NOVICE EUROPA DONNA · 2019. 6. 3. · Tisti, ki obiskujejo tako imenovane alternativne zdravilce, pravijo, da gredo k njim predvsem zato, ker jim dajo upanje v ozdravitev tudi takrat,

NOVICEEUROPA DONNA

REVIJA ZA ZDRAVE IN BOLNE - PRILOGA NA©E ÆENE - ©TEVILKA 14 - JUNIJ 2004

Foto

graf

ija:

Fra

nci

Vir

ant

Hormoni da ali ne

Rak se ne pozdravis stradanjem

Rado »aslje premagal levkemijo

Ali mamografijares boli

Hormoni da ali ne

Rak se ne pozdravis stradanjem

Rado »aslje premagal levkemijo

Ali mamografijares boli

MAMOTOM ZA VSE

SLOVENKE

OD CVETADO CVETA

Ro±e & vrt so 11. maja zacvetele tudi v Srbiji! Jezik rastlin in ljubezni do njih ne pozna meja.

To dokazujejo srbski bralci oz. licenàna razliàica revije Ro±e & vrt, srbska Ru±e & vrt.

Izbiramo najlep¯i skalnjak

NOVA VELIKA NAGRADNA AKCIJA ¦E V PRODAJI

3

VSEBINA

Foto

graf

ija:

Kat

arin

a K

rap

eæ

NOVICEEUROPA DONNAJUNIJ 2004

Nobena skrivnost ni, da smo bolniki, kadar smo æenezadovoljni, v veËini primerov najbolj nezadovoljniz dolgimi Ëakalnimi dobami v javnem zdravstvu. VπeËnam tudi ni, da nas uradna medicina skoraj zmerajobravnava po delËkih; v nas pogosto vidi le bolno oko,srce ali zamaπËeno oæilje, ne pa Ëloveka v celoti.Ne nazadnje smo nezadovoljni tudi zaradi neprijaznegaodnosa ljudi v belem in modrem. Po vsem tem torejni Ëudno, da so komplementarne (dopolnilne) metodezdravljenja ter naravno zdravilstvo Ëedalje bolj obiskani.Zdravnikom v obrambo: tudi oni bi imeli veË Ëasa zavsakega bolnika, Ëe ne bi bili vpeti v neizprosne Ëasovne

normative, ki jim onemogoËajo, da bi se z bolnikom ukvarjali dalj oziroma tolikoËasa, kot si bolnik æeli!Tisti, ki obiskujejo tako imenovane alternativne zdravilce, pravijo, da gredo k njimpredvsem zato, ker jim dajo upanje v ozdravitev tudi takrat, ko uradna medicinaodpove. Neverjeten, a resniËen je podatek, da pustimo Slovenci pri takπnih alidrugaËnih zdravilcih vsako leto kar okoli deset milijard tolarjev, kar ni malodenarja.Zato je Ëudno, da pristojni - predvsem Ministrstvo za zdravje - tej temi ne posveti-jo veË strokovne pozornosti, le strinjajo se ne z njimi. Ve se, da bolniki æe v javnemzdravstvu teæko dokaæemo zdravniπko napako, Ëe pa nas napaËno zdravi zdravilec,smo popolnoma nezaπËiteni, saj v naπi dræavi to podroËje sploh ni pravno ureje-no!? Zdravilci vsi delajo brez vsakega nadzora: strokovnega in davËnega!Pa vendar. Nekatere komplementarne metode dokazano koristijo bolnim. Zato bibilo smiselno, da bi se tudi uradna medicina - vsaj drugje preizkuπenih metod -v korist bolnikov posluæevala. Tako æe poËno marsikje po svetu.»eprav je Slovenija vstopila v Evropo, πe kar naprej ostaja ena redkih evropskihdræav, ki komplementarno in naravno zdravilstvo, razen akupunkture, πe vednoodriva daleË stran od uradnih metod zdravljenja. »e medicinska stroka æe komuvzame zdravniπko licenco, praviloma za to ni krivo zdravnikovo prepozno prihaja-nje in prezgodnje odhajanje z dela, ≈fuπanje« med delovnim Ëasom, ≈plavakuverta«, slab ali vËasih celo katastrofalen odnos do bolnikov, paË pa ukvarjanjez alternativo.Ker se zdijo bolnikom medicinske sestre bolj dostopne od zdravnikov, jih v stiskiv zdravstvenih domovih in bolniπnicah pogosto na skrivaj spraπujejo, katera odmnoæice komplementarnih metod, ki jih je samo v Sloveniji æe veË kot sto dvajset,sicer pa okoli πesto, bi prav njim najbolj koristila. V labirintu ponudbe in povpra-πevanja tisoËerih metod, nasvetov, receptov, se namreË bolni teæko znajdemo.Kaj svetuje Europa Donna?Bolniki naj se nikakor ne odpovedo znanju uradne medicine. Naj gredo πele pozdravljenju raka v bolniπnici πe h komplementarnemu zdravilcu, Ëe mislijo, da jimbo to pomagalo. Nikakor pa naj ne opustijo zdravljenja uradne medicine!Seveda je v vsakem primeru bolnik tisti, ki odloËi, kaj bo storil. Prav pa bi bilo le,da bi bil o vsem pravilno informiran. Za zdaj smo v Sloveniji πe daleË od tega.Neva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva Æeleznik

NOVICE EUROPA DONNA,revija za zdrave in bolne, izdajaSlovensko zdruæenje za boj protiraku dojkNaslov Zdruæenja:Naslov Zdruæenja:Naslov Zdruæenja:Naslov Zdruæenja:Naslov Zdruæenja: Europa Donna Slo-venije, Dunajska 56/V, p. p. 2652, Ljub-ljana, tel.: 01 475 15 14, faks: 01 436 1266, elektronski naslov: [email protected], naslov spletnih strani:http://www.europadonna-zdruzenje.si;uradne ure od ponedeljka do petka od11. do 14. ure.Predsednica:Predsednica:Predsednica:Predsednica:Predsednica:prim. Mojca SenËar, dr. med.

Predsednica odbora pokroviteljev:Predsednica odbora pokroviteljev:Predsednica odbora pokroviteljev:Predsednica odbora pokroviteljev:Predsednica odbora pokroviteljev: dr. Danica Purg, univ. dipl. pol.Uredniπtvo:Uredniπtvo:Uredniπtvo:Uredniπtvo:Uredniπtvo: Europa Donna (pri reviji Na-πa æena), Dunajska 5, 1000 Ljubljana, tel.:01 473-86-33, faks: 473-86-39, elektronskinaslov: [email protected] urednica:Odgovorna urednica:Odgovorna urednica:Odgovorna urednica:Odgovorna urednica:Neva Æeleznik, univ. dipl. nov.Uredniπki odbor: prim. Mojca SenËar,dr. med., strokovna recenzentka; AdaGorjup, univ. dipl. ekon., poslovna sveto-valka; Vesna Bevk GregoriË, univ. dipl.ekon., stiki z javnostjoTehniËno urejanje in oblikovanje:TehniËno urejanje in oblikovanje:TehniËno urejanje in oblikovanje:TehniËno urejanje in oblikovanje:TehniËno urejanje in oblikovanje:Andrej VerbiË

Lektoriranje:Lektoriranje:Lektoriranje:Lektoriranje:Lektoriranje: Rudenka Nabergoj, prof.Fotografije:Fotografije:Fotografije:Fotografije:Fotografije: Nepodpisane fotografije soiz arhiva Naπe æene, Novic Europa Don-na ali pa iz arhiva portretirank/cev.Novice Europa Donna prejemajo brez-plaËno Ëlanice Zdruæenja, kot prilogo panaroËnice Naπe æene.»lanarino, prostovoljne prispevke in»lanarino, prostovoljne prispevke in»lanarino, prostovoljne prispevke in»lanarino, prostovoljne prispevke in»lanarino, prostovoljne prispevke indonacije donacije donacije donacije donacije lahko nakaæete na transakcij-ski raËun, odprt pri NLB: πtevilka -02011-00 51154225, naslov - EuropaDonna, Slovensko zdruæenje za boj pro-ti raku dojk, Dunajska 56/V, p. p. 2652,1001 Ljubljana.Izhajanje Novic ED podpira Delo revije d.d.

PISMA, OBVESTILAPISMA, OBVESTILAPISMA, OBVESTILAPISMA, OBVESTILAPISMA, OBVESTILA 44444

MAMOTOM ZA VSEMAMOTOM ZA VSEMAMOTOM ZA VSEMAMOTOM ZA VSEMAMOTOM ZA VSESLOVENKESLOVENKESLOVENKESLOVENKESLOVENKE 1010101010

RAK SE NE POZDRAVIRAK SE NE POZDRAVIRAK SE NE POZDRAVIRAK SE NE POZDRAVIRAK SE NE POZDRAVIS STRADANJEMS STRADANJEMS STRADANJEMS STRADANJEMS STRADANJEM 1313131313

HORMONI DA ALI NEHORMONI DA ALI NEHORMONI DA ALI NEHORMONI DA ALI NEHORMONI DA ALI NE 1616161616

RADO »ASL JERADO »ASL JERADO »ASL JERADO »ASL JERADO »ASL JEPREMAGALPREMAGALPREMAGALPREMAGALPREMAGALLEVKEMIJOLEVKEMIJOLEVKEMIJOLEVKEMIJOLEVKEMIJO 1818181818

ALI MAMOGRAFIJAALI MAMOGRAFIJAALI MAMOGRAFIJAALI MAMOGRAFIJAALI MAMOGRAFIJARES BOLIRES BOLIRES BOLIRES BOLIRES BOLI 2020202020

RAK DOJK LJUBIRAK DOJK LJUBIRAK DOJK LJUBIRAK DOJK LJUBIRAK DOJK LJUBISTAREJ©E ÆENSKESTAREJ©E ÆENSKESTAREJ©E ÆENSKESTAREJ©E ÆENSKESTAREJ©E ÆENSKE 2222222222

BREASTSCAN PROTIBREASTSCAN PROTIBREASTSCAN PROTIBREASTSCAN PROTIBREASTSCAN PROTIMAMOGRAFUMAMOGRAFUMAMOGRAFUMAMOGRAFUMAMOGRAFU 2424242424

VELIKAVELIKAVELIKAVELIKAVELIKAHUMANITARNAHUMANITARNAHUMANITARNAHUMANITARNAHUMANITARNAAKCIJAAKCIJAAKCIJAAKCIJAAKCIJA 2525252525

RAK ©»ITNICERAK ©»ITNICERAK ©»ITNICERAK ©»ITNICERAK ©»ITNICE 2626262626

ANKETAANKETAANKETAANKETAANKETAO DOBRIH DELIHO DOBRIH DELIHO DOBRIH DELIHO DOBRIH DELIHO DOBRIH DELIH 2828282828

VPRA©ANJAVPRA©ANJAVPRA©ANJAVPRA©ANJAVPRA©ANJAIN ODGOVORIIN ODGOVORIIN ODGOVORIIN ODGOVORIIN ODGOVORI 3030303030

»LANSTVO»LANSTVO»LANSTVO»LANSTVO»LANSTVO 3131313131

Priloga revije Naπa æena, junij 20044


NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATZAHVALEEuropa Donna, slovensko zdru-æenje za boj proti raku dojk, sezahvaljuje PRISTOPU, d.d. izLjubljane, ki æe od vsega zaËetkadonatorsko vodi in usmerja akci-jo zbiranja sredstev za mamo-tom. Pa tudi sicer pripravlja vsagradiva za naπo organizacijo, skatero se pojavljamo v javnosti.Zahvaljujemo se Fundaciji dr. J.Cholewa, ki je eni od ËlanicEurope Donne omogoËila ude-leæbo na Ëetrti evropski konfe-renci o raku dojk v Hamburgu.Zahvaljujemo se Ministrstvu zazdravje, ki donira prispevke, na-menjene zdravemu naËinu æiv-ljenja: predvsem prehranjevanjuin gibanju.In konËno se zahvaljujemovsem, ki ste ali πe boste kakorko-li pomagali pri nakupu mamoto-ma za slovenske æenske.

TEDEN BOJA PROTI RAKUVsako leto na novo zboli za razliËnimi vrstami raka okoli devet tisoË ljudi.Ob letoπnjem tednu boja proti raku je predsednik dræave dr. Janez Drnovπek,ki je to bolezen tudi sam premagal, povabil k sebi predstavnike razliËnih dru-πtev za boj proti raku. Tudi Europo Donno. Letoπnje geslo tedna boja protiraku je bilo: Zdravo æivljenje - manj raka.

PRIJAZNABESEDARad bi se na kratko zahvalil svoje-mu dr. prim. Janezu Novaku in vaπireviji s Ëlankom, ki me je dobesed-no privedel do njega.Tri leta so minila, odkar sem bil na-zadnje pri zdravniku zaradi bulice ve-likosti leπnika na zgornji miπici leveroke. Takrat so me potolaæili, da ni niËhudega in leta so minila. Opazil sem,da se je ta bulica nekoliko poveËala,zato sem se ponovno odpravil k zdrav-niku. Dobil sem napotnico za kirurgain ta se je takoj odloËil, da mi bo ope-rativno odstranil le delËek in ga poslalna analizo. Bil sem ves iz sebe, ker ni-sem razumel, zakaj se naenkrat takomudi. Pomislil sem na najhujπe. Kosva se z æeno o tem pogovarjala, se je

ona spomnila, da je v reviji EUROPADONNA prebrala Ëlanek kirurga, kiopisuje primere podobnih bulic namiπicah. Tudi sam sem ga prebral. Bi-la je sobota. Poklical sem na onkoloπ-ki oddelek KliniËnega centra in vpra-πal po dr. Novaku. Prijazno so mi od-govorili, da je deæuren in ga poiskali,da sem lahko z njim osebno govoril.Na hitro sem mu razloæil svoj primer.ZaËutil je, da sem v stiski in æe isti po-nedeljek sem bil v njegovi kirurπki am-bulanti. Ko mi je rekel, da je potrebnoodstraniti celo bulo in πe malo okrognje, sem zaËutil, da sem v dobrih ro-kah. Bil je odkrit in me pripravil nanajhujπe. Pogovori z njim so me po-mirjali in mi vlivali upanje. Po petnaj-stih dneh sem bil æe operiran. Operi-ral me je sam dr. Novak. Ostalo je sa-mo πe Ëakanje na izvide. Ko sem se vr-nil po izvide, me je dr. Novak potola-

æil, da so negativni. Bil sem presreËen.Stisnil mi je roko in mi zaæelel sreËo πenaprej.©e enkrat bi se mu rad iz srca za-hvalil za ves trud in prijaznost inmu zaæelel veliko zdravja, ki ga zdajtudi sam potrebuje. Hvala tudi vamza objavo takih Ëlankov, ki nam po-magajo iskati boljπe reπitve. Bog ve,kaj bi se zgodilo, Ëe bi mi takrat od-stranili le delËek.F. BoæiË,F. BoæiË,F. BoæiË,F. BoæiË,F. BoæiË,Koper

ONKOLO©KIVIKEND4. in 5. junija letos bo v zdraviliπkemdomu v Laπkem æe 17. onkoloπki vi-kend. Tokrat bomo govorili o smerni-cah za obravnavo bolnikov z malignimmelanomom in bolnic z rakom dojkter o novostih v onkologiji. Eden odciljev tokratnega onkoloπkega vikenda- ki ga organizirajo Slovensko zdrav-niπko druπtvo, Kanceroloπko zdruæe-nje, Onkoloπki inπtitut in Zveza slo-venskih druπtev za boj proti raku - jedoseËi boljπe sodelovanje med zdrav-

5

PISMA, OBVESTILA

KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKOKRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKOKRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKOKRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKOKRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO

DVA SOSTELEFONAEuropa Donna ima dva SOS telefona.Na vaπa vpraπanja bosta odgovarjali:- na πtevilki 041 516 900 041 516 900 041 516 900 041 516 900 041 516 900 prim. MojcaSenËar, dr. med., predsednica sloven-ske Europe Donne, ki je pred dvaindvaj-setimi leti tudi sama zbolela za rakomdojk; vsak torek med 16. in 18. uro;- na πtevilki 040 327 721 040 327 721 040 327 721 040 327 721 040 327 721 prim. Gabri-jela PetriË Grabnar, dr. med., upoko-jena radioterapevtka in podpredsed-nica Europe Donne; vsako sredo med17. in 19. uro.

I©»EMODONATORJEZdruæenje Europa Donna je povsodpo Evropi, tudi pri nas, nedobiËko-nosna organizacija civilne druæbeter se vzdræuje s Ëlanarino, prispev-ki donatorjev in ponekod tudi s po-moËjo dræave. Zato vas prosimo, danam pomagate pri iskanju denarja,da bomo lahko izpolnile zastavljenecilje in naloge ter pomagale tistimbolnicam z rakom dojk, ki jih je bo-lezen pripeljala na rob preæivetja.Prispevke lahko nakaæete na trans-akcijski raËun, odprt pri NLB: ©TE-VILKA - 02011-00 51154225; NA-SLOV: Europa Donna, slovenskozdruæenje za boj proti raku dojk,

VA©E ZGODBEMorda ste opazili, da objavljamovaπe zgodbe, kjer posamezniki opi-πejo, kako so se spopadali z rakom.Vabimo vas, da opiπete svojo izkuπ-njo, pa tudi to, kako ste doæivljalibolezen svojih najbliæjih. »e bozgodb veliko, jim bomo posvetilicelo πtevilko Novic. Zgodbe naj bo-do - po moænosti - natipkane in najne bodo daljπe od treh tipkanihstrani. Poπljite jih na naslov: Novi-ce Europa Donna (Naπa æena), Du-najska 5, Ljubljana, lahko na disketiali po elektronski poπti: [email protected]. Hvala!

niki in razliËnimi zdravstvenimi usta-novami. Na naπe sreËanje vabimo vse,ki se ukvarjajo z rakavimi bolniki, πeposebno zdravnike druæinske medici-ne, kirurge, ginekologe, dermatologe,radiologe in onkologe, pa tudi ËlaniceEurope Donne, ki bodo lahko v æivopovedale, kaj jim pri naπem delu uga-ja in kaj ne. Informacije dobite na te-lefonu (01)587 92 28 ali na elektron-skem naslovu:[email protected]. dr. Nikola BeπiË,Doc. dr. Nikola BeπiË,Doc. dr. Nikola BeπiË,Doc. dr. Nikola BeπiË,Doc. dr. Nikola BeπiË,dr. med. kirurg - onkolog,dr. med. kirurg - onkolog,dr. med. kirurg - onkolog,dr. med. kirurg - onkolog,dr. med. kirurg - onkolog,Ljubljana

NEPRIJAZNOSTPiπem vam, ker sem obupan nad na-πim zdravstvom in se bojim, kako boπele tedaj, ko bom imel jaz osemdesetlet. Danes jih imam nekaj nad petde-set. Piπem vam tudi zato, ker je mojamama Ëlanica Europe Donne, ker jenekoË zbolela za rakom dojk in ve, dase trudite za boljπe zdravstvo. Rak dojkmoje mame ni zlomil. Ko ga je prema-gala, se mi zdi, je imela æivljenje πe ra-je. ©e do pred dvema letoma je bilapolna æivljenja in optimizma, pred-vsem pa je rada brala, saj je bila do

upokojitve zelo zaposlena. Vsak tedensta πla z oËetom v fitnes, hodila sta vhribe, na koncerte, v gledaliπËe itd. Po-tem pa kot strela z jasnega. Mama namje zaupala, da Ëedalje slabπe vidi, in πeto, kar vidi, da je Ëudno zvito in prepre-deno z nitkami. Ker je najraje od vsegabrala, jo je to zelo prizadelo. Prizadeloπe toliko bolj, ker je bila na eno oko æeod rojstva slepa. Ni mogla razumeti, damora æe samo na pregled okulista vzdravstvenem domu Ëakati pet mese-cev. Ko je pregled konËno doËakala, soji povedali, da ima sivo mreno in da jetreba na takπne operacije v LjubljaniËakati vsaj eno do dve leti (?!), Ëe paima denar, naj poiπËe kakπnega privat-nika, ki jo bo prej operiral za okoli 250tisoË tolarjev. OdloËila se je poËakati,saj, zakaj pa toliko plaËujemo za zdrav-stvo, Ëe moramo potem πe vse samiplaËati! Ko je konËno priπla na vrsto za

operacijo, so jo operirali in ji vstavili le-Ëo, a ji hkrati povedali, da ima prizade-to ozadje in da morda ne bo bolje. Paje bilo nekaj tednov bolje. Potem paspet vse slabπe. Ko je bila æe skoraj sle-pa, je πla πe enkrat na OËesno kliniko vLjubljani, da bi ji povedali, Ëe lahko πekaj storijo, saj je na POP TV sliπala, daobstajajo vizodin operacije, ki boljπajooËesno ozadje. Tega postopka ji nisonaredili. Zakaj, ji niso povedali - tamimajo namreË æe nekaj let zaposlenozdravnico, staro okoli 40 let, ki se s pa-cienti sploh ne pogovarja. Moja mamaje imela to smolo, da je priπla prav knjej. Ko jo je veËkrat povpraπala, kakobo z njo, ji je neprijazno zabrusila vobraz, Ëe si je morda mislila, da bospet vozila avto!? ©e tega ji ni poveda-la, da imajo v isti stavbi nekakπno le-karno za slabovidne, kjer ti lahko dobi-jo na recept pripomoËke (oËala) za gle-

prim. MojcaSenËar,dr. med.

041 516 900

prim. GabrijelaPetriË Grabnar,

dr. med.040 327 721

Foto

graf

iji:

Nev

a Æ

elez

nik

Dunajska 56/V 2652, 1001 Ljublja-na; NAMEN: za bolnice v stiski, zasamopomoË, za predavanja, zaNovice Europa Donna, podporagibanju itd. Darujte, Ëe lahko, zakar æelite!

Svetujeta tudi sorodnikom in prijate-ljem, ki so v stiski ob bolezni matere,æene, sestre ... Z njima se lahko dogo-vorite tudi za osebni pogovor.



NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRNA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KR

JE PRED VRATIEPIDEMIJA?Vsi vemo, da je rak dojk najpogostej-πi rak pri æenskah, da πtevilo obolelihraste in da je v povpreËju v Evropi vsa-ka deseta æenska ogroæena, da bo zbo-lela za rakom dojk. Zelo malo imamozgodaj odkritih preinvazivnih karcino-mov dojk, vendar je zgodnja diagnos-tika in presejanje pravica vsake æene,

opredeljena v UR RS, πt. 33-1391/2002. Vsesploπna neurejenost te sluæ-be pa povzroËa nezadovoljstvo v vrs-tah ginekologov, saj ruπi celovitost inkakovost opravljenega preventivnegaprograma. Zato smo o tem govorili tu-di na tradicionalnem strokovnem sre-Ëanju specialistiËne dispanzerske de-javnosti ZD Celje.V uvodnem predavanju nas je JanaGovc Eræen, Ëlanica upravnega odbo-ra Evropa Donna in nacionalna koor-dinatorka za preventivo odraslih, se-znanila, kako je z rakom dojk v Slove-niji. Podatki niso bili ravno navduπu-joËi, saj se pogostnost veËa in nad 50odstotkov odkritih primerov je v raz-πirjenem stadiju. Relativno petletnopreæivetje se je v zadnjem obdobjupoveËalo samo za 10 odstotkov, in πeto zgolj kot posledica uËinkovitejπegazdravljenja. Slovenija ima petletno

preæivetje 65.6 odstotno, Evropa 74.8,©vedska pa celo 81.6 odstotno. Po-udarila je, da bi bilo zgodnje odkriva-nje raka dojk potrebno, za kar je tre-nutno najuËinkovitejπa metoda ma-mografija, in se zavzela za mamograf-ske centre, ki naj bi bili povezani s πedrugimi medicinskimi strokami instrokovnjaki, saj zgolj samo poveËanjeπtevila mamografskih centrov ni zago-tovilo za zgodnje odkrivanje raka dojk.Tatjana BenËiË Torbica, predstojnicaGinekoloπkega oddelka Zdravstvenegadoma Celje, je v predavanju poudarila,da se nikjer v Sloveniji organizirano neizvajajo metode zgodnjega odkrivanjaraka dojk, kot so doloËene z uradnimlistom RS v πt. 33., april 2002, in pod-prte s strokovnimi smernicami, ki so jihizdelale delovne skupine, imenovaneod Ministrstva za zdravstvo. Ni nacio-nalnega programa (kot je program Zo-ra), ki bi aktivno vabil doloËeno skupi-no æensk, zato se presejanje izvaja ne-organizirano, pasivno ali priloænostnona pobudo æensk oz. zdravnikov (gine-kologov, sploπnih zdravnikov in speci-alistov medicine dela).Tudi sama sem predavala, in sicer omamografiji. Zakaj? Ker ima marsi-

SMS DONACIJAEuropa Donna, Slovensko zdruæenjeza boj proti raku dojk, in druæba Mo-bitel sta aprila dogovorila sodelova-

nje pri humani-tarni akcijizbiranja sred-stev za ma-motom. Sto-ritev SMS Do-nacija omo-goËa vsemMobitelovimnaroËnikom inuporabnikom,

da prispevajosredstva prek

SMS sporoËil.Storitev je zaËela

delovati 1. maja, knjej pa ste vabljeni

do zakljuËka izvaja-nja dobrodelne akcije

za mamotom, ki bo predvidoma ko-nec letoπnjega leta.Sodelovanje je enostavno. Na πtevil-ko 19191919191919191919 poπljemo sporoËilo s kljuË-no besedo DONNADONNADONNADONNADONNA v obliki kratkegasporoËila SMS. Poslano sporoËilo seobraËuna po obiËajnem ceniku, zne-sek Mobitel v svojem imenu donira

Europi Donni. Prispevek uporabnikaakciji za mamotom pa je znesek v vi-πini 230 tolarjev230 tolarjev230 tolarjev230 tolarjev230 tolarjev. ObraËuna se kotdohodno sporoËilo, ki ga uporabnikprejme v zahvalo. Vsi, ki donirajo,lahko to uveljavijo tudi kot osnovoza uveljavljanje davËne olajπave. Na-roËniki kot dokazilo uporabijo svoj

WWW.HER2STATUS.NETDa bi bolje razumeli svojo bolezen ali poiskali podporo, veliko bolnikovin bolnic z rakom ter njihovih sorodnikov iπËe ustrezne informacije namedmreæju.Konec lanskega leta je na spletu zaËela delovati nova spletna stran v slo-venskem jeziku o raku dojk z naslovom www.her2status.net.www.her2status.net.www.her2status.net.www.her2status.net.www.her2status.net.Spletna stran je bila zasnovana z namenom posredovanja osnovnih po-datkov o vlogi HER2 gena in receptorja pri raku dojk. Bolnice ali prijate-lji ter sorodniki si lahko na tej strani preberejo o raku dojk, vlogi in delo-vanju HER2 gena in receptorja pri raku dojk. Na voljo je tudi slovarËek zrazlago nekaterih medicinskih izrazov.Spletna stran vsebuje tudi povezave na druge spletne strani o raku, ki nu-dijo podporo in podatke o tej bolezni.

danje televizije, za sonce, lupe itd.Spraπujem, Ëe se tako govori z bolniki?In kako naj se, po tako slabih izkuπnjah,sploh strinjamo z zahtevami po Ëedaljeviπjih plaËah, ki jih zdravniki nepresta-no zahtevajo.M. A.,M. A.,M. A.,M. A.,M. A.,Ljubljana(naslov v uredniπtvu)

7

PISMA, OBVESTILA

A KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO A KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO A KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO A KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO A KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - NA KRATKO - - - - - NA KRATKONA KRATKONA KRATKONA KRATKONA KRATKO - - - - - NA KRATKONA KRATKONA KRATKONA KRATKONA KRATKO

kdo πe vedno pomisleke pred to me-todo, ki jo opisujejo kot boleËo in zdozo sevanja obremenjeno preiska-vo. Pri moderni mamografiji je tvega-nje zaradi prejete doze sevanja zelomajhno. Tveganje je odvisno pred-vsem od doze in starosti æenske, naj-veËje je v starosti od 15 do 25 let, priæenskah, ki so ob obsevanju starejπeod 40 let, pa se tveganje za obole-njem radiogenega raka dojk zmanjπapod polovico v primerjavi z obseva-njem pri mamografiji pri starosti od20-40 let, in znaπa za æenske, starej-πe od 40 let, pri enkratnem obseva-nju s 3mGy/dojko (1.5 mGy/projekci-jo) 1/1300 obolelih za rakom dojke. Zmamografijo zaradi velike obËutlji-vosti prikaza mikrokalcinacij (enatretjina karcinomov; 95 odstotkov co-medo karcinomov kalcinira) lahkonajdemo veËino preinvazivnih karci-nomov in razmeroma veliko manjπihinvazivnih karcinomov. ©tevilo odkri-tih preinvazivnih karcinomov je poka-zatelj kakovosti radiologovega delain naj bi znaπalo vsaj 15 odstotkovkarcinomov, odkritih pri presejanju.Zato je mamografija trenutno naj-uËinkovitejπa metoda za zgodnje od-

krivanje raka dojk in je edina od dosedaj znanih slikovnih metod, ki jeprimerna za presejanje. Druge meto-de so dopolnilne.Ginekologi, ki sicer æe tradicionalnoskrbijo za zdravje æena, so kritiËnoopozorili na neurejeno organizacijosluæbe na podroËju odkrivanja bo-lezni dojk, pa tudi potrebo po dia-gnostiËnem centru sekundarnega

PRIDEMOV VA© KRAJEuropa Donna, slovensko zdruæenjeza boj proti raku dojk, nadaljuje spredavanji po slovenskih krajih. Po-leg Mojce SenËar, predsednice zdru-æenja, zdravnice, ki je tudi prebolelaraka dojk, lahko povabite v goste πeprim. Matjaæa KauËiËa, dr. med. inkirurga, in viπjo medicinsko sestroTatjano Kumer, ki se æe leta ukvarjaz boleznimi dojk. S seboj prinesejosilikonski model dojke z vgrajenimiposameznimi bulami, ki jih potemlahko otipate. Na ta naËin spoznate,kako se zaËuti tumor dojke.»e bi radi, da pridejo k vam, pokli-Ëite Europo Donno na telefon: (01)475 15 14 od 11. do 13. ure.

meseËni raËun za storitve MobitelGSM/UMTS. Mobi uporabniki palahko potrdilo o donaciji dobijo navseh Mobitelovih centrih ob predlo-æitvi certifikata Mobi, davËne πtevil-ke in osebnega dokumenta. Mobitelbo potrdila poπiljal v zaËetku teko-Ëega meseca za pretekli mesec po

poπti. NatanËna navodila in pogojiuporabe storitve so objavljeni naspletnih straneh Europe Donnewww.europadonna-zdruzenje.si/www.europadonna-zdruzenje.si/www.europadonna-zdruzenje.si/www.europadonna-zdruzenje.si/www.europadonna-zdruzenje.si/mamotommamotommamotommamotommamotom.SMS Donacija predstavlja sodobenin sveæ naËin vkljuËevanja najπirπejavnosti v to dobrodelno akcijo. Za-

10 LETEUROPEDONNEPobudo, da se mora strokovnim pri-zadevanjem v boju proti raku dojkpridruæiti Ëim veË æensk, je dal leta1994 prof. Umberto Veronesi, zdrav-nik in tedanji italijanski minister zazdravstvo. Njegova pobuda je pad-la na plodna tla, saj ta zveza zdruæu-je æe 33 evropskih dræav.

