Avtor: Brina Kvasič or: V. Kušar Pomlad 2014publikacija.k56.si/projekti/Bolj intenzivno in funkcionalno... · Čeprav sta Cicero in Plutarh menila, da je postopek dokaj nenavaden,

Avtor: Brina Kvasič

Mentor: V. Kušar

Pomlad 2014

Naš izlet po Rimu v Google Driveu Brina Kvasič, 1.a

~ 1 ~

1 Kazalo vsebine

2 Uvod ............................................................................................................. 3

3 Na splošno o Rimu ......................................................................................... 4

4 Antični Rim .................................................................................................... 4

4.1 Kraljevina ................................................................................................ 4

4.2 Republika ................................................................................................ 4

4.3 Cesarstvo ................................................................................................ 4

5 Srednjeveški Rim ........................................................................................... 5

6 Pot prvega in drugega dneva .......................................................................... 5

6.1 Katakombe sv. Kalista .............................................................................. 5

6.1.1 Pomen besede katakombe .................................................................. 5

6.1.2 Ureditev in okrasi ............................................................................... 5

6.1.3 Kalistove katakombe .......................................................................... 6

6.2 Cerkev sv. Pavla zunaj obzidja .................................................................. 6

6.2.1 Gradnja ............................................................................................. 6

6.2.2 Požar 1823 ........................................................................................ 6

6.3 Kapitolski grič .......................................................................................... 7

6.4 Kolosej .................................................................................................... 7

6.5 Konstantinov slavolok ............................................................................... 8

6.5.1 Konstantin I. ...................................................................................... 8

6.6 Bazilika sv. Petra ...................................................................................... 9

6.6.1 Glavna cerkev krščanstva ................................................................... 9

6.7 Leto nastanka ogledanih znamenitosti ..................................................... 10

6.8 Prikaz opravljene pot na zemljevidu ........................................................ 10

7 Pot tretjega dneva ....................................................................................... 11

7.1 Sikstinska kapela .................................................................................... 11

7.1.1 Stropna poslikava ............................................................................. 11

7.2 Trg sv. Petra .......................................................................................... 11

7.3 Angelski grad ......................................................................................... 12

7.4 Leto nastanka ogledanih znamenitosti ..................................................... 13


8 Pot zadnjega dneva ..................................................................................... 14

8.1 Muzej Borghese ..................................................................................... 14


~ 2 ~

8.2 Monte Pincio .......................................................................................... 14

8.3 Španske stopnice ................................................................................... 14

8.4 Fontana di Trevi ..................................................................................... 14

8.5 Število ogledanih znamenitosti in prehojena pot ....................................... 15


9 Stvarno kazalo ............................................................................................. 16

10 Kazalo slik ................................................................................................ 17

11 Kazalo tabel .............................................................................................. 17

12 Kazalo grafov ............................................................................................ 17

13 Viri ........................................................................................................... 18

13.1 Literatura ........................................................................................... 18

13.2 Spletni viri .......................................................................................... 18

13.3 Slike ................................................................................................... 19


~ 3 ~

2 Uvod

Za temo Naš izlet po Rimu z Google Mapsom sem se odločila, ker o Rimu in njegovih znamenitostih nisem vedela kaj dosti. Nekaj tednov po določitvi teme smo imeli prvi letniki ekskurzijo v Rim, ki sem se je nameravala udeležiti in zdelo se mi je pametno, da se pozanimam o stavbah, slikah, kipih, ki si jih bomo ogledali.

Pri iskajnu gladiva za referat sem postajala vedno bolj navdušena nad lepoto mesta, nad prepletanjem sodobnosti in starih, mogočnih stavb iz časov Rimljanov.

Še toliko bolj pa mi je bilo mesto všeč, ko sem ga videla v živo, z vsemi njegovimi znamenitostmi, o katerim sem prej brala. Takrat sem bila prav zadovoljna, da sem si izbrala to temo, saj mi je bilo marsikaj znano, kar mi drugače ne bi bilo.

I chose theme Naš izlet po Rimu z Google Mapsom, because I didn't know much about Rome and it's most famous sights. Few weeks later we went to Rome, so I thought it would be usefull to look up for some informations about it.

