ŠT. 3 — LETNIK 104 — MAREC 2012

AVEMARIA

ŠTEVILKA 3LETNIK 104MAREC 2012

Mesečnik AVE MARIA izdajajo slovenski frančiškani v ZDA

14246 Main Street, Lemont, IL 60439-0608, USA

Naročnina:30 US$; 32 CAN$; 28,80 EUR

Urednik in upravnik:P. Bernardin Sušnik, OFM

Tel.: (630) 257-3106e-mail: bs1935@sbcglobal.net

www.avemaria-izlemonta.comTisk in distribucija:

DORINA D. O. O., Dermotova 251000 Ljubljana, Slovenija

Spremembe naslovov in vse druge dopise pošiljajte na naslov:

Ave MariaP. O. Box 608

Lemont, IL 60439-0608

GOLO je naselje in župnija ob cesti, ki gre iz Ljubljane preko Iga na Rob, od koder ni daleč do glavne ceste Lju-bljana-Kočevje. Ker leži Golo na nadmorski višini 650 m, je za polnih 350 m nad Ljubljanskim barjem. Od župnijske cerkve, ki stoji kakor na nekakšnem balkonu, je izreden pogled na Barje sámo z Ljubljano, ozadje pa delajo Kamniške planine in Karavanke. Ob lepem vremenu se na severozahodnem obzorju za Polhograjskimi dolomiti pojavijo tudi Julijci s Triglavom. Golo je na jugovzhodni strani naslonjeno na 1058 m visoki Mokrec, na zahodu pa ga ščiti celotni 1107 m visoki masiv Krima. Naselje samo šteje komaj nekaj nad 400 prebivalcev. Župnijska cerkev sv. Marjete Antio-hijske je bila sezidana l. 1820, posvetil pa jo je škof Avguštin Gruber leta 1821, vendar je cerkev na tem kraju omenjena že v listini iz l. 1631. Samostojna župnija je bila na Golem ustanovljena leta 1877. Župnija nima lastnega duhovnika, ampak jo oskrbujejo salezijanci z Iga. Glavni oltar in prižnico iz druge polovice 18. stoletja so prinesli v staro cerkev iz cerkve bivše cistercijanske opatije pri Kostanjevici na Krki. Opatijo je razpustil cesar Jožef II. leta 1785, povrhu so pa samostan in cerkev požgali še partizani leta 1943. Zvonik se je zrušil leta 1956. Ta medvojna divjaštva je treba zdaj pri obnavljanju drago plačevati. Na območju bivšega kostanjeviškega samostana ima zdaj svoje domovanje tudi Forma viva, kiparska galerija na prostem, kjer razstavljajo svoja dela razni kiparji.

Ves marec je letos v znamenju postnega časa, saj se v njem zvrste štiri postne nedelje, od 2. do 5., ki smo ji včasih rekli tiha. Imamo pa marca tudi dva godova, ki sta nam pri srcu: sv. Jožefa (19. marca) in Gospodovo oznanjenje – vča-sih smo ga imenovali Marijino oznanjenje (25. marca). Kljub obema praznikoma pa mora biti ves mesec v znamenju spokornosti in priprave na veliko noč, ki je letos 8. aprila. Poleg tega se marca zvrsti še nekaj godov: opat in škof Albin (1.); hčerka češkega kralja Otokarja I. in opatinja klaris v Pragi Neža Praška (2.); nemška cesarica iz 11. stoletja Kunigun-da (3.); poljski kraljevič Kazimir (4.); frančiškanski spokornik Janez Jožef od Križa (5.); kartaginski mučenki iz 5. stoletja Perpetua in Felicita (7.); ustanovitelj reda usmiljenih bratov Janez od Boga (8.); cerkveni učitelj Gregor iz Nise ter vdova in redovnica Frančiška Rimska (oba 9.); mučenka Doroteja (12.); nemška kraljica iz 10. stoletja Matilda (Mehtilda) (14.); redemptorist Klemen Marija Hofbauer (Dvořak), ki je bil na Dunaju duhovni voditelj Friderika Barage; oglejska mučenca Hilarij in Tacijan (16.); apostol Ircev Patricij (17.); škof in cerkevni učitelj Ciril Jeruzalemski (18.); švicarski puščavnik Nikolaj iz Flue (21); spokornica Katarina Genovska (22.); redovnica Katarina Švedska (24); škof Rupert Salzburški (27.); začetnik karmeličanskega reda Bertold (29.); opat Janez Klimak (30.) ter gosposvetski škof Modest (31.).

AVE MARIAVSEBINA – MAREC 2012

65 KOLEDAR 65 UREDNIKVAM– P. Bernardin Sušnik 66 ZVESTIHRANITELJINVARUH–sv. Bernardin Sienski 66 PRIJATELJSTVOTVOJEJEVEČKOTZLATNINA–P. Vladimir Kos 67 NEDELJSKEMISLI–P. Bernardin Sušnik 68 BRALISMO–razni viri 70 IGNACIJKNOBLEHAR–Franc Jaklič 71 MEDZIMOINPOMLADJO–Niko Kuret 72 BLAGRINAŠEGAČASA svetazgodovina: 73 VINUMLAETIFICATCORHOMINIS 74 PRIMIZI–Henri Daniel-Rops 77 angelizadanes:ANGELMILINE–P. Anzelm Grün 78 papeževverouk:JANEZ,ZEBEDEJEVSIN–Benedikt XVI. 79 POSTNIČASVLJUDSKEMIZROČILU–Zmaga Kumer 80 PEKELBESNI–Wilhelm Hünermann 81 TOINONOOPOSTNEMČASU 82 USMILJENJE–Rudi Koncilija 82 MOLITVENINAMENIZAMAREC 83 GOSPODJESTEBOJ–Giancarlo Bruni 85 VEST–KAŽIPOTVSREČNOŽIVLJENJE 86 VOJSKA–BOŽJIPORAZ–David Maria Turoldo 87 našakultura:JOSIPGODINA-VERDELSKI–Silvester Čuk 88 preganjanjekristjanov:EGIPT–SKRAJNEŽIPROTIKOPTOM 89 islam:EGIPT–KAMVODIPOLITIČNAZMAGAMUSLIMANSKIHSTRANK misijoni: 89 MOJOSEBNILOVNABOLNIČARKO–P. Vladimir Kos 90 KITAJSKA,TADŽIKISTAN–agencija Fides 91 AFRIKA,NIGERIJA,ETIOPIJA,JUŽNISUDAN,MEHIKA,KITAJSKA 92 MJANMAR-LAOS,KITAJSKA,BOLIVIJA,PARAGVAJ,PAKISTAN– agencije Fides, MisnainAsiaNews 92 zanarodovblagor:KUČANOBRAČA,STANOVNIKINTÜRKPAOBRNETA– P. Bernardin Sušnik 95 SPOMINI–Janko Mlakar 3. stranplatnic:SLOVENIJA–PIJANSKADRŽAVA 4. stranplatnic:ROMANJAINPOBOŽNOSTI2012,DAROVI

2012 – AM – MAREC 65

Po pravici ravnajte, ne po svojih lakomnih željah.To je Bogu prijeten post, da kristjan svoje lakomne želje strahuje,

se vsake krivice varuje in vsakemu dá, kar mu gre.bl. Anton Martin Slomšek

Sušca veliko megledobro leto daje.

Če ne prej, na sv. Jederti dan (17.)gotovo gorka sapica pripihlja.

Sušca prah obveljakakor kepa zlata.

Če je na Jožefovo (19.) lepo,bo tudi koruza obrodila lepo.

MAREC – SUŠEC1 Č Albin,šk.;Suitbert,šk.;Antonina,muč.;2 P PRVIPETEK;NežaPraška,dev.;Karel,knez.;3 S PRVASOBOTA;LiberatWeiss,mis.,muč.;

4 N 2. POSTNA NEDELJA;Kazimir,kraljevič.;5 P JanezJožefodKriža,red.;Kieran,op.,šk.;6 T Fridolin,op.;KoletaBoillet,red.;7 S PerpetuainFelicita,muč.;Gavdioz,šk.;8 Č JanezodBoga,red.ust.;JanezAvilski,duh.;9 P GregorNiški,šk.,c.uč.;10 S Makarij,šk.;JanezOgilvie,šk.,muč.;

11N 3. POSTNA NEDELJA;Sofronij,patriarh;Evlogij,muč.;KrištofMacassoli,red.;

12 P Doroteja,muč.;MaksimilijanizTevesteinPeterizNikomedije,muč.;Engelhard,red.;

13 T Kristina,dev.,muč.;AgnelizPise,red.; Nikefor,patriarh;Teodora,muč.;14 S Matilda,kraljica;Florentina,op.;15 Č KlemenMarijaHofbauer(Dvoržak),red.;

LudovikaMarillac,red.;Longin,muč.;16 P HilarijinTacijan,oglejskamuč.;17 S Patricij,šk.;JožefizArimateje;

18N 4. POSTNA NEDELJA;CirilJeruzalemski, šk.,c.uč.;SalvatorizHorte,red.;19 P JOŽEF,MOŽDEVICEMARIJE;20 T Klavdijaintov.,muč.;MartinizBrage,šk.;21 S NikolajizFlüe,pušč.;Filemon,muč.;22 Č KatarinaGenovska,spok.;Zaharija,pap.;23 P AlfonzToribijizMongroveja,šk.;24 S KatarinaŠvedska,red.;Aleksander,muč.;

25N 5. POSTNA NEDELJA;26 P GOSPODOVOOZNANJENJE;Ludgar,šk.;27 T LojzeGrozde,muč.;RupertSalzburški,šk.;28 S SikstIII.,pap.;MiladaPraška,dev.;29 Č Bertold,red.ust.;Ciril,diakon,muč.; EvstracijPostivec,muč.;Jona,muč.;30 P AmadejIX.,savojskiknez.;Kvirin,muč.;31 S Modest,gosposvetskišk.;Benjamin,muč.

UREDNIK VAMLetosjevesmarec v postnem času,zatojetudi

taleštevilkaAveMarianekako“postno”uglašena,nelezvijoličastobarvoplatnicinnekaterihnaslovov,ampaktudivsebinsko.

Obpisanjutegaleuredniškegauvodajezanaminelevesjanuar,ampaktudižekosfebruarja–inzunajjekrasensončendanbrezsnega,ssuhimicestamiintemperaturo6°C(43°F).Pašezanaprejobljubljajovsaj nekaj takšnih dni. Medtem pa Evropo stiskapolarnimrazinsnežnizameti.Vporočilihsembral,dajenekjenaČeškemtemperaturapadlana–36°C(–33°F).Slikekažejoogromnekupesnega,zamete,kisopovečmetrovvisoki,zravenpaljudjeumirajoodmraza,posebnobrezdomci.Takosečloveknehotevpraša,kakšenračunbomotukajvAmerikiplačevalizatomilodosedanjozimo.Vsepakaže,dadrži,karsozapisaliotakoimenovanem“globalwarming”:vednoboljvročapoletjainvednoboljmrzlezime.Čebošlotakonaprej,bovkratkemkurjavapostalaenaglavnihpostavkdružinskihproračunov–vkolikornižezdaj.

V marčevem koledarjusemopazilčudnorazliko,kijinevemvzroka.Letospade25.marecnanedeljo,torejjetrebapraznovanjeGospodovegaoznanjenjaprestaviti.Dotujevsevredu.Todaslovenskikole-darjipostavljajoprestavljeniprazniknasoboto24.marca,ameriškiliturgičnikoledarpanaponedeljek26.marca.Alijeposredikakanapaka,alimordatodoločajoposamezneškofovskekonference,nimampojma.Stemvprašanjemnajseukvarjajoliturgisti(jaztonisem),nevempa,česebodo“pobotali”.Pra-vijonamreč,dajerazlikamedteroristiinliturgistita,dasesteroristilahkopogajaš,zliturgistisepanemoreš.KerjevečinanašihnaročnikovvAmeriki,semv koledar postavil ameriško varianto: Gospodovooznanjenjejeletos26.marca.Šedobro,daniravnotedendnirazlikemedpraznikomsv.JožefainGo-spodovimoznanjenjem,sajbipotemimelinamestoenegaproblemakardva.

Karzadevaslovensko politiko, jedozaključkaredakcijeteštevilkeznano,dajeparlamentpotrdilzamandatarjaJanezaJanšo,kibotudipredsedniknovevlada.Koalicija,vkaterisejezdružilopetstrank,ježeobjavilaimenaljudi,kisopredlaganizaministre,jihpačakašeglasovanjeparlamenta.Sempaprepri-čan,daboopozicija,kijezapravilamožnostvladanjakljubzmaginavolitvah,negledenavselepebesedeinobljubenagajala,kjerbolemogla.Zakomunistepolitičninasprotnikinisotekmeci,ampaksovražniki,kijihjetrebaonemogočitizvsemisredstvi.

Meseca marca so umrli:p. Marcel Marinshek(5.marca 1951); br. Antonin Šega (3. marca 1973); p. Jožef Čagran(28.marca1988).Najvmirupočivajo!

p. Bernardin

2012 – AM – MAREC 66

Splošno pravilo pri podelitvi vseh posebnih milosti kakemu razumnemu bitju je: kadar Božja milost koga izbere za kakšno posebno nalogo ali kak vzvišen poklic, mu da tudi vse darove, ki so mu kot izbrani osebi potrebni in so mu tudi v čast.

To se je v največji meri uresničilo pri svetem Jože-fu, krušnemu očetu Gospoda Jezusa Kristusa in res-ničnemu ženinu kraljice sveta in vladarice angelov. Nje-ga je večni Oče izbral za zvestega hranitelja in varuha svojega največjega zaklada, svojega Sina in njegove matere. Sveti Jožef je to službo nad vse zvesto izvršil. Zato mu je Gospod rekel: Dobri in zvesti služabnik, pojdi v veselje svojega Gospoda.

Če vzporedimo Jožefa s celo Kristusovo Cerkvijo, ali ne uvidimo, da je on tisti posebej izbrani mož, ki je Kri-stusa primerno in častno vpeljal v življenje na svetu? Če vsa sveta Cerkev veliko dolguje Devici Mariji, ker je bila po njej vredna prejeti Kristusa, pa je za Marijo dolžna posebno hvaležnost in spoštovanje svetemu Jožefu.

On takorekoč zaključuje staro zavezo in v njem poslan stvo očakov in prerokov dobiva obljubljeni sad. Samo on je končno mogel gledati s svojimi očmi

tistega, ki ga je Božja milost njim obljubljala.Brez dvoma Kristus v nebesih ni odvzel Jožefu tistega

spoštovanja in časti, ki mu jo je izkazoval kot sin svojemu očetu, dokler je bil na zemlji. Njegov odnos do svetega Jožefa je postal še tesnejši, boljši in popolnejši.

Zato mu Gospod po pravici govori: Pojdi v veselje svojega Gospoda. Čeprav prihaja veselje nebeške sreče v človeško srce, je vendar Gospod rekel: Pojdi v veselje. S tem je na skrivnosten način pokazal, da nebeško veselje ne bo samo v srcu človeka, ampak ga bo tudi obdajalo, vsega prevzemalo in ga preplavljalo kakor neskončno brezno.

Spominjaj se nas torej, sveti Jožef, in s svojo mogočno priprošnjo posreduj pri Jezusu, ki se je imenoval tvoj sin. Daj, da nam bo milostljiva tudi tvoja zaročenka Devica Marija, mati njega, ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje na vse večne čase. Amen.

ZVESTI HRANITELJ IN VARUHsv. Bernardin Sienski (1380-1444)

P. Vladimir Kos – Tokio

PRIJATELJSTVO TVOJEJE VEČ KOT ZLATNINA

O, sveti naš Jožef, nebeški bankir!Tvoj god nas spominja, kako si postavenzavzel se za Deteta Božjega mir:od stez betlehemskih do peska puščave.

Potem v Nazaretu, izkušen tesar,si Jezusu mojstrske tajne razodeval:je gradbenik hiš, je pohištva mizar...In Jezus najlažje je jarme umeval.

In zmeraj si pazil na varstvo obeh,Device in Sinčka v vaseh Galileje.Za hrano skrbel si po svojih močeh,in takšen kaftán, ki pred mráznico greje.

Naš Jezus te zdaj za bankirja imaza Cerkev, ki naša je Božja Družina.S Teboj veseli se vsak, kdor Te pozna.Prijateljstvo tvoje je več kot zlatnina.

In vem, da vesel si, če prosimo Teljubezni, pa tudi kaj dolarske moke:saj veš, da vse manj za hranljivo je jed.Ti ljubiš še danes načrt za otroke!

2012 – AM – MAREC 67

NEDELJSKE MISLI4. marec2. postna nedeljaABRAHAMOVA VERA IN UPANJE1 Mz 22,1-2.9a.10-13.15-18

VpripovedioIzakovemdarovanjusopoudarjenetritočke.1. Sveti kraj.Izraelcisonamreč“posvojili”vsestarekanaanskebogoslužnekraje, treba jimjebilopadatinekoverskoosnovo,sajpoganskenisosmeli sprejeti. 2. Darovanje prvorojencev. Da soprvorojenci božja last, ni bila izključno izraelskastvar,ampakdokajsplošnatudivdrugihverstvih.ZamenjavažrtvepriAbrahamu(ovennamestiIzaka)pajesledprvotneoblike,kijeprepričevalaljudizaopuščanječloveškihdaritev.3. “Skušnjava” vernega.S to točko svetopisemska zgodba presega prvotniokvirvprvihdvehtočkah.Abrahamupomenipo-slušnostBoguvečkakorpalastnisin.TakopostaneAbraham prvi človek, ki daruje v duhu. Ljubezendosina inveravBogastadvetemeljniokoliščini,ki določata njegovo dejanje samoodpovedi, to paomogočiposredovanjeBožjeljubezni.PodobnostimedAbrahamovoduhovnodaritvijoinKristusovopatudinimogočeprezreti.Jepasevedaistočasnotudivprašanje,kakojeznašimi“daritvami”.Nihčeodnasnezahtevakrvavihdaritev,pačpanasživlje-njevsakdansili,daseodpovemotemualionemu,karnamjedragoinpomembno.ČetakoodpovedsprejmemokotdaritevBogu,potemdobisvojsmiselinnadnaravnovrednost.

11. marec3. postna nedeljaBOG JE DAL POSTAVO PO MOJZESU2 Mz 20,1-17

Svetopismonamohranjavečinačicdesetihbož-jihzapovedi,kijihpooblikiločimov“moralne”in“kultne”.Nobenaizmedtehpanivštevilčnivrsti,ka-korjopoznamodanes–tosonaredilišelevelikopo-zneje.Vsekakorpadeseterezapovedinisonekakšnaizraelska“pogruntacija”alinekajpovsemnovegavtedanjemsvetu.Vbistvugrezastvari,kijihukazuježesamavestalipanaravnopravo.Najboljznana–paneedina–inačicadekalogaizvenSvetegapismajegotovovHamurabijevemzakonikuizleta1728predKristusom,sopatudišestarejše.Vstarozaveznemrazodetjusotezahtevevestiinnaravnegapravado-bilešeBožjoavtoriteto.Njihovaoblikajeukazovalnainuporabljadrugooseboednine,karserazlikujeodtakratnegapravnegasloga,kijeuporabljalpogojnikin tretjo osebo (“če bi kdo.. .”). Pomembna je tudinjihovanamembnost:prvetriurejajoodnosčlovekadoBoga,ostalihsedempačlovekoveodnosebodisivožjidružbi,družini(4.),bodisivdružbinasploh(5.–10.).Stemjepapreseženpomennekesplošneetike,ampakizražajomedosebniodnosBogainčlovega,karpomeni,dazavsakodejanječlovekodgovarjasaminsenemoresklicevati,češ»vsitakomislijoalidelajo.«Vsečloveškezakonodaje,kislučajnoalipa

nalaščneupoštevajovsehnačeldesetihzapovedi,sosedoslednoizkazalezazgrešene.

18. marec4. postna nedeljaBOŽJA JEZA IN USMILJENJE2 Krn 36,14-16.19-23

KokronistopisujepadecJeruzalema,razrušenjetemplja in kasnejšo osvoboditev ljudstva, podajatole spoznanje: zgodovina izvoljenega ljudstva jepodobnavalovanju:najprejbližinaBoga,natoodda-ljevanjevnaraščajočizlobiljudiinkončnoočiščenjevtrpljenjuinupanjenaponovnozbližanjezviromvsegadobrega.Nitrebaposebneduhovitosti,dačlo-vekspregledavtemtrojnemvalupolegjudovsketudisplošnotragikovsakegačloveškegapoložaja,panajbotovverialipamimonje.Kdorvsajmalopoznazgodovinonelekotsuhonaštevanjedogodkovinlet-nic,ampaktudivzroke,zakajsoseposameznestvaridogajale,botouvidelvnašislovenskizgodovini.IzsvojestoletnevernostijeslovenskinarodpodrugivojskizašelvoddaljevanjeodBogainsepoosamo-svojitvinispametoval.Sedanjakrizaje“izgnanstvo”,kinajbigaspametovalo.Inčeganebo,bodoudarcišehujši,obubožanješeboljradikalno,izkoriščanjeinbrezpravnostpovprečnegadržavljanašeboljkruto.EdinosvetlotočkoinsmerbodočnostiodpiratukajučlovečenjeBogavJezusu,kizagotavlja,dakončnoočiščenje in dosega cilja le nista odvisna zgolj odčloveškemuhavosti,kibilahkokomutudizaprlatavrata.VajetivsakogarinvsehdrživrokahBog.25. marec5. postna (tiha) nedeljaBOG V NOVI ZAVEZI GREHE POZABIJer 31,31-34

KakorIzaijevapoznatudiJeremijevaknjigadel,kiseimenuje“Knjigatolažbe”.Nastalajetikpreddo-končnimpadcemJeruzalemainzačetkomizgnan-stva,kojebilabodočnostizvoljenegaljudstvanajboljbrezupnaintemna.VbistvujetuJeremijaprevzelprerokbe,kisobileizrečenesevernemukraljestvu(Samariji) kakega pol stoletja poprej in jih obrnilnaJužnokraljestvozJeruzalemom.GlavnemislisoobnovaJeruzalemakotverskegasrediščaskraljem,kiboDavidovpotomecvčasu,koboBogneposrednovplivalnačlovekovosrce,sajboprišlanovazavezanamestostare,kiniuspela.Izpolnjevanjepredpisovdelomadajesmiselčlovekovemubivanjuindelova-nju, vendar je predpis nekaj zunanjega, pri čemerčloveknesodelujevednozvsemsrcem.Kdobremumoratežititudinotranje,ssvetopisemskobesedo:morapoznati“postavosrca”.Jeremijevamiselpaješe globlja: notranja postava je Božji dar, Božja go-voricajemeriloinklic.Moralnostnerasteizsileinpodrejenostinekemuzakonu,nilesadčlovekovegaetičnega napora. Moralnost je občestvo z Bogomv najglobljih plasteh človekove osebnosti. BožjaPostavajeklicljubezni.Novazapovedneprisiljuje,temvečvabi,hkratipaprinašapopolnoopravičenje.TojeJeremijevatolažbaIzraelcevvdnehtemnebo-dočnosti,tojetolažbatudivdanašnjitemi.

2012 – AM – MAREC 68

BRALI SMO...VATIKAN — BivšinuncijvSloveniji,nadškofSan-tosAbrilyCastello,jebilimenovanzakardinalainje18.februarjaprejelkardinalskeinsignije.GRADEC —Bolnišnicasesterelizabetink ingeria-tričnazdravstvenasrediščasovglavnemmestuav-strijskeŠtajerskeustanovilinovo“zdravstvenosre-dišče za starejše ljudi”, v katerem bodo ti dobivaliučinkovitejšozdravstvenoinčloveškooskrbo.CARIGRAD —PatriarhBartomolejI.jevernikeca-rigrajskegapatriarhatapozvalkvečjemuzavzema-nju za mir na svetu. V pismu je poudaril: »Od nasjeodvisno,alibomonašemusvetuprizadejalinoveranealipabomoprispevalikzdravljenjutehran.«BERN —VRaronuvŠvicisozgrobapesnikaRain-erjaMarieRilkeja,kijetampokopanod2.januarja1927,ukradlipreprostlesenkriž.Policijatatvinošeraziskuje.SPLIT — Zaradi segrevanja morja ter negativnihučinkovčlovekanaokoljesosevJadranskemmor-jupojavilevrsterib, rakov inškoljk,kisicerživijozgolj v toplejših morjih. Istočasno znanstvenikiugotavljajo,dazaradispremembvravnotežjupre-hrambeneverigenekatereavtohtoneoz.prilagoje-nevrstemorskihživaliizginjajo.TOKIO —PredsednikPapeškegasvetazamedverskidialog kardinal Jean-Louis Tauran je ob obisku naJaponskem povedal, da so japonski škofje pripra-vljeni vsako leto razglasiti molitveni dan za med-verskidialogobsodelovnjuvsehjaponskihžupnij.GRADEC — Graški škof dr. Egon Kapellari je prisprejemu za časnikarje poudaril, da so Cerkev inmedijizaveznikiprivelikidružbenihtemah,kadarnjihovosodelovanjetemeljinapošteneminkako-vostnemčasnikarskemdelu,čemurjepritrdiltudidirektorÖRFzaavstrijskoŠtajersko.NEW DELHI — Indijska škofovska konferenca jeobjavila novico, da bo največja indijska univerzaIndire Gandhi dobila inštitut matere Terezije. Nanjem se bodo študenti izobraževali v socialnemdelutersodelovalivraziskovalnihprojektih,kakopomagati obolelim za aidsom, beguncem, izgna-nim,otrokomzuliceindrugimljudemnadružbe-nemrobu.Podeljevalbotudipriznanjazazaslugena področju socialnega dela, se zavzel za to, da birojstni dan matere Terezije, 26. avgust, praznovalikot“narodnidanljubeznimedljudmi”.RIM —VItalijijelaniverskipouknašolahobisko-valo 6,11 milijona učencev in dijakov. To je 90%vseh učencev in dijakov. Obisk se je v primerjavis prejšnimi leti malo zmanjšal: leta 1998 je verskipoukobiskovalo91%učencevindijakov,všolskemletu1994/95pa94%.Obiskverskegapoukavšolahjeprostovoljen.BRISBANE —Morskipsi,kijihvsakoletopolovijonadesettisoče,sovečvredniživikotmrtvi:četrtinavsegadenarja,kigazapravijovsakoletoobiskoval-ciVelikegakoralnegagrebenanaseverovzhoduAv-stralije,grezato,dabividelitemorskeroparje.

