Moja zemja MART MK:Layout 1€¦ · obuka za iwplewentacija na EYREPLAP standapdot vo ppiwapnoto zewjodelsko ppoizvodstvo davawe stpu~ni soveti i litepatupa Gratis-usluga Site onie

Spisanieto „Moja zewja” izleguva wese~no i evo sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi voRepublika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kakoopganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003godina, a od dekewvpi 2006 godina se dist pi -bu ipa kako wese~no specijalizipano spisanieza zewjodelstvo i pupalen pazvoj.

Spisanieto e finansiski poddpàno od [ved-skata agen ci ja za we|unapoden pazvoj. Ovaapowo{ se sostoi i od di pektno ppe ne suvawe naiskustvata i znaewata od fapwepite vo [ved-ska na fapwepite vo Makedonija ppeku ppoektotPoddp{ka na zew jodelskite zdpuènija vo Re pub -lika Makedonija - SFARM.

Moja zemjawapt 2009

Izdava~:FFRM MedijaYl. Ligo Mixajlovskibp.3, 1000 Skopjetel / faks: 02/ 3099042 e- mail: [email protected]

Bpoj na `-swetka: 250-0050000485-38Banka dep.: Invest Banka380-1-6453333 001- 46Ppokpedit banka

Glaven i odgovoren urednikRenata [email protected]

Urednik Todop Stoj~evski [email protected]

MarketingBlagoj~e Najdovski, tel.: 070 937 [email protected] [email protected]

Direktna proda`ba i promocijaAntoaneta [email protected]

Lektor:Vepica Nedelkoska

Novinari: Silvana JovanovaAntoanela DiwitpievskaBepta KitinskaAleks Pitep Mulen

Stru~ni sorabotnici:w-p Viktop \awovskidipl. ing. Kico Dawovskiing. Oli Mitovskid-p Nedeqka NikolovaNiko Popov

Sorabotnici:Mapija \o{eva Kova~evi}Dajana JanevaKole PaskovMaptin Tpaj~evDejan Lazapov

Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje

Pe~ati: Ppopoint - Skopje

SODR@INA

Severio Savio, tim-lider na„lozoviot katastar“

REGISTRACIJA IKONTROLA ZA PODOBRAPERSPEKTIVA NAVINSKIOT SEKTOR

10

16

24

37

22

28

46

Podignuvawe nasadi iodgleduvawe maslinka

IZBOR NA LOKACIII PRIPREMA NAPOVR[INA ZA SADEWE

Uprava za veterinarstvo

NEPRAVILNA VAKCINA -ABORTUS KAJ OVCITE

Izvoz na jagne{ko meso

IZVOZNICITE BARAATJAGNE POVE]E

Sredba naproizvoditelite iprerabotuva~ite na piperka

DA SE ISKORISTIDOMA[NATA PIPERKA

Koskesto ovo{en vid

VI[NATA - SUROVINA ZAISPLATLIVI PROIZVODI

Proizvodstvo namisirkino meso

EM FAMILIJARNO,EM ISPLATLIVO

Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, ppa{awa i kpitiki, Ve woliwe, da gi isppa}ate na wailadpesite navedeni vo gopniot desen agol na stpanicite. So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodpìna-ta i }e dobiete infopwacii za va{e podobpo i pokvalitetno zewjodelsko ppoizvodstvo ili pazvoj na spe-dinata. Zatoa, pedakcijata na spisanijata „Moja zewja“ i „Toka Iwe“, Ve oxpabpuva, da ni pi{uvate

YREDNI^KI ZBOR

Mle~na kpiza- ppavni~kipe{enija

Direktna vrska nazemjodelcite so EU

Obnovlivi izvopina enepgija vo

pupalnite spedini

Zemjodelcite mora pravilno i detalno da bidatinformirani za integrativnite procesi na RM,da moè da nosat izdràvni stavovi i da bidataktiven socijalen partner, veli Traj~ev

Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija, od po~eto-kot na ovaa godina, iwa svoj ppetstavnik vo Bpisel, sedi{te naEvpopskata Ynija. Maptin Tpaj~ev, ppviot wakedonski ppetstavnikvo ovaa kancelapija, objasnuva deka }e gi zastapuva intepesite naopganizacijata i na nejzinite ~lenovi vo EY.

„Osnovna ppi~ina za otvopawe na kancelapijata e da se obez-bedi dipektna vpska na zewjodelcite so va`ni stpuktupi vo EY, kakoi da se obezbedi podobpa pozicija vo ppocesot na integpacija. Istotaka, FFRM }e paboti na podobpuvawe na ppotokot na infopwaciiod Ynijata vo site sfepi od inte-pes na zewjodelcite“, objasnuvaTpaj~ev. Spoped nego, zewjodelcitewopa ppavilno i detalno da bidatinfopwipani za integpativniteppocesi na RM, da woè da nosatizdpàvni stavovi i da bidat ak-tiven socijalen paptnep.

Isto taka, kancelapijata pa-boti na gpadewe wpeà i }e sopa-botuva so site pelevantni institucii, kako {to se Evpopskatakowisija, Evpopskiot paplawent, Evpopskiot ekonowski i socija-len kowitet i so lobi gpupi vo zewjodelstvoto, kako {to e Kopa-Koèka. „Vo wowentov, ppegovapawe za potpi{uvawe paptnepskidogovop so Kopa-Koèka, so {to }e se ovozwoì ppistap do va`niinfopwacii povpzani so evpopskoto zewjodelstvo“, veli Tpaj~ev.Toj, aktivno, }e u~estvuva i vo paboteweto na pabotnite gpupi naKopa-Koèka za pove}e potsektopi, kako {to se vinoto, tutunot,wlekoto i wle~nite ppoizvodi, jagne{koto weso, ovo{jeto izelen~ukot i pupalniot pazvoj. T.S.

Centapot za ppowocija naodp`livi zewjodelski ppaktikii pupalen pazvoj (CePpoSARD)otvopi nova kancelapija vo Skop-je. Ovoj ppoekt se naso~uva kon pu-palniot pazvoj, posebno konlokalniot ekonowski pazvoj,za{titata na ìvotnata spedi-na i na kultupnoto nasledstvo.

Tiwot na CePpoSARD, ve}esppoveduva niza ppoekti koi seodnesuvaat na enepgetskataefikasnost i kliwatskite

ppoweni. Vo tek e i ppoekt„Agpoenepgija“, finansipan odSIDA - [vedska agencija zawe|unapoden pazvoj i sopabotka,fokusipan na istpaùvawe nasostsojbata so obnovlivi izvopina enepgija i nivna aplika-tivnost vo zewjodelstvoto i pu-palnite spedini.

Na oficijalnoto otvopawena kancelapijata ppisustvuvaappetstavnici na pazni dowa{nii we|unapodni institucii.

4 | MOJA ZEMJA

VEST FFRM vo Evropskata Unija

KRATKO Otvoren nov proekt CeProSARD

Dragi ~itateli,

Mlekoppoizvoditelite ~ekaat podobpivpewiwa za pestaptipawe na govedap-

stvoto. Ovaa kpiza be{e najstpa{nata do-sega i we natepa da se setaw na Litva-

nija. Tawu ~lenovite na koopepati-vite za sobipawe wleko ja dikti-

paat cenata we|u nivnite ~eti-pi wlekapnici. Ybavo se se}avawdeka nivnata cena be{e 0,75litvanski centi za litap, do-deka na onie nadvop od koo-pepativata, wlekoto iw gopla}aa po 0,45 litvanski

centi. Izleguva ona zad koenie, kako Fedepacija, cvpstostoiwe: Zdpuùvaweto e wo}!

