni večeri — 23.05 Literarni nokturno

Drugi program 20.05 Nadaljevalni tečaj ita­

lijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melo­dije po pošli — 22.20 Mod mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce

P E T E K — 2*». marca

8.08 Glasbena matineja s skladbami o pomladi — 8.55 Pionir ski tednik — 9.25 Jože Cerne poje narodne — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Pri vas dema — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Igramo za vas — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz vi­rov ljudske glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Pripo­ročajo vam — 14.05 Iz arhiva lahke glasbe — 14.35 Naši po­slušalci čes t i ta jo in pozdrav­ljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušal ­cev — 13.00 Aktualnosti do­ma in v svetu — 18.15 Zvoiini razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pev­ko Majdo. Sepe — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Glasbeni eocktail — 20.30 Pogovori o glasbi — 21.15 Oddaja o mor­ju in pomorščakih — 22.10 Iz opusa Sergeja Prokofjeva — 23.05 Literarni nokturno

Drugi program 14.05 Radijska šola za niijo

stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.05 Radijska igra — 21.20 Francoske ljudske pesmi — 21.40 Koncert za deset instrumentov — 22.00 Festival v Bergenu 1967

K i n o

Kranj C E N T E R 16. marca amer. barv. V V

film P R E G A N J A N J E BREZ MILOSTI ob 15.30, 17.50 in 20. uri, premiera amer. barv. filma MURIETA ob 22. uri

17. marca premiera franc. barv. filma S V E T B R E Z SONCA ob 10. uri, amer. barv. film MURIETA ob 13. uri, ital. špan. barv. CS film SE­D E M PIŠTOL ZA B R A T E MAC GREGOR ob 15., 17. in 19. uri. nremiera franc. ital.

barv. CS filma MAŠČEVALEC Z MEČEM ob 21. uri

18. n-nrca franc. barv. film S V E T B R E Z SONCA ob 16. in

18. uri, amer. barv. film MURIETA ob 20. uri

19. marca amer. barv. film M U R I E T A ob 16.; 18. in 20. uri

Kranj STOR/.IC 16. marca amer. film PO­

ROČNIK INDIJSKE BRIGA­D E ob 16. uri, ital. špan. barv« CS film S E D E M PIŠTOL ZA B R A T E MAC GREGOR ob 18. uri, angl. zah. nem. lilra USODNE O R H I D E J E ob 20. uri

17. marca franc. barv. film S V E T B R E Z SONCA ob 13.30. amer. barv. V V film PREGA­NJANJE B R E Z MILOSTI ob 15.30, 17.50 in 20. uri

19. marca premiera franco­skega filma DEMARKACIJ­SKA CRTA ob 16., 18. in 20. uri

Stražišče SVOBODA 16. marca franc. barv. film

S V E T B R E Z SONCA ob 8. in 10. uri, amer. film POROČ­NIK INDIJSKE BRIGADE ob 20. uri

17. marca amer. barv. film MURIETA ob 15., 17. in 19. uri

Cerklje K R V A V E C lo. marca amer. angl. barv.

CS film VRAŽJI FANTJE NA LETEČIH ŠKATLAH ob 20. uri

17. marca amer. angl. barv. CS film VRAŽJI F A N T J E NA L E T E C A H ŠKATLAH ob 17. in 19.30

Kamnik DOM 16. marca zah. nem. jug.

barv CS film SUT ob 17.3« in 20. uri

17. marca zah. nem. jug. ban-. CS film SUT ob 15. in 17. uri, premiera francoske­ga filma DEMARKACIJSKA CRTA ob 19 uri

Jesen*c<? RADIO 16. do 17. marca ital. barv.

CS film ZA PEST DOLARJEV 18. m?rca amer. CS film

NAJDALJŠI DAN 19. marca amer. barv. CS

film RANC SMRTI Jesenic PLAVfc 16. do 17. marca amer. barv.

CS film RANC SMRTI 18. do 19. marca ital. barv.

CS film ZA PEST DOLARJEV Žirovnica

17. marca franc. ban-. CS film FANTOMASOVA VRNI­T E V

I>ovj*-Mo»strnna 16. marca sovjetski film JU­

NAK NAŠEGA ČASA 17. marca italijanski film

MANDRAGOLA Kranjska fora 16. marca franc. barv. CS

film FANTOMASOVA VRNI­T E V

17. marca francoski film NA STRANSKIH P O T E H

Kamnik D U P U I C A 17. marca ital. film RINGO

IN NJEGOV R E V O L V E R ob 15., 17. in 19. uri

ftkofja Loka SORA 16. marca ital. špan. meh.

barv. CS film ZLATA KOŠU­TA ob 18. in 20. uri

17. marca ital. špan. meh. barv. CS film ZLATA KOŠU­TA ob 13., 17. in 20. uri

18. marca amer. film PO­ROČNIK INDIJSKE BRI-CVDF. ob 18. uri

19. m T c n nem. angleški film SKRIVNOST R U M E N I H NARCIS ob 20. uri

G L A S * 22. S T R A N S P O R E D I O G L A S I S O B O T A — 16. marca 1968

Televizija

S O B O T A — 16. marca

9.40 T V v šoli, 14.50 T V v Soli (RTV Zagreb) — 17.05 T V kažipot, 18.00 T V obzornik [RTV Ljubljana) — 18.20 Mla­dinska igra (RTV Beograd) — J9.20 Zanimivosti trideset let n a š e g a stoletja, 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljublja­na) — 20.35 Zagreb 63 (RTV Zagreb) — 22.00 Mirno spite •— humorist ična oddaja (RTV Beograd) — 22.50 Modna revi­ja , 23.10 Zagreb 68 — nadalje, vanje prenosa, 0.15 Poroči la (RTV Zagreb) — D r u g i spo­r e d : 18.00 Včeraj , danes, ju ­tri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra, 19.30 Spre­hod skozi č a s (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spo­red italijanske T V

