BARAWE B DOZVOLA ZA INTEGRIRANO SPRE^UVAWE · PDF file• Dogovor za podarok na nedvi`en imot i izjava za davawe parcela na trajno koristewe ... za fermentacija na kiselo mleko i jogurt

SENTIS AG DOOEL Xep~i{te

BARAWE B DOZVOLA ZA INTEGRIRANO SPREÛVAWE I

KONTROLA NA ZAGADUVAWETO za usoglasuvawe so operativen plan

Tetovo, 2008 godina

PRILOG 2: Obrazec za baraweto za dobivawe dozvola za usoglasuvawe so operativen plan za instalacijata koja vr{i aktivnost od Prilog 2 od Uredbata

MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE

Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto

BARAWE DOZVOLA ZA USOGLASUVAWE SO OPERATIVEN PLAN


2

SODR@INA

I OP[TI INFORMACII..............................................................................3

II OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI...................................................4

III UPRAVUVAWE I KONTROLA..................................................................11

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA .......................................12

V CVRST I TEÊN OTPAD ..........................................................................14

VI EMISII VO ATMOSFERATA..................................................................16

VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA ...................19

VIII EMISII VO PO^VA ...............................................................................23

IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI ...................................24

X BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE........................25

XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI .27

XII OPERATIVEN PLAN.............................................................................30

XIII SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI ......31

XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE .....................................................................................32

XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI..................................................33

XVI IZJAVA. . ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38


3

I OP[TI INFORMACII Ime na kompanijata1

SENTIS AG Xep~i{te Praven status

DOOEL Sopstvenost na kompanijata

privatna

Soptvenost na zemji{teto

privatno

Adresa na lokacijata (i po{tenska adresa, dokolku e razli~na od pogore spomenatata)

s. Xep~i{te, Tetovo

Broj na vraboteni 15

Ovlasten pretstavnik Direktor i menaxer na kompanijata - Nuriman ]azimi

Kategorija na industriski aktivnosti koi se predmet na baraweto2

6.4 (v) Obrabotka i prerabotka na mleko i koli~estvoto na vlezeno mleko od 20 do 200 t/den (prose~na vrednost na godi{na osnova).

Proektiran kapacitet

75 t/den

Vo prilog se dadeni:

• Odobrenija za gradba (Prilog I.1) • Imotni listovi (Prilog I.2) • Dogovor za podarok na nedvièn imot i izjava za davawe parcela na

trajno koristewe (Prilog I.3) • Tekovna sostojba od centralen register na R. Makedonija (Prilog I.4) • Istorijat (Prilog I.5)

I.1 Vid na baraweto3 Obeleète go soodvetniot del

Nova instalacija Postoe~ka instalacija √ Zna~itelna izmena na postoe~ka instalacija

Prestanok so rabota

1 Kako {to e registrirano vo sudot, vaè~ka na denot na aplikacijata 2 Da se vneseat {ifrite na aktivnostite vo instalacijata spored Aneks 1 od ISKZ uredbata (Sl. Vesnik 89/05 od 21 Oktomvri 2005). Dokolku instalacijata vklu~uva pove}e aktivnosti koi se predmet na ISKZ, treba da se ozna~i {ifrata za sekoja aktivnost. [ifrite treba da bidat jasno odeleni edna od druga. 3 Ova barawe ne se odnesuva na transfer na dozvolata vo slu~aj na proda`ba na instalacijata


4

I.2 Organ nadleèn za izdavawe na B-Integrirana ekolo{ka dozvola Ime na edinicata na lokalna samouprava

Op{tina Tetovo

Adresa

Ul. JNA br. 68, 1200 Tetovo

Telefon

044 335 499

II OPIS NA TEHNI^KITE AKTIVNOSTI Opi{ete ja postrojkata, metodite, procesite, pomo{nite procesi, sistemite za namaluvaweto i tretman na zagaduavweto i iskoristuvawe na otpadot, postapkite za rabota na postrojkata, vklu~uvaj}i i kopii od planovi, crteì ili mapi, (terenski planovi i mapi na lokacijata, dijagrami na postapkite za rabota). ODGOVOR

II.1 Opis na instalacijata Objektot na SENTIS AG DOOEL se nao|a vo s. Xep~i{te vo blizina

na regionalniot pat Tetovo-Jaìnce. Instalacijata e postavena na relativno ramen teren na katastarskite parceli (KP 513/1 i KP 513/3).

Instalacijata pretstavuva zgrada so podrum prizemje i kat od armirana betonska konstrukcija i celiot prostor e organiziran na sledniov na~in:

Administrativen prostor - go so~inuvaat: kancelarija za generalniot direktor, kancelarija za smetkovodstvo i konferenciska sala i toaleti;

Laboratorija i prostorija za avtomatska i kompjuterska kontrola na proizvodstvoto;

Proizvodstven pogon - vklu~uva: del za priem na surovo mleko, oddelenie za pasterizacija, oddelenie za skladirawe na surovo mleko, oddelenie za prerabotka, ladna i topla komora, oddelenie za proizvodstvo na sirewe, prostorija za proizvodstvo na UHT mleko i ovo{ni sokovi, prostorija vo koja e smesten filterot za voda, prostorija za dobivawe ledena voda, prostorija za CIP sistemot, prostorija za pakuvawe. Vo prostoriite od proizvodstveniot pogon vo podnite povr{ini se vgradeni slivnici vo koi se sobira tehnolo{kata otpadna voda od mieweto na opremata i rastur na mlekoto, topla komora za fermentacija na sirewe, komora za zreewe i komora za odrùvawe;

Garderobi so tu{ kabini za maì i èni; Kujna so terpezarija;


5

Magacinski prostori za ambalaà, hemikalii i gotovi proizvodi. Magacinot za hemikalii - pretstavuva posebna prostorija so mali dimenzii. Vo nea se skladirani hemikaliite koi se koristat pri miewe i dezinfekcija na opremata i rabotniot prostor. Na podnite povr{ini se vgradeni slivnici i te~nite hemikalii se postaveni na fizi~ki oddelen del so betonski parapet. Na vakov na~in e spre~eno {irewe na opasnost od eventualno istekuvawe na hemikaliite;

Kotlarnica - kotlarskata postrojka e smestena vo zasebna prostorija vo podrumot na objektot, odvoena od proizvodtsveniot pogon i administrativnite prostorii. Vo posebna prostorija do kotlarnicata, se nao|aat rezervoarite za nafta so kapacitet od 5t. Ovaa prostorija e posebno ogradena so betonski yidovi {to obezbeduva sigurnost pri eventualno nesakano izlevawe na nafta, zagaduvaweto da bite lokalizirano i da moè lesno da se tretira;

Agregat za struja - se nao|a vo posebna prostorija do rezervoarite za nafta;

Kompresorsko oddelenie vo koe se smesteni kompresorite za dobivawe komprimiran vozduh za potrebite na proizvodstvoto.

Vo krugot na MLEKARNICATA se izgradeni poplo~eni priodni

pateki i plato za manevar na vozilata za istovar i utovar na mleko (t.n. utovarna rampa). Poplo~eniot del od krugot na mlekarnicata zavr{uva so zelena povr{ina.

Vo prilog e daden {ematski prikaz na tekot na dvièweto na surovinata, proizvodite i vrabotenite (Prilog II.2).

Mlekarnicata e opremena so slednava oprema:

- Oprema za laboratorija

o Milkoskan o Termostat o Vodena bawa o Centrifuga o pH metar o refraktometar

- Oprema za priem na surovo mleko

o 2 pumpi za surovo mleko tip TPA11 proizvodstvo na APM-Suisse so kapaciotet 5000l/h;

o Plo~est toplinski izmenuva~ proizvodstvo na PIM Haskovo-Bulgaria so kapacitet od 5000l/h;

o Mera~ na protok o Filter o Tank za skladirawe na surovo mleko proizvodstvo na

Tetra Pack - Sweden - se koristi za priem, ladewe i


6

odrùvawe na mlekoto na temperatura od 4oC i e so kapacitet od 8t;

o Pumpi za transport na surovo mleko proizvodstvo na Pasilac Flow-Denmark sokapacitet 6500 l/h;

o Generator na ledena voda proizvodstvo na Dian-Ing-Makedonija so kapacitet od 5000l;

o Centrifugalna pumpa za ledena voda proizvodstvo na Lovara-Italy so kapacitet 10m3/h;

- Pasterizatori (dva) - so kapacitet za termi~ko tretirawe od 6t/h i 2t/h.

- Duplikatori - vkupno na broj ima 5 duplikatori: 4 se koristat za fermentacija na kiselo mleko i jogurt so kapacitet od 1t, dva po 1,5t i eden od 600l a duplikatorot za ka{kaval e so kapacitet od 2.5t;

- Homogenizatori (dva) so kapacitet ist kako pasterizatorite - Mikser za ovo{ni sokovi - Tankovi za pasterizirano mleko (3 za UHT i 1 za

pasterizirano mleko) - Sterilizator na ultra visoki temperaturi - Asepti~ka polnilka so kapacitet 6000 l/h - Recap ma{ina za aplikacija na kapa~iwa so kapacitet 6000

par~iwa/h - Pakerki - vo mlekarnicata postojoat nekolku pakerki za

vakumirawe i pakuvawe na gotovite proizvodi i toa: o Pakerka za jogurt vo {i{iwa - so kapacitet 1t/h

{i{iwa od 1l/h i 2t/h {i{iwaod 0,5l/h o Pakerka za jogurt – so kapacitet od 800 ~a{i/h o Pakerka za kiselo mleko - so kapacitet od 800

kan~iwa/h o Pakerka za pasterizirano mleko 1t/h

- Vakumerki za sirewe (tri) - so kapacitet od 20 par~iwa/min; - Komora za ladewe i odrùvawe na gotovite proizvodi - e so

avtomatizirano regulirawe na temperaturniot reìm i kapacitet od 150m3 ;

- Topli komori - gi ima dve so vkupna povr{ina od 36 m2; - Sirni kadi 2 - se koristat za podgotovka na sireweto i se so

kapacitet od 1.2t - Kadi za podgotovka na solila 4 po 1t - CIP – sistem za perewe na opremata 2, tip M 134 PLC 1,

proizvodstvo na Tetra Pack – Sweden - Kotli za parea so kapacitet od 2000 kg/h i 550 kg/h - Kompresori

II.2 Opis na tehnolo{kiot proces SENTIS AG DOOEL Xep~i{te e instalacija ~ija osnovna dejnost e

prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi i nivna distribucija, a vo sklop na instalacijata postoi i oprema za proizvodstvo na ovo{ni sokovi, koja ne se upotrebuva vo momentot na podnesuvaweto na baraweto. Kapacitetot na opremata instalirana vo


7

mlekarnicata za prerabotka na mleko e 75 t/den, no realno vo mlekarnicata se prerabotuva maksimum 10 t/den sveò mleko.

