b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

1/101

CIVILNO PROCESNO PRAVO

Izpiski Ude: Civilno procesno pravo, 2002Izpiski Gali: Uvodna pojasnila k spremembam zakona (novela ZPP-D)+ vse spremembe do 2010 (vkljuno Odl.US: U-I-200/09-14, 20. 5. 2010)

I. SPLONI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA ...................................................................................2

II. TEMELJNA NAELA ..........................................................................................................................................13

III. PROCESNI SUBJEKTI....................................................................................................................................... 21

IV. SPLONO O PROCESNIH DEJANJIH ..............................................................................................................38

V. PROCESNA DEJANJA TONIKA ......................................................................................................................45

VI. PROCESNA DEJANJA TOENCA ....................................................................................................................49

VII. SODELOVANJE VE OSEB V PRAVDI.......................................................................................................... 51

VIII. UDELEBA TRETJIH V PRAVDI.................................................................................................................... 53

IX. STROKI PRAVDNEGA POSTOPKA ...............................................................................................................55

X. DOKAZOVANJE ..................................................................................................................................................58

XI. POTEK POSTOPKA NA PRVI STOPNJI.......................................................................................................... 64

XII. KONEC POSTOPKA NA PRVI STOPNJI......................................................................................................... 70

XIII. PRAVNA SREDSTVA ......................................................................................................................................78

IVX. POSEBNI POSTOPKI...................................................................................................................................... 92

1

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

2/101

I. SPLONI POJMI CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA

1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK IN CIVILNO PROCESNO PRAVO

1.1. CIVILNI PRAVDNI POSTOPEK KOT OBLIKA VARSTVA CIVILNIH PRAVICMaterialno civilno in rodbinsko pravo doloa pravice in obveznosti fizinih in pravnih oseb. Varstvo pravic je urejenoz zakonom. Nosilcem pravic ga nudijo pravosodni organi.Prva zgodovinska oblika varstva pravic je bila samopomo posameznik, ki je menil, da mu pripada doloenapravica, je sam uporabil primerne ukrepe za njeno zavarovanje. Pravico je uveljavil moneji ne glede, ali mu je respripadala. Vsak nosilec pravice je bil izpostavljen subjektivizmu. Z razvojem drube pride do omejevanjasamopomoi.Prva drubena oblika varstva pravic je bilo razsodnitvo. Sprti stranki sta se obrnili na osebo svojega zaupanja, darazrei spor. Pred tem sta se dogovorili za spotovanje njene odloitve.Z razvojem je drubenopravno varstvo postalo posebna oblika izvrevanja dravne oblasti. V rimskem procesu seje postopek delil na: postopek pred pretorjem (in iure); postopek pred sodnikom (in iudicio ali apud iudicem).Stranki sta s posebno pogodbo (litis contestatio) prepustili sojenje izbranemu sodniku, ki ni bil dravni organ. Pretor je sodniku naroil, katera dejstva naj ugotavlja, in mu povedal, kako naj razsodi, e ugotovi (ne)resninostdoloenih dejstev.V fevdalizmu je vsak fevdalec izvreval pravosodno oblast. Pripadniki stanov so tvorili posebna sodia,sestavljena iz lanov istega stanu.V absolutizmu je monarh postavljal sodnike. Funkcija sodnika je bilo ugotavljanje dejanskega stanja po uradnidolnosti (preiskovalno naelo). Sodnik je bil dominus litis procesa.V obdobju liberalnega kapitalizma vodijo postopek stranke, zato sta poudarjeni: naelo dispozitivnosti; naelo razpravnosti (glede zbiranja procesnega gradiva).V obdobju monopolnega kapitalizma se drava vmeava v gospodarsko ivljenje, zato se spet poudarja vlogasodia v civilnem procesu.Sedanji civilni pravdni postopek je drubeno varstvo civilnih pravic. Varstvo civilnih pravic je z zakonom urejenadrubena funkcija. Samopomo je omejena na najmanjo mero, lahko pomeni tudi kaznivo dejanje samovolje (313 KZ). Samopomo je dopustna: kadar dravni organi ne morejo pravoasno reagirati na protipravni napad na pravico (npr. silobran, skrajna

sila); v primerih motenja posesti, ki jih navaja Stvarnopravni zakonik.

1.2. NAMEN CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKAje razreiti civilni spor = dosei avtoritativno odloitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici. Med spornarazmerja spadajo vsa razmerja, o katerih odloajo redna sodia: premoenjska razmerja in druga civilnopravnarazmerja ter osebna in druinska razmerja (eprav osebnostno in druinsko pravo sistematino ne spadata medcivilno pravo). Odloanje o premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerjih predstavlja veji del.Civilnopravne pravice so dispozitivne narave gre za pravne monosti, ki jih daje pravni red posamezniku. Ta jihlahko izvruje ali ne. Izvruje jih v obliki, ki jo daje na voljo pravni red. Zato ima pravdni postopek individualistienznaaj, ki se izraa v 2 bistvenih naelih:

(1) naelo dispozitivnosti pravda je v celoti v rokah strank. Po njihovi volji se postopek zane, tee in kona.

(2) naelo razpravnosti dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (= vse, kar je lahko podlaga sodbe).V modernih dravah civilni pravdni postopek nima izkljuno individualistinega znaaja. To je vidno v sporih, vkaterih se prepletajo zasebnopravni in javnopravni elementi. e se v civilnem sporu uveljavlja javni interes, se tokae v oficioznih (= uradnih) pooblastilih sodia.Naelo oficialnosti = v doloenih primerih odloa sodie po uradni dolnosti ne glede na voljo strank. Potem kostranke zanejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodia. Sodie je aktivno pri zbiranju procesnegagradiva, e iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi nemorejo razpolagati ( 7 ZPP) v takih primerih lahko sodie ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvededokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodie brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena pravila,pravila znanosti in strok ter pravila loginega miljenja. Sodie samo uporablja pravna pravila, pri emer ni vezano

na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank.V slovenskem civilnem procesu sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje predpisom in moralnimpravilom.V javnem interesu sta hitro reevanje sporov in reevanje sporov s poravnavo. Materialno procesno vodstvo sodnik mora s postavljanjem vpraanj in na drug primeren nain skrbeti, da stranke med obravnavo:

2

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

3/101

navedejo vsa odloilna dejstva; dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstvih; ponudijo ali dopolnijo dokazila glede njihovih navedb; in dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja in spornega pravnega razmerja.

Cilj civilnega pravdnega postopka je dvojen:(1) ponuditi strankam uspeno obliko za varstvo njihovih materialnih pravic = zaititi individualne interese, in

(2) zagotoviti uveljavitev pravnega reda drubenoekonomske ureditve = zagotoviti uveljavitev javnih interesov.

1.3. PRAVNA NARAVA CIVILNEGA PRAVDNEGA POSTOPKA OZIROMA CIVILNEGA PROCESNEGARAZMERJAPravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov (= sodie, stranke in drugi udeleenci), kiimajo za cilj odloitev o utemeljenosti tonikovega zahtevka.

3 glavne skupine teorij o pravni naravi pravdnega postopka so:

kontraktualne (pogodbene) teorije = teorije o pravdi kot poslu civilnega prava;

iste procesne teorije = teorije o pravdi kot samostojnem procesnem razmerju;

teorije o pravdi kot pravni situaciji.

(1) Kontraktualne teorije pravda je izpolnjevanje obveznosti iz doloenega pravnega posla. Podlago ima v

rimskem procesu (litis contestatio).Danes nima pomena, ker stranke niso dolne sodelovati v procesu. Procesno razmerje obstaja samostojno neglede na obstoj materialnega razmerja.Kontraktualna teorija se uporablja za opredelitev pravne narave arbitranega postopka (pogodba o arbitrai).

(2) iste procesne teorije pravda je isto procesno razmerje javnopravne narave. Za nastanek razmerjamorajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Glede subjektov obstajajo 3 koncepcije:

1) civilistina koncepcija procesno razmerje obstaja le med eno in drugo stranko,

2) publicistina koncepcija razmerje obstaja le med obema strankama in sodiem,

3) koncepcija o tristranskem procesnem razmerju razmerje obstaja med eno in drugo stranko ter medobema strankama in sodiem.

ibkost iste procesne teorije je, da konstruira procesno razmerje kot pravno razmerje, v katerem za stranke

ne obstajajo dolnosti imajo le monost sodelovati v procesu.(3) Teorije o civilni pravdi kot pravni situaciji proces ne pomeni pravnega razmerja, ker ne obstajajo

medsebojne dolnosti. V pravdi obstajajo le elementi razmerja, ki lahko pripeljejo do izoblikovanja razmerja.Pravnomona sodba ustvari med strankama pravno razmerje.

Slovenska teorija zastopa procesno teorijo in koncepcijo o tristranskem procesnem razmerju.

1.4. POJEM IN VSEBINA CIVILNEGA PRAVACivilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic.Najbolj pomembna pravila so: temeljna naela civilnega procesa, pravila o procesnih subjektih, pravila o procesnih dejanjih (ki jih opravljajo procesni subjekti).

Civilno procesno pravo sestavljata 2 vrsti pravil:(1) organizacijska pravila vsebujejo dolobe, ki urejajo poloaj sodi v politinem sistemu, ustanavljanje,

notranjo organizacijo in poslovanje sodi, letni razpored in dodeljevanje itd.

(2) pravila funkcionalnega procesnega prava = vsa pravila o postopku: pravila o procesnih predpostavkah,temeljnih naelih, procesnih subjektih, vsebini, obliki in uinkih procesnih dejanj, poteku pravdnega postopkain posebnih postopkih.

2. RAZMERJE MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOM

2.1. SPLONO O RAZMERJU MED MATERIALNIM IN PROCESNIM PRAVOMProcesno pravo je odvisno od materialnega civilnega prava.Stvarna pristojnost se doloa po normah materialnega prava civilna sodia sodijo: v sporih iz premoenjskih in drugih civilnopravnih razmerij; ter v sporih iz osebnih in druinskih razmerij,e spor ni po zakonu v pristojnosti specializiranega sodia.Specializirana sodia so:

3

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

4/101

sodia za delovne in socialne spore sodijo: v individualnih in kolektivnih delovnih sporih; ter v sporih socialne varnosti.

upravna sodia.V premoenjskih in drugih civilnopravnih sporih so pravice dispozitivne. Stranke lahko prosto razpolagajo zzahtevki, se odpovejo zahtevku, priznajo zahtevek nasprotnika in se poravnajo. Dopustne so materialne inprocesne dispozicije z zahtevkom. Sodiu ni treba uporabljati kogentnih (prisilnih) norm.Za pravna razmerja druinskega in osebnostnega prava veljajo dolobe kogentne narave. Npr. sodie mora

otroku, ki je dopolnil 15 let ter je sposoben razumeti pomen in posledice svojih dejanj, omogoiti, da kot stranka vpostopku samostojno opravlja procesna dejanja.V delovnem pravu je poudarjeno varstvo ibkeje stranke = delavca. Delavec ni dolan postaviti doloenegazahtevka, sodie na zahtevek ni vezano. Oficiozna pooblastila delovnega in socialnega sodia so veja kot vpravdi.V upravnem sporu odloa sodie o razmerjih z zasebnimi in javnimi elementi. Upravna sodia presojajozakonitost dokonnih posaminih aktov dravnih organov (upravnih odlob).

2.2. PRAVOVARSTVENI ZAHTEVEKUveljavljeni sta 2 teoriji:

(1) materialnopravna teorija pravovarstveni zahtevek ne obstaja zunaj konkretnega civilnega razmerja.