When I was serching for literature I become even more eager about Rom and it's mixture of new and modern with old and magnificence buildings, made back in Roman times. I was even more excited about the city, when we were there. That's why I really hope I'll come back in Rome once again in the future.


~ 4 ~

3 Na splošno o Rimu

Rim (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema in pol milijonoma prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto.

Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatin, Aventin, Kapitol, Kvirinal, Viminal, Eskvilin in Celijo.

V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve. Ime je dobila po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere.

3.1 Antični Rim

V tem obdobju se je država razvila iz primitivne naselbine v najobširnejšo vladavino svoje dobe in nato v množico manjših držav, iz katerih izhaja današnja Evropa in sredozemske dežele. Po tradiciji je prvotno naselje načrtno ustanovil Romul dne 21. aprila leta 753 pr. n. št. Ta datum je določil zgodovinar Varon s pomočjo podatkov matematika Taruncija, ki jih je izračunal s preučitvijo horoskopa.

Čeprav sta Cicero in Plutarh menila, da je postopek dokaj nenavaden, se je datum vključil v legendo. Arheološke iznajdbe vsekakor potrjujejo nastanek večjega naselja na tem ozemlju približno v tem obdobju.

3.2 Kraljevina

Za celotno dobo kraljevine, ki se je začela z Romulom, so podatki večinoma legendarni. Prvi štirje kralji so bili Latinci in Sabinci, nato so sledili trije Etruščani. Doba kraljevine je trajala 243 let.

3.3 Republika

O dobi republike pričajo številni arheološki viri. To je najuspešnejše obdobje rimske civilizacije, v katerem je država dosegla prevlado nad vsem Sredozemljem in vzpostavila zakonodajo, ki je podlaga za moderno pravosodje.

Obdobje republike je trajalo 478 let.

3.4 Cesarstvo

V tem obdobju je prišlo do največjega teritorialnega razmaha države in najvišje stopnje njene kulturne razvitosti, ki je trajalo 507 let. Večina arheoloških virov je iz tega časa, saj so rimski cesarji kar tekmovali v gradnji javnih poslopij in zasebnih vil. Politična dogajanja v cesarstvu, ki so bila stoletja podcenjena, se danes proučujejo in primerjajo z modernimi problematikami. Kot enotna država je cesarstvo trajalo do leta 476 n. št, potem pa je razpadlo na zahodni in vzhodni del.


~ 5 ~

3.5 Srednjeveški Rim

Pogosto spregledana rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v italijanskih mestih. Bazilike še iz časa zgodnje krščanske dobe, vključno z baziliko Marije Snežne in baziliko Sv. Pavla izven obzidja (ki je bila večkrat predelana v 19. stoletju), imata obe osupljive mozaike iz 4. stoletja. Poznejši pomembni srednjeveški mozaiki in freske so v cerkvah Sv. Marija onkraj Tibere, Santi Quattro Coronati in Santa Pressedi. Srednjeveške stavbe vključujejo številne stolpe, največja pa sta Torre delle Milizie in Torre dei Conti, obe zraven Rimskega foruma in ogromnega stopnišča, ki vodi do bazilike Sv. Marija Aracoeli.

4 Pot prvega in drugega dneva

4.1 Katakombe sv. Kalista

Katakombe so bile podzemna pokopališča, ki so se uporabljala v Antiki. Najbolj znane so krščanske katakombe, čeprav so jih gradili tudi pripadniki drugih religij. Že Etruščani in Judje so na primer poznali podzemne sobe za pokop mrtvih. Za razliko od drugih, so kristjani uporabljali katakombe tudi kot svetišča, ker so se v njih zbirali k skupni molitvi ob grobovih mučencev. Kljub priročnosti pa jih kristjani v času preganjanj niso uporabljali za zatočišče, kamor bi se verniki skrili.

4.1.1 Pomen besede katakombe

Katakombe so starejše ali novejše podzemne grobnice s kilometre dolgimi hodniki z namenom pokopavanja mrličev ali skrivanja živih.

Pomen imena katakombe je bil dolgo nejasen. Katakombe so preučevali zlasti Marchi, De Rossi in Ducanges; vendar je šele De Waal kot prvi opazil, da stari potopisi vse do osmega stoletja uporabljajo naziv katakombe samo v zvezi s katakombami Sv. Sebastijana. Novejša izkopavanja so poleg Sebastijanovih katakomb odkrila pogansko pokopališče, ki ga sestavlja le nekaj grobnic. Tako so odkrili tudi izvirni pomen besede katakombe.