Na Tab.1 pretstaveno e dnevnoto ili godi{noto proizvodstvo na razli~nite tipovi mle~ni proizvodi vo SENTIS AG DOOEL Xep~i{te. Tabela.1 Dnevno i/ili godi{no proizvodstvo na mleko, mle~ni proizvodi vo mlekarnicata

Tip na proizvod Dnevno ili godi{no proizvodstvo Sveò pasterizirano mleko 2 t/den UHT mleko 500 t/god Jogurt 3 t/den Kiselo mleko 1 t/den Belo meko salamureno sirewe 84 t/god Ka{kaval 60 t/god urda 5 t/god

Tehnolo{kiot proces na proizvodstvo }e bide opi{an za sekoja faza pooddelno, a dijagramite na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko i mle~ni proizvodi vo ramkite na mlekarnicata se dadeni vo Prilog II.3.

II. 2.1 Dobavuvawe i kontrola na mlekoto Vlezna surovina vo mlekarnicata pretstavuva kravjoto mleko.

Dobavuvaweto na mlekoto do mlekarnicata se vr{i so specijalna cisterna so dvojni yidovi vo koi se odrùva potrebnata temperatura i so toa mo`nosta za rasipuvawe na mlekoto pri transport e prakti~no isklu~ena. Mlekoto se dobavuva od individualni proizvoditeli od pove}e naseleni mesta vo okolinata na Tetovo. @ivotnite od koi se nabavuva mlekoto se pod postojana veterinarno-zdrastvena kontrola od strana na veterinarni slu`bi ovlasteni za sproveduvawe na preventivni merki za zdrastvena za{tita.

Pred priem na mlekoto vo mlekarnicata, od sekoja cisterna, se zema primerok koj podleì na laboratoriska analiza. Laboratoriskata analiza opfa}a kontrola na kiselosta na surovinata, kontrola na sodrìnata na dodadena voda vo mlekoto, sodrìna na suvi materii, maslenost na vleznata surovina, temperatura i se proveruvaat i organolepti~kite karakteristiki na mlekoto.

Po utvrduvawe na kvalitetot i klasata na surovinata, mlekoto preku priemna rampa sostavena od pumpi, sistem na creva i cefki i vgradeno sito, se prenesuva vo ladilnik (laktofriz) od kade potoa avtomatski pod pritisok odi na homegenizacija i prva pasterizacija.

Vo proizvodstveniot proces se koristat fermenti i bakteriski kulturi od proizvodstvo na CSL Italija i LBB bulgaricum Bugarija. Nabavkata na istite se vr{i od ovlasteni pravni lica za distribucija.

Kako vlezna surovina isto taka se koristi i jodirana sol potrebna vo procesot na proizvodstvo vo koli~ini koi se vo soglasnost so dnevnoto proizvodstvo.

II.2.2 Pasterizacija

Pasterizacijata se vr{i vo pasterizator na razli~na temperatura vo zavisnost od proizvodot. Mlekoto se zagreva vo plo~est pasterizator, potoa vleguva vo deareator (za izvlekuvawe na gasovite od mlekoto), vo separator (za podesuvawe na sodrìnata na masti) i vo homogenizator. Na krajot mlekoto se vra}a vo pasterizatorot na


8

dozagrevawe. Po zavr{enata pasterizacija mlekoto so ledena voda se ladi i se skladira vo dneven rezervoar.

II.2.3 Proizvodstvo na finalni proizvodi

II.2.3.1 Proizvodstvo na pasterizirano sveò mleko

Mlekoto pasterizirano i izladeno na temperatura od 4 oC i pH=6.60-6.67 e podgotveno za pakuvawe. Pred da se vr{i polnewe i pakuvawe na mlekoto toa se filtrira. Potoa so pomo{ na pumpi i cefki se doveduva do ma{inata za avtomatsko pakuvawe. Pri polneweto pove}e pati se zemaat primeroci od ve}e spakuvano mleko i vo laboratorijata se vr{i kontrola na kvalitetot na gotoviot proizvod. Sveòto mleko se pakuva vo polivinilski ~etirislojni kesi od po 1l so avtomatsko stisnuvawe na datumot na proizvodstvo

Pakuvanoto mleko se skladira vo ladni komori na temperatura od 4 oC. Naredniot den se vr{i distribucija na mlekoto na pazarot.

Mlekoto e so maslenost od 3.2%.

II.2.3.2 Proizvodstvo na jogurt Jogurtot e definiran kako mle~en proizvod kade fermentacijata i

koagulacijata se odvivaat vo rezervoar. Spored toa prethodno pasteriziranoto i homogenizirano mleko so maslenost od 3,2% se ladi do 48 oC. Vo duplikator se me{a so kultura od mle~no kiselinski bakterii i se ostavaat bez remetewe na istata temperatura se dodeka pH ne dostigne 4.60. Fermentacija trae obi~no 4-4,5 ~asa. Potoa vo duplikatorot se vklu~uvaat me{alkite i se me{a se dodeka ne se dobie voedna~ena smesa. Vaka dobieniot jogurt se ladi niz plo~est ladilnik do temperatura od 12 oC. So pomo{ na pumpi i cefki se prenesuva do ma{inata za pakuvawe. Kapacitetot na ma{inata za pakuvawe e 800 ~a{i/h. Pakuvaweto se vr{i vo plasti~ni ~a{i od 0.2l i plasti~ni {i{iwa od 0.5l i 1l. Do distribicija spakuvaniot jogurt se ~uva vo ladna komora na temperatura do 4 oC.

II.2.3.3 Proizvodstvo na kiselo mleko

Za ovoj proizvod e karakteristi~no {to fermentacijata i koagulacijata se odvivaat vo krajnata ambalaà, ovozmoùvaj}i zasirenata masa da ne se razbie od inkubacijata do konsumacijata. Za proizvodstvo na kiselo mleko se koristi prethodno pasterizirano, homogenizirano i mleko izladeno do temperatura od 45 oC. Vo duplikator se me{aat mlekoto i mle~no-kiselata bakteriska kultura (fermentator). Me{aweto trae 20-30 min po {to ovaa smesa odi na ma{ina za polnewe. Polneweto se vr{i vo plasti~ni kan~iwa od 0,5l. Napolnetite kan~iwa se ~uvaat vo topla komora na istata temperatura (42oC) se dodeka ne se dostigne pH vrednost od 4.5. Obi~no fermentacijata trae 4-4,5 ~asa. Sledno, kan~iwata otstojuvaat na sobna temperatura 15 min i potoa zatvoreni so kapa~iwa se skladiraat vo ladna komora na temperatura od 4 oC.

II.2.3.4 Proizvodstvo na belo meko salamureno sirewe

Po priemot mlekoto predvideno za proizvodstvo na belo sirewe odi na toploten tretman. Toplotniot tretman podrazbira sredna


9

pasterizacija, homogenizacija i ladewe na mlekoto. Srednata pasterizacija se odviva na temperatura razli~na vo zavisnost od vidot na mlekoto, a za kravjo taa e 78 oC. Vremetraeweto na pasterizacija e 20 min. Vaka termi~ki tretiranoto mleko preku sistem na cefki se prenesuva vo sobirni kadi za potsiruvawe so kapacitet od 2.5t. Pred da se napolnat so mleko kadite se postilaat so najlon i cedilo. Posle dodavawe na kulturite za potsiruvawe (starter kulturi 0.3%) i CaCl2 smesata se ostava da fermentira. Vremeto na potsiruvawe e maksimum 60 min. Sirnata masa (gru{ot) se se~e na kocki (so dimenzii od 2.5 cm3), se me{a dvapati so odmor me|u me{aweto od 10 min sledno se cedi i presuva so {to se odvojuva del od surutkata (koja se koristi za proizvodstvo na urda) i se dobiva pocvrsta konzistencija. Potoa sirnata masa se se~e na blokovi i se vr{i solewe na istite so max 18% solilo i 0.02% CaCl2 se dodeka ne se dostigne pH< 4.70. Sirnite blokovi se redat vo metalni kanti i se ostavaat da zreat min 15 dena na temperatura do 20oC, vo prisustvo na salamura koja sodrì min 8% sol i 0.02% CaCl2, se dodeka pH ne dostigne 4.30. Po sozrevaweto se stavaat vo ladna komora na temperatura od 4oC maksimum 10 dena. Potoa se pakuvaat vo vakuum kesi, so etiketi i kod, koi se skladiraat vo plasti~ni gajbi i se nosat vo ladna komora na soodvetna temperatura se do nivnata distribucija.