(2) procesna teorija zahtevati pravno varstvo je individualna javna pravica, ki se razlikuje od pravice

materialnega prava. Pojavlja se v 2 variantah:1) koncepcija o abstraktnem pravovarstvenem zahtevku vsakemu pravnemu subjektu pripada,

neodvisno od pravice materialnega prava, abstraktna pravica zahtevati izdajo sodbe.

2) koncepcija o konkretnem pravovarstvenem zahtevku pravica zahtevati pravno varstvo pripadasubjektu, ki v trenutku vloitve tobe izpolnjuje materialne in procesne predpostavke. Subjekt ima pravicozahtevati zase ugodno odlobo konkretne vsebine.

Sodobna teorija uveljavlja monistino sintetino koncepcijo (materialno in procesno), po kateri je bistvopravovarstvenega zahtevka:

(1) je strukturalni del pravice materialnega prava;

(2) je konstitutivni del tobe.Vsako pravno urejeno razmerje vsebuje 2 pooblastili:

(1) pooblastilo zahtevati od pogodbenika izpolnitev obveznosti,(2) pooblastilo zahtevati od dravnih organov varstvo svoje pravice.V delovnih sporih zahtevek ni bistvena sestavina zahteve za sodno varstvo. Vendar se postopek pred delovnim insocialnim sodiem zane samo na zahtevo prizadetega nosilca pravice.

3. DEFORMALIZACIJA SODNIH POSTOPKOV

3.1. SPLONO O DEFORMALIZACIJI SODNIH POSTOPKOVPostopki so danes nesorazmerno dolgi, zato je pogosto ogroena pravica do sodnega varstva. Posledica sozahteve po hitrejih postopkih.V civilni pravdi si nasprotujeta: tenja po im bolj pravilni in zakoniti sodni odlobi, zahteva po uveljavitvi krenih pravic s im bolj hitrim in uinkovitim sodnim varstvom.Bolje od poenostavitve sodnih postopkov so alternativne oblike reevanja sporov (ADR = Alternative DisputeResolution).

3.2. ARBITRANI POSTOPEK IZRAZ TENJE PO POENOSTAVITVI SODNE PROCEDURENaela za oblikovanje postopka pred arbitraami v poslovnih sporih: avtonomija strank (pri oblikovanju arbitranega postopka) e se stranke ne sporazumejo o postopku, vodijo

postopek arbitri sami; arbitrarno oblikovanje procesa arbitri vodijo postopek, kot tejejo za primerno, e se stranke niso drugae

sporazumele; naelo legalitete = podrejena uporaba dolob civilnega procesa.

S sklenitvijo pogodbe o institucionalni (stalni) arbitrai stranke privolijo v pravila postopka, ki jih doloa pravilnikstalne arbitrae.

3.3. PROCESNI JAVNI REDStranke v arbitrai ne morejo izkljuiti pravil, ki uveljavljajo temeljna naela pravde.

4

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

5/101

Procesni javni red vsebuje naela: strankam in udeleencem postopka je treba zagotoviti obravnavanje pred sodiem; v postopku lahko nastopajo le osebe, ki so sposobne biti stranka (procesno nesposobnim osebam je treba

zagotoviti zastopstvo); obvezne so dolobe o izloitvi ali odklonitvi sodnikov in arbitrov; stranke z dogovorom ne morejo izkljuiti dolob o izpodbijanju arbitranih odlob.

4. RAZMERJE MED PRAVDNIM POSTOPKOM IN DRUGIMI POSTOPKI

4.1 RAZMERJE MED PRAVDNIM IN NEPRAVDNIM POSTOPKOMTeorije o razmejitvi med pravdnim in nepravdnim postopkom so: teorija spora v pravdo spadajo le med strankama sporne zadeve, v nepravdnih postopkih sodie reuje

nesporne zadeve; teorija prevencije in represije:

prevencijo predstavlja nepravdni postopek namen je prepreevati pravne kritve; represijo predstavlja pravdni postopek namen je sankcionirati nastale kritve.

teorija strank v pravdi stranke nosijo nasprotujoe interese, v nepravdnem postopku stranke predlagajoizdajo odlobe v skupnem interesu;

teorija o razlini naravi odlob: v nepravdnem postopku gre za konstitutivne odlobe ustanavljajo, ukinjajo ali spreminjajo pravna

razmerja; v pravdi gre za deklaratorne odlobe avtoritativno ugotavljajo (ne)obstoj pravic in razmerij.

teorija upravnega delovanja delovanje sodi v nepravdnem postopku je podobno upravnemu odloanju,ker je njegov namen varovati drubene interese.

Nobena teorija ni pravilna, zato se uporablja pozitivistina ali pragmatina razmejitev = ali gre za pravdno alinepravdno zadevo, je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reevanje predpisal pravdni alinepravdni postopek. Za odloanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodie, razen e zakon doloapristojnost nepravdnega.Zakon o nepravdnem postopku predpisuje, da se nepravdni postopek uporablja tudi v drugih zadevah, ki jihobravnavajo redna sodia in za katere ni izrecno doloen nepravdni postopek, e zadev ni mono uvrstiti v nobendrug postopek.Razlike med pravdnim in nepravdnim postopkom so:

norme pravdnega so bolj stroge od norm nepravdnega postopka; pravdni postopek se vedno zane na predlog strank (dispozitivno naelo), nepravdni postopek se pogosto

zane po uradni dolnosti (oficialno naelo oficiozni postopek); v nepravdnem postopku je bolj poudarjeno preiskovalno naelo nepravdno sodie ima monost raziskovati

dejstva, ki jih stranki nista navajali; v pravdi sta bolj poudarjeni naelo ustnosti in naelo neposrednosti v pravdi nastopata 2 stranki:

tonik zahteva pravno varstvo od sodia, toenec proti njemu se zahteva pravno varstvo.V nepravdnem postopku ni strank, temve le udeleenci = tisti, ki se jih odloba tie ali uveljavljajo pravniinteres.

drugana ureditev pravnih sredstev v nepravdnem postopku pogosto odloa o pritobi sodie iste stopnje,

mono je spremeniti celo formalno pravnomono sodno odlobo.e pravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih nepravdnega postopka, s sklepomustavi pravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim nepravdnim sodiem.e nepravdno sodie ugotovi, da je treba postopek voditi po pravilih pravdnega postopka, s sklepom ustavinepravdni postopek. Po pravnomonosti sklepa se postopek nadaljuje pred pristojnim pravdnim sodiem.Primeri nepravdnega postopka: zapuinski postopek; postopek za ureditev razmerij med solastniki; postopek za delitev skupnega premoenja; postopek za ureditev meje; zemljikoknjini postopek; postopek ekspropriacije;

postopek o razglasitvi pogreanih za mrtve; postopek za omejitev, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti; postopek za podaljanje, odvzem in vrnitev roditeljske pravice.

5

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

6/101

4.2. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN IZVRILNIM POSTOPKOMe odloba v pravdi ne uinkuje sama po sebi (deklaratorna odloba) ter nalaga toencu dajatev, storitev,opustitev ali dopustitev, pravnega varstva ni mono v celoti zagotoviti v pravdi. e toenec ne izvri izpolnitveneganaloga (= naloena obveznost), sledi prisilna izvritev.Izvrilni postopek je samostojen nasproti pravdnemu. Izvrbo potrebujejo le dajatvene sodbe, kadar toenecprostovoljno ne izpolni izpolnitvenega naloga. Ostali izvrilni naslovi so: odloba v upravnem postopku, e se glasi na izpolnitev denarne obveznosti; verodostojna listina (faktura, menica, ek);

arbitrana odloba; poravnava, sklenjena med arbitrao.

4.3. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN UPRAVNIM POSTOPKOM

4.3.1. RAZMEJITEV MED SODNO JURISDIKCIJO IN UPRAVNO PRISTOJNOSTJOPo Zakonu o splonem upravnem postopku (ZUP) postopajo upravni in drugi dravni organi, organi lokalnihskupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih stvareh neposredno uporabljajo predpise ter odloajo opravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank. Upravna stvar je odloanjeo pravici, obveznosti ali pravni koristi fizine ali pravne osebe oz. druge stranke na podroju upravnega prava.Upravna stvar je doloena s predpisom, da se o njej vodi upravni postopek, odloa v upravnem postopku ali izdaupravno odlobo. Upravna stvar je tudi, e to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Iz tega izhaja,

da je upravna pristojnost opredeljena pozitivistino.Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov.V civilnem sporu gre za kolizijo med interesi fizinih ali pravnih oseb. Osebe javnega prava (npr. drava in lokalneskupnosti) nastopajo v civilnem sporu vedno kot subjekti in nikoli kot oblast.V upravnem postopku se odloa o pravicah ali pravnih razmerjih, kadar tako predpisuje zakon. e zakon posebejne predpie upravne pristojnosti, je treba uveljaviti varstvo pravice pred civilnim sodiem.Zakonodajalec pri predpisovanju upravnega postopka upoteva pravnopolitine razloge. Upravni postopek jepredpisan, kadar je potrebna veja hitrost in enostavnost postopka ter odloanje zahteva posebno strokovnoznanje.

4.3.2. ODLOANJE O PRISTOJNOSTI (KOMPETENCA O KOMPETENCI)pomeni, da so sodia pristojna odloati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost . Pri nas ima

pravico odloati v sporu zaradi pristojnosti (kompetenni spor) med upravnimi organi in sodii Ustavno sodie.Pravdno sodie mora med postopkom ves as po uradni dolnosti paziti, ali spada spor v sodnopristojnost. e ugotovi, da ni pristojno (temve je pristojen upravni organ), se izree za nepristojno,razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavre tobo.e sodie odloi v sporu iz upravne pristojnosti, je podana absolutna bistvena kritev pravdnegapostopka, zoper katero je dovoljeno tudi izredno pravno sredstvo revizija.e upravni organ izda odlobo v zadevi iz sodne pristojnosti, je odloba nina po samem zakonu. Za ninojo je mono razglasiti kadarkoli po uradni dolnosti, na predlog stranke ali na predlog dravnega toilca.

4.3.3. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN VEZANOST NA MEDSEBOJNE AKTEe je odloba pravdnega sodia odvisna od upravne reitve predhodnega vpraanja o obstoju praviceali pravnega razmerja, lahko sodie:

samo rei to vpraanje; ali se odloi, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja , prekine postopek in poaka na odloitev upravnega

organa.Odloitev sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi ter ne vpliva na upravni postopek inodloanje upravnega organa.Primer: ruitev rne gradnje graditelj zahteva v pravdnem postopku odkodnino od drave, ker naj ne bi imelapravne podlage za ruenje (najprej je treba v upravnem postopku ugotoviti, ali sploh gre za rno gradnjo).Enako je urejeno reevanje predhodnih vpraanj v upravnem postopku, e upravni organ naleti na vpraanje, kispada v pristojnost pravdnega sodia.e je o predhodnem vpraanju e odloil upravni organ, je pravdno sodie na odloitev vezano . Upravniorgan je vezan na pravnomono sodbo pravdnega sodia.

4.3.4. UPRAVNI SPORProti odloitvam in dejanjem upravnih organov ter nosilcev javnih pooblastil je zagotovljeno sodno varstvo pravic inzakonitih interesov dravljanov in organizacij ( 120 Ustave). Sodno varstvo zagotavlja upravno sodie vpostopku upravnega spora, e za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodie. Upravno sodie odloa tudi vsporih o zakonitosti posaminih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.