N E D E L J A — 17. marca

9.10 Kmetijska oddaja v madžaršč in i (RTV Beograd) ~ 9.30 Poroči la (RTV Ljub­ljana) — 9.35 Dobro nedeljo v o š č i m o z Beneškimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beo­grad) — 10.45 Vijavaja-ringa-raja, 11.30 Milo za drago — film, 14.15 Rokomet za žen­ske Jugoslavija : Nizozemska, 15.15 Rokomet Partizan : D u -kla (RTV Zagreb) — 16.05 Mednarodno tekmovanje v alpskih disciplinah na Jaho-rini (RTV Beograd) — 17.35 T V kaž ipo t , 17.55 M o r s k i sve­t i l n i k (RTV L jubl jana) — 18.35 Osa — h u m o r i s t i č n i k a ­baret (RTV Zagreb), 18.55 C i k cak, 19.10 G o r a sk r ivnos t i , 19.40 P r i n č e v e n o r č i j e (RTV Ljubl jana) — 20.00 T V dnev­nik (RTV Beograd) — 20.45 C i k cak (RTV L jubl jana) — 20.50 Q u i z (RTV Beograd) — 21.50 Š p o r t n i pregled (JRT) — 22.20 T V dnevn ik (RTV Beograd) — D r u g i spored: 21.00 Spored italijanske T V t

' P O N E D E L J E K — 18. marca

9.40 T V v šoli, 10.35 Ru či­na (RTV Zagreb) — 11.00 J>snove s p l o š n e izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Anglešč ina , 16.45 Madžarski T V pregled

J R T V Beograd) — 17.00 Poro­dila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Od zore do mraka, 18.00 T V obzornik, 18.30 Poklici v prometu (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža (RTV Zagreb) — 19.20 Z n a ­nost in mi, 19.40 Vokalno in­strumentalni solisti (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnev­nik, 21,35 Teme z variacija­mi (RTV B-ograd) — 22.05 T V dnevnik (RTV Beograd) —

DrugI spored: 18.0# Včeraj , danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža, 19.20 T V pošta, 19.45 T V prospekt>(RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spo­red italijanske T V

T O R E K — 19. marca

9.40 T V v šoli, 10.35 Angle­ščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove sp lo šne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli , 15.45 Ang lešč ina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove sploš­ne izobrazbo (RTV Beograd) — 17.40 Poročila, 17.45 Risan­ke, 17.55 Oblikovanje sloven­sko knj ižne norme, 18.20 K o ­lesarska dirka Milano—San Remo, 19.00 Med smučarski ­mi veterani, 19.15 Svet na za­slonu, 20.00 T V obzornik, 20.30 Beseda o kanadskem filmu Na suhi zemlji, 21.50 Kultur­na panorama, 22.30 Zadnja poroči la (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.C9 Poročila, 18.05 Tedenska kronika, 18.20 Svet na zaslonu, 19.00 Biseri glasbene literature, 19.15 Od­daja o premetu, 19.45 T V pro­spekt. 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored itali­janske T V

SREDA — 23. marca

15.30 Madžarski T V pregled (RTV Beograd) — 15.45 Poro­čila, 15.50 Zdravnik v hiši — lutkovna oddaja (RTV Ljub­ljana) — 16.20 Kje je, kaj je (RTV Beograd) — 16.35 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 16.55 Direktni prenost konfe­rence Z K mesta Zagreb (RTV Zagreb) — 18.20 Ne črno nc belo (RTV Beograd) — 19.05 Popularna glasba (RTV Skop­je) — 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnev­nik (RTV Beograd) — 20.30 Rezerviran čas (RTV Zagreb) — 21.15 Cik cak (RTV Ljub­ljana) — 21.20 Ekran na ekra­nu (RTV Zagreb) — 22.20 Bel-fegor — film (RTV Ljublja­na) — 22.50 Zadnja poročila — Drugi spored: 21.00 Spo­red italijanske T V

Č E T R T E K — 2 1 . marca

9.40 T V v šoli , 10.35 N e m ­šč ina (RTV Zagreb) — 11.00 A n g l e š č i n a (RTV Beograd) — 14.50 T V v šoli, 15.45 N e m š č i ­na (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove s p l o š n e izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poro­čila, 17.15 Tik t ak (RTV L j u b ­ljana) — 17.30 Oddaja z a otroke (RTV Beograd) — 18.00 T V obzornik, 18.20 A k a d e m ­ski pevski zbor Tone Tomšič , 18.45 Kaleidoskop (RTV Ljub­ljana) — 19.05 Prenos fz ate­ljeja 212 (RTV Beograd) — 19.45 Cik cak (RTV Ljublja­na) — 20.35 Rezerviran čas od Ljubljane do Snežn ika — Zadnja poreč i la (RTV Ljub­ljana) — D r u g i spored: 21.00 Spored italijanske T V

P E T E K — t i . marca

M 0 T V v šoli (RTV Zagreb) j— 11.00 Osnove splošne izo­brazbe (RTV Beograd) — 14 50 T V v šoli (RTV Zagreb) —

16.10 Osnove sp lošne izobraz­be (RTV Beograd) — 17.25 Po­ročila, 17.30 Moj prijatelj Flicka, 18.00 T V obzornik (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beo­grad) — 19.05 De Lacroix — film, 19.35 Niso samo rožce rdeče, 19.55 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnev­nik (RTV Beograd) — 20.30 CLk cak, 20.35 Resnica — film, 22.35 Koncert rosne glasbe (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj , danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Objektiv 350, 19.55 Propagandna odda­ja, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored ita­lijanske T V

Prodam

,/ Loterija Srečke s BO zadele

končnicami N d i n 90 8

54530 500 67600 1000 61100 400

3622C0 10.003 1 4

05521 404 45331 1004 53C41 404

399531 2004 72 10

15072 510 1C9S2 4C0 67812 400

642102 30.000 8CSC12 2000

3 4 00793 504 30163 504 35533 1004

4CSSS3 2C04 624 100

254C4 400 82104 500 93204 1000

646524 20C0 831694 10.000 915174 100.000

95 8 46145 400 66535 500

034755 2000 06 8 36 8

17366 400 133536 2008

27 20 37 10

597 50 74457 500

028367 2000 172427 50.020

78 8 E"r8 200

14<r;i8 400 37C58 400 66058 500

080758 2000 9 4

32909 504 98429 504

589909 2004 995239 2004

N E D E L J A — 17. marca , c b 10. u r i za I Z V E N lu tkovna predstava U R A P R A V L J I C Papler : H U D O B N I G R A S C A K , ob 16. u r i za I Z V E N F . S. Finžgar: R A Z V A L I N A ŽIV­L J E N J A , gostovanje v Pod­na r tu