Umberto Veronesi, ustanoviteljevropske zveze Europa Donna

hvala velja seveda Mobitelu, d.d., kije prisluhnil æeljam Europe Donne into tudi tehniËno omogoËil.

Na prvih stranehknjige ameriπkegazdravnika dr. Bo-ba Arnota S pre-hrano proti rakuna prsih, ki jo jeizdala zaloæbaOrbis, bosteprebrali, da vZDA lahko tri-deset do πtiri-

deset æensk od tisoËihpriËakuje, da bodo umrle zaradi rakadojk, medtem ko na Tajskem ali na©rilanki le dve do pet. Zakaj? Pred-vsem zaradi prehrane. To je avtorknjige prouËil in v njej podrobno opi-suje, kako v dvanajstih korakih zniæatitveganje za raka dojk. Med drugim

avtor svetuje, naj vse æenske, ki sopreteæke, shujπajo in redno telovadi-jo ter omejijo pitje alkohola. Polegtega knjiga piπe πe o tem, kako lahkozmanjπamo estrogenske receptorje,katere maπËobe so zdrave, kako vprehrano uvedemo dobre estregeneter kako zniæamo raven inzulina.Zdrava hrana, ki jo avtor priporoËa,zmanjπuje tudi tveganje za vsa drugaobolenja.

nivoja, ki bi bil za celjsko regijo ne-dvomno potreben.Janja ©kerjanec,Janja ©kerjanec,Janja ©kerjanec,Janja ©kerjanec,Janja ©kerjanec,ZD Celje

SLOVAR»EKSLOVAR»EKSLOVAR»EKSLOVAR»EKSLOVAR»EKInvazivni rakInvazivni rakInvazivni rakInvazivni rakInvazivni rak je tisti, ki se je razπiriliz mesta, kjer jejejejeje nastal.Neinvazivni rakNeinvazivni rakNeinvazivni rakNeinvazivni rakNeinvazivni rak je lokalizirana obli-ka raka, ki se ninininini razπiril.



MAMOTOMV ZLOÆENKIMarca letos je izπla zloæenka, v kateri najdete sploπne in-formacije o slovenskem zdruæenju za boj proti raku dojk- Europa Donna, podrobno pa je predstavljena huma-nitarna akcija zbiranja sredstev za nakup mamotoma -naprave, ki omogoËa najzanesljivejπo histoloπko preis-kavo netipnih sprememb dojk. »e æelite tudi vi podaritiæarek upanja vsaki πestnajsti slovenski æenski, preglejtezloæenko in pomagajte glede na svoje moænosti.Pri promociji humanitarne akcije zbiranja sredstev zanakup mamotoma slovenskemu zdruæenju Europa

Donna pomagajo πtevilni posa-mezniki in organizacije. Za tiskliËne zloæenke se zahvaljujemogospodu Franku »uku, ki je ssvojo nesebiËno pomoËjo pri-pomogel k πirjenju informacijeo humanitarni akciji nakupamamotoma. Zloæenke bodo do-stopne tudi v doloËenih zdrav-stvenih domovih in bolnicah, zakar se iskreno zahvaljujemoOglaπevalski Galeriji, d.o.o., kinam je pri tem donatorsko po-magala.

KREATIVCI S PRISTOPAAgencija Pristop in zdruæenje Europa Donna sodeluje-ta æe skoraj dve leti. Akciji zbiranja sredstev za mamo-tom so Pristopovci pomagali na komunikacijskem indelno na organizacijskem podroËju. Pripravili so ogla-πevalsko akcijo, sestavljeno iz televizijskega oglasa,zloæenke in tiskanih oglasov. Pri produkciji sta dona-torsko pomagala tudi produkcijska organizacija Arka-dena in fotograf Franci Virant. Vsi materiali imajo eno-tno podobo z jasnim sporoËilom in nosijo podobosimpatiËne mlade igralke Sare, ki je æe postala prepoz-navna nosilka akcije. Akcija, ki se je zaËela s televizij-skim oglasom 1. februarja, je bila v javnosti odmevnain dobro sprejeta.

Z ÆOGO PROTI STRESUOdkar imam teæave s hrbtenico, uporabljam æogo namestostola, pa tudi redno telovadim z njo. Kadar sem v stresu, seenostavno raztegnem na njej in globoko diham. Vdihnemskozi nos, πtejem do osem in si pri tem mislim, da gre va-me vse lepo in dobro. Ko poËasi izdihujem skozi usta (πte-jem do πestnajst), si mislim, da gre ven vse slabo. Pomaga!

Foto

graf

ija:

Nev

a Æ

elez

nik

Na æogi lahko tudi sedite in delate πtevilne telovad-ne vaje.

Takπna je videti prva stranzloæenke.Del ekipe Pristopa, ki je sodeloval pri oglaπevalski

akciji Europa Donna - zbiranje sredstev za mamo-tom. Z leve proti desni: Mateja Dimnik Zavrl inSimona Kepic.

Ekipa, ki je s plemenitim ciljem zdruæila svojo ustvarjalnostin znanje, je za Novice Europa Donna takole strnila vtiseo sodelovanju: ≈Zdruæenje Europa Donna nas je prepriËalos svojim ciljem - zbrati sredstva za napravo za natanËnej-πe diagnosticiranje netipnih sprememb dojk, ki so lahkoznamenje raka dojk, bolezni, za katero v Sloveniji letnozboli 1.000 æensk. Ob spoznanju, da ne moremo ubeæatistatistiËnim πtevilkam in da pri tem lahko pomaga edinopravoËasno odkrivanje teæavne bolezni, smo to dejstvo tu-di upodobili v samih sporoËilih. Druæbeno odgovorno ak-cijo smo zasnovali z æeljo, da bi se zviπal odstotek pravo-Ëasno odkritih primerov raka dojk ter da bi k temu prispe-vali tudi posamezniki in podjetja za nakup sodobnega apa-rata. Veseli nas, da smo s svojimi idejami tako na svoj na-Ëin prispevali delËek pri skupnih prizadevanjih za Ëimprej-πnje odkrivanje in zdravljene te hude bolezni.«

Denar lahko prispevate na raËun,ki je odprt pri

SKB Banki d.d. Ljubljana:03134 -1111111124.

Namen: za mamotom.

9

OBVESTILA

Pri kopanju, prhanju aliumivanju poglejte dojki πe v

ogledaluin juprimerjajte.PrepriËajtese, da ninobenihvidnihsprememb.Natosklenite roki nad glavo in ponovnopreverite, Ëe ni sprememb.

PREGLEDENKRAT NA MESECPri samopregledovanju dojkskrbno preglejte obe dojki, najprejeno in potem πe drugo. To poËnitetudi, Ëe ste bili æe operirani zaradiraka dojk.

Dvignite desno roko inpoloæite levo dlan na desno

dojko. Iztegniteprste in jihstisnite skupajter s kroænimigibi pretipajtedojko. ZaËnitena zunanjemobodu in se zroko pomikajteproti bradavici.

Nagnite se naprej in podpritedesno dojko z desno roko. Z

neænimikroænimi gibileve roke rahlopritiskajtenanjo.

***In kakπne spremembe splohiπËemo?Spremembe v velikosti in oblikidojk ter barvi koæe, uvleËenostbradavice ali izcedek iz nje alizatrdline. »e opazite kakrπno kolispremembo, pojdite takoj kzdravniku!

Nagnite se naprej, spustitelevo roko. S stisnjenimi prsti

desne rokepretipajte levopazduho, natoponovitepregled πe zrazprtimi prsti.

1

2

3

4

SLIKARSKA KOLONIJATerme Dobrna so se v humanitarno akcijo zbiranja sredstev za mamotomvkljuËile æe lani decembra z vsoto, sicer namenjeno za novoletna poslov-na darila. V letoπnjem letu pa so od 2. do 4. aprila organizirali Ekstempo-re oziroma slikarsko kolonijo, na kateri so priznani slovenski slikarji ustvar-jali na temo ≈600 let turizma na Dobrni«. Nastala dela so umetniki poda-rili za prodajo, katere izkupiËek je bil namenjen mamotomu.Uradna otvoritev razstave slikarskih del je bila 4. aprila v hotelu Vita v Ter-mah Dobrna. ZakljuËila se je konec maja s sveËano prireditvijo in draæbo po-darjenih del. Europa Donna se zahvaljuje Termam Dobrna za veliko dejanje,s katerim so prispevale k veËji verjetnosti, da bo diagnoza bolj natanËna inzanesljiva. Enako pa velja tudi za vse umetnike, ki so podarili svoja dela, indonatorjem, ki so z nakupom teh del prispevali k naπi akciji. Letos æe tradi-cionalno dvajseto likovno prijateljevanje v Termah Dobrna bo tako ostalo vπe trajnejπem spominu tako sodelujoËim kot obiskovalcem.

Sanja Rozman, zdravnica, psihotera-pevtka in pisateljica, je pri reviji Viva,s katero sodeluje æe vrsto let, pravpred kratkim izdala knjigo Spremem-ba v srcu. V njej je zbrala pisma bral-

SPREMEMBA V SRCUcev Vive, ki jih je v minulih sedmih le-tih dobivala, in svoje odgovore na-nje. Zakaj je to storila? Ker je sploπ-no znano, da so si naπe teæave po-dobne, pa tudi to, da se marsikdolahko nauËi spopadati s svojimi teæa-vami iz nakazanih reπitev.Ker je Sanja Rozman nacionalnapredstavnica Evrope Donna in Ëlani-ca izvrπnega odbora evropskega zdru-æenja te zveze za boj proti raku dojk(ki zdruæuje æe 33 dræav), piπe tudiknjigo o raku, ki ga je sama uspeπnoprebolela.

Razstava v Termah Dobrna

Foto

graf

ija:

Nev

a Æ

elez

nik

Mojca SenËar, Gabrijela PetriËGrabnar in Sanja Rozman predmamotomom, ki so ga proizvajalcirazstavljali tudi na Ëetrti evropskikonferenci o raku dojk marcaletos v Hamburgu.



80 milijonov za boljπo diagnostiko80 milijonov za boljπo diagnostiko80 milijonov za boljπo diagnostiko80 milijonov za boljπo diagnostiko80 milijonov za boljπo diagnostiko

MAMOTOMZA VSE SLOVENKE

Z njim smo se pogovarjali o raku dojk ino tem, zakaj je mamotom, ki stane kar 80milijonov tolarjev, tako zelo pomembenza Slovenke. Denar zanj, kot æe veste, pazbira Europa Donna.- Ste eden izmed Ëlanov Europe Donne,- Ste eden izmed Ëlanov Europe Donne,- Ste eden izmed Ëlanov Europe Donne,- Ste eden izmed Ëlanov Europe Donne,- Ste eden izmed Ëlanov Europe Donne,ki je precej aktiven pri ozaveπËanju inki je precej aktiven pri ozaveπËanju inki je precej aktiven pri ozaveπËanju inki je precej aktiven pri ozaveπËanju inki je precej aktiven pri ozaveπËanju inopredeljevanju strokovnih smernic v or-opredeljevanju strokovnih smernic v or-opredeljevanju strokovnih smernic v or-opredeljevanju strokovnih smernic v or-opredeljevanju strokovnih smernic v or-ganizaciji. Kako to, da ste se kot moπkiganizaciji. Kako to, da ste se kot moπkiganizaciji. Kako to, da ste se kot moπkiganizaciji. Kako to, da ste se kot moπkiganizaciji. Kako to, da ste se kot moπkiodloËili za sodelovanje v tem zdruæenju?odloËili za sodelovanje v tem zdruæenju?odloËili za sodelovanje v tem zdruæenju?odloËili za sodelovanje v tem zdruæenju?odloËili za sodelovanje v tem zdruæenju?Razlogov za to je veË. Najprej naj povem,da me je predsednica, prim. Mojca Sen-Ëar, povabila, da postanem Ëlan strokov-nega sveta ED, kar sem z veseljem spre-jel. Zavedam se namreË pomena in odgo-vornosti vloge, ki jo ima ED. Ker je mojenajoæje strokovno podroËje prav rak dojk,z veseljem sodelujem povsod, kjer mis-lim, da lahko pripomorem k spremem-bam na bolje pri obravnavi raka dojk vSloveniji. ED je prav gotovo eden od ze-lo pomembnih vzvodov civilne druæbe zadosego tega cilja. Ne nazadnje sem billeto dni v tujini prav v inπtituciji, od ko-der ideja ED izhaja, zato se morda πe boljzavedam pomena ED.- Koliko Ëasa se æe ukvarjate z rakom- Koliko Ëasa se æe ukvarjate z rakom- Koliko Ëasa se æe ukvarjate z rakom- Koliko Ëasa se æe ukvarjate z rakom- Koliko Ëasa se æe ukvarjate z rakomdojk?dojk?dojk?dojk?dojk?S to boleznijo se ukvarjam od zaËetkasvoje poklicne poti; leta 1991 kot mladiraziskovalec pod mentorstvom prof. Juri-ja Lindtnerja, samostojno pa od leta1998 po konËanem specialistiËnem izpi-tu iz kirurgije. Prebil sem tudi leto dnidodatnega izobraæevanje na Evropskeminπtitutu v Milanu, ki je eden najpo-membnejπih centrov za zdravljenje rakadojk na svetu.- NajveË raka dojk odkrijejo æenske same,- NajveË raka dojk odkrijejo æenske same,- NajveË raka dojk odkrijejo æenske same,- NajveË raka dojk odkrijejo æenske same,- NajveË raka dojk odkrijejo æenske same,zagotovo velja priporoËilo, da si pri pre-zagotovo velja priporoËilo, da si pri pre-zagotovo velja priporoËilo, da si pri pre-zagotovo velja priporoËilo, da si pri pre-zagotovo velja priporoËilo, da si pri pre-gledu pomagajo s shemami samopregle-gledu pomagajo s shemami samopregle-gledu pomagajo s shemami samopregle-gledu pomagajo s shemami samopregle-gledu pomagajo s shemami samopregle-dovanja, ki so pogosto objavljene tudi vdovanja, ki so pogosto objavljene tudi vdovanja, ki so pogosto objavljene tudi vdovanja, ki so pogosto objavljene tudi vdovanja, ki so pogosto objavljene tudi v

Novicah. Kako pogosti naj bodo ti sa-Novicah. Kako pogosti naj bodo ti sa-Novicah. Kako pogosti naj bodo ti sa-Novicah. Kako pogosti naj bodo ti sa-Novicah. Kako pogosti naj bodo ti sa-mopregledi?mopregledi?mopregledi?mopregledi?mopregledi?Res je, da veËino raka dojk πe vedno od-krijejo bolnice same, s Ëimer pa ne sme-mo biti zadovoljni. Æelimo si namreË, dabi bolezen odkrivali πe preden je tipna. Otem bo govor pozneje. Ne glede na to, jesamopregledovanje zelo pomembnozlasti kot del osveπËenosti æensk, ki se za-vedajo ogroæenosti za raka dojk - in nesamo raka dojk. Gre za πirπo kulturo skr-bi za svoje zdravje. Vsem æenskam svetu-jemo da se dræijo priporoËil, ki jih lahkopreberete v zloæenkah ED, pa tudi drugih.Na kratko: pregledi naj bodo enkrat me-seËno; pri æenskah v rodni dobi 10.-15.dan po zaËetku menstruacije, pri æenskahv meni pa na vedno isti datum v mesecu.- Bi lahko opredelili kakπne znake spre-- Bi lahko opredelili kakπne znake spre-- Bi lahko opredelili kakπne znake spre-- Bi lahko opredelili kakπne znake spre-- Bi lahko opredelili kakπne znake spre-memb v obliki dojk ali poËutju, na kate-memb v obliki dojk ali poËutju, na kate-memb v obliki dojk ali poËutju, na kate-memb v obliki dojk ali poËutju, na kate-memb v obliki dojk ali poËutju, na kate-re moramo biti æenske pozorne?re moramo biti æenske pozorne?re moramo biti æenske pozorne?re moramo biti æenske pozorne?re moramo biti æenske pozorne?Tudi najpogostejπi znaki raka dojk so za-pisani v zloæenkah. Æenske naj bodo po-zorne predvsem na trdo, grËasto in nebo-leËo zatrdlino, ki vztraja veË kot mesecdni, πe posebej, Ëe uvlaËi koæo. Pozornenaj bodo na uvlaËenje bradavice ali na tr-dovraten izcedek iz ene dojke. Najpogos-tejπe teæave, ki skrbijo æenske, so ponav-ljajoËe se boleËine in vozljiËavost, ki sespreminjajo z meseËnim ciklusom in sko-raj nikoli niso znamenje resne bolezni.- Kaj naj stori æenska, ki med samopre-- Kaj naj stori æenska, ki med samopre-- Kaj naj stori æenska, ki med samopre-- Kaj naj stori æenska, ki med samopre-- Kaj naj stori æenska, ki med samopre-gledovanjem odkrije zatrdlino?gledovanjem odkrije zatrdlino?gledovanjem odkrije zatrdlino?gledovanjem odkrije zatrdlino?gledovanjem odkrije zatrdlino?»e je zatrdlina taka, kot smo jo opisalizgoraj, naj gre do svojega zdravnika aliginekologa po napotnico za strokovnja-ka, ki se ukvarja z boleznimi dojk.- Kakπen je ponavadi postopek preverja-- Kakπen je ponavadi postopek preverja-- Kakπen je ponavadi postopek preverja-- Kakπen je ponavadi postopek preverja-- Kakπen je ponavadi postopek preverja-nja znaËilnosti zatrdline? Koliko Ëasa tra-nja znaËilnosti zatrdline? Koliko Ëasa tra-nja znaËilnosti zatrdline? Koliko Ëasa tra-nja znaËilnosti zatrdline? Koliko Ëasa tra-nja znaËilnosti zatrdline? Koliko Ëasa tra-ja obiËajno od odkritja do jasne diagno-ja obiËajno od odkritja do jasne diagno-ja obiËajno od odkritja do jasne diagno-ja obiËajno od odkritja do jasne diagno-ja obiËajno od odkritja do jasne diagno-ze?ze?ze?ze?ze?

≈Delo kirurga pri zdravljenju raka dojk ni tako Ërno, kot se morda zdi.VeËina æensk, ki so konËale zdravljenje (kirurπko, sistemsko, obsevanje), jenamreË ozdravljenih. Z namenom ozdravitve tudi zaËenjamo kirurπkozdravljenje (razen v redkih primerih). Seveda gre bolezen pogosto svojo,usodno pot, ko zdravniki ne moremo pomagati. Da lahko zdravnik zdræipogosto sooËanje s hudo bolnimi bolniki, je prav gotovo nujno, da polegprofesionalnega, polno æivi tudi svoje zasebno æivljenje, pa Ëeprav je zmislimi vedno z ‘eno nogo’, pri svojih bolnicah,« je zaËel mag. Janez Ægaj-nar, dr. med. in kirurg OI v Ljubljani.

Za vse zatrdline dojk pri æenskah starej-πih od 35 let je potrebno opraviti takoimenovano trojno diagnostiko ( angleπ-ko triple assessment).To so kliniËni pre-gled, slikovna diagnostika ( mamografijain vËasih ultrazvok) ter punkcija (citoloπ-ka ali histoloπka). S temi preiskavamilahko zanesljivo opredelimo naravo za-trdline in njeno velikost. »as trajanja dia-gnostiËnih postopkov je v Sloveniji πevedno precej razliËen - od nekaj dni donekaj tednov. Poudariti moram, da tudiËe diagnostika traja nekaj tednov, to pribolezni, kot je rak dojk, ni pomembno zaprognozo bolezni. V prihodnje si sevedaæelimo te postopke Ëim bolj skrajπati.Pri æenskah mlajπih od 35 let je postopekzaradi majhne verjetnosti raka dojk neko-liko drugaËen; mamografijo opravimo πe-le po postavljeni diagnozi raka dojk.- Katere skupine æensk so najbolj ogroæe-- Katere skupine æensk so najbolj ogroæe-- Katere skupine æensk so najbolj ogroæe-- Katere skupine æensk so najbolj ogroæe-- Katere skupine æensk so najbolj ogroæe-ne (riziËne skupine)? Kateri so dejavnikine (riziËne skupine)? Kateri so dejavnikine (riziËne skupine)? Kateri so dejavnikine (riziËne skupine)? Kateri so dejavnikine (riziËne skupine)? Kateri so dejavnikiogroæenosti?ogroæenosti?ogroæenosti?ogroæenosti?ogroæenosti?Æenske lahko po ogroæenosti grobo raz-delimo v tri skupine.Prva, πtevilËno najmanjπa, je tista z zelovisoko ogroæenostjo zaradi dedne oblikeraka dojk in jajËnikov. V teh druæinah senamreË deduje okvara (mutacija) enegaod dveh genov - BRCA1 in BRCA2 - in no-silke te mutacije so zelo ogroæene za ra-ka dojk in tudi za raka jajËnikov. Takedruæine vsekakor sodijo v obravnavo spe-cializiranih ustanov, v Sloveniji je to On-koloπki inπtitut.Druga skupina so æenske, ki sodijo v zmer-no ogroæeno skupino, med njih pa uvrπËa-

Mag. Janez Ægajnar,dr. med. in kirurg OI

Foto

graf

ija:

Kat

arin

a K

rap

eæ

11

NA© POGOVOR

Anatomija dojke

mo æenske, katerih sorodnica v prvem ko-lenu je zbolela za rakom dojk, ki niso ro-dile ali so prviË rodile po 30. letu staros-ti, ali æenske, pri katerih so bile kdaj odkri-te sicer benigne spremembe v dojkah, zakatere pa vemo, da zviπujejo ogroæenostza raka dojk (bolezni z atipijami).Tretja skupina je najπtevilËnejπa, to sopovpreËno ogroæene æenske. Ne pozabi-mo, da je najveË bolnic z rakom dojk praviz te skupine in da sta najpomembnejπadejavnika ogroæenosti spolspolspolspolspol in staroststaroststaroststaroststarost. (Zarakom dojk lahko zbolijo tudi moπki.)Dokazano je tudi, da ogroæenost za rakadojk nekoliko dvigujeta tudi hormonskonadomestno zdravljenje in redno pitjealkohola.- Kaj najprej svetujete æenskam, pri kate-- Kaj najprej svetujete æenskam, pri kate-- Kaj najprej svetujete æenskam, pri kate-- Kaj najprej svetujete æenskam, pri kate-- Kaj najprej svetujete æenskam, pri kate-rih je diagnoza: rak dojk?rih je diagnoza: rak dojk?rih je diagnoza: rak dojk?rih je diagnoza: rak dojk?rih je diagnoza: rak dojk?Bolnicam poizkuπamo razloæiti pomen tediagnoze in vse postopke diagnostike inzdravljenja, ki bodo potrebni. BolnicamBolnicamBolnicamBolnicamBolnicamtudi svetujemo da se dræijo priporoËene-tudi svetujemo da se dræijo priporoËene-tudi svetujemo da se dræijo priporoËene-tudi svetujemo da se dræijo priporoËene-tudi svetujemo da se dræijo priporoËene-ga zdravljenja.ga zdravljenja.ga zdravljenja.ga zdravljenja.ga zdravljenja. Nekatere bolnice raje po-seæejo po alternativnih metodah, ki soskrajno nevarne zlasti takrat, ko zahteva-jo opustitev zdravljenja po znanstvenodokazanih metodah akademske medici-ne. Eno takih je npr. zdravljenje raka sstradanjem; k zmedi dodatno prispevajotudi izjave znanih Slovencev, ki naj bi sitako ozdravili raka, Ëeprav utemeljenosumimo, da so sploh kdaj zboleli za ra-kom. Vloga medijev je pri πirjenju tovrst-nih zavajanj neizmerno odgovorna.- Pri nas πe ni preventive - organiziranega- Pri nas πe ni preventive - organiziranega- Pri nas πe ni preventive - organiziranega- Pri nas πe ni preventive - organiziranega- Pri nas πe ni preventive - organiziranegapresejanja oz. rentgenskega slikanja dojkpresejanja oz. rentgenskega slikanja dojkpresejanja oz. rentgenskega slikanja dojkpresejanja oz. rentgenskega slikanja dojkpresejanja oz. rentgenskega slikanja dojkz mamografom vseh æensk med 50. in 69.z mamografom vseh æensk med 50. in 69.z mamografom vseh æensk med 50. in 69.z mamografom vseh æensk med 50. in 69.z mamografom vseh æensk med 50. in 69.letom, ko je bolezen najbolj pogosta. Mo-letom, ko je bolezen najbolj pogosta. Mo-letom, ko je bolezen najbolj pogosta. Mo-letom, ko je bolezen najbolj pogosta. Mo-letom, ko je bolezen najbolj pogosta. Mo-goËe lahko napoveste, kdaj lahko tako or-goËe lahko napoveste, kdaj lahko tako or-goËe lahko napoveste, kdaj lahko tako or-goËe lahko napoveste, kdaj lahko tako or-goËe lahko napoveste, kdaj lahko tako or-ganizirano preventivo priËakujemo?ganizirano preventivo priËakujemo?ganizirano preventivo priËakujemo?ganizirano preventivo priËakujemo?ganizirano preventivo priËakujemo?Upam, da kmalu. Pravilnik o primarnihcentrih je tako rekoË konËan, vendar Mi-nistrstvo za zdravje Ëaka z njegovo obja-vo, saj æeli istoËasno objaviti tudi Pravil-nik za sekundarne centre, kjer bo pote-kalo zdravljenje raka dojk, ki ga priprav-ljamo. OdloËitev je pametna, ker mora-mo nujno zagotoviti moænosti diagnos-tiËne obdelave in zdravljenja æensk, kibodo iz presejanja napotene naprej. Æe-lim si, da bi z pilotnim projektom zaËe-li prihodnje leto.- Kakπni so trendi zdravljenja raka dojk- Kakπni so trendi zdravljenja raka dojk- Kakπni so trendi zdravljenja raka dojk- Kakπni so trendi zdravljenja raka dojk- Kakπni so trendi zdravljenja raka dojkpri nas in v svetu? Lahko priËakujemopri nas in v svetu? Lahko priËakujemopri nas in v svetu? Lahko priËakujemopri nas in v svetu? Lahko priËakujemopri nas in v svetu? Lahko priËakujemobistvene novosti v prihodnje? Katere?bistvene novosti v prihodnje? Katere?bistvene novosti v prihodnje? Katere?bistvene novosti v prihodnje? Katere?bistvene novosti v prihodnje? Katere?Z nekaj besedami: vedno manj obseænakirurgija, vedno bolj individualno prila-gojeno sistemsko zdravljenje in novazdravila.- Kakπno zdravljenje je na voljo, ko odkri-- Kakπno zdravljenje je na voljo, ko odkri-- Kakπno zdravljenje je na voljo, ko odkri-- Kakπno zdravljenje je na voljo, ko odkri-- Kakπno zdravljenje je na voljo, ko odkri-jemo raka dojk, in od Ëesa je odvisen na-jemo raka dojk, in od Ëesa je odvisen na-jemo raka dojk, in od Ëesa je odvisen na-jemo raka dojk, in od Ëesa je odvisen na-jemo raka dojk, in od Ëesa je odvisen na-Ëin zdravljenja (lokalno, sistemsko)?Ëin zdravljenja (lokalno, sistemsko)?Ëin zdravljenja (lokalno, sistemsko)?Ëin zdravljenja (lokalno, sistemsko)?Ëin zdravljenja (lokalno, sistemsko)?