4.1.2 Ureditev in okrasi

Katakombe so bile prostor za opravljanje bogoslužja na grobovih mučencev in za hranjenje njihovih relikvij. V začetku so imele katakombe tudi nadzemeljski del z dvoriščem in sobami. Ko so poganski cesarji v 3. stoletju začeli kristjane vedno bolj preganjati, so ostali le še podzemeljski prostori. Hodniki so dolgi po več kilometrov, a široki le toliko, da se lahko srečata pogrebca, ki nosita krsto. Stopnice se spuščajo tudi do 12 metrov pod zemljo.

V zidove ob hodnikih so kopali vdolbine, v katere so pokopavali najprej mučence; zapirali so jih s kamnitima ploščama. Nekatere katakombe imajo dve in več nadstropij; Boštjanove katakombe imajo na primer kar štiri nadstropja.

Kipi in slike v katakombah označujejo zlasti krščanske simbole: krog (predstavlja nebo), križ je osnovni simbol vere, antični motiv pastirja z ovco na ramah je simbol "dobrega pastirja", riba, kar je kratica za Kristusa; začetnice dajo namreč: Iesus Hristos Theu Hyos Soter (Jezus Kristus Božji Sin Odrešenik), kar pomeni Zveličar,


~ 6 ~

sidro (upanje), palma (mučeništvo in zmaga), golob (simbol Svetega Duha), jelen ki pije vodo iz studenca (krstni studenec – simbol hrepenenja po krstu, ki očiščuje) in drugi.

Katakombe so poslikane z zanimivimi freskami; tudi s prizori iz stare in nove zaveze: Mojzes; Obujenje Lazarja; Kristus med apostoli; Mati Božja z otrokom in drugimi prizori ter portreti pokojnikov.

4.1.3 Kalistove katakombe

Kalistove katakombe (Katakombe sv. Kalista) se nahajajo na Via Appia Antica v Rimu.

Nekateri papeži so bili zelo predani urejanju katakomb; med njimi je znan zlasti Kalist I1., po katerem so te katakombe tudi dobile svoje ime.

Ta del katakomb imenujejo tudi Mali Vatikan, ker je tu pokopanih več papežev iz prvih krščanskih stoletij. Imena nekaterih papežev, so celo vrezana na ploščah: Poncijan, Anter, Fabijan, Lucij I. in Evtihijan. V zidu pri dnu je bil položen tudi Sikst II., žrtev preganjanja iz časa cesarja Valerijana. Pred njegovim grobom je sveti Damaz I. postavil

marmornato nagrobno ploščo z napisom, ki poveličuje spomin na mučence in kristjane, ki so pokopani v teh katakombah.

4.2 Cerkev sv. Pavla zunaj obzidja

Papeška bazilika svetega Pavla zunaj obzidja (italijansko Basilica di San Paolo fuori le mura, latinsko Basilica Sancti Pauli extra moenia) je ena od štirih glavnih bazilik v Rimu. Sezidana je bila v 4. stoletju, po požaru 1823 pa so jo temeljito obnovili.

4.2.1 Gradnja

Baziliko je začel graditi rimski cesar Konstantin2 na mestu, kjer je po izročilu pretrpel mučeništvo apostol Pavel. Tam so njegovi učenci postavili spominsko kapelo cella memoriae. Prvo cerkev je dal sezidati cesar Valentinijan okrog leta 370.

4.2.2 Požar 1823

V noči 15. na 16. julij 1823 je v cerkvi izbruhnil požar, ki je trajal okrog pet ur in uničil velik del cerkve. Ogenj se je vnel zaradi malomarnosti kleparja, ki je popravljal odtočni žleb na strehi ladje; pozabil je na ogenj, ki ga je pri varjenju uporabljal. Čeprav je ogenj tlel že dalj časa, ga zvečer še nihče ni opazil. Pastir Giuseppe Perna, ki je pasel živino v bližini cerkve, je zjutraj ob četrt na pet sprožil preplah in tako o razvnetem ognju obvestil vodstvo samostana. Na njegovo opozorilo so gasilci pod

1 Sveti Kalist I., papež in mučenec Rimskokatoliške cerkv. Rodil se je leta 155 n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo), umrl pa 14. oktobra 222, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi je njegov god 14. oktobra. 2 Konstantin I. (Flavius Valerius Aurelius Constantinus), med zahodnimi kristjani znan tudi kot

Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Konstantin Sveti, rimski cesar od 306 do 337. Rodil se je verjetno leta 272, umrl pa leta 337.Najbolj znan je po tem, da je bil prvi krščanski rimski cesar,

ki je prekinil Dioklecijanovo preganjanje kristjanov.