6

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

7/101

V upravnem sporu sodita Upravno sodie RS in Vrhovno sodie RS. V "obiajnih" upravnih sporih Vrhovnosodie odloa o pritobi zoper sodbe Upravnega sodia. Na I. stopnji odloa Vrhovno sodie: o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Dravni zbor, Dravni svet in volitve predsednika drave; v sporih, ki se nanaajo na zakonitost kandidiranja, izvolitve, imenovanja in razreitve oseb s strani

predsednika drave, Dravnega zbora, Dravnega sveta ali vlade; zakonitosti upravnih aktov, ki so jih izdali dravni organi ali nosilci javnih pooblastil na ravni drave.Upravni spor je spor polne jurisdikcije = mono je uveljavljati isto vse napake upravnih organov pri odloanju.

4.4. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN KAZENSKIM POSTOPKOM

4.4.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJ IN MEDSEBOJNA VEZANOST NA PRAVNOMONE ODLOBEe je odloba civilnega sodia odvisna od prehodne reitve kazenskega sodia, civilno sodie lahko:(1) samo rei vpraanje;

(2) prekine postopek in poaka na odloitev kazenskega sodia.Problem domneve nedolnosti domneva nedolnosti naj bi se irila izven meja kazenskega postopka.Dosledna uveljavitev domneve nedolnosti civilnemu sodiu onemogoa odloitev, ali je bila koda napravljena skaznivim dejanjem in ali je lo za identino dejansko stanje. ZPP teh stali pravne teorije ne upoteva.Odloba civilnega sodia o predhodnem vpraanju ima uinek le v pravdi, v kateri je bilo vpraanjereeno, in nima vpliva na odloanje kazenskega sodia.Tudi kazensko sodie je pristojno odloati o predhodnih vpraanjih. Njegova odloitev velja le za kazenski

postopek.e je kazensko sodie e odloilo o vpraanju, ki pomeni za civilno sodie predhodno vpraanje, je civilnosodie na tako odloitev vezano, e gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. e gre za obsodilno sodbo,uporabi civilno sodie po OZ dalji rok za zastaranje, ker je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem. Poveinskem staliu pravne teorije civilno sodie ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodia, ker jezavrnilna sodba izdana zaradi procesnih razlogov.Kazensko sodie ni vezano na pravnomono odlobo civilnega sodia , etudi je civilno sodie odloilo ovpraanju, ki se nanaa na doloen bistven znak kaznivega dejanja. Npr. e civilno sodie razveljavi pogodbozaradi prevare, kazensko sodie na takno odloitev ni vezano pri ugotavljanju, ali je lo za goljufijo ali ne.

4.4.2. IDENTINO DEJANSKO STANJECivilno in kazensko sodie obravnavata isti historini dogodek (npr. prometno nesreo). Civilno sodie jevezano samo na obsodilno sodbo kazenskega sodia, vendar samo glede obstoja kaznivega dejanja inkazenske odgovornosti. V takem primeru civilno sodie sploh ne more zavrniti odkodninskega zahtevka.Vpraanje obstoja kaznivega dejanja se v civilni pravdi obravnava v okviru vzrone zveze med ravnanjempovzroitelja kode in nastalo kodo.Kazenska odgovornost se v civilni pravdi obravnava pri odloanju o krivdi in odkodninski odgovornosti.Civilno sodie NI vezano na oprostilno sodbo kazenskega sodia, ker je obstoj odkodninske odgovornostipo OZ povsem neodvisen od obstoja kaznivega dejanja.Civilno sodie ni vezano na ugotovitve kazenskega sodia o vpraanjih, ki se ne nanaajo na obstojkaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vendar je na takne ugotovitve vezano, e pomenijo bistvenkvalifikatoren element doloenega kaznivega dejanja. Npr. civilno sodie ne more ugotoviti, da je pokodovaneclahko telesno pokodovan, e kazensko sodie ugotovilo hudo telesno pokodbo (etudi se je kazensko sodiezmotilo).

Kazensko sodie pri obravnavanju istega dejanskega stanja, kot ga je e obravnavalo civilno sodie, napravnomono sodbo civilnega sodia ni vezano v nobenem elementu.

4.4.3. ADHEZIJSKI POSTOPEKV adhezijskem postopku kazensko sodie obravnava premoenjske zahtevke, nastale zaradi izvritvekaznivega dejanja. Zahtevki se lahko nanaajo na: povrnitev kode; vrnitev stvari; razveljavitev doloenega pravnega posla.Premoenjski zahtevek v adhezijskem postopku lahko uveljavlja, kdor ga je pooblaen uveljavljati v pravdi. To jeveinoma okodovanec.e dajejo podatki kazenskega postopka dovolj podlage za popolno ali delno odloitev o premoenjskem zahtevku,ga kazensko sodie okodovancu v celoti ali deloma prisodi. e mu ga prisodi deloma, okodovanca zauveljavljanje preostanka zahtevka napoti na pravdo.e podatki kazenskega postopka ne dajejo dovolj podatkov za odloanje o premoenjskem zahtevku, kazenskosodie okodovanca napoti na pravdo.

7

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

8/101

Kazensko sodie okodovanca napoti na pravdo tudi v primeru: oprostilne sodbe, zavrnilne sodbe, ustavitve kazenskega postopka.Adhezijska odloba kazenskega sodia se izvruje v civilnem izvrilnem postopku.

4.5. RAZMERJE MED PRAVDNIM IN USTAVNIM POSTOPKOM

4.5.1. ABSTRAKTNA KONTROLA USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOVSodniki so pri opravljanju sodnike funkcije vezani na ustavo, zakon, splona naela mednarodnega prava terratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Ustavne dolobe o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinahmora sodnik uporabljati neposredno.Kadar sodnik pri odloanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mora (pravdni) postopekprekiniti in zaeti postopek pred ustavnim sodiem sproiti mora ustavni spor. Postopek pred pravdnimsodiem se nadaljuje po odloitvi US.e sodnik pri odloanju uporablja sploni podzakonski predpis, za katerega meni, da je protiustaven aliprotizakonit, je pooblaen, da takega predpisa sploh ne uporabi exceptio ilegalis. Lahko sicer tudi sproiustavni spor, vendar ga to pri odloanju ne ovira.e ustavno sodie razveljavi sporni zakon, pravdno sodie po odloitvi US postopek nadaljuje in ne upotevarazveljavljenega zakona. e nastane z razveljavitvijo zakona pravna praznina, jo mora pravdno sodie "napolniti"

z analogijo. e niti to ni mono, se mora US odzvati z "zaasnim kreiranjem prava".Razveljavitev zakona zane uinkovati takoj po objavi odlobe US ali v roku, ki ga doloi US za naprej (exnunc). V nedokonanem pravdnem postopku razveljavitev posredno uinkuje za nazaj (ex tunc), ker je trebarazveljavitev zakona upotevati pri izdaji sodne odlobe. Razveljavitev zakona nima nobenega pomena zapravnomono zakljuene spore.

4.5.2. USTAVNA PRITOBAUstavno sodie odloa tudi v ustavnih pritobah zaradi kritev lovekovih pravic in temeljnih svoboin sposaminimi akti. Sem spadajo tudi sodne odlobe v civilnih sporih. O ustavni pritobi se odloa le, e je biloizrpano pravno varstvo.Ustavna pritoba je hkrati izredno pravno sredstvo in posebno pravno sredstvo, namenjeno odstranjevanju kritevlovekovih pravic in temeljnih svoboin. Vsakdo lahko ob zakonskih pogojih vloi pri US ustavno pritobo, e

meni, da mu je s posaminim aktom dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastilkrena lovekova pravica ali temeljna svoboina. V praksi so ustavne pritobe skoraj vedno vloene protipravnomonim sodnim odlobam po izrpanju vseh ostalih izrednih pravnih sredstev.US ne presoja, ali so redna sodia v postopku pravilno uporabila materialno pravo ali pravilno ugotovila dejanskostanje. US ne presoja korektnosti postopka. V primeru ustavne pritobe zaradi pravnomone sodbe v civilnemsporu US presoja predvsem: ali je bilo kreno enako varstvo pravic ( 22 Ustave) to se ugotavlja, e je redno sodie v pravnomono

konanem postopku brez prepriljive obrazloitve odstopilo od uveljavljene sodne prakse; ali je bila krena pravica do sodnega varstva ( 23 Ustave) pomembno je naelo obojestranskega zaslianja

(= kontradiktornosti); ali je bila krena pravica do pravnega sredstva ( 25 Ustave).

5. PROSTORSKE, OSEBNE IN ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

5.1. PROSTORSKE MEJE CIVILNEGA SODSTVA

5.1.1. SPLONE DOLOBE O MEDNARODNIH PRISTOJNOSTIH SLOVENSKIH SODISodia izvrujejo sodno funkcijo na ozemlju RS. e je treba opraviti procesno dejanje v tujini, se mora slovenskosodie obrniti za pravno pomo na pristojno tuje sodie, e obstaja med RS in tujo dravo vzajemni (bilateralniali multilateralni) dogovor o pravni pomoi. Zaprosila za pravno pomo se poiljajo preko ministrstva za pravosodje.Sodie RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecnodoloena z zakonom ali mednarodno pogodbo. e izrecne dolobe o mednarodni pristojnosti za doloeno vrstospora ni, je sodie RS pristojno iz dolob o krajevni pristojnosti. Mednarodno pristojnost za sojenje doloa Zakono mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP). Po njem je sodie RS pristojno, e ima toenec

stalno prebivalie ali sede v Sloveniji. e toenec sploh nima stalnega prebivalia, je sodie RS pristojno, eima toenec v Sloveniji zaasno bivalie.Materialni sosporniki e je z isto tobo toenih ve toencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznostiopirajo na isto pravno ali dejansko podlago, je sodie RS pristojno, e ima eden izmed toencev stalno

8

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

9/101

prebivalie ali sede v RS. e sta toena glavni dolnik in porok, je sodie RS pristojno za sojenje poroku le, eje pristojno za sojenje glavnemu dolniku. Sodie RS je pristojno tudi za nasprotno tobo.Retorzija ali povrailna ureditev sodie RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper dravljane tuje drave,e je sodie iste tuje drave pristojno za sojenje v sporih zoper dravljane RS po kriterijih pristojnosti, ki sicer prinas niso uveljavljeni (npr. e pakistansko sodie lahko sodi v civilnem sporu Slovencu, ki se nahaja v Pakistanu,vendar tam nima niti stalnega niti zaasnega prebivalia, lahko tudi slovensko sodie sodi v civilnem sporuPakistancu, ki se nahaja v Sloveniji, eprav tu nima niti stalnega niti zaasnega prebivalia).e je pristojnost sodia RS v sporu odvisna od dravljanstva, so osebe brez dravljanstva, ki imajo pri nas stalno

prebivalie, pravno izenaene s slovenskimi dravljani.

5.1.2. IZKLJUNA PRISTOJNOST SLOVENSKEGA SODIATuja sodna odloba se ne prizna, e je za zadevo izkljuno pristojno slovensko sodie.e je ena izmed strank tuj dravljan ali tuja pravna oseba, se lahko stranki sporazumeta za pristojnost tujegasodia, razen e je doloena izkljuna pristojnost slovenskega sodia.Priznanje in izvritev tuje arbitrane odlobe se zavrne, e sodie ugotovi, da po pravu RS o sporni zadevi nemore razsojati arbitraa.Izkljuna pristojnost sodia RS mora biti doloena v zakonu. Pristojnost slovenskega sodia pa jeizkljuEna, e obstaja med sporno zadevo in tujo dravo enaka zveza, kot jo doloa zakon za izkljuno pristojnostslovenskega sodia.Izkljuna pristojnost je uveljavljena v naslednjih sporih:

(1) statusni gospodarski spori (= spori o ustanovitvi, prenehanju in spremembah gospodarske drube), e imagospodarska druba sede v Sloveniji;

(2) spori o veljavnosti vpisov v javne registre (npr. sodni register, zemljika knjiga), ki se vodijo v Sloveniji;

(3) spori glede prijav in veljavnosti izumov, e je prijava vloena v Sloveniji;

(4) spori med izvrilnim in steajnim postopkom, e se postopek vodi pred slovenskim sodiem;

(5) nepremininski spori (= spori o stvarnih pravicah, motenju posesti, zakupu in najemu), e se nepremininanahaja na ozemlju Slovenije.