VeËkrat smo æe omenili da imamo na vo-ljo kirurgijo in obsevanje kot lokalnizdravljenji, in kemoterapijo, hormonskozdravljenje in bioloπka zdravila kot sis-temska zdravljenja. Izbira zdravljenja jeodvisna od stadija bolezni in od vrste bo-lezni. Tu ne moremo razpravljati o vsehmoænih kombinacijah - rak dojk namreËni ena bolezen, ampak so πtevilne, razliË-ne bolezni. NaËeloma pa velja, da zaËet-ne stadije I in II zaËnemo zdraviti kirur-πko, stadije III in IV pa sistemsko in z ob-sevanjem.- Verjetno je najpogostejπe vpraπanje- Verjetno je najpogostejπe vpraπanje- Verjetno je najpogostejπe vpraπanje- Verjetno je najpogostejπe vpraπanje- Verjetno je najpogostejπe vpraπanjebolnic, ali bo dojka ohranjena. V katerembolnic, ali bo dojka ohranjena. V katerembolnic, ali bo dojka ohranjena. V katerembolnic, ali bo dojka ohranjena. V katerembolnic, ali bo dojka ohranjena. V kateremprimeru se to dogaja in kdaj to ni mogo-primeru se to dogaja in kdaj to ni mogo-primeru se to dogaja in kdaj to ni mogo-primeru se to dogaja in kdaj to ni mogo-primeru se to dogaja in kdaj to ni mogo-Ëe?Ëe?Ëe?Ëe?Ëe?Ne bi se strinjal z vami. Prvo vpraπanje jeobiËajno usodnejπe - kaj to pomeni zamoje æivljenje. V tej luËi je ohranitev doj-ke manj pomembna, Ëeprav ne nepo-membna. Ko zaËnemo pogovor o strate-giji zdravljenja, je to seveda eno kljuËnihkirurπkih vpraπanj. Zagotoviti moramo poeni strani korenito odstranitev vidne bo-lezni ob Ëim manjπi nakazi bolnice. Zaohranitev dojke je pomembno predvsemrazmerje med velikostjo tumorja in veli-kostjo dojke; v veliki dojki bo odstranitevtumorja z varnostnim plaπËem zdravegatkiva manj vidna kot v majhni dojki.Ohranitev dojke ni mogoËa, kadar imamoopraviti z veËjedrno (multicentriËno) bo-leznijo.- V katerih primerih je mogoËa rekon-- V katerih primerih je mogoËa rekon-- V katerih primerih je mogoËa rekon-- V katerih primerih je mogoËa rekon-- V katerih primerih je mogoËa rekon-strukcija dojke po odstranitvi in kako po-strukcija dojke po odstranitvi in kako po-strukcija dojke po odstranitvi in kako po-strukcija dojke po odstranitvi in kako po-strukcija dojke po odstranitvi in kako po-teka?teka?teka?teka?teka?Rekontrukcija je moæna naËelno vedno,Ëe je bila bolezen odstranjena korenito.TehniËno je moæna takojπnja ali odloæe-na, z lastnim tkivom (vezani ali prosti reæ-nji) ali z vsadki. O teh vpraπanjih se bol-nica pogovori s kirurgom plastikom. Do-govarjanje o rekontrukcijah na Onkoloπ-kem inπtitutu poteka prek skupnega kon-zilija, ki ga imamo onkoloπki kirurgi s ko-legi plastiki iz kliniËnega centra.- Kdaj se uporablja radioterapija (zdrav-- Kdaj se uporablja radioterapija (zdrav-- Kdaj se uporablja radioterapija (zdrav-- Kdaj se uporablja radioterapija (zdrav-- Kdaj se uporablja radioterapija (zdrav-ljenje z obsevanjem) in kako poteka?ljenje z obsevanjem) in kako poteka?ljenje z obsevanjem) in kako poteka?ljenje z obsevanjem) in kako poteka?ljenje z obsevanjem) in kako poteka?Sledi nekaj vpraπanj, ki zadevajo drugestroke, zato bom na njih odgovoril krat-ko. Obsevanje najpogosteje uporablja-mo, Ëe smo dojko ohranili. Dokazano jenamreË, da je ≈majhna« kirurgija varnasamo, Ëe dojko tudi obsevamo. Po od-stranitvi cele dojke obsevanje obiËajnoni potrebno. Seveda so tudi izjeme: vËa-sih se zaradi majhne verjetnosti ponovit-ve bolezni tudi pri ohranjeni dojki ne od-loËimo za obsevanje in obratno, pri veli-kem tumorju ali πtevilnih prizadetih paz-duπnih bezgavkah obsevamo tudi po od-stranitvi cele dojke. Obsevanje poteka

veË tednov zapored, vsak dan po nekajminut. Kadar je le mogoËe, poteka am-bulantno.Obsevanje je nepogreπljiv naËin zdravlje-nja tudi pri razπirjeni bolezni, kar pa je æedrugo vpraπanje.- Kakπni so stranski uËinki obsevanja?- Kakπni so stranski uËinki obsevanja?- Kakπni so stranski uËinki obsevanja?- Kakπni so stranski uËinki obsevanja?- Kakπni so stranski uËinki obsevanja?ObiËajno blagi in prehodni. Gre pred-vsem za vnetje koæe razliËnih stopenj, kipa ne puπËa posledic. Obsevanje lahkopovzroËi tudi kasne posledice, ki pa soredke.- Kdaj se uporablja kemoterapija in kak-- Kdaj se uporablja kemoterapija in kak-- Kdaj se uporablja kemoterapija in kak-- Kdaj se uporablja kemoterapija in kak-- Kdaj se uporablja kemoterapija in kak-πni so njeni stranski uËinki? Kako pote-πni so njeni stranski uËinki? Kako pote-πni so njeni stranski uËinki? Kako pote-πni so njeni stranski uËinki? Kako pote-πni so njeni stranski uËinki? Kako pote-ka?ka?ka?ka?ka?Kot je bilo æe reËeno, postaja izbira zdrav-ljenja vedno bolj individualna, tudi sis-temskega. Zelo grobo lahko reËemo, daskoraj vedno zdravimo s kemoterapijoveËje tumorje ali Ëe so tumorji hormonskoneodzivni. Izbira zdravil je zahtevna in topoËnejo kolegi internisti-onkologi. Izbira

je odvisna tudi od starosti in sploπnegastanja bolnika, drugih bolezni in ne na-zadnje æelja bolnika. Od izbire zdravljenjaso odvisni tudi stranski uËinki, za katerepa imamo na voljo πtevilna zdravila za laj-πanje teæav. VeËina bolnikov pove, da jebila izkuπnja kemoterapije manj huda kotje njen slab sloves.ObiËajno poteka ambulantno, πtiri aliπest ciklusov, v nekaj tedenskih razmakih.VËasih zaËnemo zdravljenje raka dojk tu-di pri stadiju II, in sicer takrat, ko æelimozmanjπati velikost tumorja pred operaci-jo, da lahko ohranimo dojko.Seveda je kemoterapija tudi nepogreπ-ljivo zdravljenje pri razπirjeni bolezni, kopa je izbira zdravljenja mnogo bolj indi-vidualna.- Nekatere bolnice zdravijo s t.i. hormon-- Nekatere bolnice zdravijo s t.i. hormon-- Nekatere bolnice zdravijo s t.i. hormon-- Nekatere bolnice zdravijo s t.i. hormon-- Nekatere bolnice zdravijo s t.i. hormon-skim zdravljenjem. Kdaj je priporoËljivoskim zdravljenjem. Kdaj je priporoËljivoskim zdravljenjem. Kdaj je priporoËljivoskim zdravljenjem. Kdaj je priporoËljivoskim zdravljenjem. Kdaj je priporoËljivoin pri katerih bolnicah?in pri katerih bolnicah?in pri katerih bolnicah?in pri katerih bolnicah?in pri katerih bolnicah?

NOVICEEUROPA DONNAMAREC 2004

Priloga revije Naπa æena, marec 200412

Hormonsko zdravljenje je bilo sploh pr-vo sistemsko zdravljenje, ki so ga upo-rabljali pri raku dojk, in je bilo vedno zelopomembno, zadnje Ëase pa na pomenuπe pridobiva. S hormonskih zdravljenjemvedno vedno vedno vedno vedno zdravimo hormonsko odzivne tu-morje, ne glede na starost in ne glede nato, ali je bolnica dobila tudi kemoterapi-jo. Danes imamo v rokah veË razliËnihzdravil z razliËnimi mehanizmi, odloËitevza izbiro pa je, enako kot pri kemoterapi-ji, individualna.- Kaj lahko bolnik priËakuje od bioloπke-- Kaj lahko bolnik priËakuje od bioloπke-- Kaj lahko bolnik priËakuje od bioloπke-- Kaj lahko bolnik priËakuje od bioloπke-- Kaj lahko bolnik priËakuje od bioloπke-ga zdravljenja in na kaj mora biti pozo-ga zdravljenja in na kaj mora biti pozo-ga zdravljenja in na kaj mora biti pozo-ga zdravljenja in na kaj mora biti pozo-ga zdravljenja in na kaj mora biti pozo-ren? Katera bioloπka zdravila so uradnoren? Katera bioloπka zdravila so uradnoren? Katera bioloπka zdravila so uradnoren? Katera bioloπka zdravila so uradnoren? Katera bioloπka zdravila so uradnopriznana?priznana?priznana?priznana?priznana?Bioloπka zdravila so vsekakor bodoËnostsistemskega zdravljenja. Temeljijo na na-Ëelu, da so usmerjena na toËno doloËe-no molekulo, navzoËo v (ali na) tumorskicelici. Zato naj bi bila zelo selektivna inobenem uËinkovita. Trenutno je pri nasregistriran trastuzumab (Herceptin), a leza metastatsko bolezen. V dopolnilnemzdravljenju ga lahko uporabljamo samov kliniËnih raziskavah in njegova uporab-nost πe ni dokazana. Zavedati se mora-mo, da so bioloπka zdravila primerna sa-mo za nekatere bolnike, tiste, katerih tu-morji imajo izraæene doloËene molekule.Tako bo tudi Herceptin v najboljπem pri-meru uporaben samo za pribliæno tretji-no bolnic, katerih tumorji imajo izraæenHer2-neu receptor.- Kaj se dogaja z bolnicami po operaciji,- Kaj se dogaja z bolnicami po operaciji,- Kaj se dogaja z bolnicami po operaciji,- Kaj se dogaja z bolnicami po operaciji,- Kaj se dogaja z bolnicami po operaciji,kakπna je rehabilitacija?kakπna je rehabilitacija?kakπna je rehabilitacija?kakπna je rehabilitacija?kakπna je rehabilitacija?»e govorimo o fizikalni rehabilitaciji je le-ta odvisna predvsem od obsega operaci-je. »e smo odstranili vse pazduπne bez-gavke, æe dan po operaciji zaËnejo z raz-gibavanjem pod vodstvom naπih fiziotera-pevtk. Æelimo si, da bi se bolnice nauËe-nih vaj in navodil dræale tudi doma. Po od-pustu jih spodbujamo, da se oglasijo prifizioterapevtkah tudi kasneje, odziv pa jerazliËen. VeËina naπih bolnic gre tudi narehabilitacijo v katerega od zdraviliπË.Zdraviliπko zdravljenje je potrebno uskla-diti z zaËetkom sistemskega zdravljneja, kise zaËne nekaj tednov po operaciji. Vseka-kor velja, da je za dobro razgibanost ra-menskega sklepa odloËilnih prvih πestmesecev. Bolnice, pri katerih se je pojavillimfedem, napotimo na limfno drenaæo.Veseli smo, da smo v zadnjih letih zuvedbo nove metode kirurπkega zdravlje-nja, biopsije prve bezgavke (≈varovalne«,angleπko ≈sentinel node«), moËno zniæaliπtevilo bolnic, ki jim odstranimo vse paz-duπne bezgavke. Bolnice, ki smo jim od-stranili le eno ali dve bezgavki, skoraj ni-majo teæav in zato tudi ni potrebna fizi-kalna terapija.

- Kaj πe posebej priporoËate bolnicam?- Kaj πe posebej priporoËate bolnicam?- Kaj πe posebej priporoËate bolnicam?- Kaj πe posebej priporoËate bolnicam?- Kaj πe posebej priporoËate bolnicam?Redno in temeljito vadbo ob dobri pro-tiboleËinski podpori. Mlajπim bolnicampriporoËamo tudi Ëimprejπnjo poklicnorehabilitacijo in vrnitev v normalen vsak-dan.- O mamotomu smo æe mnogo izvedeli v- O mamotomu smo æe mnogo izvedeli v- O mamotomu smo æe mnogo izvedeli v- O mamotomu smo æe mnogo izvedeli v- O mamotomu smo æe mnogo izvedeli vNovicah Europa Donna, predvsem zara-Novicah Europa Donna, predvsem zara-Novicah Europa Donna, predvsem zara-Novicah Europa Donna, predvsem zara-Novicah Europa Donna, predvsem zara-di akcije zbiranja sredstev za nakup tedi akcije zbiranja sredstev za nakup tedi akcije zbiranja sredstev za nakup tedi akcije zbiranja sredstev za nakup tedi akcije zbiranja sredstev za nakup teaparature. Kako bi vi opredelili temeljneaparature. Kako bi vi opredelili temeljneaparature. Kako bi vi opredelili temeljneaparature. Kako bi vi opredelili temeljneaparature. Kako bi vi opredelili temeljneprednosti mamotoma?prednosti mamotoma?prednosti mamotoma?prednosti mamotoma?prednosti mamotoma?Sam raje uporabljam izraz biopsija s po-moËjo vakuuma (angleπko ≈vaccuum as-sisted biopsy«). Mamotom je namreË ko-mercialno ime za eno izmed veË naprav,ki so vse namenjene istemu, biopsiji spomoËjo vakuuma. Ta naprava ima πte-vilne prednosti pred navadno biopsijonetipnih sprememb dojk in je zato nujendel opreme vsakega centra, ki se z dia-gnostiko in zdravljenjem raka dojk ukvar-ja. OmogoËa namreË, da z enim vbodomodstranimo iz dojke veËje πtevilo vzorcev,zato je diagnoza zanesljivejπa, doseæemolahko doslej nedostopna mesta v majh-ni dojki ali ob prsnem koπu. Zaradi na-πtetega je preiskava znosnejπa za preis-kovanko, za zdravnika pa enostavnejπa zauporabo.- Vemo, da je mamotom predvsem apa-- Vemo, da je mamotom predvsem apa-- Vemo, da je mamotom predvsem apa-- Vemo, da je mamotom predvsem apa-- Vemo, da je mamotom predvsem apa-ratura, ki nam omogoËa hitrejπe in boljratura, ki nam omogoËa hitrejπe in boljratura, ki nam omogoËa hitrejπe in boljratura, ki nam omogoËa hitrejπe in boljratura, ki nam omogoËa hitrejπe in boljnatanËne diagnoze po tem, ko æenskanatanËne diagnoze po tem, ko æenskanatanËne diagnoze po tem, ko æenskanatanËne diagnoze po tem, ko æenskanatanËne diagnoze po tem, ko æenska(oziroma zdravnik, zdravnica) odkrije(oziroma zdravnik, zdravnica) odkrije(oziroma zdravnik, zdravnica) odkrije(oziroma zdravnik, zdravnica) odkrije(oziroma zdravnik, zdravnica) odkrijespremembo v dojki. Kako bi opredelilispremembo v dojki. Kako bi opredelilispremembo v dojki. Kako bi opredelilispremembo v dojki. Kako bi opredelilispremembo v dojki. Kako bi opredelilimesto mamotoma v sistemu zdravljenamesto mamotoma v sistemu zdravljenamesto mamotoma v sistemu zdravljenamesto mamotoma v sistemu zdravljenamesto mamotoma v sistemu zdravljenaraka dojk? Kako se povezuje z drugimiraka dojk? Kako se povezuje z drugimiraka dojk? Kako se povezuje z drugimiraka dojk? Kako se povezuje z drugimiraka dojk? Kako se povezuje z drugimioblikami pregledov?oblikami pregledov?oblikami pregledov?oblikami pregledov?oblikami pregledov?Biopsija s pomoËjo vakuuma je le del ce-lotne diagnostike sprememb v dojkah, aneobhoden takrat, ko sprememb v dojkiiz razliËnih razlogov ne moremo oprede-liti. Prav zato je, kot vrh diagnostiËnihorodij, nujno, da ga specializirani centridobimo. Zato da omogoËimo zanesljivodiagnozo tudi æenskam, kjer to doslejnismo mogli in smo jih zato morali ope-rirati. S to napravo bomo zaradi zaneslji-vejπe preoperativne diagnostike lahkozmanjπali πtevilo diagnostiËnih operacijin bolje naËrtovali terapevtske.- Æenske nas predvsem zanima, Ëe se- Æenske nas predvsem zanima, Ëe se- Æenske nas predvsem zanima, Ëe se- Æenske nas predvsem zanima, Ëe se- Æenske nas predvsem zanima, Ëe sezgodi sprememba dojke, kakπne bodozgodi sprememba dojke, kakπne bodozgodi sprememba dojke, kakπne bodozgodi sprememba dojke, kakπne bodozgodi sprememba dojke, kakπne bodonaπe moænosti, da bo mamotom vkljuËennaπe moænosti, da bo mamotom vkljuËennaπe moænosti, da bo mamotom vkljuËennaπe moænosti, da bo mamotom vkljuËennaπe moænosti, da bo mamotom vkljuËenv naπe zdravljenje oziroma diagnozo. Ka-v naπe zdravljenje oziroma diagnozo. Ka-v naπe zdravljenje oziroma diagnozo. Ka-v naπe zdravljenje oziroma diagnozo. Ka-v naπe zdravljenje oziroma diagnozo. Ka-ko bo torej potekalo naroËanje na pre-ko bo torej potekalo naroËanje na pre-ko bo torej potekalo naroËanje na pre-ko bo torej potekalo naroËanje na pre-ko bo torej potekalo naroËanje na pre-gled? Kdo bo tisti, ki bo naroËil pregledgled? Kdo bo tisti, ki bo naroËil pregledgled? Kdo bo tisti, ki bo naroËil pregledgled? Kdo bo tisti, ki bo naroËil pregledgled? Kdo bo tisti, ki bo naroËil pregledz mamotomom?z mamotomom?z mamotomom?z mamotomom?z mamotomom?To so vsekakor specialisti, ki se ukvarja-jo z diagnostiko in zdravljenjem rakadojk. »e bo pri æenski odkrita rentgen-sko ali ultrazvoËno vidna sprememba,se bo specialist radiolog ali Ëlani timaodloËili, ali jo je moË opredeliti z obiËaj-

nimi metodami ali bo potrebna dia-gnostika z biopsijo s pomoËjo vakuuma.Na to preiskavo zagotovo ne bo naroËa-nja ≈od zunaj«, temveË bodo naroËalispecialisti radiologi, ki bodo preiskavetudi opravljali.- Tiste, ki nismo iz Ljubljane, pa nas za-- Tiste, ki nismo iz Ljubljane, pa nas za-- Tiste, ki nismo iz Ljubljane, pa nas za-- Tiste, ki nismo iz Ljubljane, pa nas za-- Tiste, ki nismo iz Ljubljane, pa nas za-nima tudi, Ëe bomo imele moænost teganima tudi, Ëe bomo imele moænost teganima tudi, Ëe bomo imele moænost teganima tudi, Ëe bomo imele moænost teganima tudi, Ëe bomo imele moænost tegapregleda na Onkoloπkem inπtitutu? In se-pregleda na Onkoloπkem inπtitutu? In se-pregleda na Onkoloπkem inπtitutu? In se-pregleda na Onkoloπkem inπtitutu? In se-pregleda na Onkoloπkem inπtitutu? In se-veda, ali bomo æenske iz vse Slovenije priveda, ali bomo æenske iz vse Slovenije priveda, ali bomo æenske iz vse Slovenije priveda, ali bomo æenske iz vse Slovenije priveda, ali bomo æenske iz vse Slovenije pritem v enakem poloæaju?tem v enakem poloæaju?tem v enakem poloæaju?tem v enakem poloæaju?tem v enakem poloæaju?Zagotovo. Naprava je namreË zadnja vvrsti diagnostiËnih postopkov in na njejbomo opravljali preiskave takrat, ko dodiagnoze ne bo mogoËe z bolj obiËajni-mi postopki. Zato se zdi razumljvo, dabodo preiskave deleæne æenske, ki bi jopotrebovale, ne glede na to, od kod so.Vsekakor bomo v Sloveniji potrebovaliveË takih naprav, v vsakem centru, kjer bopotekala diagnostika in zdravljenje raka.Eno tako napravo æe imajo v Mariboru,vendar deluje le pod kontrolo ultrazvokain ne tudi rentgena, kar njeno uporab-nost omejuje.- V katerih primerih bodo ginekologi in- V katerih primerih bodo ginekologi in- V katerih primerih bodo ginekologi in- V katerih primerih bodo ginekologi in- V katerih primerih bodo ginekologi inosebni zdravniki æenske naroËili na pre-osebni zdravniki æenske naroËili na pre-osebni zdravniki æenske naroËili na pre-osebni zdravniki æenske naroËili na pre-osebni zdravniki æenske naroËili na pre-gled za mamotom, ali tudi zasebni zdrav-gled za mamotom, ali tudi zasebni zdrav-gled za mamotom, ali tudi zasebni zdrav-gled za mamotom, ali tudi zasebni zdrav-gled za mamotom, ali tudi zasebni zdrav-niki in ginekologi?niki in ginekologi?niki in ginekologi?niki in ginekologi?niki in ginekologi?Uporaba te naprave, postavljanje indika-cij in naroËanje je resniËno subspecialis-tiËna dejavnost radiologov, posebej po-globljenih v diagnostiko raka dojk. Oseb-ni zdravniki in ginekologi bodo æensko steæavami napotili v primarni center, kjerbo potekala diagnostika ter vabljeno pre-sejanje, od tod pa pod nadzorom ozkousmerjenih specialistov, ki bodo preso-dili, katere preiskave je potrebno opravi-ti. »e bo potrebna tudi biopsija s pomoË-jo vakuuma, bo naroËena na to preiska-vo v sekundarnem centru.Spraπevali: Zala Grilc in ©pela Polak Zala Grilc in ©pela Polak Zala Grilc in ©pela Polak Zala Grilc in ©pela Polak Zala Grilc in ©pela Polak

Kako deluje mamotom, so nampokazali tudi v Hamburgu na Ëetrtievropski konferenci o raku dojk.

Foto

graf

ija:

Nev

a Æ

elez

nik

13

PREHRANSKA TERAPIJASkrbno naËrtovanaSkrbno naËrtovanaSkrbno naËrtovanaSkrbno naËrtovanaSkrbno naËrtovanaprehrana v Ëasu bolezniprehrana v Ëasu bolezniprehrana v Ëasu bolezniprehrana v Ëasu bolezniprehrana v Ëasu bolezni

RAK SENE POZDRAVIS STRADANJEM!

Le primerna telesna teæa zagotavlja bol-niku dovolj energije za boj proti hudi bo-lezni. Dodatno moË pa mu bo dajala πeskrbno izbrana prehranska terapija.«To je med drugim v prejπnji πtevilki NovicEuropa Donna poudarila mag. Nada Ro-tovnik Kozjek, dr. med., specialistka anes-teziologije, predsednica Slovenskegazdruæenja za kliniËno prehrano, ki se prisvojem delu poglobljeno ukvarja s pre-snovo rakastih bolnikov in s prehrambnopodporo organizmu v Ëasu bolezni.