Slika 1: Notranjost Kalistovih katakomb


~ 7 ~

poveljstvom grofa Origa prispeli v kakih dveh urah. Po požaru je ostalo pokonci le malo ogrodja. Nosilni zid je uspel preprečiti padec dela ladje in prenesel visoko vročino ter s tem ohranil Di Cambijev ciborij in nekatere mozaike. Prav tako so rešili apsido, slavolok, križni hodnik in svečnik; obnoviti pa so morali velik del zidovja. V tem času je potekala strokovna razprava o različnih načinih obnove; vendar so se pristojni gradbeniki raje odločili za igradnjo popolnoma nove cerkve. Tako danes obiskovalec le težko prepozna stavbo, ki je edina od vseh rimskih cerkva ohranila zasnovo bazilike iz konca 4. stoletja celih 1435 let, vendar le do usodnega požara.

4.3 Kapitolski grič

Kapitolski muzeji so skupina umetniških in arheoloških muzejov na Piazza del Campidoglio, na vrhu Kapitolskega griča v Rimu. Tam hranijo tudi original kipa Kapitolske volkulje, ki je eden izmed simbolov Rima.

Izvirnik je etruško delo, dvojčka, Romula in Rema, so dodali kasneje. Romul in Rem naj bi se po legendi rodila Rei Silvii, nečakinji vladarja Amulija, njun oče pa naj bi bil sam bog vojne Ares. Amulij se je bal za svoj prestol, s katerega je malo pred tem vrgel svojega brata, očeta Ree Silvie, zato je dal svojo nečakinjo ubit, njenega otroka pa je v košari spustil po reki Tiberi. Na bregu ju je našla volkulja, ki ju je hranila s svojim mlekom, nato pa ju je vzgajal pastir. Ko sta odrasla in izvedela za svoje poreklo, sta ubila strica in na prestol vrnila deda Numitorja.

4.4 Kolosej

Kolosej, ali prvotno Flavíjski amfiteáter (latinsko Amphitheatrum Flavium, italijansko Anfiteatro Flavio ali Colosseo) je velikanski amfiteater sredi mesta Rim. Prvotno je lahko sprejel od 45.000 do 50.000 gledalcev, v njem pa so prirejali gladiatorske boje in druge javne predstave. Zgrajen je bil vzhodno od Rimskega foruma. Gradnja se je začela med letoma 70 in 72 n. št.

pod cesarjem Vespazijanom in je bila končana leta 80 n. št. pod cesarjem Titom, do neke mere

pa so ga preoblikovali v času vladanja cesarja Domicijana.

Zgraditi so ga dali cesarji Flavijske rodbine (iz tu izhaja tudi ime Flavijski amfiteater):

Vespazijan, Tit, Domicijan.

Ime naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu Nerona v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali pa zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 n. št.. V njem so organizirali gladiatorske boje, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je

Slika 2: Kolosej


~ 8 ~

dvigala v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.

V uporabi je bil okrog 500 let, tudi še v 6. stoletju, kar je precej po tradicionalnem datumu padca Rima leta 476. Poleg tradicionalnih gladiatorskih iger so se tu odvijale še številne druge predstave, npr. lažne morske bitke, lovi na živali, usmrtitve, poustvaritve znamenitih bitk in drame na osnovi klasične mitologije. Pozneje, v srednjem veku, se je zgradba uporabljala za najrazličnejše namene, npr. za bivališča, delavnice, prostore verskega reda, kot trdnjava in kot krščansko svetišče.

Kolosej spada med najpogosteje obiskane turistične znamenitostmi sodobnega Rima in je še vedno tesno povezan z Rimskokatoliško cerkvijo. Papež vsako leto na veliki petek vodi do Koloseja procesijo »Križevega pota« z baklami.