VATIKAN —“L'OsservatoreRomano”jeobjavilugo-tovitevznanstvenikasharvardskeuniverzeDanie-laHalperina,daseje,zaradiozaveščanjapojavnihobčilih in prizadevanja Cerkve, število obolelihza aidsom v Zimbabveju v letih od 1997 do 2007zmanjšaloz29na16odstotkov.ZnanstvenikjedalpravpapežuBenediktuXVI.,kijeleta2009obobi-sku na črni celini poudaril, da zgolj razdeljevanjekondomovneborešilovprašanjaaidsa.COLOMBO — P. Anthony Pinto, provincial salezi-jancevnaŠrilanki,jezaavstrijskoustanovo“Mladi—ensvet”povedal,daješrilanškavladasalezijan-ceprosila,najsprejmejoinposkrbijoza400do500otrok—vojakov,kisojiharmadneenotezajeleobnapadihnatamilske“tigre”,sajbijihsicerobravna-vali kot vojne begunce. Pomoč nujno potrebujejotudivdrugihsvojihustanovahzapreskrboinizo-braževanjemladih,kjersorazmerekatastrofalne.KAIRO —AleksandrijskipatriarhkardinalAntoni-osNaguib,voditeljkoptskihkatoličanov,meni,dazadnjanasilnadejanjaprotinjimnisoizraznačrtneislamskestrategije,zakateroseskrivaizgonkopt-skihkristjanov,marvečosebnazadeva,kisejeraz-širila na vso koptsko skupnost. Sodi, da večina nepodpirafundamentalističneegiptovskedržave.SOLUN — Agencija ANA poroča, da so arheologipodostankizgodnjekrščanskebazilikenaletelinakapelo iz četrtega stoletja, domnevno najstarejšokrščansko stavbo v tem mestu. Oba bogoslužnaprostorasoodkriliobgradnjipodzemneželeznice.PADERBORN — Škof Gerhard Ludwig Müller, priNemškiškofovskikonferenciodgovorenzaekume-nizem,jeizjavil,danemškiškofjebližajočose500.obletnicoreformacije(leta2017)vidijokotdobropriložnostzavnovičnoocenoreformatorjaMarti-naLutraskupajzevangeličani.DUBLIN —Irskiškofjesooblastiposvarilipredmo-rebitniminemiriinnasiljem,čenebodoposkrbelezatiste,kijihjenajboljprizadelagospodarskakrizainzadolženostdržave.CIUDAD DE MEXICO —KardinalNorbertoRiveraCarrerajevpogovoruzacerkvenorevijo“Desdelafe” dejal, da postajajo mamilaški karteli eden naj-pomembnejših delodajalcev za mlade v Mehiki.Kerjevtejdržavitežkodobitizaposlitev,jomnogimladiiščejovnjih,številnipaskušajoilegalnopre-stopiti mejo z ZDA. Vsak dan tudi izgine več ljudioziromajihnajdejomrtve.DÜSSELDORF —VodstvonoveprovinceredaKri-stusovih legionarjev v tem nemškem mestu, kizdružuječlaneizdesetihdržav,jenatiskovnikon-ferenci povedalo, da želi z novimi strukturnimispremembami okrepiti dobro sodelovanje z redupridruženolaiškoskupnostjoKristusovokraljestvopatudipastoralnodelovtehdržavah.LINZ —Generalnidefinitorredausmiljenihbratov,RudolfKnopp,jeob80-letniciKneippovegazdrav-stvenega središča v Schärdingu opozoril na zelonezdravo življenje ljudi v današnjem času. Najtimorajonačin,kakosebodosprostili,ohranilimočin našli ravnotežje v svojem življenju. Pri tem jimlahkopomaga»duhovnostkotpresežnavrednost«.

2012 – AM – MAREC 69

BRUSELJ —VrhovnipredstavnikiustanovEZinvi-sokievropskicerkvenivoditeljisosesoglasnoizre-klizaspoštovanjeverskesvobodenaseveruAfrike.LONDON — Anglikanski primas Rowan WilliamsjenamednarodnemknjiževnemfestivaluvmestuknjigHay-on-Wyedejal,dajebildramatikWilliamShakespeare (1564–1616) »najverjetneje katoli-čan«.Težkosijenamrečpredstavljati,dabivelikihčloveških in življenjskih tem, o katerih je pisal vsvojihdelih,neutelešaltudisam.DUNAJ — Kardinal Christoph Schönborn je ob“tednuzaživljenje”prinašihsevernihsosedihpo-zvalknovi“kulturiživljenja”.Taje»pogojzato,dagre družbi dobro«, saj je takrat, »kadar je življenjeogroženo,ogroženovse«.MADRID — Na praznik svete družine, 30. decem-bra,sejenaPlazadeColonvMadridukmolitvirož-negavenca,nagovoromškofovizŠpanije,Avstrije,PoljskeinFrancijeterkmaši,kijojedarovaldoma-či nadškof kardinal Antonio Maria Rouco Varela,zbralo pol milijona ljudi. Papež jih je v posebnemsporočilupovabilkdajanjudobregazgledainkpo-živitvikrščanskeverevletuvere,kisebozačelo11.oktobra2012,sklenilopa24.novembra2013.BERLIN—PredsednikPapeškegasvetazaedinostkristjanovkardinalKurtKochjevpogovoruz“Deut-sche Welle” evangeličane in katoličane povabil kpremislekuoskupnizgodovini,sajbipotemlahkoprišlidonovihspoznanjoreformaciji.MartinLuterni hotel ustanoviti nove Cerkve, veliko bolj mu jebilodonjeneprenove,kotpadoprelomaznjo.MOSKVA — Ruska pravoslavna cerkev je protesti-rala, ker so grške oblasti odredile hišni pripor zaopata samostana Vatopedi na Atosu arhimadritaEfraima,kosejevrnilzrelikvijopasubožjeMatereizMoskve,kijeromalapoRusiji.Sumijoga,dajebilvpletenvnečedneposlevzveziznepremičninami.OTTAWA — Predsednik kanadske vlade StephenHarper je za kanadsko televizijsko mrežo CTV iz-javil, da se boji, kakšna bo politična prihodnostEgipta po volitvah, na katerih sta po dveh krogihvprednostiislamističnistranki.Lahkosezgodi,daboprihodnjirežimslabšiodMubarakovega.Demo-kratičnevolitvevEgiptusosicernekajpozitivnega,vendarsovprašljivezaradihudihizgredovterpre-ganjanjainzatiranjamanjšin,zlastikristjanov.BERLIN — Predsednik Nemške škofovske konfe-rencenadškofRobertZollitschjeza“DieWelt”,obrazpravi, do katere je prišlo v Nemčiji zaradi pla-čevanja cerkvenega davka, le-tega zagovarjal, sajje najpomembnejši denarni vir za uresničevanjecerkvenih nalog na področjih pastorale, vzgoje insociale.Ponjegovemsevečinaljudidobrozaveda»številnihnaloginzaslug,kijihimaCerkevzabla-ginjovsedružbe«.SARAJEVO—KardinalVinkoPuljićjeprinovolet-nemsprejemuokrcalprocesevropskegapridruže-vanja,sajsejeta»doslejizkazalzapomanjkljivega«.DokrizevEvropijeponjegovemprišlozaradi»po-manjkanja moralnih in duhovnih vrednot«, ki sotemeljzazbliževanjemedljudmi,nepa»lekorist-nost,interesi,dobičekinporaba«.

SALZBURG—NadškofAloisKothgassersejevpa-stirskem pismu ob koncu evropskega leta prosto-voljnihdejavnostizahvalilprostovoljcemvCerkvizavse,karsodobreganaredilivtemletu.Poudarilje,dasonatanačinšeposebejuresničevalisplošnoduhovništvovCerkvi;vsekrščenepajepovabil,najpremislijo,kakobilahkosvojedaroveuresničevalivsvojihžupnijah.CIUDAD DE MEXICO — Glavni tajnik Mehiškeškofovskekonference,mons.VictorRodriguezGo-mez, jezaMetroNoticiasnapisal,dahočetakon-ferenca preprečiti uporabo denarja, ki priteka odtrgovinezmamili,zapokritjestroškovpapeževegaobiskaod23.do26.marcavMehiki.Vsakažupnijamorapreveriti,odkoddobivadenar,sajsonekaterevpreteklihletihdobivalasredstvazazidavocerkvaodizkupičkaodprodajemamil.Tecerkvesozaprli.ABUJA — NadškofJohnOnaiyekanjekristjanenaseveru Nigerije opozoril, naj ne poslušajo groženjislamistične sekte Boko Haram, da morajo v trehdnehzapustitidržavo.Domačovladojepozval,najzavarujekristjanepredmuslimanskiminestrpneži.NadškofvJosu,IgnatiusKaigama,pajedejal,dasezanapadinakristjaneskrivajotudipolitičninagibi.JERUZALEM — Latinski patriarh Fouad Twal jetorkovosrečanjemedizraelskimiinpalestinskimipredstavnikivAmanukomentiralzbesedami:»Ho-čemorezultate!«Tojedejaltudizato,kerdosedanjasrečanjanisoprivedladonjih.Jordanskemukraljusejezahvalil,dajedelegacijiposadilzaistomizo.RIM — PredsednikItalijanskeškofovskekonferen-ce,kardinalAngeloBagnasco,jeobsodiligrenasre-čo kot »novo obliko mamil«. Italijanske družbeneinpolitičneustanovejepozval,najnavsehravnehodločnoukrepajoprotinjim.PARIZ — FrancoskaministricazanotranjezadeveClaudeGueantjeza“LeMonde”povedala,dajebilovFrancijiodprepovedinošenjamuslimanskihpre-krivalaprila2011daljeizrečenihšestobsodbin237opozoril ter da je od uveljavitve zakona tovrstnanošnjaznatnoupadla.Skrbipajo,kersomuslimanivzadnjihmesecihvseboljnestrpnivgovorih.ČENSTOHOVA — Največje poljsko Marijino bož-jepotnosrediščejeleta2011obiskalo3,2milijonaromarjev,t.j.200.000večkakorleta2010.RIM — RimskatiskovnaagencijaAsiaNewsporoča,dasokitajskeoblastiprvičpovedale,daje57-letniborec za pravice kristjanov in manjšin Gao Zhis-hengzaprtvzaporuShayavzahodniprovinciXin-jiang.Zanjsezavzemazlastiameriškavlada.BERLIN — Nemškeoblastibododokoncaleta2014zbirale prijave tistih oseb, ki so od leta 1949 do1975 doživele kakršno koli zlorabo v državnih incerkvenihotroškihinmladinskihdomovihzaradidenarneodškodnine.Računajos30.000prijavami.RIM — Italijanskeoblastisotrgovcemdovolile,dasolahkoodzačetkaletošnjegaletatrgovineodprtekadarkoliinkolikordolgohočejo.Stemsoodpra-vileveljavneomejitvezadoločenepraznikeinnoč-neurenaobčinskihravneh.RimskimestnisvetnikDavideBordonimeni,dabimoralebititrgovinevRimuzaprtevsajobožičuinvelikinoči.

2012 – AM – MAREC 70

FrancJaklič

IGNACIJ KNOBLEHARKNOBLEHARJEVO POTOVANJE V EVROPO

3.MatevžMilharčič.Tudionjebilizljubljanskeškofije,Notranjec;rodilseje20.septembral.1812vSlávinipriPostojni.Posvečenjebil12.avgustal.1838.Tudionsejemoralponovimašišeenoletoučiti svetih ved, potem je šel za kaplana v VipavoinodtamnaDóbrovopriLjubljani.Biljeponižen,preprostinmolčeč;kotkaplanjemnogomolil,sepostil in še na druge načine pokoril. Bil je gorečpomočnikvdušnempastirstvu.Zelosejetrudilzamladino;ZgodnjaDanicaje11.septembral.1851zapisala:»Nepozabnesonjegovezaslugezadobrov-skomladino,kijojepridnoučilkrščanskeganaukain tudi svetnih šolskih predmetov.« Na Dobrovi jeustanovilbratovščinotreznosti.IstaštevilkaZgodnjeDaniceinnaslednjetrisoprineslenjegovdaljšispis:“Treznostna bratovščina na Dobrovi”. Tudi on niimelzDobrovedalečdoLjubljane,kamorsejehodilrazgovarjatsKnobleharjem.

4.JernejMózgan,sinzeleneKoroške,kijetakratbilapoglavitnidellavantinskeškofije.Rodilseje19.avgusta l. 1823 v hriboviti Koprivnici; takrat je šepripadalažupnijiŽeleznaKapla.Očejemoralprodatizadolženoposestvoinsopotemgostovali.Jernejješelksorodnikomzapastirja.KojehodilobnedeljahvvečkakordveurioddaljenoŽeleznoKaplokmaši,jezahajaltamtudivnedeljskošolo.Jesenil.1836mujevolkpredočmiraztrgalinodneseldveovci;odta-kratganivečstrpelonapaši.ŽupnikLesjakinučiteljCentrihstagaspravilavDobrlovesvšolo.Kerježeimelvečkakor14let,nimogelnanobenokoroškogimnazijo; zato je šel študirat v hrvaški Karlovac.Roditelja sta se ubijala z uboštvom, zato mu nistamoglapravničpošiljati.Dobredušesozbralevsakoletonekajgoldinarjevzanj.Večkratjestradal,večkratpovesdanniužilničtoplega.ZadnjaletagimnazijejedovršilvLjubljani,kjersejepreživljalzzasebnimpoučevanjemdrugihštudentov.Jesenil.1847jevsto-pilvcelovškobogoslovje.Iz3.letnikabibilradšelzaBaragovAmeriko,pagajezadržalaskrbzaočetainmater,kistabilažestarainbolehna.Vendarsejezačelučitifrancoščinoinangleščino.Po3.letnikugaješkofSlomšeknasv.Jakobadanposvetilzamašnika.Očemujetakojponovimašiumrl.PotemješelzaenoletovŠentAndraž,kjerjebil4.letniklavantin-skegabogoslovja.Komujenatoumrlatudimati,sejeKnobleharjupriglasilzavAfriko.Bratjeinsestresogassolzamiprosili,dajihnajnezapustivnjihovemuboštvu;paješel,utrjenvhudem,zavišjimklicem.Biljemočneinmišičastepostaveinzeloodporen.

5.OtonTrabant,tudiizlavantinskeškofije.Rodilseje12.julijal.1816vPišecah.ŠkofSlomšekgajepo-svetil30.julija1843,kojeimelže27let.KotkaplanjeslužbovalvRogatcuinnaVidmu.Vpismu,kigajeposlal7.julijal.1852izKartuma,sampravi,daje

slabotnepostaveindajebildomavečkratnapljučihbolan.ZgodnjaDanicajeprinesla25.septembral.1851njegovoposlovilnopridigovvidemskicerkvi.Vnjejomenjadežele,skozikaterebopotoval.Zaupavbožjevarstvo.Smilijosemudušeubogihčrncev;vlavantinskiškofijiparavnonemanjkaduhovnikov.

MozganinTrabantstatorejbilaSlomškovadu-hovnika.CeljskemuopatuMatijiVodušku(ArhivzazgodovinoinnarodopisjeI.,str.142)jeSlomšekpisal:»Imamospetdvamisijonarjaiznašeškofije,kistaseodločila,dagrestasprovikarjemKnobleharjemvAfriko.Najbibilassvojimvelikodušnimsklepomtudinašiškofijivblagoslov.«KanonikuMihaeluPiklujepa1.junijal.1851pisal,dajujezelotežkopustilizškofije.»Našeposvečenjejebilo27.junijakončano;žal,daještevilonovomašnikovmnogopremajhno,dabibilozadostizavsepotrebevškofiji.NitiMozgannitiTrabantdozdajšenistadobilasvojihodpoklicev.Najbiostalaprinas,kjerježetevtudivelika,malojepadelavcev,kakršnibinajbilivnašihdneh.«Obastatorejmnogoobetala.

Tempetimslovenskimduhovnikomsosepridru-žilitrijefantjesvetnegastanu,dabodovmisijonuizvrševalisvojedeloinprejemaliplačo.Nisejimbilotreba zavezati, kako dolgo bodo ostali v misijonu.Bilisoto:

1.JakobDanninger,Nemec,rojenl.1822vOber-leisupriDunaju.Imelje28let.Biljeučiteljinorga-nistnaDunaju;

2.AndrejHruška,Čeh,rojenl.1822vPragi,startorejtudi28let.Biljevrtnarnadunajskemdvoru.Cesarjedovolil,damubodotudivmisijonpošiljalivsoplačo;čenebozadovoljen,selahkovsakhipvrnevsvojoslužbo;

3.ArabecHudajizAleppavSiriji.DesetletjenaDunajupregledovaltiskvvzhodnihjezikih.SKno-bleharjemsejepogodilzapetlet,dajimbotolmačinučiteljarabščine.Ženapotujihjeučil.KomajjeprišelvKartum,sejepavrnilvEvropo.

V Kairu se jim je pridružil tudi Anton Knavs izOsilnice,rojen5.maja1803.Imeljetorejže47let.V Kairu je služil kot kovaški pomočnik in se je sKnobleharjemdomenil,dabošelzatriletaznjimi.

KojeKnobleharnaDunajuvseuredil,seje4.ju-nijaodpeljalprotiMünchnu.TamjessvojopridigodobilzasvojmisijonbogoslovcaLovrencaGerbla,kijepašele6letpoznejeodšelprotiAfriki.IzMünch-nasejeKnobleharpeljaldaljeprotiInnsbruckuinBrixnu.Tujeobiskalvélikegaprijateljainpodpira-teljasvojegamisijonadr.JanezaMitterutznerja,kimujekmalunatozačelpošiljatisodelavceinkijeponjegovismrtirešilosrednjafriškimisijon.–VBrixnugajevidelbogoslovecMihaelWurnitsch;odločilseje,dabošelponovimašivnjegovmisijon.

2012 – AM – MAREC 71

➧

Kosezimaposlavlja,sezačenjanapoljuinpovr-tovihprvopomladanskodelo.Preddavnimitisočletji,koseječlovekšeleučilkmetovanja,jekmaluspoznal,danjegovapridnostinnjegovtrudsamanepripomo-retakdobriletini.Čutilje,dajeodvisenodneznanihsil,kimupošiljajoalizadržujejosonceinmočo,gavarujejoraznihujmalipamujihnakopavajo.Verjelje,daneznanesileodločajoonjegovempridelkuinskušal si je pridobivati njihovo naklonjenost. Sle-dovetegaprizadevanja–čaranja–spoznavamošedandanesvpustnihšegah.Ohranilisoseprinasdonedavnegašeostankitakihstarodavnihobredij.

Sredpostnosredo(sredopočetrtipostninedelji)binaŠtajerskemsmeliimenovati“praznikotke”.Tadan, ki pade nekako pred začetek poljskega dela,sejevceljskiokoliciinnaPohorjuvDravskidoliniokoliRadeljinvTribunjahpriDravograduimenoval“verkovnica”ali“verkolca”.Imejenastaloiznaziva“verkla”, ki pomeni otko ali tudi črtalo na plugu.Poopisu,kinamgajezapustilDavorinTerstenjak,jekmettadanpravzgodajvstal,vzelotkoinšelšepredsoncemnanjivo.Tamjezotkovrokipočakal,dajesoncevzšlo.Kosejepokazaloizzaobzorja,jevrgel otko proti njemu. Kamor je padla, tam jo jezapičilvzemljoinodšeldomov.Vvečernemmrakusejevrnilinpotegnilotkoiztal.Česeječezdanniprijelarja,jebilodobroznamenje.Otkojeodneseldomov,joopletelzbršljanominzataknilzaplug.Koješeldrugojutroorat,jevjamico,kjerjeprejšnjidantičalaotka,zataknilblagoslovljenošibo.Tojedalonjivirodovitnostinprineslodobroletino.

Naprvipogledjeočitno,dajetaobičajpoganski.Človeksi jehotelpridobitinaklonjenostsoncaalisončnegabožanstvainjezatopredzačetkompolj-skihdelopravilnekeobrede,kisijeznjimimenilzagotovitibogatpridelek.Blagoslovljenašiba–ver-

jetnoizlanskecvetnebutare–jepozenkrščanskidodatek.

Krščanstvo je namreč poprejšnje čarne pripo-močke nadomestilo s svojimi blagoslovi in zakra-mentali, ki naj posredujejo Božjo naklonjenostčlovekovemu trudu. Metod Turnšek je zbral nekajpoljskihobredij,kijeznjimislovenskikmetzačenjalpomladanskodelo.

NaŠtajerskem,okoliZidanegamostainPodsre-deso pokropilinakvatrnosobotovpostuvsepolje,vinograde, travnike in gozd, tudi hišo in hleve zblagoslovljenovodo.IstosodelalinaNotranjskem(ČrnivrhnadIdrijo)na“postnoŠmarje”,napraz-nikMarijinegaoznanjenja.NaRakipriKrškemsopokropilizblagoslovljenovodoprvivozgnoja,kisogaodpeljalinanjivo.VČrnemvrhunadIdrijojebildan,kosošlispomladiprvičorat,nekakobrednidan.Gospodarje pokadilplugokoliinokolizblagoslo-vljenimkadilom,vsehleveingospodarskaposlopja

Niko Kuret

MED ZIMO IN POMLADJO

PRVO DELO

Otka pri plugu

Polje čaka blagoslov

Vinograd čaka blagoslov

2012 – AM – MAREC 72

vejicovnjivo,ponekodtudikákošiboizbutare.Ko je šla živina prvič iz hleva, najsi bo na delo

ali na pašo, so jo po vseh naših krajih pokropili zblagoslovljenovodoodglavenavzdolpohrbtu innaredili pred njo križ z blagoslovljeno šibo. TudiprvirojčebelsopokropilinaDolenjskem(Raka)zblagoslovljenovodo.

NaŠtajerskeminKoroškemsohodiligospodarjiobnedeljskihjutrihpredmašoposvojihnjivahinzrožnimvencemvrokahpotihemmolilizaletino.

Zasejanjeinsajenjerož,je,menijo,najboljprav-šnji cvetni teden. Ljudstvo je ustvarilo samovoljnozvezomedimenomcvetnegatednainmedcvetjem,kiješedanesveseljeinponoskmečkihdeklet.Zlasti

naGorenjskeminnaŠtajerskemvtemtednudekletapridno pripravljajo vrtove, posebno pa gredice za“rože”inpresajajolončnice,dabodobogatocvetele.

papokropilzblagoslovljenovodo.Kojezarezalprvobrazdo,jevanjovrgelblagoslovljenošiboinjopodo-ral.PodobnenavadesoimelinadŠkofjoLoko(Bukovvrh).OkoliLožanaNotranjskem(Knežjanjiva)sopokropili z blagoslovljeno vodo prvi voz gnoja invprežnoživino,patudiseme;blagoslovljenovodosovlilivoblikikrižanazrnje.Takosostoriliprivsakisetvi.Tudisejalecsejepredsejanjemodkrilinpokri-žal.Nekaterisobilimedsejanjemsplohodkriti,čelenibiloprevečmraz,insotihomolili.Vsataopravilasozačenjalinavadnoskakimpobožnomvzklikom:»VimenuBožjem!«inpodobno,končalipasotako:»Sveti križ Božji!« Na Jezerskem so pokropili predoranjempluginvolealikonjezblagoslovljenovodo,oračpajenapravilpredprvimibrazdamiznogokrižna zemljo. Na Ptujskem polju so vtaknili marsikjetudipokončanisetviblagoslovljenošibovzemljo.PodobnosozasadilinaJezerskemzelenosmrekovo

Nagelj –ponos hiše

Lončnice

Blagor tistim,kiseznajoveseliti, zakajvekomajsebodoradovali.Blagor tistim,kiznajorazlikovatipomembnestvariodnepomembnih, zakajobvarovalisebodomnogihskrbi.Blagor tistim,kiseznajoodpočiti,nedabiseizgovarjali, zakajpostalibodomodri.Blagor tistim,kiznajomolčatiinposlušati, zakajsposobnibodozavelikestvari.Blagor tistim,kisopametniinnejemljejotakojvsegazares, zakajpravilnobodooceniliokoliščineinprilike.Blagor tistim,kisopozorninaklicdrugih,vendarnečutijo,dasoneobhodnopotrebni, zakajtibodoresničnoizžarevaliveselje.Blagor tistim,kiznajoopazitimale,patudivelikestvari, zakajtibodopolneježiveli.Blagor tistim,kiseznajočuditinasmehuinpozabitinavsakjezenobraz, zakajnjihovaživljenjskapotboosvetljenassoncem.Blagor tistim,kiznajovednozdobrotorazlagatistališčasvojegabližnjegainnjegovanasprotovanja, zakajnatanačinbodopokazalipravoljubezen.Blagor tistim,kimislijo,predendelajoinmolijo,predenmislijo, zakajvživljenjusebodoizognilineštetimnevšečnostimBlagor tistim,kiprepoznajoKristusavvsehljudeh,kijihsrečujejo, zakajnašlibodoresničnolučinmodrostživljenja.