II.2.3.5 Proizvodstvo na ka{kaval

Surovoto mleko od tankot za skladirawe so pomo{ na pumpa se sproveduva na filtracija i ladewe, a posle toa se sproveduva na pasterizacija. Na pasteriziranoto mleko koe ima karakteristiki so povisoka maslenost se vr{i separacija, a na ostanatoto mleko se dodava starter kultura, CaCl2 i anato boja. Mlekoto se potsiruva, po {to sledi se~ewe na gru{ot, me{awe i otstranuvawe na surutkata. Potoa, gru}ot se dozagreva i se sprema za presuvawe. Ispresuvaniot ka{kaval se soli vo solilo, a potoa sledi su{ewe i zreewe. Na krajot od procesot gaudata se pakuva i etiketira. Spakuvanite proizvodi se ~uvaat vo komora na soodvetna temperatura se do nivnata distribucija.

II.2.3.6 Proizvodstvo na urda

Urdata se proizveduva od surutkata {to se izdvojuva pri proizvodstvo na sirewe i ka{kaval. So pomo{ na pumpi surutkata se prefrla vo kada kade {to se zagreva na temperatura od 85o-90 oC za da se izdvojat zaostanatite masti i belkovini, pri {to urdata zree vo vremetraewe od 2-3 ~asa. Po cedeweto urdaat se soli (2%) i se redi vo kanti i odi na temperatura na odrùvawe.

Po odleùvaweto i fermentacijata urdata se plasira na pazarot.

II.2.3.7 Proizvodstvo na UHT mleko Pasteriziranoto mleko so maslenost od 3,2% i 3,5% od cisterna odi

vo UHT (Ultra high temperature) sterilizatori so kapacitet od 5 t/h i 10 t/h i se sterilizira na temperatura od 140oC 2-3 sekundi. Steriliziranoto mleko se prifa}a vo sterilen tank od kade se nosi na polnewe. Polneweto se vr{i asepti~ki na linija za polnewe na sterilno mleko. Procesot na polnewe e celosno avtomatiziran i ima mo`nost za postojano pratewe na temperaturata na mlekoto kako i


10

sostojbata na vodenata parea (pritisok i temperatura). Vo tek na polneweto, slu~ajno izbrani primeroci od spakuvanoto mleko se zemaat za rutinska proverka na kvalitetot, a redovno se ispituva i bakteriolo{kata ispravnost. Prisustvoto na spori vo steriliziranoto mleko se ispituva vo laboratorijata na mlekarnicata taka {to na hranliva podloga se zasaduva primerok od ve}e steriliziranoto mleko i se ostava vo sterilna prostorija na pogodni uslovi kade bi trebalo da se razvijat mo`no prisutnite spori. Steriliziranoto mleko se pakuva vo pakuvawe od 1l. Pakuvanoto mleko se ~uva vo magacinot za gotov proizvod na sobna temperatura.

Instalaciite za proizvodstvo na pasterizirano i sterilizirano mleko ( pasterizator i sterilizator ) se pripremaat za rabota po pat na ispirawe so voda i rastvori na alkalii i kiselini preku CIP- sistemot.

II.2.3.8 Proizvodstvo na ovo{ni sokovi

Za proizvodstvo na razli~ni sokovi }e se koristat pove}e vidovi na

prirodni ovo{ni koncentrati i ka{i. Prigotvuvaweto se vr{i vo cisterni kade gotovata ovo{na pulpa se me{a so prethodno dehlorirana voda.

Vaka pripremeniot sok odi na pasterizacija vo UHT sterilizator (Ultra high temperature) na temperatura do 96 oC po {to se pakuva na ma{ina so asepti~ko polnewe. Vo tekot na proizvodstvoto se vr{i pove}ekratna kontrola na kvalitetot.

Vo prilog se dadeni:

o [ematski prikaz na objektot (Prilog II.1) o [ematski prikaz na dvièweto na surovinata, proizvodite

i vrabotenite (Prilog II.2) o Dijagrami na tehnolo{kite postapki za dobivawe na mleko,

mle~ni proizvodi i tehni~ki starter kulturi vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te (Prilog II.3)


11

III UPRAVUVAWE I KONTROLA Priloète organizacioni {emi i drugi relevantni podatoci. Osobeno da se navede liceto odgovorno za pra{awata od ìvotnata sredina. ODGOVOR

SENTIS AG Xep~i{te e kompanija vo privatna sopstvenost. Kompanijata e rakovodena od generalen menaxer, Nuriman ]azimi koj e odgovoren za sproveduvawe na politikata na kompanijata i istovremeno e odgovoren pred nadle`nite institucii vo imeto na istata. Pod negova nadle`nost se nao|aat zamenik menaxer, odgovorno lice za kontrola na kvalitetot na proizvodite i ~etiri sektori: administracija i finansii; otkup na surovina i laboratorisko ispituvawe na mlekoto; proizvodstvo i distribucija. Za sekoj sektor postoi soodvetno odgovorno lice.

Kompanijata broi vkupno 15 vraboteni, a rabotata se izvr{uva vo 2 smeni. Vrabotenite se so soodvetna kvalifikacija, obu~eni za stru~no i bezbedno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Tie ja imaat pominato obukata za dobra proizvodstvena praktika i sproveduvawe na HACCAP sistemot koj ovaa kompanija go ima zapo~nato da go sproveduva.

Vo prilog e daden:

o [ematski prikaz na organizacionata struktura (Prilog III.1) o Opis na rabotnite mesta (Prilog III.2) o Sertifikati i priznanija (Prilog III.3)


12

IV SUROVINI I POMO[NI MATERIJALI I ENERGII UPOTREBENI ILI PROIZVEDENI VO INSTALACIJATA

Priloète lista na surovinite i gorivata koi se koristat, kako proizvodite i me|uproizvodite. ODGOVOR

Osnovna vlezna surovina vo mlekarnicata pretstavuva kravjoto mleko. Mlekoto se dobavuva od individualni proizvoditeli od Xep~i{te i okolinata na Tetovo.

”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se snabduva so tehnolo{ka voda od sopstveni bunari. Vo prilog IV.1 na aplikacijata e daden dokument za sanitarniot pregled na vodata koja {to se koristi vo mlekarnicata i nejzinata ispravnost.


Vo proizvodstveniot proces se koristat i fermenti i bakteriski kulturi od proizvodstvo na LBB bulgaricum Bugarija. Nabavkata na istite se vr{i od ovlasteni pravni lica za distribucija.

Bidej}i industrijata za mleko i mle~ni proizvodi od sanitaren i zdrastven aspekt bara odrùvawe na visoko nivo na ~istota, kako na proizvodstvenata oprema taka i na rabotniot prostor, po zavr{uvaweto na sekoja proizvodstvena postapka se vr{i perewe i dezinfekcija na opremata i rabotniot prostor so soodvetni hemikalii i detergenti i toa: 2-3% HNO3, 2-3% NaOH i hlorirawe so nascenten hlor.

Za neprekinat tehnolo{ki proces i za zagrevawe na instalacijata se koristi nafta kako gorivo. Godi{nata potro{uva~ka na nafta iznesuva 63 t. Kako gorivo za vozilata za transport na proizvodite se koristi dizel gorivo ~ija godi{na potro{uva~ka iznesuva okolu 7,5 t.

Potro{enata elektri~na energija vo mlekarata na godi{no nivo iznesuva 216.792 kW/h.

Podetalni podatoci za surovinite (osnovna i pomo{ni), pomo{nite materijali, hemikaliite i energiite koi se upotrebuvaat ili proizveduvaat vo mlekarnicata se dadeni vo slednava tabela.

Popolnete ja slednata tabela (dodadete dopolnitelni redovi po potreba)

Ref. Br ili

Materijal/ Supstancija(1)

CAS(4) Broj

Kategorija na opasnost(2)

Momentalno skladirana

koli~ina (toni)

Godi{na upotreba

(toni)

R i S frazi(3)

Mleko 3200t Jodirana sol 22,5t Jogurtni kulturi 1100 kutii Starteri za

sirewe

Siri{te 116kg/god Voda 100m3

dnevno


13

Alkalen odmastuva~

1,25 t

40-45% HNO3 7697-37-2 8.0 1,8 t R8 R23 R24 R25 R34 R41S23 S26 S36 S37 S39 S45

30% NaOH 1310-73-2 8.0 2,1 t R35. S26 S37 S39 S45

NaOH vo granuli 1310-73-2 8.0 1,5 t R35. S26 S37 S39 S45

CaCl2 10043-52-4 0,4 t R36, S22,S24 Sol NaCl 22,5 t

Hidrauli~ni masla

2kg godi{no

Masla za podma~kuvawe

2kg godi{no

â{ki za jogurt 5.5t Kan~iwa za kiselo

mleko 10,26t

[i{iwa za jogurt od 1/2l

2.2t

[i{iwa za jogurt od 1l

27t

Ambalaà za UHT mleko

15,5 t

Folija za mleko 1,55 t Folija za sirewe 600 kg karton 35 t Kanti od 1l 11.220 kom Kanti od 5l 1.650 kom Kanti od 10l 1.500 kom Kanti od 20l 300 kom Kiselo sredstvo

SLP 600 za nadvore{no ~istewe

0,1 t

Alkalno sredstvo ISP 700 za nadvore{no ~istewe

0,15 t

Ladilno sredstvo R22

75 45 6 R59

Nafta D1 8030-30-6 4t 63 t/god R20 R22 R36 R37 R38.

Nafta D3 8030-30-6 1,5 t 7,5 t/god R20 R22 R36 R37 R38.