4.5 Konstantinov slavolok

Konstantinov slavolok3 (latinsko Arcus Constantini, italijansko Arco di Costantino) je eden izmed slavolokov v Rimu.

Spomenik so začeli graditi leta 313 n. štetja, končali pa so ga leta 315 našega štetja. Sam spomenik so postavili v počastitev spomina na Konstantinovo zmago v bitki za Milvijanski most 28. oktobra 312 n. štetja. Je najmlajši slavolok v Rimu, ki je bil zgrajen s načinom spoliacije (postopek pridobivanja

gradbenega materiajala iz že obstoječih zgradb).

4.5.1 Konstantin I.

Konstantin I. je najbolj znan kot prvi krščanski rimski cesar, ki je prekinil Dioklecijanovo preganjanje kristjanov. S socesarjem Licinijem je leta 313 izdal Milanski edikt, s katerim je po vsem cesarstvu razglasil versko svobodo. Na liturgičnem koledarju Vzhodne pravoslavne Cerkve in vzhodnih katoliških Cerkva bizantinskega obreda sta Konstantin in njegova mati Helena zapisana kot svetnika. Latinska Cerkev mu svetništva ne priznava, za zasluge za krščanstvo pa mu je dala naslov Veliki.

Staro grško kolonijo Bizanc je pretvoril v novo administrativno središče Rimskega cesarstva, Novi Rim, kasneje Konstantinopel, ki je bil potem več kot tisoč let prestolnica Bizantinskega cesarstva. Konstantinopel je postal naslednik in novo središče klasične rimske civilizacije, nova prestolnica krščanstva in naslednjih tisoč let najbolj razvito mesto na svetu.

3 Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto

namenjeni cesti.

Slika 3: Slavolok


~ 9 ~

4.6 Bazilika sv. Petra

Bazilika (latinsko basilica) je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, ponavadi kot pomemben romarski kraj. Iz naziva izhajajo tako pravice kot dolžnosti, ki jih urejajo posebni akti. Status podeljuje Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov na prošnjo krajevnega škofa ordinarija, pri čemer morajo biti predhodno izpolnjeni strogi pogoji. Bazilike se delijo na

večje in manjše. Bazilika svetega Petra (latinsko Basilica Sancti Petri, italijansko

Basilica di San Pietro in Vaticano) je ena od štirih velikih bazilik v Rimu. Je najznamenitejša zgradba v Vatikanu, njena kupola pa je izrazita na panoramskem pogledu na Rim. Zanimivo je, da je bazilika patriarhalna cerkev Konstantinopla, medtem ko je patriarhalna cerkev Rima Lateranska bazilika. Je največja cerkev v krščanskem svetu, pokriva 2,3 hektare in sprejme več kot 60.000 ljudi. Je eno najsvetejših mest krščanstva, po tradiciji je v njej pokopan sveti Peter, Jezusov apostol in naslednik ter prvi rimski škof.

4.6.1 Glavna cerkev krščanstva

Čeprav vatikanska bazilika ni uraden papežev sedež kot sedež rimskega škofa (to je Lateranska bazilika), je gotovo njegova glavna cerkev in v njej se odvija večina papeških ceremonij. Med drugim so vzrok velikost, lokacija in bližina papeške rezidence.

V baziliki je shranjena tudi relikvija sedeža apostola Petra. Ta sedež, imenovan tudi Cathedra Petri, je svečan škofovski stol (katedra), od koder je papež izvajal svojo službo. Do danes so ohranjeni le drobci originalnega stola, vzidani v oltar, še vedno pa se za izvajanje papeške oblasti uporablja izraz ex cathedra - s (Petrovega) stola.

Slika 4: Bazilika sv. Petra

Slika 5: Sedež apostola Petra


~ 10 ~

4.7 Leto nastanka ogledanih znamenitosti Tabela 1 : Stoletje nastanka ogledanih znamenitosti

Znamenitost Stoletje nastanka

Cerkev sv. Pavla zunaj obzidja 19

Kapitolski trg na kapitolskem griču 16

Konstantinov slavolok 3

Bazilika sv. Petra 17

Graf 1: stoletje nastanka znamenitosti

4.8 Prikaz opravljene pot na zemljevidu

Slika 6: Pot prvega in drugega dne

19

16

3

17

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Cerkev sv. Pavlazunaj obzidja

Kapitolski trg nakapitolskem griču

Konstantinovslavolok

Bazilika sv. Petra

Stoletje nastanka


~ 11 ~

5 Pot tretjega dneva

5.1 Sikstinska kapela

Sikstinska kapela4 (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži.