Koga pazgovapawe so wleko-ppoizvoditelite za toa kako daizlezewe od kpizata, odgovo-pite se jasni i ppecizni. Po-tpeben e Ppavilnik za otkup ippowet so supovo wleko, za{to pabotnata gpupa za

pe{avawe na wle~nata kpiza so ppetstavni-ci od Fedepacijata na fapwepi ve}e izvesnovpewe lobipa.

Ppoblewot gi natepa wlekoppoizvodite-lite da pazwisluvaat za bapawe od Vladatada iw dodeluva licenci za otkup na wlekap-nicite, isto kako kaj otkupuva~ite na tutun.Neka ostavat gapancija, pa neka po~nat so ot-kup. Nesfatlivo e {est weseci da ne sepla}a wlekoto, a vo we|uvpewe bankata da tija odzewe ku}ata popadi xipotekata na kpe-ditot. Potoa, da gi ppodava{ kpavite za dappeìvee{ do utpe. A, utpe, {to?

Koga }e zavp{i popolnuvaweto na sub-venciite (odli~na akcija na Agencijata zapottiknuvawe i pazvoj na zewjodelstvoto),woèbi Vladata }e woè da gi naso~i vo da-vawe ppavna powo{ za sklu~uvawe na dogo-vopite powe|u ppoizvoditelite i ppepabo-tuva~ite. Ova ne e ppoblew sawo so wleko-ppoizvodstvoto, tuku e vkopenet ppoblewvo site sektopi na zewjodelstvoto.

I kpaen izlez od wle~nata kpiza, defini-tivno, e fopwipaweto silni koopepativi za so-bipawe na wleko koi, kone~no, ppoizvoditeli-te }e gi stavat vo paptnepska pozicija so ot-kupuva~ite. Dotoga{, bapew uspeavwe da gi na-waliwe ppidonesite za 50%, a s# u{te se za-lagawe da bidat nawaleni za u{te 20 ppocen-ti. Y{te da woèwe podnesuvaweto na ppe-swetkite za plati i ppidonesi da go dotepawena tpi weseci bidej}i wlekoto ne iw se pla}ado 15-ti, tuku do 25-ti vo wesecot. Vo toj slu~ajswe powognale da ppofunkcionipa dpàvata vozewjodelstvoto. êkop poblisku do EY!

FFRM e prva nevladina or-ganizacija od Makedonija koja ot-vora svoja kancelarija vo Evrop-ska ta Unija. Taa e otvorena sopod dr{ka na Federacijata na{vedski farmeri, proektotSFARM i [vedskata agencija zasorabotka i razvoj (SIDA).

Pove}egodi{noto iskustvo na ppetstavnicite naFFRM e gapancija za izgotvuvawe bapawa, ppogpawa,aplikacii i analizi za novi investicii vo

zewjodelstvoto. Zatoa, nudiwe:1. Popolnuvawe na bapawa za subvencii vo zewjodelstvoto2. IPARD aplikacija od EY fondovite3. Investicioni ppogpawi za povolni kpeditni linii (do

4% godi{na kawata)4. Biznis-planovi5. Ppogpawa za pupalen pazvoj vo zewjodelstvoto (in-

vesticii za nabavka na wexanizacija i oppewa za ppe-pabotka, dopabotka, skladipawe i pakuvawe)

6. Ppogpawi za dobivawe zewjodelsko zewji{te vo dpàvnasopstvenost

7. Aplikacii za ppogpawata za pupalen pazvoj za powa-li investicii

8. Analiza na pazvojni wo`nosti i sposobnosti naklientot za novi investicii

9. Registpacija na zewjodelci, fipwi, zdpuènija i ko-opepativi

10. Registpacija na individualni zewjodelski ppoiz vo -di teli vo Centpalniot pegistap, Fondot na PIO i peg-istap na MZ[V na RM

11. Registpacija na zdpuènija12. Registpacija na koopepativi13. Registpacija na fipwi (tpgovec-poedinec, DOOEL i

dpugi)

Izgotvuvawe predlog-proekti:� za zewjodelsko zdpuènie� za gpupa na ppoizvoditeli� za koopepativi

� pospeduvawe, poseta na saewi, edukacija i pazwena naiskustva, stpu~ni soveti

� pospeduvawe vo ostvapuvawe na intepesite na gpupafapwepi i zdpuènija ppi nabavka na peppowatepijali,ppoda`ba i dogovopno pabotewe

� pospeduvawe ppi izgotvuvawe na polisa za osigupu-vawe na iwot i dobitok

� opganizipawe wanifestacii (Denovi na lozapi, gpad-inapi, sto~api)

� poseta na dowa{ni i we|unapodni saewi� obuka i tpening za izgotvuvawe sopstven biznis-plan� obuka i tpening za texnologii na odgleduvawe (gpadi-

napstvo, poljodelstvo, lozapoovo{tapstvo i sto~apstvo)� obuka za iwplewentacija na EYREPLAP standapdot vo

ppiwapnoto zewjodelsko ppoizvodstvo� davawe stpu~ni soveti i litepatupa

Gratis-uslugaSite onie koi za ppetxodnite uslugi na FFRM }e

platat paket od 1.500 denapi, dobivaat:� besplatna godi{na ppetplata na spisanieto „Moja Zew-

ja“ i „Toka Iwe“ na dowa{na adpesa� besplatno popolnuvawe ppijava Bapawe za dobivawe

subvencii ppeku celata godina� besplatno popolnuvawe na Aplikativni fopwulapi

za ppogpawata za pupalen pazvoj, cela godina, za in-vesticii do 300.000 denapi

� popust od 1.000 denapi ppi pegistpacija na indi-vidualen zewjodelec, tpgovska fipwa, zdpuènie i ko-opepativa vo Centpalen pegistap na RM

� besplatna pegistpacija vo Registapot na MZ[V i fon-dot na PIOM

� besplatno dobivawe infopwatop za cenite nazewjodelskite ppoizvodi na golewo i walo

� besplatno infopwipawe za sewinapi i obuki nawe|unapoden i dowa{en tepen

Popust od 1.500 denari odvkupnata vrednost pri izrabotka na:� investiciona ppogpawa za kpedit� investiciona ppogpawa za pupalen pazvoj� investiciona ppogpawa za kopistewe zewjodelsko

zewji{te vo dpàvna sopstvenost� investiciona ppogpawa za kopistewe IPARD spedstva� biznis-plan za analizi na kapacitetite na fapwa ili fipwa� ppedlog-ppoekti za zdpuènija, koopepativi i gpupa

na ppoizvoditeli� besplatno izgotvuvawe i pe~atewe na dogovop za za-

kup, bapawe, izjava, ponuda i polnowo{no� besplaten texni~ki i konsultativen sovet za zapo~nu-

vawe biznis-ideja� besplatno iznao|awe na poddp{ka od donatopi za

odpedeni va{i sovetuvawa (gpupna obuka i pabotil-nici po sektopi na va{e bapawe)

� poseta na kups po angliski jazik za cena od sawo 200denapi za fapwepi vo Bitolskiot pegion (Ppilep,Bitola, Dewip Xisap i Resen)

� dpugi uslugi za koi FFRM woè da lobipa, infopwi-pa i zastapuva pped instituciite, koi ne ppet-stavuvaat golew watepijalen tpo{ok

Kole Paskov, menaxer za uslugi pri FFRM

tel.: 075 303 715, e-mail: [email protected]

5MART 2009 |

FFRMUslugi od FFRM

Powo{ za zemjodelcite

FFRM gi powaga zewjodelcite

Pi{uva:Marija \o{eva - Kova~evi}analiti~ar vo FFRM

Mnogu fapwepi }e se ot ka -àt od statusot „pegi st -pipani zewjodelci“ po -padi visokite tpo {o ciza ppidonesi. Kako sawo-

stojni vp{iteli na stopanska dejnost,tie tpeba da uplatat 27.507 denapi zajanuapi. Od niv, za ppidonesi za za-dolìtelno socijalno osigupuvawetpe ba da uplatat 7.812 denapi na wi-niwuw osnovica i wopa da podigaat wi-niwalna plata vo iznos od 18.426 denapi.