1. Vo slu~aj kade materijalot vklu~uva odreden broj na posebni i dostapni opasni

supstancii, dadete detali za sekoja supstancija. 2. Zakon za prevoz na opasni materii (Sl. List na SFRJ br. 27/90, 45/90, Sl. Vesnik na RM

12/93) 3. Spored Aneks 2 od dodatokot na upatstvoto 4. Chemical Abstracts Service

Vo prilog e daden:

o Sanitaren pregled na voda (Prilog IV.1) o MSDS (Material Safety Data Sheets) za hemikalii (Prilog IV.2) o Izve{taj za kvalitet na nafta (Prilog IV.3)


14

V CVRST I TEÊN OTPAD Vo dolnata tabela vklu~ete go celiot otpad {to se sozdava, prifa}a za povtorno iskoristuvawe ili tretira vo ramkite na instalacijata (dodadete dopolnitelni redovi po potreba). ODGOVOR

Pri tehnolo{kiot proces na prerabotka na surovo mleko vo mle~ni proizvodi se javuvaat cvrsti otpadoci kako: o{tetena kartonska ili plasti~na ambalaà, aluminiumska folija, sa|i od kotlarnicata, vrateni proizvodi so pominat rok na traewe, civkata koja se dobiva so isparuvawe na surutkata pri proizvodstvo na sirewe i ostanat komunalen otpad koj se sozdava od aktivnostite na vrabotenite.

Otpadocite koi se sozdavaat vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se skladiraat vo poseben kontejner za deponirawe na cvrst otpad smesten na posebno mesto za taa namena vo ramkite na mlekarnicata. Sobiraweto na otpad se vr{i dva pati nedelno od strana na JKP "Tetovo" - Tetovo so koe kompanijata ima sklu~eno dogovor za sobirawe na otpadot. Dogovorot e vo Prilog V.1 na aplikacijata. Iskoristenata ambaàta na ladilnoto sredstvo se dislocira od mlekarnicata zaedno so komunalniot otpad.

Vo cvrst otpad koj{to ima svoja valorizacija moè da se vbroi i t.n. civka-ostatok po isparuvaweto na zaostanatata surutka od proizvodstvoto na sirewe i urda. Del od civkata se dava na individualni odgleduva~i na stoka kako hrana, a del se ispu{ta so otpadnite vodi vo kanalizacioniot sistem.

Vo cvrstiot otpad se vbrojuva i ambalaàta od te~nite hemikalii koi sluàt za ~istewe i dezinfekcija na opremata. Ovoj vid otpad se reupotrebuva, odnosno, ambalaàta e povratna. Privremenoto skladirawe na ovaa ambalaà vo mlekarnicata e re{eno na visoko nivo, t.e. se ~uva na posebno mesto vedna{ do magacinot za hemikalii.

[to se odnesuva do te~niot otpad, vo mlekarnicata istiot se ispu{ta vo kanalizacionata mreà.

Spored procenkata, dnevno se sozdava 0,1t cvrst me{an otpad koj glavno se sostoi od o{tetena ambalaà (3% od vkupnata nabavena ambalaà e rastur), vrateni proizvodi so lo{ kvalitet ili izminat rok i me{an komunalen otpad. Otpadot od ~isteweto na kotlite (sa|i, zgura, karbonati) se otstranuva edna{ godi{no koga se pravi remont na kotlite. Ovoj otpad se otstranuva na gradskata deponija zaedno so ostanatiot me{an cvrst otpad.

Otpadot od o{tetenata PVC ambalaà se sobira od strana na firmata Agropal Kompani. Potvrda za vakvata sorabotka e dadena vo Prilog V.2.


15

Ref. br

Vid na otpad/materijal

Broj od Evropskiot

katalog na otpad

Koli~ina Prerabotka/ odloùvawe

Metod i lokacija na odloùvawe

Koli~ina po mesec [toni]

Godi{na koli~ina

[toni]

O{tetena PVC ambalaà

15 01 02 0,15 2 Sobirawe od firmata Agropal Kompani

reupotreba

Ambalaà od hemikalii

Povratna reupotreba

Sa|i od kotlarnicata

10 01 01 Odloùvawe deponija

Civka 02 05 01 Del se ispu-{ta vo kana-lizacija, a del se reupo-trebuva kako sto~na hrana

deponija

Ambalaà od ladilnoto sredstvo R22

Odloùvawe deponija

Vo prilog e dadena:

o Dogovor so JKP ,,Tetovo” o Potvrda za sobirawe na o{tetena PVC ambalaà od Agropal

Kompani, Tetovo (Prilog V.2)


16

VI EMISII VO ATMOSFERATA Priloète lista na site to~kasti izvori na emisii vo atmosferata, vklu~uvaj}i i detali na kotelot i negovite emisii. Opi{ete gi site izvori na fugitivna emisija, kako na pr. skladirawe na otvoreno. Aplikantot e potrebno da posveti osobeno vnimanie na onie izvori na emisija koi sodràt supstancii navedeni vo Aneks 2 od dodatokot na Upatstvoto. ODGOVOR

Emisiite vo vozduhot od „SENTIS AG” DOOEL od s. Xep~i{te poteknuvaat od dva izvori i toa:

• Potencijalna mo`nost za zagaduvawe na vozduhot so freon R22 koj se sostoi od hlorodifluorometan (HFC) od postrojkata za ladewe, vo slu~aj da nastane defekt ili havarija na istata. Dokolku postrojkata za ladewe kvalitetno se odrùva i tehnolo{kite propisi za rabota so vakvi ladni postrojki pravilno se sproveduvaat, toga{ opasnosta od istekuvawe na freonot e minimalna. Vo sprotivno bi imale nenaso~ena emisija vo vozduhot do istekuvawe na celokupnata koli~ina vo sistemot, otstranuvawe na defektot ili isklu~uvawe na odredena sekcija, odnosno soodvetna intervencija.

• potencijalen izvor na zagaduvawe na vozduhot se javuvaat izduvnite gasovi od kotlarnicata, prvenstveno sulfur dioksid, azotni oksidi, jaglerod monoksid i cvrsti ~esti~ki. Kotlarnicata sluì za proizvodstvo na parea koja se koristi vo tekot na proizvodstveniot proces i za zagrevawe na prostoriite. Potrebite za tehnolo{ka parea se zadovoluvaat so diskontinuirana rabota 3 ~asa na den. Vo kotlarnicata se nao|aat dva kotli:

- Kotel Danstroker DHA so seriski broj 3890, proizveden 1972 godina. Se karakterizira so kapacitet od 2000 kg/h parea i termalen vlez od 1,4 MW. Kotelot e operativen vo tekot na celata godina.

- Kotel Gavardo FB330 so seriski broj 3904, proizveden 1990 godina. Se karakterizira so kapacitet na proizvodstvo na parea od 550 kg/h i termalen vlez od 383 kW. Operativnosta na kotelot e mnogu mala i se koristi pri intenzivirano proizvodstvo.

Dvata kotli poseduvaat Weishaupt 871D gorilnici. Podesuvaweto na gorilnici vo kotlarnicata ja vr{i nadvore{na kompanija.

Produktite od sogoruvaweto na naftata se isfrlaat vo atmosferata preku ventilacionen kanal. Ventilacioniot kanal ima visina od 12 m i se sostoi od metalna cevka so kvadratna forma koja prodolùva vo yidan oxak. Dnevnata potro{uva~ka na nafta za potrebite na kotlarnicata iznesuva 150 - 180 l..

Vrz osnova na dobienite rezultati od merewata na emisija na gasovi od oxak na kotlarnicata so gasen analizator Testo 350XL/454 moè da se donesat slednive zaklu~oci:

a) Aspekt na ìvotna sredina: Koncentracijata na CO, SO2 i NOx se vo ramkite na dozvolenite

granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni


17

koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90).

b) Ekonomski aspekt: Gorilnikot na kotlarnicata funkcionira vo optimalni granici na

sogoruvawe na gorivoto {to se gleda od EffN efikasnost na sogoruvawe koj iznesuva 91,1%.

Samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni.

Kapacitet na kotelot Proizvodstvo na parea: Termalen vlez:

Danstroker 2000 kg/~as

1.4 MW

Gorivo za kotelot Tip: jaglen/nafta/LPG)/gas/biomasa itn. Maksimalen kapacitet na sogoruvawe Sodrìna na sulfur:

NAFTA (D3)

kg/~as

max %

NOx SO2 CO

155,3 mg/Nm3

17,6 mg/Nm3

0 mg/Nm3

pri (0oC. 3% O2(Te~nost ili gas), 6% O2(Cvrsto gorivo)

Maksimalen volumen na emisija 2160,5 m3/~as

Temperatura oC(min) 183,5 oC(max)

Periodi na rabota 3~as/den

7 dena / nedela

357 Denovi/godi{no

Za drugi golemi izvori na emisii vo proizvodstvoto: Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa

Samo za kotli so mo}nost pove}e od 250 kW, malite kotli se isklu~eni.

Kapacitet na kotelot Proizvodstvo na parea: Termalen vlez:

Gavardo 550 kg/~as

383 kW

Gorivo za kotelot Tip: jaglen/nafta/LPG)/gas/biomasa itn. Maksimalen kapacitet na sogoruvawe Sodrìna na sulfur:

NAFTA (D3)

kg/~as

max %

NOx pri (0oC. 3% O2(Te~nost ili gas), 6% O2(Cvrsto gorivo)

Maksimalen volumen na emisija m3/~as

Temperatura oC(min) oC(max)

Periodi na rabota ~as/den

dena / nedela

Po potreba

Denovi/godi{no

Za drugi golemi izvori na emisii vo proizvodstvoto: Normalnite uslovi za temperatura i pritisok se: 0oC, 101.3 kPa


18

Vo prilog VI.1e daden Izve{ataj od izmerenite merewa na emisii vo

atmosfera od instalacija na „SENTIS AG” DOOEL od s. Xep~i{te.