HUJ©ANJE

Zakaj bolniki z rakom navadno shujπajo?Po besedah naπe sogovornice predvsemzaradi spremenjene presnove, ki se razvi-je kot odgovor organizma na ≈poπkodbo«- v tem primeru na rakasto bolezen. Po-sledica tega je poveËana razgradnja orga-nizma. Hujπanje pospeπi πe stres, ki muje organizem bolnika izpostavljen zaradizdravljenja.Rakaste celice za svoje preæivetje ne po-rabijo veliko energije, ker imajo razmero-ma preprosto presnovo. Njihova energet-ska poraba je najveË nekaj sto kalorij prizelo razπirjenih tumorjih. Po drugi stranipa organizem, ki je v stresu, potrebujeveliko razliËnih hranil v pomoË obramb-nim celicam imunskega in vnetnega od-ziva, ki se hitro delijo in skuπajo zameji-ti rast in uËinke tumorskih celic na telo.Energetske potrebe telesa so vsaj 10-20-krat veËje kot energetske potrebe tumor-skih celic in jasno je, da s stradanjem pri-zadenemo predvsem bolnikovo telo. Tu-morske celice so namreË tako organizira-ne, da svoja enostavna hranila z lahkotodobijo.©e bistveno veËje potrebe po hranilih inenergiji ima bolnikovo telo med agresiv-nim zdravljenjem, kot so kemoterapija aliobsevanje ter veliki operativni posegi. »e

≈Zdrava in pravilno izbrana hrana zdravi! Pred operacijo raka, med zdravlje-njem in tudi po njem! Nikakor ne dræi, da mora onkoloπki bolnik stradatioziroma se postiti! S stradanjem namreË ne izstrada le rakastih, paË papredvsem zdrave celice. Zato moËno oslabi.

bolnik strada tudi tedaj, se pravilomarazvijejo æivljenjsko nevarni zapleti. Vvseh teh stanjih je πe najmanj prikrajπa-na rakasta celica. Ker je obrambni sistemorganizma zaradi slabe prehranjenosti alicelo stradanja πe bolj oslabel, se rakas-te celice veliko laæe πirijo, kot bi se sicer.

KAJ JE KAHEKSIJA?

Ob pogledu na skrajno sestradanega ra-kastega bolnika, kar spada med osnovneznaËilnosti bolezenske slike pri tej bolez-ni, nas spreleti, da to ni niË dobrega. Vi-deti je namreË, kot da propada pri æivemtelesu. To stanje imenujemo rakasta ka-heksija, ki pomeni propadanje funkci-onalnih tkiv organizma. Bolnik izgubljapredvsem miπice, kar vodi do πibkosti inslabega poËutja. VeË kot polovica bolni-kov z rakasto boleznijo umre ravno zara-di napredovale kaheksije.Beseda kaheksija izhaja iz grπke besede≈kakos«, kar pomeni ≈slab«, in ≈hexis«,kar pomeni ≈stanje«.Zaradi spremenjene presnove rakasti bol-niki lahko izgubljajo telesno teæo kljub te-mu, da uæivajo normalne koliËine hrane.Pri nekaterih oblikah raka, kot je na primerrak trebuπne slinavke, hujπajo, Ëetudi ze-lo veliko jedo. ©e veliko veËji pa je prob-lem izgube telesne teæe, Ëe bolniki ne je-do dovolj zaradi izgube apetita (pravimo,da imajo anoreksijo) ali pa jedo enoliËnohrano ali se celo postijo. V teh primerih jeizguba funkcionalnih telesnih struktur πeveliko hitrejπa. Organizem bolnika z rakas-to kaheksijo se za razliko od zdravega nastradanje ne more prilagoditi.Zdrav organizem zmanjπa porabo energi-Zdrav organizem zmanjπa porabo energi-Zdrav organizem zmanjπa porabo energi-Zdrav organizem zmanjπa porabo energi-Zdrav organizem zmanjπa porabo energi-je, preklopi na varËevanje, medtem koje, preklopi na varËevanje, medtem koje, preklopi na varËevanje, medtem koje, preklopi na varËevanje, medtem koje, preklopi na varËevanje, medtem kobolnikov organizem zaradi bolezenskihbolnikov organizem zaradi bolezenskihbolnikov organizem zaradi bolezenskihbolnikov organizem zaradi bolezenskihbolnikov organizem zaradi bolezenskihpresnovnih sprememb tega ne more. Za-presnovnih sprememb tega ne more. Za-presnovnih sprememb tega ne more. Za-presnovnih sprememb tega ne more. Za-presnovnih sprememb tega ne more. Za-to se posledice slabega hranjenja ali ce-to se posledice slabega hranjenja ali ce-to se posledice slabega hranjenja ali ce-to se posledice slabega hranjenja ali ce-to se posledice slabega hranjenja ali ce-lo postenja pri bolnikih z rakasto bolez-lo postenja pri bolnikih z rakasto bolez-lo postenja pri bolnikih z rakasto bolez-lo postenja pri bolnikih z rakasto bolez-lo postenja pri bolnikih z rakasto bolez-

nijo kaæejo s pospeπenim propadanjemnijo kaæejo s pospeπenim propadanjemnijo kaæejo s pospeπenim propadanjemnijo kaæejo s pospeπenim propadanjemnijo kaæejo s pospeπenim propadanjemorganizma, zlasti pri napredovalih obli-organizma, zlasti pri napredovalih obli-organizma, zlasti pri napredovalih obli-organizma, zlasti pri napredovalih obli-organizma, zlasti pri napredovalih obli-kah raka.kah raka.kah raka.kah raka.kah raka.Kot smo dejali, so bolniki lahko nejeπËiali anoreksiËni zaradi same kaheksije,lahko pa so vzroki anoreksije tudi zapo-ra prebavil, moËna protiboleËinska zdra-vila, slabost ob kemoterapiji in velikokrattudi depresija ob spoznanju, da so zbo-leli za rakom.

S HRANO NAD KAHEKSIJO

Problema kaheksije pri bolniku se je po-trebno lotiti takoj in ga prilagajati zdrav-ljenju in poteku bolezni. Nujno je zdravitivse simptome, ki vodijo do zmanjπanegavnosa hrane. Zato moramo na primerzdraviti slabost in bruhanje, zaprtje indriske, hkrati pa tudi upoπtevati, na kak-πen naËin je bolnik vendarle hrano spo-soben zauæiti. Velikokrat ima bolnik obzdravljenju spremenjen okus, hrana musmrdi itd., zaradi Ëesar si moramo priza-devati, da bi jo uæival v skoncentriraniobliki; dalje prilagajamo okuse in, Ëe negre drugaËe, bolnika hranimo prek sondali celo infuzij. V osnovi pa je bistveno,da poskrbimo, da uæiva zadosti kaloriËnoin beljakovinsko bogato hrano. Zaradinovih znanj o presnovnih spremembahrakaste kaheksije, ki prizadenejo bolj alimanj vse bolnike z rakom, danes vemo,

Foto

graf

ija:

Ph

oto

Alt

o



da je takπna prehrana nujna, ni pa za-dostna. Zato za zdravljenje rakaste ka-heksije uporabljamo πe posebna hranila,ki delujejo kot zdravila. S tujko pravimotakπnim hranilom farmakonutrienti.ZnaËilen primer farmakonutrienta so an-tioksidanti, s katerimi podpremo v Ëasubolezni mnoge telesne funkcije. Pri ra-kastem bolniku je πe posebej pomemb-na podpora imunskega sistema. Imenu-jemo jo substratna prehrambna podpo-ra. To pomeni, da normalno hrano obo-gatimo πe z najbolj nujnimi hranili in ta-ko organizma ne obremenimo z vso hra-no, ki je bolnik zaradi spremenjene pre-snove velikokrat ne more izkoristiti.©e posebej pa je uspeπna nova oblikazdravljenja rakaste kaheksije z omega-3maπËobnimi kislinama. Do sedaj pozna-mo najmanj eno omega-3 maπËobno kis-lino, ki se imenuje EPA (eikozapentoiËnakislina), ki v odmerku 2 g neposredno inposredno prepreËuje πkodljiv vpliv tu-morja na telo. EPA neposredno zaviraposeben tumorski faktor, ki pospeπujerazgradnjo proteinov v telesu, posrednopa zmanjπuje presnovne in vnetne spre-membe kaheksije. EPA najdemo v ribah,ribjem olju, na naπem træiπËu pa je na vo-ljo tudi napitek, ki razen EPA vsebuje πebeljakovine in koristne mikroelemente.Rakasto kaheksijo so poskusili zdravititudi s hormoni in razliËnimi zdravili. Hor-moni se do sedaj niso izkazali za uspeπ-ne. Celo hormoni, ki jih uporabljamo zaspodbujanje apetita, poslabπajo pre-snovne spremembe rakaste kaheksije. ©enajbolj so uspeπna protivnetna zdravila,ki jih poznamo kot analgetike ali antirev-matike. Ta zdravila bolniki z rakom tudisicer velikokrat uporabljajo za zdravljenjeboleËine, vendar imajo πtevilne stranskeuËinke, zlasti na æelodec in ledvice.Zelo spregledana in zapostavljena meto-da, ki zavira propadanje funkcionalne te-lesne mase, je fiziËna aktivnostfiziËna aktivnostfiziËna aktivnostfiziËna aktivnostfiziËna aktivnost. Za bol-nika z rakom je zmerna telesna aktivnostmed zdravljenjem izjemno pomembna,prav tako v napredovalih oblikah bolezni.Pretirano poËivanje organizem πe dodat-no slabi in pripomore k slabπi sploπniodpornosti bolnika.

NA»RT HRANJENJA

Poseben problem predstavljajo bolniki zrakom na æelodcu in Ërevesju, ki so lah-ko kahektiËni, Ëetudi zauæijejo dovolj be-ljakovinske in kaloriËne hrane. Njihovaprebavila so prizadeta, izraba (absorpci-ja) hranil pa zato zmanjπana.Po besedah sogovornice dr. Kozjekovelahko torej skrbno naËrtovana prehrana(prehranska terapija) prispeva, da dobi

bolnik z rakom potrebne hranilne snovi,da obdræi telesno teæo in ostane pri mo-Ëeh, da ne pride do upadanja tkiva - πeveË, da se bo to znova zgradilo, in da sebo sposoben ubraniti okuæbam. Prehran-ski nasveti bolnikom z rakom pomagajo,da se laæe spoprimejo s stranskimi uËin-ki bolezni in zdravljenja.

PO OPERACIJI

Pri kirurπkem zdravljenju (operaciji) na-stanejo rane. Da bi jih telo zacelilo, seubranilo pred okuæbami in si od posegaËim hitreje opomoglo, potrebuje dovoljhranilnih snovi. »e je bolnik podhranjenæe pred operacijo, je vse naπteto oteæko-Ëeno. Torej naj se prehransko zdravljenjezaËne æe pred operacijo.Stranski uËinki operacije, ki lahko povzro-Ëajo teæave s prehranjevanjem, so: zaradizdravljenja v glavi ali vratu ima lahko bol-nik teæave s poæiranjem, poleg tega lahkoizgubi tek tudi zaradi duπevnega stresa, kiga je utrpel npr. zaradi posega na obrazu.Operacije organov prebavil zmanjπajosposobnost prebavljanja. Zaradi operaci-je æelodca, ki pomeni zmanjπanje njego-ve prostornine, ima bolnik obËutek, da jenjegov æelodec poln, v resnici pa ni jedeldovolj. Prav tako se lahko ti bolniki so-oËajo s teæavo, da zauæita hrana odpotu-je v Ërevesje, πe preden jo æelodec delnoprebavi. Nekateri organi prebavnegatrakta izloËajo hormone, ki so pomemb-ni za prebavo. »e so pri operaciji prizade-ti ali celo odstranjeni, telo doloËenihhranilnih snovi ne more pravilno vsrkati(absorbirati): npr. beljakovin, maπËob, vi-taminov in mineralov. Prav tako se lahkoporuπijo normalne ravni vrednosti slad-korja, soli in telesnih tekoËin.Dr. Kozjekova je povedala, da lahko torejindividualno naËrtovano prehranskozdravljenje pomaga bolnikom premaga-

ti ali omiliti teæave, ki nastanejo zaradioperacije, ko je prizadet bodisi njihovapetit bodisi izkoriπËanje prehranskihsnovi. Pri tem so pomembni prehranski Pri tem so pomembni prehranski Pri tem so pomembni prehranski Pri tem so pomembni prehranski Pri tem so pomembni prehranskidodatki v obliki tekoËin, enteralno hra-dodatki v obliki tekoËin, enteralno hra-dodatki v obliki tekoËin, enteralno hra-dodatki v obliki tekoËin, enteralno hra-dodatki v obliki tekoËin, enteralno hra-njenje po sondi (cevki, ki jo bolniku vsta-njenje po sondi (cevki, ki jo bolniku vsta-njenje po sondi (cevki, ki jo bolniku vsta-njenje po sondi (cevki, ki jo bolniku vsta-njenje po sondi (cevki, ki jo bolniku vsta-vijo skozi nosnico in poæiralnik naravnostvijo skozi nosnico in poæiralnik naravnostvijo skozi nosnico in poæiralnik naravnostvijo skozi nosnico in poæiralnik naravnostvijo skozi nosnico in poæiralnik naravnostv æelodec ali v Ërevesje); dalje intraven-v æelodec ali v Ërevesje); dalje intraven-v æelodec ali v Ërevesje); dalje intraven-v æelodec ali v Ërevesje); dalje intraven-v æelodec ali v Ërevesje); dalje intraven-sko (parenteralno) hranjenje s pomoËjosko (parenteralno) hranjenje s pomoËjosko (parenteralno) hranjenje s pomoËjosko (parenteralno) hranjenje s pomoËjosko (parenteralno) hranjenje s pomoËjokatetra naravnost v krvni obtok.katetra naravnost v krvni obtok.katetra naravnost v krvni obtok.katetra naravnost v krvni obtok.katetra naravnost v krvni obtok.Zaradi izËrpanosti, boleËin in izgube te-ka bolniki nekaj Ëasa po operaciji ne mo-rejo jesti obiËajne hrane. Teæave lahkouspeπneje prebrodijo, Ëe upoπtevajo ne-kaj pravil. Jedo naj veËkrat, 5-6-krat nadan, obroki naj bodo manjπi in lahko pre-bavljivi, dovolj kaloriËni ter bogati z be-ljakovinami in mikroelementi. Izogibajonaj se hrani, ki napenja. Za nekatere soto gazirane pijaËe, stroËnice, zelena pap-rika, redkev. Postopno naj poveËujejo ko-liËino vlaknin v prehrani, ob tem naj ve-liko pijejo, zlasti vodo. Na ta naËin tudilaæe uredijo prebavo, zlasti zaprtje.KaloriËno vrednost æivil poveËamo z do-datno uporabo kakovostnih olj, zlasti la-nenega in olivnega, smetane in majonez.Na voljo so tudi prehranski dodatki, s ka-terimi lahko poveËamo vnos kalorij, be-ljakovin ali mikroelementov. Kupimo jihv lekarni v obliki praπkov ali æe pripravlje-nih napitkov. Zelo primerni so tudi belja-kovinski in energetski praπki in ploπËice,ki jih prodajajo v πportnih trgovinah. Pre-hranski dodatki niso nadomestilo za ob-roke, ampak so njihovo dopolnilo: kotmalice ali pred spanjem.Tudi med kemoterapijo in radioterapijo ve-ljajo v osnovi podobna prehranska naËelakot med zdravljenjem raka z kirurgijo.

KEMOTERAPIJA

Kemoterapija, to je zdravljenje z zdravi-li, ki prepreËujejo razmnoæevanje rakas-

Foto

graf

ija:

Ale

nka

Lo

bn

ik Z

ork

o

Sodobni dietetiki bi se seveda zgrozili, Ëe bi zdrave in primerno hranjeneljudi vzpodbujali, naj kaloriËno vrednost zauæite hrane poveËajo z uæiva-njem smetane, majoneze itd. A prav to vzpodbudo potrebujejo πtevilnibolniki z rakom, katerih telo hlepi po kalorijah, saj jih nujno potrebuje!Jedo naj veËkrat, 5-6-krat na dan, obroki naj bodo manjπi in lahko prebav-ljivi, dovolj kaloriËni ter bogati z beljakovinami in mikroelementi.

PREHRANSKA TERAPIJA

15

tih celic, na æalost do neke mere prizade-ne tudi zdrave celice, katerih razmnoæe-vanja seveda ne æelimo prepreËiti. To sezgodi tudi celicam v ustih in prebavilih.Stranski uËinki kemoterapije, ki lahko po-vzroËajo teæave s prehranjevanjem, so:anoreksija, slabost, bruhanje, driska alizaprtje, vnetje in rane v ustih, motnje vokuπanju hrane in okuæbe.Med kemoterapijo je zelo prizadet imun-ski obrambni sistem telesa. Zato v tehstanjih priporoËajo, da je vnaπanje hra-ne, ki bi lahko bila okuæena, Ëim manjπe,vso je treba prekuhati, sploh pa naj bolahka, da ne bo dodatno preobremenje-vala presnove. V teh primerih so zlastiuporabni prej opisani prehrambni dodat-ki, πe posebno, ker vemo za njihovo se-

Stranski uËinki obsevanjaStranski uËinki obsevanjaStranski uËinki obsevanjaStranski uËinki obsevanjaStranski uËinki obsevanja kateregakolidela prebavil, ki lahko povzroËajo teæaves prehranjevanjem, so:- pri obsevanju glave ali vratu anoreksi-ja, spremembe okuπanja, suha usta,vnetje ust in dlesni, teæave s poæiranjem,krËi v Ëeljustih, luknje v zobeh ali okuæbe;- pri obsevanju prsnega koπa lahko pridedo okuæb poæiralnika, teæav pri poæiranju,vraËanja hrane iz æelodca v poæiralnik (re-fluks), slabosti in bruhanja;- pri obsevanju trebuha ali medeniËnegapredela lahko nastopijo driska, slabost inbruhanje, vnetje Ërevesja ali zadnjika(rektum), luknje (fistule) v æelodcu aliËrevesju, kroniËno vnetje Ërevesja, slabaabsorpcija Ërevesja ali zapora v æelodcuali Ërevesju;- obsevanje lahko povzroËi tudi utruje-nost, zaradi Ëesar lahko nastopi po-manjkanje teka in s tem manjπa æelja pohrani.K prehranskemu zdravljenju, ki bolnikuK prehranskemu zdravljenju, ki bolnikuK prehranskemu zdravljenju, ki bolnikuK prehranskemu zdravljenju, ki bolnikuK prehranskemu zdravljenju, ki bolnikupomaga premagati ali omiliti stranskepomaga premagati ali omiliti stranskepomaga premagati ali omiliti stranskepomaga premagati ali omiliti stranskepomaga premagati ali omiliti stranskeuËinke obsevanja, s Ëimer bo dobil do-uËinke obsevanja, s Ëimer bo dobil do-uËinke obsevanja, s Ëimer bo dobil do-uËinke obsevanja, s Ëimer bo dobil do-uËinke obsevanja, s Ëimer bo dobil do-volj beljakovin in kalorij, ne bo hujπal involj beljakovin in kalorij, ne bo hujπal involj beljakovin in kalorij, ne bo hujπal involj beljakovin in kalorij, ne bo hujπal involj beljakovin in kalorij, ne bo hujπal inbo ohranil dobro sploπno zdravje, sodi-bo ohranil dobro sploπno zdravje, sodi-bo ohranil dobro sploπno zdravje, sodi-bo ohranil dobro sploπno zdravje, sodi-bo ohranil dobro sploπno zdravje, sodi-jo prehranski napitki med obroki, hranje-jo prehranski napitki med obroki, hranje-jo prehranski napitki med obroki, hranje-jo prehranski napitki med obroki, hranje-jo prehranski napitki med obroki, hranje-nje po cevki in druge spremembe v naËi-nje po cevki in druge spremembe v naËi-nje po cevki in druge spremembe v naËi-nje po cevki in druge spremembe v naËi-nje po cevki in druge spremembe v naËi-nu uæivanja hrane, kot so manjπi dnevninu uæivanja hrane, kot so manjπi dnevninu uæivanja hrane, kot so manjπi dnevninu uæivanja hrane, kot so manjπi dnevninu uæivanja hrane, kot so manjπi dnevniobroki in izbira doloËenih vrst æivil.obroki in izbira doloËenih vrst æivil.obroki in izbira doloËenih vrst æivil.obroki in izbira doloËenih vrst æivil.obroki in izbira doloËenih vrst æivil.

IMUNOTERAPIJA

Imunoterapija je postopek, pri kateremza zdravljenje raka ≈izkoristimo« Ëlove-kov imunski sistem. Snovi, ki jih dobimov organizmu ali naredimo v laboratoriju,nato organizmu vrnemo oziroma mu jihdamo, da neposredno ali posredno pod-premo njegovo naravno obrambo predrakom. Ta naËin zdravljenja raka imenu-jemo tudi bioloπka ali bioterapija.Stranski uËinki imunoterapije, ki lahkopovzroËajo teæave s prehranjevanjem, so:poviπana telesna temperatura, slabost,bruhanje, driska, anoreksija in utruje-nost.Tudi stranske uËinke imunoterapije lah-Tudi stranske uËinke imunoterapije lah-Tudi stranske uËinke imunoterapije lah-Tudi stranske uËinke imunoterapije lah-Tudi stranske uËinke imunoterapije lah-ko olajπamo s pravilno izbrano prehrano,ko olajπamo s pravilno izbrano prehrano,ko olajπamo s pravilno izbrano prehrano,ko olajπamo s pravilno izbrano prehrano,ko olajπamo s pravilno izbrano prehrano,s Ëimer pripomoremo k veËji odpornostis Ëimer pripomoremo k veËji odpornostis Ëimer pripomoremo k veËji odpornostis Ëimer pripomoremo k veËji odpornostis Ëimer pripomoremo k veËji odpornostitelesa in sposobnosti, da se brani predtelesa in sposobnosti, da se brani predtelesa in sposobnosti, da se brani predtelesa in sposobnosti, da se brani predtelesa in sposobnosti, da se brani predrakom.rakom.rakom.rakom.rakom. »e naπtetih stranskih uËinkov nezdravimo, nastopita podhranjenost in iz-guba telesne teæe, zaradi Ëesar se raneslabπe celijo, veË pa je tudi okuæb.

PRESADITVE KOSTNEGA MOZGA

Presaditev kostnega mozga in s tem za-rodnih celic je oblika zdravljenja, s ka-terim nadomestimo krvne celice, ki sozaradi zdravljenja raka z visokimi od-merki kemiËnih sredstev ali obsevanjapropadle.

Bolniki, ki so jim zaradi raka presadilikostni mozeg in s tem zarodne celice,potrebujejo zaradi stranskih uËinkov ke-moterapije in obsevanja ter zaradi zdra-vil, ki so jih dobivali ob presaditvi, po-sebno izbrano hrano oziroma prehran-ske dodatke.Razen zadostne kaloriËne in beljakovin-ske podpore je potrebno zelo paziti naneoporeËnost hrane. Pri tem so nam vveliko pomoË pripravljeni farmacevtskinapitki, ki so sterilni, energetsko gosti invsebujejo v poveËanih koliËinah hranila,ki jih takπen bolnik najbolj potrebuje.

PREHRANSKA TERAPIJA

Mag. Kozjekova pa je ob delu na Onko-loπkem inπtitutu dojela pomen pravilneprehrane in prehranskih dodatkov, ki jihkot πportnica tudi sama uporablja.≈Podobno kot vrhunski πportnik, ki je iz-postavljen skrajnim telesnim in duπev-nim naporom, tudi onkoloπki, ki je pravtako izpostavljen skrajnim naporom, nemore uspevati brez kakovostnih pre-hranskih dodatkov. »eprav seveda to nimoje izvirno spoznanje, pa se trudim,tudi kot predsednica Slovenskega zdru-æenja za kliniËno prehrano, da bi resniË-no prodrlo in dobilo veljavo. Za skorajvse bolnike, ki imajo raka, je znaËilno,da prej ko slej shujπajo. Zakaj, smo raz-loæili v Ëlanku.Dolgo Ëasa je bilo sprejeto, da se ne daniË narediti. SËasoma pa je dobila pre-hranska terapija kot pomoË pri pripravibolnika na zdravljenje, med zdravlje-njem in po njem vse veËjo veljavo. Na-predek v znanosti, s tem pa tudi v diete-tiki, je seveda omogoËil izdelavo vsebolj kakovostnih in pestrih prehranskihdodatkov, s katerimi lahko dobijo bolni-ki z rakom moËnega zaveznika v bojuproti bolezni: vsa vaænejπa mikrohranila(vitamini, minerali in elementi v sledo-vih ), beljakovine, ogljikove hidrate inmaπËobe. Tako opremljeno telo bo laæeprenaπalo zdravljenje in imelo tudi veËmoænosti za dober razplet. Zdravljenjeraka ni preprosto in ni nezahtevno, jevelikokrat zelo boleËe in zaradi poseb-nih okoliπËin, beri: strahu pred tem, dane bo uspelo, vse prej kot psihiËno lah-ko! Samo predstavljajte si, kako teæko jena napore zdravljenja, na morebitne po-novitve bolezni (recidive), na ponovnozdravljenje itd. pripravljen skrajno shuj-πan in izËrpan Ëlovek!? Zelo zelo teæko.Prav zato moramo sprejeti prehranskoterapijo kot zelo pomemben Ëlen po-stopkov pri zdravljenju raka.« je konËa-la dr. Nada Rotovnik Kozjek.Alenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik Zorko

Nada Rotovnik Kozjek: ≈Rakastibolnik, ki skuπa raka pozdravitipo tako imenovani Breussovi metodiin strada oziroma se prehranjujesamo z rastlinskimi in zelenjavnimisokovi, ne strada samo rakastihcelic, ampak predvsem zdrave.«

Foto

graf

ija:

Dar

e »

ekel

iπ

stavo in vsebujejo tudi mikrohranila, vi-tamine in minerale, ki jih je s prekuhanohrano teæe zagotoviti.

RADIOTERAPIJA

Radioterapija je zdravljenje raka s po-moËjo visokih doz æarkov x ali drugihæarkov, s katerimi æelimo uniËiti rakastecelice.Obsevanje pa ne prizadene samo rakas-tih celic, ampak tudi zdrave v neposred-ni okolici, kar povzroËi stranske uËinke. Tiso odvisni predvsem od doze æarËenja indela telesa, ki ga obsevamo.



Ko pride mena, so slovenske æenske ve-Ëinoma πe vse zaposlene. Po navadi soravno takrat na vrhuncu svoje kariere,doma pa jim otroci odraπËajo, Ëe jihimajo. VËasih so pri teh letih æe babice,Ëe so imele otroke zgodaj. Tudi zato,ker so æenske v meni πe sredi æivljenja,je pomembno, da vedo, kako naj se steæavami, ki lahko pridejo z meno,spoprimejo.

HORMONI NISO BONBONI

Vsako zdravilo - tudi hormoni - pomaga-jo, a imajo tudi stranske uËinke. Kdajhormoni da in kdaj ne, smo vpraπali prof.dr. Marjetko UrπiË VrπËaj, dr. med., gine-kologinjo Onkoloπkega inπtituta. Pred-

VeË kot tristo tisoË æensk v meniVeË kot tristo tisoË æensk v meniVeË kot tristo tisoË æensk v meniVeË kot tristo tisoË æensk v meniVeË kot tristo tisoË æensk v meni

HORMONI DA ALI NE?VËasih æenske sploh niso priπle v meno, saj so prej umrle. V Ëasu rimskegaimperija, denimo, v povpreËju pri dvajsetih. Do konca srednjega veka je ledobra tretjina æensk doËakala abrahama. V enaindvajsetem stoletju bomenopavzo doËakalo skoraj 90 odstotkov æensk. Samo v Sloveniji ta hip æiviveË kot tristo tisoË Slovenk v meni in pred njimi je πe ena tretjina æivljenja.

vsem nas je zanimalo, Ëe jih priporoËa aliodsvetuje:- zdravim æenskam;- tistim, ki imajo veË moænosti, da zbo-

lijo za rakom dojk ali- so æe zbolele za rakom dojk ali rakom

rodil (materniËna sluznica, materniËnivrat, rak jajËnikov, rak noænice, rak zu-nanjega spolovila).

Vse pa imajo menopavzalne teæave.