E N O N A D S T R O P N O H I Š O v gradnj i v o k o l i c i K r a n j a p r o d a m n a j b o l j š e m u ponud­n i k u . Ponudbe pos la t i p o d »Gotov ina 5« 1007

O R O D J E za izdelavo spo­m i n k o v iz p l a s t i č n e mase ugodno proda K r ž i š n i k T o ­ne, š k . L o k a , N o v i svet 4

1034 P r o d a m 2000 k g S E N A , r o č ­

no vodno č r p a l k o (fligel-3). Dorfar je 14, ž a b n i c a 1056

P r o d a m lovsko D V O C E V K O i n F L O B E R T ter drug l o v s k i p r i bo r . Jesih, Medvode 28

1141 P r o d a m sadne S A D I K E

h r u š k e i n jablane. Hafner V i n k o , Dorfar je 22, Ž a b n i c a

1142 P r o d a m S E N O , prevoz pre-

sk rb im . Rupar Lojze , L o g 21, Škof j a L o k a 1152

P r o d a m F I A T 600 v zelo do­b r e m stanju z n o v i m mo­tor jem 750. Cena zelo ugodna. K r a n j , u l . V i d e š i n k o v č e v e 2 (poleg v i n o t o č a Cent ra l ) , P r i m s k o v o 1160

K M E T O V A L C I

M o č n a k r m i l a z a krave, teleta, p r a š i č e , k o k o š i , p i ­š č a n c e i n ostala k r m i l a , ko ruza , p š e n i c a , p r e š e , o trobe i t d . ter umetna gnoj i la i n os ta l i reproduk­c i j s k i mate r ia l za kmet i j ­stvo, dobi te najceneje v s k l a d i š č u

Kmetijskega živi lskega kombinata

K r a n j , Cesta J L A nasprot i k i n a Center.

Ugodno p r o d a m P A R C E L O obdelovalne zemlje v Sv. Du­hu . Informaci je , radiodelavni-ca Šk . L o k a , B laževa 2 1179

P r o d a m Š T E D I L N I K tobi , dobro ohranjen, cena 6000 S d in , B r e g 1, Preddvor 1180

Z a r a d i selitve p r o d a m zelo poceni popo lnoma novo D N E V N O S O B O (mahagoni j ) . D a m tud i na obroke . Nas lov v oglasnem odde lku 1181

P r o d a m Z A Z I D L J I V O P A R ­C E L O na zelo lepem k r a j u v bližini Cerke l j . Nas lov v oglasnem odde lku 1182

P r o d a m 8 let starega K O ­N J A . Dvorje 44, Cerk l je

1183 P r o d a m lahko enoosno

t rak to r sko P R I K O L I C O a l i menjam za K R A V O . B a š e l j 9, Preddvor 1184

P r o d a m Z A S T A V A 750, let­n ik 1965. T e n c t i š e 33, G o l n i k

1185 Z a r a d i bolezni p rodam žen­

sko č r n o rogovo K O L O . J u -v a n č i č , P o d r e č a 49, Medvode

1186 Poceni p rodam dve PO­

S T E L J I , enodemo O M A R O , dve vzmetn ic i , 6 Z I M N I C , po­steljno O M A R I C O , M I Z I C O i n D V A S T O L A . Cena 60.000 S d in . Vse dobro ohranjeno. K i sovec Jefko, P o t o č e 2, P reddvor 1188

P r o d a m G U M I V O Z — 16-c o l s k i , 16 x 550, nosi lnost 2,5 t

za dvojno vprego. K u h a r M i ­ha, k o v a č Predoslje 6. Kranj

1189

P r o d a m K O K O Š I , dobre nesmice stare 9 mesecev, K r a n j , R u p a 16 l 1 9 0

P r o d a m K R A V O , k i bo v k r a t k e m teleti la. B a b n i vrt 3, G o l n i k 1191

P r o d a m 4 nove S A M O K O L -

N I C E z gumi koles i . Bašelj 25, P reddvor l 1 9 2

P r o d a m M A G N E T O F O N "

g rund ing TK-23, avtomat ični , 4-stezni. P o d r e č a 65, Medvode

1193 P r o d a m Z R E B I C O , staro 10

mesecev. V r b a 6 Žirovnica 1194

Poceni p rodam dobro ohra­njene P E Ć N I C E za dva sob­n a k a m i n a . U l . Mladinskih b r igad 12, K r a n j l 1 9 5

P r o d a m dobro o h r a A J ^ k o m b i n i r a n O T R O Š K I v C ; Z I C E K t r i buna . Polenc, Gol­n i k 6 n96

P r o d a m 3000 kosov nove ce­mentne s t r e š n e O P E K E ( £ ° l c )

i n P L U G o b r a č a l n i k »saks« P° zelo ugodni ceni . Sp . Sanica1A Medvode l 1 9 '

P r o d a m č e v l j a r s k i Č l S T l ^ N I stroj i n č e v l j a r s k o cilinde* r i co ) , P reže l Draga , K r e g a I " jevo 16, S t rahovica p r i K * 2 nJ im tf*

P r o d a m 1100-E, le tnik l 9 6 2

zelo dobro ohranjen. E K 1 ' K r a n j , S t . Ž a g a r j a 2 »P*

P r o d a m K R A V O po i&jjk B o d e s č e 13 p r i B l e d u 1 2 t w

P r o d a m mlado K O Z O , dru­gič brejo, B o b o v k 8,

KraJj0i Z a n izko ceno p rodam sk0"

raj nov M O P E D tomos «• koncer tne C I T R E . Kas t ' 1 ' ^ V idmar j eva 4, K r a n j