Izvor na emisija Detali za emisijata Namaluvawe na zagaduvaweto

Referenca/br. na oxak

Visina na oxak [m]

Supstancija/materijal

Masen protok

[kg/Nm3]

Protok na vozduh

[ Nm3/~as ]

Tip na filter/ciklon/

skruber

OXAK1

Kotel Danstroker:

12m gasovi od sogoruvawe

SO2 CO NOx CO2

1493

0,017 0

0,0025 260,5

1627 nema

OXAK1

Kotel Gavardo 12m - - - nema


19

VII EMISII VO POVR[INSKI VODI I KANALIZACIJA Baratelot treba da navede za sekoj izvor na emisija posebno dali se emituvaat supstancii navedeni vo Aneks II od Dodatokot na Upatstvoto. Potrebno e da se dadat detali za site supstanciii prisutni vo site emisii, soglasno Tabelite III do VIII od Uredbata za klasifickacija vodite (Sl. Vesnik 18-99). Treba da se vklu~at site istekuvawa na povr{inski vodi, zedno so vodite od do`dovi koi se ispu{taat vo povr{inskite vodi. ODGOVOR

Vodata koja se koristi vo mlekarnicata za tehnolo{kiot proces i za odrùvawe na higienata na prostorot i vrabotenite. Naj~esto koristena voda poteknuva od dva bunari locirani vo instalacijata na mlekarnicata. Vo odredeni slu~ai se koristi i vodata od gradska vodovodna mreà.

Vo mlekarnicata e izgradena kanalizaciona mreà oddelno za fekalnata i tehnolo{kata otpadna voda, no so toa samo delumno e podobrena sostojbata bez da se re{i glavniot problem - ispu{tawe na zagadenata voda.

Fekalnata voda od instalacijata se ispu{ta vo septi~ka jama. Septi~kite jami se praznat edna{ nedelno so toa {to mo`noto negativnoto vlijanie vrz podzemnite vodi e svedeno na minimum.

Tehnolo{kata i atmosferskata voda se odveduvaat vo selski otvoren kanal. Kraen recipient na vodite od kanalot pretstavuva rekata Vardar.

Otpadnite vodi od mlekarnicata kako nositeli na zagaduva~ki materii moàt da bidat optovareni so otpadni vodi od tehnolo{kiot proces poteknuvaat od:

rastur na mleko (sveò i kiselo) vo razli~ni fazi od proizvodniot proces;

surutka od proizvodstvoto na sirewe; sredstva za perewe na cevovodite, aparaturata,

podovite i yidovite na proizvodniot prostor. Vo tehnolo{kiot proces za proizvodstvo na mleko i mle~ni

proizvodi vo mlekarnicata dnevnata potro{uva~ka na voda e 100m3. Najgolem del od tehnolo{kata voda otpa|a na t.n. zamasteni vodi. Zamastenite vodi se obrazuvaat pri miewe na instalaciite, cisternite, sadovite i podovite, kako i pri proizvodstvo i miewe na sireweto. Tehnolo{kite otpadni vodi naj~esto se optereteni so produkti od mlekoto kako: belkovini, masnotii, bakterii i hemikalii i dezinfekcioni sredstva koi se upotrebuvaat vo procesot na miewe na opremata i proizvodniot pogon. Tuka isto taka spa|aat i otpadnite vodi od ladilnicite (specijalni aparati za ladewe na mlekoto), parnite postrojki, kondenzatori, vakuum-aparati i dr. koi ne se optovareni so {tetni komponenti i u{te se nare~eni i "~isti vodi". Vo mlekarnicata ima Procedura za ~istewe i dezinfekcija na opremata i prostoriite. Procedurata e dokument koj se nao|a vo arhivata na mlekarnicata. Inaku opremata se mie sekoj den so alkalno


20

sredstvo i sredstvo za dezinfekcija, a sekoj tret den so kiselo sredstvo. Ovaa procedura se sproveduva i za opremata i za prostoriite.

Generiranite otpadni vodi }e se presmetuvaat preku normativite za voda za proizvodstvo na odreden tip na proizvod. Voobi~en normativ vo vrska so generiraweto na otpadnite vodi iznesuva 2-6 m3 otpadna voda na 1t preraboteno mleko.

Pri izrabotkata na aplikacijata napraveni se hemiski analizi na otpadnata voda od mlekarnicata. Podatocite od analizata pokaùvaat deka vo mlekarnicata otpadnite vodi CIP nemaat funkcionalen tretman, odnosno ne se prevzemeni efikasni merki i aktivnosti za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina. Analiziranata otpadna voda emitirana od proizvodstvo na jogurt. Glaven recipient na otpadnite vodi od procesot na ~istewe na opremata za proizodstvo na jogurt, koi se vlivaat vo selkiot kanal prestavuva rekata Vardar koja vo toj del od od nejziniot tek spored Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi (~len 4, Sl.Vesnik od 1999 godina) se nao|a vo II kategorija. Spored dobienite rezultati od hemiskata analiza na primerokot od otpadna voda, maksimalno dozvolenite koncentracii za II klasa gi nadminuvaat slednive parametri:

• biohemiska potro{uva~ka na kislorod za pet dena • vkupen organski jaglerod • vkupen azot • vkupen fosfor


21

Popolnete ja slednata tabela:

1 Soglasno Nacionalniot koordinaten sistem

Parametar

Pred tretirawe Posle tretirawe

Ime na supstan

cija

Maks. Prosek na ~as

[mg/l]

Maks. Dneven prosek [mg/l]

kg/den kg/god. Maks. prosek na ~as [mg/l]

Maks. Dneven prosek [mg/l]

Vkupno

kg/den

Vkupno

kg/god.

Identitet na

recipientot

[6N;6E]1

pH - 8,57 N 42 02 141 E 21 00 207

T - 31,8 N 42 02 141 E 21 00 207

Konduktivitet µS

- 556 N 42 02 141 E 21 00 207

NH4-N - 0,33 N 42 02 141 E 21 00 207

HPK - 2,37 N 42 02 141 E 21 00 207

BPK5 - 28,8 N 42 02 141 E 21 00 207

Rastvoren kislorod O2(r-r)

- 6,86 N 42 02 141 E 21 00 207

Hlor Cl - 82,0 N 42 02 141 E 21 00 207

TOC - 10,8 N 42 02 141 E 21 00 207

TON - 4,5 N 42 02 141 E 21 00 207

NO2 - 0,01 N 42 02 141 E 21 00 207

NO3 - 3,4 N 42 02 141 E 21 00 207

PO4 - 0,29 N 42 02 141 E 21 00 207

Ispust na otpadna voda od proizvod. na sterilizir. mleko

N 42 02 153 E 21 00 224

Surutka N 41 02 167 E 21 00 205


22

Sledenite tabeli treba da se popolnat vo slu~aj na direktno ispu{tawe vo reki i ezera.

Vo Prilog IV.1 e daden Izve{taj za izvr{en pregled za

zdravstvena ispravost na vodata za piewe na bunarskite vodi. Vo prilogot VII.1 e daden Izve{taj za hemiskata analiza na otpadnite vodi od mlekarnicata.

Parametar Rezultati (mg/l)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/tehnika na analiza

Datum IX.08

Datum Datum Datum

pH Temperatura Elektri~na provodlivost µS Amoniumski azot NH4-N Hemiska potro{uva~ka na kislorod

Biohemiska potro{uva~ka na kislorod

Rastvoren kislorod O2(r-r) Kalcium Ca Kadmium Cd Hrom Cr Hlor Cl Bakar Cu @elezo Fe Olovo Pb Magnezium Mg Mangan Mn @iva Hg

Parametar Rezultati (mg/l)

Normalen analiti~ki opseg

Metoda/ tehnika na analiza

Datum IX.08

Datum Datum Datum

Nikel Ni Kalium K Natrium Na Sulfat SO4 Cink Zn Vkupna bazi~nost (kako CaCO3)

Vkupen organski jaglerod TOC

Vkupen oksidiran azot TON Nitriti NO2 Nitrati NO3 Fekalni koliformni bakterii vo rastvor ( /100ml)

Vkupno bakterii vo rastvor ( /100ml)

Fosfati PO4


23

VIII EMISII VO PO^VA Opi{ete gi postapkite za spre~uvawe ili namaluvawe na vlezot na zagaduva~ki materii vo podzemnite vodi i na povr{inata na po~vata.. Potrebno e da se priloàt podatoci za poznato zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi, za istorisko ili momentalno zagaduvawe na samata lokacija ili podzemno zagaduvawe. ODGOVOR

Vo ramkite na mlekarnicata ”SENTIS” DOOEL Xep~i{te kako mo`ni izvori na zagaduvawe na po~vata se smetaat hemikaliite, energensot i otpadnite vodi.

- hemikaliite se skladirani vo magacin koj vo momentot na izrabotka na aplikacijata ne e ozbezbeden so tankvani za sobirawe na eventualno izlevawe na hemikaliite i {irewe na zagaduvaweto. Eventualnoto izlevawe bi bilo so nezna~itelno vlijanie vrz po~vata bidej}i koli~inite koi privremeno se lageruvaat se mnogu mali;

- energensot Naftata e skladirana vo plasti~ni rezervoari postaveni

podzemno vo betonski ograden prostor. Rezervoarite so nafta se nao|a vo zaseben del od mlekarnicata vo podrumski prostorii. Podlogata i yidovite od prostorijata se betonski. vo slu~aj na havarija ne e mo`no istekuvawe na istata vo podrumskite magacinski prostorii kako i sloevite od po~vata.

Naftata se koristi kako: a) pogonsko gorivo D1 za motornite vozila na mlekarnicata. Istata se ~uva vo plasti~en rezervoar so zapremina od 1,5 ton. b) energenergens D3 - vo proizvodstvo na tehnolo{ka parea. D3 naftata se ~uva vo dva plasti~ni rezervoari so zapremina od 2 tona. - otpadnite vodi se kanalizirani i preku otvoren kanal se nosat

vo mreàta od kanali koi gi prifa}aat komunalnite otpadni vodi od seloto Xep~i{te i direktno se ispu{taat vo reka. Na ovoj na~in postoi mo`nost za zagaduvawe na okolnata po~va.