BLAGRI NAŠEGA ČASA

2012 – AM – MAREC 73

➧

Bilopajepodročje,zakaterojeverskazakonodajasodila, da ima marsikaj povedati: področje pijače.Sevedasobileraznepijačezautešitevžeje:najprejčistavodaizvodnjakovalistudencev,odlična,kadarjebilovročealinadolgihpešačenjih;mleko,zvodorazredčenikis,kininičdrugegakotrimskaposca,sadni sokovi, bolj ali manj fermentirani datlji aligranatna jabolka, šehar, neke sorte lahko pivo izječmenainprosa,podobnocerevisiiLatincev.VelikibogatašisovčasihhotelipresenetitisvojegosteinsoponudilipivoizMedije.Ampakvsetetekočinenisobileničspričonajodličnejšepijače:vina!

Nihčenidvomil,dajespadalokveri.Vsisovedeli,dajebilBogsam,kijeNoetanaučilpridelovativino.Palestinajebilaponosna,dapridelujedostiodličnihvin.Sočasneljudskezgodbe,kinamjihjeohranilspisKetubotvTalmudu,pripovedujejoovinukakorprinaslovciodivjačini,kisojoustrelilialiribičioribah,kisojihujeli.»Primeni,«jepravileden,»vsakgrozdda sodček vina.« In drugi: »Pri meni je stiskalnicadalatoliko,dajevsaokolicahodiladogležnjevpojezeruvina!«Šebolje:Svetaknjiga,kiomenjavinostoenainštiridesetkrat… – hvali sok vinske trte znavdušenimibesedami.Znanirek»vinum laetificat cor hominis – vino razveseljuje srce človeku«je15.vrstica104.psalma.Paješekajboljšega:»Začlovekajevinokakorživljenje,čegapijezmerno.Kakšnoježivljenjezatistega,kipogrešavino!«(Sir31,27).ZatoKnjigapregovorovsvetuje,dajetrebadati»vinozagrenjenimvduši«(Prg31,6).Kajnibilabožjata

pijača?Saj jebilatrtasimbolIzraela, inkajnibilovidetivtempljuzlatetrte?Sajjebilovinopredmetobrednihpredpisov.Moralojebitikošerkakormeso:samojudovskerokesogasmelepripravljati.KoseJezus primerja vinski trti in celo posvečuje vino zbesedami:»Tojemojakri!«jepraviIzraelovsininsedržiizročilasvojegaljudstva.

Vino,kisogapili,jebilozagotovočrnovino.(Tu je treba opozoriti na različno poimenovanje: tako Fran-cozi kot Italijani naše “črno vino” imenujejo “rdeče vino”, naše “rdeče vino” bi bilo pa za njih v glavnem “rosé”.)TabarvajevečkratizpričanavStarizavezi(prim.1Mz49,11;5Mz32,14),nikolipaneomenjabelegavina.Nekateravinorodnaobmočjasodajalaboljša vina kot druga: ko evangelij pripoveduje očudežunasvatbivKani,namrazodeva,dasodajaliboljševinonazačetkupojedine,manjdobropaprotikoncu,kosopovabljenižedostipili.Nasplošnojetobilogosto,zelotemnovinozvisokostopnjoalkoholain tanina. Niso ga dajali na mizo čistega, ampak zvodo.Nijimbilaneznanatuditehnika“rezanja”,kososkrepkejšimvinomizbolj-šaliboljvodeno.Vinosohra-nilibodisivvelikihvrčih bodisi vmehovih. Me-

sveta zgodovinaHenri Daniel-Rops

VSAKDANJE ŽIVLJENJE V PALESTINI V JEZUSOVEM ČASUPrvi del

DNEVI IN NOČI, KI SLAVIJO GOSPODAVI. poglavje

ŽIVILA IN MIZA

»VINUM LAETIFICAT COR HOMINIS«VINORAZVESELJUJEČLOVEKOVOSRCE

Kovinske čaše najdenepri izkopavanjih

v Jeruzalemu

2012 – AM – MAREC 74

imenovali mistita, to je “popivanje”.Tudi Sveta knjiga pogosto svari. Vistem odstavku, kjer je Sirah hvalilvino, tudi opozarja: »Pri vinu se nedelajjunaka,vinojenamrečžemno-ge pogubilo… Preveč popitega vinapa človeku zagreni dušo, povzročirazdraženost in nasilnost. Pijanostrazvnamejezoneumnegavnjegovospotiko, zmanjšuje njegove zmož-nosti in zadaja rane« (Sir 31,25.29-30).InKnjigapregovorovpodrobnopove,kamvodičezmernopitjevina:»Kdo ima gorje, kdo žalovanje? Kdoprepire, kdo skrbi? Kdo udarce brezpotrebe, kdo motne oči? Tisti, ki sezadržujejoprivinuinhodijopokušat

zamešanopijačo.Neglejvina,kakoserdeči,kakoseiskrivkozarcu,segladkopretaka.Naposledpičikakorkača,brizgnestrupkakorgad.Tvojeočibodogledalečudno,tvojesrcebogovorilozmedeno.Takboškakorčlovek,kiležisredimorja,kakortisti,kisedinavrhujambora: ‘Bílisome,pamenibolelo,teplisome,panisemčutil,kdajsezbudim,dagaspetpoiščem!’«(Prg23,29-35).DvajsetodlomkovSvetegapismajepravtakoodločnih.SicersejepabilodovoljspomnitiNoeta,BelšacárjaaliHoloferna,dasoseza-vedeli,kakoječudovitapijačanevarnainizdajalska.Oporoka dvanajsterih očakov,hebrejskiapokrifiz1.stoletjapredKristusom,jepovedalvodličniobliki:»vinoimanečistostzaslužabnika,«kjerbeseda“ne-čistost” ni imela samo zelo materialega pomena,ampaktudiduhovnegainjepomenila“odpad”.Prav

takojebiloprepovedanopitivinosodnikom,kisošliodmerjatpravico,duhovnikomvslužbiintistim,kisonaredilizaobljubo“nazirstva”(poseben stan na osnovi zaobljube).Bilisocelo“vzdržneži”,kinisoni-kolipilivina:potomciRehabovcev,divjihnomadov,kisovčasuprerokaJeremijazahtevalipovratekkpuščavskemupuritanstvu.Pravštevilnipanisobili…

hovisobilinarejeniizskrbnoustro-jene kozje kože, zapirali pa so jih zlesenimklinom.NajboljšesokupovalivHebrónu:prinjihnibilonevarnosti,dabivretjenovegavinamehzvsebinorazneslo(prim.Mt9,17).

Predensovinopili,sogaprecedili.Rabi Eliezar je dovoljeval to početicelovsoboto,drugimodrimožjesopazahtevali,dajetrebacediloname-stitiženavečerpredsoboto,danebistemdelomkršilipočitkasvetegadne.Grško-rimskaraba“mešanihvin”(tojeodišavljenihstimijanom,cimetom,cvetovi vrtnic in jasminom) je bilarazširjenamedbogatimistanovi,pre-prostoljudstvojeparajeimeločistovino.Rabinisodovoljevalipripravljatiobsobotah“medenovino”,karpomeni,dajebilosladkanovinovstalnirabi.Zapitjesoseposluževalikovinskihalilončenihčaš, saj sosteklosicerpoznali,bilo jepa

redkoindrago.KarpraviVisokapesem,daje»tvoje/zaročenkino/ naročje vrčasta posoda« (Vp 7,3),pačnikajposebnonatančenopisčaš.Hazmonejskinovcikažejo,dasoimelenavadnoenročaj.Bilesovelike,intukajsosezačenjaletežave.

Kajti če je vino odlično za človeka, »če ga pijezmerno,«kotpraviSirah(31,27),paJudomnibiloneznano,dajetudihudonevarno.InJahvejevedel,kolikosogapopili,kadarsopraznovali!Toliko,dasovaramejščini,pogovornemjezikuljudstva,svatbo

Keramična čaša

Vinski meh iz kozje kože

Vinski vrči najdeni v Jeruzalemu

Judjesoradijedlinaprostem,vglavnemnadvo-riščih,pozimipaznotraj,vskupnemprostoru,kijepogostoslužiltudizakuhinjo.Samopremožneži,kisogradilinarimskinačin,soimelijedilnico,“tricli-nium”.Običajnosopostavilimizoinsedeženasvojemestovčasuobroka;vPalestininibilonajtistalnih“jedilnic”skamnitimiležiščivhišializunajvkakem

zavarovanemkotičku,kakorjihjevidetivPompejih.Ure posameznih obrokov niso bile trdno dolo-

čene,kotješedanesponekodnajuguEvrope.»Jej,kadarsi lačen,pij,kadarsižejen!«svetujespisBe-rakot.Večinaljudijejedlaledvakratnadan,prvičzgodajzjutrajpredodhodomnadelo,drugičzvečerpokončanemdelu.Okrogpoldnevasosezadovo-

PRI MIZI

2012 – AM – MAREC 75

➧

ljevalisskromnimprigrizkom,kimujesledilkratekdremež(siesta);tojednevniritem,kigaponekodpoznajošedanes.Obsobotahjebilopoldanskiobrokboljobilen.Tisti,kinisodelalissvojimirokami,sopolagalivečvažnostinato“kosi-lo”.Rabinisozatrjevali,daopoldnevelikojestipomeni»vrečikamenvmehvina.«Inpregovorpravi:»Čekosišprezgodaj,tešestdesetteka-čevnemoreujeti.«

Kakorjetoprivsehnarodihvvsehčasih,sobiliobediprilikazaprijateljsko druženje. Judje so kmizivabiliradiinvelikodušno:aliniAbrahampovabilpriMamreje-vihhrastihvgosteBogasamega?Navadnosovabilizazvečer,dasoimelinarazpolagoveččasa,poseb-noševpetekzvečer,kosejezačenjalasobota,včasihpatudizajutranji“zajtrk”.VevangelijujepogostovidetiJezusa,povabljeneganaobedkfarizeju,kcest-ninarju Zaheju, k prijateljskemu ognjišču Lazarja,Marte in Marije, in celo vstalega k mizi učencev vEmavsu.Zapojedineobslovesnihpriložnostih,naprimer za pojedino ob poroki ali obrezovanju, so

povabila poslali po sužnjih ali služabnikih, kakorkažeprilikaoporočnemslavju(Mt22,3;Lk14,16).Obtakihprimerihjebilaobvezna“svatovskaoble-ka”–danesbireklivečernaobleka(prim.Mt23,11).Gostiteljjepozdravilsvojepovabljencetako,dajimjedalpoljubmiru(Lk7,45)inskrbel,dasojimumilinoge,posebnočesomoralipritioddaleč.Gostsijemoral sam umiti roke (Mt 15,2; Mr 7,3; Lk 11,38),oziroma desnico, s katero bo jedel. Gotovo so bilinekateri,kisose,predensošlikmizi,popolnomapotopilivvodo.TojebilaobrednarabapriEsenihinpripuritancih,kijihjebilopovsodnekajinsoživeli“po esensko”. Morebiti je bil tak tudi farizej, ki jepovabilJezusainse»čudil,dasepredjedjoniumil«(Lk11,38).Zanekajizbranegajeveljaloprivelikihsvečanostihizlitinaglaveodličnihpovabljencevodi-šavljenoolje,karjebilaprastaranavada,nakateropaSvetopismovečkratnamiguje(Ps23,5;45,8;104,15;Ezk23,41;Am6,6;Lk7,46;Jn12,3).Včasihsogostom

razdelili cvetlične vence, toda toje bila poganska navada, dobrazarimskarazuzdanaveseljačenjain so jo učitelji Postave obsojali.Se pa razume, da se noben obed,tudinajpreprostejši,nizačelbrezblagoslova:»Kdorjébrezmolitve,«so pravili rabini, »oskrunja svetostvar.«

Nikoli niso jedli stoje. Navadanaših “mrzlih bifejev”, miz s pri-grizki kot so ruski “zakuski” aliskandinavski mali zalogaji, so sezdeli Judom trapasti in smešni.»Jesti in piti stoje kvari človeškotelo,« so pravili modrijani. V sta-rihčasih jebilanavadajestisedebodisinasedežih,bodisinatlehsprekrižaniminogami.Svetopisem-skaoblikaje:»Sedlastaterskupaj

jedlainpila«(Sod19,6).Todagrško-rimskinačinjeuvedelvizvoljenoljudstvo,tudivnajstrožjekroge,navadojestileženaležiščihalinanekevrstedivanihopremljenihzblazinami.TudiJezusjemoralpogostoobedovatitako,sicernebirazumeli,kakojegrešnicaprišladotega,dajeizliladišavonanjegovenogeinjihbrisalassvojimilasmi,nitikakorsejemedzadnjovečerjomladiučenecJanez»naslonilnaprsi«svojegaUčitelja(Mr14,3;Jn13,25).Naslanjalisosenalevikomolecinjedlizdesnico.

Sedežniredprimizijebilstroginevangelijpo-gostoomenja,dasobiliJudjegledeprotokolazelonatančni.Bognedaj,dabikdozasedelprostor,dokatereganiimelpravice!Hišnigospodarbigatakojposlalnanižjemesto.Častnamizajebilanasredinasprotiprostoru,kijebilprazenzaradistrežbe.Prinjejnibilonikolivečkottrojegostov.Častnomestojebilo,kotpriRimljanih,“navrhu”temize,nadesnihišnegagospodarja,kijesedelnasredini.Stranskemize,kjerjebilolahkotudipošestalisedemgostov,sobilemanjcenjene.

Med obedi se je bilo treba držati pravil lepegaobnašanja. Tudi Sveto pismo ima cel odlomek pi-kantnihzapovedi,kakosejetrebaobnašati.»Kadar

Abrahamov gost

Izraelska družina pri mizi

Takole je zgledala zadnja večerja

2012 – AM – MAREC 76

sedešzaslavnostnomizo,neodpirajprednjosvojegagrlainnereci:‘Kakojeobložena!’…Kotolikančlovekpojej,karpostavijopredte,innemlaskaj,danebošzoprn…Neiztegujsvojerokeprejkotdrugi.«Vidise,dajebilSirahpolnmodrosti.Medsvojimiodličniminasvetigretakodaleč,dakarnaravnostpove:»Česiprisiljenpojestipreveč,vstani,sepoštenoizbruhaj,patiboodleglo«(Sir31,13.16.18.21).

Hišni gospodar je sam serviral povabljenim inizbiralporcijegledenapoložajvsakegagosta.Takovidimo med zadnjo večerjo Jezusa, ki je »pomočilgrižljaj,gavzelindalJudu,sinuSimonaIškarijota«(Jn 13,26). Kdorkoli je potoval po muslimanskihdeželah je spoznal nekoliko vznemirljivo čast odmastisecedečeledvicealiceloočesa, ki ga ponudi gostitelj inga ni mogoče odkloniti, ne dabi gostitelja smrtno užalil. Se-gatizrokovskledopriobedihbrezslovesnostisošeprenašali,todasečizrokovskledohkratiskakim drugim gostom je bilaskrajnaneolikanost–takopraviSirah.Arabcišedanesmislijo,datoprinašaurok.

Namizno posodje in orodjeje moralo biti pri revnih zelopreprosto.Svetopismonedajeskoraj nobenega poročila oorodju,kisogauporabljali.En-krat omenja nož, nikjer pa negovoriožlicah,danitinegovo-rimo o namiznih vilicah, ki soprišlevrabosamonaZapadu,intonepredrenesanso.Namestopogrinjkov je bila neka vrstaširokihčašizpocinjenekovine–nikdarizgline:tojebilonečisto–aliokroglerezinetrdegakruha.Pripremožnihinbogatihješloboljrazkošno:prtinamizi,zlatoalisrebrnoposodje,nožirazličnihveli-kosti,okrašenežliceizslonovekostialiredkegalesatistesorte,kotsojihrabilizašminkanjeinsonjihoveprimerkenašlivEgiptu,alipaboljpreprosteizkostiali terakote, ali majhne na koncu priostrene žliceposebejzajestijajcaalipraznitiškoljke.Rimljaniso

uvedlitudizajemalke,trulla,skaterimijebilomogo-česerviratiomako,namestodabipomakalivessvojkruhvomačnico.Nisopagostomdeliliprtičkov:vsaksijeprineselsvojega,čegajehotelimeti.

Trebasiješeogledatijedilnilist.Prirevnihjebilkarsedapreprost:ječmenovkruh,olive,sadjeinssoljozačinjenekobilice.SpisBerakotgovoriceloonekemrevnemčloveku,kizvečer,kosejevrnilzdela,nijedeldrugegakotkruhinsol.Respajerazumetiizistegatalmudskegabesedila,dasobiliževtistihčasih,kotvnaših,moškiinženske,kisosezjutrajzadovoljevalissuhimkruhominsvežovodo,dabiostalizdraviinsenebizredili…Nekolikoboljšo,paše vedno skromno prehrano, je pomenila riba; tojemoralabitipogostotudiJezusovahrana.Vdru-žinahsrednjegaslojajejedilnilistvsebovalriboalikozlička,zelenjavo,predvsemčebuloinkolače,vsepazalitozdomačimvinom.

Sopabilitudibanketi,pojedine.Judjesojihimelizeloradi.Bilisoprepričani,daničboljneutrdivezidružinealiskupnosti.TakoSvetopismovečkratgo-vorioslovesnihprijateljskihgostijah.Nislučajno,da je Jezus porabil podobo gostije, da bi dal nekoidejoobratskemduhu,kibovladalmedpravičnimivnebesih.»Blagortistemu,kiboobedovalvBožjemkraljestvu!« je vzkliknil (Lk 14,15). On sam je dalmedslovesnovečerjosvojimnajvečjejamstvo,naj-višjeodvsehsporočil,kojeustanovilevharistijo.Inposnemanjetevečerjejespetvečerja,kibopriprvihkristjanihpostalabistveniobred,bratske“agape”,okaterihboneprestanogovoravspisihprveCerkve

in za katere bo sveti Pavel dalsvojim vernikom odlične na-svete(Apd2,46;1Kor11,17-22;Jud12).

Nekatere gostije je Postavaceloukazovalainpredvidelavsedopodrobnosti,recimogostijopashe. Vse pa niso imele tegasvetegaznačajaintegavažnegatona.Zaporoko,zaobrezopr-vorojenca jebilagostijavseka-korboljvesela insvobodnejša.Trajalajedolgo,zelodolgo,petdošesturbrezvsakegadvoma.Olepšalisojozglasbo,spesmi-miinplesom.KajninezmotljiviSirahrekel:»smaragdovkristalvzlatem okovu je pesem pevcevobsladkemvinu«(32,6).NastopSalomeinnjenplesmedgostijonakaterijebilaodločenasmrt

Janeza Krstnika, ni bilo nič pre-senetljivega:gostijavelikegasloganimoglaminitibreznastopaplesalk.

Jedlisoveliko,ogromno.Požeruštvojebilaraz-vada, ki so jo Rimljani uvozili v vse kraje, kjer sose nastanili. Jedilni list, ki naj bi ga v FlaubertoviHérodiasHerodAntipaponudilViteliju,nipravničnesprejemljiv: »bikovi prašniki, polhi, sesekljanislavčkivtrtnihlistih,«kardajemisliti,datetrarhovigostjenisodobiliničdrugegakottisto,karsomorali

Svatba v Kani

Umivanje nog

2012 – AM – MAREC 77

angeli za danesP. Anzelm Grün

ANGEL MILINE

➧

imetizanajboljdragoinrazkošno.TrimalhionsejevMakrobijevihSaturnalijahboljeodrezalsstrnadinadevanimizmehkokuhanimijajci,zvulvamimla-dihsvinj,zmorskimiraki,zdušenimikosigovedine,zzajci,okrašenimikotPegazi,scelimodojkom,kisosemuiztrebuhacedilinajslastnejšipudingi.Jasno,danimogočetrditi,dasosevsiJudjevišjihslojevudeleževalitehgastronomskihfantazij.Gotovopaje,inSvetopismotojasnopove(2Mz29,22;3Mz3,9;9,19),dasobilinorinatolščokoštrunovegarepa,»vestolstirep«,kakorpravi.Grezatisteogromne,čudoviterepetolstorepihovc,kisobilitakotežki,dasoživalopremilisposebnimiškatlamialivozičkiza rep, da ne bi poškodovali dragocene maščobe.SpisŠabatv5.poglavjucelodoloča,dajenadnevesvetegapočitkaprepovedanopustitiizhlevaživali»zmalimvozičkom«.

KuharskaumetnosttorejpriJudihnibilanezna-na.TodatuditukajjeimelaPostavakajrečiinrabinisopogostokomentiralimodrenasvetegledezmer-nosti,kijihjedajala.SpisGitinpravi:»Vosmihrečehje vsako pretiravanje škodljivo in se je primernoomejevati:pripotovanjih,prispolnihodnosih,pribogastvu,pridelu,pripijačiinhrani,prispanju,privročihkopelihinpripuščanjukrvi.«Vsisovedeli,dapreobilneinpredolgepojedinevodijovrazuzdanost.Sicersopaohranjalizlispominnaprednike,kisopraznovaliokrogzlategateleta,karsejezanjeslabokončalo.Boljejebiloponovnoposlušatinasvetemo-dregaSirahovegasina:»Prinobenipojedininebodinezmeren,nehlastajpojedeh.Preobilnejedibodonamreč prinesle bolezen, nezmernost pripelje dobljuvanja.Zaradinezmernostijihježevelikoumrlo«(Sir37,29-31).Zaresdobrabesedazazaključek.

Zamejemehkajesenskasvetlobavselejpodobačloveka,kigledanasebe,nasvojenapakeinslabosti,pa tudi na ljudi in njihovo človeš-kost,zblagiminmilimpogledom.Tak človek s svojim milim pogle-dom potopi lastno resničnost inresničnostljudiokrogsebevmehkosvetlobo.Vmehkijesenskisvetlobipostane vse lepo. Tu žari pisanolistjenadrevjuvvsejsvojilepoti.Patudigolodrevojelepo.Tudobivselasten sijaj. Poznam stare ljudi, kioddajajopodobnomilino.Radsemvnjihovibližini.Radsepogovarjamznjimi.Kotdaiznjihprihajadovo-ljenje,dasmembititak,kotsem,inpritrditev:»Sajjevendarvsedobro.«Življenjejetestareljudimnogokratpremetavalosemintja.Doživljalisovzponeinpadce.Vendarpazdaj,najesensvojegaživljenjagledajonavsezblagimpogledom.Niččloveškegajimnivečtuje.Aničesarneobsojajo.Pustijo,davsežarivmehkijesenskisvetlobitákokotpačje.

Besedamiljevsorodstvuzbesedomleti.Miltorejpomenizmlet, fin, nežen, mehak, blag.Ponaraviječlovekkomajdamil.Najprejjetorejpotrebenprocesmletja.Šelepotempostanetrdozrnomehkoinvolj-no.Milistariljudjesomoraliskozimlinživljenja,kijihjezmlel.Doživljalisokrize,bilisoobupani.Šlisoskozitemačneožine.Spopadalisosessvojiminapa-kamiinslabostmiinvednoznovaizgubljali.Mlinskokolonjihoveusodejihjezbrusiloinomehčalo.Nisosemuupirali.Strinjalisose,dajihzmelje.Intakosopostalimili.Mordasodoživelisrečanjezangelom,kotjetoizrazilpesnikvsvojiangelskimolitvi:

Angel, brat, vsako noč,preden demoni so mogli me ujeti,si ti, o varuh moj, razpel perutiin razplamtel jutranje zarje luč…

Bratsko si me poneselskoz rdečo peklensko globel,mi na skalni strmi stenistopničasto pot izklesal,jo s klini in vrvmi zavaroval,stene si za korak moj preklalin vselej si zvest mi ostal,najsi sam sem te užalil,ko te nisem pozdravil,se ti niti zahvalil.

Angel, varno spremstvo bodi mi,na pustih cestah se mrači,angel, iztrgaj me iz časnosti.Angel, vodi me še enkrat vsaj,kakorkoli bodi naj, potem boš prost.Odvzemi z mojih prsi kamen,le samega, o angel, me ne puščaj!