TEÆAVE V MENI

Pribliæno petnajst odstotkov æensk v me-ni (klimakteriju) nima nobenih teæav, pri-bliæno sedemdeset odstotkov ne tako hu-dih, da bi morale iskati zdravniπko po-moË, petnajst odstotkov pa tako hude,da bi brez pomoËi medicine to obdobjeæivljenja zares teæko preæivele.Zaradi manjπe ravni estrogenov v meniima pribliæno 75 odstotkov æensk takoimenovane vroËinske oblive (valunge)Ëez dan in tudi ponoËi. Ti oblivi se lahkopojavijo tudi tridesetkrat in veË na dan.Obliv spoznamo kot naval vroËine v gla-vo, ki ga pogosto spremlja znaËilna rde-Ëica obraza, potenje obraza in lasiπËa. Tespremembe so takπne narave, da jih vsiopazijo. Tudi zato so tako moteËe.Nekatere æenske so v tem Ëasu tudi brezrazloga utrujene, pozabljajo, teæko se nanekaj osredotoËijo, predvsem ponoËiimajo napade mrzlice, slabo spijo, soæivËne in se razburijo brez tudi drugim ra-zumljivega vzroka, srce jim moËno bije,imajo tope boleËine v sklepih.DolgoroËno pa manjπa raven estrogenovv telesu lahko prinese tudi druge teæave:osteoporozo (krhke kosti, ki se rade zlo-mijo), hitreje napredujoËe bolezni srca inoæilja, suho noænico, teæave pri spolnihodnosih in uriniranju itd.

PLUSI IN MINUSI

Karin Jons, nemπka poslanka v evropskemparlamentu, ki je tudi Ëlanica Europe Don-ne in sama bolnica, je na Ëetrti konferencio raku dojk, ki je bila marca letos v Ham-burgu, zahtevala, da vsaj Europa Donnavsem æenskam nalije Ëistega vina. Zakaj jeto zahtevala? Da bodo vse æenske vedele,

kakπne pluse in minuse prinaπa hormon-sko nadomestno zdravljenje. In kar je naj-vaænejπe: ali nadomestno hormonskozdravljenje, s katerim si æenske lajπajo me-nopavzalne teæave, res povzroËa raka dojk?≈Hormoni, ki se æe veË kot 30 let predpi-sujejo æenskam v pred- in pomenopav-zalnem obdobju, imajo pluse in minuse.Ginekolog, ki jih predpiπe, jih mora na-tanËno poznati. Prav tako pa tudi svojobolnico. Zakaj? Zato ker je odloËitev ohormonskem nadomestnem zdravljenju(HNZ) mogoËa le ob upoπtevanju vsehplusov in minusov, ki pa so od bolnicedo bolnice lahko povsem razliËni. Pa tu-

Prof. dr. Marjetka UrπiË VrπËaj,dr. med., ginekologinja Onkoloπke-ga inπtituta: ≈Æenskam, ki sonagnjene k raku dojk in nimajo zelovelikih teæav v meni, hormonskeganadomestnega zdravljenja nepriporoËam! Zakaj ne? Ker se sHNZ pri nekaterih æenskah zagoto-vo stopnjuje nevarnost, da se borazvil rak dojk. Nevarnost pa mineπele pet let po prenehanju jemanjahormonov!«

Karin Jöns, nemπka evropska poslan-ka: ≈Zahtevam, da vsaj evropskaZveza Europa Donna æenskam pove,Ëe hormonsko nadomestno zdravlje-nje res poveËa nevarnost, da zbolijoza rakom dojk.«

di zato, ker mora æenska za ublaæitevzmernih ali hudih klimakteriËnih teæavnajveËkrat jemati hormone dalj Ëasa, vsajdve do tri leta. Popolnoma varnega ob-dobja za jemanje nadomestnih hormo-nov preprosto ni,« je zaËela prof. dr. Vrπ-Ëajeva. ≈Po tem obdobju naj bi æenskanadaljevala s HNZ le v primeru, Ëe zgod-nje klimakteriËne teæave πe niso minile,in πe to, tako kot na sploπno velja zaHNZ, z najmanjπo moæno koliËino hor-monov, ki je πe uËinkovita.Dobra plat HNZDobra plat HNZDobra plat HNZDobra plat HNZDobra plat HNZ je v tem, da zelo uspeπ-no ublaæijo ali najveËkrat celo prepreËi-jo: vroËinske oblive, psihiËne teæave po-vezane z meno, suhost noænice in teæavepri spolnih odnosih, z uriniranjem in bo-leËine v sklepih. Æe kmalu po jemanjuhormonov se æenske z naπtetimi teæava-mi veliko boljπe poËutijo! Spet postane-jo bolj aktivne, zadovoljne s seboj, so

17

AKTUALNO

manj utrujene, imajo boljπi spomin itd.Kakovost njihovega æivljenja se bistvenoizboljπa. Mnoge æenske se prav zaradi te-ga ugodnega uËinka, po prekinitvi HNZ,znova odloËajo zanj. Zmanjπevanje kli-makteriËnih teæav, ki æenski v meni one-mogoËajo aktivno in kakovostno æivlje-nje, je glede na izsledke najnovejπih raz-iskav najpomembnejπi in najbolj uteme-ljen vzrok za HNZ.HNZ priporoËamo tudi æenskam, ki ima-jo πe posebno veliko moænosti, da se prinjih razvije osteoporoza. Na primer æen-ske, ki so menstruacijo izgubile prezgo-daj: po naravni poti ali pa so jim z ope-racijo odstranili jajËnike, ki proizvajajohormone. HNZ z estrogeni in progesta-geni naj bi na leto med 10 000 æenskamipri petih æenskah prepreËilo nastanekzloma stegnenice.Æenskam, ki so menstruacijo izgubile obobiËajni starosti, okrog 50. leta, HNZ zgoljza prepreËevanje osteoporoze ne priporo-Ëamo oz. πele po tem, ko smo uporabilidruga zdravila. Za prepreËevanje osteopo-roze je potrebno dolgotrajno zdravljenje shormoni, kar pa s seboj prinaπa tudi veË-ja tveganja. Poleg tega je z merjenjemkostne gostote mogoËe ugotoviti æe manj-πe spremembe na kosteh in πe pravoËas-no priËeti z ustreznim zdravljenjem.HNZ pa zmanjπa nevarnost za raka πiro-kega Ërevesa, kar govori v prid odloËitvi ozdravljenju s hormoni pri æenskah, ki sonagnjene k temu raku. HNZ z estrogeni inprogesteronom naj bi prepreËilo nasta-nek raka πirokega Ërevesa pri πestih æen-skah na 10 000 æensk.Slabe plati hormonskega nadomestnegaSlabe plati hormonskega nadomestnegaSlabe plati hormonskega nadomestnegaSlabe plati hormonskega nadomestnegaSlabe plati hormonskega nadomestnegazdravljenja zdravljenja zdravljenja zdravljenja zdravljenja se lahko kaæejo kot: glavobol,neredne ali ponovne krvavitve iz materni-ce, slabost, napete dojke, izguba las inotekanje udov.

TVEGANJA!

- Najnovejπi podatki kaæejo, da hormon-sko nadomestno zdravljenje, ki vsebu-

- Æenskam, ki so nagnjene k raku dojk(Ëe je zbolela njihova mama, sestraali hËi, so prviË rodile po 35. letu, sozgodaj dobile in pozno izgubile men-struacijo, so bile æe zdravljene zara-di nekaterih benignih - nerakastihsprememb dojk, kot je atipiËna hi-perplazija, imajo v dojkah æe prisot-ne mikrokalcinacije itd.) ne priporo-Ëam hormonskega nadomestnegazdravljenje z estrogeni in progestero-nom ali pa le v skrajnih primerih inËim krajπi Ëas!

- Pri æenskah, ki so bile æe zdravljene za-radi raka dojk, je HNZ relativno kontra-indicirano, kar pomeni, da mora bitiodloËitev za HNZ priporoËena in vode-na s strani ginekologa onkologa in vpovsem doloËenih, redkih in posebnihpogojih.

- Nadomestno hormonsko zdravljenje,ki vsebuje estrogen in progesteron, najjemljejo le æenske, pri katerih dejavni-ki tveganja za raka dojk niso veliki!

- Jemanje hormonov lahko privede tudido raka materniËne sluznice, vendar lev primeru, Ëe æenska uæiva samo estro-gene. Zato morajo vse æenske, pri kate-rih maternica ni bila odstranjena, je-mati oba hormona: to sta progesteronin estrogen.

Estrogeni so na voljo:1. naravni (nesintetiËni)1. naravni (nesintetiËni)1. naravni (nesintetiËni)1. naravni (nesintetiËni)1. naravni (nesintetiËni) - zdravila(tablete, injekcije) pridobivajo iz urinabrejih kobil. Ta pripravek se imenujepremarin. Dobi se na recept.2. nenaravni (sintetiËni) 2. nenaravni (sintetiËni) 2. nenaravni (sintetiËni) 2. nenaravni (sintetiËni) 2. nenaravni (sintetiËni) - dobijo sev obliki injekcij (gynodian depot),tablet (trisequens, activelle, climenitd.), obliæev (climara, estraderm,fem 7 itd.), globul in mazil (dienoes-trol, orthogynest itd.) razliËnih ja-kosti, glede na to, koliko hormonazdravilo vsebuje.

Lokalno hormonsko zdravljenje pripo-roËamo tudi æenskam, ki imajo teæavez uriniranjem in suho noænico. Te silahko pomagajo z mazili, vaginaletamiin globuli, ki jih dajo Ëim globlje vnoænico. Lokalno zdravljenje nima do-. Lokalno zdravljenje nima do-. Lokalno zdravljenje nima do-. Lokalno zdravljenje nima do-. Lokalno zdravljenje nima do-kazanih negativnih uËinkov, ki so zna-kazanih negativnih uËinkov, ki so zna-kazanih negativnih uËinkov, ki so zna-kazanih negativnih uËinkov, ki so zna-kazanih negativnih uËinkov, ki so zna-Ëilni za tablete, injekcije in obliæe!Ëilni za tablete, injekcije in obliæe!Ëilni za tablete, injekcije in obliæe!Ëilni za tablete, injekcije in obliæe!Ëilni za tablete, injekcije in obliæe!»e ima bolnica tudi moËne oblive indruge klimakteriËne teæave, ji gineko-log predpiπe ponavadi tablete, injek-cije in obliæe in s tem se ji zmanjπajotudi vse ostale tegobe, ki jim jih je pri-nesla mena.

Najnovejπe raziskave so pokazale, dahormonsko nadomestno zdravljenjepoveËa tveganje za obnovitev bolezni.Zato bolnicam z rakom dojk priporo-Ëamo nehormonsko zdravljenje kli-makteriËnih teæav. Na primer preparatrefemin kapsule ali agnu climan kap-ljice, ki vsebujeta izvleËke severno-ameriπke rastline cimicifuga racemo-sa. Preparati s tem imenom se dobijona Hrvaπkem, v Avstriji in NemËiji, vSloveniji pa klimaktin.

- Nadomestno hormonsko zdravljenjepoveËuje nevarnost, da se razvije trom-boza (pljuËna embolija, venska trom-boza), moæganska kap in srËni infarkt.HNZ z estrogeni in progestageni naj bina leto med 10 000 æenskami pri 18 po-vzroËilo nastanek tromboze, pri osmihkap in pri sedmih srËni infarkt. Æenske,ki so æe imele trombozo ali so v zad-njem letu prebolele kap oz. srËni in-farkt, naj estrogenov in progesteronane jemljejo. PoveËanega tveganja zasrËni infarkt ob jemanju samo estroge-nov ni bilo.

- Lokalno zdravljenje z estrogeni, zaradiprepreËevanja suhosti noænice in teæavz uriniranjem, naj ne bi imelo stranskihuËinkov, vendar pa zanesljivejπih podat-kov o resorbciji estrogena v krvni obtokpri lokalnem zdravljenju ni. Na vpraπa-nje, kje je tista kritiËna meja, ko se pri-Ënejo odraæati negativni stranski uËinkihormona, pa odgovora nihËe ne ve.

ZA KONEC

Kako se brez nadomestnega hormonske-ga zdravljenja znebiti klimakteriËnih te-æav? ≈Vsaka æenska lahko marsikaj storizase in za svoje zdravje. Naj misli pozitiv-no, æivi Ëim bolj aktivno, kar pomeni, daredno telovadi, veliko hodi, plava ... Naj

je kombinacijo estrogena in progeste-rona, stopnjuje nevarnost, da se borazvil rak dojk. HNZ, z estrogeni in pro-gestageni, naj bi na leto med 10 000æenskami pri osmih æenskah vplivalona nastanek raka dojk. Nevarnost mineπele pet let po prenehanju jemanjahormonov. »e jemljemo zoper teæave vmeni samo estrogene, pa, kot kaæe naj-novejπa raziskava, tega tveganja v prvihsedmih letih jemanja naj ne bi bilo!Vendar pa so, glede na prejπnje podat-ke, izsledki samo ene raziskave prema-lo, da bi estrogene opredelili kot nene-varne za nastanek raka dojk.

uæiva Ëim veË sadja in zelenjave, popijevsaj dva litra tekoËine na dan in naj seizogiba æganim alkoholnim pijaËam, pre-velikim koliËinam kave, presladki in pre-slani hrani. Predvsem naj vzdræuje pri-merno telesno teæo! V meni potrebujeæensko telo za tretjino manj kalorij kotprej. Tiste, ki jedo v tem Ëasu toliko, kotso prej, se zredijo. Najbolje je niË jesti posedmi uri zveËer. »im bolj prazen æelo-dec, ki mu ni treba razkrajati hrane ËeznoË, tudi pomlajuje.Predvsem pa naj se vsaka æenska v menizaveda, da je pred njo πe Ëetrt stoletjaæivljenja. Kako ga bo preæivela, je v veli-ki meri odvisno prav od nje same.Neva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva Æeleznik



≈Veπ, bil sem del generacije, ki je za-Ëenjala informativni program v slo-venπËini na takratni Televiziji Ljublja-na. Sicer sem sodeloval v πtevilnih te-levizijskih oddajah, kot so Pisani svet,Mladi za mlade, kot napovedovalec pasem bral tudi novice v Dnevniku, Po-roËilih in Obzorniku. Tudi na RadiuLjubljana, kjer sem se zaposlil leto dnipo opravljeni avdiciji leta 1966, so bilasedemdeseta leta izredno zanimiva,saj je delo napovedalcev, torej bralcevvesti, z branja vedno bolj prehajalo tu-di na vodenje programa. In tako sembil eden izmed voditeljev, ki so povzorcu beograjskega Radia prvi pripra-vili triurni voden program. In kmaluzatem sem sodeloval na Valu 202, vNedeljskem πportnem popoldnevu inv Ponedeljkovem jutru.«Rado »asl je v sedemdesetih in osem-desetih letih zdaj æe prejπnjega stolet-ja veljal za boljπega bralca z izrednodobro izgovarjavo. Srednja in malcestarejπa generacija se prav gotovospomni njegovega glasu in tudi njego-ve skrbi za jezik, ki ji je vedno posve-Ëal veliko pozornost. Po osamosvoji-tvi Slovenije je skupaj s Tonetom For-nezzijem Tofom v oddaji ≈Klepet do-ma« z obilico humorja predstavljaltakratno aktualno politiko; telovadni-ce πol po Sloveniji, kjer je vodil te od-daje, so bile premajhne za vse, ki soæeleli v æivo sliπati in videti pogovor zIvanom Krambergerjem, Igorjem Bav-Ëarjem, Jelkom Kacinom, Janezom Jan-πo, Zmagom JelinËiËem, Milanom Ku-Ëanom in drugimi. In vse do zadnjegaje sodeloval v znamenitem Mopedshowu.≈Rado, kako je bilo pa takrat, veπ, tak-rat, ko si izvedel, da si bolan?« sem

Rado »asl, televizijski in radijski novinar in napovedovalec,Rado »asl, televizijski in radijski novinar in napovedovalec,Rado »asl, televizijski in radijski novinar in napovedovalec,Rado »asl, televizijski in radijski novinar in napovedovalec,Rado »asl, televizijski in radijski novinar in napovedovalec,ki je prebolel levkemijo, pravi, da je ozdravel, ker so mu pomagali:ki je prebolel levkemijo, pravi, da je ozdravel, ker so mu pomagali:ki je prebolel levkemijo, pravi, da je ozdravel, ker so mu pomagali:ki je prebolel levkemijo, pravi, da je ozdravel, ker so mu pomagali:ki je prebolel levkemijo, pravi, da je ozdravel, ker so mu pomagali:

ZDRAVNIKI, DRUÆINAIN DOBRA VOLJASreËanje z Radom »aslom je bilo pravo doæivetje. Na kavico sva sedla znamenom, da se pogovoriva o njegovi izkuπnji z levkemijo, katero je prebolelpred osemnajstimi leti. Brez pomislekov je privolil v to, da bo svoje spominena bolezen delil z mano in nami. ≈Ni mi teæko govoriti o tem in tudi niËesarne skrivam,« je bila prva njegova misel, za katero je logiËno sledilo mojevpraπanje: Torej lahko poveπ, kako se je vse skupaj zaËelo?

ponovila svoje vpraπanje. Ne nazadnjeje bila njegova bolezen razlog najine-ga sreËanja.≈Ja, to je bilo leta 1985, ko sem zbolelza eno od oblik levkemije. Bil sem rav-no na vrhuncu svojih ustvarjalnih mo-Ëi, med najbolj popularnimi na medij-ski sceni, in sodeË po odzivih poslu-πalcev in gledalcev so me le-ti resniË-no imeli za svojega. Ja, to so bili respestri Ëasi. Doma se s svojimi vËasihsploh nisem videl, le listke smo si pi-sali. Ko sem priπel namreË domov, soæe vsi spali, in ko so domov priπli oni,sem spal jaz.«In potem sem se vdala. Taki legendi,kot je Rado »asl, vendarle ne morem vnedogled vsiljevati svoje teme pogovo-ra, Ëeprav sva se tudi osebno spozna-la prav zaradi nje. Tako je bilo moje na-slednje vpraπanje: ≈In kakπno je tvojedanaπnje delo? ©e vedno si zaposlenna Radiu Slovenija, v katerem progra-mu in kakπne oddaje pripravljaπ?«≈Vodstvo Radia mi je æe takoj po tem,ko sem se po bolezni vrnil v sluæbo,dalo na razpolago katerokoli delo. Intako sem πe danes v Razvedrilnemprogramu, kjer vsako zadnjo soboto vmesecu na prvem programu nacional-nega Radia med osmo in pol desetozveËer pripravljam oddajo Prizma op-timizma. Sam poskrbim za vse: izbe-rem lokacijo javnega snemanja, dolo-Ëim tehniËne pripomoËke in sevedaoddajo pripravim tudi vsebinsko.Ponavadi snemamo v hotelih oziromav zdraviliπËih po Sloveniji, teme pa sotretje æivljenjsko obdobje in nasvetizdravnikov ter πe vedno razvedrilo inπport.«Rado »asl je tako v svojem danaπnjemdelu zdruæil verjetno vse svoje ljubez-

ni; vodenje radijskih oddaj, zdrav na-Ëin æivljenja in ljubezen do πporta. Vmladih letih je bil celo alpski smuËar,igral pa je tudi nogomet in hodil v hri-be. In πe to: πe lani je na novinarskemprvenstvu v Kranjski Gori v veleslalo-mu med veterani zasedel tretje mesto,leta 1995 in 1998 pa je bil tudi v novi-narski reprezentanci.Res mi je bilo v posebno doæivetje de-liti tako zanimive spomine z nekom, kije v svoji karieri ujel trenutek veËmedij-ske slave na tako razliËnih podroËjih;Rado »asl je bil med najboljπimi na ra-diu, televiziji in tudi v Ëasopisu, hkratipa je ustvarjal in vodil tako resne kothumorne vsebine. Vsega spoπtovanjavredno, vendar mene vse to πe vedno nipribliæalo njegovi izkuπnji z boleznijo.Zato sem poskuπala πe enkrat, tretjiË,in tokrat mi je uspelo. ≈Kako pa si ve-del, da si bolan? »e si bil tako dejaven,kako se je sploh vse skupaj zaËelo?«≈Torej takrat, leta 1985, sem kljub de-lu vedno naπel Ëas za rekreacijo. In Ëe-prav sem bil fiziËno aktiven, sem senaenkrat poËutil slabo. Na ©marnogoro sem namesto pol ure hodil enouro. In tako sem odπel k zdravniku.«Zdravniki so najprej mislili, da imapljuËnico. Dolgo Ëasa mu niso znalipostaviti diagnoze, potem pa so gaobdræali na Hematoloπki kliniki zaradilevkemije in infekta v pljuËih.Konec junija leta 1985 so Radu »aslupostavili diagnozo: dlakavo celiËna

Rado z Janezom Stanovnikom,≈oËetom naroda« in sedanjimpredsednikom Zveze borcev,januarja letos na prireditviNedeljskega dnevnikaSlovenec leta.

19

STRAH IN POGUMlevkemija. Takoj so mu z operacijo od-stranili vranico, ki se je takrat æe takopoveËala, da je tehtala πest kilogra-mov, potem pa so zdravniki zaËeli zzdravljenjem. Dvakrat na dan je dobi-val injekcijo interferona, zdravila, ki soga nedolgo pred tem πele odkrili in skaterim so zdravili tudi ravno takrat zaisto vrsto levkemije obolelega zname-nitega πpanskega tenorista Joseja Ca-rerrasa.Rado se spominja, da je bilo vse dokonca leta 1985 hudo; diagnoza je bi-la teæka, prav tako operacija, ki pa jena sreËo kirurgom lepo uspela. VendarRado nikoli ni pomislil na kaj slabega,

saj je bil od vsega zaËetka trdno pre-priËan, da se bo vse dobro razpletlo.In tako kot sta ga humor in nepo-srednost spremljala na vsakem kora-ku pred boleznijo, ga spremljata tu-di v spominih nanjo. Zato se spom-ni na anekdoto, ko je z njegovo ope-racijo priπla tudi novica o njegovismrti. Ja, o njegovi dokonËnosti. Izo-besili so æe zastavo v njegov spominin napisali nekrolog, v televizijskemDnevniku pa je takratni deæurni vodi-telj Janez »uËek vest vendarle πe en-krat preveril in jo seveda tik predzdajci umaknil s programa. In Ëepravse v æivljenju nesreËa le redko obrnev sreËo, se v tem primeru je, ali pa seje vsaj zdelo tako.Radovi prijatelji so se torej najprej na-pili od æalosti, potem ko so izvedeli,da vendarle πe æivi, pa so se napili πeenkrat, tokrat od veselja.

≈Rado, kaj misliπ, kaj te je pozdravi-lo?« ga tokrat vendarle πe za hipec za-dræim pri bolezni.≈Prav gotovo zdravilo oziroma medici-na in zaupanje v zdravnike, v kateresem ves Ëas verjel. Vseskozi so me po-πiljali k najrazliËnejπim zdravilcem,vendar jaz ne verjamem v te stvari,zdravnikom pa sem popolnoma za-upal. Pozdravila me je tudi pomoËmoje Ëudovite druæine, ki mi je ves Ëasstala ob strani, in ne nazadnje mojavolja in optimizem.«Februarja 1986 se je vrnil v sluæbo naRadio Slovenija. Kljub πtiriurnemu de-lavniku je πe vedno pripravljal razliËne

oddaje, kot so Radijskiportet, Koncert mese-ca, Obisk v delovnihkolektivih in Zavrtite,uganite. Na televizijoso ga πe velikokrat va-bili, vendar je kdaj pakdaj sprejel le kakπnosinhronizacijo. Kar sedela tiËe, se mu je æiv-ljenje prav gotovo obr-nilo na glavo, saj je bilnaenkrat prost ob po-poldnevih ter ob sobo-tah in nedeljah.A Rado »asl je tako kotprej naπel zaposlitevzase. Najprej je naredilhiπko za ptiËke, potemse je lotil popravilaËolna. Ko sta se muzdravstveno stanje in

poËutje precej izboljπala, je kupil hiπ-ko v DavËi pod Poreznom, in to mu jepredstavljalo dodaten motiv; imel jeveliko dela na nadmorski viπini 1100metrov, kar je njegovemu zdravju iz-redno koristilo.©e vedno ima rad πport in naravo, Ëe-prav zdaj uæiva drugaËe.≈Danes grem rad lovit ribe. Je kar ma-lo adrenalinsko, ko riba zaËne prije-mati za trnek in potem ne veπ, kdo bokoga. To je πportni ribolov, muharje-nje, ki pa ni od muh.« In se sam sebinasmehne ob tako izpeljanih bese-dah. ≈Ribarjenje je fiziËno precej za-htevno, saj si pet, πest ur v preæi inmoraπ prav paziti, da ne padeπ.«Rado »asl ima zdaj 57 let in kot sampravi, je πe vedno rad v druæbi. Rad seobrne za puncami, zaradi katerih se jev mladih letih veËkrat zaletel celo vuliËno svetilko. ©e vedno rad zaide v

Halo Tivoli, tako da se prijatelji veË-krat poπalijo, s kom je poroËen, s Ha-no, kot je ime njegovi æeni, ali s Halo?Prizna, da ne mara stresnih situacij inda se obveznosti v æivljenju loti tako,da se jim izogne. ≈Kadar se odpravimsluæbeno na teren, si vedno vzamemtoliko Ëasa, da mi na cesti ni treba hi-teti in da lahko pred zaËetkom dela vmiru popijem kavico.«≈Rado, ko takole govoriπ in razmiπljaπo svojem æivljenju, kaj misliπ, kaj je potvojem najbolj pomembno?« ga zara-di πtevilnih in razliËnih izkuπenj mor-da vpraπam tudi za nasvet.≈V vsakem æivljenjskem obdobju sorazliËne prioritete. V mojih letih, na pri-mer, moraπ imeti dobrega zdravnika,dobrega advokata in nekaj denarja.Najbolj pomembno se mi zdi zdravje.Pred tremi leti sem imel infarkt, zaradikaterega so mi v srËno æilo vstaviliopornico. Ta izkuπnja mi je pustila veË-je skrbi kot levkemija, zato si zdaj πe to-liko bolj æelim zdravja. Pomembno paje tudi to, da se znaπ prilagoditi dane-mu æivljenjskemu obdobju in da si nepostavljaπ nerealnih ciljev.«≈In kakπni so potemtakem tvoji cilji?«≈En cilj je, da bom dober dedek. Kma-lu bomo namreË dobili dojenËka, mo-ja hËi bo rodila, s Ëimer se mi odpiranova dimenzija æivljenja. Potemupam, da bom Ëez tri, πtiri leta odπelv pokoj in da bom Ëim dlje uæival ta-ko imenovano tretje æivljenjsko ob-dobje. Æelim si tako polnosti æivljenjakot njegovega miru.«Ambicij po novih projektih Rado »aslnima, saj je mnenja, da je dovolj tisto,kar Ëlovek ustvari do 50. leta. Tako pravteæko razume, na primer, koga iz svojegeneracije, ki ima pri teh letih dojenË-ke. ≈Jim sicer Ëestitam, vendar si pa nepredstavljam, kako bodo s svojimi ot-roki plesali na maturantskem plesu.«Rahlo pogreπa Ëase, ko je v Hali Tivo-li napovedoval na koπarkarskih tek-mah, in le napovedovanju se mordavendarle ne bi mogel Ëisto upreti.Rado »asl je tudi po izkuπnji z levke-mijo, ali pa prav zaradi nje, poln verev æivljenje in optimizma. Pred sebojima πe veliko ciljev, ki pa so bolj pre-tehtani in realni. Ali je to tista razlika,ki mu daje vpogled v smisel æivljenja,za katerega ljudje, ki so bili vedno boljali manj zdravi, morda ne bodo nikdarizvedeli?Polona Strnad PeËariËPolona Strnad PeËariËPolona Strnad PeËariËPolona Strnad PeËariËPolona Strnad PeËariË

Od leve proti desni: Rado, hËerka Neæa, ki borodila julija, zet Edi in æena Hana.