Sepak kako generalen zaklu~ok moè da se kaè deka mo`nostite za izlevawe na zagaduva~ki materii vo po~va se svedeni na minimum.


24

IX ZEMJODELSKI I FARMERSKI AKTIVNOSTI Vo slu~aj na otpad od zemjodelski aktivnosti ili za zemjodelski nameni, vo slednata tabela treba da se opi{at prirodata i kvalitetot na supstancijata (zemjodelski i nezemjodelski otpad) {to treba da se rasfrla na zemji{te (efluent, mil, pepel), kako i predloènite koli~estva, periodi i na~ini na primena (pr. cevno ispu{tawe, rezervoari). Identitet na povr{inata Vkupna povr{ina (ha)

Korisna povr{ina (ha) Kultura Pobaruva~ka na Fosfor (kg P/ha) Koli~estvo na mil rasfrlena na samata farma (m3/ha) Proceneto koli~esto Fosfor vo milta rasfrlena na farmata (kg P/ha) Volumen {to treba da se aplicira (m3/ha) Apliciran fosfor (kg P/ha) Vk. koli~estvo vnesena mil (m3)

ODGOVOR

Vo objektot na “SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te ne postojat nikakvi zemjodelski aktivnosti.


25

X BUÂVA, VIBRACII I NEJONIZIRA^KO ZRAÊWE

Lista na izvori (ventilacija, kompresori, pumpi, oprema) nivna mestopolo`ba na lokacijata (vo soglasnostso lokaciskata mapa), periodi na rabota (cel den i no} / samo preku den / povremeno). ODGOVOR

Glavni izvori na bu~ava vo ramkite na instalacija na „SENTIS AG” DOOEL od s. Xep~i{te se:

• Kompresorsko oddelenie - za proizvodstvo na komprimiran vozduh, • Kotlara, • Ventilator za ladewe i • Ma{ina za pakuvawe na jogurt. Kompresorskata stanica i kotlara se emiteri na bu~ava vo ramkite

na proizvodniot objekt. Tie se locirani vo vnatre{nosta na objektot vo podrumskiot del, taka da vlijanieto kon ìvotna srednina e nezabeleìtelno. Vlijanieto na soobra}ajot (regionalniot i lokalniot pat) vo imisija na nivo na bu~ava e zna~itelen poradi golemata frekfencija na vozila kako i od tipot na vozilata (TRAKTORI I KAMIONI).

Spored izvr{enata analiza na podatocite od mereweto na bu~avata na edno grani~no merno mesta na instalacijata i na osetliva lokacija najdenata sostojba gi zadovoluva barawata za nivo na bu~ava preku den i no} propi{ani vo Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetnata bu~ava (Slu`ben vesnik na RM br.64/1993) za stambeno podra~je za osetliva lokacija i za proizvodno podra~je za grani~nata lokacija.

Celokupniot izve{taj od napravenite merewa na bu~ava e daden vo Prilog X.1. Izvor na emisija

Referenca/br

Izvor/ured Oprema Referenca/br.

Intenzitet na bu~ava

dB na ozna~ena odale~enost

Periodi na emisija [broj na ~asovi

predpladne./ popladne.]

NL1 i NSL1 Ventilator za

ladewe Cirrus CR

831B 61,2 dB na

oddale~enost 5m od

ventilator za ladewe

kontinuirano vo tek na celiot raboten den so promeniv intenzitet

NL1 i NSL1 Ma{ina za pakuvawe na jogurt

Cirrus CR 831B

vo vnatre{nost

na mlekarnicata

Periodi~ni udari vo tekot na procesot na pakuvawe

Obeleète gi referentnite to~ki na lokaciskata mapa i na opkruùvaweto.


26

Za ambientalni nivoa na bu~ava:

Referentni to~ki: Nacionalen koordinaten

sistem

Nivoa na zvu~en pritisok (dB)

(5N, 5E) L(A)eq L(A)10 L(A)90 Granici na lokacijata

Lokacija 1 Granica na instalacija do ventilatorite za ladewe i ma{ina za pakuvawe

N 420 02’ 162” E 210 00’ 209”

65,8

66,9

61,2

Lokacija 2 Lokacija 3: Lokacija 4: OSETLIVI LOKACII

Lokacija 5 Stambena ku}a so dvorno mesto

N 420 02’ 153” E 210 00’ 231”

59,3 dB

61,1 dB

55,5 dB

Lokacija 7: Lokacija 8:

Navedete gi izvorite na vibracii i na nejonizira~ko zra~ewe (toplina ili svetlina) Vo objektot na „SENTIS AG” DOOEL od s. Xep~i{te ne postojat nikakvi izvori na vibracii i nejonizira~ko zra~ewe vo ìvotnata sredina.

Vo prilog X.1 e daden Izve{taj za izvr{enite merewe na bu~ava vo ìvotna sredina


27

XI TO^KI NA MONITORING NA EMISII I ZEMAWE PRIMEROCI Opi{ete go monitoringot i procesot na zemawe na primeroci i predloète na~ini na monitoring na emisii za voda, vozduh i bu~ava.

ODGOVOR

Vo dosega{noto rabotewe na mlekarnicata ne e vr{en monitoring za

sledewe na emisii vo atmosfera, otpadni vodi i bu~ava. Za prv pat merewata na ovie parametri se napraveni pri izrabotka na ova barawe. Soglasno so opi{aniot tehnolo{ki proces vo „SENTIS AG” i definiranite izvori na emisija neophodno e da se vr{i monitoring na kvalitetot na otpadnata voda, emisiite vo atmosferata i bu~avata.

Predloènite to~ki za monitoring na razli~nite mediumi se pretstaveni na {ematski prikaz vo prilog XI.1.

Monitoring na emisii vo atmosfera Predloènata to~ka za monitoring na emisii vo atmosfera e

ozna~ena so K1 i pretstavuva emiterot na oxakot na kotelot vo kotlarnicata. Mlekarnicata ima angaìrana stru~na kompanija za periodi~no servisirawe i odrùvawe na kotlarnicata. Nabavkata na kvalitetno gorivo doprinesuva do namalena emisija na {tetni gasovi vo atmosfera. Periodi~en monitoring na emisii vo atmosfera e potreben kako aspekt na ìvotna sredina taka i od finansiski aspekt. Pomalo zagaduvawe pogolema za{teda na energensi.

Monitoring na otpadni vodi To~kata koja se predlaga za monitoring na tehnolo{kite otpadni

vodi na {emata e obeleàna so V1 kanaliziran ispust vo kanal na otpadna voda od otfrlawe na surutka od sirewe, V2 otvoren ispust vo kanal na otpadna voda od proizvoden proces na proizvodstvo na jogurt i V3 kanaliziran ispust vo kanal na otpadna voda od proizvoden proces na proizvodstvo na sterilizirano mleko. Ovoj monitoring se predlaga za periodot do izgradba na pre~istitelna stanica za tretman na otpadni vodi dva pati godi{no. Po izgradbata monitoringot }e prodolì na izlezot od pre~istitelnata stanica.

Monitoring na emisii na bu~ava So ogled na toa deka izve{tajot na emisii na bu~ava vo ìvotna

sredina od mlekarnicata pokaùva deka ne se nadminata maksimalno dozvolenite nivoa na bu~ava, se predlagaat povremeni kontrolni merewa na bu~avata t.e edna{ na dve godini.

Dinamikata i oddelnite parametri koi treba da bidat opfateni so monitoringot na razli~nite mediumi se dadeni vo slednata tabela i se vo soglasnost so barawata na evropskite standardi.


28

Popolnete ja slednata tabela:

Parametar Frekfencija na monitoring

Metod na zemawe na primeroci

Metod na analiza/tehnika

Emisii vo atmosfera

Temperatura i brzina na gas

Edna{ godi{no In situ so temperaturna sonda i pitot sonda

Instrumentalna periodi~na tehnika po standard BS ISO 9096

NOx Edna{ godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS EN 13284-1

SO2 Edna{ godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS 6069 ili ISO 7935-1994

CO2 Edna{ godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so NDIR po standard ISO 12039 ili ASTMD 6348-03

CO Edna{ godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard ISO 12039

O2 Edna{ godi{no In situ so gasna ekstrakcija

Instrumentalna periodi~na tehnika so ekstarktivno zemawe na primerok so elektrohemiski }elii po standard BS EN 14789 ili ISO 12039

Cvrsti ~esti~ki

Edna{ godi{no izokineti~ko zemawe na primerok

Instrumentalna tehnika TEOM i po periodi~na manuelna tehnika so izokineti~ko zemawe na primerok po standard BS EN 13284-1 ili BS ISO 9096

Emisii vo voda (V1, V2, V3) pH Dva pati godi{no Metod na

poedine~no zemawe na primerok

EN ISO 10523

Sprovodlivost dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 7888

HPKKMnO4 dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 6060


29

BPK5 dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 8466-1

TOC dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

-

Rastvoren kislorod

dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

-

Vkupen suv ostatok


na primerok

-

Rastvoreni materii


na primerok

-

Suspendirani materii


na primerok

-

Amonijak dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

US EPA 354.1

Nitriti dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 7890/1

Nitrati dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 6978/1

Vkupen azot dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 11905-1

Vkupen fosfor dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

EN ISO 6978/1

Hloridi dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

US EPA 4500-Cl-E

Masti i masla dva pati godi{no Metod na poedine~no zemawe

na primerok

-

Emisii na bu~ava Intezitet na bu~ava

edna{ vo dve godini Instrument za merewe na nivo na

zvuk Cirrus 831B

[irokopojasna analiza L(A)eq L(A)90 , L(A)10 L(A)05

Vo prilog e daden {ematski prikaz na predloènite monitoring to~ki (Prilog XI.1).