(6) potroniki in zavarovalni spori, e je potronik ali zavarovanec fizina oseba in ima stalno prebivalie vSloveniji (takna izkljuna pristojnost ni izrecno doloena, vendar se v takih primerih stranki ne moretadogovoriti za pristojnost tujega sodia).

Dolobe o izkljuni pristojnosti sodia RS poleg ZPP vsebuje tudi pomorski zakonik.

5.1.3. DRUGE DOLOBE O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SLOVENSKIH SODISodie RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvri tudi odlobe tujih sodi: spori o nepogodbeni odkodninski odgovornosti, e je bilo kodno dejanje storjeno v Sloveniji ali je tam

nastopila kodljiva posledica (to pravilo se uporablja tudi v sporih zoper zavarovalnice zaradi povraila kode); spori iz pogodbenih razmerij, e je predmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji; individualni delovni spori, e se delo opravlja v Sloveniji; spori o premoenjskopravnih zahtevkih, eje v Sloveniji predmet tobe; spori, v katerih ima toenec v Sloveniji kakno premoenje (tonik mora imeti stalno (ali zaasno)

prebivalie ali sede v Sloveniji); spori zoper pravne osebe s sedeem v tujini, ki imajo v Sloveniji podrunico , pri emer spori izvirajo iz

poslovanja podrunice;

spori zaradi motenja posesti preminin, e je prilo do motenja v Sloveniji; spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu, e se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.

5.1.4. MEDNARODNA PRISTOJNOST SLOVENSKIH SODI V ZAKONSKIH IN OETOVSKIH SPORIHPomembne okoliine pri doloanju pristojnosti so: dravljanstvo strank, stalno prebivalie strank, zadnje skupno stalno prebivalie strank.Izkljuna pristojnost slovenskega sodia v zakonskih in oetovskih sporih je doloena, e: je toeni zakonec slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji (zakonski spori); je toeni otrok slovenski dravljan s stalnim / zaasnim prebivaliem v Sloveniji (oetovski spori), sta toeni zakonec in otrok slovenska dravljana s stalnim prebivaliem v Sloveniji (spori o vzgoji in varstvu

otrok).Slovensko sodie je pristojno: e toenec nima stalnega prebivalia v Sloveniji, vendar:

v zakonskih sporih:

9

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

10/101

gre za spore o premoenjskih razmerjih med zakoncema, e se skupno premoenje ali njegov delnahaja v Sloveniji (za spore glede (delea) skupnega premoenja v tujini je slovensko sodiepristojno le, e toenec v njegovo pristojnost privoli); ali

sta oba zakonca slovenska dravljana; ali je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji; ali ima tonik stalno ali zaasno prebivalie v Sloveniji in sta imela zakonca zadnje skupno stalno

prebivalie v Sloveniji. v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva:

sta obe stranki slovenska dravljana; je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

v sporih o varstvu in vzgoji otrok: sta oba stara slovenska dravljana; je otrok slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

v sporih o zakonskem preivljanju otrok: sta tonik in toenec slovenska dravljana; je tonik otrok s stalnim prebivaliem v Sloveniji; je tonik mladoleten slovenski dravljan; je tonik slovenski dravljan s stalnim prebivaliem v Sloveniji.

e toenec ni slovenski dravljan, vendar: v zakonskih sporih:

je tonik slovenski dravljan in zahteva razvezo zakonske zveze, ki ni mogoa po pravu dravetoenca (npr. Iran, Afganistan);

sta imela zakonca zadnje skupno stalno prebivalie v Sloveniji in toenec privoli v pristojnostslovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnost dopua;

v sporih za ugotovitev in izpodbijanje oetovstva ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji in toenecprivoli v pristojnost slovenskega sodia, pri emer pravo njegove drave to pristojnost dopua.

Slovensko sodie je pristojno v sporih o preivljanju med (bivima) zakoncema, e: sta imela zadnje skupno prebivalie v Sloveniji in ima tonik stalno prebivalie v Sloveniji, se v Sloveniji nahaja premoenje, iz katerega se lahko poravna preivnina.

5.1.5. DOGOVOR O MEDNARODNI PRISTOJNOSTI SODIAStranki se lahko sporazumeta o pristojnosti sodia RS, e je vsaj ena dravljan Slovenije ali pravna

oseba s sedeem v Sloveniji.Stranki se lahko sporazumeta o pristojnosti tujega sodia, e: je vsaj ena tuj dravljan ali pravna oseba s sedeem v tujini; IN ne gre za spor z izkljuno pristojnostjo slovenskega sodia.Ni moen dogovor o pristojnosti tujega sodia v sporih iz potronikih in zavarovalnih razmerij, e je potronik alizavarovanec fizina oseba in ima stalno prebivalie v Sloveniji.Dogovor o pristojnosti sodia ni moen v zakonskih, oetovskih in materinskih sporih.Toenec privoli v pristojnost slovenskega sodia, e:o vloi odgovor na tobo; alio na prvem naroku za glavno obravnavo ne uveljavlja ugovora nepristojnosti.

5.1.6. POMEN JURISDIKCIJE SLOVENSKEGA SODIA

Pristojnost oz. jurisdikcija slovenskega sodie je procesna predpostavka. e za sojenje ni pristojno sodieRS, se mora sodie, pri katerem je vloena toba, po uradni dolnosti izrei za nepristojno, razveljavitimora opravljena pravna dejanja in zavrei tobo.To ne velja, e: je pristojnost sodia odvisna od privolitve toenca; in je toenec privolil v slovensko pristojnost.Na mednarodno pristojnost pazi predsednik senata pri predhodnem preizkusu tobe.Pomanjkanje slovenske pristojnosti je absolutna bistvena kritev postopka . Kritev jurisdikcije je revizijskirazlog in razlog za vloitev zahteve za varstvo zakonitosti.

5.2. OSEBNE MEJE CIVILNEGA SODSTVASlovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju Slovenije (tudi tujci, e je sodie

pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). Dolne so se odzvati na vabilo sodie in priati. Proti njim selahko opravi izvrba.

10

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

11/101

Slovenska sodie ne morejo soditi v pravdah, v katerih je toena stranka tujec in uiva imuniteto (vodje tujihdrav, efi diplomatskih misij, lani organov OZN). Osebe z imuniteto lahko toijo pred slovenskim sodiem.Imuniteta se izjemoma ne upoteva v: sporih glede stvarnih pravic na nepremininah v Sloveniji; sporih glede motenja posesti na nepremininah v Sloveniji; sporih o zakupu ali najemu nepreminin v Sloveniji; primeru nasprotne tobe.Pomembna pravila za poloaj tujcev v pravdi:

tujci se obravnavajo enako kot slovenski dravljani; sposobnost biti stranka ima vsaka fizina ali pravna oseba (zadostuje pravna sposobnost) pravna

sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave; pravdna oz. procesna sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove drave, pri emer po zakonu

svoje drave pravdno nesposoben tujec, ki je pravdno sposoben po naem zakonu, lahko sam opravljapravdna dejanja. e jih ne, jih opravlja zakoniti zastopnik tujega dravljana. Tuji dravljan lahko izjavi, dasam prevzema vodenje spora.

pravdno upravienje (legitimatio ad processum) se presoja po materialnem pravu, v potev prideta domaain tuja zakonodaja;

tuji dravljan ali oseba brez dravljanstva morata dati toencu na njegovo zahtevo varino zapravdne stroke, iz katere se toenec lahko poplaa, e bo tonikov zahtevek zavrnjen. Varine ni trebadati, e:

velja vzajemnost z dravo tujca, ima tonik v Sloveniji pravico pribealia (azilanti), gre za terjatev iz delovnega spora, gre za zakonski ali oetovski spor, gre za menino ali ekovno tobo, gre za nasprotno tobo, gre za izdajo plailnega naloga.

tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik , zato jim jetreba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmaa. Sodna pisanja se vroajo v slovenini ali v drugem jeziku vuradni rabi pri sodiu (= jezik italijanske ali madarske narodne skupnosti na njunih obmojih). Tujci morajovroati svoje vloge v slovenini ali v drugem jeziku v rabi pri sodiu.

tuje dravljane je mono oprostiti plaila strokov postopka, e velja vzajemnost z njihovo dravo;

tuje javne listine imajo enako dokazno mo kot domae javne listine ob pogoju vzajemnosti (e ni zmednarodno pogodbo drugae doloeno);

forum reciprocum e je v dravi tujca dravljan RS lahko toen pri sodiu, ki po naih zakonih (= ZPP) nipristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost slovenskega sodia za sojenje tujemudravljanu;

stranke se lahko sporazumejo, da jim sodi tuje sodie, e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravna oseba inne gre za zadevo, v kateri ima slovensko sodie izkljuno pristojnost;

stranke lahko sklenejo pogodbo o arbitrai, e je vsaj ena stranka tuja fizina ali pravna oseba in gre za spor opravicah, s katerimi stranke prosto razpolagajo.

5.3. ASOVNE MEJE CIVILNEGA SODSTVAV civilnih pravdah se uporabljajo pravila, ki veljajo v asu opravljanja posameznih procesnih dejanj. e pride do

spremembe predpisov, se upotevata naslednji pravili: e se je postopek konal na I. stopnji pred novim ZPP (= 1999), se nadaljuje po starih predpisih; e je prilo do razveljavitve odlobe I. stopnje po letu 1999, se postopek nadaljuje po novem ZPP.

6. PROCESNE PREDPOSTAVKE

6.1. POJEM IN RAZVRSTITEV PROCESNIH PREDPOSTAVKProcesne predpostavke so okoliine ali lastnosti, ki morajo biti ali ne smejo biti podane, da je sojenjedopustno. e procesne predpostavke niso dane, je vsebinsko (meritorno) odloanje sodia o spornem predmetunedopustno.

6.1.1. PROCESNE PREDPOSTAVKE GLEDE NA SODIE, STRANKE IN SPORNI PREDMET

(1) Predpostavke glede na sodie:1) slovenska jurisdikcija = pristojnost slovenskih sodi v sporih z mednarodnim elementom;2) sodna pristojnost zadeva ne sme biti v upravni pristojnosti;3) stvarna in krajevna pristojnost sodia;4) pristojnost rednega ali specializiranega sodia.

11

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

12/101

(2) Predpostavke glede na stranke:1) obstoj stranke in sposobnost biti stranka = sposobnost biti nosilec procesnih pravic in obveznosti;2) pravdna (procesna) sposobnost;3) pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank;4) obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde.

(3) Predpostavke glede na sporni predmet:1) visenost pravde ali litispendenca = med pravdo se ne more o istem zahtevku med istima strankama

zaeti nova pravda (negativna predpostavka);

2) res iudicata = prepoved nove pravde v pravnomono razsojeni stvari (neg. pred.);3) res transacta = prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna poravnava (negativnapredpostavka);

4) pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.

6.1.2. POZITIVNE IN NEGATIVNE PROCESNE PREDPOSTAVKEPozitivne predpostavke morajo biti podane, da je pravda dopustna.Negativne predpostavke ne smejo biti podane, da je pravda dopustna.