Pri æe tipnih spremembah lahko z ma-mografijo odkrijejo πe dodatna æariπËabolezni v dojki, kar vpliva na naËinzdravljenja. O mamografiji in o tem, aliboli, smo se pogovarjali s Slavico La-hajnar »avloviË, dr. med., ki vodi proti-boleËinsko ambulanto, s KristijanoHertl, dr. med., specialistko radiologi-je, in Zvonkom Krajncem, dipl. ing. ra-diologije z Onkoloπkega inπtituta vLjubljani.ObËutek za boleËino - ne le pri rent-genskem slikanju dojk, paË pa tudi si-

Najbolj zanesljiva metoda za odkrivanje raka dojkNajbolj zanesljiva metoda za odkrivanje raka dojkNajbolj zanesljiva metoda za odkrivanje raka dojkNajbolj zanesljiva metoda za odkrivanje raka dojkNajbolj zanesljiva metoda za odkrivanje raka dojk

ALI MAMOGRAFIJARES BOLI?Mamografija je rentgensko slikanje dojk, s pomoËjo katerega lahko odkrije-mo æe zelo majhne rakaste (preinvazivne - ko je bolezen omejena le na æleznestrukture, ali invazine - ko bolezen prestopi meje æleznih struktur in raste vokolico) spremembe, πe preden postanejo tipljive. Pri slikanju najprej eno innato πe drugo dojko stisnejo med dve ploπËi, in sicer v dveh smereh (projek-cijah): poπevni in navpiËni. Na ta naËin lahko prikaæejo vse tkivo dojke.

nesljivost je od 70 do 90 odstotna, od-visna od strukture (koliËine æleznegatkiva) dojk. Pri mladih æenskah, kjer jeveË æleznega tkiva, je zanesljivost ma-mografije manjπa. Zato pri mlajπih æen-skah (od 35 let navzdol) svetujejo kotosnovno preiskavo ultrazvok.»e æenske po petdesetem letu ne gre-do vsaki dve leti na rentgensko slika-nje dojk, lahko zamudijo Ëas, ko jebolezen πe ozdravljiva. Takπnih æenskje v Sloveniji πe precej. Vsako leto jihnamreË za rakom dojk πe vedno umre

Slavica Lahaj-nar »avloviË,dr. med.:«Ma-mografijalahko boli.Zato priporo-Ëam tistimæenskam, ki sebojijo, naj enouro predpreiskavovzamejo blago

sredstvo proti boleËinam. Zelopomembno je, da so med slikanjemËim bolj sproπËene.«

KristijanaHertl,dr. med.,specialistkaradiologi-je:«Mamogra-fija je zelodobra preiska-va. Zato jepomembno,da boleËinapri mamografi-

ji æensk ne odvrne od ponovnepreiskave.«

Mamografija je metoda slikanjadojk z rentgenskimi æarki. To jenajbolj zanesljiva metoda zaodkrivanje zgodnjih bolezenskihsprememb v dojkah. Presejanje aliscreening pomeni rentgenskoslikanje æensk brez bolezenskihznakov na dve leti po ambrahamu.

Kako boleËa je mamografija? ObiËajnoleËeËi zdravnik razloæi bolnici, da je tohitra in neboleËa preiskava. Toda leta1991 so bile v tujini predstavljene iz-kuπnje πestih æensk, ki so opisovale iz-redno neugodje pri mamografiji, in iz-kuπnje dveh bolnic po mastektomiji, kista zaradi podobnih izkuπenj ponovi-tev preiskave odklonili.Opravljenih je bilo πe veË raziskav,kjer so avtorji poskuπali ugotoviti po-gostnost boleËine in neugodja pripreiskavi ter dejavnike, ki vplivajo naveËjo pojavnost le-teh. Æe leta 1988so pri zdravih bolnicah ugotovili, daima med presejalno mamografijo 39odstotkov bolnic blage obËutke nela-godja, devet srednje moËne, en moË-ne in en srednje moËne boleËine. No-bena od bolnic ni zaradi nelagodja aliboleËin odklonila ponovne preiskave.Pojavnost boleËine je bila pri tej πtu-diji majhna. Bolj pogosto so nelagod-je navajale bolnice, ki zanje to ni bilaprva mamografija in so priËakovale teobËutke. Bolnice, ki so jim prijatelji-ce pripovedovale o boleËini med pre-iskavo ali so o tem izvedele iz Ëasopi-sov ali revij, so imele manj slabih iz-

cer - je, kot vsi vemo, moËno individu-alen. Odvisen je od Ëustvenih in zna-Ëajskih lastnosti Ëloveka. Strah predmamografijo je precej podoben strahupred zobozdravnikom.Za veËino æensk je mamografija prijaz-na preiskava, Ëeprav lahko povzroËi tu-di nekaj neugodja. Tiste, ki pravijo, dajih rentgensko slikanje dojk boli, opi-sujejo boleËino, ki nastane zaradi stis-kanja dojk, kot neprijetno.

PO ABRAHAMU NA DVE LETIMamografija je najboljπa metoda zazgodnje odkritje raka dojk. Njena za-

okoli 350. V glavnem zato, ker pride-jo k zdravniku æe z zelo veliko bulo vdojki. Takrat pa se rak navadno æerazseli po telesu (πe v druge organein organske sisteme).In mimogrede: za kliniËni pregleddojk in mamografijo potrebujete na-potnico sploπnega zdravnika oziromaginekologa.»as bi torej bil, da bi v Slovenji, pozgledu razvitih evropskih dræav, uved-li organizirano rentgensko slikanjedojk vseh æensk po abrahamu (do 69.leta) na dve leti! V dræavah, kjer to or-ganizirano presejanje æe imajo, se je

Foto

graf

ije:

Nev

a Æ

elez

nik

21

POIZVEDOVANJADOPOLNILNEDIAGNOSTI»NEPREISKAVE»e se zdi rentgenologom rentgenskiposnetek dojk (mamogram) sumljiv,lahko æensko poπljejo na dodatne alidopolnilne diagnostiËne preiskave.Najbolj pogosti preiskavi sta ciljanakompresija in poveËava, kjer s poseb-no roËko stisnejo in slikajo le del doj-ke. Normalno tkivo se obiËajno pritem razpre in tako lahko izkljuËijo bo-lezensko dogajanje oziroma s poveËa-vo doloËenega dela dojke bolje oceni-jo podrobnosti, ki so bile na osnov-nem mamogramu nejasno prikazane(npr. obliko in razporeditev mikrokal-cinacij, omejenost tumorja). Moæno jetudi dodatno slikanje pod drugaËnimkotom, kar omogoËi boljπi prikaz spre-memb v dojki.Dojko lahko pregledajo πe z ultrazvo-kom, ki sluæi kot dopolnilna preiskavav primeru, ko mamografija ne more vceloti pojasniti rentgensko vidnihsprememb. Ultrazvok dobro loËi teko-Ëinske (ciste) od solidnih (trdih) oblik(formacij).Druge preiskave pa so πe: duktografi-ja, pri kateri s tanko topo iglo vbrizga-jo barvilo v mleËni vod, iz kateregaprihaja izcedek. Dojko nato slikajo.Za natanËnejπo opredelitev spremem-be, ko o raku dojk zdravniki πe nisoprepriËani, uporabljajo tudi cytogu-ide, tj. rtg napravo, ki omogoËi, da vdojki, stisnjeni kot pri mamografskemslikanju, toËno doloËijo mesto, iz ka-terega æelijo z iglo odvzeti celice tkivaoziroma tkivo. To potem pregledajocitologi oziroma citopatologi in pove-do, ali je tkivo rakasto ali ne. Pri his-toloπki biopsiji oziroma pri preiskavi zdebelo iglo je potrebno koæo na mes-tu vboda predhodno lokalno anestezi-rati.Ko bo Europa Donna zbrala potrebnih80 milijonov tolarjev, bo moæna πeena hitra, natanËna in bolj prijaznadiagnostika, in sicer z mamotomom. Znjim bo najveËkrat potreben en samvbod z iglo v dojko, zdravnik pa bopod lokalno anastezijo postopek vodils pomoËjo ultrazvoka ali rentgenske-ga slikanja, kar bo nadomestilo velikoπtevilo diagnostiËnih operativnih po-segov in moæno bo celo odstranitimajhne bolezenske spremembe. V ne-katerih primerih torej kasnejπa opera-cija ne bo potrebna!

kuπenj, kot so priËakovale. Vse to kaæena velik vpliv prejπnjih izkuπenj in pri-Ëakovanj bolnic.Ugotavljali so tudi, da je menstrualnistatus bolnice pomemben dejavnik prinastanku boleËine med mamografijo.40 odstotkov bolnic, ki so navajale hu-de boleËine, je imelo menstruacijo vtednu pred preiskavo.Leta 1989 so v raziskavo vkljuËili zdra-ve bolnice za presejalno in bolnice zbolezenskimi znaki za diagnostiËnomamografijo. Tudi tiste z boleËinami vdojki pred preiskavo niso bolj pogos-to navajale, da je preiskava boleËa.Nobene povezave ni bilo med pojav-nostjo boleËine in starostjo bolnic,gostoto in velikostjo dojke ter veli-kostjo preostale dojke po operaciji.Pomembno pa je vplivala na pojav-nost boleËine tehnika izvajanja kom-presije. Stopenjska kompresija in paz-ljiv nateg dojke stran od prsnega koπasta zmanjπala obËutek neugodja inboleËine. Seveda pa je pomembna tu-di stopnja kompresije.V neki drugi raziskavi je eno dojko stis-nil radioloπki inæenir, drugo so enakomoËno stisnile bolnice same s pritiska-

njem na gumb. 44 odsotkov bolnic jenavajalo razliko v boleËini med dojka-ma, 71 odsotkov od teh jih je imelomanjπe boleËine v dojki, ki so jo stisni-le same. V πtudiji leto kasneje ugotav-ljajo isti avtorji pozitivno povezavomed velikostjo in gostoto dojke. Bolni-ce z manjπo πtevilko koπarice nedrËkain bolnice z bolj gostimi dojkami sonavajale veË boleËin med mamografijo.Novejπe raziskave navajajo veËje πtevi-lo bolnic z nelagodjem ali boleËinomed mamografijo. V razliËnih πtudijahje bilo takih bolnic skoraj polovica inËlani raziskovalnih skupin so menili, daje to podroËje, ki ga je potrebno πe raz-iskovati. Glede na πtevilo pregledanihæensk, je tistih, ki imajo zaradi mamo-grafije slabo izkuπnjo, veliko.Tudi negativna Ëustva lahko vplivajona obËutenje in doæivljanje boleËine.Mamografija je pri æenskah, ki so zeloprestraπene, razburjene ali nezauplji-ve do preiskave, pogosteje boleËa kotpri tistih, ki so pomirjene in naklonje-ne preiskavi. Strah je pogosteje priso-ten pri diagnostiËni mamografiji in za-radi prejπnjih boleËih izkuπenj z ma-mografijo.

pripravljajo v okviru mamografskesekcije radioloπkih inæenirjev. »lanikolektiva radioloπkega oddelka naOnkoloπkem inπtitutu se trudijo, dabi bila preiskava za æenske Ëim manjneprijetna. Ob tem pa morajo upo-πtevati tehniËne zahteve za dobromamografsko sliko.

Neva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva Æeleznik

smrtnost æe v nekaj letih zniæala za od15 do 30 odstotkov. V Sloveniji bi topomenilo, da bi umrle dve do πtiriæenske manj na tisoË æensk, ki bi red-no hodile na rentgensko slikanjedojk.

STISK DOJKE

Vsaka æenska, ki je bila æe kdaj na ma-mografiji, ve, da je potrebno dojkopred slikanjem stisniti. Zakaj? Dobrakompresija dojke je nujno potrebnaza dobro rentgensko sliko, zato jostisnejo, kolikor to dopuπËa njenagostota oziroma prag boleËine. V raz-tegnjenem tkivu dojke laæje odkrijejomanjπe rakave spremembe, poleg te-ga pa se s tem zmanjπa doza rtg seva-nja na dojko.Sicer pa hidravliËno kompresijo obi-Ëajno vedno izvaja radioloπki inæenirroËno ali z noænim pedalom. Dojko bisi sicer lahko stisnile tudi æenske sa-me, vendar bi to imelo za posledicotehniËno precej slabπo sliko.Kakπno je stanje na Onkoloπkem in-πtitutu? Raziskave o tem, koliko æenskv slovenskem prostoru ima boleËinepri mamografiji, nimamo, a se nanjo

ZvonkoKrajnc,dipl. ing.radiologije:≈Med izvaja-njem preiska-ve skuπamopreiskovankopritegniti,da sledinaπim navodi-lom, a hkrati

z neænim pristopom doseËi, daostane Ëim bolj sproπËena. Sprotiji dajemo navodila in jo medstiskanjem spraπujemo o boleËinahin jo spodbujamo k Ëim veËjikompresiji, ki prinaπa dobro slikoali mamogram.«



Za vse bolezni, tudi za raka dojk, je zna-Ëilno, da so moænosti zdravljenja bist-veno boljπe, Ëe ga odkrijejo dovolj zgo-daj. V zgodnji fazi je preæivetje obustreznem zdravljenju skoraj stood-stotno. »e pa æenska otipa æe bulo vdojki, mora biti zdravljenje bolj agre-sivno in moænosti za ozdravitev soslabπe.Za zdaj je v svetu in pri nas povpreË-na starost pri odkritju raka dojk 64let. 78 odstotkov bolnic je ob diagno-zi starejπih od 50 let in le πest odstot-kov mlajπih od 40, Ëeprav lahko zbo-lijo tudi najstnice. Med novimi bolni-cami pa je iz leta v leto veË æenskmlajπih od petdeset in starejπih odsedemdeset let.

LETA

Zgoraj povedano je bil razlog, da seje marca letos v Hamburgu o letihveliko govorilo; v tem mestu je nam-reË potekala Ëetrta evropska konfe-renca o raku dojk - v organizaciji Ev-ropske zveze za raziskave in zdravlje-nje raka (EORTC-BCG), Evropskegazdruæenja za mastologijo (EUSOMA)in Europe Donne. Poudarjali so, dabi bilo treba organizirano presejanjepodaljπati vsaj za πest let in ga zaËe-ti morda æe pri πtiridesetih. »e bi bi-lo tako, bi æenske redno hodile narentgensko slikanje dojk vsaki dveleti od 40. 40. 40. 40. 40. do 75. 75. 75. 75. 75. leta. Marsikje, kjerpreventiva ni le mrtva Ërka na papir-ju (na primer na ©vedskem in vZDA), je æe tako.Zakaj so na tej konferenci to poudar-jali? Ker umrljivost zaradi te boleznilahko zniæamo samo na dva naËina:z zgodnjim odkrivanjem (organizira-nim rentgenskim slikanjem zdravihæensk na vsaki dve leti) ter hitrim indobrim zdravljenjem ter rehabilitaci-jo. Preventiva torej ni magiËna bese-

Na organizirano rentgensko slikanje dojk (presejanje)Na organizirano rentgensko slikanje dojk (presejanje)Na organizirano rentgensko slikanje dojk (presejanje)Na organizirano rentgensko slikanje dojk (presejanje)Na organizirano rentgensko slikanje dojk (presejanje)na vsaki dve leti na vsaki dve leti na vsaki dve leti na vsaki dve leti na vsaki dve leti med 40. in 75. letom?med 40. in 75. letom?med 40. in 75. letom?med 40. in 75. letom?med 40. in 75. letom?

RAK DOJK LJUBISTAREJ©E ÆENSKERak dojk je bolezen, ki se navadno ne pokaæe takoj. Takrat, ko si æenska (moπkizelo redko) zatipa bulo v dojki, se je v njenem telesu lahko bolezen razvijala æekar nekaj let. Zato je moæno, da ima æe metastaze v bezgavkah in πe kje.

HAMBUR©KA IZJAVAKljuËni poudarki, teme in zakljuËki πtiridnevne konference so zbrani v Hambur-πki izjavi in so podlaga za lobiranje pri evropskih vladah, Evropskem parlamen-tu in Evropski komisiji ter za sodelovanje z zdravstvenimi delavci, znanstvenikiin farmacevtsko industrijo.3.557 udeleæencev (zdravnikov, znanstvenikov in predstavnikov civilne druæbe)4. Evropske konference o raku dojk v Hamburgu so z elektronskim naËinom gla-sovanja sprejeli Hamburπko izjavo. Posebno pozornost je treba posvetiti:• pomenu neodvisnosti znanstvenih raziskav,• ugotavljanju ogroæenosti za rakom dojk vsakega posameznika,• odpravo starostnih omejitev æensk in bolnic z rakom dojk pri naËrtovanju pre-

ventivnih ukrepov zdravljenja raka dojk in njihovo vkljuËevanje v kliniËne πtu-dije,

• nadzoru bolnic z rakom dojk po konËanem zdravljenju.Na 4. Evropski konferenci o raku dojk so predstavnice slovenske ED predsta-vile svoje delo na predstavitvenem plakatu, posebno pohvalo pa so prejele sstrani evropske zveze Europa Donna ob prenovitvi spletnih strani.

da. To je politiËna odloËitev vsakedræave, ki pa mora za to zbrati denarin ustvariti pogoje za dobro organi-zacijo dela.

Starostna meja je povsod problema-tiËna, ker gre za politiËno vpraπanje,torej za denar. Svet Evrope je sprejelpriporoËila o presejanju, kjer svetuje-jo rentgensko slikanje dojk vsehæensk na dve leti po abrahamu.

STAREJ©I ZA ODPIS?

≈Vsaki dve minuti in pol ena Evro-pejka zboli za rakom dojk, vsakih se-dem minut pa ena umre,« je zaËelpriznani prof. dr. Lars Holmberg s©vedske. ≈Bistveno je, da bolezenodkrijemo v Ëim zgodnejπi fazi. Greza tumor in æivljenje, ne pa za leta,«je dodal in povedal, da bodo v pri-hodnosti imele 30 odstotkov rakadojk æenske starejπe od 70 let. »e jih

Foto

graf

ija:

Nev

a Æ

elez

nik

23

EVROPA

krivanja raka dojk; s tem pa so odri-njene tudi od zdravljenja in æivljenja,kar ni poπteno.≈Mislim, da je nesprejemljivo, da sestarejπih ljudi ne splaËa zdraviti, da sejim odreËe preventiva,« je nadaljeval indvorana je spontano zaploskala.

DVE BOLNICI

Nicole Alby, bolnica iz Francije:≈Morda je za æensko pri πtiridesetihres pomembneje, da ostane æiva poraku dojk, saj je πe sredi æivljenja indela - Ëe ima otroke, jih mora spravitiπe do kruha -, toda tudi pri sedemde-setih ali osemdesetih letih je æivlje-nje lahko πe lepo. Izguba dojke pa jeza vsako æensko boleËa. Tako za mlaj-πo kot za starejπo. V bistvu gre zaspolno kastracijo. Zato se mi zdi ze-lo kriviËno, da je organizirano prese-janje v Evropi, kjer je paË æe uvedeno,postavilo limit pri 69 letih. Rekla biπe, da se, ko si starejπi, πe ne poËutiπstarega. Ljudje gledajo na starost ze-lo stereotipno. Mislijo, da smo sta-rejπi ljudje dolgoËasni, da kar naprej

Po petdesetem letu je pribliæno15 odstotkov smrti posledica zlo-Ëestih tumorjev. Na mnogih or-ganih, kot so koæa, pljuËa in pre-bavila, s starostjo naraπËa verjet-nost za nastanek raka, kar veljatudi za nekatere vrste levkemije.Tudi rak prostate se najpogoste-je pojavlja po petdesetem letu.Mnogo drugih vrst raka, kot naprimer rak materniËnega vratu alimaternice, pa je bolj obiËajen primlajπih æenskah.

Prof. dr. Lars Holmberg s ©vedske:≈V prihodnosti bo za rakom dojkzbolelo 30 odstotkov æenskstarejπih od 70 let.«

Nicole Alby, bolnica iz Francije:≈Ko si starejπi, se ne poËutiπstarega. Prav tako rad æiviπ kotmlad Ëlovek.«

Susan James, bolnica iz VelikeBritanije: ≈Nesprejemljiva je misel,a v zdravniπkih krogih pogosta,da se starejπih ne splaËa zdraviti!«

mislimo na bolezen in smrt. Pa ni ta-ko. Radi æivimo, radi potujemo, Ëeimamo denar, radi se veselimo in setudi radi modno obleËemo, Ëepravimamo gube in sive lase.«Susan James, bolnica iz Velike Brita-nije: ≈Zdi se mi neËloveπko, da sesploh govori o tem, da se starejπih -pa ne le za rakom dojk - ne splaËazdraviti. Pa saj to je nekaj groznega.Potem bodo nekateri rekli, da se nesplaËa zdraviti invalidov, duπevnomanj razvitih itd. Vsako æivljenje jeenkratno in enako dragoceno: takomlado kot staro. No, nisem za oæivlja-nje, Ëe je nekdo æe nekaj let pri æivlje-nju le s cevkami. Ne zdi pa se mi paprav, da æenske po 69. letu ne bi sme-le veË brezplaËno na dve leti hoditina rentgensko slikanje dojk. ©e boljgrozno pa se mi zdi, da nekatere dr-æave πe niso uvedle presejanja. Zatoni Ëudno, da je tam smrtnost viπja.Rekla bi πe to, da mora imeti vsakaæenska z rakom dojk pravico do re-konstrukcije. Tudi starejπa.N. Æ.N. Æ.N. Æ.N. Æ.N. Æ.

bodo operirali pri tej starosti in bo-do raka premagale, bo pred njimivsaj πe 15 let æivljenja; Ëe jih bodooperirali pri 80. letih, bodo æivele πevsaj osem let.≈Toliko let bodo imele pred seboj lev primeru, Ëe bo rak odkrit dovoljzgodaj. To pa bo le v primeru, Ëe bo-do tudi te æenske redno hodile namamografijo,« je poudaril in nadalje-val, da je danes dejstvo, da so starej-πe æenske odrinjene od zgodnjega od-

Denar lahko prispevate na raËun, ki je odprt pri SKB Banki d.d. Ljubljana:03134 -1111111124. Namen: za mamotom.

Foto

graf

ije:

Nev

a Æ

elez

nik


NOVICEEUROPA DONNAJUNIJ 2004 4. KONFERENCA O

RAKU DOJKKaj pravijo o breastscanu vrhunski evropski strokovnjaki?Kaj pravijo o breastscanu vrhunski evropski strokovnjaki?Kaj pravijo o breastscanu vrhunski evropski strokovnjaki?Kaj pravijo o breastscanu vrhunski evropski strokovnjaki?Kaj pravijo o breastscanu vrhunski evropski strokovnjaki?

BREASTSCANPROTI MAMOGRAFUNa straneh Novic Europa Donna, v Naπi æeni, Dnevniku in Oni, prilogi Dela,se v tem vrstnem redu æe nekaj Ëasa vleËejo polemike o uporabnosti,zanesljivosti in πkodljivosti mamografa (aparata za rentgensko slikanjedojk) nasproti breastscanu (aparata, ki za preiskavo dojk uporablja radio-termometrijo oziroma mikrovalovno radiometrijo).

Kot novinarka Novic Europe Donne, kiizhajajo pri reviji Naπa æena, sem seudeleæila Ëetrte evropske konference oraku dojk, ki je potekala marca letos vHamburgu.Tam so najveËji strokovnjaki sveta go-vorili o tem, kako pomembna je ma-mografija pri zgodnjem odkrivanju ra-ka dojk. Ves Ëas so tudi poudarjali, dabi morale vse dræave sveta uvesti or-ganizirano presejanje, Ëe hoËejozmanjπati smrtnost za rakom dojk. Poevropskih priporoËilih pomeni organi-zirano presejanje rentgensko slikanjevseh æensk na dve leti med 50. in 69.

letom, Ëeprav si pri samopregledova-nju dojk ne otipajo nobenih spre-memb. Vsi strokovnjaki so celo po-udarjali, da bi morali mejo za zaËetekpresejanja spustiti na 40 in jo dvigni-ti vsaj na 75 let. Zakaj? Ker zbolevajoËedalje mlajπe æenske, æivimo pa tudivse dalj.Ob teh razpravah o pomembnosti or-ganiziranega mamografskega preseja-nja, ki ga mimogrede v Sloveniji πe ni-mamo, sem se spomnila na polemikoo vrednosti mamografa v primerjavi z

breastscanom. Zato sem o tem, katerometodo uporabljajo, povpraπala razliË-ne evropske vrhunske strokovnjake.Preberite, kaj so mi povedali.Dr. Martine J. Piccart iz Inπtituta JulesDr. Martine J. Piccart iz Inπtituta JulesDr. Martine J. Piccart iz Inπtituta JulesDr. Martine J. Piccart iz Inπtituta JulesDr. Martine J. Piccart iz Inπtituta JulesBordet v BrusljuBordet v BrusljuBordet v BrusljuBordet v BrusljuBordet v Bruslju: ≈Breastscan? ©e ni-sem sliπala za ta aparat oziroma onjem nisem zasledila nobene πtudije.«Dr. Rolland Holland, patolog iz Nijme-Dr. Rolland Holland, patolog iz Nijme-Dr. Rolland Holland, patolog iz Nijme-Dr. Rolland Holland, patolog iz Nijme-Dr. Rolland Holland, patolog iz Nijme-gena na Nizozemskemgena na Nizozemskemgena na Nizozemskemgena na Nizozemskemgena na Nizozemskem: ≈Aparat breast-scan poznam, saj smo ga pred dvajse-timi leti preizkuπali tudi mi in ugotovi-li, da je nekoristen. Uporabljajo ga letisti, ki skuπajo koristiti sebi, in ne æen-skam, in pri tem zasluæiti. »eprav tudimamografija ni 100-odstotno zaneslji-va, se breastscan z njo nikakor ne mo-re primerjati. Na njegove rezultate sene moreπ zanesti!«Dr. Henny Rijken, radioloπka inæenirkaDr. Henny Rijken, radioloπka inæenirkaDr. Henny Rijken, radioloπka inæenirkaDr. Henny Rijken, radioloπka inæenirkaDr. Henny Rijken, radioloπka inæenirkaiz Nijmegenaiz Nijmegenaiz Nijmegenaiz Nijmegenaiz Nijmegena: ≈Kdor danes, ko so raz-iskave o radiotermometriji znane, tometodo πe uporablja in daje v niË ma-mografijo, se dobesedno igra z æivlje-njem æensk. »e bi bil aparat breastscankoristen, bi ga mi prav gotovo uporab-ljali. Morda kdaj v prihodnosti bo, se-daj pa ni tako.«

Galina Maistruk, ginekologinja-onkolo-Galina Maistruk, ginekologinja-onkolo-Galina Maistruk, ginekologinja-onkolo-Galina Maistruk, ginekologinja-onkolo-Galina Maistruk, ginekologinja-onkolo-ginja iz Ukrajineginja iz Ukrajineginja iz Ukrajineginja iz Ukrajineginja iz Ukrajine: ≈Mi smo aparat bre-astscan uporabljali nekaj let. Kupili smoga od Rusov. Potem smo ugotovili, dasta kliniËni pregled in celo samopregle-dovanje dojk bolj zanesljiva v primerjaviz njim. Sedaj uporabljamo mamografi-jo in kot dopolnilno metodo ultrazvok.«Ingrid Koessler, predsednica πvedskeIngrid Koessler, predsednica πvedskeIngrid Koessler, predsednica πvedskeIngrid Koessler, predsednica πvedskeIngrid Koessler, predsednica πvedskeEurope Donne: Europe Donne: Europe Donne: Europe Donne: Europe Donne: ≈Mi imamo æe leta or-ganizirano presejalno mamografijo zavse æenske od 50. do 69. leta, a po ne-

Foto

graf

ije:

Nev

a Æ

elez

nik

Ingrid Koesslers ©vedske

katerih pokrajinah æe od 40. do 74. le-ta. Tudi pri nas nekateri zasebniki upo-rabljajo naprave, ki temeljijo na infra-rdeËih æarkih ali na radiotermometriji.Tja zahajajo v glavnem tiste ©vedinje,ki se bojijo mamografije zaradi boleËe-ga stiska dojk. ©vedsko ministrstvo jeob tem javno povedalo, da metodi nis-ta zanesljivi, a prepovedali ju niso, kernista πkodljivi in ker je vsak najprejsam odgovoren za svoje zdravje. Pravtako so se oglasili zdravniki in ti dvemetodi razglasili za neuspeπni.«Tako je povedalo pet evropskih stro-kovnjakov, ki se æe dolga leta ukvarja-jo z zgodnjim odkrivanjem raka dojk.Pa pri nas? Prav bi bilo, da bi to pole-miko sklenili strokovnjaki Onkoloπkegainπtituta in Ministrstva za zdravje. Tak-πne polemike namreË med SlovenkamipovzroËajo nelagodje, saj ne vedo, kdoima prav in komu zaupati.Kaj o tem misli minister za zdravje, prof.dr. Keber, si lahko preberete med vpraπa-nji in odgovori.