30

XII OPERATIVEN PLAN Operatorite koi podnesuvaat barawe za dozvola za usoglasuvawe so operativen plan priloùvaat predlog-operativen plan spored ~l. 134 od zakonot za ìvotna sredina (Sl. V. RM 53/05). ODGOVOR

Predlog-Operativniot Plan za usoglasuvawe so cel dobivawe na dozvola za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto e daden vo Prilog XII od aplikacijata.


31

XIII SPREÛVAWE HAVARII I REAGIRAWE VO ITNI SLUÂI Opi{i gi postoe~kite ili predloènite merki, vklu~uvaj}i gi procedurite za itni slu~ai, so cel namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina od emisiite nastanati pri nesre}i ili istekuvawe. Isto taka navedete gi prevzemenite merki za odgovor vo itni slu~ai nadvor od normalnoto rabotno vreme, t.e. no}no vreme, vikendi i praznici. Opi{ete gi postapkite vo slu~aj na uslovi razli~ni od voobi~aenite vklu~uvaj}i pu{tawe na opremata vo rabota, istekuvawa, defekti ili kratkotrajni prekini.

ODGOVOR

Vo Mlekarnicata ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se prevzemaat preventivni merki za spre~uvawe na havarii i nesre}i so redovni kontroli na instalaciite za nafta, elektri~nite instalacii i instalaciite za dovod na voda. Na kriti~nite mesta se postaveni protivpoàrni aparati i oznaki za opasnosti.

Kako prevencija od eventualni izlivawa na te~nite i opasnite hemikalii, istite se ~uvaat vo poseben magacin. Vo ramkite na magacinot hemikaliite se fizi~ki oddeleni so betonski parapet so koj e ovozmoèno sobirawe na hemikaliite pri nivno eventualno istekuvawe so {to problemot bi se lokaliziral i bi se spre~ila ponatamo{na konatminacija na okolnata sredina.

Rezervoarite za nafta se postaveni vo posebna ogradena prostorija. Volumenot na ogradeniot prostor gi zadovoluva potrebite za prifa}awe na eventualno izleanata nafta i spre~uvawe na eventualnoto {irewe na zagaduvaweto.

Proizvodstvenite pogoni se obezbedeni so kanali za izlivawe na otpadnata voda koja se sozdava pri procesot na perewe na opremata i pogonite.

Spisokot na potencijalni opasnosti i planot za reagirawe vo incidentni i vonredni situacii se opi{ani vo Prilog XIII.1 od aplikacijata.

Vo prilog e dadeno:

o Spisok na potencijalni opasnosti i Plan za reagirawe vo incidentni i vonredni situacii (Prilog XIII.1)


32

XIV REMEDIJACIJA, PRESTANOK SO RABOTA, POVTORNO ZAPO^NUVAWE SO RABOTA I GRI@A PO PRESTANOK NA AKTIVNOSTITE

Opi{ete gi postoe~kite ili predloènite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina po delumen ili celosen prestanok na aktivnosta, vklu~uvaj}i otstranuvawe na site {tetni supstancii.

ODGOVOR

Dosega ne se praveni procenki za toa kolkav bi bil rabotniot vek na ovaa instalacija. Me|utoa, dokolku nastapat okolnosti pod koi }e bide neophodno da se napu{ti lokacijata, ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se obvrzuva da gi svede na minimum vlijanijata vrz ìvotnata sredina od svoeto rabotewe. Toa vklu~uva:

- Iskoristuvawe na site surovini, {to podrazbira navremena najava na prestanokot so aktivnostite za da se ovozmoì ekvivalentna zaliha na materijali;

- Otstranuvawe na bilo kakva hemikalija ili otpad skladirani na lokacijata. Sekoe maslo, sredstvo za podma~kuvawe ili gorivo koe }e se zatekne na lokacijata vo vreme na prestanokot so rabota }e bide otstraneto ili reciklirano preku soodvetni ovlasteni firmi;

- Procesnata oprema }e bide is~istena, demontirana i soodvetno skladirana do proda`ba ili, ako ne se najde kupuva~, otstraneta ili reciklirana preku soodvetni ovlasteni firmi;

- Zgradite }e bidat temelno is~isteni pred napu{tawe; - Lokacijata i objektite na nea }e bidat ostaveni vo

bezbedna sostojba i }e se odrùvaat soodvetno ako se slu~i da bidat napu{teni za podolg vremenski period i

- Objektite koi postojat na lokacijata moàt da se prenamenat otkako }e bide izvr{ena demontaà na opremata i ~istewe na prostoriite spored planot koj }e go podgotvi ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te.

Prilog XIV sodrì pove}e detali za ova poglavje.


33

XV REZIME BEZ TEHNI^KI DETALI Na ova mesto treba da se vmetne pregled na celokupnoto barawe bez tehni~kite detali. Pregledot treba da gi identifikuva site pozna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina povrzani so izveduvaweto na aktivnosta/aktivnostite , da gi opi{e postoe~kite ili predloèni merki za namaluvawe na vlijanijata. Ovoj opis isto taka treba da gi poso~i i normalnite operativni ~asovi i denovi vo nedelata na poso~enata aktivnost.

ODGOVOR Op{ti informacii

”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te e kompanija ~ija osnovna dejnost e prerabotka i proizvodstvo na mleko i mle~ni proizvodi i proizvodstvo na ovo{ni sokovi. Ima proektiran kapacitet od 75 t/dnevno. Spored ISKZ uredbata (Slu`ben vesnik na R.Makedonija br.89/05) vakvite industriskite aktivnosti i proektiraniot kapacitet koi se predmet na baraweto za B integrirana dozvola za usoglasuvawe so operativen plan, se vo kategorija 6.4 (v).

Objektot na ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se nao|a vo s. Xep~i{te, vo Tetovo. Instalacijata pretstavuva zgrada (prizemje i kat) od armirana betonska konstrukcija koja se sostoi od: glaven objekt vo koj spa}aat administrativnite prostorii, proizvodstvenite pogoni, komori (ladni i topli), prostorija za priem na mlekoto, kotlarnica, magacin za hemikalii, prostorija so rezervoari za gorivo I druga pridru`na infrastruktura.

Opis na tehni~kite aktivnosti

Osnovnata dejnost na ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te e prerabotka i proizvodstvo na mleko, mle~ni proizvodi i ovo{ni sokovi.

Na Tab.1 pretstaveno e dnevnoto ili godi{noto proizvodstvo na razli~nite tipovi mle~ni proizvodi vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te.

Tabela.1 Dnevno i/ili godi{no proizvodstvo na mleko, mle~ni proizvodi vo mlekarnicata

Tip na proizvod Dnevno ili godi{no proizvodstvo Sveò pasterizirano mleko 2 t/den UHT mleko 500 t/god Jogurt 3 t/den Kiselo mleko 1 t/den Belo meko salamureno sirewe 84 t/god Ka{kaval 60 t/god urda 5 t/god

Detalite za tehnolo{kiot proces se dadeni vo Poglavje II. Upravuvawe i kontrola

”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te e kompanija vo privatna sopstvenost. Kompanijata e rakovodena od generalen menaxer pod ~ija nadle`nost se nao|aat zamenik menaxer, odgovorno lice za kontrola na kvalitetot na proizvodite i ~etiri sektori: administracija i finansii; otkup na surovina i laboratorisko ispituvawe na mlekoto; proizvodstvo i distribucija.


34

Kompanijata broi vkupno 15 vraboteni, a rabotata se izvr{uva vo 2 smeni. Vrabotenite se so soodvetna kvalifikacija, obu~eni za stru~no i bezbedno izvr{uvawe na rabotnite zada~i. Tie ja imaat pominato obukata za dobra proizvodstvena praktika i sproveduvawe na HACCAP sistemot za koj ovaa kompanija poseduva i sertifikat

Vo prilog III.1 e dadena organizaciskata {ema na kompanijata Surovini i pomo{ni materijali i energii upotrebeni ili

proizvdeni vo instalacijata

Osnovna vleznata surovina vo mlekarnicata pretstavuva kravjoto mleko. Mlekoto se dobavuva od individualni proizvoditeli od pove}e naseleni mesta vo okolinata na Tetovo.

”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se snabduva so tehnolo{ka voda od sopstveni bunari. Vo prilog IV.1 na aplikacijata e daden dokument za sanitarniot pregled na vodata koja {to se koristi vo mlekarnicata i nejzinata isparvnost.


Vo proizvodstveniot proces se koristat i fermenti i bakteriski kulturi od proizvodstvo na LBB bulgaricum, Bugarija.

Po zavr{uvaweto na sekoja proizvodstvena postapka se vr{i perewe i dezinfekcija na opremata i rabotniot prostor so soodvetni hemikalii i detergenti i toa: 2-3% HNO3, 2-3% NaOH i nascenten hlor.

Za neprekinat tehnolo{ki proces i za zagrevawe na instalacijata kako gorivo se koristi nafta ~ija mese~na potro{uva~ka iznesuva 63 t.

Cvrst i te~en otpad

Pri tehnolo{kiot proces na prerabotka na surovo mleko vo mle~ni proizvodi se javuvaat cvrsti otpadoci kako: o{tetena kartonska ili plasti~na ambalaà, aluminiumska folija, sa|i od kotlarnicata, vrateni proizvodi so pominat rok na traewe, civkata koja se dobiva so isparuvawe na surutkata pri proizvodstvo na sirewe i ostanat komunalen otpad koj se sozdava od aktivnostite na vrabotenite.