P r o d a m 4 mesece stare!?3

č i s t o k r v n e g a V O L Č J A ' ^ ' Posavc 16, Podnar t U

P r o d a m P S A volčja**; M o š n j e 6, Brez je 1 2

P r o d a m 2000*kg S E N A - =g B i t n j e 11, ž a b n i c a UL

P r o d a m L E S za ostresJf ( g r u š t ) , T R O S I L E C u m e l « 1 « gnoja, ( t r ak to r sk i £ r U L podoben k r o ž n i brani) fergusonov IZRUVAČ kro* p i r j a . P rap ro tna pol ica 8, ^ ki je , -

Ugodno p r o d a m d o b ^ ohranjeno t r ide lno O M A * ' Ogled v popoldansk ih ura..' Vogr inc , M l a k a r j e v a t l ič je , K r a n j 1 J .

F I A T — (campanjola), * neralno obnovl jen, U 2° 1 2 O0 p r o d a m . G o l n i k 38 . -j0

V p r e ž n i ogrodn ik za saje r k r o m p i r j a (filfargere-te) ^ nov t r ak to r sk i K U L T l V A i " p rodam. Podbrezje 31, , J e P L O l i *

G U M I Peterne/j J o ž e , K r a n j , '*7j0 ska c. 82 Q l 0

P r o d a m motorno *• l t . N S U - m a k s i , 175 cem, l e i O 0 \ delave 1962 T t f A

P r o d a m dvojna V R A T A za ograjo i n z

k I , M R E Ž E v o k v i r j i h . C. š k e g a odreda 2, K r a n j ~ t .

P r o d a m M O T O R v ne nem s tanju. Nas lov v 0 ^ 3 nem o d d e l k u

P r o d a m hrastove Yj£fQ%

brez g r č i n nov u v . jezef'

S O B O T A - 16. marca 1968 M A L I O G L A S I G L A S * 23. S T R A t i «

Prodam V O L A , t ežkega 500 kilogramov. K u n č i č , Lanco-vo — Selce 11, Radov l j i ca

1214 Prodam R E P O i n 4 m su­

hih D R V A . Sp . B e l a 3, Pred­dvor 1215

Prodam T R A V N I K na Be­li - Naslov v oglasnem oddel­ku 1216

Prodam D E S K E tretje ^rste, za betoniranje. Nas lov v oglasnem odde lku 1217

Prodam rabl jen Š I V A L N I STROJ bagat in rad io UKVV z G R A M O F O N O M . Nas lov v oglasnem odde lku l 2 1 8

Prodam dva M O T O R J A — rnaksi, 175 ccm. Ogled v po­poldanskem č a s u . S lap 26, Tržič 1219

Prodam mlado K R A V O 8 mesecev bre io . Kram j , I lov­ka 5 1220

Prodam K O N J A a l i zame­njam za k lavno goved i n AVTO liat 750. M a r k i č , Stra-n in> 61, N a k l o 1 2 2 1

Prodam lepo S E M E č r n e detelje. Breg ob Sav i 8, K r a n j

1222 Prodam mlade J A R C K E ,

desnice. Ogled vsak dan v po­poldanskem č a s u . K r i ž n a r S l a r >e, C . m T i t a 115, Jese­nice 1223

Prodam M O T O R puch, 250 c c m , od l i čno ohranjen, za rabljen F I A T 750. R a z l i k o ^ P l a č a m . Naslov v oglas­nem oddelku 1224

p r o d a m S L A M O R E Z N I C O » Puhalnikom in Š K R O P I L ­NO-1 p r ik l juček na B C S . Tc-r a n M r k o , Dupl je 4 1225

frodam skoraj nov ŠIVAL-£ l STROJ jax . Ka l t eneka r " a n c , škofje loška 7, K r a n j

1226 Prodam V O Z S E N A , nekaj

krmilne P E S E i n d robn i K R O M P I R . Orehovlje 16 p r i P r edos l j ah 1227

Dobro ohranjen prenosni A V T O T R A N S I S T O R z UKVV, Primeren tudi za fiat 600, sta­ro kmečko M I Z O iz trdega le-JJ- e ^ k t r i č n o s t r e š n o STO-J * L O ugodno prodam. Nas lov v oglasnem odde lku 1228

i r o d u m A V T O fiat 750. Jgled vsak dan popoldan, leran S rečko , K r a n j , Savska * * a 32 1229

Zaradi odhoda k vo jakom Prodam M O P E D T-12 s 60M

'lornetri po ugodni ceni. Pe-M c J anez, Š e n č u r 56 1230

teton A m k o s o v r a b , j e : V ^ ° ^ E bobrovec i n desni JJJttjJV Š T E D I L N I K . H r o v a -l!n.- Kutinov bek a 6, Kranj-Ore-

1231 Zelo dobro ohranjen A U Đ l

Ugodno prodam. Nas lov v ° g ' a s n e m oddelku 1 2 3 2

Prodam H I Š O i n 3 h a zem­lje, t ravnik i n gozd. Poizve * e p r i P o d o b n i k u Janezu, Podjelovobrdo 9, Sovodeni

1233

P rodam kuhin jsko O P R A V O — skoraj novo. P i š k a r Rezka , Begunje 110, Gor . 1234

Prodam V O L A , t ežkega 400 ki logramov. P o d r e č a 28, Med­vode 1235

Ugodno p rodam komple tno S P A L N I C O z 2 I M N I C A M I . Ivec, Komcnskcga 1 I. K r a n j , ogled od 15. — 18. ure 1236

Prodam lepo z a r a š č e n G O Z D med V o g l j a m i in l e t a l i š č e m . Nas lov v oglasnem odde lku

1237 P rodam Z A S T A V A 750, let­

nik 1966, p r e v o ž e n i h 23.000 k m , dobro ohranjen. Ogled vsak dan: Pot na J o š t a 17, K r a n j — S t r a ž i š č e 1238

Prodam K R A V O s T E L E ­T O M . Od l i čno mlekar ico . Za-draga 17, p. Dupl je

Graditelji stanovanjskih hiš

Pravočasno si preskrbi te cement, apno, zidake, s trešno kritino in ostal i gradbeni mater ia l , k i ga nudi M U R K A poslo­valn ica Zeleznina Lesce.