5.1.1 Stropna poslikava

Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava, ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo posameznika v zgodovini zahodne umetnosti.

Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze. Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi

prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne in težko je razločiti kaj je upodobljeno. To je verjetno Michelangelo opazil šele ko si je fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko večje.

5.2 Trg sv. Petra

Trg svetega Petra (italijansko Piazza San Pietro) v Vatikanu je obsežen trg, ki se nahaja neposredno pred baziliko svetega Petra.

V središču trga se nahaja štiri tisoč let star obelisk iz Egipta, ki so ga na tem mestu postavili leta 1568. Skoraj sto let kasneje je Gian Lorenzo Bernini zasnoval trg z mogočnim toskanskim štirivrstnim stebriščem, ki simbolizira materinske roke Matere Cerkve. Granitna fontana, ki jo je zasnoval Bernini leta 1675, se ujema z drugo fontano, ki jo je zasnoval Carlo Maderno leta 1613.

4 Izraz kapela označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko

pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.

Slika 7: Stropna poslikava Sikstinske kapele


~ 12 ~

S Trgom svetega Petra se na italijanski strani stika Trg papeža Pija XII. (Piazza Papa Pio XII), ki se nadaljuje v Vio della Conziliazione. Vstop na Petrov trg je iz italijanske strani svoboden in ni omejen z regulativami o prečkanju meddržavnih meja.

5.3 Angelski grad

Angelski grad (izvirno italijansko Castel Sant'Angelo) je trdnjava v Rimu.

Zgraditi ga je dal rimski cesar Hadrijan5 kot mavzolej6 zase in za svojo družino. Pozneje je bil v rabi kot zapor oziroma trdnjava, danes pa je muzej.

Mavzolej je bil zgrajen med letoma 135 in 139. Ime je dobil po kipu angela na vrhu stavbe.

Hadrijanov pepel so spravili v stavbi po njegovi smrti leta 138, skupaj s pepelom njegove žene

Sabine in posvojenca Lucija Elija. Pozneje so zgradbo uporabljali tudi kot posmrtno počivališče drugih cesarjev, vse do leta 217. Shranjene vaze s pepelom so bile uničene leta 410, ko so Vizigoti oplenili Rim.

Leta 401 je bil mavzolej spremenjen v trdnjavo, nato pa so jo papeži od 14. stoletja naprej uporabljali kot grad v primeru napada na Rim. Vatikan je grad uporabljal tudi kot zapor (npr. Giordano Bruno je bil tu zaprt šest let).

Uporabljan kot do leta

Mavzolej ...................................................... 139

Posmrtno počivališče cesarjev ....................... 138

Trdnjava ...................................................... 401

Grad in zapor .......................................... 14. Stol

5 Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, je bil rimski cesar, rojen 24. januarja 76 (najbrž na

italiki, Španija), umrl pa je 10. julija 138, Rim. 6 Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico). Lahko je samo spomenik brez grobnice. V krščanstvu mavzolej včasih

vsebuje tudi kapelo.

Slika 8: Angelski grad


~ 13 ~

5.4 Leto nastanka ogledanih znamenitosti Tabela 2: leto nastanka ogledanih znamenitosti

Znameitost Stoletje nastanka

Sikstinska kapela 16

Trg sv. Petra 17

Angelski grad 1

Piazza Navona 17

Graf 2: Stoletje nastanka ogledanih znamenitosti


Slika 9: Pot tretjega dneva

16

17

1

17

Sikstinska kapela

Trg sv. Petra

Angelski grad

Piazza Navona

0 5 10 15 20

Stoletje nastanka


~ 14 ~

6 Pot zadnjega dneva

6.1 Muzej Borghese

Borghese je priimek italijanske plemiške družine s poreklom kot Borghese ali Borghese v Sieni, kjer so prišli v ospredje, v 13. stoletju, ko so imeli sedež v okviru občine. Glava družine, Marcantonio, se je v Rim preselil v 16. stoletju. Bili so ena od vodilnih družin Črnega plemstva in so vseskozi vzdrževali tesne vezi z Vatikanom.