Registpipanite zewjodelci, na sa-wiot po~etok od ppowovipawe na pe-fopwite, se nadevaa deka kone~no golewbpoj od dano~nite ppoblewi i socijal-noto osigupuvawe }e bidat pe{eni.Me|utoa, nabpgu se pazo~apaa koga in-stituciite objasnija deka pau{alnotoodano~uvawe za pepsonalen danok na do-xod, so koi se ppedviduva{e oslobodu-vawe od pla}awe na 300.000 de na pi/godi{en bputo ppixod, ne se odnesuvaza ovaa kategopija zewjodelci. Vtopotopazo~apuvawe be{e koga doznaa deka zapegistpipanite zewjodelci ne vaìppeswetuvaweto na ppidonesite na20% od celata plata, {to vo pposek iz-nesuva 1.500 denapi wese~ni tpo{ociza ppidonesi. Ottuka, se postavuvappa{aweto: dali iwa potpeba da postoiposeben zakon za vp{ewe zewjodelska dej-nost, bidej}i toj celosno ja gubi su{ti-nata dokolku se zewe v ppedvid deka oda-no~uvaweto i tpo{ocite za ppidonesise identi~ni kako i za kategopijata„tpgovec poedinec“. Od dpuga stpana,Ministepstvoto za zewjodelstvo, {uwap-stvo i vodostapanstvo go stiwulipa pe-gistpipaweto na zewjodelcite sopoddp{ka od 2000 denapi. Fapwepiteswetaat deka ovaa politika ne sood-vestvuva so pealnosta, bidej}i site zew-jodelci sakaat da ja ppekinat ovaafopwa na pegistpipawe, swetaj}i ja zanepovolna, a u~estvuva so 44% od vkup-no pegistpipani entiteti {to se za-niwavaat so zewjodelska dejnost.

Postojano zewjodelcite gi stavawevo kategopija na najnisko doxodovnastopanska gpanka, a od dpuga stpana,dpàvniot sistew gi optepetuva sodava~ki pogolewi i od najppofi ta -bil nite fipwi. Tpo{ocite se wnogu vi-soki i petko koj zewjodelec woè da gipokpie, osobeno nadvop od pepiodot zasezonsko ppoizvodstvo, koga edno zewjo -delsko sewejstvo newa nikakvi ppixodi.Ova e osobeno te{ko da se izdpì kajfapwep koj zapo~nal da se zaniwava sopodignuvawe na novi ovo{ni ili lozo-vi nasadi, a vlegol vo sistewot kako pe-gistpipan zewjodelec. Toj fapwep, tpigodini investipa bez nikakvi ppixodi,a tpeba da isplati okolu 324.000 de-napi na godi{no nivo.

Fapwepite kpajnopevoltipani od„reformite zaekonomski razvoj“Postojano zemjodelcite gi stavame vo kategorija nanajnisko dohodovna stopanska granka, a od druga stranadràvniot sistem gi opteretuva so dava~ki pogolemi iod najprofitabilnite firmi. Tro{ocite se mnoguvisoki i retko koj zemjodelec moè da gi pokrie

6 | MOJA ZEMJA

STAV Dràvata gi opteretuva zemjodelcite so visoki dava~ki

Da se izmeni Zakonot zazadolìtelno socijalno osiguruvaweYppavniot Odbop na Fedepacijata nafapwepite donese odluka da bapa iz-wena na Zakonot za za dol ̀ i tel no so-cijalno osigupuvawe. FFRM bapaizwenata da se odnesuva na ppe-swetkata za ppidonesi i toa nawestona cela plata, tie da se ppeswetu-va at na osnovica od 30% od we se~ -na ta ppose~na plata ili za 10%po ve }e od zewjodelcite koi se sawoosigupenici vo Fondot za penziskoi invalidsko osigupuvawe i vo Fon-dot za zdpavstveno osigupuvawe.Spo ped ovoj ppedlog, fapwepite,nawesto 27.507 denapi kako {to

be{e vo janaupi, tpeba da upla}aatbputo plata vo iznos od 8.250 denapippeswetano spoped wese~nata ppo-se~na plata za januapi. Od ovoj iznostpeba da upla}aat 3.900 denapi zappidonesi. Isto taka, potpebno e dase ppolongipaat pokovite za pla }a -we bidej}i zewjodelcite ne woàt dagi uplatat ovie suwi, a ppitoa kaz-nite se wnogu visoki. Rokovite za up -la }awe tpeba da bidat na tpiwese -~ie popadi povpzanosta na ppoizvod -s tvoto so isplatuvaweto od stpanana ppepabotuva~ite i sezonskiot ka-paktep na ppoizvodstvoto.

Vpz osnova na donesenata Ppo-g pawa za finansiska pod -dp{ka na pupalniot pazvoj za2008 godina (Sl. vesnik na RMbp.22/08 i 54/08) i Ypedbata

za sppoveduvawe na politikata za pu-palen pazvoj (Sl. vesnik na RM bp.54/08),Agencijata za finansiska poddp{ka vozewjodelstvoto i pupalniot pazvoj,vo te-kot na winatata godina, uspe{no jasppovede i pealizipa ovaa Ppogpawa. Na21 waj lani, Agencijata objavi Javenoglas za aplicipawe na zaintepesipa-nite kandidati za planipanite wepki zakofinansipawe.

Aplikantite iwaa wo`nost daaplicipaat za slednite tpi wepki: 1. Investicii za podobpuvawe na

konkupentnosta i wodepnizacijana zewjodelskite stopanstva,vklu~itelno i akva-kultupa;

2. Investicii za dopabotka, ppepa-botka, skladipawe, pakuvawe i wap-keting na zewjodelski ppoizvodi;

3. Investicii za pexabilitacija nasistewite za navodnuvawe na vod-nite zaednici.

Za ovie wepki do Agencijata bea pod-neseni 676 aplikacii. Najgolew inte-pes iwa{e za ppvata wepka i za nea beapodneseni najwnogu aplikacii (vkupno574). Potoa, 92 aplikacii se odnesuvaana wepkata 2 i deset aplikacii bea pod-neseni za tpetata wepka.

Od podnesenite aplikacii za wep-kata 1, najgolew intepes iwa{e za in-vesticiite za kofinansipawe nappiklu~na wexanizacija i oppewa zappiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo,potoa za izgpadba na wodepni i efi-kasni sistewi za navodnuvawe i za ko-

finansipawe na investicii vo oppe-wuvawe na sto~apski fapwi.

Za vtopata wepka, najgolew bpoj po-tencijalni kopisnici aplicipaa zainvesticii vo nabavka na oppewa zappepabotuva~ki kapaciteti za ppoiz-vodstvo na ppexpanbeni ppoizvodi vosektopite: ppepabotka na ovo{je i ze-len~uk, vinapstvo, ppoizvodstvo nawleko i wle~ni ppoizvodi i za ppoiz-vodstvo na dobito~na xpana.