Pesnikjeočitnoizkusil,dagajeangelmilinepo-neselskozivsakršenpekel inprepade,gazmlel innaredilmilega.

Milinainblagostspadataskupaj.Menihinpisa-telj Evagrij Pontski meni, da je blagost znamenjeduhovnegačloveka.Askeza,kinaredičlovekasamotrdegainzaverovanegavsvojopravičnost,pajebrezvrednosti.LekdorjeblaginkrotakpodobnokotDa-vidinJezus,venekajoduhovnipoti.Kdorpadrugeostro obsoja, svojih napak in slabosti ni resničnopremagal.Samopotlačiljihje.Ssilosejeborilprotinjim.Zdajpazenakosilonapadadruge.Svojepotla-čenestrastiprenašanadruge.Mlinresničnostigani

2012 – AM – MAREC 78

papežev veroukBenedikt XVI.

JANEZ , ZEBEDEJEV SIN

zmlel.Intakoninikolipostalmehak,neženinmil.Želimti,dabismelvsvojemživljenjusrečatipre-

nekateregaangelamiline.Čutilboš,kakotitakšniljudje dobro denejo. Morda že poznaš take blageljudi.Skušajbitivečkratvnjihovibližini,pogovarjajseznjimi,vprašajjih,kakosopostalitakšni.Potemsebošodnjihnaučilmilegapogleda,kibopotopiltvoježivljenjevmehkojesenskosvetlobo,kibovsemuvtebi,tudineuspehu,poklonillastnodostojanstvoin

lepoto.Inkoboštakošelvšolokblagimljudem,bošmordatudisamlahkopostalangelmilinezadrugeljudi,kigrobo,neprizanesljivoravnajosseboj,kiseobsojajoinobupujejonadsaboinsvojiminapakami.Splohjimnebotrebavelikogovoriti.Mordabodoževtvojemmilempogledučutili,dalahkotudinasvoježivljenjegledajozdrugačnimiočmi,nestrdiminpresojajočim,marvečzmiliminblagimpogledom,kibovsepotopilvmilojesenskosvetlobo.

Janez, Zebedejev sin in Jakobov brat je bil tudieden od zelo važnih članov apostolskega zbora.NjegovoznačilnohebrejskoimeJehohanánpomeni“Jahvejebilmilostljiv”.NabreguTiberijskega(Gene-zareškega)jezerajepopravljalmreže,kogajeJezuspoklicalskupajzbratom(prim.Mt4,21,Mr1,19).Janezjebilvednovožjiskupini,kijojeJezusjemalssebojobdoločenihprilikah.BiljeskupajsPetrominJakobom,kojeJezusvKafarnaumušelvPetro-vo hišo, da bi mu ozdravil taščo(prim.Mr1,29);zostalimadvemasledi Učitelju v hišo predstojnikashodnice Jaíra, čigar hčerko boobudilodmrtvih(prim.Mr5,37);sledimu,koješelnagoro,dabisespremenil(prim.Mr9,2);obnjemje na Oljski gori, ko spričo mo-gočnosti templja govori o koncumestainsveta(prim.Mr13,3);inkončnomujeblizu,kosenavrtuGetsemani umakne na samo, dabi prosil Očeta pred trpljenjem(prim.Mr14,33).MalopredPasho,ko Jezus izbere dva učenca in jupošljepripravitobednicozavečer-jo,zaupatonalogonjemuinPetru(prim.Lk22.8).

TanjegovprednostnipoložajvskupiniDvanajsterihdeladonekemererazumljivposegnjegovema-terenekegadne:približaseJezusu,da bi ga prosila, naj bi njena dvasinova,torejpravJanezinJakob,moglasedetiedennanjegovidesniinedennanjegovilevivKraljestvu(prim.Mt20,20-21).KotvemojeJezusodgovorilzvprašanjem:vprašaju,čestapripravljenapitikelih,kigabopilonsam(prim.Mt20,22).Zatemibesedamijebilnamenodpretiobemaučencemaoči,vpeljatiju v skrivnost svoje osebe in poudariti, da bosta vprihodnostipoklicanabitinjegovepričedonajvišjekrvavepreizkušnje.MalokasnejejeJezuspoudaril,daniprišel,dabimuslužili,ampakdabionslužilindabidalsvoježivljenjevodkupninozamnoge(prim.Mt20,28).Vdneh,kisosledilivstajenju,najdemo

“Zebedejevasinova”skupajsPetrominnekaterimidrugimiučencivbrezuspešninoči,katerijepoposre-dovanjuVstalegasledilčudežniribolov:»učenec,kigajeJezusljubil«,prvispozna»Gospoda«inopozoriPetra(prim.Jn21,1-13).

V jeruzalemski Cerkvi je Janez zasedal važnomesto pri vodstvu prve skupine kristjanov. Pavelganamrečštejemedtiste,kijihimenuje»stebre«teskupnosti (prim. Gal 2,9). V resnici ga Apostolska

delapredstavijoskupajsPetrom,ko gresta molit v tempelj (prim.Apd3,1-4.11),alikostopitapredsinedrij, da bi pričevala o svojiveri v Jezusa Kristusa (prim. Apd4,13.19).ObasPetromjeruzalem-skaCerkevpovabi,najpotrditazmolitvijo nad njimi, da bi prejeliSvetegaDuha,tiste,kisovSamarijisprejelievangelij(prim.Apd8,14-15).Posebejjetrebaspomnitinato,karjesPetromzatrdilpredsine-drijem,kimujesodil:»Nemoreva,da ne bi govorila o tem, kar svavidela inslišala«(Apd4,20).Pravta smelost v izpovedovanju vereje zgled in opozorilo nam vsem,naj bomo vedno pripravljeni od-ločnoizpovedatisvojoneomajnopripadnostKristusuinpostavljativeronadvsakopreračunanostaličloveškokorist.

PoizročilujeJaneztistiučenec,»ki ga je Jezus ljubil« in se je po poročilu četrtegaevangelija naslonil na Jezusove prsi med zadnjovečerjo(prim.Jn13,21),bilobkrižuskupajzJezu-sovoMaterjo(prim.Jn19,25),inkončnopričaltakodajegrobprazen,kotosaminavzočnostiVstalega(prim.Jn20,2;21,7).Vemo,dajetoenačenjeJanezaz“učencem,kigajeJezusljubil”danespredmetraz-praveizvedencev,odkaterihnekaterividijovnjempreprostoprototipJezusovegaučenca.Tovprašanjelahko prepustimo razlagalcem in se zadovoljimoznaukom,kijevaženzanašeživljenje:Gospodbirad naredil iz vsakega izmed nas učenca, ki živi v

2012 – AM – MAREC 79

osebnemprijateljstvuzNjim.Tojepamogočesamovodnosuvelikedomačnosti,ki joprevevatoplinapopolnega zaupanja. To se dogaja med prijatelji;zato je Jezus nekega dne dejal: »Nihče nima večjeljubezni,kakorjeta,dadáživljenjezasvojeprijate-lje. . .Neimenujemvasvečslužabnike,kerslužabnikneve,kajdelanjegovgospodar;vassemimenovalprijatelje,kersemvamrazodelvse,karsemslišalodsvojegaOčeta«(Jn15,13.15).

ApokrifnaDela apostola JanezagapredstavljajonekotustanoviteljaCerkvaintudinekotvoditeljažeustanovljenihskupnosti,ampaknavečnempo-tovanjukotnosilcaverevsrečanjuz»dušami,kisosposobneupatiinbitiodrešene«(18,10;23,8).Vsetoizhajaizpametinedostopneganamenapokazatine-vidno.InresgavzhodneCerkveimenujejopreprosto“Teolog”,tojetisti,kijesposobengovoritizrazumlji-vimiizraziobožanskihrečehinodgrnitiskrivnostenpristopdoBogaprekopripadnostiJezusu.

Čaščenje apostola Janeza se je začelo v mestu

Efezu,kjernajbipoprastaremizročiludolgodelovalinumrlvizrednistarostipodcesarjemTrajanom.Bi-zantinskicesarJustinijanjev6.stoletjudalpostavitivEfezuvnjegovočastveličastnobaziliko,odkateresoostalemogočnerazvaline.PravnaVzhodujebilinješedeleženvelikečasti.Vbizantinskiikonogra-fijijepogostopredstavljenkotzelostarinvstanjupoglobljenegapremišljevanja,zizrazomnekoga,kivabikmolku.

Zares se je brez primerne zbranosti nemogočepribližatinajvišjiskrivnostiBogainnjegovegaraz-odetja.Torazloži,zakajjepredletizatrdilcarigrajskiekumenskipatriarhAtenagora,kigajepapežPavelVI.objelobnepozabnemsrečanju:»Janezjevirnašenajvišjeduhovnosti.Koton,tudi‘tihi’spoznajoskriv-nostnozamenjavosrca,kličejoJanezovonavzočnostinnjihovosrcesevžge.«Gospodnajnampomagasto-pitivJanezovošolo,dabisenaučililekcijeljubeznitako,dabisečutiliodKristusaljubljene»dokonca«(Jn13,19)indarovalisvoježivljenjeZanj.

Molitevžalostnegarožnegavencanajbinastalažev15.stoletjuinsesprvaimenovala»Gospodovopeternoprelivanjekrvi«.Odsevtegaje(poKuretu)vnekaterihrožnovenskihpesmih.NekaštajerskaizFramanapovedujedesetkesštetjem,npr.PrvokratjeJezuskriprelil,/kojekrvavipotpotil.. .PetokratjeJezuskriprelil,/kojenakrižusmrtstoril.

Vpostnemčasujebilavnavaditudimolitevkriže-vegapota,kijevzačetkuimelsamopetpostajkakorrožnivenecskrivnosti,todamolilisoganaprostem.Ljubljanajetakkriževpotdobilaleta1654.Prvapo-stajajebilanadanašnjemAmbroževemtrgu,zadnja

pavŠtepanjivasi.V18.stoletju jepoprizadevanjufrančiškanovnastalkriževpotsštirinajstimipostaja-mi,kakorgapoznamodanesinsoslikezanjobešenenastenevcerkvah.Razentegasovčustvenorazgiba-nemobdobjubaroka,kisovpadaskatoliškoverskoobnovo(17.stol.),nastalezdajžedavnopozabljenepobožnosti,npr.češčenjeranenaKristusovistranialičeščenjenjegovestrnjemkronaneglave.Ljudjesovpostnemčasuobiskovalicerkve,kakorjeŽalostnagorapriPreserjualipriMokronogu.Mnogisomolilitudi“zlatiočenaš”,kigovorioJezusovemtrpljenju.

Kerjepostničasvednospomladi,seujemazzačet-komdelanapoljuinpovrtovih.PomnogihkrajihnaSlovenskemsosepritemnekdajravnalipopregovoru:Z Bogom začni vsako delo, / da bo dober tek imelo.Zatosoponekodnakvatrnosobotovpostuzblagoslovlje-novodopokropilivsapolja,hišoinhleve,drugodpasotostoriliobprvemoranjualiobprvisetvi.Tudiživinosopokropili,koješlaprvičnapoljealinapašo.Sejanjejegospodaropravljalzbrano,skorajobredno,odkritinsejenazačetkuprekrižalalikajzmolil.

ČepravimajonaŠtajerskemžesv.Valentinaza“pr-vegapomladina”,paveljaljudstvunasplohgregorjevo (12.marca)zaprvipomladanskidaninsetakratže-nijoptički,četeganisoopravilinavalentinovo.VBelikrajinisootrocinatadaniskalipogrmovjuslaščic,kinajbiptičkomostaleodgostije,kakorpripovedujeŽupančičvsvoji“Dumi”.

Nagregorjevosežepozna,dasejedanobčutnopodaljšalinjenpr.vTržičunastalašega,dasozvečerpred12.marcemspuščalivpotokpapirnatebarčicesprižganimisvečkamivnjih,karnajbipomenilo,daposlejobrtnikomnebovečtrebadelatiobluči.NaKrasupasorekli,dašelesv. Jožef (19. marca)čevljar-jemupihneluč.

Zmaga Kumer

POSTNI ČAS V LJUDSKEM IZROČILU

S pepelnico, sredo po pustnem torku, se začnepostničas,štiridesetdnevnapripravanavelikonoč.Nekdajsotačasspokornostijemalizelozares:utihnilisogodciinrazposajenepesmi,nismelobitivasovanjainplesov,mesojeizginilozjedilnika,ponekodsosiobsredahinpetkihpritrgovalivjedi,nekaterikadilcisoseodreklitobaku.Danesjepostnapostavazeloomiljena,javnomnenjespokornostinenaklonjeno,karpanivzrok,dabisetudidanašnjikristjannemogelalinehotelvpostnemčasučemuodpovedati.

Cerkevjenekdajuvajalaalidopuščalaprimernepo-božnostikotsredstvozaduhovnoprenovopredvsta-jenjskimpraznikom.Medtakepobožnostiseuvrščazlastimolitevžalostnegarožnegavencazdodajanjemkratkepesmipredvsakodesetkonamestogovorjenenapovediskrivnosti.TakihpesmijenaSlovenskemveliko,medzeloznanimijenpr.:

Tri rožce so zbraneza verne kristjane,je venček spletenin Mariji posvečen.

Ves svet se je tresel,k' je Jezus križ nesel,k' je Jezus križ nesel,krvavi pot potil.

2012 – AM – MAREC 80

za postni časWilhelm Hünermann

PEKEL BESNI

Napustempogorjuježarečasončnaoblaobsojalanasmrtvsako,šetakoskritoživljenje.Nikjernobe-negagrma,nitinajmanjšegadrevesa,kibinudilkajsence;nikjerizvira,kibionemoglegaspetobudilkživljenju.Sončnapripekajeneusmiljenorazžarjalakamnito pobočje. Potem se je nenadoma spustilanoč, hladna, tuja in vsemu sovražna. V tej temi sotakopošastnoodmevalikrikinočnihpticintulje-nješakalov,dajeljudemkriledenelavžilah.Gorjetistemu,kibiseizgubilvtejsamoti!

VtejdivjipuščavijeGospodprebilštiridesetdniinštiridesetnoči.Čistosamindalečodljudijehotelpri-sluhnitibesedivečnegaOčeta.Velikimolivecsini privoščil ne hrane,ne pijače, pozabljal jenalakoto,žejoinnavsedrugepotrebeubogegačloveškegatelesa.

Kojepuščavozagr-nil skrivnostni molknoči, se je pogovarjalz nebeškim Očetom;klicalgajevrazžarjenisvetlobiopoldanskegasonca,podledenosvet-limizvezdamijemislilnanj. Zdelo se je, daje Nesmrtni daleč odposvetnih težav dru-gih zemljanov, čepravje prav tako kot drugitudionbilčlovek.Divjapokrajinamuninudilapravnobenegazavetja,nihčenilajšalnjegovegatrpljenja.Silnavoljategačlovekapajeobvladalatežnječloveškenarave.Zara-disvojegaposlanstvajezmogelnadčloveškenaporetistihštiridesetdniinštiridesetnoči.

Virnjegovemočijebilamolitev.KdorznatakomolitikakorJezus,prerasteomejenostustvarjenegasvetaterprekoračimeječloveškemoči.

Kot v neskončnem morju se je Jezusova dušautapljalavOčetovivolji.Žarnjegovemolitvejeboljgorečkakorognjenidihpuščavskegasonca.LakotainžejapoBogustavečjiodbolečine,kijotrpione-moglotelo.

Velikipuščavnikjevztrajalvgorskisamotiinseboril z Očetom, tako kakor nekoč očak Jakob priJakobovemstudencussvojimBogom.

Tišino zadnje noči je zviharil nenadni hamsin.Peščenivrtincisosedvigniliizpuščave,hamsinjihjegnalvisokopodnebo,kjersovpodivjanembesuza-temniliiskrečesenočnonebo.Pošastnorjovečseje

puščavskiviharzaganjalvvotlino,kjerjezobrazomnatlehnegibnoležalSinčlovekov.Hrumeljeprekglobeli,bičalkamnitaostenjainsedivjezaganjalvostregrebene.Celozategliživalskikrikisoseizgubilivnjegovembučanju.

ObspremljavitehpeklenskihorgelsejehGospo-dupriplazilskušnjavec,edini,kigajerazenOčetašenašelvtejdivjini.Predosamljenodušojepričaralvabljiveprikazni.Vedelje,kajpotrebujenjegovotelo:

»Zakaj se mučiš, ti, vzvišeni Sin neba? Kako datrpišlakoto,kosivendarvsemogočen?«

»Če si božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.

Zakajbiživelvrev-ščini,kovendarvsebo-gastvosvetačakanate?Kdorjemočankakorsiti,lahkoizkamnitepu-ščave pričara Edenskivrt!Izkoristisvojovse-mogočnost,ti,Večni!«

Kojevstajal,mujevroki obtičal kamen, okaterem je bil govorilskušnjavec. Kamen?Zakaj ne kruh? Zakajtrpljenje in odpoved?Zakaj ne polnost vsehzemeljskih darov? Je-zusjeprezirljivospustilkamennatlainodgo-vorilvbobnenjevihar-ja:

»Pisano je: Človek naj ne živi samo od

kruha, ampak od vsake be se de, ki pride iz božjih ust.«

Celosamemuhamsinujezastaldihobtemod-govoru. Utihnil je. Toda le za trenutek. Takoj je spodvojenosurovostjoznovavzkipel.Tedajjezlobniskušnjavecnaslikalosamljenemunovoprikazen.

Staljenavisokemtempeljskemobzidju.Hinavskopotuhnjeniglasjesiknilvanj:

»Če si božji Sin, vrzi se dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedal in na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.«

»ČežereshočešbitiMesija,«mujedemonprigo-varjal,»potemboditakšen,kakorsespodobi–sslavoinčastmi!Oblastimašdelatitakšnečudeže,daboljudemzastajaldih.Slavilitebodointekotbožjegaposlancanosilinaramenih.Postavilitibodoprestol,kiborestebevreden.«

Vbobnenjeviharjajetedajzadoneljaseninod-ločenglas:

2012 – AM – MAREC 81

➧

»Pisano je: Ne skušaj Gospoda, svojega Bo ga!«Skušnjavecjevrgelšezadnjo,najmočnejšokarto.

Boga-človekajevduhupeljalnavisokogoro,skorajdozvezdjesegala.Odtujevidelvsakraljestvainvsabogastvasveta.

»Resjebilopremalo,karsemtidozdajponudil!«muješepetal.»Kajpatebipomenikruh,kajbitizizraelskimprestolom!Glej,sedajtidajemmnogoveč!Vsetotidam!Vsezakladesveta,oblastinčast!Vesimperijscesarjemvred,Rimznjegovimrazkošjem,vseprestoleinkraljestvasveta!

Vse to ti bom dal, če predme padeš in me po-častiš!

Da,mene!Mojemetode!Mojnačinvladanjasvetu!

Obožujvseto!Molimeinnapravimtezavladarjasveta!«

Hamsinjezarjovel,dajegrozljivoodmevalopostrmihpečehinpeščenihpobočjih.SkozibučanjeviharjapasojasnozadoneleGospodovebesede:

»Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, moli in samo njemu služi!«

Pobesnelo divjanje je v tem trenutku zamrlo.Oblakisoserazblinili.Skozitemososekotumiteza-iskrilezvezde.Jezusovautrujenadušasejepotapljalavčudežnimir.Zliduhsejeumaknil.Nebeškiduhovisogaobkrožiliinsemuvdokazvdanostipriklanjali.Kojejutranjazarjaškrlatnoobarvalapeščenegrebe-ne,jeJezusvstalinsenapotilkJordanu.

Postničasjeedenodposebnihčasov,kigakato-liškaCerkevindrugekrščanskeCerkveobhajajovbogoslužnemletu.Tojerazdobjepredpraznovanjemvelikenoči,kiporimskemobredutrajaštiriinštiri-desetdni(odpepelničnesrededalje),poambrozi-janskemobredupatrajaštiridesetdni(odnedelje,ki sledi pustnemu torku, ker pepelnične srede nepozna). Značilnost tega časa je stalno povabilo kspreobrnjenju k Bogu. Glavna dela postnega časaso: od Cerkve predpisani post, vztrajnejša molitevindobradela.Tojepotpripravenavelikonoč,kijenajvečjikrščanskipraznik.

Postničasspominjanaštiridesetdni,kijihjeJe-zuspreživelvpuščaviposvojemkrstuvJordanuinpredzačetkomsvojegajavnegadelovanja.Tojetudičas,kosekatehumeniudeležujejozadnjepripravenasvojkrst.

Običajnopravimo,daposttrajaštiridesetdni,vresnicipatočenračunpokaže,davrimskemobredutrajaštiriinštiridesetdni.Dokonca4.stoletjasejepostzačenjalšelenanedeljo(kotsešedaneszačenjavambrozijanskemobredu)injetrajalpetpolnihted-nov(5x7=35dni)insejekončalnačetrtekvelikegatedna(dodatnih5dni),karjetočnoštiridesetdni.Obkoncu5.stoletjasozačetekpostnegačasaprestavilinasredopredprvopostnonedeljo,(dodatni4dne-vi),vključilisopatudivelikipetekinvelikosoboto,tako da je bilo celotno število šestinštirideset po-stnihdni.Tosostorili,dabiprišlidoštiridesetihdnicerkvenegapostapredvelikonočjo,sajnanedeljevpostnemčasupostnibil(inševednoni)zapovedan.ZreformoII.vatikanskegakoncilajesvetotridnevjeKristusovegatrpljenja,smrtiinvstajenjadobilonazajsvojeneodvisnobogoslužjeinsepostničaskončazdevetouro(ob3popoldne)navelikičetrtek.Takopostničasdanestrajaodpepelničnesrededoveli-kega četrtka, kar daje v celoti štiriinštirideset dni,spokornih dni pa je točno štirideset, ker nedeljeodpadejo. To vztrajanje pri štiridesetih dneh imasvetopisemskoosnovo,sajsešteviloštiridesetvStarizavezipogostopojavlja.

GlavneomembeštevilaštiridesetvSvetempismu:

–štiridesetdnijetrajalvesoljnipotop;–štirideset let je IzraelblodilodEgiptadoKa-

naana;–štiridesetdnijeMojzesprebilnagoriSinaj;–štiridesetletjebilmirvčasusodnikaGideona;–štiridesetletsobiliIzraelcivrokahFilistejcev;–štiridesetletjeDavidkraljevalnadIzraelom;–štiridesetletjeSalomonkraljevalnadIzraelom;–štiridesetdnijeElijahodildogoreHoreb;–štiridesetdnijeJonapridigalvNinivah;–štiridesetdnisejeJezuspostilvpuščavi;– štirideset dni je Jezus poučeval učence med

vstajenjeminvnebohodom.VprviCerkvisosepredpraznovanjemvelikenoči

postilidanalidva.Kaže,datapostnibilusmerjenpredvsemvvelikonoč,ampakvkrščevanje,kisejepolagomaomejilonavelikosoboto.Vzačetkusosemoralipostitisamokatehumeni,natotuditisti,kijepodelilkrstinkončnovsacerkvenaskupnost.Tapostniimelspokornegaznačaja,ampakjepomenilpripravljenost za razsvetljenje. V tem času so ne-deljopredvelikonočjovRimuimenovali“nedeljatrpljenja”.Vsredoinpetektegatednanisoobhajalievharistije. Obvezen post za ta teden je dokazansamozaaleksandrijskoCerkev.PopričevanjunekegaSokrataiz5.stoletjasotritednepredvelikonočjobraliJanezovevangelij,kiimadostiodlomkov,kisenanašajonabližnjovelikonočinnaJezusovonav-zočnostvJeruzalemu.

Časpripravenavelikonočsejepodaljševalzaradispokorneprakse.Tisti,kisoseželelispravitizBo-gominsCerkvijo,sozačelipripravonaprvoodtehnedelj(poznejesozačetekprestavilinasredopredprvotehnedelj)insojozaključilinavelikičetrtekzjutraj,nadan,kosodoseglispravo.Natanačinsosespokornikipodvrglipripravi,kijetrajalaštiridesetdni.Pripravosozačelisposipanjempepelanaglavoinraševinastooblekovznamenjesvojegakesanja.

Protikoncu5.stoletjasovspokorničasvključilitudi sredo in petek pred začetkom posta. Običajposipanjaspepelomsejerazširilnavsevernike.Vtemčasusosezačeleoblikovatitudistopnjekate-

TO IN ONO O POSTNEM ČASU

2012 – AM – MAREC 82

humenatakotpripravenakrst,kisogapodeljevalimed slovesno vigilijo na veliko soboto. Tako se ječas priprave na krst poenotil s spokornim časompripravenavelikonoč.

V6.stoletjusovvelikonočnopraznovanjevklju-čili ves teden pred prvo postno nedeljo. Nedeljo,kijezačenjalatateden,soimenovalipetdesetnica(quinquagesima),sajjebilapetdesetdnipredveli-konočjo.Vteku6.in7.stoletjasotopraznovanjepodaljševali in tako prišli do nedelj šestdesetnice(sexagesima)insedemdesetnice(septuagesima).

