Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14 www.finance.si

Avtomatizacija in robotizacijaO

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14 www.finance.si

Roboti bodo pomagali ohraniti proizvodnjo v razvitem svetu

Dr. Aleš Ude pravi, da ima Slovenija dobro osnovo, na kateri lahko pove-čamo delež avtomatskih procesov v proizvodnji, s čimer bomo prepreči-li selitev industrijskih dejavnosti na druga območja. »Naša robotika se si-cer ne more primerjati z robotiko v najrazvitejših državah, kot sta Nem-čija in Japonska, kljub temu pa slo-venska podjetja v proizvodnji upora-bljajo veliko robotov. Pri nas ima svoj oddelek tudi japonska Yaskawa, ki je eden vodilnih proizvajalcev indu-strijskih robotov,« je dejal Ude in do-dal, da je stanje raziskav na področju robotike v Sloveniji na precej visoki ravni, čeprav ne moremo delati vse-ga, kar delajo v večjih državah.

" Vsi veliki imperiji so temeljili na poce-ni delovni sili, enako je tudi z globaliza-cijo, ki zadnjih 20 let nenehno išče po-ceni delavce. Kako bi v tem kontekstu opredelili robotizacijo?Zanimivo vprašanje. Vsak proizvaja­lec želi znižati stroške, pri čemer de­lovna sila ni nobena izjema. Proizvo­dnja v razvitem svetu, kamor štejem tu­di Slovenijo, postaja vse dražja, zato se seli na območja, kjer je ta strošek niž­ji. Na drugi strani vpeljujejo robote, ki te stroške znižajo. S tem, ko roboti op­ravljajo preprosta opravila, za katera ni­so potrebna posebna znanja, se lahko proizvodnja ohranja v razvitih državah. Najprej naredijo primerne analize, pro­učijo, kaj bodo roboti lahko proizvaja­li, koliko proizvodov bodo lahko izde­

lali in ceno izdelka. Na podlagi prera­čunov vodilni v podjetju odločijo, ali se jim takšna proizvodnja splača ali jo je bolje preseliti drugam. S stališča dr­žave je robotika smiselna, saj povečuje število panog, v katerih se še splača iz­vajati proizvodne procese.

" Vseeno pa se postavlja vprašanje, kam z ljudmi, ki opravljajo najprepro-stejša dela?To je klasično vprašanje, na katero odgo­vorim vedno enako. Družba se stalno spre­minja. Pred dva tisoč leti je večina delala na polju, zdaj jih tam dela le še nekaj od­stotkov. Pred 200 leti je večina ljudi delala v industriji, zdaj jih tam dela manj kot po­lovica. Gotovo bo čedalje manj enostavnih delovnih mest, zato bo treba poskrbeti za izobraževanje delavcev za zahtevnejša de­lovna mesta. V Sloveniji je to vidno v tek­stilni industriji. Tudi pri nas lahko podje­tje preživi le, če določene delovne procese ustrezno avtomatizira. Seveda pa bi mo­rali delodajalci in država uvesti ustrezne programe ali ukrepe, prek katerih bi ljudi prezaposlili ali jih kako drugače usmerili.

" Se odgovorni v izobraževanju tega zavedajo?Ne vidim težav v tem, da se ljudje ne bi izobraževali. Bolj se sprašujem, ali se učijo pravih stvari. Imamo veliko univerzitetno izobraženih diplomantov, prav tako magi­strov in doktorjev. Je pa vprašanje, ali lah­ko s svojim znanjem dobijo ustrezno zapo­slitev. To je vedno zelo dinamičen proces, stvari se hitro spreminjajo.

" Imamo dovolj dobrih inženirjev za razvoj robotskih sistemov?Različno. Včasih zelo težko dobimo pravi kader. V zadnjih letih imamo manj težav kot pred začetkom krize leta 2008.

" Ali pri vas razvijate aplikativne ali bazične raziskave?Oboje, pri čemer ne moremo govoriti o pov­sem bazičnih raziskavah, kot so raziskave v naravoslovnih znanostih. Naše bazične raziskave pomenijo razvoj algoritmov, ki so zelo zanimivi za razvoj naprednih robo­tov, pri tem pa še ne razmišljamo o njiho­vih aplikacijah pri razvoju konkretnih pro­duktov. Razen z bazičnimi raziskavami pa se pri nas ukvarjamo tudi z razvojem robot­skih rešitev, ki jih potrebujejo slovenska in tuja podjetja. V teh primerih razvijamo me­tode za učinkovito rabo robotov v konkret­nih proizvodnih procesih.

" Ste vključeni tudi v evropske pro-jekte?Da. Tudi tu gre za bazične in aplikativ­ne raziskave. Trenutno prek teh projek­tov razvijamo robotsko celico naslednje generacije. Po končanem razvoju želi­mo ustanoviti spin off podjetje, ki bi to rešitev tržilo.

" Za kakšno robotsko celico gre?Razvijamo postopke, prek katerih bi za postavitev montažne robotske celice po­rabili manj časa in s tem znižali stroške. To bi bilo najbolj dobrodošlo predvsem za manjša podjetja, čeprav si teh rešitev želi­jo tudi veliki.