Spored procenkata, dnevno se sozdava 0,1t cvrst me{an otpad koj glavno se sostoi od o{tetena ambalaà (3% od vkupnata nabavena ambalaà e rastur), vrateni proizvodi so lo{ kvalitet ili izminat rok i me{an komunalen otpad.

Otpadocite vo koe se sozdavaat vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se skladiraat vo posebni specijalni sadovi za deponirawe na cvrst otpad smesteni vo ramkite na mlekarnicata, a sobiraweto na otpad se vr{i redovno vo tekot na nedelata od strana na JKP "Tetovo" - Tetovo.

Vo cvrst otpad koj{to ima svoja valorizacija se vbrojuva i civkata. Del od civkata se dava na individualni odgleduva~i na stoka kako hrana, a del se ispu{ta so otpadnite vodi vo kanalizacioniot sistem.

Ambalaàta od te~nite hemikalii e povratna i taa do nejzinoto podigawe se ~uva vo poseben objekt vedna{ do magacinot za hemikalii.

[to se odnesuva do te~niot otpad, vo mlekarnicata istiot se ispu{ta vo kanalizacionata mreà, a od tamu vo selskiot kanal za otpadni vodi vo s. Xep~i{te.


35

Otpadot od ~isteweto na kotlite (sa|i, zgura, karbonati) se otstranuva edna{ godi{no koga se pravi remont na kotlite. Ovoj otpad se otstranuva na gradskata deponija zaedno so ostanatiot me{an cvrst otpad.

Emisii vo atmosfera

Emisiite vo vozduhot od ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te poteknuvaat od dva izvori i toa:

- potencijalna mo`nost za zagaduvawe na vozduhot so freon od postrojkata za ladewe, vo slu~aj da nastane defekt ili havarija na istata.

- Kako vtor potencijalen izvor na zagaduvawe na vozduhot se javuvaat izduvnite gasovi od kotlarnicata, prvenstveno sulfur dioksid, azotni oksidi i jaglerod monoksid.

Vrz osnova na dobienite rezultati od merewata na emisija na gasovi od oxak na kotlarnicata so gasen analizator Testo 350XL/454 moè da se donesat slednive zaklu~oci:

1) Aspekt na ìvotna sredina: Koncentracijata na CO, SO2 i NOx se vo ramkite na dozvolenite

granici na MDK soglasno na Pravilnikot za maksimalno dozvoleni koncentracii i koli~estva na {tetni materii {to moàt da se ispu{tat vo vozduhot od oddelni izvori na zagaduvawe (Slu`ben vesnik na SRM br.3/90).

2) Ekonomski aspekt: Gorilnikot na kotlarnicata funkcionira vo optimalni granici

na sogoruvawe na gorivoto {to se gleda od EffN efikasnost na sogoruvawe koj iznesuva 91,1%.

Emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

Vo mlekarnicata e izgradena kanalizaciona mreà oddelno za fekalnata i tehnolo{kata otpadna voda, no so toa samo delumno e podobrena sostojbata bez da se re{i glavniot problem - ispu{tawe na zagadenata voda direktno vo kanal bez prethodno pre~istuvawe.

Otpadnite vodi od mlekarnicata kako nositeli na zagaduva~ki materii moàt da bidat optovareni so: zagaduva~ki komponenti prisutni vo sanitarnite vodi od instalacijata i tehnolo{kite otpadni vodi.

Pri izrabotkata na aplikacijata napraveni se hemiski analizi na otpadnata voda od mlekarnicata. Podatocite od analizata pokaùvaat deka vo mlekarnicata otpadnite vodi nemaat funkcionalen tretman, odnosno ne se prevzemeni efikasni merki i aktivnosti za namaluvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

Emisii vo po~va

Vo ramkite na ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te kako mo`ni izvori na zagaduvawe na po~vata se smetaat hemikaliite, energensot i otpadnite vodi. No, poradi soodvetniot na~in na rakuvawe so niv mo`nostite za izlevawe na zagaduva~ki materii vo po~va se svedeni na minimum.


36

Zemjodelski i farmerski aktivnosti

Vo objektot na ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te ne postojat nikakvi zemjodelski aktivnosti.

Bu~ava, vibracii i nejonizira~ki zra~ewa

Glavni izvori na bu~ava vo ramkite na instalacija na ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se:

• Kompresorsko oddelenie za proizvodstvo na komprimiran vozduh; • Kotlara; • Ventilator za ladewe; • Ma{ini za pakuvawe Spored izvr{enata analiza na podatocite od mereweto na bu~avata

na trite grani~ni merni mesta na instalacijata najdenata sostojba gi zadovoluva barawata za nivo na bu~ava preku den i no} propi{ani vo Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetnata bu~ava (Slu`ben vesnik na RM br.64/1993) za stanbeno podra~je za osetliva lokacija i za proizvodno podra~je za grani~nata lokacija.

To~ki na monitoring na emisii i zemawe na primeroci

Vo dosega{noto rabotewe na mlekarnicata ne e vr{en monitoring za sledewe na emisii vo atmosfera, otpadni vodi i bu~ava.

Soglasno so opi{aniot tehnolo{ki proces vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te i definiranite izvori na emisija neophodno e da se vr{i monitoring na kvalitetot na otpadnata voda, emisiite vo atmosferata i bu~avata.

Predloènite to~ki za monitoring na razli~nite mediumi se pretstaveni na {ematski prikaz vo prilog XI.1

Dinamikata i oddelnite parametri koi treba da bidat opfateni so monitoringot na razli~nite mediumi se dadeni vo tabelata vo poglavje XI i se vo soglasnost so barawata na evropskite standardi.

Operativen plan

”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te da gi reducira site emisii vo ìvotnata sredina i so toa da dade pridones za za~uvuvawe i unapreduvawe na istata. Za taa cel e izraboten Operativen plan vo koj se planirani aktivnosti za primena na novi tehniki za deluvawe na izvorite na zagaduvawe i toa: Namaluvawe na emisii vo povr{inski vodi i kanalizacija

Izrabotka na posebna studija za otpadni vodi od koja treba da proizlezat konkretni tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za nivno pre~istuvawe

Realizacija na kompletna stanica za pre~istuvawe na otpadnite vodi

Namaluvawe na emisii vo atmosferata Zamena na ladilnoto sredstvo so soodvetni ladilni sredstva

koi nemaat {tetno vlijanie vrz ìvotnata sredina Aktivnosti predvideni vo ramkite na monitoringot se slednive:


37

Sklu~uvawe na dogovori so kompanii koi }e vr{at monitoring na razli~ni parametri

Vospostavuvawe na monitoring na emisiite vo atmosfera, otpadni vodi i bu~ava

Merki za spre~uvawe na havarii i poàri Izrabotka na PPZ elaborat i odrùvawe na PPZ aparatite

Spre~uvawe havarii i reagirawe vo itni slu~ia

Vo dosega{noto rabotewe vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se prevzemaat preventivni merki za spre~uvawe na havarii i nesre}i so redovni kontroli na instalaciite za nafta, elektri~nite instalacii i instalaciite za dovod na voda.

Vo ramikte na ova poglavje e izraboteno Upatstvo za podgotvenost pri vonredni sostojbi, spisok na potencijalni incidentni i vonredni sostojbi kako i plan za reagirawe pri incidentnite situacii.

Potencijalni opasnosti za nastanuvawe na havarii vo ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se:

Neispravnost na gorilnik vo kotlarnicata Poàr Eksplozija Istekuvawe na te~ni opasni hemikalii

Remedijacija, prestanok so rabota, povtorno zapo~nuvawe so rabota i grià po prestanokot na aktivnostite

Dosega ne se praveni procenki za toa kolkav bi bil rabotniot vek na ovaa instalacija. Me|utoa, dokolku nastapat okolnosti pod koi }e bide neophodno da se napu{ti lokacijata, ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te se obvrzuva da gi svede na minimum vlijanijata vrz ìvotnata sredina od svoeto rabotewe. Toa vklu~uva:

- Iskoristuvawe na site surovini - Otstranuvawe na bilo kakva hemikalija ili otpad

skladirani na lokacijata - Procesnata oprema }e bide is~istena, demontirana i

soodvetno skladirana do proda`ba ili, ako ne se najde kupuva~, otstraneta ili reciklirana preku soodvetni ovlasteni firmi.

- Zgradite }e bidat temelno is~isteni pred napu{tawe. - Lokacijata i objektite na nea }e bidat ostaveni vo bezbedna

sostojba i }e se odrùvaat soodvetno ako se slu~i da bidat napu{teni za podolg vremenski period.

- Objektite koi postojat na lokacijata moàt da se prenamenat otkako }e bide izvr{ena demontaà na opremata i ~istewe na prostoriite spored planot koj }e go podgotvi ”SENTIS AG” DOOEL Xep~i{te.


38

XVI IZJAVA So ovaa izjava podnesuvam barawe za dozvola/revidirana dozvola, vo soglasnost so odredbite na Zakonot za ìvotna sredina (Sl.vesnik br.53/05) i regulativite napraveni za taa cel. Potvrduvam deka informaciite dadeni vo ova barawe se vistiniti, to~ni i kompletni. Nemam nikakva zabele{ka na odredbite od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ili na lokalnite vlasti za kopirawe na baraweto ili na negovi delovi za potrebite na drugo lice. Potpi{ano od : SENTIS AG DOOEL, Xep~i{te Datum : (vo imeto na organizacijata)

Ime na potpisnikot : Nuriman ]azimi Pozicija vo organizacijata :Direktor i menaxer na kompanijata

Pe~at na kompanijata:

Documents

BARAWE B DOZVOLA ZA INTEGRIRANO SPRE^UVAWE · PDF file• Dogovor za podarok na nedvi`en imot i izjava za davawe parcela na trajno koristewe ... za fermentacija na kiselo mleko i jogurt