Po reformi II. vatikanskega koncila imamo na-slednjo obliko štiridesetdnevnega posta: začne sena pepelnico z obredom pepelenja in traja do ve-

likegačetrtka.Vtemčasujezapovedanzdržekodmesanapepelnicoinnavsepetke,polegtegajenapepelnicozapovedanotudipritrganjevjedizavse,kisodopolnil21letinšenisozačeli60.letastarosti.NavelikičetrtekzvečerjemašaGospodovezadnjevečerje, ki je spomin na ustanovitev evharistije induhovniškegaposvečenja.Stomašosezačnesve-totridnevje.Vpostnemčasuseprimašahnemoli“Slava”innepoje“aleluja”,bogoslužnaoblačilasovijoličastebarve(razennačetrtopostnonedeljo,kojedovoljenarožnatabarva).

Pritrganjev jedi jezapovedanosamonapepel-ničnosredoinvelikipetek,pomenipasodelovanjetelesanapotispreobnjenjainpoboljšanja.

Paveljeostročutilsvojonevrednost,kerjepre-ganjal Cerkev prvih kristjanov. V Pismu Timoteju(1 Tim 1,12–17) kar dvakrat poudari, da je našelusmiljenje pri Bogu. Bog ga preustvari v zgled zavse,kibodosprejelivero.Dámuapostolskoslužboin mu poslej priznava zvestobo. Zatemnjeno spo-znanje mu presije s presežno lučjo. Odpadejo muluskinezduhovnihoči.RazumepomenJezusovegaovrednotenjazadnjegamesta.Vidisenanjem,zatoseimazaprvegamedgrešniki.NaPavlovemzgledusedrugimrazodevaveličinabožjegausmiljenja.TopajevkoristCerkvi.

Vevangeliju(Lk15,1–32)Jezuspodakartriprilikeobožjemusmiljenju.Bogodpuščaskesanemugreš-niku.Človekastalnonevidnospremlja,vdoločenihčasihpaganagovoritakomočno,dačlovekzaznabožjonavzočnost.Sicerjevvestičlovekstalnovdia-loguzBogom,vizbranihtrenutkihpatadialogpo-staneposebejizrazit.Tamiseljenavzočavprilikahoizgubljeniovci,oizgubljenidrahmiinoizgubljenemsinu.Vslednjitamiselpostanepravdramatična.Oče,kijepodobaBoga,greizgubljenemusinunaprotiinmupadevobjem.Bogizpričapremočdobrote.

StempovzameoznanilocelotnegaSvetegapismaobožjemusmiljenju.Žeskozivsostarozavezojeljuditolažilabeseda,dajeBog»usmiljeninmilostljiv…polndobroteinzvestobe,ki…odpušča«(2Mz34,6).

Vzadnjihdesetletjihsonekateriteologipoudar-jenorazmišljalio“teologijibožjebolečine”,prinaszlastipokojniprof.dr.AntonStrle.Kerjetrpljenjekrutarealnost,mnogepritegnemiselnaBoga,kidozadnjihglobinizlastneizkušnjesampoznatrpljenjeingaspremenivljubezen.

V občudovanju Boga, ker je sočuten s trpečimčlovekom,sepojavivprašanje:AlijeobvsemsočutjuBogpredtrpljenjemnemočen?

Jasnoje,dajeStvarnikvsega,karobstaja,močen.Todassvojomočjoninikolinasilen.Njegovamočdelujevednokotljubezen.Posebnostnjegovemočijeravnovnjegovemusmiljenju.Takovprilikioiz-gubljenemsinunazornovidimo,kakodelujebožjamoč.Očepotrpissinom,kigajepremamilgrehinsejesvobodnoodločilzagrešnoživljenje.Podobno,kotjerekelnekifant:dosvojega60.letasebomsamozabaval.Očevprilikitorejpotrpiinbolečeiztrpevagreh svojega sina. Ko v sinu dozori spoznanje inskesanpomislinaOčeta,sehitroodločizavrnitevkOčetu,kerseglobokozaveda,kakogaOčeljubi.

Usmiljeni Bog želi, da smo tudi mi usmiljeni(prim.Lk6,36),sajsmo»Božjapodoba«(1Mz1,27).Usmiljenje je važnejše kot žrtev (prim. Oz 6,6; Mt9,13).ZusmiljenjemčastijoBogatudipogani(2Mz2,6:faraonovahči),izobčenci(Lk10,37:Samarijan).»OblečiKristusa«(Gal3,27)pomeni»oblečiprisrčnousmiljenje«(Kol3,3).

Če hočeš biti usmiljen, nas pouči sv. Bernard,morašspoznati,kajsi,kajtidejanskosiusmiljenjavreden.Česeteganebošzavedal,kobošsrečalčlo-veka,zapredenegavnekozlo,verjetnodonjeganebošusmiljen,ampaksebošzneselnadnjimssvojojezo.Nebošgapoučevalvduhumiline,ampakgabošgrobopahnilvzakrknjenost.»Vi,kisteduhovni,poučujtetakeljudivduhumiline«(Gal6,1).Vistemduhumiline,kakršnegasiželišsamodpomočnika,pomagajtidrugemu.Topadosežeštako,danepo-zabišnato,kakositudisamusmiljenjapotreben.

Rudi Koncilija

USMILJENJEusmiljenje je božja lastnost, ki odpre človeku dostop v božje srce

Splošni:Da bi bil na vsem svetu pravično priznan doprinos žensk k razvoju družbe.Misijonski:Da bi Sveti Duh naklonil vztrajnost tistim, ki so, posebno v Aziji, zapostavljeni, prega-

njani in v smrtni nevarnosti zaradi Kristusovega imena.

MOLITVENI NAMENI ZA MAREC

2012 – AM – MAREC 83

➧

Lukovo besedilo o oz-nanjenjujepravtakopri-povedopoklicanosti,zatosobesede»Gospodjeste-boj«vezanenaMarijinugo-vor:»Kakosebotozgodilo,konepoznammoža?«(Lk1,34)inpovezanevcelotoz angelovim odgovorom:»Sveti Duh bo prišel nad-te in moč Najvišjega tebo obsenčila« (Lk 1,35).Ko ji angel sporoči Božjoodločitev,dajobonaredilza mater Sinu Najvišjega,SinuBožjega(Lk1,32.35),karjepoklicanost,kipre-sega vsako predstavo, jeMarija vznemirjena (Lk1,28),ugovarjazaradisvo-je nepomembnosti (Lk 1,48) in zaradi svoje odlo-čitve za deviško življenje(Lk1,34).

Tosougovori,nakatereBogodgovarjatako,dasepokažeVsemogočnega,kilahkostorivelikereči(Lk1,49) z ustvarjalno močjo Duha. Topomeni,dajeznjoBog,tisti,kimu»ni

ničnemogoče«(Lk1,37).Bog,kipoverinalogo,jo

lahkotudiizpeljetam,kjernjegovemočnenavzočno-stineovirajo.Izpovezave»Gospodjesteboj«–»Zgô-disemipotvojibesedi«bo»rešitev – luč v razodetjepoganom in slavo Izrae-la. . .« (Lk 2,30.32) prejelatelo.

Karjeizraženovpripo-vedihopoklicanosti,raz-širi naše poznanje Mari-jinega pomena: v njej seponavlja Izrael začetkov,povzetekposameznihpo-klicanosti,sintezaubogihvJahveju.

Izvoljenecbrez teže inimenamedštevilnimina-rodi (5 Mz 7,7) dosežesvojizraznivrhvMarijinipopolninepomembnosti.Posamezne poklicanostiMojzesa,GideonainJere-mijakposebnimnalogamdosežejo nepričakovano

innezaslišanopolnostvpoklicanostiMarijekBožjemumaterinstvu.

Giancarlo Bruni

GOSPOD JE S TEBOJpripoved o poklicanosti

Izraz “Gospod je s teboj” je v Svetem pismu splošen izraz v pripovedih o poklicanosti. Najdemo ga že v zgodbi o Izaku (1 Mz 26,24) in Jakobu (1 Mz 28,15) in pomeni božji odgovor na ugovor poklicanih glede poslanstva, ki jim je zaupano:

OznanjenjeCrngrob 1562

Gospod je rekel: »...Zdaj pojdi, pošiljam te k faraonu, da odpelješ moje ljudstvo, Izra-elove sinove, iz Egipta.« Mojzes pa je Bogu rekel: »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in odpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« Bog je rekel: »Jaz bom s teboj...« (2 Mz 3,7.10-12).

Mojzes je rekel Gospodu: »O Gospod, niko-li nisem bil spreten v besedah...« Gospod mu je rekel: »Zdaj pojdi; s tvojimi usti bom in te bom učil, kaj moraš govoriti.« (2 Mz 4,10-12).

Tedaj je prišel Gospodov angel in se usedel pod terebinto v Ofri, last Abiézerjevca Joáša. Njegov sin Gideón je na mlatišču s palico otepal pšenico, da bi jo spravil na varno pred Midjánci. Tedaj se mu je prikazal Go-spodov angel in mu rekel: »Gospod s teboj... Pojdi v tej svoji moči in rešil boš Izraela iz

rok Midjáncev. Ali te ne pošiljam jaz sam?« Rekel mu je: »Toda, moj gospod, s čim bom rešil Izraela? Glej, moja rodbina je najrev-nejša v Manáseju in jaz sem poslednji v hiši svojega očeta.« Gospod pa mu je rekel: »Jaz bom s teboj. Pobil boš Midjánce kakor enega moža.« (Sod 6,11-12.14-16).

Zgodila se mi je beseda Gospodova, rekoč: »Preden sem te upodobil v materinem tele-su, sem te poznal; preden si prišel iz materi-nega naročja, sem tem posvetil, te postavil za preroka narodom.« Jaz pa sem mu rekel: »Oh, Gospod Bog, glej, ne znam govoriti, ker sem še deček.« A Gospod mi je odgovoril: »Nikar ne govôri: deček sem; kajti h komur koli te pošljem, boš šel, in kar koli ti ukažem, boš govoril. Nikar se jih ne boj, saj sem jaz s teboj, da te rešujem« (Jer 1,4-8).

(Lk 1,28)

2012 – AM – MAREC 84

Vtemnazareškemdekletunajdemovse,karsmonašlipriostalihtrehizvoljencih:zaprepadenost,glo-bokobčuteknemočipredzahtevanimposlanstvom,pogumugovarjatiinnazadnjesvobodeninbrezpo-gojenpristanek.Vznemirjenasodi,dajiponižnostindevištvopomenitaoviropriuresničenjuBožjegasporočila, toda pogumna se ne boji vpraševati inzaupljivasenebojidatipopolnomanarazpolagoti-stemu»Gospodjesteboj«.Tokaže,kakojetrebastatipredBogom,kinemaranesmiselnegauničevanjasamegasebekakorkapljice,kikanevmorjeinizgubisvojjaz,nemarapatudiošabneodklo-nitvevpridlastnimnačrtom.

Marija najprej posluša, nato spra-šuje in končno sprejme in zapoje,sajjeprostovoljnoinveselopostalaGospodovaslužabnica(Lk1,28)instemnajvišjaodJahvejevihubo-gih,kisosebrezomejitvepodvrglitistemu,kiganisohotelizatajiti,tistemu,kineuničuje,ampakza-radiponižnostinaredirodovitnocelodevištvo.Tosezgodivsakemu»Gospodjesteboj«.

Poklicanost in DuhV poklicanosti Marije Cerkev

vidi svojo poklicanost. Njena ob-robnostpresegaobrobnosttistih,kijihjeOčeizbralvJezusuKristusutakovIzraelukotmednarodi.

Jakobseobračanadvanajstererodove,raztresenemednarodiinpiše:»Poslušajte,mojiljubibratje!AliniBogizbraltistih,kisorevninasvetu,abogativveriindedičikraljestva, ki ga je obljubil vsem,katerigaljubijo?«(Jak2,5).

Pavel takole opominja ošab-neže v korintski Cerkvi: »Glejte,bratje, svojo poklicanost! Ni vasveliko modrih po mesu, ni vasvelikomogočnih,nivasvelikople-menitihporodu.Nasprotno,Bogsijeizbraltisto,karjevočehsvetanoro,dabiosramotilmodre.Bogsijeizbraltisto,karjevočehsvetaslabotno,dabiosramotiltisto,karjemočno.Bogsijeizbraltisto,karjenasvetuneplemenitoporoduinzaničevano,tisto,karnibivajoče,dabionesposobilbivajoče,dasepredBogomnebiponašalonobenomeso«(1Kor1,26-29).

VgledanjuponižneGospodoveslužabniceseiz-raelskoljudstvoinCerkevvračatahkoreninamsvojepoklicanostikotkizrazuljubezniOčeta,kiseskloniinpokličeksebi“majhnost”.

MarijinipoklicanostijeenakapoklicanostCerkvevluči“velikihreči”.Čejebilaprvapovabljena,dabipostalamatiSina,kigaborodila,darovala,oznanjalainmuslediladovelikenoči,jedrugaizbranazado-

živeto,oznanjenoinopevanopričevanjeoagape,kisejeuresničilavistemSinu:»Bogatjebil,pajeza-radivaspostalubog,dabiviobogateliponjegovemuboštvu«(2Kor8,9).

Jasnazavestolastni“posvetni”nepomembnostisluži izrednemu in splošnemu veselemu oznanilu:»Bogjesvettakoljubil,dajedalsvojegaedinoroje-negaSina.. .«(Jn3,16).TojeedinstvendarpoMariji,dar,kigaposredujemartyria(pričevanje)Cerkve,dabibilvsakčlovekdeleženveselja.

ČehočeCerkevznovaspoznatisvojeizvirnopo-slanstvomedljudmi,moraizpolnitineobhodno

potrebenpogoj:zavedetisemorasvojene-pomembnostinaposvetnempodročju:

»Srebrainzlatanimam,damtipa,karimam:vimenuJezusaKristusaNaza-rečana,hôdi!Inprijelgajezadesnoroko.. .«(Apd3,6-7).SamotakaCer-kev,kijezvestasvojipostaviuboštvain zavzeto izpolnjuje prejeto po-slanstvo,jesposobnaprijetizarokotiste,kijihježivljenjerazdejalo.Intobrezošabnosti.

Marijin»Kakosebotozgodilo«je doživljala prva jeruzalemskaskupnost, v kateri je bila Marijasamanavzoča(Apd1,14).Tojebilaskupnostzavesti,danipričevanjarazenvDuhu:»Todaprejelibostemoč, ko bo Sveti Duh prišel nadvas,inbostemojepričevJeruzale-muinpovsejJudejiinSamarijiterdo skrajnih mej sveta« (Apd 1,8).PrihodSvetegaDuhanaMarijoinnaCerkevniničdrugegakotures-ničenjeizraza:»Gospodjesteboj–zvami«.Božjesanjetakoposta-nejoresničnost.VDuhuboMarijarodilaSina,vDuhugaboCerkevoznanjalavvsakemkotičkuzem-lje. Potovanje pesmi: Moja duša poveličuje Gospodaspremljanogetistih,kinosijoveselooznanilo.

Zatobesede»Gospodjesteboj«skrivajoinrazkrivajopomen,kigreprekovsakdanjegaDominus vobi-scum – Gospod z vami.VodijonaskizvirupoklicanostiMojzesa,Ge-deona,Jeremija,MarijeinCerkve;

poklicanosti,kisenemoreuresničitibrezprodornemočiDuha.Poklicanosti,kiodsevajovélikopoklica-nostKristusa,rojenegaizDuha,krščenegavDuhu,poslanegaodDuhainposredovalcaDuha.

Zavedeti se vsega tega v pokorščini tistemu, kikliče,pomenivstopitivokoljeblagoslovažezdaj,vpričakovanjudokončnega in jasnega»Gospodjesteboj«:»Glej,prebivališčeBogamedljudmi!Inpre-bivalboznjimi,onibodonjegova ljudstva inBogsamboznjimi,njihov Bog.Inobrisalbovsesolzeznjihovihočiinsmrtineboveč,patudižalovanja,vpitjainbolečineneboveč.Kajtiprejšnjejeminilo.«(Raz21,3-4).

2012 – AM – MAREC 85

➧

VEST – KAŽIPOT V SREČNO ŽIVLJENJE

Redno obhajanje zakramenta sprave nam ne prinaša le obilja božjih milosti ob obnovitvi prijateljstva z Bogom, temveč nam pomaga obli-kovati vest, ki je krmilo našega življenja. Vest je notranji glas, ki nam govori, naj delamo dobro in se izogibamo slabega. Ta notranji glas, kristjani verujemo, da je to božji glas, je božji dar vsakemu človeku, ne glede na to, ali je veren ali neveren. Ob storjenem grehu ali opustitvi dobrega deja-nja nas graja. Pravimo, da nas peče vest.

Greh je zavrnitev božje ljubezni. Vsak greh je zavračanje božje ljubezni in prijateljstva, bodisi z dejanjem, besedami ali mislimi. Poznamo male grehe in smrtne grehe. S storjenim smrtnim grehom zavržemo posvečujočo milost, ki nam v primeru smrti odpira vrata v večno življenje.

Z zavestnim, premišljenim in hotenim grešnim dejanjem s tehtno in pomembno vsebino (npr. naklepni umor) prostovoljno in hote zavržemo božjo ljubezen. Naša svoboda je neskončna, zato so tudi posledice svobodne odločitve lahko osre-čujoče, če se človek odloči za Boga, in zastrašu-joče, če se odloči za večno smrt, ki je dokončno uničenje največjega daru – življenja. Z malimi grehi ne zavržemo božje ljubezni in posvečujoče milosti, marveč jo ranimo in žalimo.

»Učenik, kaj naj dobrega storim, da dosežem večno življenje?« se je pred skoraj dva tisoč leti glasilo mladeničevo vprašanje, postavljeno Jezu-su. Jezus mu odgovori z naštevanjem zapovedi, ki jih strne v stavek: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!«

LJUBEZEN DO BOGA1. »Gospoda, svojega Boga moli in njemu služi!«

Prvazapovedvsebujevero,upanjeinljubezendoBoga.Zopernjosepregrešimospraznoverjem,maliko-vanjem(sodobnimalikisolahkotudibogastvo,karieraitd.),vedeževanjem(horoskopi,astrologija,branjeizkartinkock. . .),čaranjeminklicanjemduhov.GrehizoperprvozapovedsošeskušanjeBoga(njegovedobrote – druga Jezusova skušnjava), bogoskrunstvo (onečaščanje in sramotno ravnanje z zakramenti,

posvečenimikraji,predmetiitd.),ateizeminagnosticizem.

2. »Ne skruni imena Gospoda, svojega Boga!«Druga zapoved zahteva spoštovanje do Gospodovega imena. Prepoveduje zlorabo božjega imena z

obljubamivezaniminaBoga.Neposrednakršitevzapovedijebogokletje,sramotenjeBoga,navežesetudina sramotenje Cerkve, svetnikov in svetih stvarnosti. Kletvice pričujejo o pomanjkanju spoštljivosti do

Gospoda.Božjeimesenesmeuporabljativmagičnenameneinzakrivoprisego.

3. »Pomni, da boš posvečeval sobotni dan!«Tretjazapovedopozarjanasvetost“sedmegadne”–zakristjanenedelje.Vnedeljoinnadrugezapo-

vedanepraznikesosevernikidolžniudeležitimaše.Nedeljanajbonamenjenaduševnemuintelesnemupočitku,zatonajbodelaprostdan.

LJUBEZEN DO SEBE IN BLIŽNJEGA4. »Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel v deželi, ki ti jo da Gospod, tvoj Bog!«

Tazapovedurejainvzpostavljadružinskeodnose.Napomembnostdružinevbožjihočehkaženjenapostavitevtakojzazapovedmi,kisenanašajonaBoga.Vsemnalagadolžnostspoštovanjastarševinoseb,kizanjihskrbijo.Staršepaopozarjanavelikoodgovornost,kijoimajo.Tazapovednarekujetudijavnioblasti

spoštovanjetemeljnihčlovekovihpravic,človeškegadostojanstvainsvobode.

5. »Ne ubijaj!«Vsakočloveškoživljenjejeodtrenutkaspočetjadosmrtisvetoinneprecenljivbožjidar.Prepovedubijanja

(neposredeninnamerenubojjeedennajvečjihgrehov)neizključujepravicezakoniteobrambe.Neposre-dnisplav(hoten)jezločinprotičloveškemuživljenjuinCerkevzanjnalagakanoničnokazenizobčenja.Namernaevtanazijajeumor.Hudgrehjesamomor.Zapovednalagatudiskrbzazdravjeinprizadevanje

zamirvsvetu.

6. »Ne prešuštvuj!«Ljubezenjetemeljnainnaravnapoklicanostvsakegačlovekahgraditviobčestvainpristnihmedsebojnih

odnosov.Spolnostječudovitibožjidarzakoncema.Grehizoperčistostsrcasonečistost(neurejenaželjapospolninasladialineurejenouživanjele-te),samozadovoljevanje,nečistovanjealipredzakonskispolniodnosi,prostitucija,prešuštvo(zakonskanezvestoba),ločitevzakona,mnogoženstvo,krvoskrunstvo(in-

cest),svobodnazveza,kivključujespolnoživljenje,innenaravnourejevanjerojstev.

2012 – AM – MAREC 86

7. »Ne kradi!«Sedmazapovedvarujedobrineinlastninovsakegaposameznika.Prepovedujetatvino(storjenakrivica

terjaporavnavoškode).Spodbujaksolidarnostiintakšnimgospodarskimodnosom,kinevodijokzasuž-njevanju.Velikgrehjetuditrgovinaz“belim”blagom(prekupčevanjezljudmi).

8. »Ne govori krivega pričevanja zoper svojega bližnjega!«Osmazapovednasvabi,najživimovresnici.Zatojevsakokrivopričevanjeinkrivaprisega,blatenjedo-

bregaimena,opravljanjeinobrekovanje,bahanjeinsamohvala,predvsempaslehernalažkršenjezapovedi.

9. »Ne želi hiše svojega bližnjega; ne želi žene svojega bližnjegane hlapca ne dekle ne vola ne osla in ničesar, kar je tvojega bližnjega!«

Devetazapovednasvabikočiščevanjusrcainmisli.Svaripredpoželjivostjo.Začistostsrcasemoramotruditizmolitvijo,sprizadevanjemzakrepostnoživljenje,zmernostjoinsramežljivostjo.

10. »Ne želi ... ničesar, kar je tvojega bližnjega!«Desetazapovedjedopolnitevdevete.Prepovedujeneurejenopohlepnostpobogastvuinnjegovimoči.

Zavstopvbožjekraljestvojenujnanenavezanostnabogastvo.Edenizmedglavnihgrehovzoperdesetozapovedjenevoščljivost.BojdapregovornazaSlovence.

Menim,dajegovoritiomirunajtežje.Nirevolu-cionarnogovoritiovojski,ampakgovoritiomiru.

Dokazzatoje,dasmosedosedajvednosamovoj-skovaliinnismoustvarilimiru.Intisto,karimenu-jemo“mir”,niničdrugegakotpremirjemednovimivojskami;vsetotako,daupravičenolahkorečemo,dajevojskavbistvupolitika,kizamenjametodo.

Vendarjevojskaporazpolitike;jekonecpolitike.Da bi mogli zgraditi mir, moramo spremeniti

kulturo;vsivemo,dasospremembenakulturnempodročjuzelopočasneintežavne.Kajtispremenitikulturopomenispremenitimišljenje.

VSvetempismusetaspremembaimenujespreobr-njenje.Inspreobrnjenjejenajvišjedejanječloveka.

Ne izgubiš svoje identitete, če delaš za kulturomiru;izgubišpajo,čepripravljašvojsko.Čebivseda-njemtrenutkuvojske(vPerzijskemzalivuleta1991,op.prevajalca)nekičlovekizkaterekolikulturealikateregakolipredelasvetarekel:»Pogrešilismo,vr-nimosenazaj!«bibiltačloveknajvečjiodvseh,negledenato,kdoje.Todazatakodejanjejepotrebenčudež.Mipavsekakorverjamemotudivčudeže.

Moralazamirmorabititemelj.Glejte, v našem svetu je vse tekmovalno, vse je

postavljeno na temeljih nasilja in prevladovanja.Tekmovalnaješola,tekmovalenjetrg,tekmovalnajestranka,tekmovalnajeceloveroizpoved,čenismopazljivi.

Je skušnjava: skušnjava, da se polastimo Boga,namestodabibilibožjalast;kotsejezgodilovtehdnehvojskevZalivu,kotsedogajavvsakivojski:vsimolijoinseobenemvojskujejo.

Tisti,kisevojskujejo,pravijo:»PravičniBogjeiz-bral:znamije!«Ne,Bogniznikomer.Pravzapravjenastraničlovekainnastranizadnjegaodvsehljudi.Intazadnjičlovekbilahkobilrazbojnik,lahkobibiltudiKajn,kijeubilAbela.

VSvetempismunamrečBogpravi:»Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje. Zdaj torej bodi preklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvoje roke kri tvojega brata! Ko boš zemljo obdeloval, naj ti ne daje več svojih pridelkov, blodil in begal boš po zemlji... Kdorkoli ubije Kajna, bo sedem-krat kaznovan.« In Gospod je dal Kajnu znamenje, da bi ga nihče ne ubil, kdor bi ga našel.(prim.1Mz4,1-15).