" Ena izmed smernic razvoja robotov je, da bi lahko delali skupaj z ljudmi. Roboti so še vedno zelo okorni in s tem nevarni.Da, to je res, kar nekaj teh raziskav dela­mo tudi pri nas. Robot praviloma dela v posebnih kletkah oziroma ograjenih pro­storih, delavec pa ne more do njega, ker ga robot ne zazna in se lahko hitro zgodi nesreča. Če pa so roboti bolj mehki, da se tako izrazim, lahko zaznajo dogajanje okoli sebe. Lahko se ustrezno odzivajo na trke s človekom in ga ne poškodujejo. To je pomembno tudi pri opravljanju del, pri katerih človek in robot sodelujeta. Če na primer dva človeka neseta težko ška­tlo, pri tem s svojimi gibi stalno vplivata drug na drugega in se tudi ustrezno od­zivata na gibanje sodelavca. Takšno ko­operativno izvedbo nalog želimo prenes­ti tudi na robote, ki danes česa takšnega niso sposobni.

" Je to stvar senzorike, algoritmov ali še česa?To je stvar obojega. Strojna oprema mora biti povezana s programsko, vse skupaj pa mora delovati usklajeno. Klasični proizvo­dni roboti tega niso sposobni, vendar ne­kateri proizvajalci, kot je Kuka, razvijajo ta­ko imenovane podajne robote in iščejo trg za te aplikacije.

" Kakšne procese lahko opravljajo ti roboti?Precej več kot klasični industrijski robo­ti. Ne le najbolj preprosta opravila, am­pak tudi na primer montažo posameznih sklopov izdelkov, ki jih ne moremo izva­jati brez senzorjev sile. Vzemimo, da mo­ra robot v luknjo vstaviti čep in da so pri tem tolerance zelo majhne. Pri klasičnih robotih mora biti vse nastavljeno ali spro­gramirano do milimetra ali še natančne­je. Če pa je robot podajen, ga odprtina, kamor mora vstaviti čep, sama vodi. V teh primerih ni potrebe, da bi bile robot­ske celice podajnih robotov projektira­ne tako natančno kot pri klasičnih robo­

tih, kar zelo poenostavi pripravo robota za njegovo delo, hkrati pa s tem poveča­mo učinkovitost.

" Koliko pa je teh podajnih robotov?Ne morem dati natančne številke, vendar se ne bom veliko zmotil, če bom rekel, da jih je med vsemi industrijskimi roboti še ved­no zanemarljivo malo. Smo pa pred začet­kom širše uporabe. S tem razvojem se ne ukvarjamo samo inštituti, temveč tudi že proizvajalci industrijskih robotov.

" V svetu se veliko pojavlja izraz indu-strija 4.0. Kako bi ga vi opredelili?Povečana avtomatizacija in digitalizacija proizvodnje sta le del celotnega poslovne­ga procesa v podjetju. Podjetja si prizade­vajo za racionalizacijo in optimizacijo, že­lijo se hitro odzivati na razmere na trgu. Za vse to potrebujejo učinkovito načrtova­nje, odločitve bodo sprejemala na podlagi različnih simulacij. Gre za veliko procesov, ki so potrebni za razvoj pametnih tovarn.

" Se pravi, da gre za povezovanje in in-formatizacijo vseh proizvodnih proce-sov. Od zaznavanja potreb na trgu, ra-zvoja, proizvodnje, financ, kadrovanja, marketinga in prodaje?Tudi sam si to tako predstavljam.

" Kakšno mesto bo v tem zasedala robo-tika?Robotika je del pametnih tovarn. Roboti­ki se ukvarjamo z gibanjem robotov, sen­zoriko in integracijo v celotne procese. Po novem bo delo robotikov dobilo drugačno vlogo, verjetno bomo precej bolj vključeni že v razvoj izdelkov, tako da bo njihovo pro­izvodnjo laže avtomatizirati.

" V katerih primerih vas najemajo za ra-zvoj in kje robotske procese obvladuje-jo podjetja sama?Danes je robotika najbolj razvita v avto­mobilski industriji. Obsegi proizvodnje so veliki, serije malone neskončne, robotske celice podjetjem tam prinesejo ogromno

dodano vrednost. Zato avtomobilska in­dustrija te procese v glavnem razvija sa­ma in institucij, kot je naša, praviloma ne najemajo. Največ sodelujemo s podjetji, ki morajo rešiti neki nov, specifičen pro­blem. S stališča znanosti pogosto ne gre za zapletene rešitve. Na drugi strani pod­jetjem razvijamo nove sposobnosti robot­skih sistemov. Najemajo pa nas tudi proi­zvajalci industrijskih robotov, kjer rešuje­mo bolj zapletene probleme. V prvih pri­merih opravljamo podobno vlogo kot sis­temski integratorji, v zadnjem primeru pa gre že za bolj zahtevno znanstvenorazi­skovalno delo.

" Vsako proizvodno podjetje, govorim za Slovenijo, ima svoje inženirje, razvoj-nike in vzdrževalce. Koliko so sposobni načrtovati, izdelati in vzdrževati robot-ske sisteme?Podjetjem se večinoma niti ne splača, da bi sama razvila oziroma sprogramirala robota. Kupijo ga na trgu in najamejo sis­temskega integratorja, ki ga usposobi za opravljanje potrebnih operacij in vgradi na izbrano mesto. Danes roboti ali celot­ne linije še niso namenjene temu, da se stalno prilagajajo. Ko je enkrat linija pos­tavljena, tam tečejo predvidene proizvo­dne operacije. Podjetja sistem le nadzo­rujejo, ga redno vzdržujejo in odpravlja­jo napake.