Od vkupniot bpoj bapawa za kofi-nansipawe na investicii od wepka 1,najgolew bpoj podneseni i odobpenibapawa se od svetinikolskiot i od bi-tolskiot pegion. Najwalku bapawaza kofinansipawe se podneseni odstpu{kiot i kavadape~kiot pegion.

Vo pawki na Ppogpawata za finan-siska poddp{ka vo pupalniot pazvoj za2009 godina, koja e objavena vo Slu`ben

Papi i za obnovliviizvori na energijaVo ramki na Programata za finansiska poddr{ka vo ruralniotrazvoj za 2009 godina se planirani 422 milioni denari vkupnisredstva za realizacija. Najgolem del od niv, 192 milioni denari, seza investicii za podobruvawe na konkurentnosta i modernizacija nazemjodelski stopanstva, vklu~itelno i akva-kultura

7MART 2009 |

ALENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RYRALNIOT RAZVOJ

Programa za finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj za 2009 godina

▼

Da se podobpi ìvototvo pupalnite podpa~ja

Vesnik na RM bp.03/2009 godina, pla-nipani se 422 wilioni denapi vkupnispedstva za pealizacija. Najgolew delod ovie spedstva, 192 wilioni denapi seodvoeni za investicii za podobpuvawena konkupentnosta i wodepnizacija nazewjodelski stopanstva, vklu~itelno iakva-kultupa za koja iwa{e i najgolew in-tepes winatata godina. Isto taka, po-golew del od planipanite spedstva, od-nosno 110 wilioni denapi, se odvoeni zainvesticii za pupalna infpastpuk-tupa i 80 wilioni za investicii za do-pabotka, ppepabotka, skladipawe, pa-kuvawe i wapketing na zewjodelski

ppoizvodi. Po 6 wilioni denapi se od-voeni za finansiska poddp{ka na ppo-wotivnite aktivnosti za pazvoj na pu-palen tupizaw i za opganizipawe i za-edni~ko vp{ewe na ppoizvodna dej-nost na zewjodelski stopanstva i osuwwilioni denapi za podobpuvawe naznaeweto i unappeduvaweto na ~o ve~ -ki ot potencijal na zewjodelski ppoiz-voditeli, obezbeduvawe na sovetodav-ni uslugi i edukacija za uppavuvawe sozewjodelsko stopanstvo.

Kako novina, godinava se odvoenipapi i za investicii za ppoizvodstvoi kopistewe na obnovlivi izvopi na

enepgija, t.e. za nabavka na oppewa za in-stalacii za ppoizvodstvo i kopistewena solapna enepgija, za ppoizvodstvo ikopistewe na biogas, za kopistewe navetepot kako izvop na enepgija i ko-pistewe na geotepwalna enepgija.

8 | MOJA ZEMJA

ALENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA VO ZEMJODELSTVOTO I RYRALNIOT RAZVOJ

Vo tek se podgotovkite na Mi-nisterstvoto za zemjodelstvo,{umarstvo i vodostopanstvo iAgencijata za finansiska pod -dr{ ka vo zemjodelstvoto i rural-niot razvoj za zapo~nuvawe i rea-lizacija na Programata.

MERKI OD NACIONALNATA PROGRAMA ZAFINANSISKA PODDR[KA NA RURALNIOT RAZVOJ ZA 2009 GODINA

▼

Razgovaral:Todor Stoj~evski

�Zo{to na Makedonija $ e potrebenproekt za monitoring i upravuvawena lozovite nasadi i od koga po~nanegovoto sproveduvawe?Pped pet godini po~navwe pilot-

ppoekt pegistap vo tikve{kiot pe-gion. Vo ppvata faza se vospostavilokalna kancelapija vo Kavadapci, sedizajnipa{e i ppopaboti softve-pot, se donese Zakonot za vino i sesppovedoa wnogu obuki na lu|e koi seu{te pabotat na ppoektot. Po pauzaod osuw weseci, po~na i vtopatafaza, koga celiot sistew i softvepse pasppostpanija niz zewjava.

Celta vo ovaa faza be{e:� da se usoglasi zakonodavstvoto za

vino na Makedonija so zakonodav-stvoto na EY, kako i da se donesatsite podzakonski akti vo soglasnostso ppavoto na Evpopskata Ynija;

� da se poddpì idnoto oddelenieza lozapstvo i vinapstvo vo Mi-nistepstvoto za zewjodelstvo,{uwapstvo i vodostopanstvo (in-stitucionalna poddp{ka) i za-toa se nappavi obuka na devetlokalni lica koi tpeba da se vpa-

botat vo ovaa institucija.Zna~i, osven glavnata kancelapija vo

Skopje, iwawe i nekolku lokalni kan-celapii vo Kisela Voda, Sveti Nikole,Oxpid, Kavadapci, Negotino i vo Va-landovo. Iweno, tie se otvopeni tawukade {to iwawe glavni lozapski pegioni.

Vaèn ppincip na koj se bazipa si-stewot e li~na deklapacija (izjava ilippijava na zewjodelecot). So nea se ppi-javuvaat lozovite nasadi, a adwini-stpacijata wu vepuva na zewjodelecot,bidej}i ne e vo negov intepes da laè.Sepak, postojat wnogu dpugi na~ini nakontpola i dokolku se slu~i pazlikawe|u ppijavenoto i fakti~koto, po-stojat wo`nosti za istpaga i kopekcii.Dokolku stane zbop za posepiozna iz-wawa, iwawe i sudska instanca.

� Proektot zavr{uva vo maj go-dinava. [to napravivte?Bazi~no, sistewot e vospostaven i

funkcionipa vo celata dpàva. ]e seppodolì so finalizacija na wapke-ting-stpategijata za vinskiot sek-top. Potoa, s# e vo pacete na MZ[V, koe}e izgubi dokolku ne gi vpaboti licata{to gi obu~ivwe da pabotat vo vin-skiot sektop. Se nadevaw deka newa dappopadne ona {to go pabotevwe nekolkugodini i deka ovie lu|e }e dadat ogpo-wen ppidones vo pazvojot na sektopot.

Osven usoglasuvaweto so EY, ovoj si-stew }e ovozwoì i sledewe na vinoto.Vsu{nost, toa e vaèn kpitepiuw zakvalitetot na vinoto. Stanuva zbop za ppvobid, ppv ppoekt, koj se zasnova na LIS(geogpafskiot infopwativen sistew).Nie swe pionepi i na{eto iskustvo goppenesuvawe vo vospostavuvawe na poz-natiot LPIS - sistew za identifikaci-ja na zewji{ni papceli. Na{iot sistewe bazipan na ppavila koi nawetnuvaat za-dolìtelna deklapacija. Toa zna~i dekasekoj lozap e zadolèn da se pegistpi-pa vo ovoj sistew dokolku saka svoetoppoizvodstvo da go ppodava na pazap. Ova

e evpopska pegulativa, no ve}e e obvpskai vo Makedonija. Ako va{ite ppoizvodi-teli sakaat da izvezuvaat na pazapot voYnijata,wopa da go dokaàt kapacitetotza kontpola i inspekcii koi }e gisppe~at site nepegulapnosti. Ova eppvata ppi~ina popadi koja se voveduvaovoj sistew. A, slednata ppi~ina e uso-glasuvaweto vo zakonodavstvoto na EY.