Topomeni,dajeBogcelonastraniKajnaindavarujetudiKajna,dabinasvseobvaroval.

Ninasilja,kibilahkoomogočilokonecdrugeganasilja.KdorkoliubijeKajna,nestoriničdrugegakotto,dapomnožinasiljeinsmrt.Sedemkratboubit,karpomeni:čenerazbijetetespiralenasilja,nebostestoriliničdrugegakotto,dabostepovečalištevilomrtvih.InBogjetudinatististrani,kajtiBogjeve-dnonastraničloveka:pravzapravjenastranizadnje-gaodvsehljudi,nastraninajboljzasledovanegainpreganjanega,nastraniponižanegainrazžaljenega.

Mladi,nehoditepopoteh,kismojihmiprehodili!Menejevenomersram,kersembilvvojski,pačepravsemseborilnastraniosvobodilnegagibanja,sepravinastraničloveškegaprotinečloveškemu.

Papežimaprav:zvojskojevseizgubljeno,zmiromsevsepridobi!Vojskovatise:tojesamomor!

Mladi,molitezamir!Todapomnite,dajemolitevtudizavedanje.Kajtičesevsamolitevnespremenivživljenje,čelexorandi(zakonmolitve)nepostanelexvivendi(zakonživljenja),topomeni,daimamoBogainsebezanorca.

Večkratsegovoriotem,alijevojskapravičnaalikrivična.Vojskajenesmiselna,nemogoča!

Tojenovakategorija,kijomoramovsisprejeti.Danes v primeru vojske ne bo ne zmagovalca neporaženca.

Zadnjasvetovnavojskamejenaučila,daniosvo-boditeljev,ampaksamoljudje,kiseosvobodijo.

David Maria Turoldo

VOJSKA — BOŽJI PORAZ

2012 – AM – MAREC 87

➧

Kot je znano, Hitlerja niso premagali, nacizmanisopremagali,rasizmanisopremagali.Samoemar-ginirali so jih, potisnili na rob, v pričakovanju, dabodospeteksplodirali.

Niosvoboditeljev.KarvprašajteLatinskoAmeri-ko,česokjeosvoboditelji.

Dabisevsajzvamimladimizačelatanovakulturamiru,dabibilakotnovazarja!

Kajtidanesjezemljakotenasamaladja,nakaterosmovsivkrcaniinsinemoremodovoliti,dasepo-topi,kajtinebovečNoetovebarke,dabinasrešila.Svetjeeden,zemljajeena,invsiskupajsebomoali

In če Cerkev ni za človeka, ni vredna vere, ni Cerkev.In če politike niso za človeka, naj gredo k vragu vse politike!

Preklet naj bo človek, ki ni za človeka!Prekleta naj bo vsaka vera, vsaka ideja, ki ni za človeka!

rešilialiizgubili.Izginitimorapojemsovražnika,kajticivilizacija,

ki jezgrajenanatempojmu,nicivilizacija,ampakbarbarstvo.Civilizacijajelahkosamocivilizacijamiru.

Nitizaveronemoremoubijati.ČlovekjepodobaBoga,Boga,kiklijevčloveku.PravzatojevojskatudiporazBoga.Pomeni,danismoposlušaliBoga.

Inres,Bogsepritožuje:»O,čebimebiliposlušali!Mojejemaščevanjeinmojajesodba!Čejetvojsov-ražniklačen,ganasiti;čeježejen,mudajpiti,kajtionjeBog,kijelačeninžejen.. .!«

Brati se je naučil sam,potem pa menjal veliko šolBoris Pahor imenuje Josipa Godina »zasluž­

ni samohodec«; res je bil nekaj posebnega. Rodil se je 20. marca 1808 na Vrdeli, vaškem okolišu, ki spada pod župnijo Sv. Ivana, kje bila tedaj v tržaškem predmestju še popol­noma slovenska. Oče Anton je bil kmet, mati Marija pa gospodinja in perica. Imela sta 16 otrok, a do leta 1813 jih je deset umrlo, o sta li sta dve hčerki in štirje si novi; Josip je bil pred­zadnji. Starša sta bila ne pismena. Josip pa se je »v šestem letu svoje dobe branja naučil – sam,« pri­poveduje v svojem Živenju. Hodil je k nekemu modremu kmetu, ki je imel veliko knjig (tudi on se je bil sam naučil branja). Ta je za svojega sina in nekaj drugih dečkov najel starega zidarja, ki je otroke naučil spoznavati črke. Josip je doma našel Mali katekizem z nemškim besedilom na levi, s slovenskim pa na desni strani. »Po vsakokratnem nauku pri tistem zidarju, pri katerem je samo slišal imenovati abecedne črke,

pa njih podobe in ime tudi trdno v glavici obderžal, jih je doma s tistimi primerjal, katere je nahajal v opom njenem Malem katekizmu.«

Oče se je še trikrat poročil: prva mačeha Marija je bila res mačeha – hudobna; Josipovo branje je

imela za lenobo in izgubo časa. Druga mačeha Marina pa je bila dobra in je Josipa spodbujala k

učenju. Najprej je obiskoval nemško normal-ko v Trstu. Bil je odličen učenec, vendar silno

občutljiv za svojo čast. Ko je bil nekoč po krivici kaznovan, ga je tako prizadelo, da

bi šolo pustil, če ga ne bi pregovorila mačeha Marina. Nekaj podobnega se mu je prigodilo na gimnaziji v Kopru, zato je odšel v Gorico. Tam je bil po krivici kaznovan s slabo oceno v vedenju, zato je sredi šol-skega leta odšel v Ljubljano, kjer je bil med njegovimi učitelji Matija Čop; zadnja dva razreda gimnazije je končal v Gorici.

Večni popotnikpo službeni dolžnosti»Po dovršitvi osmega razreda se je Josip sicer mi-

slil posvetiti duhovskemu stanu, na namig profesorja

naša kulturaSilvester Čuk

JOSIP GODINA–VERDELSKI20. marca 1808 – 29. januarja 1884

Prepričan sem, da na Slovenskem malokdo ve, kdo je bil Josip Godina-Verdelski, kdaj in kje je živel. Nevednost naj prežene ta zapis. Ta zanimivi mož, ki se je trudil, da bi s svojimi spisi rojake na Tržaškem budil k narodni zavesti, je kot sedemdesetleten upokojenec napisal knjigo, v kateri spominsko obnavlja dogodke, ki so zaznamovali njegovo življenjsko pot. Knjiga, ki naj bi jo po njegovi smrti razdelili »domačincem«, ni nobena literarna umetnina, po sodbi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja pa je dragocena, saj je Živenje, kakor je Josip Godina svojo avtobiografijo naslovil, »edini slovenski spis, ki nam nazorno osvetljuje položaj našega življa v prvih sedmih desetletjih

devetnajstega stoletja.«

2012 – AM – MAREC 88

izGoricepasejeodločilzaštudijpravanavseučiliščuvGradcu.«Tudivštudentskihletihseje,kotžeprejvdijaških,preživljalzinstrukcijami.Podiplomileta1837sejevrnilvTrst,kjerjebilenoletovsodnijski,nato pa do konca življenja v finančni službi. Zelopogostosogaprestavljali,karvsepopisujevsvojemŽivenju.MartinJevnikarjeobbranjudobilvtis,dasobile»vsetezamenjavešolinslužbenihmestposledicanjegovegatežkegaznačaja,kiniznalnajtistikanes profesorji ne s predstojniki in sodelavci.« BorisuPahorjupasezdiJosipGodinadrugačen.»TupatamjeGodinovznačajčudaški,vendarpavbistvusim-patičen,pravničdolgočasen,marsikdajcelonadvseiskerinduhovit.«Pisecsampaosebisoditakole:»Biljelahkeinvročekrviintrmasteglave.Imeljemočančutzačast.«

Naštejmokrajenjegovihselitevposlužbenidolž-nosti.IzTrstajebilleta1849prestavljenvDubrovnik,kjersejeporočilsKatarinoSchimpf,hčerkookraj-negazdravnika,kijeumrlapriporoduprvegasinavSplitu,kamorsogaposlaliizDubrovnika.Leta1854gasrečamovTrstuinGorici,kjersejedrugičporočilsFrančiškoKoch,hčerkoodvetnikaizGradca.OdtamsogaposlalivTržič(Monfalcone),paspetvSplitinnazajvTrst,odtampavKoper,kjermujeumrlaženainvsehsedemsinovinkjerseješetretjičpo-ročil.PopetihletihslužbovanjavCelovcusejevrnilvTrst,kjerjeostaldoupokojitveleta1875.NaselilsejenaVrdeli,kjermujeumrlatretjažena.Tamseje29.januarja1884izteklotudinjegovoživljenje.

VmirnempokojurojstneVrdele,pokaterisi jeprivzelvzdevekVerdelski,jeleta1879napisalsvojeŽivenje(Življenje)»Spristavkomraznihstranskihrečijzarazdelitevmeddomačinceponjegovismer-ti«.Knjigoje,kotševrstodrugihsvojihdel,izdalnalastnestroškeinjihpotembrezplačnorazdeljevalljudem.Pritemgajevodilamisel,»dajepotrebnov slovenskem jeziku podati ljudem vse, kar je po-membnozaurejeno,zdravoinnaprednoživljenje.Vsekakorpabipoudaril,dajetanjegovpragmatizemizrednozanimiv,sajseprecejrazlikujeodtradicio-nalnega slovenskega poudarjanja prvenstva pred-vsemkulturnegaposlanstva«(BorisPahor).

Slovenstvasejezavedelšeleleta1852vTrstu,kojeizdalsvojoprvoslovenskopublikacijoKoledarček za leto 1853.VabiljeknaročiluVoditeljakznanstvu,kinajbiobsegal»podučnodomačeberilo,lepeizgledeinpodučnepovestnice,opiszemlje,šeginnjenihpre-vivavcovinnovihkorisnihiznajdb…zapokončanjepraznihalibabjihverinpredsodkov…zanarodovozadovoljstvo in za poboljšanje njegovega stanja.«NajboljtehtnoGodinovodelojeOpis in zgodovina Tersta in njegove okolice(1872),skaterimjehoteldokazati,dajebilTrst»spervaslavjanski«.

JospiGodinajezasejaltudiprvosemeslovenske-gačasnikarstvanaTržaškem:leta1866jeizšelnjegovIlirski Primorjan,kateremujesledilTržaški Ljudomil.Godinajebil izdajatelj,urednikinpisec.Ssvojimizanimivimi prispevki je sodeloval v slovenskemtisku:pisaljevNovice,vNaprej,vEinspielerjevegaSlovenca,zaMohorjevodružbo.

VEgiptuseponavljajodogodkinasiljaprotikri-stjanom.Poporočilihkrajevnihvirovsotoposkusiislamskega fundamentalističnega krila “salafitov”,kiskušajoblokiratiglasovanjeverskihmanjšinnavolitvah.Množicaje19.januarjanapadlakrščanskokoptskoskupnostvvasiRahmaniya-Keblyblizume-staNagHammadivGornjemEgiptu.Napadalcisoobtuljenju“AllahuAkbar”(Alahjevelik)napadliinzažgalihiše,kočeintrgovine.Vnapadustabilatudidvaranjena:16-letenfant,kigajezadelakrogla,in40-letenmoški,ranjenvobraz.

Priče, ki jih navaja Assyrian International News Agency, pripovedujejo, da so bile na kraju samemnavzočepolicijskesile,kipanisoposeglevmes,dabiodvrnilenapadinbranilekristjane.Tudigasilskamo-štvasoprišlanamenomazzamudošeleuroinpolponapadu,kojevečinazgradbžepogorela.Enaodpričdodaja,dasokočoenegaizmedkoptskihkristjanovzažgalizato,dabinarediliprostorzagradnjomošeje.Pritempajenapodročju,kjerjepolovicaprebivalcev

preganjanje kristjanov

EGIPTskrajneži proti Koptom

kristjanov,že300muslimanskihmolilnic,krščanskacerkevpasamoena.

Kopti so prepričani, da je protikrščansko nasi-lje povezano s parlamentarnimi volitvami: salafitihočejopreprečitiglasovanjeverskemanjšine,kijessvojimi20.000članisposobnanagnitiravnotežjenatempodročjuvsvojokorist.PolitičnosoKoptiblizuumirjenemuislamskemukrilu,kiseupiraisla-mistom.Enaodpričpotrjuje,danihčeodKoptovvRahmaniya-Keblynimogelvoliti,zatososalafitinavolitvahzmagali.

Istega19.januarjasosalafitiinMuslimanskibratjevdrlivcerkevvAbuMakkainčlanomkoptskeskup-nostisporočili,dajetokrščanskosvetiščeilegalno.Edenodskrajneževjedodal,daje1.300m2zgradberavno pravšnjih za zgradbo mošeje in bolnišnice.Krajevniškofbimoralposvetiticerkevindarovativnjejprvomašo,pajeizvarnostnihrazlogovodložilvseobrede,karjepovzročilojezoinrazočaranjevseskupnosti.

l l l

2012 – AM – MAREC 89

➧

Grozipomanjkanjebencinainnafte,turizemsejezmanjšalza90%,neprestanestavkeinmanifestacije,brezposelnostmladihvečkot40%,inflacijajezraslaod9,1%na9,5%vmanjkotmesecudni.TakajebilagospodarskaindružbenaslikaEgiptaobkoncuja-nuarja2012,letodnipojasminovirevoluciji,kosepojavljajonovemanifestacijeegiptovskegaljudstvaproti oficirjem, ki so se polastili oblasti po padcuMubaraka.

Viri poudarjajo, da je gospodarsko krizo še po-večalpadecturizma,kijebilvažengospodarskiinzaposlitvenivirdežele.»Zmagaislamskihstranknavolitvah,«trdijoviri,»jeustvarilaozračjenestrpno-sti,kisegatuji turistiboje.Salafiti,patudimnogi

Islamski bratje hočejo zapreti plaže, restavracije,bareinhotele,kersonasprotninačelomislama.VLuksorjuindrugihmestih,kisoznanapozgradbahinarheološkihnajdiščihantičnegaEgipta,sokandi-datistrankeNour(salafiti)predlagalipopolnozaprt-jespomenikov.Nimajopojmaotem,karpočnoinbodoobsodiliEgiptnakulturnozaprtjeinrevščino.«

Tednisogostinciizračunali90%upadarezerva-cijvletu2011vprimerjavizletom2010.Vladapaproblemzanikain je izjavila,da ješteviloturistovvečjeintrdi,dajepadlosamoza33%.Kotpravijonekatereagencije,pavladaponarejapodatketako,daštejekottujeturistetudinatisočelibijskihpoli-tičnihbeguncev.

islam

EGIPTkam vodi politična zmaga muslimanskih strank

ZdajsemnaJaponskemžepetoleto.Predstojnikmejeprosil,najpomagamobolelemupatrumisijo-narju.VenemnajboljrevnihpredelovTokia jebilzgradilzavetiščezaotrokebrezpravedružine.Imelisošemater,atanizmoglavzgajatiotrok.Delalajeza minimalno plačo. Očeta ni bilo; alkohol ga jesunilnajprejvjarkeobcesti,potempanabolniškoposteljo–voddelku,kiganikdarneobiščedoktorUp.Očetanibilo–vsakoskromnoplačojezaigralinkončnonihotelvečdomov,kjersodejanskostradali.Očetanibilodomov–biljevječi.Entakočejenekdeževnivečervlekelmaterinotrokakbližnjirekiinpredočmidvoletnegaotrokapahnilmatervreko,dajeutonila,potemsejezdvoletnodeklicomirnovrnildomov. Mi smo to deklico sprejeli v zavetišče kotsiroto;dobrosrčnasosedanamjeodkriladekličinoozadje,državnisocialniuradnamjo jepriporočil:bilismonamrečtakratlezasebnasocialnaustanova.

Opravičujemse,dasemmalceodgrnilzastor,kipojaponskinavadiskrbnozastiravse,kartvorikon-kretnotokijskoperiferijo.Najbržzaradinevarnosti,dabirazmereiznapačnegausmiljenjaposploševali.Intuditobostezlahkarazumeli,zakajmejepred-stojniknaenkratposlalnajužniotokKjúšu,damupripeljemnazaj–bolničarko.Zmerajvečotroksonam pošiljali v varstvo in večina teh otrok je bilasestradana. Dokaz so bili napihnjeni trebuhi. Ne

predstojniknejaznisvabiladomavotroškimedicini.Jazsemsicermedvojskodobilnekajnavodil,kakopomagativojaku,kimujestrelparaliziralrazličnedeletelesa.. .advomilsem,dabitoznanjepomagalooteklemutrebuhuotroka.

TakosemtorejvpetemletusvojegamisijonskegaživljenjanaJaponskemnalovuzabolničarko.Znovainznovasemsivtisnilvspominjaponskobesedozabolničarko:kangófu.VglavnemmestuotokaKjúšusemprosilkatoliškesestre,damipomagajoiskati.Rimskega kolarja že dolgo nisem več nosil: opazilsem,dasomitajnikiintajnice–obpogledunanj–zmerajzagotavljali,danjihovegapredsednikaniv podjetju, čeprav sem imel odlična priporočilnapisma zanj in sem enkrat celo opazil njegov avtoparkirannadvorišču.Brezkolarjasejedalopritivsajdopodpredsednika.

Fukuóka je že od nekdaj glavno mesto otokaKjúšu.Oglasimsevprvipriporočenimibolnišnici.Bilajevoskrbikatoliškihsester.Eniodteh,Ameri-čanki, oddam vizitko. Gleda jo, gleda mene, gledavizitko.Vprašame:

»Alisteradijski?«insesprstomdotaknevizitke.Naročil sem jih bil pred odohodom in jih kar

nekaj pobasal v aktovko. Zdaj vidim, da je tiskarnamesto“Fr”natiskal“RF”. . .Sestriseopravičim:

»MoralibibitiFr.,sestra.«

misijoniP. Vladimir Kos – Tokio

iz mojega dvakrat zakrpanega misijonskega cekarja

MOJ OSEBNI LOV NA BOLNIČARKOV 5. LETU BIVANJA NA JAPONSKEM

2012 – AM – MAREC 90

Povabimenasladekčaj,damiolajšagrenkono-vico;tudisameiščejobolničarke.

Vnaslednjibolnišnicivoskrbijaponskihprote-stantskihlaikovmevprašajo,alibimibilizadovoljnisstarejšimkángahéi.Besedapomenibolničarja,jazpasemjorazumelvsmislubesedehéi,karpomenivojaka. Moj predstojnik v zavetišču ni bil nikdarvojak;dovojaštvajeimelnekevrsteprirojenodpor,daseizrazimzboljnedolžnobesedo.Vljudnosemodklonilponudbo“vojaka”.Nisemgaomenilpred-stojniku.Ta ježe–upam–vnebesih,odkodersilahkoogledatomojepisanje;menim,damibodalprav.Vsebijenosilnekevrsteeksploziv,kisejehitrovnel.Enkratsemmuomenil,datevrsteeksploziješkodijoledvicam.Mojaopazkagajenaenkratrdečeobarvalavlice,tokratnivedel,kakonajreagira,jazpasemseizmuznilvoddaljenopritličje.

Malceutrujensempoizvedovalševenibolnišnici,kisomijopredlagali.Namestodabipazilnapravilnoizgovorjavobesedebjóin,sempovpraševalpobijóin.Innaenkratsemseznašelv–modnemsalonu.Nevemveč,kolikoiznenadenih,radovednih,smejočihseženskihočimejegledalo.Inšeficategasalonamijepogumnoponudilastolzangleškim»Please,mi-ster!«Srammejebilo.Polglasnozamrmram»Thankyou!«,ritenskiseumikamprotiizhodu,kjerstojinekevrsteokrasnapalma.Butnemvanjo,sepravivtisti

del,kisejezvrhanagibalvsmerisalona.Najbržjebila palma umetnega izvora, ker se je name nekajvsuloodzgoraj,nekajkakorkemičenprah.Nagla-voinnaramena.Ženskevsalonusosezasmejale.Sajbisetudijaz,atistikemičniprahmijezdrknilskorajdoust.Šeficasalonajeskorajpadlanaobraz,takoglobokosemijeopravičevala.Dvepomočnicista prihiteli z brisačami in skledo vode. Šefica mepovabi,najsedempredogledalomedpomočnicamiinstrankami.Sramjeme.Šemebrišeinbriše,kersenočem usesti. Končno zadovoljno ugotovi: »Óke!«Tajaponskabesedasicerpomenikopalnobanjo,ajenajbližjaangleškemuO.K.Zahvalimseji,onapamirečezvprašalnimnaglasom:»Bí-ru?«Primemezarokoinnekajzamenerazločnegazakličevsalon.Takoj ji prinesejo plašč, ogrne si ga in spet reče:»Comeon«ingrevavbližnjorestavracijo.Lačensem,kosilašenisemjedel,urapasebližapetipopoldne.Ko spijeva pivi primakne ilustriran jedilni list in sprstompokaženaslikomenineznanejedi:»Óke?«PrikimamO.K.Štirikrattakoprikimam.Lačensemintakomivseneznanotekne.

Zdisemi,dajenekjevrestavracijiprisotnasamaBožja Previdnost. Vesel sem je. In zato ne mislimvečnapredstojnikazdinamitomvustihodnosnovželodcu.

KITAJSKAnarašča število

vtihotapljenih ženskVednovečjeještevilodekletinženskizazijskega

jugovzhoda,kiskrivajprihajajonaKitajsko,dajihpotempošljejovprostitucijo,alipaprodajomoškim,kijihprisilijovporoko.Otemporočauradnidnev-nik China Daily, ki prinaša študijo, ki jo je izdelalOddelekprotiprekupčevanjusčloveškimiživljenjiministrstvazajavnovarnost.Dokumentnenavajaštevilk,kiostajajotajne,intudinepove,dasovzrokivsemutemupolitičneodločitveBeijingaorojstvih–mednjimijezloglasnizakonoenemotroku–kisopripeljaledoogromneganeravnotežjamedspolinadanašnjemKitajskem.

DirektorOddelkaprotiprekupčevanjusčloveški-miživljenjiporoča,da»številotujihžensk,kitihotap-skovstopajonaKitajsko,stalnoraste«.Večinaodnjihprihaja iz revnega podežela Vietnama, MjanmarainLaosainsožrtveugrabitevmednarodnihskupinkriminalcev.Privlačijojihmamljiveobljubeodelov-nihmestihalioporokahzbogatimiKitajci.KopapridejonaKitajsko,soprodanezaženevaščanomalipaprisiljenevprostitucijovjavnihhišahnaobalialivprovincahGuangdonginJunan.

Prodajna cena za žensko je med 20.000 yuan(malovečkot$3.000)do50.000yuan,odvisnoodnarodnosti in od kod izhajajo. Mnoge ženske izazijskega jugovzhoda najprej prepeljejo v severnoprovinco Hebei, da jih potem napotijo v glavnomestoBeijing.Viriizjavnevarnostiporočajo,dajebiloodleta2009osvobojenih206žensk,kisopadle

vmrežetrgovcevsčloveškimiživljenji.Politika enega otroka, ki jo vsiljuje Beijing, je

povzročilauničevanježenskihzarodkovinubijanjekomaj rojenih deklic. Ta tihi pokol, ki ga podpiravlada,jepovzročilglobokoneravnovesjemedspolinaKitajskem,takodahodivednovečmoškihvSe-vernoKorejoiskatženo,alipa“kupijo”žensko,kijevmešanavugrabitvemednarodnihkriminalcev.PooceniZdruženihnarodovjedanesv“DeželiZmaja”118,1moškihna100žensk,medtemkojesvetovnopovprečje105fantovna100deklet.Agencija Fides.

TADŽIKISTANotroci ceste in najstniki

plen islamskih skrajneževVednovečjeještevilotadžiškihsirotinotrokce-

ste,kipostajajoplenislamskihskupinskrajnežev,kijihnovačijo,dabijihvzgojilivradikalniideologijiinnarediliiznjihmajhneteroriste.VTadžikistanujepouradnihpodatkihokrog35%vsehprebivalcev(preko7milijonov)starihmanjkot14let.Odtegapreko9.000otrokinnajstnikovživinacestah,5.000odnjihvglavnemmestuDušanbe.Mednjimivladajonasilje, bolezni, prostitucija, preprodaja mamil indrug kriminal. Vladna skrb zanje je skrajno neza-dostna, delo krščanskih verskih skupin je oviranonavsakemkoraku.Leta2003jekatoliškaCerkev,kiimavdeželisamostojenmisijon,odprlavDušanbejucenterzaotrokeceste,dabitakododalasvojdeležprirastiizobrazbeinvzgoje.Komladi,kisobilidele-žniskrbitehustanov,enkratdorastejo,soponovno“nacesti”,kersoizgubilipravicedosocialneoskrbe.