6.1.3. SPLONE IN POSEBNE PREDPOSTAVKESplone predpostavke se nanaajo na ves potek pravde. Obstajati morajo ves as spora.Posebne predpostavke se nanaajo na posamezna procesna dejanja ali posamezne faze postopka. Od njih je

odvisna (ne)dopustnost posameznega procesnega dejanja ali procesnega instituta. Primeri posebnih predpostavk: obstoj intervencijskega interesa kdor se eli kot pomonik pridruiti stranki v postopku, mora imeti pravni

interes; obstoj verodostojne listine za izdajo plailnega naloga; pravoasnost tobe, e je doloen prekluzivni rok za vloitev.

6.1.4. ABSOLUTNE ALI PRAVE PROCESNE PREDPOSTAVKE IN RELATIVNE ALI NEPRAVE PROCESNEPREDPOSTAVKENa absolutne predpostavke pazi sodie po uradni dolnosti. To so skoraj vse.Relativne predpostavke upoteva sodie le na ugovor stranke. To sta samo: sklenjena pogodba o arbitrai; in tonika varina (ki jo mora za pravdne stroke toenca poloiti tonik tuji dravljan ali oseba brez

dravljanstva).

6.2. RAZPRAVLJANJE IN ODLOANJE O PROCESNIH PREDPOSTAVKAHSodie pazi na prave predpostavke po uradni dolnosti. Stranka lahko sodie opozori na (ne)obstojpredpostavke. Opozorilo ni pogoj za upotevanje predpostavke s strani sodia, razen e gre za nepravopredpostavko.Preizkusu podanosti predpostavk je najprej namenjen preizkus tobe, ki ga opravi predsednik senata. V tej fazi setoba zavre, e (ni)so izpolnjene doloene predpostavke (glej 274 ZPP).Na obstoj predpostavk pazi sodie med glavno obravnavo in v pritobenem postopku. Neupotevanjepredpostavk pomeni absolutno kritev procesa. Pomanjkanje predpostavk je podlaga za vloitev izrednihpravnih sredstev.Na doloene procesne predpostavke pazi sodie le do doloene faze postopka:

o na ugovor stranke se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave;o po uradni dolnosti se sodie lahko izree za krajevno nepristojno le do preizkusa tobe;o ugovor sklenjene pogodbe o arbitrai lahko stranka uveljavlja najkasneje na prvem naroku.Sodie praviloma najprej razpravlja o predpostavkah, katerih (ne)obstoj bi najprej pripeljal do zavrenja tobe. Vpraksi se najprej pazi na dopustnost sodne poti in pristojnost.e niso podane (pozitivne) predpostavke, je treba tobo zavrei. Pomanjkanje doloenih predpostavk jemono odpraviti e nastopa v pravdi procesno nesposobna stranka: se v pravdo pritegne njen zakoniti zastopnik; ali ji sodie postavi zaasnega zastopnika, e nima zakonitega zastopnika.e sodie ni stvarno, krajevno ali specializirano pristojno, pride do sklepa o ustavitvi postopka in odstopitvezadeve (stvarno, krajevno ali specializirano) pristojnemu sodiu.

7. PRAVNA POMOSodia si lahko med seboj dajejo tako pravno pomo, da opravijo posamezna procesna dejanja sodia, ki sicer vzadevi ne odloajo. Gre za izvedbo naela ekonominosti postopka. Oprava posameznega procesnega dejanja najne bi povzroila vijih strokov od vrednosti spora.

12

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

13/101

Pravna pomo se nanaa na izvajanje dokazov terpoiljanje spisov in listin.Predmet pravne pomoi so lahko posamezna procesna dejanja, razen glavne obravnave.Za pravno pomo se sodie obrne na drugo sodie z zaprosilom. V zaprosilu za izvedbo dokaza opie stanjepo poteku glavne obravnave in navede okoliine, na katere je treba paziti pri izvedbi.Vsako sodie opravlja pravdna dejanja na svojem obmoju. e je nevarno odlaati, opravi sodie posameznadejanja tudi na obmoju sosednjega sodia, vendar ga mora o tem obvestiti.Mednarodna pravna pomo sodia dajejo pravno pomo tujim sodiem, e je tako predpisano zmednarodnim dogovorom, multi ali bilateralnim sporazumom ali obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne

pomoi. e sodie dvomi o vzajemnosti, da pojasnilo ministrstvo za pravosodje.Sodie odkloni pravno pomo tujemu sodiu, e zaprosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu RS. Otem dokonno odloi Vrhovno sodie.Procesno dejanje, za katerega prosi tuje sodie, se lahko opravi na nain, ki ga tuje sodie eli, e tak nain nenasprotuje javnemu redu RS.Sodie vzame v postopek pronjo tujega sodia pod pogoji, da: je poslana po diplomatski poti; so pronja in priloge sestavljene v slovenini ali je priloen overjen prevod v slovenino.Pronje domaih sodi se tujim sodiem poiljajo po diplomatski poti in mora jim biti priloen overjen prevod vustrezen tuj jezik, e ni z mednarodno pogodbo drugae doloeno.Za vsako pravno pomo je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.

II. TEMELJNA NAELA

1. NAELO ZAKONITOSTIZakonitost v irem pomenu je vezanost sodi na ustavo in zakon.Zakonitost v procesnem smislu sodie ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Procesna dejanja strankso urejena z zakonom.Sodie in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati proces v zakonskih mejah: sodie oblikuje proces na glavni obravnavi izvajanje dokazov ne poteka po predpisanem vrstnem redu

(sodie pri doloitvi vrstnega reda upoteva naelo smotrnosti); avtonomija strank pri oblikovanju procesa:

sklenitev pogodbe o arbitrai (izkljui pristojnost rednega sodia); dogovor o krajevni pristojnosti (prorogatio fori) stranki se dogovorita, da jima bo sodilo po zakonu

krajevno nepristojno sodie (to ni mono, e je predvidena izkljuna pristojnost sodia); mirovanje postopka na podlagi izrecnega sporazuma strank.

2. NAELO DISPOZITIVNOSTI IN OFICIALNOSTINaelo dispozitivnosti postopek se zane po volji strank, tee po volji strank in se zakljui po voljistrank. Stranke so dominus litis procesa ne procedat iudex ex oficio (= sodnik naj NE zane procesa pouradni dolnosti). Sodie nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo. Sodie je vezano na zahtevkestrank ne eat iudex ultra et extra petita partium (sodnik naj NE gre preko in izven zahtevka strank). 3 ZPP: Stranke prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku, se lahko svojemu zahtevkuodpovejo, priznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.Pravdni postopek se vedno zane s tobo.Tonik lahko: umakne tobo; se ob umiku tobe odpove tobenemu zahtevku; do konca glavne obravnave spremeni tobo; umakne pravno sredstvo; ali se odpove pravnemu sredstvu.Toenec lahko:o pripozna zahtevek;o umakne pravno sredstvo;o se odpove pravnemu sredstvu;o s svojo neaktivnostjo povzroi izdajo zamudne sodbe.

Obe stranki lahko skleneta o spornem predmetu sodno poravnavo.Materialne dispozicije = stranke razpolagajo z zahtevkom materialnega prava. To so: odpoved tobenemu zahtevku; pripoznava tobenega zahtevka; sklenitev sodne poravnave;

13

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

14/101

neaktivnost toenca.Procesne dispozicije = stranke razpolagajo le z zahtevo za pravno varstvo. To sta: umik tobe; in umik pravnega sredstva.Sodie ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom . Sodielahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki.Sodie vedno odloa v mejah postavljenih zahtevkov. Toniku ne more prisoditi nekaj drugega ali ve, kot jezahteval, etudi to izhaja iz procesnega gradiva.

Sodie ne sme odkloniti odloanja o postavljenem zahtevku (ni pravila non liquet).Naelo oficialnosti postopek se zane, tee in se zakljui po uradni dolnosti.Sodie po uradni dolnosti ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom alimoralnim pravilom.V pritobenem postopku mora sodie II. stopnje po uradni dolnosti preveriti nekatere absolutne bistvene kritveZPP (vendar ne vseh) in pravilno uporabo materialnega prava.Revizijsko sodie (= sodie, ki sodi pri uporabi izrednega pravnega sredstva revizije) po uradni dolnosti pazi lena pravilno uporabo materialnega prava. Prof. Ude se zavzema, da bi ta preizkus e zoili, ker obstaja izrednopravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloi dravni toilec in v njej uveljavlja kritevmaterialnega prava. Dravni toilec jo vloi, e oceni, da je praksa sodi glede uporabe doloenega zakonarazlina z zahtevo za varstvo zakonitosti se skua dosei poenotenje sodne prakse.Dispozitivnost je omejena predvsem v nekaterih posebnih postopkih, zlasti v statusnih sporih; v zakonskih in

oetovskih sporih zahtevki niso v popolni dispoziciji strank . Kadar sodie razvee zakonsko zvezo, pouradni dolnosti odloi tudi o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok. O tem odloi ne glede na zahtevkestrank. Odloi tudi, e zahtevki strank sploh niso bili postavljeni. Naelo oficialnosti je uveljavljeno zaradiposebnega pravnega varstva otrok.e bolj kot v civilnem pravdnem postopku, pa je naelo oficialnosti uveljavljeno v civilnem nepravdnem postopku,predvsem v t.i. oficioznih postopkih, kjer za zaetek postopka ni potreben predlog strank (npr. v statusnih zadevah odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, roditeljske pravice, podaljanje roditeljske pravice,). Druga skupinanepravdnih postopkov pa so t.i. predlagalni postopki, v katerih pa se zrcali naelo dispozitivnosti.e sodie opre odlobo na nedovoljena razpolaganja strank, je podana absolutna bistvena kritevpostopka, ki jo pritobeno sodie upoteva po uradni dolnosti.Prekoraenje zahtevka je kritev postopka, ki jo pritobeno sodie upoteva le na predlog strank.

3. RAZPRAVNO IN PREISKOVALNO NAELONaeli se nanaata na vpraanje, kdo zbira procesno gradivo.Procesno gradivo je vse, kar pomeni podlago sodne odlobe. Vanj spadajo: trditve o dejstvih; dokazi; pravila znanosti, strok, izkustvena pravila in pravila loginega miljenja; pravna pravila.Razpravno naelo stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodie ne sme upotevati procesnega gradiva, ki ganiso predloile stranke. Povezuje se z naelom dispozitivnosti (a vendar sta naeli samostojni! primer: vnepravdnih predlagalnih postopkih velja naelo dispozitivnosti, saj se postopek zane, tee in zakljui po volji stran,vendar pa velja tudi preiskovalno in ne razpravno naelo!).Preiskovalno (inkvizicijsko) naelo sodie samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje

odlobe. Povezuje se z naelom oficialnosti.Pri nas se prepletata obe naeli, vendar pa je za civilni postopek bolj znailno razpravno naelo.Razpravno naelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodie ne sme: upotevati dejstva, ki ga nobena stranka ni navajala; in izvesti dokaza, ki ga nobena stranka ni predlagala.Izjeme od razpravnega naela (sodie lahko upoteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka): splono znana dejstva, domnevna dejstva pri teh je treba zatrjevati samo t.i. domnevno bazo, ne pa tudi samega dejstva, ki se na

podlagi zakonske presumpcije domneva (npr. po ZFPPIPP se predpostavlja slaba vera sopogodbenika, ki jedobil plaano terjatev 3 mesece pred uvedbo steajnega postopka);

***dejstva, ki jih sodie izve med postopkom, eprav jih ni nobena stranka zatrjevala tukaj so mnenjadeljena:

pravni teoretiki pravijo, da sodie lahko upoteva ta dejstva; sodna praksa pravi, da ne smejo. Glede na manjo uporabo preiskovalnega naela v novem ZPP, to

stalie dri takih dejstev sodie ne sme upotevati.Pogosto se zgodi, da stranke dejstva med postopkom dodatno navedejo po ZPP je nova dejstva mononavajati le, e jih stranka brez lastne krivde ni mogla navesti na prvem naroku.