" Sodelujete s sistemskimi integratorji?V zadnjem času nismo imeli takšnih so­delovanj. Oni imajo svoje lastne strokov­njake, ki pogosto znajo sami razviti ustre­zne rešitve.

INTERVJU: Pogovarjali smo se z dr. Alešem Udetom, vodjo odseka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko pri Institutu Jožefa Stefana

Gotovo bo čedalje manj enostavnih delovnih mest, zato bo treba poskrbeti za izobraževanje delavcev za zahtevnejša delovna mesta. Tudi v Sloveniji lahko podjetje preživi le, če določene delovne procese ustrezno avtomatizira.

Urednik priloge:Vasilij Krivec, FinBizMediaE-pošta: vkrivec@fbm.si

Trženje:Grega GmajnarTel.: (01) 30 91 539E-pošta: grega.gmajnar@finance.si

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtomatizacija in robotizacija je oglasna priloga časnika Finance

27-29. januar 2016w w w . i c m . s i

Oddaljen dostop se poča-si uveljavlja tudi v industriji. S takšnim pristopom podje-tja izboljšajo odzivnost in za-dovoljstvo strank ter hkrati znižujejo stroške, saj ni treba za vsak poseg v programsko opremo oditi na lokacijo, kjer je strojna oprema.

Ker v industriji največkrat to opremo potrebujejo osebe, ki ni­majo veliko znanja iz informacij­skih tehnologij, se pojavijo vpra­šanja, katere specifikacije so po­membne za dobro rešitev. Ena najpomembnejših točk je var­nost, saj uporabnik napravo po­veže na internet in je tako ves čas dostopna za poskuse vdora.

Povezavo je najbolje prekinitiZanesljivejše rešitve uporablja­jo enkriptirano komunikacijo

med napravo na lokaciji in obla­kom, vendar danes tudi to več ne zagotavlja popolne varnos­ti. Za najboljšo možno varnost je najbolje do naprave na lokaci­ji internetno povezavo prekiniti in jo povezati le takrat, ko je pot­rebno. Boljši izdelki imajo vgraje­ne digitalne vhode, prek katerih lahko internetno povezavo pre­kinemo povsem preprosto, s či­mer se izognemo mehanski pre­kinitvi. Ponudnik teh rešitev pri­dobi zaupanje uporabnikov, saj lahko prek sistema enostavno nadzoruje, kdaj je naprava pri­ključena na internet.

Varna povezava z oblakomNa varnost je treba misliti tu­di pri povezavi med uporabni­kom in oblakom. Večina rešitev na trgu za takšen dostop upo­rablja zgolj tekstovno identifika­cijo. V tem primeru gre za upo­

rabniško ime in geslo, vendar je varnost takšne rešitve vpra­šljiva. Najboljše rešitve na trgu uporabljajo dvojno identifikaci­jo, ki zajema certifikat in geslo. Gre za enako rešitev, kot jih za uporabnike uporabljajo banke. S takšno rešitvijo se lahko po­hvali Secomea, za katero so tu­di dobili varnostni certifikat in certifikat Industrija 4.0.

Naslednje poglavje je enostavnostTake izdelke večinoma uporab­ljajo programerji, ki nimajo ve­liko izkušenj z informacijskimi tehnologijami. Dobre rešitve za­to ne vzamejo veliko časa za po­stavitev okolja, povsem prepro­sta je tudi uporaba. Tudi tu se je Secomea dobro izkazala, pri če­mer se zavedajo, da so uporab­niki navajeni na različna infor­macijska okolja.

Industrijski robot Fanuc CR-35iA odpira vrata v in-dustrijska okolja, kjer av-tomatizacije doslej ni bilo mogoče izvesti.

Omogoča namreč, da si de­lovno mesto delita človek in robot, brez varnostne ogra­je ali drugih varnostnih ele­mentov. Nosilnost 35 kilogra­mov in velik doseg omogoča­ta dvigovanje in natančno po­zicioniranje težjih bremen, delavec pa ima proste roke za zapletena opravila. Var­nost delavca zagotavljata na­predna programska in stroj­na oprema robota, ki zadoš­čata zahtevam standarda ISO

10218-1. Robota lahko vodimo in učimo z roko, če je v napo­to, pa ga preprosto odmakne­mo. Robot omogoča tudi izva­

janje inteligentnih opravil, saj sta v njegov krmilnik vgraje­na podpora za strojni vid in senzor sile.

Za varen in preprost dostop do vaših naprav

Fanuc CR-35iA je edini sodelujoči robot z nosilnostjo 35 kilogramov

FIN

BIZMEDIA

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

Podjetje ICM bo od 27. do 29. januarja na celjskem sejmišču organiziralo sej-ma IFAM in Intronika. Na šest tisoč kvadratnih me-trov površin se bo predsta-vilo 74 podjetij in institucij iz sedmih držav.

Na sejmu se bodo predstavi-la različna podjetja s področja robotike, avtomatizacije pro-izvodnih procesov in mehat-ronike. Med sejemsko priredi-tvijo bo tudi veliko strokovnih predavanj in srečanj s teh pod-ročij, na katerih bodo nasto-pili strokovnjaki za robotiko

in avtomatizacijo, predstavni-ki znanstvenih in izobraževal-nih ustanov ter različnih pod-jetniških združenj. Predstavili bodo smernice razvoja robot-skih sistemov in avtomatizaci-je, zanimive delujoče rešitve, pogoje za poslovanje podjetij v teh panogah in državno po-litiko pri vlaganjih v raziskave in razvoj.