6.2 Monte Pincio

Monte Pincio je hrib v severovzhodnem delu zgodovinskega središča Rima. Hrib leži severno od Quirinal, s pogledom na Campus martius. Ta je bil zunaj prvotnih meja antičnega Rima, in ni bil eden od sedmih gričev Rima, vendar na njemu leži znameniti zid, ki ga rimski cesar Aurelian zgradil med leti 270 in 273.

6.3 Španske stopnice

Španske stopnice so niz stopnic v Rimu, ki se vzpenjajo po strmem pobočju med Piazza di Spagna na dnu in Piazza dei Monti Trinità, ki ga je Trinità dei Monti cerkev dominira na vrhu. Španske stopnice so najširše stopnišče v Evropi.

Monumentalno stopnišče z 136 stopnicami je bilo zgrajeno s sredstvi iz dediščine francosega diplomata Étienne Gueffier, v 1723-1725. Stopnišče sta zasnovala arhitekta Francesco De Sanctis in Alessandro Specchi.

6.4 Fontana di Trevi

Vodnjak Trevi je vodnjak v okrožju Trevi v Rimu, ki ga je zasnoval italijanski arhitekt Nicola Salvi in se zaključi z Pietro Bracci. Vzpenja 26,3 metrov visoko in meri 49,15 metrov v širino, in je s tem največja baročna fontana v mestu in ena izmed najbolj znanih fontan na svetu. Vodnjak se je pojavil v številnih pomembnih filmih, med drugim Federica Fellinija La Dolce Vita in je priljubljena turistična atrakcija.


~ 15 ~

6.5 Število ogledanih znamenitosti in prehojena pot Tabela 3: Št. ogledanih znamenitosti v posameznem dnevu

Dan izleta Število prehojenih kilometrov

Prvi in drugi dan 12,9

Tretji dan 4,2

Zadnji dan 2,7

Graf 3: Število prehojenih kilometrov v posameznem dnevu

Tabela 4: Število ogledanih znamenitosti v posameznem dnevu

Dan izleta Št. ogledanih znamenitosti

Prvi in drugi dan 6

Tretji dan 5

Zadnji dan 4

12,9

4,2

2,7

0

2

4

6

8

10

12

14

Prvi in drugi dan Tretji dan Zadnji dan

Število prehojenih kilometrov

Število prehojenihkilometrov


~ 16 ~

Graf 4: Število ogledanih znamenitosti v posameznem dnevu


Slika 10: Pot zadnjega dneva

7 Stvarno kazalo

B

Bazilika ............................... 10

C

Cicero .................................. 5

E

Etruščani .............................. 5

K

Katakombe ........................... 6

M

Michelangelov ...................... 12

N

Nerona .................................8

R

relikvija ............................... 10

S

Salvi ................................... 15

simbolika ............................ 12 Sredozemljem ....................... 5

T

trdnjavo .............................. 13

V

Varon ................................... 5 Vatikan ................................. 5

Z

znamenitost .......................... 9

6

5

4

Št. ogledanih znamenitosti

Prvi in drugi dan

Tretji dan

Zadnji dan


~ 17 ~

8 Kazalo slik

SLIKA 1: NOTRANJOST KALISTOVIH KATAKOMB ............................................................................ 6 SLIKA 2: KOLOSEJ ......................................................................................................................... 7 SLIKA 3: SLAVOLOK ...................................................................................................................... 8 SLIKA 4: BAZILIKA SV. PETRA........................................................................................................ 9 SLIKA 5: SEDEŽ APOSTOLA PETRA ................................................................................................. 9 SLIKA 6: POT PRVEGA IN DRUGEGA DNE ......................................................................................10 SLIKA 7: STROPNA POSLIKAVA SIKSTINSKE KAPELE ......................................................................11 SLIKA 8: ANGELSKI GRAD ............................................................................................................12 SLIKA 9: POT TRETJEGA DNEVA ...................................................................................................13 SLIKA 10: POT ZADNJEGA DNEVA .................................................................................................16