2012 – AM – MAREC 91

➧

AFRIKAmilijon otrok v smrtni

nevarnosti zaradi lakoteNapodročjuSaheljezaradilakoteogroženih10

milijonov ljudi, od tega je milijon otrok v smrtninevarnosti.(SaheljeobmočjemedSaharonaseveruinrodovitnimisavanskimiozemljinajugu.Semspa-dajoSenegal,Mavretanija,Mali,BurkinaFaso,Niger,Nigerija, Čad, Sudan, Etiopija, Eritreja, Džibuti inSomalija.)OdsahelskihdržavbodoNiger,Mali,Ma-vretanija,BurkinaFasoinČadodmarcaletostrpelapomanjkanjevsajšestmesecev.VespridelekvSahelujeodvisenodpadavin,zatepakaže,dabodoletospodletnimpovprečjem200do500mm,kar ježesamoposebimalo.Mednarodnaorganizacijaprotilakotiježezačelasprogramomzahitropomoč,šepredennastanepravakriza.Agencija Fides.

Njihovemladostnepotrebepostanejoteren,nakate-rempogostouspevajovabilaterorističnihskupin,kiobljubljajoboljšeživljenjeinjimponujajomoralnenagibe za “sodelovanje v njihovi stvari”. Tadžiškavlada je v obrambo mladih začela s programompreprečevanja,kitemeljinapoklicnivzgoji.Prebi-valstvoTadžikistana,eneizmednajrevnejšihdržavbivšeSovjetskezveze,je95%muslimansko.IslamskiekstremizemseorganiziravdoliniRašt,kakih200kmodglavnegamesta,namejizAfganistanom.TojeosamljenoobmočjenavzhoduTadžikistana,kjersegorevzpenjajopreko7.000mvisokoinjetrdnjavaislamskihskrajnežev.Agencija Fides.

NIGERIJAzavetišče za otroke

obtožene čarovništvaNevladnaorganizacijazapraviceotrokjezbrala

preko160otrok,kisoobtoženi“čarovništva”.Zaradimočnorazširjenegapraznoverjadružinetakeotrokezlorabljajo,jihzavržejoalicelopobijejo.Ljudjeverja-mejo,dasotakiotrociobsedeniodzlihduhovindajihodobsedenostinemorerešitinobenzagovoraliizganjanje.Našlisožemrtveotroke,kisojimpotem,kosojihobdolžili“čarovništva”zabiližebljevglavo.Pritemljudipodpirajoanimističnikultnislužabniki,kitrdijo,daotrok-čarovnikprinašavsvojodružinopropad,bolezeninsmrt,imapatudimoč“začarati”inokužititudidruge.Krščanskiverskivoditeljiseobpomočiizobraženihdomačinovorganiziranoborijoprotitemupraznoverju.Agencija Fides.

ETIOPIJAumirajo otroci mlajši od 5 let

Zaradipomanjkanja,kigajepovzročilanajhujšasušavzadnjih50letih,naAfriškemRoguvsakdanumre100do200otrokmlajšihod5let.Kljubpo-segomhumanitarnihorganizacij,sepoložajslabša.Leta2011jebilomrtvihmed35.000in65.000otrok–točnihpodatkovni.VbegunskotaboriščeDadaabvKeniji,kijenajvečjenasvetu,stalnoprihajajotisoči

sestradanih otrok, ki beže iz svojih nerodovitnihdežel insovskrajnoslabemzdravstvenemstanju.Vsehmrtvihodpomanjkanjajebiloleta2011,pooceniangleškegaOdsekazamednarodnirazvoj,med50.000in100.000,odtegapolovicaotrok.Nevladneorganizacijezatrjujejo,dabibilomogočerešitinatisočeljudi,čebimednarodnaskupnosthitrejere-agiralanateprobleme.VSomalijiseještevilopod-hranjenihpovečalood6,4%na36,4%.Agencija Fides.

JUŽNI SUDANizzivanje in grožnje ženskam

GlavnegrožnježenskamvJužnemSudanuizha-jajoboljizpomanjkljivegazdravstva,pomanjkanjahraneinsplošneneenakostiobehspolov,kotpaizoboroženihspopadovvdržavisami.Izzivisopatudivdomačihiši,kjerbimoralabititeoretičnonavar-nem.Poročenaženskajevpovprečjunosečavsakatriletainpoenaodsedmihumrebodisizaradinoseč-nostialipaobporodu.Zaradimnogoženstvajetudivečja nevarnost bolezni. Tudi domačega nasilja jedosti,posebnoranljivesovdovezaradipomanjkljivezakonodaje,kibijihvarovala.Velikproblemjelakotazvisokimicenamihrane,karpovečujepritiskznotrajdružin,kisožebreztegavtežavah.Agencija Fides.

MEHIKAškoda zaradi vremena

Najmanj 600.000 družin je izgubilo bivališče inletinovletu2011zaradikombinacijepoplav,sušeinnizkihtemperaturvnekaterihpredelihMehike.Poporočilihjeprizadetihdvamilijonainpolljudiv1.650občinahnaseverudežele,kijimjetrebašescisternamidostavljatipitnovodo.SamovSinaloijebilouničenih900.000hektarjev(2,224.000akrov)koruzeinfižola,zadostavopitnevodepamoraskr-beti4.000kamionovcistern,vsakapo10.000litrovvode.Stalnepoplavepasoprizadelenastotineobčinnajugovzhodudežele.Kaže,daMehikaplačujepod-nebnespremembeinzgleda,dabodonjihoviudarcivprihodnjihletihšehujši.Agencija Misna.

KITAJSKApodnebje in onesnaženje

ogrožata gospodarstvoPodnebnespremembeinhitronaraščajočeone-

snaženjezavirajokitajskogospodarskorast:opusto-šenarodovitnapolja,vednomanjvodevrekahinizsekavanjegozdovsoglavnidejavniki,kiogrožajomožnost,dabibiladržavagledeprehranesamoza-dostna.Kitajskaizpuščavozračjenajvečstrupenihsnovi,mnogetovarnebrezkaznizastrupljajoreke,tako da je ljudem marsikje onemogočen dostopdo pitne vode. Glede vode je osrednja vlada sicerizdala smernice, na katere se pa krajevne oblastipožvižgajo. Glede ostalega onesnaževanja pa takoosrednjavladakottudikrajevneoblastinekažejokakezaskrbljenosti.Prisedanjemtempubiseone-snaževanjezačelozmanjševatišeleleta2030,koli-

2012 – AM – MAREC 92

V nogometu bi temu rekli “avtogol” – najhujši polom, ki si ga nogometna ekipa lahko privošči, da sama sebi zabije gol. In prav to se je zgodilo z lanskimi volitvami in letošnjo izvolitvijo novega predsednika vlade.

Ko so komunisti – lahko jim rečemo tudi “kučanovci”, ta naziv se zadnje čase pojavlja na spletnih komentarjih – na volitvah nepričakovano zmagali s stranko svojega “sultana Ibrahima” Jankovića (glej AM, december 2011, str. 379), so zmagoslavno odpirali steklenice šampanjca, češ spet smo na konju. Kar se je potem dogajalo naslednja slaba dva meseca, tja do 28. januarja 2012, presega najbolj fantastične sanje. Kroniko propada Jankovića in kučanovcev je v spletnem časniku popisal Aleš Maver pod naslovom “Kronika nekega nenapovedanega padca”.

za narodov blagorP. Bernardin Sušnik

KUČAN OBRAČA, STANOVNIK IN TÜRK PA OBRNETA

kortolikonormalnobipapostalošeleokrog2050.Medtemsebopoljedelskidonoszmanjšalza20%,dostopdopitnevodepaza30%.Agencija AsiaNews.

MJANMAR – LAOS narašča pridelovanje opija

PridelovanjeopijasejevjugovzhodniAzijiodleta2006do2011podvojilo,najboljjenaraslovMjanma-ruinLaosu:14%venemsamemletu.Divgnilasejetudicena:vMjanmaruod$350zakilogramleta2010na$450 leta2011.VmjanmarskiprovinciŠan,namejisTajsko,je90%vsehmakovihpolj.Obzaključkuleta2011jenaprvemmestumedpridelovalciopijaševednoAfganistan,nadrugemmestuMjanmar,med-temkoLaospridelasamo2%svetovnegapridelka,vendartastalnoraste.Poocenah jepridelektakoimenovanegaZlategatrikotnika(Mjanmar,LaosinTajska)vzadnjemletuzraselza48%,karpomenina319milijonovdolarjev.Zaborboprotiopijskemutr-žiščupredlagajoZdruženinaroditajskimodel.Bang-kokjevzadnjih40.letihuspešnoinvestiralmiljardodolarjev za pospeševanje gojitve drugih kulturnihrastlin,vendarježelja,dabidržavepotrebovalemanjkot40letzadosegouspehov.Agencija AsiaNews.

BOLIVIJApreko 3.500 otrokin najstnikov dela

Nizki dohodki bolivijskih družin silijo mnogemladoletnedelatikotsnažilcečevljev,cestnepro-dajalce,umivalcešipinvoznikevozov.Okrog3.500otrokinnajstnikovdelanacestahSantaCruzMon-teri,Camiri,SanIgnaciodeVelascoinElTorno.40%tehmladoletnihnehodivšoloinsamo35%jihživisstarši.Nimajonobenegazdravstvenegazavarova-njanadeluinnobenezdravniškepomoči.Sštirimioddesetihslabopostopajopridelu,všoliindoma.Obstoja 1.270 tolp, v katerih je 6.633 mladih. Odtehtolpjihje12kriminalnih,kijihvodijoodrasliinuporabljajomladezamajhnopreprodajomamilinorožja.Tetolpeseoblikujejo,kernioddohodkovneodvisnepodporedružin.Agencija Fides.

PAKISTANdružine pobile več kot

1.000 otrok zaradi revščineKrajevnihumanitarniviriporočajo,dasovletu

2011vPakistanuzaradirevščinevdomačihdružinahpobilivečkot1.000otrok;odtehjebilo90%deklic.Najdbetrupelobcestahsovednoboljpogoste,govo-repa,dajepobijanjeporasloza100%odprejšnjegaleta.Agencija Fides.

PARAGVAJzaradi suše le polovični pridelki

Suša,kitrajaževečmesecev,jedobesednopožgala40%soje,koruzeinbombaža.Temperatureostajajomed38in45°C.VokrajuItapúasosenapoljupo-sušilifižol,zelenjava,maniokinsoja,stalnavročinainsuhveterpasušitaribnikeinpotokeinstempri-krajšujetaribolovinribogojništvo.Agencija Misna.

KITAJSKAzanimanje za krščanstvo

na univerzahVraziskavi,kijezajela629.561študentovna55

univerzahseje3,9%študentovpriznalozakristjane,7%zabudiste,4%zakonfucianiste,2,7%zadaoistein2,1%zamuslimane.Odvprašanihjih4,5%nikdaralimalokratrazmišljaosmisluživljenja,večkot95%pasejihosmisluživljenjavprašujepogosto.Odteh,kirazmišljajoosmisluživljenja,jih42,4%sodi,dasonašlipraviodgovornatemeljnavprašanja,31,1%gašeninašlo,26,5%jihpašeneve,pričemso.Preko78%jihizjavlja,dajihzanimavera,17,6%pa,dajihzanima krščanstvo. Večina tistih, ki še niso našliodgovoraosmisluživljenja,toje31,1%vprašanih,misli,dabigamoglinajtivkrščanstvu.Polegtegasouniverzitetništudentjeopazili,da jenaKitajskem

mnogover,todasamoSvetopismorazloži“odkodčlovek”,“kamgre”,“zakajživi”,“kakšenjeresničensmiselživljenja”,karsoštiriglavnavprašanja,kisijihzastavljajouniverzitetništudentje.Agencija Fides.

2012 – AM – MAREC 93

➧

Dan 6Ker se je Virant dokončno odrekel usodi Marjana Podobnika, se je

unovčevanje relativne zmage za relativnega zmagovalca nepričakova­no spremenilo v loterijo. Toda odziv je bil še vedno tak, kot bi bil pod

vplivom maliganov. Iz omare so Jankovićevi potegnili duha poteze Cirila Pucka, ki je kljub vsem izjavam, s katerimi gospod Pucko slovensko javnost in samega sebe prepričuje o preroškosti svojega dejanja, za vsakega pravega privrženca desnosredinskih strank še vedno huda

Tale omemba “romanja na Gorenjskem” in “staroste”, ki je tam kompromitiral ne le sebe, ampak vse tiste, ki so mu ploskali, potrebuje komentar vsaj za tiste, ki niso ravno dosledno sledili dogajanju v Sloveniji.

Gre namreč za vsakoletno spominsko slovesnost v Dražgošah, kjer komunisti slave svojo “zmago nad okupatorjem”, v resnici pa so partizani takrat izzvali Nemce, nato pa pobegnili v gozdove na Jelovici, Nemci pa so se maščevali nad vaščani Dražgoš, ki so jih požgali do temeljev. Na letošnji spo-minski slovesnosti je bil glavni govornik predsednik Zveze borcev, 89-letni Janez Stanovnik, ki je imel tak ščuvaški govor, kot ga že dolga desetletja ni bilo slišati niti iz komunističnih ust. V njem je obtožil vse tiste slovenske politike, ki so se ob volitvah pogovarjali z ameriškim ambasadorjem Josephom Mussomelijem, da so hlapci tujcev in za hlapce rojeni, ter napadel ZDA, češ da se po svojem veleposlaniku vmešavajo v slovenske notranje zadeve. Hruljenje je končal s stisnjeno pestjo in parolo: “Smrt Fašizmu – svoboda narodu”, s čimer je ZDA implicitno obtožil za fašizem.

Kot je zapisal eden od komentatorjev, Stanovnik sam po sebi ne pomeni nič, toda navzoča je bila vsa stara vlada s predsednikom republike in novim nesojenim mandatarjem Jankovićem na čelu. To pa seveda pomeni hud diplomatski incident. V Washingtonu so si posnetek kajpak pozorno ogledali, predvsem pa so bili brez dvoma pozorni na to, kdo je Stanovniku ploskal. In ploskala sta mu tako Türk kot Janković. Kaj več bi o tem lahko povedal slovenski veleposlanik v Washingtonu...

Zanimiva je bila reakcija veleposlanika Mussomelija na Stanovnikovo zmerjanje: »G. Stanovnik je bil včasih junak, danes pa je star mož.« Vedeti je treba, da je to izrekel diplomat v diplomatskem žargonu. Saj vemo, kaj je diplomat: človek, ki namesto glasu povzdigne obrvi. In kaj je diplomatski žargon: če diplomat reče »Da«, to pomeni »Morda«. Če diplomat reče »Morda«, to pomeni »Ne«. Če pa diplomat reče »Ne«, potem ni diplomat. Če bi prevedli izjavo ameriškega veleposlanika v običajni jezik, bi to pomenilo: »G. Stanovnik je bil včasih normalen človek, danes je pa star bedak.«

O bedakih je marsikatera mastna zapisana že v modrostnih knjigah Stare zaveze. Glede na to, da starosti pripisujemo modrost pa na svetu ni bolj tragikomične pojave kot je star bedak.

Kar je po tem sledilo, je popisal Maver kot zadnje tri dni “Kronike”:

Osvežimo si spomin.Dan 14. decembra leta Gospodovega 2011 ob 19. (no, uradno ob 20.) uri je

bilo videti, kot da je Zoran Janković dobil sto odstotkov in Janez Janša nič odstotkov glasov. Uspeh Pozitivne Slovenije in njenih podpornikov je bil zares velikanski. Sapo je še bolj jemalo dejstvo, da so stranke vladajoče koalicije in njihovi derivati po tako “uspešnem” mandatu prejele kar 48 odstotkov glasov, kar je tudi v evropskem merilu edinstveno.

Janša je vsaj teden ali dva vrhu tega deloval povsem paralizirano. Po docela odvečni operaciji trenirka se je celo zdelo, da se je že sprijaznil z dolgimi leti kljubovalne opozicije. Nekaterim se nam ni zdela nemogoča niti njegova politična smrt.

Toda pijanost zmagovalcev je trajala dlje. In to je bila prva velika napaka. Razen tega ne gre prezreti neke statistične opombe pod črto, ki je zaradi osredotočenosti na zmagovalca in poraženca ni domala nihče omenjal. Cena Jankovičeve zmage je bila velikanska. Sesula je tri in zdesetkala četrto stranko. Prepričan sem, da je tudi ta podrobnost precej vplivala na manjše stranke. Obenem je napovedala, da bo sestavljanje vlade odločanje med prevlado načela ljudske fronte na eni in klasično parlamentarno vlado na drugi strani.

Dan 2Prvih štirinajst dni je nedvomno kazalo v smer ljudske fronte.

Verjetni mandatar se je vedel kot gospodar stotih odstotkov, zato se mu ni zdelo samoumevno le, da bodo vse stranke z izjemo neljubljene SDS zletele v njegovo naročje, pač pa je suvereno določal še njihove kadrovske rešitve.

Prvi korak k preobratu je naredil človek, ki je zaradi ljudskofrontnih rošad pravzaprav največ izgubil. Najprej so mu slednje predčasno sesule vlado, nato so mu zdesetkale stranko. Brez Pahorjeve trme in Janko­vićeve objestnosti 21. decembra 2011 tudi 28. januarja 2012 ne bi bilo. Janša svojega predhodnika in naslednika sicer ni ustrezno nagradil, se je pa takrat streznil. Jankovičev blok se (še) ni. Druga velika napaka.

Dan 3Potem ko je pet dni po prvi “črni sredi” prišel na televizijo šef ljudske

fronte in okrcal tako imenovane strankokrate, se je bes ljudskofrontnikov čisto preusmeril na Gregorja Viranta. Če ne prej, mu je moralo v tistem trenutku postati jasno, kaj ga čaka v vladi ljudske fronte, če bo njen del. Tretja velika napaka.

Dan 4Da 21. december ni deloval dovolj streznitveno, je 5. januarja 2012

pokazal predsednik republike in brez zadostnih jamstev dal Jankoviću mandat za sestavo vlade. Če bi se istega dne odločil za Marka Voljča, bi Jankovićev blok obdržal veliko večino niti v svojih rokah, predsednik pa bi bil videti kot nadstrankarski modrec. Ampak to mu 5. januarja kajpak sploh ni prišlo na misel. Za zagovornike koncepta ljudske fronte je bila se vedno edina sprejemljiva formula vse ali nič. Četrta velika napaka.

Dan 5Da so zmagovalci kljub spremenjenim okoliščinam še vedno v de­

liriju in da si v okviru ljudske fronte države niso pripravljeni z nikomer deliti, je le dva dni pozneje jasno pokazal njihov starosta med nekim romanjem na Gorenjskem. Pri tem se ni oziral dobesedno na nič in na nikogar. Peta velika, morda usodna napaka.

2012 – AM – MAREC 94

Pregovor pravi, da človek obrača, Bog pa obrne. No, v našem primeru je Kučan obračal, Bogu se pa ni bilo treba vmešavati, saj sta se našla dva, ki sta pljunila v lastno skledo, pa še v Kučanovo. Šampanjec so sicer popili, toda po slabih dveh mesecih imajo “političnega mačka”, proti kateremu tudi kisla juha in aspirini nič ne pomagajo. Saj niso padli v jamo, ki bi si jo sami izkopali, ampak so se veličastno potopili v svojo lastno greznico. In upajmo, da bodo tam tudi ostali za vse večne čase.

Seveda Janši in njegovi vladi ne bo lahko. Skušali se jim bodo maščevati na vse načine, od nagajanja v parlamentu do podpihovanja sindikatov in kar je še takih nizkotnih potez, v katerih so kučanovci mojstri. Vendar upam, da drži, kar je zapisal eden od komentatorjev: Janši bi bilo v trenutnem stanju veliko laže v opoziciji, kot pa na čelu vlade reševati Slovenijo iz brezna, kamor so jo s svojo pogoltnostjo spravili kučanovci. To kaže na določeno stopnjo idealizma in iskrenosti. Upajmo, da mu ne bo zmanjkalo ne enega, ne drugega.

Izvolitev Janeza Janše za predsednika prihodnje vlade ni zgodovinski dogodek, je pač za normalne ljudi normalna posledica nekih demokra­tičnih, legalnih in legitimnih dejanj in ravnanj. Na smetišče zgodovine pa bo odšla novica, da predsednik države Danilo Türk Janši ni čestital, ampak mu je poslal neko diplomatsko gostobesedenje, v katerem pa je vendarle povedal nekaj novega: da bo ravnal in deloval v skladu z ustavo.

Doslej mu je namreč večkrat spodrsnilo mimo nje in je nekajkrat kazalo, da bomo ostali ali brez ustave ali pa brez predsednika, čeprav je tisto prvo bilo malo bliže, tisto drugo pa bolj zaželeno.

Sicer pa je mandatarsko volilna sobota bila polna presenečenj. Množica dveh trenirkarjev je bila malo izgubljena pred parlamentom, ni pa jasno, kje so bile posebne policijske enote, ker je vsaj tista pro­testnica izgledala malo zgubljena in osamljena in bi lahko storila kaj nepredvidljivega. Recimo samozažig za Zokija. Murgelska koalicija je pa itak v nekem tajnem zaklonišču, ker bo zdaj menda vojna in se hočejo najboljši sinovi in kakšna hčerka komunizma rešiti pred vlado Janeza Janše. Ven pridejo šele, ko bo konec.

Po svoje je bilo presenečenje tudi to, da Jankovićevim pozitivcem ni uspelo. Dobro, Gašpar Gašpar je počenjal genialne neumnosti, njegovi parlamentarni nastopi pa bodo polnili medije tudi v prihodnje. Njegov nastop je namreč kombinacija med glasom mestne opravljivke in ar­gumenti vaškega posebneža. In to seveda mora roditi kakšen rezultat. Zato zanj pravijo, da še danes po kraških jamah išče 48. glas.

Posebno težo opoziciji dajeta Janja Klasinc in Tamara Vonta. Ta je v parlament verjetno prišla zaradi kulinaričnega znanja, saj je že ob svo­jem premiernem nastopu povedala orto resnico, da kisla juha ni torta. Je pa povedala, da je kulturnica, ki pa bo v parlamentu tudi nekulturna. Zato se je zgrozila nad podatkom, da nova vlada ne bo imela ministrstva za kulturo. Še sreča, da je ženska zdaj poslanka, ker od kulture ne bi mogla več živeti. Recimo kot doslej: pisanje romanov v visokih nakladah,

pesniške  zbirke, drame itn. Vse to – si predstavljam – je kulturniško počenjala v firmi imenovani Tamara Vonta s.p.

Poslanec s specifično težo helija je medicinski brat Jani Möderndor­fer. Pravijo, da je v resnici zaradi njega padla koalicijska kombinacija med Jankovićem in Virantom, ker se je vrhunski ekonomist in univerzitetni profesor doktor Janez Šušteršič moral koalicijsko usklajevati z njim. In Möderndorfer ni razumel, kaj pomeni razmerje med ponudbo in povpraševanjem – tudi v politiki.

Ima pa Möderndorfer eno prednost, ki naj jo – bogu bodi potože­no – v dobro demokracije v parlamentu pogosto uporablja – odlično namreč obvlada znakovni jezik gluhih in upam, da bodo v prihodnje njegovi retorični biseri v tem jeziku. Bo manj boleče za vse.

Škoda pa, da poslanka in mediatorka Maša Kociper ni postala predsednica parlamenta! Zaradi Viranta bo zdaj dolgčas, gospa je pa tako predirljivo napadalna, da bi državni zbor mimogrede spremenila v bojno polje, v naslednji fazi pa bi ga  suspendirala z demokracijo vred. Seveda sta med pozitivci posebej težki tudi Melita Župevec in lipa ovenela je Barbara Žgajner Tavš.

Za Župevčevo je nedostojno in škoda, ker fura isti imidž kot takrat, ko je bila še pri Pahorju in tako ni natančno jasno, kje je v resnici. Poleg tega pa si Janković menda ja zasluži kaj boljšega, če že premier ne bo. Žgajner Tavševa pa bo po novem imela dolge psihadelične nastope, kar je delala tudi ob razpravi o mandatarju. To zna parlamentarno koalicijo precej uspa­vati, kar pa ni dobro. Zdaj, ko so zmagali, morajo biti budni. Torej pozor!

Koalicijski poslanci morajo tudi vedeti, da so v primerjavi s pozitivci amaterji! Jankovićevi vsi po vrsti svoje nagovore in razprave berejo s plonk ceglcov, da ne bi mimo urezali, pa tudi zato, da bi govorili v urad­nem jeziku države, v kateri so poslanci. Zoran Janković ima prav: čisto nič ne more več prepustiti Gašper Gašparju, ali pa kakšnemu drugemu naključju, ker na koncu še poslanec ne bo.

Dober povzetek vsega je v Reporterju napravil Vinko Vasle pod naslovom “Jankovićev poraz s težo”.

nočna mora. Vsekakor zadosten razlog za ročno zavoro 11. januarja 2012 in šesta velika velika napaka.