Zakaj v Sloveniji ne dosegamo želenih rezultatovOrganizator v ospredje postavlja predvsem okrog-lo mizo, na kateri bodo po-

skušali odgovoriti na vpra-šanje, zakaj kljub velikim vla-ganjem v razvoj in raziska-ve slovensko gospodarstvo ne dosega želenih rezulta-tov. Na okrogli mizi bodo so-delovali Bogomir Strašek iz podjetja KLS, Marko Lotrič iz podjetja Lotrič in predse-dnik Obrtne zbornice Slove-nije Branko Meh.

Za koga bo prireditev najbolj zanimivaTudi letos organizator med obiskovalci pričakuje pred-stavnike široke palete indu-strijskih oziroma proizvo-

dnih panog. Pri tem pred-vsem poudarja, da bo prire-ditev najbolj zanimiva za av-tomobilsko industrijo in nji-hove dobavitelje, predstav-nike farmacevtskih, kemič-nih, prehrambnih in lesnih podjetij. Prav tako bo prire-ditev obiskalo veliko odgo-vornih iz proizvodnje pijač, embalaže, strojnih podjetij

ter tistih iz električne in ele-ktronske industrije.

Veliko dodanih vrednosti za razstavljavceDirektor podjetja ICM Toni La-znik pravi, da so razvili svoj lastni model organiziranosti, ki ga podpira kakovosten in-formacijski sistem. Pri organi-zacijo tovrstnih sejemskih pri-

reditev razstavljavcem zago-tavljajo individualen pristop, modulirana organiziranost pa jim daje optimalne prednosti, zaradi katerih lahko dosežejo zelo dobre poslovne rezultate. Prav tako Laznik poudarja ne-nehna vlaganja v razvoj prire-ditve ter spremljanje dogajanj na tem področju tako v Slove-niji kot tujini.

12 OGLASNA PRILOGA AVTOMATIZACIJA IN ROBOTIZACIJA 13

Mednarodni sejem za avtomatiko, robotiko, mehatroniko ...International Trade Fair for Automation, Robotics, Mechatronic ...

Celje, Slovenija27.-29.01.2016

SPONZOR

w w w . i c m . s i

V Celju tudi letos IFAM in Intronika

Digitalizacija industrije je če-dalje bolj vidna tudi v praksi, Slovenija na tem področju za-ostaja za primerljivimi država-mi, je med drugim pokazala raziskava Slovensko-nemške zbornice, ki so jo predstavi-li decembra. Raziskava med 144 večinoma proizvodni-mi podjetji je potrdila, da na-meravajo podjetja v prihod-njih letih vlagati v digitaliza-cijo notranjih procesov, da največjo oviro vidijo v kvali-

ficiranosti zaposlenih, viso-kih stroških in zaščiti podat-kov, od digitalizacije pa pri-čakujejo predvsem izboljša-nje učinkovitosti, boljše na-črtovanje in nadzor ter krepi-tev konkurenčnosti. Rezulta-ti so spodbudili zbornico, da skupaj s partnerskimi podjetji letos pripravi več dogodkov o industrijski revoluciji 4.0. Ta-ko bodo 10. februarja v pogo-voru z vladnimi predstavniki iskali odgovore na vprašanje

usposobljenosti zaposlenih in oprostitve dajatev na naložbe. Marca bodo vodjem industrij-ske proizvodnje prikazali več ravni digitalizacije procesov. Aprila bodo vodstvene delav-ce in strokovnjake z različnih področij industrije združili na celodnevni gospodarski kon-ferenci, kjer bo v ospredju pre-nos znanja, podjetja pa si bo-do lahko tudi pobliže ogleda-la digitalizirane proizvodne enote v Nemčiji.

Kako pospešiti digitalizacijo v Sloveniji

" Na sejmih IFAM in Intronika se bodo predstavila različna podjetja s področja robotike, avtomatizacije proizvodnih procesov in mehatronike.

Info

O podjetju ICM Tonija Laznika "Glavna dejav-

nost podjetja ICM je organizacija strokovnih sejem-skih prireditev, konferenc, kongre-sov in drugih so-rodnih dogodkov. Poleg dogodkov, ki potekajo v Slo-veniji, organizira-jo še sejemske pri-reditve v Srbiji in Bolgariji. Opozar-jajo tudi na priha-jajočo prireditev ERF 2016, ki jo or-ganizira EU Robo-tics v sodelovanju z elektrofakulte-to iz Ljubljane ter Inštitutom Jožefa Stefana, ICM oziroma Toni Laznik pa ima vlogo menedžer-ja razstave.Toni Laznik je poleg operativnega dela z organi-zacijo omenjenih prireditev tesno vpet v med-narodna združenja. Že več kot 25 let je član naj-

vidnejših mednarodnih sejemskih združenj. V mednarodnem združenju sejemske industri-je UFI je delegat komiteja za marketing in izobra-ževanja, je tudi član sejemskega združenja osre-dnje Evrope CEFA in nekaterih drugih uglednih mednarodnih organizacij.

MIL

OS

MIL

AČ

Sodobni čas zahteva hitro prilagajanje stalnim spre-membam tudi v proizvo-dnji kovinskih polizdel-kov. Zato je enostaven pre-hod med obdelavo različ-nih izdelkov zelo pomem-ben za ustvarjanje čim boljših poslovnih rezul-tatov.