� Za {to moè da se koristi sis-temot?Sistewot {to go postavivwe woè

da se kopisti za ppogpawipawe na „po-litikata“ vo vinskiot sektop. Ako sa-kate da kpeipate politika, vsu{nost,sistewot e neopxoden instpuwent kojdava podatoci za toa {to i kadeiwa, koj go obpabotuva, kakvi se ppi-

Sekoj lozar e zadolèn dase registrira vo ovoj sis-tem dokolku saka svoetoproizvodstvo da go pro-

dava na pazar. Ova e evrop-ska regulativa, no sega eobvrska i vo Makedonija

Severio Savio, tim-lider na „lozoviot katastar“ vo MakedonijaINTERVJY

Registpacija i kontpola zapepspektiva na vinskiot s

10 | MOJA ZEMJA

Sevepio Savio e wagistep po zewjodel-ski nauki i poloèn dpàven ispit pozewjodelstvo vo Italija. Ovoj sopstvenikna fapwa vo blizinata na Siena ppoiz-veduva vino, waslinki i iwa kapaciteti

za pupalen tupizaw. Negovoto iskustvogo vodi na pabota vo wnogu dpàvi nizAfpika, Indonezija, a paboti i kako kon-sultant na Evpopskata kowisija za iden-tifikacija i pazvoj na ppoekti, glavno

vo Latinska Awepika. Od 2004 godina evo Makedonija i paboti na ppiwenata nappoektot finansipan od EY: „Naciona-len sistew za wonitoping i uppavuvawena lozovi nasadi“, faza 2.

Svetsko iskustvo vo proizvodstvo na vino

Savio pped kaptatana Italija

nosite, {to se ppoizveduva, {to odtoa e za na pazap, {to e ppikaàno vodeklapacijata. Osven toa, dokolkuzewjodelecot se pegistpipa vo si-stewot, woè da konkupipa za dobi-vawe papi od IPARD ppogpawata.

� Makedonskite gra|ani, tradi-cionalno, doma pravat rakija.Spored pravilata na EU, tie nemada moàt toa da go prodavaat napazar. [to e potrebno za edensiten zemjodelec da go plasirasvojot proizvod na pazarot?Spoped ppopisite, ppocesot na de-

stilacija wopa da bide odvoen od ka-pacitetot za ppoizvodstvo na vino.Sepak, Ynijata se obiduva da gi za ~uvai tpadicionalnite ppoizvodstva.Kpucijalno e da se za~uva zdpavjetona potpo{uva~ite. Zatoa, woja suge-stija e da se ppoizveduva na tpadi-cionalen na~in, koj{to }e bi deppiz naen i za{titen, no ppitoa wo -pa da se najdat wexanizwi za za{titana zdpavjeto na pot po {u va~ite otippocesot na destilacija woè dabi de wnogu opasen i wopa da se kon-t polipa. Ova e obvpska na Dipekci-jata za xpana ppi Ministepstvoto zazdpavstvo. Od edna stpana, wopa da sedokaè deka ova ppoizvodstvo e tpa-dicionalno, a od dpuga stpana, da seza~uva zdpavjeto na onie {to go kon-suwipaat ppoizvodot.

� Vo Makedonija ima mnogunere{eni imotno-pravni odnosime|u sopstvenicite i onie {to giobrabotuvaat lozjata. Kako us-peavte da gi evidentirate sop-stvenicite na nasadite?

Vo ppincip, ne gledawe koj esopstvenik na nasadot, tuku koj eppoizvoditel, t.e. kopisnik vo wo-wentot na pegistpacija. Za evpop-skata pegulativa e va`no da se kon-tpolipa ona {to se plasipa na pa-zapot. Ppiwep, ne se gpiìwe za

ppoizvoditelite na walikoli~estva i za svoi potpe-bi. No, ako ppodavaat na pa-zap, kolku i da se wali, wopa

da se pegistipaat. Zewjodelcite iwa-at obvpska da go ppijavat svojot lo-

zov nasad vo podpa~nata edi-nica na Ministepstvoto

za zewjodelstvo, {uwap-stvo i vodostopanstvo.Dokolku nasadot e nov,toga{ sopstvenikot edolèn, vo pok od eden

wesec, da go ppijavi vopesopnoto Ministep-stvo. Vsu{nost, site loz-ja vo dpàvava se stave-

ni vo sistew. Nappavena esatelitska fotointep-

ppetacija za toa kade vo zewjava iwalozovi nasadi i so nea se pokpieni95% od ppoizvoditelite na vino.Iwavwe kawpawa ppeku koja se povi-kuvaa zewjodelcite da se pegistpi-paat. Lokalnite slu`benici, istotaka, odea od selo v selo i gi in-fopwipaa zewjodelcite za pegi-stpacijata. Vo „ppvi~nata deklapa-cija“, kako vaèn dokuwent, se kaùvakoj e ppoizvoditelot, kolku povp{inaobpabotuva, koj tip gpozje i kakovppoizvoden potencijal iwa. Vsu{nost,toa e plafonot {to zewjodelecotwoè da go ppoizvede. Taa ne se ppa-vi sekoja godina, tuku na po~etokotna pegistpacijata i sawo dokolku seslu~at odpedeni ppoweni vo nasadot.Dpug vaèn dokuwent e Deklapacija-ta za bepba, koja e va`na za ppoizvo-ditelot i za vinapiite. Tie tpeba dapodnesuvaat godi{ni deklapacii zappoizvodstvo. Zewjodelecot, bez pa-zlika kade ìvee, wopa svoeto ppoiz-vodstvo da go donese za ppoda`ba.Toga{, na sawoto westo }e se popol-ni deklapacijata za bepba. Ova,vsu{nost, e ppakti~en wodalitetza pe{avawe na ppoblewot.

Kowentapi na e-mail:[email protected]

11MART 2009 |

I dvata sektopa se ppoblewati~ni,gledano na globalno nivo. Pazapotvo svetot e zasiten od evtini i kva-litetni vina. Vo ovoj slu~aj, Make-donija e wal ppoizvoditel so 25 il-jadi xektapi lozje. Za spopedba,ppovincijata Tpapani vo Italija iwasto iljadi xektapi lozovi nasadi.Kowplicipanosta doa|a ottawu {toiwate walo ppoizvodstvo koe newoè da go ppodadete. Mopa da naj-dete dobap soodnos we|u cenata ikvalitetot. Vo Evpopskata Ynijawoè da kupite odli~no kvalitet-no vino za pet evpa, iako cenata nee dokaz za negoviot kvalitet. Ma-kedonija, isto taka, iwa ppoblew dappewine od dowinantno nalivno vokvalitetno vino vo {i{iwa. Iwatpadicionalni pegionalni pazapikoi polesno woè da se dopazvijati da se zgolewi ppisustvoto. Oddpuga stpana, ne gledaw wnogu lo{aidnina za lozapstvoto, posebnokoga e „powodapstvo“ sekoj da ppavivino. No, te{ko se ppavi kvalitet-no vino, a toa se odviva postepeno,bez kvanten skok.

Dali lozarstvoto i tu-tunoproizvodstvoto sedvata izvozno-orienti-rani sektori za zemjava?

a podobpaektor

Pi{uva:Martin Traj~ev, pretstavnik naFFRM vo Brisel

Fondovite na EvpopskataYnija za pepiodot od2007-2013 godina se klu ~ -ni za ppisposobuvawe naRepublika Makedonija za

~lenstvo vo Ynijata. Instpuwentot zappetppistapna powo{ na EY (IPA) efopwipan da ovozwoì idnite zewji-~lenki da gi kopistat fondovite naYnijata naweneti za ~lenkite. Pettekowponenti na IPA se test i {ansa Re-publika Makedonija da se ppovepikako }e gi kopisti stpuktupnite i dpu-gi fondovi na EY kako polnoppavnazewja-~lenka na Ynijata.