Dan 7Predsednik republike je poskušal 16. in 17. januarja v zadnjem

hipu pogasiti požar. S svojo ponudbo je sicer zamudil le dobrih deset dni, toda glede na nova dejstva je bila bistveno premalo velikodušna. Če bi predlagal koga bližjega desni sredini, recimo Franceta Arharja, bi bloku relativnega zmagovalca ostalo vsaj nekaj, nemara precej. A če si vseskozi govoriš, da te je volilo sto odstotkov Slovencev, te “nekaj” seveda

v nobenem trenutku ne zanima. Sedma velika napaka.Dan 828. januar 2012 po sedmih velikih napakah ne more veljati za

presenečenje. Že brez ene med njimi ga po vsej verjetnosti takšnega, kot se je zgodil, ne bi bilo. Da bi se Janša presenečenjem izognil, bo moral (še naprej) kazati več pravega razumevanja volilnega izida v vseh njegovih razsežnostih, kot je to uspelo zagovornikom načela ljudske fronte. Predvsem ne bo smel na nobeni točki pomisliti, da ima za sabo podporo stotih odstotkov.

2012 – AM – MAREC 95

Janko Mlakar (1874–1953)

SPOMINI

➧

Semenišče se mi je zdelo kakor država zase. Lego ima precej nesrečno. Tisti, ki prebivajo na severu, ne vidijo nikdar sonca. Z drugega nadstropja je sicer zelo lep razgled na gore, toda ob mojem času se je razen mene komaj kdo zanimal zanje. Pa tudi južni prebivalci niso dosti na boljšem. Da se preveč ne gre jejo na soncu, skrbita stolno župnišče in cerkev v lepi slogi z Gradom. Največ razgleda, svetlobe in toplote ima zahodna stran države, ki je bila pa takrat, ko sem jaz postal njen državljan, še neobljudena. Dandanes je tudi na vzhodu odprt pogled zlasti na pestro množico stojnic, prodajalk in ku-povalk, dočim je stala v prejšnjem stoletju tu stara gimnazija, ki je bila od semenišča ločena samo po ozki ulici. Ta prehod je bil spomladi nevaren zaradi plazov. Tisto leto, ko je potres razdejal Ljubljano, je priletel s strehe gimnazi-je plaz in zasul nekaj bogoslovcev, ki so se pravkar vračali s sprehoda. Cilindri so bili takoj kakor cunje. Ker se niso mogli sami rešiti, so jih morali odkopati. Drugi, ki smo plazu srečno ušli, smo se jim smejali. Bilo je namreč silno zabavno gledati, kako so se zaman tru dili, da bi izvlekli noge iz zatolčenega snega.

V prvem nadstropju sta dve dolgi ulici. Južna je po-tlakana s kamenitimi ploščami, ki se pred dežjem pote. Zato smo jo imenovali “Solzno dolino”. Severna pa je dobila ime “Beraška ulica”, in sicer po državljanju Beraču, ki je v nji stanoval. Pisal se je pravzaprav Trd. Ker je imel vse za berače in vsako stvar za beračijo, se ga je prijel priimek “Berač”. Hodnik nad Beraško ulico se je ime-noval “Gosposka ulica”. V nji so stanovali večinoma četrtoletniki.

Če imajo hodniki še dandanes ta imena, ne vem. Najbrž ne. Saj so tudi nekatere ljubljanske ulice in ceste izgubile svoja stara častitljiva imena, pa bi jih semeniške ne.

Sobe smo imenovali večinoma po številkah. Edina izjema sta bili “Sibirija” in “Kamčatka”. Ti dve stano-vanji sta bili na slabem glasu zaradi velikega mraza. Sibirija je prišla še v drugem oziru na slabo ime. Od štirih prebivalcev, ki so se vsako leto v nji naselili, jih je vedno nekaj šlo iz “države”. Tako je bil na primer moj brat edini “Sibirijan”, ki je ostal zvest in zapustil semenišče kot duhovnik.

Ko sem bil v tretjem letniku, so tudi v pritličju na redili nekaj sob. Ravnatelj jih je dal zavarovati

proti vlomu z močnimi mrežami. Mi seveda smo ga sumničili, da je hotel podložnikom zabraniti večerne sprehode skozi okna. Tem zamreženim sobam smo dali ime “Menažerija”.

Vlada naše “države” je imela absolutno obliko. Najvišjega gospoda sem spoznal takoj prvi dan svo-jega bivanja v semenišču. Ukazoval je brezobzirno in ukazuje še danes tako. Ima kaj močan glas, ki pa ne doni vedno enako. Najneprijetneje se je oglasil zju-

traj, ko nas je klical k “vstajenju”. Najrajši smo ga ubogali, kadar nas je pozval v obednico. Samo to se mi zdi čudno, da mu je vojska prizanesla, ko je vendar toliko njegovih bratov pobrala. Visi še vedno, kakor je visel skozi desetletja, vrh vzhodnih stopnic.

Prvi za njim je bil ravnatelj prelat dr. Kula-vic, po domače “Ata”. Bil je jako učen gospod in

je imel zelo rdeč nos. Kje ga je iztaknil, ne vem. Pri pijači gotovo ne, ker ga je bila sama

treznost. Kadar je bil slabe volje, je nosil očala. Ob takih prilikah smo se ga

ogibali. Sicer je bil za dobre dovtipe vedno dovzeten. Večkrat je koga

ošteval, pa bi se bil najrajši sme-jal. Rad je kaj popravljal, poseb-no še, če je bilo poprav ljanje združeno z velikim ropotom. Nekoč je prišel v mojo sobo in

je zapazil v tleh žebelj, ki je “ven gledal”. Takoj je šel po kladivo in ga temeljito zabil. Nato je še po drugih sobah pregledal tla

in zabil vse radovedne žeblje. Ob drugi priliki so moja vrata nekoliko zacvilila. Kmalu je prinesel posodico z oljem in kurje pero. Najprej je namazal moja vrata, potem sva pa šla po hiši in namazala vse, kar je cvililo. Jaz sem nosil olje, on je pa mazal. Ker je bil takrat “studium” (učna ura), sem mu rad “asisti-ral”. Sprva sem se nekoliko čudil, ker prelati nimajo navade, da bi s kladivom ali s kurjim peresom v roki po semeniščih hodili, potem pa ne več, celo takrat ne, ko je na praznik Brezmadežne po maši z biretom na glavi in v koretlju metal iz peči zaboje za smeti na hodnik. Peči so se namreč zunaj kurile in so imele nekak predprostor. Tja so hlapci shranjevali smeti. Prav tisto noč se je pa v nekem zaboju vnel papir in to ga je tako ujezilo, da je vse smeti na hodnik zmetal.

Podravnatelj ali “Vice”, kakor smo mu navadno rekli, je bil Bohinjec, zelo resen in nekoliko bole-hen gospod. Užival je pri nas veliko spoštovanje, da, še večje kakor ravnatelj. Imel je pa tudi precejšnjo oblast. Dovoljeval je izhode ob četrtkih in nedeljah dopoldne ter skrbel za naše telesne potrebe.

BOGOSLOVECNAJVIŠJI GOSPOD

Kulavic

2012 – AM – MAREC 96

Bogoslovcisosesplošnoradiposluževalipraviceizhoda.Moralastaitivednodvaskupajinsamozaeno uro. Kdor ni imel tehtnega vzroka, si ga je papoiskal,včasihkarizmislil.Todanovincinismobili“Vicetu”kos.Videlnamjevobisti.

»Danesbudemšelven,«pravinekegačetrtkaobdesetihtovarišJanovsky.»Toda,kajnajbudemrekelVicetu.Aha,ževem.Rekelmubudem,dasemdaluropopravitiindabudemšelponjo.«

KerjebilČeh,jegovorilboljslaboslovensko,topavnajčistejšielščini.

Kmalupridenazajinodložiplašč.»Takomejepogledal,dasemunisemmogelzla-

gati.Obrnilsemseinšel,«sejeopravičevalfant.Ko smo imeli neki teden že četrtič klobase, je

pripomnilDrab,kijebiltudiČeh,precejnaglas:»Tonibilprašič,tojebilkonj,kojeimeltolikoklobas!«

Kerjebiloslučajnotakratvobednicinekajtrenut-kovboljtiho,sejeDrabova,tudivnačistejšielščiniizgovorjenaugotovitevgledemnožineklobas,slišalapo vsej obednici. Seveda smo se glasno zasmejali.Bohinjecsejepaozrltja,odkoderjeprišelglas,inpotemnisonikdarvečprišleklobasenamizo,doklerjebilonekonom.

OVicetovemdelovanjuvblagornotranjihrazmerbogoslovcevmijegospodTomažpovedaltolemičnodogodbico:

NadVicetomstasvojednistanovaladvatretjelet-nika,ŠešeljinKržin.ObastabilaJanezainstaimelaistidangod.Vtretjemletnikustagahotelaposebnoslovesnoobhajati.Zatostanaročiladijaku,kijimajesnažilčevlje,najkupinekajpijačeintejprimernokoličinoprigrizka,zloživsetovkošaricoinprinesepodesetiuripredsemenišče.

Po večerni molitvi se zbere nad Vicetovo sobomajhnadružbicanaveselogodovanje.Naenkratseoglasipredsemeniščemrahelžvižg.Kržinspustihi-troskozioknovrvicointakojnatosezačnenaročenainželjnopričakovanakošaricadvigatipozračnipotisvojemučlovekoljubnemunamenunaproti.Medpot-jopotrkanaoknogospodaBohinjcainnjenausodajebilazapečatena.Nikdarniprišladosvojegacilja.

Vice se je prijaznemu trkanju prav rad odzval.Hitroodpreokno,prereževrvico inspravikošari-co,čepravjevtemprimeruposegelvravnateljevepravice.CenzurojeimelnamrečAta.Natopahitivdrugonadstropje.

Tujebilovsemirno.Zbranidružbijebilazadevatakojjasnainsejeurnorazkropilaposobah.Komajstabilagodovnjakavpostelji,sevedaobutainoble-čena,jegospodBohinjecpotrkalinvstopil.

Odgovorilomujeglasnosmrčanje.VicestopikposteljiinzbudiŠešlja,kijev“spanju”stokal.

»Kdoje?«»Vicedirektor.Zakajpatakostokate?«»Ah,imelsemstrašnesanje.«»Kakšnepa?«»Sanjalo se mi je, da sem bil v nebesih. Ko se

ozremskozioknodolvvice,zagledimmeddrugimitudidušosvojerajnestarematere.Zasmililasemijevsrce.Spustimtorejvrvicodol,dabijopotegnilvnebesa.Dušasezobemarokamaobesinavrvico,

jazjopazačnemvlečiksebi.Bilaježenekakonapolpota,kopriletiodnekodvrag,prereževrvicoinjoodvedesseboj.Kargrozamejeobšla,kosemvidel,dajemojaubogastaramatiprišlaizvicnamestovnebesavpekel.Pa,gospodvicedirektor,sajjetodog-matičnonemogoče,dabiseduša,kijebilavvicah,pogubila. Vrag bo moral gotovo dušo moje ubogestarematerenazajprinesti.«

GospodVicesepanihotelspuščativdogmatičnarazmotrivanja in je brez odgovora odšel. Šešelj ječakal nekaj dni, kdaj prinese “vrag” dušo njegove“ubogestarematere”nazaj,pajeninikdarvečvidel.Kerjebilapohišnemreduvsakazasebnaaprovizaci-jastrogoprepovedana,ješla“duša”najbržvkuhinjo.

Kljubprepovedisovendarvčasihvtihotapilikakš-nopijačovsemenišče.Nataketihotapcejeposebnoprežal gospod dr. Kulavic. Ko še ni bilo vodovodain so hlapci prinašali po sobah potrebno vodo, jevedno strogo pazil, da se ni v kakšnem vrču vodaspremenilavvino.

Kojenekegavečeraneselnjegov“telesnihlapec”Jožedvavrča,gapočakaAtavrhstopnic.

»Pokaži,kajneseš!«Jožemupomolipodnosvrčzvinom.»Netega,onegamidajsem!«V tem je bila pa res voda. Jože je bil pač dober

psiholog,čepravnivedel,kajjepsihologija.Omojemčasusmožetolikonapredovali,dasmo

imelivodovod,elektrikesiceršene,pačpacenzuro.VsapoštaješlaskoziAtoveroke.PismaizLjubljaneso se mu zdela vedno sumljiva. Pošiljke, ki so poaprovizacijidišale,jepakarnazajposlal,odkodersoprišle.Takobibilgotovodosegelsvojnamen,akobi ne bil Jože imel čutečega srca in rok, ki se nisobranileokroglega.

TretjeletnikŠolarjedanpredsvojimgodomzve-del, da mu je bratranec poslal zabojček jestvin inpijače.Atasammujenaznaniltoveselonovico,obe-nempapristavil,dapojdezabojčeksprvopoštotja,odkoderjeprišel.Šeljeres,todazmalcedrugačnovsebino,kakorjeAtamislil.Zaenostranneprijetna,zadrugopakoristnaspremembasejeizvršilatakojpopoldne, medtem ko je gospod prelat pomagalv stolnici kanonikom večernice moliti. UsmiljeniJože jeŠolarjuprepustilzabojček,sevedasamoza“trenutek”.Intakratekčasjezadostoval,dajenašelbratranecvKropivzabojčku,ki jeprišel“retour”,praznesteklenice,stareskorje,razneolupkeindrugošaro,splohvse,karjeŠolarjuvnagliciprišlopodroke.

Na splošno je pa imela naša “vlada” prav, da jezasebnoaprovizacijopobijala.Hranajebilavhišido-brainobilna,dašenekolikopretečna.Radbivedel,kdoizmedduhovnikovimadanesvsakdanprikosilupoleggovedinešedrugomesnojedinmaseljcvina,kakorsmoimelimivsemenišču.Posebnočudnojebilopato,dasozoperhranonavadnozabavljalitisti,kisovdijaškihletihboljalimanjstradali(maseljc je stara mera, približno 3,5 dl = 12 fluid oz; op. ur.).

Zazajtrksmoimelisuhkruh.Česenemotim,sembilževtretjemletniku,kosovpeljalikavo,oziromamleko.Hudobipatudinebilo,akobibiliostaliprimrzlemzajtrku.Duhovnikmorabitivečkrat“službe-

no”teščskorajdokosila.Zatobibiloprav,daseževsemeniščunavadishajatidopoldnebrezgorkejedi.KosembilkatehetnašolipriSv.Jakobu,smoimelidvakratnatedenšolskoslužbobožjo;opolosmihsv.mašo,natopašolo.Takratsembilvselejšeopoldnetešč.Kakomijepapotemtudikosilodišalo!Splohpaprevečinpredobrojestinizdravo.Velikolažedobibolezenvželodcu,kdorjédelikatese,kakoroni,kimlatižganceinzelje.

Toda,zašelsemvgastronomijo.Vrnimoserajšiknašim“vicetom”!

Kosembilvdrugemletniku,jegospodBohinjecumrl.Nanjegovomestojeprišelljubeznivgospodmajhnepostave,cvetočegalicainzlategasrca.PisalsejeMrčun,reklismomupapokrstnemimenuRo-kec.Vednosejedržalnasmeh.Njegovapravicaindolžnostjebilatudi,dajevčasihpogledalposobah,kajdelamovčasuštudija.Pajemalokdajinspiciral.Samočejebilvkakšnisobiprevelikvrišč,jeboječepotrkal,odprlvratainopomnil:»Gospodje,prosimbolj po tihem, da ne bo gospod prelat (Kulavic)slišal!«Resnohudjebilsamoenkrat,pašetakratganismorazjezilimi,ampakAta.

Vsladkizavestisvojihpravicjedalvečjemuštevilubogoslovcevdovoljenjezaizhod.KojeAtasrečaltočetonastopnicah,jevsenazajzapodil.TakratjebilRokecresrazžaljeninjezen.MojtovarišLenart,kijeradljudioponašalinseiznjihnorčeval,jepoznejepripovedoval,kakosejedobrigospodjezil.

»Tako je razsajal v sobi, da se je ven slišalo: Tri-stozelenih,pašenekajrumenihpovrhu,jazmužepokažem,kdojevicedirektor,onalijaz.Hindukuš,Himalaja, naj le še enkrat poskusi kakšnega nazajzapoditi,česemmujazdaldovoljenje,potemnajsepalepripravi!Kar…kar…suspendiralgabom!. . .«

Bil je pa res nekoliko nejevoljen. Zato ni dalnaslednjo nedeljo nikomur dovoljenja za izhod,marvečjevsakegaprosilcaposlalkprelatu.

Rokcasonjegovisorodnikipridnoskubili.KojenekajletpoznejeležalvLeoniščunasmrtbolan,siješezadnjidanizposodilodusmiljenke,kimujestregla,stogoldinarjev,dajihjedalnekemusorodniku.Umrljekotkatehetobjokovanodsvojihučencevinučenk.

Haveanimapia!(Počivaj v miru, blaga duša!)Zanašedušnepotrebe jeskrbelspiritualErker.

BiljeporoduKočevar,pajeslovenskozelodobro

govoril.Poučevaljetudivčetrtemletnikuobredo-slovjeinobrede.Namejezeloblagodejnovplival,jaz,nehvaležnež,semsepanjegovemuvplivuceloupiral.

Obnedeljahjeimelpopoldneobtrehvdomačikapeligovoralitakoimenovanokonferenco.Zakajsejetapridigatakoimenovala,nevem.Mordazato,kerjevčasihvseskupajznesel,karjemedtednomvidelnerednega.Govoriljepatakolepoinmilo,dasem navadno že pri tretjem stavku dremal. Branilsemsepa,karsemselemogel,danisempopolnomazaspal.Imelsemnamrečtakratšenavado,dasemradvspanju“katerorekel”.Takosembilvvelikinevar-nosti,danebispiritualuvbesedosegel.

Mojaslabostgledespanjamedkonferencosemije zdela nekaj nenavadnega, ker nisem šel nikdarpokosiluspatinšedanesnehodim.Nekaterimojitovarišisoseradičezdantakolemalcepoložilinaposteljo.Ravnateljjebilzelohud,čejekogapritemopraviluzasačil,injeimelprav.Danjezadelo,nočpa za spanje. Kdor brez važnega vzroka drugačeravna,delaprotibožjimnaredbamali,čehočete,seodtujujenaravi.

Ker sem pravkar pri naravi, naj omenim, da jetudi klobuk nekaj protinaravnega. Saj nam je Bogdallase,davarujejoglavo.Znanoje,dajesvojednibilovelikoduhovnikovplešastih,intopravmladih.Tojeprišloodtod,kersobilivednopokriti.Zunajsonosiliklobuk,domainvcerkvipabiret.Šeponočisonekateriimelinoterdoušespotegnjenečepice.Odkritisobilisamomedmašoinkadarsošliobhajat.Tojebilozeloškodljivo.Medpotjodobolnikajihjevčasihpravpoštenoprepihalo.Kerpanisobililasjevajenisvežegazraka,soseprehladiliinodpadli.Zatohodimjazpogorahsplohbrezklobuka,vLjubljanigapanosimvečkratvrokah,karpanibreznevarnosti.

Nekegadnevmesecu junijusemimelodpetihzjutrajdošestihzvečersamotolikoprostegačasa,dasemvnaglicipokosil.KogremnekolikoutrujensklobukomvrokipoSv.Petracesti,mipridenasprotimož,kijessvojohojonaznanjal,daponedeljkuje.Dabinedobilkakega“blagoslova”,semsegavvelikempolkroguognil.Pagajezamenojposlal.Zakričalje,dasosevsiozrli:

»Prokletifar!Gotovosepotišodpostopanja,dahodišgologlav!«

Toda,kamsemzašel!

Kot poroča Siol.net, je med najbolj pijanskimidržavaminasvetutudiSlovenija

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije(WHO)jepokazalo,danajvečalkoholanaletopo-pijejovMoldaviji(18,2litranaprebivalca).Slovencises15,2litrauvrščamonaneslavnodevetomesto.

Zaradi alkohola na leto po svetu umre več kot2,5milijonaljudi,karpredstavljaštiriodstotkevsehsmrtinasvetu.Zaposledicamičezmernegauživanja

alkoholatakonasvetuletnoumrevečljudikotza-radiHIV-a,aidsa,nasiljaalituberkuloze,jezapisanovporočiluWHOzaleto2011.

V poročilu WHO je bilo zajetih 193 držav posvetu,pritempasoraziskovalciupoštevaliporabopiva,vinainžganihpijač.Napodlagitegajenastalalestvicaporabečistegaalkoholavenemletunaose-bo.ZaMoldavijo,kijeosvojilaničkajlaskavinaslovnajbolj pijane države na svetu, se je znašla Češka

SLOVENIJA – PIJANSKA DRŽAVA

➧

ZA SVETE MAŠE: $80:A.Berkopec;$60:M.Martincic;$40:F.Plut;$30:M.Grdadolnik,P.S.,M.Holjevac;$20:J.Antloga,A.Malensek,M.Wylie,J.Kastelic,M.Michals;CAD18:A.Okorn;$10:M.Dolyn-ka,M.Lunder,A.Lunder,I.Matic,M.Stanonik.

ZA CERKEV: $20: M. Simcic, M. Grdadolnik, J. Kastelic; $10: A.Berkopec,I.Matic,M.Stanonik,M.Michals.

ZA SAMOSTAN: $20:A.Berkopec.

ZA LUČKE: $5:A.Berkopec;$4.50:M.Grdadolnik;$3:J.Kastelic,

M.Michals;$1,50:J.Wylie.

ZA MISIJONE: $100:M.Michals;$20:M.Grdadolnik,A.Berkopec.

DAR LISTU AM: $70:A.Branc;$50:M.Grdadolnik;$27:J.Kastelic;$20:P.Mavec;EUR17:I.Mlakar;$10:V.Pregelj,I.Matic;$5:S.Hu-dovernik,A.Berkopec,A.Malensek.

BOG POVRNINAŠIM DOBROTNIKOM!

DAROVI

KRIŽEV POT bo v postnem času spetjeminblagoslovomzNajsvetejšimvsakonedeljoob1:30popoldne.

CVETNA NEDELJA, 1. APRILA: blagoslovzelenjapredkulturnimcentrominprocesijaterslovesnobra-njepasijonaprisv.mašiob11:00.

V MAJU bodo ŠMARNICE vsako nedeljo ob1:30popoldne:šmarničnopremišljevanje,petelitanijeMa-terebožjeinblagoslovzNajsvetejšim.Namaterinski dan,13. majabodošmarniceob3:00popoldne.

NEDELJA, 10. JUNIJA – TELOVO:procesijazblagoslovomzNajsvetejšimprištiriholtarjihboob10:30dopoldneprilurškivotlini.Sledisv.mašaob11:00.

NEDELJA, 17. JUNIJA – Romanje društva Prekmurje inočetovski dan.Sv.mašaob11:00,petelitanijeMatereBožjetakojpomašiprilurškivotlini.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 24. JUNIJA – Slovenski športni klub izLemontaorganiziratekmovanjesSlovenciizKanadevsobotoinnedeljo.Vnedeljoob11:00dopoldnebosv.mašaprivotlini,sledipikniknahribu.Slovensko-ameriški danobpraznikihneodvisnostiSlovenijeinZdruženihdržavAmerike.

NEDELJA, 15. JULIJA –Romanječlanic Slovenske Ženske Zveze.Romarskasv.mašaboob11:00do-poldne,posv.mašipetelitanijeMatereBožje.Sledipikniknahribu.

NEDELJA, 22. JULIJA – Romanje društva Sv. Ane KSKJ #170.Romarskasv.mašaboob11:00dopoldne.Posv.mašipetelitanijeMatereBožjezblagoslovom.Natopikniknahribu.

NEDELJA, 12. AVGUSTA – Romanje članov in članic Slovenskega katoliškega-kulturnega centra v Lemontussv.mašoob11:00dopoldne.Pomašiinpetihlitanijahbopikniknahribu.

NEDELJA, 26. AVGUSTA – samostanski Medeni piknik: Romarskamašaboob11:00dopoldne,pomašipetelitanijeMatereBožje,obojeprilurškivotlini.Pikniškokosilobonahribu.Žrebanjedobit-kovboob4:00popoldne.

NEDELJA, 4. NOVEMBRA – Spomin vseh vernih rajnih.Ob2:30bosv.mašazavse,kipočivajonana-šempokopališču,zarajnesobrate,sorodnikeindobrotnike.

Skozi ves mesec november opravljamo sv. maše za vse pokojne, ki nam jih priporočite,spominjamo se jih tudi v skupnih in zasebnih molitvah.

Morebitne spremembe bomo pravočasno objavili.

ROMANJA IN POBOŽNOSTI 2012

(16,5litranaosebo),sledijopaMadžarska(16,3li-tra),Rusija(15,7),Ukrajina(15,6),Estonija(15,57),Andora(15,48),Romunija(15,3),Slovenija(15,2),Belorusija(15,13)inHrvaška(15,11).Vzgornjempredelulestvicenajdemosicerzgoljevropskedrža-ve,šelena13.mestunajdemoJužnoKorejo(14,80litranaosebo).Porabaalkoholajesicervelikovečjavrazvitemdelusvetuinmanjšavdržavahzvečin-

skomuslimanskimprebivalstvom.Nasamemdnulestvice najdemo tako Jemen, Pakistan, Somalijo,MavretanijoinLibijo.

MilijonSlovencevjeprizadetihzaradialkohola.Slovenijapouživanjualkoholaspadavsamevropskivrh,uživanjenajboljrazširjenelegalnedrogejedeltradicije.Adejstvoje,daalkoholneuničileuživalca,temvečrazjedacelotnedružine.

➧