Neva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva ÆeleznikNeva Æeleznik

PS. »lanek je bil 17. 5. 2004 objavljen vDnevniku.

Dr. Martine J.Piccart iz Belgije

Dr. Rolland Hollandiz Holandije

Dr. Henny Rijkeniz Holandije

Galina Maistrukiz Ukrajine

25

VELIKA HUMANITARNA AKCIJA

V tokratni πtevilki smo zbrali mnenjanekaterih donatorjev, ki so se nam pri-druæili v zadnjem Ëasu.

Zoran JankoviÊ,Zoran JankoviÊ,Zoran JankoviÊ,Zoran JankoviÊ,Zoran JankoviÊ,predsednikpredsednikpredsednikpredsednikpredsednikuprave vuprave vuprave vuprave vuprave vPoslovnemPoslovnemPoslovnemPoslovnemPoslovnemsistemusistemusistemusistemusistemuMercator, d.d.Mercator, d.d.Mercator, d.d.Mercator, d.d.Mercator, d.d.V Mercatorju sezavedamo, ka-ko pomembna

vrednota je zdravje, zato veËino svojihdonacij usmerjamo ravno v zdravstvo.To priËajo tudi vse Mercatorjeveosrednje humanitarne akcije - od na-kupa πtirinajstih reπevalnih vozil,opreme slovenskih porodnih sob donakupa naprave za zdravljenje doloËe-nih vrst raka Onkoloπkemu inπtitutu.Zavedamo se, da je rak dojk najpogos-tejπa maligna bolezen æensk, zato smose odloËili prispevati tudi k nakupumamotoma, ki bo omogoËil bolj na-tanËno diagnosticiranje netipnihsprememb dojk. Na tak naËin æelimoskupaj z ostalimi donatorji ustvarjatiboljπi svet ter prispevati k veËji kako-vosti æivljenja.

Kaj pravijo nekateri darovalci?Kaj pravijo nekateri darovalci?Kaj pravijo nekateri darovalci?Kaj pravijo nekateri darovalci?Kaj pravijo nekateri darovalci?

VSAK TEDENNAS JE VE»Akciji zbiranja sredstev za mamo-tom se vsak teden pridruæijo novidonatorji, podjetja, pa tudi posa-mezniki. Pri tem ni pomembnaviπina prispevanih sredstev, ampakdober namen; da po svojih moËehprispevamo k bolj zanesljivemu innatanËnemu diagnosticiranjunetipnih sprememb dojk v Sloveniji.

Darja Groznik, urednica Vala 202 in sopodpisnica transakcijskega raËunaDarja Groznik, urednica Vala 202 in sopodpisnica transakcijskega raËunaDarja Groznik, urednica Vala 202 in sopodpisnica transakcijskega raËunaDarja Groznik, urednica Vala 202 in sopodpisnica transakcijskega raËunaDarja Groznik, urednica Vala 202 in sopodpisnica transakcijskega raËunaza mamotom:za mamotom:za mamotom:za mamotom:za mamotom: ≈Pri akciji zbiranja sredstev za mamotom sodelujem prepros-to zato, ker sem prepriËana, da je mamotom potreben in da humanitarnostpri ljudeh ni zamrla. Zdravje je vrednota, ki jo vsi cenimo. Najbolj pa jo æalcenimo takrat, ko je naËeto bodisi pri nas samih ali ljudeh, ki jih imamoradi. Marsikaj lahko storimo sami, marsikaj lahko storijo mediji - tega sekot urednica Vala 202, najbolj posluπanega radijskega programa, dobro za-vedam. Naπe poslanstvo je tudi osveπËanje ljudi, da bedijo nad svojimzdravjem ali pa da se v trenutkih stiske, ko je zdravje æe naËeto, z odkriti-mi pogovori in informacijami zavedo na primer, da rak ne pomeni smrti.PrepriËana sem, da bo akcija zbiranja sredstev za mamotom uspela. Vodi-

jo jo tisti, ki poznajo Ëloveπko stisko, ki imajo voljo in entuziazem, ki ne poklek-nejo pred nemogoËim.«

15 milijonov za mamotomDobrodelna akcija zbiranja sredstev za nakup mamotoma, sodobne naprave za dia-gnostiko netipnih sprememb dojk, je stekla januarja letos. Do oddaje gradiva za No-vice Europa Donna (21. maja) je na poseben transakcijski raËun za mamotom daro-valo veË kot 350 darovalcev. Vsi skupaj smo zbrali 15 milijonov tolarjev. TekoËe sta-nje na raËunu za mamotom ter najnovejπa dogajanja in novice lahko spremljate naspletni strani Europe Donne www.europadonna-zdruzenje.si, kjer so navedena tudipodjetja, ki so darovala sredstva.Do zaËetka maja 2004 se je med donatorje zapisalo 25 slovenskih podjetij in organi-zacij. To so Delo prodaja d.d. Ljubljana, Ljubljanske mlekarne d.d. Ljubljana, Zvezasvobodnih sindikatov Slovenije, ADRIA MOBIL d.o.o. Novo mesto, ESOTECH, d.d. Ve-lenje, SET d.d. Ljubljana, STUDIO MODERNA d.o.o. Zagorje, TRIMO d.d. Trebnje, LI-ONS KLUB Domæale, Petrol d.d. Ljubljana, SKB banka, Terme Dobrna, Autocommer-ce d.d. Ljubljana, TROSPORT EXCLUSIVE d.o.o. Radlje ob Dravi, ARMI» IZTOK s.p.Trebnje, B2 IC Ljubljana, CM Celje d.d.Celje, GV Izobraæevanje, izobraæevanje in sve-tovanje d.d. Ljubljana, IEDC - Poslovna πola Bled d.o.o., Radio Triglav Jesenice d.o.o.,Sava Kranj d.d. Kranj Slovenske æelezarne d.d. Ljubljana, Tiskarna Novo mesto d.d. No-vo mesto in TVP-JOHNSON CONTROLS d.o.o. Novo mesto, MERKUR, d.d. in SAVATECH, d.o.o.,obe iz Kranja in ENERGETIKA LJUBLJANA, d.o.o..Donatorjem se Europa Donna zahvaljuje za pomoË pri zbiranju sredstev za sodob-no napravo, ki bo pomagala skrajπati muËne trenutke negotovosti marsikateri æen-ski. V humanitarni akciji so poleg navedenih podjetij in organizacij darovali svoje pri-spevke tudi mnogi posamezniki, ki so pokazali svojo solidarnost in voljo pomagatisoËloveku v stiski. Tudi njim velja prisrËna zahvala. V zdruæenju Europa Donna pa zoptimizmom nadaljujejo z zbiranjem sredstev in vabijo tako podjetja kot posamez-nike, da se jim pridruæijo.

Marjeta Zavad-Marjeta Zavad-Marjeta Zavad-Marjeta Zavad-Marjeta Zavad-lav, Ljubljana,lav, Ljubljana,lav, Ljubljana,lav, Ljubljana,lav, Ljubljana,Ëlanica EuropeËlanica EuropeËlanica EuropeËlanica EuropeËlanica EuropeDonne inDonne inDonne inDonne inDonne indonatorka.donatorka.donatorka.donatorka.donatorka.»lanica EuropeDonne sem po-stala, ker so meπokirali podatki,koliko æensk v Sloveniji letno zboli inumre zaradi raka dojk. Sama sem bila ap-rila letos v bolnici zaradi operacije ma-lignega polipa na debelem Ërevesju. Tamme je tudi pretresla neosveπËenost bol-nic z rakom dojk pri nas. Nekatere mednjimi se niso pravoËasno odloËile za pre-gled z mamografijo, ker bi ga morale sa-me plaËati. Po drugi strani pa jim ni bi-lo teæko dati toliko in toliko denarja naleto npr. za frizerja. Ko je moja sestra,prav tako Ëlanica Zdruæenja, po πestih le-

tih boja podlegla za rakom kostnegamozga, smo s kolegicami iz Europe Don-ne namesto za cvetje in sveËe ob pogre-bu darovale za nakup mamotoma. To na-pravo imajo v sosednjih deæelah, pri naspa ne. Poleg tega sem se odloËila, da sa-ma vsak mesec od pokojnine namenimdeset tisoË tolarjev za to napravo, ki bonamenjena æenskam iz cele Slovenije.Vse Ëlanice Europe Donne smo optimist-ke in prepriËane, da nam bo uspelo zbra-ti potrebnih 80 milijonov tolarjev.Mag. DuπanMag. DuπanMag. DuπanMag. DuπanMag. DuπanSemoliË,SemoliË,SemoliË,SemoliË,SemoliË,predsednikpredsednikpredsednikpredsednikpredsednikZSSS.ZSSS.ZSSS.ZSSS.ZSSS.Zveza svobodnihsindikatov Slove-nije je ob delav-skem prazniku 1.maja darovala enmilijon tolarjev za nakup mamotoma. Ta-ko nadaljujemo tradicijo, ki simboliziranaπe zavzemanje za pomembno vredno-to, solidarnost, in skrb za tiste, ki jim jezaradi bolezni lahko æivljenje πe posebejneprijazno. S tem dejanjem æelimo poma-gati, da bi Ëim prej priπli do mamotomain tako obvarovali zdravje in æivljenjemnogih æensk. Hkrati pa æelimo s temspodbuditi tudi druge organizacije, da senam v tej plemeniti akciji pridruæijo - Ëimprej, saj je Ëas tudi pomemben pogoj zavarovanje zdravja tistih, ki zbolijo.Zala Grilc in ©pela PolakZala Grilc in ©pela PolakZala Grilc in ©pela PolakZala Grilc in ©pela PolakZala Grilc in ©pela Polak



Naπ danaπnji sogovornik je onkoloπkikirurg Franc Pompe, dr. med. z Onkoloπ-kega inπtituta v Ljubljani, ki se ukvarjas kirurπkim in tudi drugimi naËini zdrav-ljenja πËitniËnega raka ter je vodja kon-zilija za maligne bolezni πËitnice na On-koloπkem inπtitutu v Ljubljani.

Franc Pompe, dr. med. z Onkoloπkega inπtituta v LjubljaniFranc Pompe, dr. med. z Onkoloπkega inπtituta v LjubljaniFranc Pompe, dr. med. z Onkoloπkega inπtituta v LjubljaniFranc Pompe, dr. med. z Onkoloπkega inπtituta v LjubljaniFranc Pompe, dr. med. z Onkoloπkega inπtituta v Ljubljani

NEVARNARADIOAKTIVNOSTRak πËitnice je bolezen, ki pogosteje prizadene æenske kot moπke. Pojavi selahko v vseh æivljenjskih obdobjih, vendar je najpogostejπa po tridesetemletu. Tudi golπavost pomeni tveganje za razvoj πËitniËnega raka. Rak πËitni-ce pogosteje prizadene tiste ljudi, ki so jih v otroπtvu ali v dobi odraπËanjaveËkrat slikali z rentgenskimi æarki ali so bili v otroπtvu in dobi odraπËanjaobsevani zaradi kakπne bolezni.

Na pogostnost raka πËitnice med prebi-valstvom nekega podroËja vplivajo tudiπtevilni drugi dejavniki.RazliËna geografska podroËja imajo raz-liËno pogostnost te bolezni. Slovenijaspada med evropske dræave z zmerno po-gostnostjo zbolevanja za rakom πËitnice.Bolezen zdravimo na razliËne naËine,napoved razpleta je precej ugodna - z iz-jemo pri starejπih ljudeh, pri katerihlahko doloËen tip te bolezni napredujeprecej hitro.

ZNAKI

Rak na πËitnici se pojavi kot vozliËek, karimenujemo πËitniËni gomolj ali tumoroz. zatrdlina v πËitnici, vendar se zaraditega celotna πËitnica le redkokdaj pove-Ëa. V celoti poveËano ali z gomolji delnoali celotno izpolnjeno πËitnico imenuje-mo golπo. »eprav so gomolji v πËitnici(golπavost) precej pogosti, ima jih pri-bliæno 10 odstotkov ljudi, veËinoma nisorakasti - takih je pribliæno le 0,5 odstot-kov primerov na leto. Na raka posumimozlasti, Ëe je gomolj en sam, ki se vztraj-no veËa. VeËja je verjetnost malignespremembe, Ëe ugotovimo, da ne izloËapretirane koliËine hormonov, kar je mo-goËe dokazati s preiskavami krvi in neka-terimi drugimi preiskavami. Gomolj jeveËinoma Ëvrst, hitro raste in ponavadini napolnjen s tekoËino. VËasih je boleË.BoleËine v vratu, oteËene vratne bezgav-ke in hripavost so sicer zelo pogosteakutne teæave, vendar veËinoma nisoznak raka πËitnice.»e torej pri sebi odkrijemo vozliËke alimorda enega samega, svetuje dr. Pom-pe, da gremo Ëim prej k osebnemuzdravniku, ki bo presodil, Ëe nas moraposlati na nadaljnje preglede.

PREISKAVE

Osnovni pregled pri zdravniku vkljuËu-je natanËno oceno dogajanj v zvezi s

πËitnico in natanËen pregled vratu s ti-panjem vseh sprememb. Pregled pona-vadi dopolnimo z natanËno preiskavoπËitnice z ultrazvokom, pri kateri pogle-damo, ali je vozliËek v πËitnici napol-njen s tekoËino ali je Ëvrst. Ultrazvoknam pomaga tudi pri natanËni lokaliza-ciji gomolja v πËitnici, oceni velikosti indrugih znaËilnostih gomolja. Ultrazvoknam veËkrat pomaga celo pri preiskavi,ki se imenuje citoloπka punkcija in po-meni odvzem vzorca celic iz vozliËka aligomolja s pomoËjo tanke igle (biopsi-ja). Vzorec nato pregledamo pod mikro-skopom, da ugotovimo njegovo sestavoali posebne znaËilnosti celic.Na voljo je tudi pregled, ki se imenujescintigrafija, ko z doloËenim radioaktiv-nim sredstvom prikaæemo obliko πËitni-ce in spremembe v kvaliteti tkiv, lokali-zacijo in velikost sprememb. Za te pre-iskave v glavnem uporabljamo kratko-trajno delujoË izotop tehnecij in le v iz-jemnih primerih radioaktivni jod.Nekatere vrste raka πËitnice rastejo hit-reje kot druge. Moænosti ozdravitve soodvisne od vrste raka, njegove lege (alije omejen na πËitnico ali se je razπiril vokolico), bolnikove starosti in sploπne-ga zdravja. Napoved je ugodnejπa zabolnike, ki niso starejπi od 40 let in prikaterih se rak ni razπiril zunaj πËitnice.

4 SKUPINE BOLEZNI

LoËimo papilarni, folikularni, anaplas-tiËni in medularni tip raka πËitnice.Papilarni tumor Papilarni tumor Papilarni tumor Papilarni tumor Papilarni tumor je najpogostejπa oblikaraka πËitnice. Pojavlja se v oblikiËvrstega(-ih) vozliËka (-ov) ali gomolja(-ev). Ker je golπavosti pri æenskah bist-veno veË, so pri njih prisotne rakastespremembe v πËitnici veliko pogostejπekot pri moπkih. LoËevanje med benigni-mi in malignimi zatrdlinami v πËitnici jena prvi pogled precej teæko. »eprav je tavrsta raka pogostejπa pri mlajπih ljudeh,pri katerih je zdravljenje kljub razπirje-nosti bolezni zelo uspeπno, se pri sta-rejπih lahko πiri precej hitreje in jezdravljenje bolj zapleteno. NajuËinkovi-tejπe zdravljenje papilarnega raka je ki-rurπko, pri Ëemer odstranimo celotniπËitniËni reæenj, v katerem se nahajavozliËek, in πe del nasproti leæeËega reæ-nja. Pri veËjih tumorjih pa je veËinomapotrebno odstraniti celotno ælezo πËit-nico in veËkrat tudi s tumorskimi celica-mi prizadete bezgavke. »e je bil tumormajhen, je operacija zelo uspeπna. Kerje zaradi operacije delovanje πËitniceokrnjeno, s celotno odstranitvijo pa iz-

Franc Pompe, dr. med.

GEOGRAFSKA POGOJENOST

Znano je, da se po vsaki jedrski nesreËivznemirimo in se vpraπamo, ali bo ra-dioaktivni oblak zaneslo tudi k nam. Ka-dar se to zgodi, obstaja namreË na pri-zadetih podroËjih veËja nevarnost zbo-levnosti tudi za rakom πËitnice; sevedapa je pri ljudeh v krajih, ki so v bliæini je-drske eksplozije ali mesta uhajanja ra-dioaktivnih delcev πe zlasti velika. Pobesedah naπega sogovornika dr. Pom-peta se namreË rak πËitnice pogostejepojavlja pri ljudeh s podroËij, ki so ≈bli-zu« (nekaj sto kilometrov) krajem nuk-learnih nesreË, torej tam, kjer je priπlodo radioaktivnega onesnaæenja velikihrazseænosti (Belorusija, Ukrajina-»erno-bil, nekateri deli vzhodne Evrope).Rak se ne razvije takoj, ampak po dol-gem, veËletnem premoru po obsevanju.

Foto

graf

ija:

Dar

e »

ekel

iπ

27

RAK ©»ITNICEdene æenske pogosteje kot moπke, ven-dar je prisotnost enega samega gomo-lja, ki ga najdemo v πËitnici moπkega,navadno bolj sumljiva za to vrsto rakakot pri æenski. Folikularni tumor se pokrvi lahko razπiri po telesu (metastazi-ra). Zdravimo ga operativno, Ëemur sle-di πe uniËenje preostalega πËitniËnegatkiva z radioaktivnim jodom.Vsak deseti rak na πËitnici je anaplastiË-anaplastiË-anaplastiË-anaplastiË-anaplastiË-ni.ni.ni.ni.ni. Ko ga odkrijemo, se je navadno raz-πiril æe v okolico. Vedno se pojavlja priljudeh starejπih od 50 let, pogosteje pri-zadene starejπe æenske in lahko napre-duje zelo hitro. ©Ëitnica se zaradi njegamoËno poveËa. Napovedi ozdravitve soslabe, saj veËina bolnikov umre æe v pr-vem letu po odkritju bolezni. Te vrsteraka ne moremo zdraviti z radioaktivnimjodom, ker se nanj ne odziva. Zdravimoga z drugimi zdravili za uniËevanje ra-kastih celic (citostatiki), z obsevanjempred operacijo in po njej.Medularni rak πËitniceMedularni rak πËitniceMedularni rak πËitniceMedularni rak πËitniceMedularni rak πËitnice izloËa poveËanokoliËino hormona kalcitonina, prav tako

πe druge hormone, zaradi Ëesar imabolnik πtevilne nenavadne zdravstveneteæave. Kalcitonin je hormon, ki nasta-ja preteæno v posebnih celicah πËitnice.Naloga tega hormona je zaviranje raz-gradnje kosti, s Ëimer se koncentracijakalcija v krvi zniæa.Kalcitonin nastaja v velikih koliËinah tu-di v metastazah medularnega tumorja.Po koliËini kalcitonina v krvi lahko skle-pamo o uspeπnosti odstranitve medu-larnega raka. Celice medularnega tu-morja se prek limfe πirijo v bliænje bez-gavke, lahko pa tudi prek krvi v kosti,pljuËa in jetra. Zdraviti to vrsto raka po-meni popolnoma odstraniti πËitnico,veËkrat tudi bliænje bezgavke.Medularni tumor je v nekaterih prime-rih deden, zato je umestno s presejal-nim testom pregledati krvne sorodnikeobolelega. »e pri njih ugotovijo spre-membe na genih ali poviπano vsebnostkalcitonina v krvi, je zelo priporoËljivapreventivna operacija z odstranitvijoπËitnice, Ëeprav se Ëlovek morda poËu-ti zdravega in je brez vseh znakov te bo-lezni. Z operacijo morebitni izbruh rakaskoraj zagotovo prepreËimo.

ZDRAVLJENJE

Dr. Pompe je æe omenil kirurπko zdrav-ljenje, ko navadno odstranijo celotnoπËitnico in ne samo rakastega vozliËka,pogosto pa tudi bliænje bezgavke. Od-visno od stopnje in razπirjenosti raka vπËitnici ali v okolico in πe drugih okoliπ-Ëin, se odloËijo za odstranitev celotneπËitnice ali le veËjega dela. Odstranijolahko tudi posamezne bezgavke ali ce-lo skupino bezgavk, da s pomoËjo bio-psije pregledajo, ali so v njih prisotnerakaste celice.Rakaste celice uniËujejo tudi z obseva-njem ali radioterapijo z rentgenskimiæarki ali drugimi energijskimi æarki. Rastrakastih celic pa je mogoËe zaustavititudi z dajanjem doloËenih hormonov.UËinek na vse telo in zaviranje rasti tu-morskih celic omogoËa tudi kemotera-pija ali uniËevanje rakastih celic z zdra-vili - citostatiki. Dr. Pompe je posebnopoudaril, da je upeπnost zdravljenja ra-ka πËitnice odvisna tudi od stopnje (sta-dija) razvoja bolezni, bolnikove staro-sti, sploπnega zdravstvenega stanja terdrugih posebnosti. Tudi pri πËitniËnemraku je zelo pomembno Ëim zgodnejπeodkrivanje bolezni in pravoËasno zdrav-ljenje.V zgodnjem stadiju bolezni jemoænost popolne ozdravitve zelo velika.

Alenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik ZorkoAlenka Lobnik Zorko

KAJ JE ©»ITNICA?©Ëitnica je æleza z notranjim izloËa-njem, ki leæi pod miπicami spredaj navratu tik pod adamovim jabolkom. Se-stavljena je iz dveh reænjev, ki sta medseboj povezana in po obliki spominja-ta na Ërko H oziroma na bojevniπki πËit.©Ëitnica na zunaj ni vidna, jo je pa mo-goËe zatipati, πe posebno, Ëe je poveËa-na. ©ËitniËni hormoni nadzorujejo hit-rost in potek presnove v organizmu,spodbujajo telesna tkiva, da tvorijo be-ljakovine, s tem pa hitreje porabljajokisik. ©Ëitnica potrebuje za tvorbo hor-monov jod, ki ga dobimo s hrano in vo-do. Tega vgradi v πËitniËne hormone.Ko ti svojo nalogo opravijo, se po raz-gradnji hormonov nekaj joda znova po-rabi za tvorbo hormonov. Tvorbo πËit-niËnih hormonov uravnava hipotala-mus, ki izloËa hormon TRH. Pod vpli-vom TRH hipofiza izloËa tirotropni hor-

mon (TSH), ki vzpodbuja πËitnico k tvor-bi πËitniËnih hormonov. Ko je teh v kridovolj, se tvorba TSH znova zmanjπa,ko jih je premalo, pa se spet poveËa. VπËitnici nastajata dva najznaËilnejπahormona: tiroksin in trijodotironin, kipospeπujeta presnovo v telesu.V krvi doloËamo v glavnem vrednosthormona TSH in tireoglobulin (Tg), ki jeposebna beljakovina, na katero se veæe-jo tudi πËitniËni hormoni. Pri nekaterihvrstah raka πËitnice je tireoglobulin vkrvi prisoten v zelo poveËani koliËini.»e je TSH hormona preveË, je to zna-menje, da πËitnica slabπe deluje in te-lo potrebuje zdravila, ki njeno delova-nje vzpodbujajo ali ga nadomestijo.Glavni znaki slabπega delovanja πËitni-ce (hipotiroidizma) so: poËasno bitjesrca, poveËevanje telesne teæe, zaprtje,slabπe prenaπanje mraza, suha koæa,hripav glas itd. »e pa je hormona TSHpremalo, to obiËajno pomeni, da delu-je πËitnica pretirano in je treba njenodelovanje zavirati. Glavni znaki pretira-nega delovanja πËitnice (hipertiroidiz-ma) so: hitro bitje srca, potenje, æivË-nost, driska, hujπanje itd.VËasih ni jasno, kje je ≈napaka«: ali vdelovanju hipofize ali πËitnice. V takemprimeru so potrebne dodatne laborato-rijske in druge preiskave, kar ponavadiraziπËe specialist endokrinolog, zdrav-nik za bolezni ælez z notranjim izloËa-njem.(slika je iz Velikega zdravstvenega priroËnika,MK, stran 705)

loËanje πËitniËnih hormonov izniËeno,mora bolnik prejemati nadomestneπËitniËne hormone. Z jemanjem πËitniË-nih hormonov zaviramo izloËanje hor-mona TSH. To je hormon, ki se izloËa izæleze hipofize in ≈priganja« πËitnico kmoËnejπemu delovanju in rasti. Papilar-ni karcinom pa se pod vplivom tegahormona lahko ponovi.Za zanesljivo odstranitev vsega πËitniËne-ga tkiva je vËasih potrebno poleg opera-cije πe zauæitje radioaktivnega joda, ki uni-Ëi morebitne preostale πËitniËne celice.Moænost ponovitve bolezni se s tem zelozmanjπa, morebitno ponovitev pa hitrejeodkrijemo in pravoËasno zdravimo.Folikularni tumorFolikularni tumorFolikularni tumorFolikularni tumorFolikularni tumor je bistveno redkejπiod papilarnega in se pogosteje pojavljapri starejπih ljudeh, Ëeprav tudi pri mla-dih ni izkljuËen. Pogostejπi je pri ljudeh,ki dalj Ëasa æivijo v krajih s pomanjka-njem joda v prehrani. VËasih so ti tu-morji zelo podobni πËitniËnemu tkivu.Folikularni tumor lahko celo zavre tvor-bo hormonov. Tudi ta vrsta raka priza-



Kot veste, Europa Donna, slovenskozdruæenje za boj proti raku dojk, zbiradenar za mamotom, æenskam prijaznoaparaturo, ki stane kar 80 milijonov to-larjev. Spraπevali smo, ali ljudje to ve-liko humanitarno akcijo poznajo in kajmenijo o takπnem naËinu zbiranjasredstev za zdravstvene naprave?