14

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

15/101

Omilitev razpravnega naela je materialno procesno vodstvo predsednik senata postavlja vpraanja in skrbina primeren nain, da se med obravnavo:o navedejo vsa odloilna dejstva;o dopolnijo nepopolne navedbe o dejstvih;o ponudijo in dopolnijo dokazila glede navedb strank; ino dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.

Omejitev razpravnega naela doloa 7. len ZPP sodie lahko ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale,in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale, e izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke

namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. Pri tem sodie odlobe ne sme opreti nadejstva, glede katerih strankam ni bila dana monost izjave zagotovljena je kontradiktornost postopka.ZPP iz 1999 uveljavlja isto razpravno naelo. Ni izvajanja dokazov po uradni dolnosti.Pravilo iura novit curia pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil loginega miljenja in pravnihpravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodie upoteva po uradni dolnosti. Sodie mora po uradnidolnosti poznati domae in tuje pravo. e je treba uporabiti tuje pravo, ga sodie po uradni dolnosti ugotovi. Ovsebini tujega prava lahko sodie zahteva obvestilo od ministrstva za pravosodje. Stranke lahko o vsebini tujegaprava predloijo javno listino pristojnega tujega organa.e nikakor ni mono ugotoviti vsebine tujega prava, se po dolobi ZMZPP uporabi pravo RS.

POVZETEK za civilni pravdni postopek velja isto razpravno naelo s posebej opredeljenimi izjemamipri: zatrjevanju dejstev;in izvajanju dokazov.Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju vsebine: pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil in pravil loginega miljenja; in pravnih pravil.Stranke lahko opozorijo sodie na posamezna splono veljavna pravila in posredujejo interpretacijo teh pravil.V zakonskih in oetovskih sporih sodie zaradi varstva otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svojepravice in interese, ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odloitev.Osebe in organizacije, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za odloitev (= skrbstveni organi), so dolne datizahtevane podatke tudi proti volji osebe, na katero se podatki nanaajo.Preiskovalno naelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj = dejstva, pomembna za uporaboposameznih procesnih norm. Sodie mora po uradni dolnosti ugotavljati dejstva, pomembna za doloitev

slovenske jurisdikcije, sodne pristojnosti, stvarne pristojnosti in krajevne pristojnosti.

4. NAELO MATERIALNE RESNICEMaterialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Sodie se mora truditi, da si ustvarisubjektivno sliko o odloilnih dejstvih, ki se bo im bolj ujemala z objektivno stvarnostjo.Elementa materialne resnice sta: resninost pravno relevantnih dejstev; in popolnost odloilnega dejanskega stanja.Materialno resnico ugotovimo le, e smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva.ZPP vsebuje ve dolob, ki pomenijo odstopanje od naela materialne resnice.286. len ZPP doloa, da mora stranka najkasneje na 1. naroku za glavno obravnavo: navesti vsa dejstva, potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, potrebne za ugotavljanje njenih navedb, se izjaviti o navedbah in dokazih nasprotne stranke.Na poznejih narokih pa lahko stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde nimogla navesti na 1. naroku.Pritonik lahko v pritobi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, e jih brez svoje krivde ni mogelpredloiti do konca glavne obravnave.Po razveljavitvi sodbe I. stopnje lahko stranke na 1. naroku za novo obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajonove dokaze.Sodie mora, kadar je odloitev v sporu odvisna od ugotovitve pravno relevantnih dejstev, zagotoviti takpostopek, da je mono ugotoviti materialno resnico. e stranke z dispozitivnimi dejanji izkljuijo potrebo pougotavljanju materialne resnice, je ni treba ugotavljati.

Stopnje materialne resnice:- dvom razlogi za obstoj doloenega dejstva so v ravnovesju z razlogi proti obstoju;- verjetnost razlogi za obstoj doloenega dejstva so moneji od razlogov proti obstoju;- preprianje o resninosti doloenega dejstva ne dvomi noben izkuen lovek;

15

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

16/101

- gotovost popolna skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo.Za vsebinsko (meritorno) odloanje potrebujemo preprianje o pravno relevantnih dejstvih sodnik mora bitipreprian o dejstvu, ki je podlaga sodne odlobe. Pomembno je, kdo nosi dokazno breme.Za procesne sklepe o vmesnih vpraanjih zadostuje verjetnost. Sodnik uporabi doloeno procesno pravilo, e sopravno relevantna dejstva verjetno izkazana, vendar ni potrebno, da bi bil o njihovem obstoju preprian (npr.vrnitev v prejnje stanje, e stranka zamudi narok in izkae upravien razlog za zamudo).

Naela, namenjena uveljavitvi materialne resnice:

naelo proste presoje dokazov; naelo obojestranskega zaslianja oz. kontradiktornosti; naelo ustnosti in neposrednosti; naelo javnosti; naelo resnicoljubnosti (< naelo vesti in potenja).Procesni instituti, namenjeni uveljavitvi materialne resnice: sistem dokazovanja:

dolnost prievanja; dolnost podati izvid ali mnenje.

izpodbijanje s pritobo zaradi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja; navajanje novih dejstev in dokazov (ius novorium) v pritobi (z omejitvijo); obnova postopka zaradi novih dejstev in dokazov.

e ne pride do zakljuka pravde z dispozitivnimi dejanji ali stranki dejstev ne ugotovita kot nespornih, mora sodieugotoviti dejstva do stopnje preprianja.

Naela materialne resnice ne moremo uveljaviti brez izjem, ker potem postopka nikoli ne moremo pravnomonozakljuiti (prim. teave v kazenskem postopku). Glavna izjema od naela materialne resnice je sistempravnomonosti. Sodba, ki se ne more ve izpodbijati s pritobo, je pravnomona. Sodie med postopkomves as po uradni dolnosti pazi, ali je stvar pravnomono razsojena. e je zaeta pravda o pravnomonorazsojenem zahtevku, sodie tobo zavre.Druge izjeme od naela materialne resnice: sodba na podlagi pripoznave e toenec tobeni zahtevek pripozna, sodie ne ugotavlja, ali so trditve

tonika o dejstvih resnine in ali je tobeni zahtevek utemeljen; zamudna sodba sodie vzame za podlago tonikove trditve o dejstvih in ne preverja, ali so resnine; nasprotna stranka prizna dejstvain jih ne prereka sodie ne preverja resninosti taknih dejstev; zakonske presumpcije npr. presumpcija resninosti javne listine z monostjo protidokaza (sodie vzame za

resnino, kar se v javni listini potrjuje); nasprotovanje javnega interesa kot pria ne sme biti zaslian, kdor bi z izpovedbo prekril dolnost

varovanja uradne ali vojake skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odvee te dolnosti.

5. NAELO PROSTE PRESOJE DOKAZOVV procesnem pravu sta mona 2 dokazna sistema: sistem dokaznih pravil vrednost doloenega dokaza je vnaprej ocenjena (npr. za resnino je treba teti

dejstvo, ki ga potrdita 2 zapriseeni prii). Sodnik ne ocenjuje prepriljivosti izpovedb, temve to storizakonodajalec. Sodnik ugotavlja, ali so dokazi v skladu s procesnimi normami (zakonskim vrednotenjem)

zakonsko ali legalno vrednotenje dokazov. Tako ugotovljena resnica je formalna resnica. sistem proste presoje dokazov sodniku je prepueno, da na podlagi ocenjevanja posaminega dokaza (v

zvezi z drugimi dokazi) in na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so (ne)resnina.Sodnik si ustvarja subjektivno sliko o objektivni realnosti. Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila,temve ugotavlja individualne lastnosti posameznih dokazov in na njihovi podlagi sklepa o (ne)obstojudoloenih dejstev. Tako ugotovljena resnica je materialna resnica.8. len ZPP sodie odloi po svojem preprianju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokazaposebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka, katera dejstva je treba teti zadokazana.Naelo proste presoje dokazov zahteva od sodnika popolno nepristranost pri ocenjevanju dokazov, doloeneivljenjske izkunje in sposobnost loginega sklepanja.

Korekcija proste presoje dokazov je pritobeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Edino dokazno pravilo v ZPP je resninost javne listine. Javna listina dokazuje resninost tistega, kar se v njejpotrjuje ali doloa. Enako dokazno mo imajo druge listine, ki so po posebnih predpisih izenaene z javnimilistinami. Dovoljeno je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnino ugotovljena ali je listina nepravilnosestavljena.

16

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

17/101

Pogoji za javno listino: izda jo lahko le dravni organ oz. fizina ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrevanje javnih pooblastil (npr.

pota), organ oz. organizacija jo mora izdati v okviru svoje pristojnosti.

6. NAELO KONTRADIKTORNOSTI, OBOJESTRANSKEGA ZASLIANJASodie mora dati vsaki izmed strank monost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke(audiatur et altera pars = naj se slii trudi druga stran). S tem se uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo

pravic (22. len URS) enake pravice pred sodiem imata stranki, e je obema dana monost sodelovanja vpostopku.Sodie nudi strankam monost sodelovanja v postopku. Dolnost strank sodelovati v pravdnem postopku neobstaja (kazenski postopek lahko neposredno prisili stranke k sodelovanju).Z naelom kontradiktornosti stranke postanejo subjekt postopka.Sistemi v primeru pasivnosti stranke: sistem afirmativne ali pozitivne litiskontestacije stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, je

take trditve priznala (fikcija priznanja trditev). Pri nas imamo tak sistem v primeru zamudne sodbe vpritobi je ni mono izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

sistem negativne litiskontestacije stranka, ki se ne izjavi o trditvi nasprotne stranke, trditev zanika. sistem upotevanja pozitivnih procesnih dejanj sodie upoteva le aktivna dejanja.Naelo obojestranskega zaslianja se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo. Stranki se vedno mora dati

monost, da se izjavi o trditvah nasprotnika.Procesni instituti, ki uveljavljajo naelo kontradiktornosti: vse pomembneje vloge je treba vroiti nasprotniku; na vse naroke je treba vabiti stranke in jim dati dovolj asa za pripravo na narok; pravila o poteku glavne obravnave (zane se s podajanjem tobe, nato toenec odgovarja na tobene

navedbe).

Omejitev naela kontradiktornosti je izdaja plailnega naloga s strani sodia na podlagi verodostojne listine(ne opravi se kontradiktorna obravnava) ne gre za izjemo, ker toenec lahko plailnemu nalogu ugovarja. Vprimeru pravoasnega in dopustnega ugovora je treba razpisati narok za glavno obravnavo.Izjemi naela kontradiktornosti sta: vrnitev v prejnje stanje, e so dejstva, na katera se predlog opira, splono znana;

zaasno zavarovanje dokazov izvajanje dokazov se lahko zane pred vroitvijo sklepa nasprotniku, e bizavlaevanje povzroilo neizvedbo dokaza.

Kritev naela kontradiktornosti: absolutna bistvena kritev postopka - e stranki z nezakonitim ravnanjem (npr. opustitev vroitve) ni bila

dana monost obravnavanja pred sodiem, je sodba absolutno neveljavna kritev upoteva pritobenosodie samo na zahtevo strank (pred ZPP-D po uradni dolnosti).

revizijski razlog - revizijsko sodie na kritev NE pazi po uradni dolnosti, ker to pone le glede pravilneuporabe materialnega prava.

obnovitveni razlog - ta obnovitveni razlog celo ni vezan na objektivni rok 5 let od pravnomonosti sodbe!