P rodam M O P E D T-03, eno leto star, p r evožen ih 4500 k m . Zupan, Radovl j i ca , š e r c e r j e -va 2 1258

Prodam 4 P A R S I C K E , P R O ­S O i.n borove P L O H E . Pe­te! i n.k ar, Suhadole 21, K o m e n ­da 1259

Prodam B I K C A , starega 14 mesecev. D e m š a r , Selca 50

1260 P rodam kompletno pohi­

š t v o za dnevno sobo, R A D I O , Š I V A L N I S T R O J singer, v i ­s e č o kuh in j sko O M A R O s p u l l o m . Tra t a 7 — kolodvor , Sk . L o k a 1261

Prodam S E M E č r n e detelje. S r . vas 23, š e m č u r 1262

H L A D I L N I K h i m o p rodam. K o n c i l j a , K o k r i c a 93 K r a n j

1263 Prodam S E M E č r n e detelje

•n t rak torsko K O S I L N I C O laverda. 01j*evok 19, Pred­dvor 1204

Prodam 6000 m* orne Z E M ­L J E , (dve parceli po 3000 m : ) . K r a n j , B r i t o f 85 1265

M O P E D T-12, skoraj nov, prodam. Preddvor 6 1266

Prodam VVV-1200 v dobrem stanju. K r a n j , S m l e d n i š k a 13 A - 1267

Prodam mal i A V T O — mi -val , d v o s e d e ž n i , 175 c c m v voznem stanju. Klanec 28, K o m e n d a 1268

Prodam novo, takoj v s i l j i ­vo sianc/vanjs&o h i š o na K o k -r ic i p r i K r a n j u . Interesenti naj se /glasi jo v Baš l ju 22. Preddvor 1269

Prodam J A B O L K A ; Cerk­lje 48 1270

DeinnČ i ČV , r a ž n J i č i , klobase na žaru, p lošča ala ™ * * > Pleskavica i t d . i m a S v C C U l - ' e l e 8 ° s t l , n e D E L F I N (za Delikateso), ki "na v svoji kuh in j i urejen ža r na oglje.

ure dalje do 20. ure dobite specia-V * a k dan od 17 , , t e t e na ža ru .

P r o d a m T E L E V I Z I J O »ča­jev ec«, š ivalni S T R O J bagat, P E C gorenje, vse novo i n S O B N O O P R A V O . Biček Ja­nez, Lesce 166 1271

P r o d a m a l i zamenjam lepo ohranjen pogrezlj iv ŠIVAL­N I S T R O J za k l a v i r s k o H A R ­M O N I K O . Zvelc, T i tova 31, Jesenice, vhod zadaj. 1272

P r o d a m dva B I K C A in tež­ko brejo K R A V O . B r i t o f 52, K r a n j 1273

P r o d a m S E N O in O T A V O . Povije 9, G o l n i k 1274

P r o d a m kuh in j sko K R E ­D E N C O in p isa lno M I Z O . Pa-j i č , M . Pi jadc 11, K r a n j

1275 P rodam D I V A N z ž imn ico ,

M I Z I C O , dva S T O L A in peč-ne K L O P I — macesnove. M i ­zarstvo, L a h o v č e 66, Cerkl je

1276 P r o d a m P L O Š Č E 40x40 za

t l a k u . Lilije d\ oi išč. Naslov v oglasnem odde lku 1277

Prodam P R A Š I Č K E , 6 ted­nov stare. B u k o v i c a 20, V o ­dice 1278

P r o d a m 6 tednov stare P U J S K E . Sp . B r n i k 46, Cerk­lje 1279

P r o d a m S E M E č r n e d e u lje. Zalog 41, Cerk l j e 1280

Prodam S E M E č r n e dete­lje. Š m a r t n o 7, Cerkl je

1281 P r o d a m P U N T E ; Dvorje

40, Cerk l je 1282 P r o d a m Š I V A L N I S T R O J

bagat, še nerabljen. Do l in šek , Lenar t 3, Cerkl je 1283

Prodam K R A V O , k i bo če­t r t i č teletila. Za log 38, Cerk­l je 1284

P r o d a m o t r o š k i k o m b i n i r a n V O Z I Č E K in k l av i r sko H A R ­M O N I K O — 70-basno. Gaser, St. Rozmana 3, K r a n j 1285

Prodam F I A T 750, letnik 1965. Ogled v soboto popol­dan. K r a n j , S t r až i šče , Sko ­kova 9 1239

Ugodno p rodam kvali tetne ž l i n d r i n e Z I D A K E . K r a n j — Jezerska c. 84 1240

P r o d a m K O N J A , dve leti starega, v p r e ž n o K O S I L N I ­C O in cementne P O D S T A V ­K E za kozolec. N a s o v č e 15, K o m e n d a 1241

Kupim Kupim njivske i n travniške

B R A N E , lahko slabe. Hrasc 31, Lesce 1243

Kupim MIZO za vrtanje in kuhinjsko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 1244

Kupim h i š i co l nekaj zem­lje na Gorenjskem v bližini Save. Ponudbe poslati pod »SAVA« 1245

Kupim dobro ohranjen BI­LJARD — avtomat ični . Po­nudbe poslati pod »Biljard«

1246 Kupim VOLA, 500 kg tež­

kega. Podbrczje 103, Duplje 1242

Ostalo V nedeljo, 10. 3. 1968, od

17.10 do 17.25 amo na poti Iz Vodic do Podreče izgubili rdeč okrogel stol. Poš tenega najditelja prosimo, da ga pro­

t i nagradi odda na m a t i č n i u rad v V o d i c a h . 1247

F A N T , mi ren , p o š t e n , star 29 let, k i ima s l u ž b o v K r a n j u s stanovanjem, želi spoznat i sebi p r imerno dekle z de­žele, s taro 25 — 27 let. Po­nudbe poslat i pod » g r a d i m lasten d o m « 1248