Jure Cekuta,Jure Cekuta,Jure Cekuta,Jure Cekuta,Jure Cekuta,umetnik:umetnik:umetnik:umetnik:umetnik:Seveda vem, daEuropa Donnazbira denar zamamotom. S toplemenito akci-jo, ki bo reπevalaæivljenja æensk,zbolele za rakomdojk, sem se sre-Ëal, ko sem so-deloval na Ekstempori v Dobrni. V prijet-ni druæbi kolegic in kolegov slikarjev smoustvarjali umetnine in jih ob koncu raz-stavili in darovali. IzkupiËek bo namenjenprav skladu za nakup mamotoma. Takoorganizirano humano in humanitarnosreËanje je lahko za vzgled, kako je lahkosreËa popolna, ko jo deliπ z drugimi. Re-kel bi πe, da se zavest in plemenitostdruæbe navadno pokaæe ravno takrat, kosmo zmoæni s skupnimi moËmi dodatikapljico v morje humanega. Ne samo za-se, paË pa za vse. Na ta naËin prispeva-mo ne le materialno pomoË, temveË tu-di moralno spodbudo tistim, ki jo potre-bujejo, in obenem tudi budimo zavest inkrepimo odgovornost πirπe druæbe.Ko darujemo, se zavedamo bliæine soËlo-veka. Zavemo se, da smo lahko pomoËipotrebni jutri tudi sami. Pomembno je,

Nekatere znane in manj znane Slovenke in Slovence smoNekatere znane in manj znane Slovenke in Slovence smoNekatere znane in manj znane Slovenke in Slovence smoNekatere znane in manj znane Slovenke in Slovence smoNekatere znane in manj znane Slovenke in Slovence smospraπevali, ali darujejo v dobrodelne namenespraπevali, ali darujejo v dobrodelne namenespraπevali, ali darujejo v dobrodelne namenespraπevali, ali darujejo v dobrodelne namenespraπevali, ali darujejo v dobrodelne namene

Z DOBRIMI DELIPOMAGAMODRUGIM IN SEBIVsakdo med nami se kdaj pa kdaj pogleda v svoje notranje zrcalo in vpraπa,kakπen smisel ima vse to, kar poËne. Ta vpraπanja si pogosto zastavljamotudi takrat, ko se nam zgodi kaj hudega. »e hudo zbolimo, Ëe se loËimo, Ëenam umre zakonec itd. ObraËun pa delamo vsi, Ëe to priznamo ali ne, ko sestaramo oziroma se zaËne naπe æivljenje preveπati v zadnjo tretjino.

da so takπne akcije skrbno naËrtovane:tako zbiranje sredstev kot tudi to, da boaparat, takoj ko bo kupljen, na voljovsem Slovenkam! Naj se πe pohvalim, dasem bil tudi sam organizator πtevilnihdobrodelnih akcij. Navadno pa za dobrenamene darujem svoja likovna dela.

Tanja StariË,Tanja StariË,Tanja StariË,Tanja StariË,Tanja StariË,novinarkanovinarkanovinarkanovinarkanovinarkaTV Slovenija:TV Slovenija:TV Slovenija:TV Slovenija:TV Slovenija:Zdruæenje Evro-pa Donna je zzbiranjem de-narja za mamo-tom naredilo ve-liko koristnega.Najprej je po-magalo in po-maga bolnicam,ki potrebujejo preiskave. Veliko jih nam-reË pride na prvi pregled prepozno, koso moænosti za uspeπno zdravljenje æeminimalne. Poleg tega je veliko pripo-moglo k sploπni ozaveπËenosti o rakudojk. Tudi na naπi televiziji smo obπirnoporoËali o tej akciji, pri Ëemer so nampomagale sodelavke Zdruæenja. Akcijaje torej vsaj dvojno koristna. Seveda bibilo idealno, Ëe bi lahko bolnice ustrez-no opremili iz proraËunskega denarja. Vkolikor pa to ne gre, potem se mi zdi ze-lo koristno, Ëe priskoËi na pomoË civil-na druæba. V tujini, na primer, ni niË ne-navadnega, Ëe veË podjetij donira bol-niπnicam denar ali kupi potrebne apara-ture. Tudi dobrodelna druπtva in spon-zorske akcije so v sosednjih dræavah zelorazπirjeni. Zdi se mi, da so dobrodelneakcije v javnosti sprejete z deljenimmnenjem. Vsekakor ne smemo vsega

metati v isti koπ. Pomembno je, da or-ganizator akcije jasno pove, kam grezbrani denar in da je to mogoËe preve-riti. Dobro je tudi vedeti, komu pomaga-mo. »e gre denar v napaËne roke, je odakcije veË πkode kot koristi, saj vzbudivsesploπno nezaupanje. Tudi sama semin tja darujem denar v dobrodelne na-mene. Æal smo bili mnogi darovalci ra-zoËarani zaradi afer v RdeËem kriæu inUnicefu. Ti dve organizaciji, ki ju podpi-ra tudi dræava, sta naredili veliko πkode.

Daja Kiari, urednica revije Aura:Daja Kiari, urednica revije Aura:Daja Kiari, urednica revije Aura:Daja Kiari, urednica revije Aura:Daja Kiari, urednica revije Aura:Akcije Europe Donne ne poznam. Zdi semi æalostno, da morajo druπtva bolnikovzbirati sredstva za nujno potrebne me-dicinske pripomoËke z dobrodelnimi ak-cijami. Denar za to bi moral biti predvi-den v proraËunu Ministrstva za zdravje.Zanimivo je, da denar obiËajno zmanj-ka prav za hudo bolne æenske in otroke.Ministrstvo za zdravje premalo stori zapreventivo in zato je logiËna posledicapreobremenitev proraËunskih postavkpri zdravljenju (kurativi). Ljudi je trebaozavestiti, da so sami odgovorni za svo-je zdravje, da je biti zdrav Ëlovekova dol-ænost; sami moramo skrbeti zase: zdra-vo jesti, se veliko gibati in pozitivnomisliti. »e nekdo zanemarja svoje zdrav-je, dela πkodo sebi in dræavi. Rekla bi πe,da se mi zdi delo tistih, ki so si zadalizbrati kar 80 milijonov, zelo pogumno inplemenito. Slaba stran te akcije pa jeverjetno ta, da bo najbræ kar nekaj Ëasatrajalo, da bodo najbolj aktivne ËlaniceEurope Donne zbrale tolikπen denar. Zatri trisobna stanovanja.VËasih sem bila glede darovanja manjkritiËna, premalo ozaveπËena, zato semzmeraj izpolnila poloænice za RdeËi kriæali Unicef. Danes pa sem bolj previdnain zato denar prispevam samo tam, kjernatanËno vem, za kaj ali za koga gre.

Alenka MirtAlenka MirtAlenka MirtAlenka MirtAlenka MirtIskra, novinarkaIskra, novinarkaIskra, novinarkaIskra, novinarkaIskra, novinarkana POP TV:na POP TV:na POP TV:na POP TV:na POP TV:Podatki o obo-lelih za rakomdojk me vednoznova prestraπi-jo. Kar neverjet-no se mi zdi, davsaka dvanajstaSlovenka zboliza rakom dojk.Zato je preventiva nujna. Æenske bi simorale od najstniπkih let pa do konca

29

ANKETA

Piπe: Metka KleviπarPiπe: Metka KleviπarPiπe: Metka KleviπarPiπe: Metka KleviπarPiπe: Metka Kleviπar

æivljenja πe same vsak mesec pregleda-ti dojke in ob najmanjπi spremembiobiskati zdravnika. Nismo πe dojele, damoramo tudi same skrbeti za svojezdravje. Tega oËitno πe nimamo v krvi. Otem sem velikokrat poroËala tudi v rub-riki Vizita. Spoznala sem æenske, ki soraka dojk prebolele. Njihove zgodbe tepretresejo. »e bi si npr. redno pregledo-vale dojke, se rak ne bi razπiril ... AkcijaEurope Donne se mi zdi lepa in nujnater potrebna. Tudi sama sem æe darova-la v dobrodelne namene in pomagalapri zbiranju igraË za otroke. Vesela sem,da imajo na naπi televiziji posluh zadobrodelne akcije. Dobra dela ne koris-tijo le tistim, ki so obdarovani, paË patudi tistim, ki darujejo.

Primoæ Pugelj,Primoæ Pugelj,Primoæ Pugelj,Primoæ Pugelj,Primoæ Pugelj,umetnik:umetnik:umetnik:umetnik:umetnik:Dobrodelne ak-cije Europe Don-ne ne poznam,naËeloma patakπne akcijepodpiram. Æa-lostno je, da sena tak naËin zbi-ra denar za takoaparaturo, saj bivendar moralo biti Ëisto avtomatiËno, dajo imajo v vsaki bolniπnici, ki se ukvarjaz diagnostiko raka dojk. Res pa je, da so

cene medicinskih aparatov vrtoglavo vi-soke! Ne morem verjeti, da so daneselektronika, leËe, æice in vse drugo, karsestavlja mamotom, tako drage. »udimse, da si jih sploh kateri od raziskovalnihcentrov πe lahko privoπËi. Zato so dobro-delne akcije zagotovo dobrodoπle.Glavna prednost takπne akcije je verjet-no πe v tem, da ljudi mimogredeopomni in spomni na to, da je zdravjeeno samo, da moramo v prvi vrsti samiskrbeti zanj.

Jana Zirkelbach,Jana Zirkelbach,Jana Zirkelbach,Jana Zirkelbach,Jana Zirkelbach,urednica revijeurednica revijeurednica revijeurednica revijeurednica revijePil Plus:Pil Plus:Pil Plus:Pil Plus:Pil Plus:Sliπala sem, dase zbira denar zanakup napraveza zgodnje od-krivanje raka,natanËno pa ak-cije za mamo-tom ne poznam. Hvale vredno je, da setako obseænega projekta loti humani-tarno druπtvo, ki prav gotovo samo ni-ma dovolj denarja niti za pisarniπkimaterial. Vseeno pa menim, da bi mo-ral biti denar za medicinsko opremo tevrste predviden v naprej. Gre za nekiminimalni zdravstveni standard, ki biga bilo treba kriti iz proraËuna. Sevedadenarja ni v neomejenih koliËinah, karpa πe ne pomeni, da verjamem, da se

MEDICINANI DOVOLJV Ëasu mojega πtudija medicine πe nibilo ultrazvoka, kompjuterske tomogra-fije, magnetne resonance in πe velikodrugih stvari, brez katerih si danes nemoremo zamiπljati diagnostike inzdravljenja. Ko sem se prav o tem po-govarjala z nekom, ki dela v zdravstvu,je rekel: ≈»ez petdeset let bo imel Ëlo-vek na roki kot neko uro, in tam bo lah-ko razbral izvide o vsem, kar se dogaja

z njim vedno ravna smiselno. Na dolo-Ëenih podroËjih se ga skorajda meËe zlopato skozi okno! Zavzemam se zaboljπo razporejenost proraËunskegadenarja, ki bi omogoËila nakup potreb-nih medicinskih naprav. PrepriËanasem, da bi bilo s premiπljenim in hu-manim naËrtom in politiko to uresniË-ljivo.Kljub vsemu pa ima akcija πtevilne po-zitivne uËinke. Med drugim ljudi oza-veπËa in jih spodbuja, da tudi sami na-redijo kaj zase. Spomni jih, da zdravjeni samoumevno. Morda koga prepriËa,da opravi potrebne preglede. Poleg te-ga spodbuja v nas strpnost in soËutjedo bolnih.Upira pa se mi dobrodelna dejavnostpremoænih, Ëe je namenjena zgolj te-mu, da se pokaæejo v javnosti in pred-stavijo medijem. Vse to ima priokusnekega laænega soËutja in æelje po sla-vi ter umitjem slabe vesti.Velikokrat sem sodelovala v raznih ak-cijah, kjer smo iskali reπitve za ljudi vstiski. Pri tem pa je bil glavni namen,da Ëloveku pokaæemo pot, kako se reπi-ti iz teæav. Ker sem po izobrazbi psiho-loginja, je πlo predvsem za psiholoπkoin socialno pomoË. Denarja ne daru-jem pogosto, saj se mi zdi, da s tem nereπim problema.Besedilo in slike:Katarina KrapeæKatarina KrapeæKatarina KrapeæKatarina KrapeæKatarina Krapeæ

v njegovem telesu, in hkrati videl tudi na-Ërt zdravljenja.«Ob tem sem se zamislila. Ali je res to tis-to, kar naj bi si æeleli? Tu skoraj ne bo veËËloveπkega dejavnika, vse bo urejala teh-nika. Ali Ëlovek ob tem lahko resniËnoozdravi v sebi, kot celota?Pravijo, da je zgodovina uËiteljica æivlje-nja. To se nam pogosto zdi Ëudno, pavendar je prav koristno vËasih pobrskatipo naπi daljni preteklosti in se zamisliti.Na misel mi prihaja stara latinska bese-da ≈curare«, ki pomeni zdraviti. V tej be-sedi tiËi beseda ≈cura«, ki pomeni skrb.Poleg tehnike in znanja je potrebna tudiskrb soËloveka, zavest, da ti nekdo hoËedobro, da ti nekdo æeli pomagati odstra-niti bolezenske teæave oziroma æiveti stistimi, ki se jih ne da odstraniti.Tudi Ëe bomo dobili najboljπe naËrte zazdravstveno reformo, to ne bo dovolj, Ëepri ljudeh ne bomo razËistili temeljnihvpraπanj, kaj pravzaprav pomeni zdravitiin kdo vse zdravi. Ljudje smo se v zadnjihdesetletjih zaËeli preveË zanaπati samo

na medicino. Od nje priËakujemo, da bonaredila vse, pozdravila vse bolezni, sa-mi pa lahko pri tem ostajamo povsempasivni. Vloga in pomen Ëloveπke skrbi sevedno bolj izgublja. Vse, kar je izven stro-ge medicine, velja za nestrokovno.In vendar potrebuje Ëlovek poleg stro-kovne medicine nujno tudi zavest, da gaobkroæajo ljudje, ki mu æelijo dobro, nakatere se lahko zanese, ki mu pomagajoæiveti tudi z vsemi njegovimi teæavami. Tuje neprecenljive vrednosti vse, kar se do-gaja med sorodniki, sosedi, znanci, prija-telji, pa vËasih tudi med ljudmi, ki jih æiv-ljenje Ëisto nakljuËno zdruæi v nekem tre-nutku.Morda danaπnja medicina, ki je v marsi-Ëem zares vrhunska, potrebuje prav to:da bi bolniki ob vsem tehniËnem napred-ku zaËutili tudi Ëloveπko skrb, Ëloveπkosolidarnost, obËutek, da se lahko zanese-jo na soljudi. Potem bo ≈curare«, zdravi-ti, pomenilo veË kot samo reparaturoobolelega organa, pomenilo bo ≈posta-viti na noge« celega Ëloveka.


NOVICEEUROPA DONNAJUNIJ 2004 VPRA©ANJA

IN ODGOVORIBEDA MAMO-GRAFIJE?!Stara sem 51 let in sem se odloËila pro-Stara sem 51 let in sem se odloËila pro-Stara sem 51 let in sem se odloËila pro-Stara sem 51 let in sem se odloËila pro-Stara sem 51 let in sem se odloËila pro-siti svojo ginekologinjo, da mi napiπesiti svojo ginekologinjo, da mi napiπesiti svojo ginekologinjo, da mi napiπesiti svojo ginekologinjo, da mi napiπesiti svojo ginekologinjo, da mi napiπenapotnico za rentgensko slikanje dojknapotnico za rentgensko slikanje dojknapotnico za rentgensko slikanje dojknapotnico za rentgensko slikanje dojknapotnico za rentgensko slikanje dojk(mamografijo). Ravno, ko sem o tem(mamografijo). Ravno, ko sem o tem(mamografijo). Ravno, ko sem o tem(mamografijo). Ravno, ko sem o tem(mamografijo). Ravno, ko sem o temrazmiπljala, pa sem v Delovi prilogi Onirazmiπljala, pa sem v Delovi prilogi Onirazmiπljala, pa sem v Delovi prilogi Onirazmiπljala, pa sem v Delovi prilogi Onirazmiπljala, pa sem v Delovi prilogi Oninaletela na polemiko v pismih bralcev.naletela na polemiko v pismih bralcev.naletela na polemiko v pismih bralcev.naletela na polemiko v pismih bralcev.naletela na polemiko v pismih bralcev.Eni so trdili, da je mamografija najboljEni so trdili, da je mamografija najboljEni so trdili, da je mamografija najboljEni so trdili, da je mamografija najboljEni so trdili, da je mamografija najboljzanesljiva preventiva v svetu in pri nas,zanesljiva preventiva v svetu in pri nas,zanesljiva preventiva v svetu in pri nas,zanesljiva preventiva v svetu in pri nas,zanesljiva preventiva v svetu in pri nas,drugi, da je nezanesljiva, boleËa in zara-drugi, da je nezanesljiva, boleËa in zara-drugi, da je nezanesljiva, boleËa in zara-drugi, da je nezanesljiva, boleËa in zara-drugi, da je nezanesljiva, boleËa in zara-di rentgenskih æarkov nevarna. Ti drugidi rentgenskih æarkov nevarna. Ti drugidi rentgenskih æarkov nevarna. Ti drugidi rentgenskih æarkov nevarna. Ti drugidi rentgenskih æarkov nevarna. Ti drugiso propagirali aparat breastscan, Ëeπ daso propagirali aparat breastscan, Ëeπ daso propagirali aparat breastscan, Ëeπ daso propagirali aparat breastscan, Ëeπ daso propagirali aparat breastscan, Ëeπ daje nenevaren, neboleË in bolj zanesljiv.je nenevaren, neboleË in bolj zanesljiv.je nenevaren, neboleË in bolj zanesljiv.je nenevaren, neboleË in bolj zanesljiv.je nenevaren, neboleË in bolj zanesljiv.Z zanimanjem sem prebrala πe pismoZ zanimanjem sem prebrala πe pismoZ zanimanjem sem prebrala πe pismoZ zanimanjem sem prebrala πe pismoZ zanimanjem sem prebrala πe pismoSanje Rozman, zdravnice in bolnice, kiSanje Rozman, zdravnice in bolnice, kiSanje Rozman, zdravnice in bolnice, kiSanje Rozman, zdravnice in bolnice, kiSanje Rozman, zdravnice in bolnice, kije zapisala, da ji je mamografija reπilaje zapisala, da ji je mamografija reπilaje zapisala, da ji je mamografija reπilaje zapisala, da ji je mamografija reπilaje zapisala, da ji je mamografija reπilaæivljenje. Pa vendar ne vem, komu najæivljenje. Pa vendar ne vem, komu najæivljenje. Pa vendar ne vem, komu najæivljenje. Pa vendar ne vem, komu najæivljenje. Pa vendar ne vem, komu najverjamem. Rada bi se prav odloËila. Severjamem. Rada bi se prav odloËila. Severjamem. Rada bi se prav odloËila. Severjamem. Rada bi se prav odloËila. Severjamem. Rada bi se prav odloËila. Sebojim, da ne bom zbolela, saj je za ra-bojim, da ne bom zbolela, saj je za ra-bojim, da ne bom zbolela, saj je za ra-bojim, da ne bom zbolela, saj je za ra-bojim, da ne bom zbolela, saj je za ra-kom dojk umrla tudi moja mama. Kaj vikom dojk umrla tudi moja mama. Kaj vikom dojk umrla tudi moja mama. Kaj vikom dojk umrla tudi moja mama. Kaj vikom dojk umrla tudi moja mama. Kaj vikot minister za zdravje priporoËate me-kot minister za zdravje priporoËate me-kot minister za zdravje priporoËate me-kot minister za zdravje priporoËate me-kot minister za zdravje priporoËate me-ni in vsem slovenskim æenskam?ni in vsem slovenskim æenskam?ni in vsem slovenskim æenskam?ni in vsem slovenskim æenskam?ni in vsem slovenskim æenskam?

UËinkovita presejalna preiskava za ra-ka dojk pri navidezno zdravih æenskahbrez kliniËnih znakov bolezni oz. pri tis-tih, ki so dedno obremenjene z rakomdojk, je mamografija.Mamografija se je v πtevilnih velikihmednarodnih raziskavah, ki so bileopravljene v Evropi in Zdruæenih dræa-

vah Amerike, izkazala za dovolj obËutlji-vo in zanesljivo metodo, s katero je mo-goËe bolezen odkriti na zgodnji stopnjirazvoja. Prav zgodnje odkrivanje rakadojk omogoËa optimalne moænostiozdravitve z manjπim kirurπkim pose-gom, kar je zelo pomembno za kvalite-to æivljenja æensk in njihovo preæivetje.Druge metode in preiskave so se v raz-iskavah izkazale za premalo obËutljivein zanesljive.Uporaba manj zanesljivih presejalnihpreiskav in metod povzroËi mnogo veËnapaËno pozitivnih in napaËno nega-tivnih izvidov, kar æenske obremeni znepotrebnimi dodatnimi preiskavami,ki povsem brez potrebe lahko celoogroæajo njihovo zdravje, da ne ome-njam posebej tudi psihiËnih in finanË-nih bremen laæno pozitivnih ali laænonegativnih izvidov.Tudi Evropski parlament je decembra2003 sprejel priporoËila za presejanjeza raka, ki vkljuËujejo tudi uvedbo or-ganiziranih presejalnih programov zaraka dojk z mamografijo. Poleg pravil-nega izbora preiskave pa je zelopomembna tudi starost æensk in po-gostnost ponavljanja mamografij. Ve-Ëina strokovnih priporoËil svetuje red-no pregledovanje æensk po 50. letustarosti na dve leti. Za æenske z veËjimtveganjem zaËnejo z mamografijo priπtiridesetih. Med 40. in 50. letom jopo presoji zdravnika opravljajo na 12do 18 mesecev, po 50. letu pa prav ta-ko kot vse ostale.Raba presejalnih preiskav v preventiv-ne namene ni brez posledic za zdravje,zato je odloËitev za izbiro prave preiska-ve vedno posledica znanstvenih ugotovi-tev v mednarodnih raziskavah.

ODLO»ITEVNeva ©tokelj, po po-klicu medicinska ses-tra, je tista pogumnaæenska iz Kopra, ki jepremagala raka. Daga je preæivela, se jemorala odreËi πenerojenemu otro-ku. To je storila iz-redno teæko. Vsestiske in tedanjater sedanja raz-

miπljanja je strnila vsvoji knjigi z naslovom OdloËitev.PrepriËani smo, da bo vsem, ki semorda πele sooËajo z rakom, pravknjiga Neve ©tokelj v veliko pomoËin uteho.

DO ODPORNOSTIZ GLAVO

Dr. Alojz Ihan, zdrav-nik, pesnik in publi-cist, v svoji noviknjigi opisuje pre-senetljive povezavemed Ëlovekovopsiho in nastan-kom bolezni. VsrediπËe postavirazmerje medstresom, ki namga pogosto ne

uspe obvladati, in imun-skim sistemom, ki nas sicer varujepred boleznimi.

10-ODSTOTNIPOPUSTÆe nekaj Ëasa imajo naπe Ëlanice10-odstotni popust (pri vseh sto-ritvah) v ZdraviliπËih Krka (v ©mar-jeπkih in Dolenjskih toplicah terStrunjanu).Od 1. junija naprej pa lahko cenejeletujete tudi v Termah Dobrna. KerEuropa Donna nima Ëlanskih izkaz-nic, lahko tiste, ki æelite potrdilo zadopust v toplicah, pokliËete naZdruæenje, in sicer vsak dan med11. in 13. uro na telefon: 01 475 1514. Potrdilo o Ëlanstvu vam bomoposlali po poπti.

ODGOVARJAODGOVARJAODGOVARJAODGOVARJAODGOVARJA

Prof. dr.Duπan Keber,dr. med.in ministerza zdravje

31

»LANSTVO

3131

EUROPA DONNA (pristopna izjava)

Ime in priimek:

Datum rojstva: Poklic:

Naslov: - doma Telefon, faks, - domaelektronski naslov:

- v sluæbi - v sluæbi

PodroËje dela,ki vas zanima:

Podpis: Datum:

Æelim postati Ëlanica/Ëlan EuropeDonne, slovenskega zdruæenja zaboj proti raku dojk

EUROPA

DONNAOriginalno pristopno izjavo ali njeno fotokopijo poπljite nanaslov: Europa Donna, slovensko zdruæenje za boj proti rakudojk, Dunajska 56/V, p.p. 2652 Ljubljana ali po faksu: 01436-12-66). »lanarina za leto 2004 znaπa 2000 tolarjev.

Za rakom dojk lahko zboli vsaka æen-ska. Najpogosteje zbolijo æenske, ki soæe v meni, Ëeprav imajo lahko raka dojktudi æe najstnice. V naπi dræavi zboli zatem najpogostejπim rakom æensk vsa-ko leto na novo veË kot tisoË Slovenk.Verjetnost, da se bo to zgodilo kateri-koli izmed nas, s starostjo naraπËa.Vabimo vas, da se nam pridruæite vZdruæenje za boj proti raku dojk; razlo-gi za Ëlanstvo v slovenskem zdruæenjuEuropa Donna so:• ker nobene pravice niso veË samo-

umevne, vsako pravico si moramo iz-boriti!

ZDRUÆENJE ZA BOJPROTI RAKU DOJK

• da bomo imele VSE ÆENSKE, ne letiste, ki imajo denar, zagotovljenepreventivne brezplaËne preglede -mamografijo - na vsaki dve leti popetdesetem letu;

• da bomo ob morebitni obolelosti de-leæne takojπnje in Ëim boljπe zdrav-stvene oskrbe;

• ker glas posameznice ne pomeni ve-liko, bomo zastavljene cilje laæje do-segle, Ëe nas bo veË.

Pobudo, da se mora strokovnim priza-devanjem v boju proti raku dojk pridru-æiti Ëim veË æensk, je dal prof. Umber-to Veronesi, zdravnik, tedanji italijanski

minister za zdravstvo. Njegova pobudaje padla na plodna tla in leta 1994 soustanovili evropsko zvezo proti rakudojk EUROPA DONNA, s sedeæem vMilanu, ki trenutno zdruæuje 33 dræav.Od leta 1997 je vanj vkljuËena tudi Slo-venija. Predsednica slovenske EuropeDonne je od februarja leta 2001 prim.Mojca SenËar, dr. med., ki je tudi samapred 23 leti zbolela za rakom dojk;predsednica odbora pokroviteljev jedr. Danica Purg, tudi prva predsednicaslovenske Europe Donne. Zdruæenjezastopa interese æensk v boju proti ra-ku dojk, predstavnike oblasti in vladepa seznanja predvsem s problematikote bolezni.Evropska zveza Europa Donna izdajaEUROPA DONNA NEWS, slovenskozdruæenje pa NOVICE EUROPE DON-NE, ki so vsake πtiri mesece priloæenereviji Naπa æena.

DESET CILJEV EUROPE DONNE11111 ©iri in izmenjuje informacije o raku dojk po Evropi in v svetu.

22222 Seznanja z boleznimi dojk.

33333 Poudarja pomen ustreznega pregledovanja in zgodnjega odkrivanja rakadojk.

44444 Prizadeva si za najboljπe zdravljenje.

55555 Prizadeva si za popolno oskrbo med zdravljenjem in po njem.

66666 Podpira ustrezno dodatno izobraæevanje zdravstvenih strokovnjakov.

77777 Podpira kakovost strokovne obravnave in pospeπuje njen razvoj.

88888 Trudi se za stalno posodabljanje medicinske opreme.

99999 Skrbi, da æenske kar najbolje razumejo vse predlagane naËine zdravljenja,da sodelujejo v kliniËnih πtudijah in da lahko uveljavljajo pravico do do-datnega strokovnega mnenja.

1010101010 Podpira raziskave o raku dojk.

Documents

NOVICE EUROPA DONNA · 2019. 6. 3. · Tisti, ki obiskujejo tako imenovane alternativne zdravilce, pravijo, da gredo k njim predvsem zato, ker jim dajo upanje v ozdravitev tudi takrat,