7. NAELO USTNOSTI IN PISMENOSTINaelo ustnosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiu ustno na

glavni obravnavi.Naelo pismenosti sodie lahko vzame za podlago odlobe le gradivo, ki ga stranke predloijo sodiu pisno.ZPP naeli kombinira.Sodie odloi o tobenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja.Centralni stadij postopka (= glavna obravnava) se opravlja ustno.Sodie odloi, e zakon tako doloa, o tobenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj inposredno izvedenih dokazov (v fazi priprav na glavno obravnavo).Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno , e ni z zakonomdrugae doloeno. Tobo, odgovor na tobo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporoila, ki se dajejozunaj obravnave, je treba vlagati pisno.Priprave za glavno obravnavo potekajo pisno.Na glavni obravnavi se procesna dejanja opravljajo ustno.

Pritobeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen e odloa pritobeno sodie napritobeni obravnavi. Sodie razpravlja ustno na naroku, kadar odloa o obnovi postopka.Pria izpoveduje ustno, izvedenci dajo mnenje ustno. Na naroku za g.o. stranke ustno podajo tobo oz.odgovor na tobo.

17

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

18/101

Sodie upoteva pisne vloge odsotne stranke in opravi narok za g.o. brez navzonosti ene stranke. V sporihmajhne vrednosti in gospodarskih sporih sodie izda sodbo brez obravnave, e iz odgovora na tobo ugotovi,da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodbe. Sodie izda plailni nalog breznaroka za g.o., im je terjatev dokazana z verodostojno listino.Kritev naela ustnosti: absolutna bistvena kritev postopka le, e sodie ni opravilo glavne obravnave, eprav bi jo moralo drugae gre za relativno bistveno kritev = pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stranke in pri tem

ugotavlja, ali je kritev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

8. NAELO NEPOSREDNOSTISodno odlobo izdajo sodniki, ki so sodelovali na glavni obravnavi, na kateri sta stranki postavljali svojetrditve in predvsem na kateri je sodie izvajalo dokaze. Med strankama in sodiem ter med sodiem indokaznim gradivom ne sme biti posrednika. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi utili zaznali naravo in vsebinodokaznih sredstev.Naelo neposrednosti se povezuje s prosto presojo dokazov. Sodnik prosto presoja vrednost dokazov le, e samneposredno sodeluje pri izvajanju.Naelo posrednosti je sistem, v katerem dokaze izvaja posebej pooblaen organ (posrednik), ki poroasodnemu senatu.

Naelo neposrednosti je uveljavljeno na I. stopnji pri sprejemanju navedb strank in izvajanju dokazov. Najbolj se

upoteva na naroku za g.o.Pred sodiem II. stopnje naelo neposrednosti ni uveljavljeno, razen e je razpisana pritobena obravnava.Sodie II. stopnje odloa o pritobi brez obravnave. Senatu, ki izda pritobeno odlobo, poroa o navedbah strankin izvedbi dokazov sodnik poroevalec.V postopku izrednih pravnih sredstev ni uveljavljeno naelo neposrednosti. O izrednih pravnih sredstvih se odloana internih sejah. Izjema je obnova postopka obvezno se razpie narok za obravnavanje obnovitvenegapredloga.Sodie II. stopnje ne sme spremeniti dejanskih ugotovitev sodia I. stopnje. Iudex facti (= sodnik, kiugotavlja dejansko stanje) je sodnik I. stopnje. Njemu je pridrano sklepanje o pravno relevantnih dejstvih.Pomembneje norme, ki zagotavljajo uveljavitev naela neposrednosti: sodie lahko od stranke zahteva, da se sama izree o dejstvih, ki jih je treba v pravdi ugotoviti; dokazi na glavni obravnavi se izvajajo pred senatom/sodnikom posameznikom;

v primeru preloitve naroka se novi narok izvede pred istim senatom, e je to mogoe; sodbo izda predsednik in lani senata, ki so sodelovali na konnem naroku,Izjeme od naela neposrednosti: iz tehtnih razlogov lahko senat sklene, da se izvedejo dokazi pred predsednikom senata ali sodnikom

zaproenega sodia (v postopku nudenja pravne pomoi); oprava naroka za g.o. kljub odsotnosti stranke; e se narok opravlja pred spremenjenim senatom, se na izjavo strank ta lahko odloi, da se zaslianja pri in

izvedencev ter ogled ne opravijo znova, temve se preberejo le zapisniki.Kritev naela neposrednosti: absolutno bistveno kritev postopka

o e je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavio e je sodie sodbo izdalo brez glavne obravnave (kritev naela ustnosti).

revizijski razlog in razlog za zahtevo za varstvo zakonitostio e je pri sojenju sodeloval sodnik ali porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi

omenjeni kritvi NISTA obnovitveni razlog.

9. NAELO PRAVNEGA INTERESAPravni interes kot procesna predpostavka sodni organi nudijo pravno varstvo samo, e pravne koristi, ki jostranka priakuje, ni mono dosei na drug nain.Pravnega interesa ni treba dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica krena aliogroena.Po ZPP je pravni interes posebna procesna predpostavka pri: ugotovitveni tobi (eksplicitno), stranski intervenciji stranki se lahko v postopku kot njen pomonik pridrui, kdor ima pravno korist od tega,

da stranka zmaga (materialnopravna zveza med spornim pravnim razmerjem in poloajem stranskegaintervenienta).

18

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

19/101

Pri dajatveni in oblikovalni tobi je pravni interes tudi predpostavka (v teoriji to ni sporno, eprav ni eksplicitnedolobe), vendar pa se pri teh dveh vrstah tob pravni interes predpostavlja oz. ga daje zakon s priznavanjempravice do preoblikovanja.

Vpraanje obstoja pravnega interesa se nanaa na vpraanje procesne legitimacije za konkreten spor ima jonosilec spornega razmerja oz. kdor zatrjuje doloeno pravico (= materialnopravno legitimacija ali njenozatrjevanje). Vpraanje je, ali je tonik pooblaen uveljavljati zahtevek proti doloenemu toencu.

10. NAELO EKONOMINOSTI IN POSPEITVE POSTOPKACivilni pravdni postopek mora opraviti sodie brez zavlaevanja in s im manjimi stroki. Hitrostpravnega varstva je pomembna za stranke, da pridejo do hitrega varstva svojih pravic. Cena pravnega varstvamora biti v sorazmerju z vrednostjo zaitnega interesa.Naelo ekonominosti postopka je v nasprotju z naeloma materialne resnice in zakonitosti. Sodie mora imhitreje in s im manjimi sodnimi stroki izdati pravno in dejansko pravilno odlobo.Uveljavljanje naela: ZPP-D => stranki se imata pravico odpovedati glavni obravnavi; mandatni postopek = postopek za izdajo plailnega naloga; postopek v sporih majhne vrednosti; dolobe o ustalitvi krajevne pristojnosti (perpetuatio fori); sankcije za zlorabe procesnih pravic;

sodi sodnik posameznik (ZPP ukinil senatno sojenje); obvezno zastopanje po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi. omejitev monosti navajanja novih dejstev in dokazov:

na glavni obravnavi dejstva in dokazi se lahko navedejo najkasneje na prvem naroku za glavnoobravnavo, nova dejstva in dokazi se lahko pozneje navedejo le, e jih stranka na prvem naroku ni moglanavesti brez lastne krivde;

v pritobenem postopku pritonik lahko navaja nova dejstva in dokaze le, e izkae, da jih brez lastnekrivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave;

Eventualna maksima = koncentracija dejanskih navedb na fazo prvega naroka za glavno obravnavo.Oblikovanje novega ZPP (1999) sloni na ugotovitvi, da so sodni postopki pri nas preve dolgotrajni in premalouinkoviti.

11. NAELO JAVNOSTINaelo javnosti je ustavno naelo sodstva. Sodne obravnave so javne, izjeme doloa zakon.Naelo javnosti omogoa, da druba kontrolira delo sodi. Loimo 2 vrst naela javnosti:(1) naelo splone javnosti ima 2 elementa:

1) vsaka polnoletna oseba je lahko navzoa na naroku za glavno obravnavo;2) vsakdo lahko poroa o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira.

(2) naelo javnosti za stranke stranke lahko sodelujejo na glavni obravnavi tudi, kadar je splona javnostizkljuena. Stranke lahko pregledujejo in prepisujejo spise pravde.Izkljuitev javnosti ne velja za stranke, njihove zastopnike, pooblaence in interveniente.

Naelo javnosti velja za glavno obravnavo, naroke zunaj glavne obravnave in pritobeno obravnavo. Ne velja zainterne seje, na katerih odloata sodie II. stopnje ali Vrhovno sodie o pritobi ali izrednih pravnih sredstvih.Izkljuitev javnosti je mona:

(1) po samem zakonu v zakonskih in oetovskih sporih ter v nepravdnih postopkih o odvzemu in vrnitviposlovne sposobnosti, postopku izdaje dovoljenja za sklenitev zakonske zveze, postopku za sprejem vbolninico za duevne bolezni,...

(2) po sklepu sodia, e to zahtevajo:1) uradna, poslovna ali osebna skrivnost,2) koristi javnega reda,3) razlogi morale.

Sodie lahko izkljui javnost tudi, e z ukrepi za vzdrevanje reda ne more zagotoviti neoviranega potekaobravnave. Senat lahko dovoli, da so na obravnavi, kjer je javnost izkljuena, navzoe posamezne uradne osebeter znanstveni in javni delavci, e ima to pomen za njihovo slubo, znanstveno ali javno delovanje.Kritev naela javnosti: absolutna bistvena kritev postopka - e je v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave

ni mono uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi.

19

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

20/101

12. NAELO POMOI PRAVA NEVEI STRANKISodie opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna dejanja lahkoopravlja. Gre za izpeljavo naela enakega varstva pravic. Pred sodiem uiva enako varstvo le, kdor pozna svojepravice.Obstajata 2 interpretaciji tega naela: oja interpretacija stranko je treba pouiti le o njenih procesnih pravicah, ira interpretacija stranko je treba pouiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega prava.V naem pravdnem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja ira interpretacija (tudi o pravicah

materialnega prava). Predsednik senata postavlja vpraanja in skrbi na drug primeren nain (= opozarjanje napravice materialnega prava), da se med obravnavo navedejo vsa odloilna dejstva, dopolnijo nepopolne navedbestrank o odloilnih dejstvih ter dajo vsa potrebna pojasnila za ugotovitev dejanskega stanja.Profesor Ude se zavzema za ojo interpretacijo sodie je dolno pouiti stranko, ki iz nevednosti ne uporabljaprocesnih pravic in nima pooblaenca, le o njenih procesnih pravicah. ZPP 1999 je zoil obveznosti sodia, dapomaga strankam pri opravljanju procesnih dejanj.Pri dajanju pravnega pouka mora sodie delovati nepristransko. V praksi se bo nudilo ve pomoi stranki, ki nimapooblaenca.Uveljavljanje naela: e sodie ugotovi, da pooblaenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, mora stranko opozoriti na

kodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja; stranke in udeleenci v postopki morajo biti opozorjeni, da lahko spremljajo ustni postopek v svojem jeziku po

tolmau; sodie opozori stranko, da mora popraviti nerazumljivo vlogo; sodie opozori prio, da lahko ne odgovori na vpraanje, e obstajajo zakoniti pogoji; sodie v vabilu opozori na posledice neupravienega izostanka in na pravico do povraila strokov.Kritev naela pomoi prava nevei stranki: relativno bistveno kritev postopka pritobeno sodie jo upoteva le na predlog stranke. Pri tem

ugotavlja, ali je kritev vplivala oz. bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odlobe.