L o t r i č Janez prek l icu jem, k a r sem n e r e s n i č n e g a in žalji­vega govor i l o E r ž e n u F r a n c u iz Podlonka dne 8. 9. 1967 i n sredi januarja 1968 v gosti l­n i Jc lenko na Cešnj ic i . 1249

Mla j šo upokojenko a l i to­v a r n i š k o delavko iščem za po­m o č na majhni kme t i j i . H r a ­na in stanovanje. Nas lov v oglasnem oddelku 1250

S l u ž b o dobi ta dva kva l i f i ­c i rana T E S A R J A . S r š e n M i h a , tesarstvo, Sp . B r n i k 62, C c i k-Ije 1251

Nujno potrebujem 500.000 S d in posoj i la , v rnem 600.- za eno leto. Ponudbe poslat i p o d »20 V 1252

Dam S O B O mla j š i upoko­jenk i a l i s t a r e j š i delavki na dve izmeni za varstvo enega o t roka v bližini K r a n j a . Osta­lo po dogovoru. Naslov v ogl . odde lku 1253

I š č e m tesarskega p o m o č n i ­ka ter vajenca a l i delavca za p r i u č i t e v . K r a n j , Jezerska 118, Skod la r 1254

Oddam opremljeno S O B O dvema fantoma. Nas lov v oglasnem oddelku 1286

Z a p o m o č na m a l i kmet i j i dam hrano in stanovanje to­v a r n i š k i de lavki . K r a n j , Ru-t iga j t \ a 3 1287

B L E D — Jermanka Reči­ca, 10. 3. 1968 sem izgubi la Z L A T O V E R I Ž I C O . P r o s i m p o š t e n e g a najditelja, da j o

vrne pro t i nagradi n a u p r a v d V O D O V O D A B l e d , ker m i j I drag spomin . 12881

R O L E T E ! Lesene, p l a s t l č n e l platnene, alumini jaste za vej zana okna i n s t r u ž e n j e par« keta n a r o č i t e p r i S P I L E R J U J Radovl j ica , Grada ikova 9! tel . 70 - 046 112J

I š č e m nujno ž e n s k o za var«, stvo dveh p r e d š o l s k i h otrok} Jur ina , Kebetova 18 4, K r a n j

1112

Prireditve G O S T I L N A Z A R J A T r b o j *

p r i r ed i v nedeljo, 17. 3. 1968J zabavo s p lesom. Igral bo T R I O F R E N K Y . Vab l j en i !

1255 P R O S V E T N O D R U Š T V O

Ve les ovo upr izor i dne 17. 3. 1968 v Cerk l jah ob 15. u r i ko­medi jo V D O V A R O S L I N K A in ob 19. u r i istega dne v N a k l e m 1256

Gos t i šče p r i J A N C E T U vas vabi v soboto in nedeljo n a zabavo s plesom. V soboto igra Š E N C U R S K I K V A R T E T , v nedeljo pa T R I O M E T O D A iz Ljubnega. Vab l j en i ! 1257

ZADNJI PLESNI TEČAJ V T E J SEZONI!

Zače tn i šk i plesni teča j se bo začel 19. marca , nada­l jevalni tečaj pa 25. mar­ca, obakrat ob 18.30 v De­lavskem domu v K r a n j u vhod 4/1. — Ne zamudite vseh družabnih plesov.

Razpisna komisija pri osn. soli Lucijan Seljak Kranj RAZPISUJE:

1. delovno mesto

ravnatelja — zahtevana je srednja, višja ali pedagoška izobrazba in najmanj 10 let dela v presveti;

2. delovno mesto

pomočnika ravnatelja

— kandidat mora imeti srednjo, v i š jo ali visoko pedagoško izo­brazbo in najmanj 5 let prakse v pfosveti.

Kandidat mora biti družbeno aktiven in mora iz­polnjevati sp lošne pogoje. Rok za vlaganje prošenj je 15 dni po objavi razpisa. Prošnje te vlagajo pri razpisni komisiji.

Po hudi in težki bolezni nas je v 66. letu starosti za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama

Marija Lombar roj. Močnik

Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 17. marca 1968, ob 16. uri izpred h i še žalost i na p o k o p a l i š č e na Kokrici.

Žalujoči: m o ž Franc , h č e r k a Lojzka, Mara; por. J akop in , Angelca; por. Go­lobic, s inova F r a n c i , Stane z družino i n drugo sorodstvo.

Kokrica, Kranj, Jesenice, Bled, 15. marca 1968

G L A S Zmaga in poraz na Ravnah

S P C R T S O B O T A — 16. marca

N a Ravnah na K o r o š k e m j e b i lo v nedeljo s r e č a n j e p l a ­va lcev i n n a m i z n o t e n i š k i h igra lcev K r a n j a in Raven . V p l avan ju so ime l i v e č uspeha p l a v a l c i i n p lava lke i z K r a ­nja, k i so osvo j i l i 17 p r v i h mest od 19 m o ž n i h . Rezul ta t i s icer niso na jbo l j š i , ker so K r a n j č a n i p r i spe l i na tekmo­vanje po dolgi vožn j i š e l e t i k pred z a č e t k o m tekmova­nja . N a j u s p e š n e j š i so b i l i P e č j a k o v a , Porentova, N a d i -

rjp v • v

v Trzicu N a prvens tvu s t relske

d r u ž i n e A n t o n Š te fe T r ž i č je nas topi lo 22 t ekmova l cev. Zmaga l j e R u s i j a p red Z u p a n o m in K o d r o m . N a d r u ž i n s k e m tek­movan ju za zlato pušč i co pa je nastopilo 19 tek­movalcev. Z a o b č i n s k o tekmovanje »,e je uvrs t i lo 15 strelcev, k i so dosegli predpisano n o r m o 210 krogov o d 300 m o ž n i h . V r s t n i red : 1. Rus t ja , 2. K o d e r , 3. š t a m c a r i td .