Llavna cel na Evropskiot fond zaregionalen razvoj e da gi zajakne eko-nowskata i socijalnata koxezija vo EYppeku nawaluvawe na neednakvosta nastepenite na pazvoj na pegionite voYnijata. EFRR e finansiski najobew -ni ot fond so tpi glavni celi: ppi-bli ̀ uvawe, pegionalna konkupent-nost i vpabotuvawe i evpopska te-pitopijalna sopabotka. So ovoj fondse finansipaat: � dipektna powo{ za investipawe vo

kowpanii, osobeno wali i spednippetppijatija, za sozdavawe naodp`livi pabotni westa (pegio-nalna konkupentnost i vpabotuvawe)

� infpastpuktupi povpzani soistpaùvawe i inovacii, teleko-wunikacii, ̀ ivotna spedina, enep-gija i tpanspopt (ppibliùvawe)

� finansiski instpuwenti (inve-sticiski i pazvojni fondovi) zalokalen i pegionalen pazvoj (ev-popska tepitopijalna sopabotka)

� wepki za texni~ka powo{Republika Bugapija, na ppiwep, vo

ovoj pepiod e planipano da bide ko-pisnik na pove}e od dve wilijapdi evpa.

Spedstvata od Evropskiot soci-jalen fond se, glavno, naso~eni konpodobpuvawe na uslovite na pazapotna tpud i zgolewuvawe na vpabote-nosta vo EY. Spedstvata se nawenetiza pegioni i zewji-~lenki kade {toiwa evidenten zastoj vo ekonowskiotpazvoj - glaven akcent se stava na pe-gionite kade {to bputo-dowa{niotppoizvod e ponizok od 75% od ppo-sekot na Ynijata. Za pepiodot od2007-2013 se ppedvideni 75 wilijapdievpa za kopistewe vo pawkite naovoj fond. Kopisnici na ppeku 75%od ovie spedstva }e bidat wladite.

Kohezivniot fond e osnovan u{teso sawoto osnovawe na Evpopskataekonowska zaednica i e instpuwentza finansipawe na ppoekti za tpans-evpopski tpanspoptni infpastpuk-tupi i ìvotna spedina. Za pazlikaod stpuktupnite fondovi, KF funk-cionipa na nacionalno (a ne i na pe-gionalno nivo) i se odnesuva, glavno,na zewji-~lenki ~ij BDP e pod 90% odpposekot na Evpopskata Ynija. Slo-venija, na ppiwep, za pepiodot od2007-2013 }e bide kopisnik na ppeku~etipi wilijapdi evpa za ppoekti odgopespowenatite oblasti.

Od oblasta na zewjodelstvoto,najpelevantni se Evropskiot fondza garancii vo zemjodelstvoto iEvropskiot zemjodelski fond zaruralen razvoj. Ppviot gi finansi-pa dipektnite pla}awa za zewjodel-cite i wepkite koi gi pegulipaat pa-zapite, kako {to se intepvenciite iizvoznite subvencii (kako novovo-vedenite subvencii za izvoz na wle-ko). So vtopiot, za pepiodot od 2007do 2013, e ppedvideno so 90 wilijapdievpa da se finansipa pupalniotpazvoj vo Evpopskata Ynija (2,6 wi-lijapdi evpa za Bugapija, 900 wilionievpa za Slovenija itn.) ppeku pod dp{ -

ka za podobpuvawe na konkupentnos-ta na zewjodelstvoto i {uwapstvoto,za{tita na ìvotnata spedina, po-dobpuvawe na ìvotniot standapd idivepzifikacija na ekonowskite ak-tivnosti vo pupalnite spedini.

Ovie fondovi bi $ bile dostapnina Republika Makedonija dokolkudenes stane ~lenka na EY. Bezbednoe da se o~ekuva deka po 2013 godina,golew del od evpopskite fondovi }eostanat na sila (iako vidoizweneti)i Makedonija }e woè da gi kopistiotkako }e ppistapi vo polnoppavno~lenstvo. Vo we|uvpewe, iwpepativ-no e na{eto vniwanie da go naso~iwekon optiwalno iskopistuvawe naspedstvata {to ni se staveni napas polagawe ppeku Instpuwentot zappetppistapna powo{ i negovitepet kowponenti. Tie se dizajnipanida kopespondipaat so nekoj od Evpop -skite fondovi od ovoj tekst. Na ppi-wep, kowponentata bp. 5, koja se od-nesuva na pupalniot pazvoj, sood-vetstvuva na post-ppistapnite pu-palni fondovi, a kowponentata 4 ewnogu sli~na so Evpopskiot socijalenfond. Tpetata kowponenta odgovapana Evpopskiot fond za pegionalenpazvoj itn. Ottuka, veliwe deka IPAfondovite se {ansa, no pped s#, testza Republika Makedonija za ppik-lu~uvawe kon Evpopskata Ynija.

IPA - podgotovka zaevpopskite fondoviPette komponenti na IPA se test i {ansa Republika Makedonijada se proveri kako }e gi koristi strukturnite i drugi fondovina EU kako polnopravna zemja-~lenka na Unijata

13MART 2009 |

EYFondovi na EU od 2007 do 2013 godina

Vo ovoj broj gi obrazloùvame na-merite i celite na glavnite evrop-ski fondovi koi se na raspolaga-we na zemjite-~lenki na EU za pe-riodot od 2007 do 2013 godina. Toase: Evropskiot fond za regionalenrazvoj (EFRR), Evropskiot socija-len fond (ESF), Kohezivniot fond(KF), Evropskiot fond za garanciivo zemjodelstvoto (EFGZ) i Evrop-skiot zemjodelski fond za ruralenrazvoj (EZFRR).

Papi iwa awakako do niv?

Dezorientiranitep~eli ne se vra}aatvo ko{niciteHrvatska

P~elniot fond od Dolno we |u -wup skoto podpa~je vo Xpvatska koe wi-natata sezona ppetppe uginuvawe votekot na ziwskiot pepiod od 30 do 100ppocenti. Ovaa sostojba ppetstavuvaizbe`na tewa na tawo{nite p~e la pi.Spoped klini~kata slika i opisot naodnesuvaweto na p~elite ppediz vi -ku va~i se xewiski watepii. Koe se do -kaà na instituti vo Fpancija, Lep-wanija, Italija i Danska,ovaa sosto-jba e ppedizvikana od kontawinacija,odnosno po 20-winutna kontawinacijap~elitet stanuvaat xipepaktivni.Po 40 winuti p~elite stanuvaat ane-wi~ni, letaat bez opentacija i koga}e izletaat od ko{nicata pove}e nese vpa}aat vo nea.

Od vkupno 838, is~eznale 528ko{nici vo dolnowe|uwupskoto po-dpa~je. Zatoa, tpeba da se iwa ppedviddeka p~elite se zagpozeni i wopa dase za{titat za da ne dojde do nivnocelosno is~eznuvawe.

Vo svetski pawki, postojat pazniteopii za powopot. Spoped nekoi, po-wopot e ppedizvikan od pazni vipusi,spoped dpugi, ppi~inata e globalno-to zatopluvawe, a pak, nekoi swetaatdeka zpa~eweto na wobilnite tele-foni, dalekuvodite i LMO xpanata seppi~ina za powopot.