V lendavskem podjetju Virs so zasnovali prilagodljivo modu-larno paletno varilno celico, ki omogoča varjenje raznih iz-delkov na treh delovnih mes-tih. Na celico, ki jo je mogoče preprosto nadgraditi in seliti, je mogoče priklopiti več opcij-skih modulov hkrati.

Osnovna varilna robotska enotaV osnovni varilni robotski eno-ti so robotski manipulator, kr-milje in varilna oprema z varil-nim virom in gorilnikom. Opre-ma je nameščena na enotnem

podstavku s pritrdilnimi mesti za vgradnjo dodatnih modulov. Natančnost namestitve zagota-vljajo s centrirnimi trni.

Glavne lastnostiSerija robotov Fanuc ArcMate je posebej oblikovana za robo-tizirano varjenje. Enostavna in zanesljiva konstrukcija zagota-vlja ponovljivost ± 0,08 milime-tra in doseg 1.437 milimetrov. Sistem je mogoče nadgraditi s številnimi funkcijami, denimo z robotskim krmiljem, s čimer lahko izboljšamo kakovost var-jenja in produktivnost ali pove-čamo varnost.

Do uporabnika prijazno programiranje zagotavlja lahek in ergonomsko oblikovan iPen-dant, ki z intuitivnim grafič-nim uporabniškim vmesnikom omogoča preprosto uporabo. Funkcija HSCD (High Sensiti-vity Collision Detection) hitro zazna trk gorilnika ali drugega dela robotskega manipulator-

ja z obdelovancem ali oviro, za-to senzor kolizije ni potreben.

Moduli z nosilnostjo do 250 kilogramovVsi moduli so izdelani iz robu-stne jeklene konstrukcije, vsa-kega od njih pa je mogoče na-mestiti na tri pritrdilna mes-ta na osnovni varilni robotski enoti. Na robotsko celico lah-ko naenkrat priklopimo tri mo-dule s štirimi zunanjimi robot-skimi osmi.

Vse module, razen ročnega zasučnega modula, poganjajo motorji Fanuc Beta iS, pomike pa upravljamo z robotskim pa-nelom iPendant. Z robotskim krmiljem lahko izvajamo koor-dinirane gibe, pri čemer gre za sinhrono premikanje TCP-toč-ke in pozicionerja.

Programske možnostiFleksibilna modularna paletna robotska celica omogoča izva-janje sodobnih programskih

opcij, ki jih ponuja robotizira-no varjenje. Sem sodi funkci-ja Touch Sensing. Ta prek pro-stega konca žice ali plinske šo-be pred varjenjem pretipa kos in določi njegovo zamaknje-nost ali prepozna slabo pripra-vo. Korekcija se določi avtomat-sko pred začetkom varjenja.

TAST za horizontalno in vertikalno prilagoditevS sistemom TAST (Trought Arc Seam Tracking) lahko izvaja-mo ponovljive zvarne spoje in zagotovimo visoko kakovost zvara, kljub tolerancam var-jenca in deformacijam zaradi toplotnih razlik. S program-

sko funkcijo RPM (Root Pass Memorization) in sistemom TAST shranjujemo podatke o zamiku zvarnega spoja od pro-gramirane poti. Funkcija Mul-tipass pa omogoča večvarkov-no varjenje na podlagi nastav-ljenih parametrov in podatkov iz funkcije RPM.

VIR

S

" Lendavsko podjetje Virs je razvilo prilagodljivo modularno paletno varilno celico, ki se lahko hitro nadgradi s katerim od modulov, s čimer se naročniku odprejo nove možnosti.

Virs razvil fleksibilno robotsko celico z možnostjo hitre nadgradnje

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 14

www.finance.si Četrtek, 21. januarja 2016, št. 1414 OGLASNA PRILOGA AVTOMATIZACIJA IN ROBOTIZACIJA 15

- EMERSON - Contol Techniques

- Trio Motion Technology

- ELGO Electronics

- ReeR

- Motor Power Company

- Ringfeder - GERWAH

- Tecnoingranaggi Riduttori

- Fairford Electronics

- Giordano Colombo

- Motrona

- B&R

- Comau

Ponujamo rešitve za:• avtomatizacijo proizvodnje in

procesov• racionalizacijo rabe energije in

virov• industrijska Ethernet omrežja• informacijsko platformo

Industry 4.0

Našim OEM in SI partnerjem pomagamo pri:

• povečevanju konkurenčne prednosti

• uvajanju najnovejših tehnologij• tehnični in inženirski

usposobljenosti• opremi za razvoj in

preizkušanje prototipov• povezovanju z globalnimi

podjetji• iskanju novih tržnih priložnosti

Zastopamo podjetja:• Rockwell Automation • Allen-

Bradley• Pentair • Hoffman• Molex• Panduit• Prosoft Technology• Kepware

info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana

Trg robotskih sistemov ne-nehno raste. Predlanskim je prodaja industrijskih robotov v primerjavi z le-tom 2013 zrasla za slabih 30 odstotkov. Glavna mo-torja teh rasti sta avtomo-bilska in elektronska indu-strija, največji trg je Kitaj-ska, v Evropi pa Nemčija, ki, globalno gledano, zase-da peto mesto.

Predlanskim so proizvajalci robotov ustvarili približno de-set milijard evrov prihodkov, pri čemer v to številko večino-ma niso všteti prihodki pro-gramiranja teh delovnih stro-jev. Če bi upoštevali tudi te pri-hodke, bi bila skupna številka približno trikrat večja.