9 Kazalo tabel

TABELA 1 : STOLETJE NASTANKA OGLEDANIH ZNAMENITOSTI ......................................................10 TABELA 2: LETO NASTANKA OGLEDANIH ZNAMENITOSTI ..............................................................13 TABELA 3: ŠT. OGLEDANIH ZNAMENITOSTI V POSAMEZNEM DNEVU .............................................15 TABELA 4: ŠTEVILO OGLEDANIH ZNAMENITOSTI V POSAMEZNEM DNEVU .....................................15

10 Kazalo grafov

GRAF 1: STOLETJE NASTANKA ZNAMENITOSTI .............................................................................10 GRAF 2: STOLETJE NASTANKA OGLEDANIH ZNAMENITOSTI ..........................................................13 GRAF 3: ŠTEVILO PREHOJENIH KILOMETROV V POSAMEZNEM DNEVU ...........................................15 GRAF 4: ŠTEVILO OGLEDANIH ZNAMENITOSTI V POSAMEZNEM DNEVU .........................................16


~ 18 ~

11 Viri

11.1 Literatura

Laurence, R. (2009). Rimsko cesarstvo: Rim z okolico: popotniški vodnik po antičnem svetu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Mancinelli, F., & Heusinger, L. (1984). The Sistine Chapel. Firenze: Scala.

Požežnik, M. (2010). Drobtinice iz preteklosti; Rimsko cesarstvo. Celje: samozaložništvo.

11.2 Spletni viri

Angelski grad, Rim. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Angelski_grad,_Rim

Arch of Constantine. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Arch_of_Constantine

Bazilika. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bazilika

Bazilika svetega Petra, Vatikan. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bazilika_svetega_Petra,_Vatikan

Capitoline Museums. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Capitoline_Museums

Google. (brez datuma). Prevzeto Februar 2014 iz Google Zemljevidi: https://www.google.si/maps/@46.2216059,14.61656,13z

House of Borghese. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/House_of_Borghese

Katakombe. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Katakombe

Kolosej. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kolosej

Konstantinov slavolok, Rim. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Konstantinov_slavolok,_Rim

Monte Pincio. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Monte_Pincio

Rim. (brez datuma). Prevzeto Februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rim

Rimska Arhitektura. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimska_arhitektura

Sikstinska kapela. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedija: http://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela


~ 19 ~

Spanish Steps. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Spanish_Steps

Trevi Fountain. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Fontana_di_trev

Zalar, M. (14. November 2008). Rim, večno mesto, 1.del. Prevzeto Februar 2014 iz zlataleta.com: http://zlataleta.com/rim-vecno-mesto-1-del/

Zalar, M. (14. November 2008). Rim, večno mesto, 2. del. Prevzeto Februar 2014 iz zlataleta.com: http://zlataleta.com/rim-vecno-mesto-2-del/

11.3 Slike

(brez datuma). Pridobljeno iz The Restoration of the Sistine Chapel: http://msopal29.myweb.uga.edu

Ander, štuDENT. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Rim, Neapelj, Pompeji: http://andper.files.wordpress.com/2006/08/img_2298.jpg

Catacombes de saint calixte (san callisto)- rome. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Price minister: http://www.priceminister.com/offer/buy/163581437/catacombes-de-saint-calixte-san-callisto-rome.html

Colosseum. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/File:0_Colosseum_-_Rome_111001_(2).JPG

hodočašće u Rim. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz Hrvati.ch: http://www.hrvati.ch/images/stories/foto/drustvo/misije/zug/rim_2010/02.jpg

Inside St. Peter's Basilica. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz 3 Scape photos: http://3scape.com/pic/1877/Inside-St-Peters-Basilica

Rim (Civitavecchia), Italija. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz CFC Križarjenja: http://www.krizarjenje.si/si/pristanisca/italija/rim-civitavecchia?countryId=3&portId=134#!prettyPhoto

Rome wasn't built in a day- neither are great startups. (brez datuma). Prevzeto februar 2014 iz growvc group: http://www.growvc.com/blog/wp-content/uploads/2011/05/rome-built-in-a-day.jpg

Documents

Avtor: Brina Kvasič or: V. Kušar Pomlad 2014publikacija.k56.si/projekti/Bolj intenzivno in funkcionalno... · Čeprav sta Cicero in Plutarh menila, da je postopek dokaj nenavaden,