13. NAELO PRIREJENOSTI POSTOPKOVCivilna in druga sodia ter ostali dravni organi, kadar odloajo o pravicah in pravnih razmerjih, so med seboj vpoloaju prirejenosti in vsak organ odloa v mejah svojih pristojnosti. Naelo prirejenosti se kae v: sistemu reevanja predhodnih vpraanj,

vezanosti na pravnomone odlobe drugih organov.

13.1. REEVANJE PREDHODNIH VPRAANJPredhodno vpraanje je vpraanje, ki: samo ni predmet civilne pravde, vendar je od njega odvisna odloitev v glavni stvari. Npr. od vpraanja, ali je

bilo kodno dejanje povzroeno s kaznivim dejanjem, je odvisen zastaralni rok; spada v civilni postopek, vendar ni predmet spora; se nanaa na pravice in pravna razmerja, v katerih se odloa v drugih postopkih.e predhodno vpraanje ni reeno na matinem podroju, ga lahko sodie rei samo, e ni s posebnimi predpisidrugae doloeno. Sodie lahko sklene, da ne bo reevalo predhodnega vpraanja, prekine postopek inpoaka, da matini organ odloi o pravici (pravnem razmerju).e sodie samo rei predhodno vpraanje, velja odloitev le v konkretni civilni pravdi ter nima pravnih

uinkov v drugih zadevah in postopku, v katerem o matini pristojni organ odloa o vpraanju. Odloitev opredhodnem vpraanju ima le znaaj dejanske ugotovitve, pomembne za konkreten civilni spor.Kot predhodnih vpraanj ni mono reevati statusnih vpraanj: (ne)obstoj zakonske zveze, (ne)veljavnostzakonske zveze, razveza, oetovstvo.Tonik lahko z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom dosee, da postane odloitev o predhodnem vpraanjupravnomona = veljavna v vseh drugih sporih. Ugotovitev v sodbi o vmesnem ugotovitvenem zahtevku torej veesodie in druge organe. Tonik lahko uveljavlja poleg obstojeega zahtevka tudi tobeni (ugotovitveni) zahtevek,naj sodie ugotovi, da (ne) obstaja kakno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno pod pogojem, daje sodie za takno ugotovitev stvarno pristojno.

13.2. VEZANOST NA PRAVNOMONE AKTE DRUGIH ORGANOVe je matini organ o predhodnem vpraanju e odloil, je civilno sodie na tako odloitev vezano posledica

pravnomonosti sodnih in upravnih odlob. Vezanost velja med civilnim pravdnim in upravnim postopkom tercivilnim pravdnim in kazenskim postopkom. Kazensko sodie NI vezano na pravnomono sodbo civilnega sodiaglede vpraanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (= vpraanje, ki pomeni zakoniti znak kaznivega dejanja).

20

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

21/101

Pri obravnavanju identinega dejanskega stanja je civilno sodie vezano le na obsodilno kazensko sodbo gledeobstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Vpraanje, ali je bila koda povzroena s kaznivim dejanjem,za civilno odgovornost ni odloilno.

14. NAELO VESTI IN POTENJA V CIVILNEM PROCESUStranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihe ne more izkoristiti svojihpravic samo, da bi drugemu kodoval. Stranka mora nastopati tudi v skladu z moralnimi normami.Stranke morajo pred sodiem govoriti resnico in poteno uporabljati pravice. Naelo vesti in potenja torej obsega

2 podnaeli: naelo resnicoljubnosti in popolnosti, prepoved zlorabe procesnih pravic.(1) Naelo resnicoljubnosti in popolnosti

Stranke morajo pred sodiem govoriti resnico. Ne smejo govoriti neresnice in zamolati pravno relevantnihdejstev. Od stranke se zahteva navajanje subjektivne resnice. Stranka ne sme navajati dejstev, za katera ve,da niso resnina, vendar lahko navaja dejstva, za katera je v dvomu. Odvetnik ne sme vede zatrjevatineresnice, vendar lahko verjame stranki, ne da bi preverjal njene trditve.Sankcija za neresnico je neupotevanje strankinih navedb. Neresnico je teko dokazati.

(2) Prepoved zlorabe pravicStranka mora poteno uporabljati pravice iz ZPP. Ne sme uporabljati pravic, da bi kodovala nasprotniku (npr.ni dovoljeno uveljavljati zahtevka po plailu 10.000 EUR z 10 loenimi tobami po 1000 EUR).

Sodie mora onemogoiti vsako zlorabo pravic.Sankcija za zlorabo e sodie nedvomno ugotovi, da stranka procesne pravice zlorablja, odkloni strankinoravnanje in njene predloge zavre. e dejansko stanje zlorabe ni nedvomno izkazano, sodie ne upotevastrankinih dejanj in zavrNe njene predloge.Predvidene je predvidena denarne kazni za stranke, interveniente, zakonite zastopnike in pooblaence, ezlorabljajo procesne pravice (do 1.300 EUR). Sodie izree denarno kazen s sklepom. V sklepu doloi rok, vkaterem je treba kazen plaati. Rok za plailo kazni ne sme biti kraji od 15 dni in ne dalji od treh mesecev.

Najuinkoviteja sankcija za zlorabo pravice je, da sodie ne upoteva tistih dejanj stranke, ki predstavljajozlorabo njenih pravic.

III. PROCESNI SUBJEKTI

1. POJEM IN VRSTE PROCESNIH SUBJEKTOVProcesni subjekti so organi in osebe, ki so v civilnem procesu nosilci z zakonom doloenih pravic indolnosti. Bistveno je, da so nosilci pravic in dolnosti v samem procesu, ne v materialnopravnem razmerju.Vrste procesnih subjektov glede na njihov poloaj v civilni pravdi: glavni procesni subjekti njihova dejanja so usmerjena v izdajo sodbe, s svojimi dejanji oblikujejo postopek.

Glavnih procesnih subjektov je ve vrst: primarni procesni subjekti:

odloajo v sporu sodie, ali opravljajo dejanja, da bi sodie reilo njihov spor stranke (tonik in toenec zatrjujeta, da sta v

sporu nosilca materialnih pravic in obveznosti, njuna dejanja uinkujejo v korist sebi in protinasprotniku). Poleg strank sem spadajo tudi dravni toilec, drubeni pravobranilec in dravnipravobranilec, e so stranka v civilni pravdi, ter glavni intervenient in sosporniki.

sekundarni procesni subjekti opravljajo procesna dejanja zaradi razreitve tujega spora stranskiintervenienti, zakoniti zastopniki in pooblaenci.

pomoni procesni subjekti ne opravljajo procesnih dejanj, njihov namen je seznaniti sodie s procesnimgradivom. To so prie in izvedenci.

2. USTAVNA NAELA O SODIIH, SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKI

2.1. USTAVNA NAELA O SODIIH

2.1.1 NAELO DELITVE OBLASTI (3. LEN)

na zakonodajno, izvrilno in sodno. Sodna funkcija je samostojna in neodvisna funkcija oblasti.

2.1.2 NAELO NEODVISNOSTI (125. LEN)pomeni, da so sodniki pri odloanju v konkretnih civilnih sporih neodvisni. Nihe ne more narekovati sodii, kakonaj v konkretnem sporu odloi.

21

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

22/101

2.1.3 NAELO ZAKONITOSTI DELOVANJA SODI (125. LEN)Sodniki so pri sojenju vezani na ustavo in zakon. Pravice civilnega prava podrobneje opredeljuje zakon, zato bodosodniki v civilnem sporu redko sodili na podlagi ustave.

2.1.4 NAELO JAVNOSTI SOJENJA (24. LEN)Sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno, izjeme lahko doloa le zakon. S tem se uveljavlja kontroladrube (javnosti) nad delom sodi. Tisk in druga sredstva javnega obveanja lahko obveajo javnost o poteku

civilnih sporov.

2.1.5 NAELO ENAKEGA VARSTVA PRAVIC (22. LEN)Vsakomur je zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiem, kadar slednje odloa onjegovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. V pravdnem postopku se naelo uveljavlja prek naelakontradiktornosti.

2.1.6 USTAVNA PRAVICA DO SODNEGA VARSTVA (23. LEN)Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolnostih odloa neodvisno, nepristransko in z zakonomustanovljeno sodie ter mu sodi sodnik, izbran po pravilih, vnaprej doloenih z zakonom in sodnim redom (zakonitisodnik). Proti odlobam upravnih organov je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.

2.1.7 USTAVNA PRAVICA DO PRAVNEGA SREDSTVA (25. LEN)Vsakdo ima pravico do pritobe proti odlobam sodi, drugih dravnih organov, organov lokalnih skupnosti innosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njegovih pravicah, dolnostih in pravnih interesih. Proti odlobisodia je treba zagotoviti vsaj pravno sredstvo pritobe.

2.1.8 PRAVICA DO UPORABE LASTNEGA JEZIKA IN PISAVE (62. LEN)Na sodiih obmoij, kjer ivita italijanska ali madarska narodnostna skupnost, je jezik narodnostne skupnostipoleg slovenine uradni jezik sodia. Pravico uporabljati svoj jezik in pisavo pred sodiem imajo vsi tujci.

2.1.9 UDELEBA DRAVLJANOV PRI SOJENJU (128. LEN)Zakon ureja primere in oblike neposredne udelebe dravljanov pri izvajanju sodne oblasti. Sodniki porotniki so prisojenju enakopravni s sodniki. V civilni pravdi sodelujejo sodniki porotniki na I. stopnji pri odloanju okronega

sodia.

2.1.10 VOLILNOST SODNIKOV (130. LEN)Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta (11 lanov 5 lanov izvoli dravni zbor na predlog sodnegasveta izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, 6 lanov izvolijo sodniki izmed sebe).

2.1.11 TRAJNOST SODNIKE FUNKCIJE (129. LEN)zagotavlja neodvisnost sodnikov. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostno mejo, prikateri se sodnik upokoji.

2.2. SODNIKI IN SODNIKI POROTNIKIZakon o sodniki slubi: za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let. Sodniku preneha sodnika funkcija z

upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let starost.V funkcijo sodnika je lahko izvoljen dravljan Slovenije, ki aktivno obvlada slovenski jezik, je poslovno sposoben,ima splono zdravstveno zmonost, ima v Sloveniji pridobljen naziv univerzitetni diplomirani pravnik ali v Slovenijinostrificirano diplomo tuje pravne fakultete, je opravil pravniki dravni izpit in je osebnostno primeren zaopravljanje sodnike funkcije."Osebna primernost" se nanaa na moralne kvalifikacije sodnikega kandidata. Pri tem ni dopustno upotevatikandidatove politine pripadnosti ali ideoloke usmerjenosti. Ni osebnostno primeren, kdor se je ali se obnaa tako,da je mogoe na podlagi njegovega ravnanja sklepati, da sodnike funkcije ne bo opravljal vestno in poteno.Lustracijska doloba: pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so pred osamosvojitvijoSlovenije sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo krene temeljne lovekovepravice in svoboine.Sodnika funkcija preneha, e nastopijo razlogi, ki jih doloa zakon:

z upokojitvijo, z izgubo slovenskega dravljanstva, z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmonosti, z odpovedjo sodniki slubi, z odpravo sodia, e sodniku ni mono zagotoviti slube na drugem sodiu,

22

8/6/2019 b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd

23/101

e sodnik sprejme funkcijo, zane opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravljadelo, nezdruljivo s sodniko funkcijo,

e iz ocene sodnikove slube izhaja, da sodnik ne ustreza sodniki slubi.Sodnik je lahko razreen s strani dravnega zbora: e stori naklepno kaznivo dejanje zlorabe sodnike funkcije sodni svet obvesti DZ, ki sodnika nato razrei, e je obsojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev (e je sodnik o

Documents

b918b1a4eb25e0a57440982f9cafc5bd