Nemci prvi v EvropiZanimivo je, da 70 odstotkov trga sestavlja pet držav – Ki-tajska, Japonska, Južna Kore-ja, Združene države Amerike in Nemčija. Zadnja je največji trg v Evropi. Predlanskim so tam zagnali nekaj več kot 20 tisoč industrijskih robotov, kar je desetino več kot leta 2013 in največ doslej. Letna rast je bila v obdobju 2010–2014 v povprečju devetod-stotna. Glavno gonilo rasti je

po pričakovanjih avtomobil-ska industrija.

Kitajci prvi na svetuDrugače pa je največji svetov-ni trg na Kitajskem. Tam so predlanskim prodali slabih 58 tisoč industrijskih robo-tov, kar je 65 odstotkov več kot leta 2013. Kitajski sistem-ski integratorji robotskih sis-temov, ki so predlanskim pri-hodke povečali za 78 odstot-kov, so zagnali okoli 16 tisoč robotov. Preostale robote so za proizvodnjo pripravili tuji in-

tegratorji, ki so lani v primer-javi z letom 2013 povečali pri-hodke skoraj za polovico. Po-leg tega, da je Kitajska največ-ji trg za robotsko industrijo, je rast robotizacije tam največ-ja, analitiki pa ugotavljajo, da takih rasti doslej ni bilo še nik-jer na svetu. V letih 2010–2104 so se prihodki v tem segmen-tu vsako leto zvečali za približ-no 40 odstotkov.

Na Japonskem, drugem naj-večjem robotskem trgu, so predlanskim pognali skoraj 30 tisoč novih robotov, kar je

17 odstotkov več kot leto pred tem. Rast novih robotov je si-cer v letih 2005–2009 upadla. Vrhunec je ta segment doživel leta 2005, ko so zagnali 44 ti-soč robotov, čez štiri leta pa le še 12 tisoč. Med letoma 2010 in 2014 je bila povprečna letna rast osemodstotna.

V Združenih državah Ame-rike so postavili nekaj več kot 26 tisoč robotov, kar je 11 od-stotkov več kot leta 2013, oko-li dva tisoč robotov manj pa so integrirali v Južni Koreji, kjer je bila letna rast 16-odstotna.

Glavno gonilo rasti je avtomobilska industrijaNajveč robotov zadnjih nekaj let vgradijo v proizvodnjo av-tomobilske industrije. Lani so jih v tej panogi vgradili skoraj sto tisoč, kar je 43 odstotkov več kot leta 2013, v letih 2010–2014 pa je bila povprečna letna rast 27-odstotna. Celoten tržni delež robotov v avtomobilski industriji znaša 43 odstotkov. Število robotov za avtomobil-sko industrijo raste tako v drža-vah v razvoju kot v razvitih dr-žavah, pri čemer gre v prvem primeru za postavitve novih proizvodnih linij, v razvitih državah pa avtomobilska in-dustrija zelo hitro modernizi-ra svojo proizvodnjo. Analize kažejo, da veliko robotskih sis-

temov deluje ne le v matičnih tovarnah, ampak tudi pri do-baviteljih avtomobilskih delov.

Polovica manj v industriji elektronske opremeS skoraj polovico manj novih robotov je na drugem mestu in-dustrija električnih in elektron-skih naprav, kjer so predlan-skim zagnali dobrih 48 tisoč in-dustrijskih robotov, letna rast se je povzpela za dobro tretji-no, roboti v tej panogi pa po-menijo petinski delež. Proizvo-dnja elek tričnih in elektron-skih naprav vsako leto močno zraste, hkrati pa je na trgu vse več konkurence. Z robotizacijo delovnih procesov pa korpora-cije skrajšajo čas izdelave in zni-žajo stroške.

Robotska proizvodnja je v veliko primerih precej bolj ekonomična kot klasična ročna proizvodnja, zato bo veliko zaposlenih izgubilo delo ali pa bodo premešče-ni na druga delovna mesta. Vendar pa na drugi strani raziskave kažejo, da robo-tizacija ustvarja tudi veli-ko novih delovnih mest.

Na svetu trenutno uporabljamo približno milijon industrijskih robotov, v tej gospodarski pa-nogi pa je trenutno zaposlenih približno tri milijone ljudi. Štu-dija, ki jo je objavilo podjetje za raziskavo trgov Metra Marcteh, napoveduje, da bo robotska in-dustrija v prihodnjih letih pre-cej zaposlovala. Kot ugotavlja-jo, bo prav robotika eden naj-večjih generatorjev novih de-lovnih mest. V prihodnjih pe-tih letih naj bi se v tej panogi zaposlilo milijon ljudi, roboti pa bodo odpirali delovna mes-ta na različnih področjih. Razi-skava v ospredje postavlja pred-vsem industrijo zabavne in go-spodinjske elektronike, pre-hrambno industrijo, proizvo-dnjo sončnih in vetrnih elek-trarn ter naprednih baterij.

Ali roboti kradejo delovna mesta?Raziskava podjetja Metra Mar-cteh ugotavlja, da bodo pred-vsem v državah, kjer so plače delavcev visoke, zaradi robo-tov številna delovna mesta postala ekonomsko neupra-vičena – ne le v proizvodnih, ampak tudi v storitvenih pa-nogah. V prihodnjih petih le-tih bo v industriji elektronskih komponent in naprav opušče-nih od tri do pet milijonov de-lovnih mest. Številka bo odvi-sna od tega, v kolikšni meri bo-do lahko roboti zamenjali de-lo človeka. Glavna dejavnika pri tem sta učinkovitost in ce-na delovnega procesa.