D. Humor

Končano je zimsko rokometno prvenstvo Slovenije

V ha l i T i v o l i v L j u b l j a ­n i se je p r e d k r a t k i m k o n č a l o l e t o š n j e z i m s k o r e p u b l i š k o rokometno pr­venstvo. Goren j ska pred­s tavnika T r ž i č i n K r a n j s ta n a zadn j ih s r e č a n j i h dosegla naslednje i z i de : T rž i č : S l o v a n 11:10 (4:6) K r a n j : N o v o mesto 16:9 (8:5). K o n č n i v r s tn i red: 1. Slovenj g r a d e č , 2. Cel je , 3. P i r a n , . . . 5 . T r ž i č , 11. K r a n j .

D. Humer

Za pokal Trsta v vaterpolu

Triglav : Primorje

V nedeljo ob 18. u r i se bosta v z i m s k e m bazenu v K r a n j u p o m e r i l i m l a d i moš tv i P r i m o r j a iz Reke in d o m a č e g a Tr ig l ava za p o k a l T r s t a . Obe e k i p i doslej še n i s ta b i l i prema­gani i n se prav zaradi te­ga p r i č a k u j e zelo zan imi ­vo s r e č a n j e . M l a d a ek ipa T r ig l ava bo tokra t nasto­p i l a z nas lednj imi ig ra lc i : Zupane, P o d v e r š č e k , M i -l o v a n o v i č , K o d e k , V e l i k a -nja, B a l d e r m a n , š o r l i , Ju­dež , Brezec i n Urbane .

P. Did ić

žar in J . Slavec, k i so osvo­j i l i po dve p r v i mest i .

V s r e č a n j u n a m i z n o t e n i š k i h igra lcev pa so b i l i bol jš i do­m a č i n i . L e v s r e č a n j u č l a n o v so zmagal i K r a n j č a n i .

Zmagova lc i — p lavanje : m o š k i 4CD m prosto: N a d i ž a r (Kranj) , 2!)0 m prsno: Zupane (Kranj) , 1C9 m d e l f i n : S lavec (Kranj) , 100 m hrbtno: Nad i ­ž a r (Kranj ) , 100 m prosto: K o'mik (Kranj) , 400 m m e š a ­no: E r e z n š k a r (Ravne); ž e n s k e 4f:!J m pros io : V i r n i k (Kranj ) , 2?'J m prsno: Svarc (Kranj) , 1C0 m de l f i n : Mihe l i č (Kranj) , 100 m hrbtno: P e č j a k (Kranj) , 2C0 m m e š a n o : P e č j a k (Kran j ) ; p ion i r j i 59 ci prosio: Svegelj (Kr:v\5), r" m prsno: S ta r iha (Kranj) , 50 m d e l f i n : S lavec (Krr .n ' ) ( 53 m hrbtno: Slavec (Kranj ) ; p ioni rke 59 m pro­s io : Porenta (Kranj) , 50 m prsno: Pu jn lnar (Kranj) , 50 m d e l l i n : J c h a r (Ravne), 50 m hrbtno: Porcn'.a (Kranj ) .

N a m i z n i tenis — č l a n i : K r a n j A : Ravne A 5:4, K r a n j B : Ravne B 3:5; p i o n i r j i : K r a n j : Ravne 3:5, p ion i rke : K r a n j A : Ravne A 0:3, K r a n j B : Ravne B 2:3.

P. Didić

Ekipa Planike v finalu

N a ek ipnem s ind ika lnem brzopoteznom prvens tvu K r a ­nja v š a h u j e zmagala ek ipa P l a n i k e v postavi Mat j a š i č , K r e k , Rozman, P o g a č n i k , K a v č i č i n Stegne, k i je zb ra ­l a 17,5 t o č k e . S led i jo Teks t i l -indus 15, Sava 13, Je lov ica Skor ja L o k a 7,5 i n B P T Tr ­žič 7.

E k i p a P l a n i k e se bo v f i ­n a l u pomer i l a z zmagova l ­cem jesenidke i n r a d o v l j i š k e skup ine za p r v i dve mesti , k i zagotavljata u d e l e ž b o na s i n d i k a l n e m p rvens tvu S l o ­veni je v P o r t o r o ž u .

V. B.

Smučarske prireditve na Goren Pred nedeljskimi dogodki na gorenj

Č e p r a v se z i m a b l i ža svo jemu k o n c u , bo Jutrišnja nedelja zelo bogata s s m u č a r s k i m i p r i r e d i t v a m i , tako, da l ahko t r d i m o , da bo v nedeljo tekmovalo na r azn ih terenih i n skaka ln icah re­k o r d n o š t ev i l o tekmovalcev v vseh t reh s m u č a r s k i h d i sc ip l i ­nah . V P l a n i c i bodo t ekmova l i skaka l c i za naslove d r ž a v n i h p rvakov ( in l admc i ) , č l a n i pa za r e p u b l i š k e g a p rvaka . V Rate­č a h se bodo z b r a l i t e k a č i n a t r ad ic iona lnem tekmovanju za m e m o r i a l Janeza R o ž i c a , n a K r v a v c u p a se bodo v t radicio­na lnem tekmovan ju za p o k a l gost inskega podjet ja K r v a v e c p o m e r i l i v mednarodnem veles la lomu č l a n i i n č l a n i c e . S p o r e d pr i red i tev pa bodo popes t r i l i še s m u č a r s k i veterani , k i se bo­do že danes p o m e r i l i na V i š e v n i k u . P rav za to tekmovanje je m e d b i v š i m i reprezentant l ve l i ko zanimanje, saj se je p r i ja ­v i l o presenetl j ivo r ekordno š t ev i lo b i v š i h d r ž a v n i h reprezen-tantov z M u l e j e m , M a t e v ž e m L u k a n c e m i n d r u g i m i na če lu .