Se prodlabo~uvanedostigot na hranaFAO

Agencijata za xpana i zewjodelst-vo na OON, FAO i Ministepstvoto zazewjodelstvo na [panija velat dekasvetot se soo~uva so nedostig naxpa na. Spoped infopwaciite na ves-ni kot Finacial Times, od sostanokot kojse odpàl ppi kpajot na januapi vo[pa nija, najgolewa opasnsot vo ppoiz -vod stvoto na xpana ppetstavuvaatkliwatskite ppoweni, pokonkpetno,sne wuvaweto voda kaj obpabotlivite

Klani~aritekupuvaat

mle~ni grlaSrbija

Ppoizvodnata cena na litap wlekoe 32,52 dinapi, soop{tija fapwepite odVojvodina i povtopniot pad na cenatappediz vikuva te{kotii za fapwepite.Zatoa, tie gi ppodavaat wle~nite gplavo klani~nata industpija. So toa, fap -wepite s# pove}e is~eznuvaat od sto~ -na ta kapta vo Spbija. Vo wowen tov, voovaa dpàva iwa 40.000 viso kowle~nii uwati~eni gpla, no toj bpoj }e se na-wali popadi visokite ceni, golewitetpo {o ci i nesigupnosta na pazapot.

I bpojot na odgleduva~i na gplai dobavuva~i na wleko s# pove}e senawaluva. Spoped golewite ppoiz vo -di teli na wleko, uni{tena e celatalinija na dobavuvawe na wleko ispoped niv, posledicite doppva }e sepo ~uv st vuvaat. Jugoslav Diwi t pi e -vi}, ppet sedatel na Centpalnataaso cijacija na wlekoppoizvoditelina Vojvodina, veli deka vo EY ne pos-toi wonopol nad wlekapnicitebidej}i tie se vo sopstvenost nafapwepite. Is to taka, situacijata jauslo`nuva toa {to ppoizvoditelitene ja znaat pp e wijata za ovaa godinai na~inot na nejzina isplata. Nekoifapwepi ba paat dpàvata da izgpa-di kapa ci tet za dopabotuvawe nasupovoto wle ko, bidej}i postoi in-tepes za iz voz na kvalitetnoto spp-sko wleko vo sosedstvoto i vo Ital-ija. So te{ kotii se soo~uvaat ifapwepite koi zele kpedit i koikupuvaat xpana na pazap.

Su{ata gi „zapali“cenite na p~enicata

KinaCenata na p~enicata se zgolewi-

la otkako najgolewiot svetski ppoiz -ve duva~, Kina, objavi deka popadisu{ata se o{teteni nivnite ziwskiposevi. Isklu~itelno suvite uslovi,petko videni vo istopijata na ovaazewja, woèbi i najlo{i vo poslednitepedesetina godini, o{tetile pe~isipolovina od ziwskite posevi so p~eni-ca vo najpodnite kineski ppovincii,vo podpa~jeto we|u Peking i pekataJang Ce. Osven toa, se o~ekuva zabavu-

vawe na `neeweto i na dpugite ppo-letni kultupi, velat od pesopnotowinistepstvo za zewjodelstvo. Mi-natata godina, Kina poseala okolu 24wilioni xektapi, a od su{ata se za-gpozeni okolu 10 wilioni xektapi.Isto taka, posevite so p~enica se na-padnati i od dpugi epidewi~nizaboluvawa koi se ppo{ipuvaat po-padi su{ata. Tenzijata i negativna-ta situacija ja uslo`nuvaat i lu|etokoi ppodavaat la`ni pesticidi. No,osven p~enicata, Kinezite iwaatppoblew so voda za piewe. Okolu 4,3wilioni lu|e i 2,1 wilion gpla kpupendobitok ne woàt da dojdat do ~istavoda za piewe. Zagpozeni }e bidat

14 | MOJA ZEMJA

ALRONOVOSTI

Ekonomskatakriza - {ok za

trgovskata razmenaSrbija

Ekonowskata kpiza vlijae vpz tp-govskata pazwena so dpàvite-pot-pisni~ki na dogovopot CEFTA, in-fopwipaat od Ministepstvoto za tp-govija i za uslugi na Republika Sp-bija. Spoped winistepot SlobodanMilosavqevi}, efektite od kpizatase wanifestipaat so swaluvawe napobapuva~kata na izvozno najzna -~aj nite pazapi za na{iot sevepen so -sed, a toa se dpàvite od CEFTA. Za-toa, sppskata vlada }e donese odped-

Niskite otkupni ceni nawlekoto gi odnese v klanica

povp{ini. Nedostigot na voda i en-epgensi }e do vede do zgolewuvawe nacenite na xpanata. So toa }e sezgolewi finansiskata kpiza i gladotvo svetot. Od dpuga stpana, s# pove}epaste cenata na zewjodelskiteppoizvodi vo poslednite weseci, po-padi lo{ata ètva vo SAD i voEvpopa, kako i su{ata vo Bpa zil i Ap-gentina. Na ppiwep: cenata na p~eni-cata, od dekewvpi lani do kpajot najanuapi, popasnala za 15%, na p~enka-ta za 17%, a na sojata za 22 ppocenti.

Namalenprinosot na ìtoza 6,5 procentiBrazil

Ppinosot na ìtoto vo Bpazil }ebide nawaleno za 6,5% popadi wi-natogodi{nata su{a, velat od pe-sopnoto winistepstvo za zewjodel-stvo. Spoped niv, ppoizvodstvoto naìto, godinava, }e bide 134,6 wilionitoni nasppoti lanskata bepba od 144,1wilion toni. Od ova, podot na p~enkae 14,2%, a sojata e zastapena so so4,7%. Po SAD, Bpazil e vtopata zew-ja spoped ppoizvodstvo na soja. Od

su{ata, najpogodeni se i dpugioblasti Rio Lpande do Sul, SantaKatapina, Papna i Apgentina. Popa-di ova, najvepojatno, pastat i cenitena sojata i na p~enkata. Bpazil goppocenuva svoeto ppoizvodstvo na

52.3 wilioni toni, odnosno dva wil-ioni toni powalku od lani. No, ovojnedostatok }e go kowpenzipaat SAD,kade {to popadi swalenoto ppoizvod-stvo na etanol se o~ekuva zgolewu-vawe na zalixite.

u{te wilion lu|e popadi finan-siskata kpiza, a okolu 20 wilioni wi-gpanti ostanale bez pabota. DokolkuKinezite, koi isto taka se i naj-golewi potpo{uva~i, ja potpo{atsvojata pezepva so p~enica, ostanuvada zatpopaat na awepikanskite vpati,velat nekoi analiti~api. Powalkup~enica, spoped niv, zna~i i powalppostop za ublaùvawe na potenci-jalnite udapi na globalniot pazap,{to bi dovelo do toa i dpugi dpàvida ja pobapaat awepikanskata p~eni-ca. Sepak, spoped dpugi pazwislu-vawa, dokolku se ppezewat itni wep-ki za navodnuvawe, {tetata woè dase sppe~i na powalku od 2,5 ppocen-

ti od godi{noto ppoizvodstvo. Istotaka, kineskite zalixi na p~enica seokolu 60 wilioni toni, {to e pove}eod polovina godi{no ppoizvodstvo(lani 112 wilioni toni). Postojat ianaliti~api koi velat deka su{atai pastot na cenata na p~enicata sedobpa novost, dupi i vo Kina. Odnos-no, popadi ppeniskite otkupni ceni,

wnogu fapwepi pe{ile da {tedat navpewe, tpud i tpo{oci koi se svpzaniso navodnuvawe. Spoped nekoi ppo-cenki, zewjodelecot tpebalo da vloìdva dolapa za da za{titi pod kojvpedi sawo dolap. Osven toa,fapwepite iwaat wnogu golewa zali-xa, okolu 900 iljadi toni, koja doseganikoj ne sakal da ja kupi.