Ne povsem!Kot razkriva študija, se je v ob-dobju 2000–2008 zaposlenost v industrijskih državah kljub zelo hitri robotizaciji proizvo-dnje zvišala. Ta vzorec se da-nes ponavlja vsaj v dveh drža-vah – Kitajski in Braziliji. V bra-zilskih predelovalnih panogah se je število robotov početveri-lo, hkrati pa se je število zapo-slenih dvignilo za 20 odstotkov. Prav tako raziskave kažejo, da se zaposlenost viša v tistih dr-

žavah, kjer se povečuje tudi šte-vilo robotov. Nemška in japon-ska avtomobilska industrija sta

med največjimi vlagatelji v ra-zvoj in implementacijo robot-skih sistemov na svetu, njihova

kakovost pa je na samem vrhu. Kljub temu se število zaposle-nih v nemški avtomobilski in-dustriji ne zmanjšuje, ampak povečuje.

Robot nalaga vrečeRoboti zamenjujejo ljudi na treh področjih – pri delih v nečloveških razmerah, pri eno-stavnih delih, ki se jih zaradi visokih plač ne bi splačalo op-ravljati, in pri delovnih opra-vilih, ki jih človek ne more op-ravljati oziroma so ta dela zanj pretežka.

V eni izmed angleških to-varn so na primer poveča-li produktivnost pakiranja za 15 do 20 odstotkov in hkrati odpravili vse nevarnosti za po-škodbe. V podjetju, ki oskrbuje agroživilsko industrijo, so gra-nulate pakirali v 12,5- in 25-ki-logramske papirnate in pla-stične vreče. Pred vgradnjo robota so ta dela opravljali de-lavci, težave pa so nastale tak-rat, ko je povpraševanje po teh izdelkih največje. Na teh de-lovnih mestih so morali vpe-ljati 24-urno delo v več izme-nah, na teden so delali polnih šest dni. Vodstvo podjetja se je odločilo, da delavcem ne bodo

več nalagali tega težaškega de-la, temveč bodo uvedli robot-sko nalaganje palet. Vgradili so robota, ki lahko teoretično opravi 1.700 ciklov na uro in naenkrat dvigne 180 kilogra-mov ter naloži deset vreč na minuto. Delovni čas so ob naj-hujših konicah skrajšali na pet dni, delavce, ki so prej nalaga-li palete, pa prerazporedili na druga delovna mesta.

Roboti ne bodo več za ograjamiNa drugi strani so roboti spo-sobni veliko bolj zapletenih operacij, kot je zlaganje vreč. Nove generacije si delovne po-vršine že delijo z ljudmi. Pri-mer je vgradnja robota v Vol-kswagnovi tovarni motorjev, kjer na dan naredijo približno sedem tisoč bencinskih in di-zelskih motorjev. Ta robot je prvi v Volkswagnovi proizvo-dnji, ki lahko dela skupaj s člo-vekom, njegova naloga pa je vgradnja ogrevalnih svečk pri dizelskih motorjih. Vodstvo na-poveduje nove tovrstne pro-jekte, s katerimi želijo raciona-lizirati proizvodnjo in zmanj-šati površine, potrebne za de-lo robota.

Kot kaže, pohoda robotov ne more ustaviti nihče več

Robotika bo eden največjih generatorjev delovnih mest

Družba PS Logatec letos praznuje 25-letnico delo-vanja. Začeli so v najeti ga-raži, danes pa so ponos-ni lastniki novega poslov-no-proizvodnega objekta. Imajo 22 zaposlenih, med katerimi je večina strokov-njakov, ki se lotevajo zah-tevnih projektov na pod-ročju avtomatizacije. Po-leg tega so pomemben pro-dajalec komponent za av-tomatizacijo.

Ustvarjajo inovativne projek-te za zahtevne uporabnike, ki jim želijo zagotoviti kakovo-stno storitev. »Preproste rešit-ve, pisane na kožo uporabni-ka,« razlaga direktor podjetja Marko Vrabl in poudarja, da znajo prisluhniti vsem naroč-nikom ter se vživeti v njihove težave in želje.

Kakovostna pred- in poprodajna podporaIzvajajo tudi kakovosten ser-vis, zato jih naročniki poz-najo po kakovostni pred- in poprodajni podpori. Poleg servisiranja zagotavljajo te-lefonsko in osebno svetova-nje. V podjetju še posebej ve-liko stavijo na kratke odzivne čase, prilagodljivost in veliko zalogo komponent v svojem skladišču. So edino podjetje,

ki komponente za avtomati-zacijo popravi v lastnem ser-visnem oddelku tudi po po-tečenem garancijskem roku. Izpeljali so že več zahtevnih projektov za ugledna sloven-ska podjetja, ki jim tudi doba-vljajo opremo: Yulon, Kolek-tor, Akrapovič, Knauf Insula-tion, ETA Cerkno, Menina Ka-mnik, Etiketa in mnogi drugi.

Predstavili se bodo na treh lokacijahNa sejmu avtomatizacije IFAM 2016 v Celju bodo na treh lokaci-jah. Na svojem glavnem in tradi-cionalnem razstavnem prosto-ru bodo predstavili zastopniški program frekvenčnih pretvor-nikov, mehkih zagonov, servo-pogonov, PLC- in pozicijskih kr-milnikov, varnostnih elementov

in drugo opremo za avtomatiza-cijo. Predstavili bodo tudi nekaj projektov. V ospredju bosta dva nova pomembna dobavitelja – B & R je eden vodilnih dobavite-ljev opreme za avtomatizacijo, Invertek pa je proizvajalec fre-kvenčnih pretvornikov, s kate-rimi PS Logatec dopolnjuje svoj standardni program.