V PLANICI 150 S K A K A L C E V \

S tekmovanjem za d r ž a v n o Prvens tvo v s k o k i h bodo v P l an i c i najprej p r i če l i m l a j š i m l a d i n c i , k i se bodo p o m e r i l i na 40-metrski skaka ln i c i . N a j v e č m o ž n o s t i za naslov p rvaka i m a nedvomno le toš ­n j i r e p u b l i š k i p rvak petnajst­le tn i K r a n j č a n K o b a l Kle­men, k i je ta č a s dokaj do­b r o p r ip rav l j en , k a r je do­kazal tudi na t ekmovanju pre teklo nedeljo v F r a n c i j i . Resn i tekmeci m u bodo ne­dvomno le k l u b s k i kolega F . Mesec, Dan i lo Pudgar iz Čr­ne i n L o š t r e k iz Loga tca . V konkurenc i s t a r e j š i h mlad in ­cev, k i se bodo p o m e r i l i za

p rvaka na 65-motrski skakal ­n i c i , pa bodo ime l i nedvomno glavno besedo t r i je J e sen i ča ­n i : K r z n a r i č , Pagon in Dem­š a r . P o t renutni pr ipravl jeno­s t i dajemo več prednos t i K a r l u Krznaricu.

č l a n i se bodo p o m e r i l i p rav tako na 65-motrski ska­ka ln i c i za naslov r e p u b l i š k e ­ga p rvaka . N a s tar tu bodo domala vsi n a š i n a j b o l j š i skaka lc i razen Zajca in Mes­ca , k i bosta to nedeljo še vedno na N o r v e š k e m i n bo­sta j u t r i nas topi la na vsako leto najbolj kva l i t e tn i pr i re­d i t v i leta na H o l m o n k o l n u , k je r se vsako leto zberejo vs i n a j b o l j š i skaka l c i sveta

Danes v zimskem bazenu

Triglav : Ljubljana Nocoj sc bo nadaljevalo tekmovanje v zimski vater­

polo ligi za prvenstvo Slovenije in se tudi zaključilo Z odločilnimi srečanji, med katerimi bo najpomembnej­še za prvo mesto med domačim Triglavom in Ljubljano. Pričakuje se lepa in zanimiva igra, čeprav imajo doma­či vaterpolisti veliko več motnosti za osvojitev prvega mesta. V borbi za drugo mesto bosta nastopili ekipi Triglava II in Kopra. Druga ekipa Triglava je velik fa­vorit v tem srečanju. Za peto mesto pa se bosta po­merila Neptun in Ljubljana II.

Razpored tekem je naslednji: Triglav I : Ljubljana I ob 19. uri, Triglav II : Koper ob 20. uri in Neptun : Ljubljana II ob 21. uri.

P. Did ić

V ^ £ « ^ Kodek, F. Rebolj, Monorlč,

jskeitt skih smučiščih

ter najmanj 100.000 gledalcev. K d o so kandida t i za prvaka? Glede na t renutno priprarije-nost bi da l i prednost P ^ m

S t e f a n č i č u , ke r pa je prven­stvo na m a n j š i skakalnici, bosta imela po vsej p r i / « " glavno besedo P e č a r in Sm°* lej , k i s ta special ista za 60-met r ske skakalnice . M e d

kandidate pa l ahko š t e j e m 0

še E r ž e n a , k i pa n i trenutno n a j b o l j š i . Vse te tekme v

Plan i c i bodo tudi hkrat i zad­nje p r e i z k u š n j e pred P * , m e m b n i m i mednarodnimi tekmovanj i v do l in i pod P^n* c a m i , saj bo že čez teden d n i v P l a n i c i tradicionalno tekmovanje za p o k a l Kongs-berg in m e m o r i a l Janeza Polde.

ROŽIČEV MEMORIAL V RATEČAH

T e k a č i bodo z nedeljsko t ekmo za Rož ičev memonal v R a t e č a h v glavnem kon­čali l e t o š n j o sezono. Priredi­telj tekmovanja S D Jesen** na če lu s p r i zadevn imi R a t e / č a n i , p r i č a k u j e razen vsen n a j b o l j š i h d o m a č i h tekačev (razen t reh tekmovalcev * Raven , k i bodo tekmovali V I ta l i j i ) š e o d l i č n e Astrl jce n 3

če lu z Andre j em Juncem tef dve ek ip i iz I tal i je. Start ° ° ob 9. u r i p red gostiščem M o j m i r .

NA K R V A V C U SAMO ČLAN* IN Č L A N I C E

Č e p r a v je b i lo prvotno do* ločeno , da bodo nastopi l ' J poka l K r v a v c a tud i mladin 0 * in mlad inke , so se organ'2** to r j i p r i S K Tr ig lav o d l o g « da se bodo lotos zaradi | P v i l n ih pr i jav pomer i l i J k r v a v š k i h s m u č i š č i h v vele­s l a lomu samo č lan i i n člani' ce. Z a ek ipn i prehodni P° ^ bodo š te l i dva č l a n a in č l an i co . Tekmovanje se F? zače lo ob 10.30. Glede na J* ker to nedeljo n i v Jugosla­v i j i nobenega več jega tekm vanja v a l p s k i h d i s c i p b n 3 ^ ; p r i č a k u j e m o na K r v a v c u ou l i č n o zasedbo z najboljs"^ č l an i i n č l a n i c a m i tako, bo pr i redi tev dokaj k v a l ' t e

na . j . Javornik

Izdaja in tiska CP »go­renjski tisk« Kranj, *• roška cesta 8. - Nj jJJ uredniš tva in uprave W j Kranj, Trg revolucije uredniš tva in uprave Kranj, Trg revoluc, j (stavba o b č i n s k e s k u £ p # ne) — Tek. račun pn v Kranju 515-1-135. ~ * 3

redakcija Z 1 ' 0 lefoni: 21-860; uprava Usta, JjJ looglasna ln naroC»»* s lužba 22-152 - N a j g , na: letna 24.-, P o I , ^ c X

12.— N din. Cena posj«* nih števi lk 0.40 N ^ Inozemstvo 40.00 N Mj" A Q

Mali oglasi beseda OP 1 N din. Naročniki W L 10 »/o popusta. N e p ^ oglasov ne objavljam 0 .