Na drugem razstavnem pro-storu bodo predstavili družbo COMAU, ki je njihov novi par-tner s področja robotike. Gre za enega večjih proizvajalcev robotov, ki zdaj vstopa tudi na slovenski trg.

Na razstavnem prostoru za izobraževalne ustanove pa bo-do s Šolskim centrom Ptuj pri-kazali nekaj učil iz svojega pro-grama za šole, ki imajo v progra-mu tudi mehatroniko.

Podjetje Tehna zastopa in distribuira izdelke vodil-nega svetovnega podjetja za industrijsko avtomati-zacijo Rockwell Automa-tion. Poleg tega zastopa še nekaj drugih znamk, s či-mer naročnikom ponuja celostno rešitev.

Njihove stranke so praviloma izdelovalci strojev in naprav za industrijo (OEM), nekaj manj je končnih uporabni-kov. »To je za naš posel odlo-čilno, saj je prihodnost Slo-venije v izvozu, izdelovalci strojev in naprav pa imajo zelo velik izvozni potencial,« pravi direktor podjetja Teh-na Žiga Petrič.

Večina končnih uporabni-kov prihaja iz avtomobilske industrije, sledijo avtomati-zacija pakiranja, transport in paletiziranje, kemijski pro-cesi, namenski obdelovalni stroji, veliko je tudi čistilnih naprav. V prihodnosti v Teh-ni vidijo veliko projektov po-vezanih s farmacijo ter nafto in plinom.

Procesi naj tečejo avtomatskoV Tehni se usmerjajo v infor-matizacijo proizvodnje z ne-posredno podatkovno pove-zavo proizvodnih strojev in li-nij s softversko platformo po-slovnih procesov. Ta koncept poznamo pod imeni Industri-ja 4.0, internet stvari in po-

dobno – v Sloveniji ga imenu-jemo povezano podjetje (con-nected enteprise). Naročila za določen izdelek se prek infor-macijskega sistema prenese-jo v proizvodnjo, stroji izde-lek naredijo, ga zapakirajo in pošljejo naročniku brez po-sredovanja zaposlenih.

V podjetju Tehna so prepri-čani, da je prihodnost pro-izvodnih podjetij v izdelavi rešitev po meri posameznega naročnika in izdelavi izdelkov po naročilu. To pa se v velikih sistemih spčača samo, če teče povsem avtomatsko.

V Tehni poudarjajo še nekaj primerov, kjer ima

povezano podjetje glav-no vlogo:

" analiza učinkovitosti pro-izvodnje v realnem času – prikaz kazalnikov KPI (Key Performance Indicator) in OEE (Overall Equipment Ef-ficiency), " ugotavljanje ozkih grl v pro-izvodnem procesu in prilož-nosti za izboljšave, " zmanjševanje odpada in iz-pustov, " znižanje cene energije na enoto proizvoda, " ovrednotenje in načrtova-nje naložb in vzdrževalnih posegov, " uvajanje vitke proizvodnje, " standardi, skladnost in nad-zor kakovosti – vpogled v vse podatke, povezane s kako-vostjo izdelka, " hitrejše prilagajanje zahte-vam trga.

Strategija Rockwell AutomationStrategija Connected Enterpri-se Rockwell Automation ponu-ja pametne gradnike za avto-matizacijo, ki jih je mogoče ne-posredno priključiti na indu-strijsko omrežje, in gradnike za nadgradnjo zastarelih siste-mov. Zagotavlja transparenten tok informacij od gradnikov do naročnikov. Strojna opre-ma za industrijska omrežja, ki so jo razvili s podjetjem Cisco, je robustna, vse skupaj pa po-vezuje ustrezna programska oprema za povezavo.

PS Logatec bo predstavil proizvajalca robotov COMAU

Prihodnost so povezana podjetja

AN

ŽE

VR

AB

L

" Podjetje PS Logatec se bo na sejmu avtomatizacije IFAM 2016 v Celju predstavljalo na treh lokacijah.

" Nove generacije robotov si delovne površine že delijo z ljudmi.

ŠTEVILO NOVIH DELOVNIH MEST, KI BODO LETOS NASTALA ZARADI VPELJAVE ROBOTOV

Prehrambna industrija 60.000–100.000

Fotovoltaika 60.000–120.000

Vetrne elektrarne 10.000–20.000

Električna vozila 2.000–3.000

Hišna elektronika 150.000–300.000

Predelovalne dejavnosti 50.000–100.000

Mala in srednja podjetja 10.000–50.000

Splošna rast zaradi širitve industrije 350.000–400.000

Vir: Metra Martech

"Žiga Petrič, direktor podjetja Tehna, pravi, da je prihodnost proizvodnih podjetij v izdelavi rešitev po meri posameznega naročnika in v izdelavi izdelkov po naročilu.

Število vgrajenih robotov po letih

Vir: World Robotica 2015

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

201413121110090807060504032002

229.000

TH

INK

STO

CK

" Glavna generatorja rasti v robotiki sta avtomobilska in elektronska industrija. V avtomobilski industriji deluje 43 odstotkov vseh robotov.