15MART 2009 |

bi za kopistewe spedstva za pottik--nuvawe so cel da se nawalat efek-tite od svetskata ekonowska kpizavpz zewjodelstvoto vo Spbija. „Ppav-iwe s# da gi za dp ̀ iwe pazapite, dawu powognewe na dowa{noto zew jo -del stvo, no isto taka i da iw powog -ne we na pot po {u va ~ite od oviedp ̀ avi da gi kupuvaat na{iteppoizvodi“, objasnil Milosavqevi}.Ocenuvaj}i deka postoi te{ka, dol-gotpajna i ne iz ves na bitka, winis-tepot gi uvepil gpa |anite na Spbijadeka nivnata dp ̀ ava }e ja ppebpo-di kpizata so winiwalni negativniposledici za zewjodelstvoto, }ego za~uva ìvotniot standapd,pabotnite westa i kupovnata wo} nagpa|anite.

Subvencionirawe za izvozna mle~ni proizvodi

Evropska Unija

Subvenciite za izvoz {to gi davaEv popskata Ynija }e se ispla}aat ipo natawu za evpopskite izvezuva~i dabidat ppisutni na svetskiot pazap.Ppitoa, povtopno se voveduvaat i sub-venciite za izvoz na odpedeni wle~nippoizvodi po juni 2007 godina. Vak-vata odluka e pezultat na sepiozna-ta situacija na pazapot na wleko iwle~ni ppoizvodi, ppedizvikana po-padi dpasti~niot pad na cenite nappoizvodite. Ynijata, potpolno, }e gipo~ituva ogpani~uvawata na sub-vencionipani izvozi, postaveni odSvet skata tpgovska opganizacija.Kowisijata }e ppodolì da ja nad-gleduva sostojbata na pazapot i }e gippilagodi pefundipawata spopedpot pebata. Mepkata }e vaì s# dodekatoa go diktipaat uslovite na pa za -

pot. Za sobpanoto wleko vo ppav(SMP) se ppifateni tendepi za vkup-no 5.612 toni so waksiwalno pe-fundipawe od 200 evpa po ton (odvkupno tendepi za 15.172 toni). Za put-ep (so 82 ppocenti wasti) tendepi za2.299 toni so waksiwuw pefundi-pawe od 500 evpa po ton (od vkupnotendepi za 9.566 toni). Za putepnotowaslo, tendepi za 80 toni so waksi-wuw pefundipawe od 580 evpa po ton(od vkupno tendepi za 980 toni).Istovpeweno, utvpdeni se i poniskistapki za postoe~kite pefundipawa(stapkite na pefundipawe spoped koi}e se nappavi izvozot powe|u pe-dovnite tendepi). Stapkite bea 170evpa za ton SMP, 450 evpa za ton put-ep, 260 evpa za ton wleko vo ppav i220 evpa za ton sipewe.

Popadi su{ata, o{teteniziwskite posevi so p~enica


Lokaciite za podignuvawenasad za waslinka se od-peduvaat vpz baza na pa-spolo`livoto zewji{te,vlijanieto na dowinant-

nite vetpovi i vodo-vozdu{niot peìwvo po~vata. Zatoa, waslinkata tpebada se sadi na ju`ni ekspozicii, na pa-stpesiti i ocedni po~vi. So ogled natoa deka stebloto na waslinkata wno-gu godini ostanuva na edno westo, tpe-ba da se posveti posebno vniwanie napodgotovkata na povp{inata.

� îstewe na terenot - potpebnoe da se is~isti celiot kopov, gpwu{ki,dpvenesti kultupi i da se izpawnipovp{inata.

� Meliorativno |ubrewe - za da sezgolewi plodnosta na po~vata, naosnova na agpopedolo{ka analiza, sedodava NPK winepalno |ubpe vo so-odnos 10-20-30.

� Rigolovawe i dlaboko orawe - sotpaktop, so pogolewa wo}nost, se vp{ipigolovawe na dlabo~ina od 50 do 80sw. So toa se ppodlabo~uva opani~niotsloj na po~vata, se pegulipa vodo-voz-

du{niot kapilapitet. Ova e ppeduslovza intenzivno ppoizvodstvo.

� Sadewe - naj~esto se vp{i vo ppa-vec sevep-jug. Rastojanieto powe|u pe-dovite i powe|u sadnicite vo pedote pazli~no i woè da bide 7x5 ili

6x4 wetpi. Na eden xektap se sa-dat 300-400 waslinovi stebla vo

intenzivno ppoizvodstvo. � Izbor na sorta - zavisi od

wo`nosta za uspe{no odgledu-vawe i wo`nosta za nabavka nakvaliteten i septificipansaden watepijal. Postojatpove}e od 300 sopti. Tie se po-deleni vo dve gpupi: sopti za

konsuwacija i sopti za ppoiz-vodstvo na waslinovo waslo (obli-

ca, askolano, nikitska, kpiwska, aw-fisa, kalawata). Vo Makedonija, vode~kasopta e xalkidi{ka. Vo nasadot so wa-slinki potpebno e deset ppocenti odsteblata da bidat oppa{uva~i.

� Sadewe - se vp{i naesen ili panonappolet. Na podgotvena povp{ina sekopaat dupki so soodvetni diwen-zii. Na dnoto se stava 200 gpawa wi-nepalno |ubpe NPK 7-14-21. Potoa, vodupkata se dodava nova zewja (10-15 sw),zavisno od dlabo~inata na dupkata igpièj}i se kopenoviot vpat na sad-nicata da bide zasaden kako {to pa-stel ppetxodno. Sadnicata se vpzuvaza kolec, se zatpupuva so ostatokotzewja i dobpo se nagazuva. Vo dupkatawoè da se dodade ppegopeno apsko|ubpe i 150 gpawa KAN 27%.

� Nega na nasadot - uspexot na na-sadot zavisi od negata na sadnicitevo ppvite godini. Dokolku ne uspeewe

16 | MOJA ZEMJA

ALENCIJA ZA POTTIKNYVAWE NA RAZVOJOT VO ZEMJODELSTVOTO Podignuvawe nasadi i odgleduvawe

Na podra~jetona op{tina Valan-dovo e zastapena naokolu 15 ha i vo 2008 go-dina bea nabrani prvitepogolemi koli~estva. Taamoè uspe{no da se od-gleduva na soodvetnimikrolokacii,za{titeni od ve-terot

Izbor nalokaciii podgotovkana povr{inaza sadewe

So ogled na toa dekastebloto na maslin -ka ta mnogu godini os-tanuva na edno mesto,treba da se posvetiposebno vnimanie napodgotovkata napovr{inata

Mnogu ppedusloviza kvaliteten pod

Lokacijata va`naza sadewe

da instalipawe sistew za navodnuva-we, toga{ }e wopa pedovno da se poleva.Ova e potpebno i vo vtopata vegeta-ciska godina, dodeka waslinkata ne paz-vie dovolen kopenov sistew. Obpa-botkata na po~vata tpeba da se vp{ina cela povp{ina na waslinapnikot,da se |ubpi so apsko gubpe i KAN i NPK|ubpe. Vo slednite godini, do ppviotpod vo pettata godina, koli~estvotona |ubpe se zgolewuva. Vo tekot na le-toto, koga iwawe su{en pepiod, sevp{i plitka obpabotka na po~vata za-padi uni{tuvawe na plevelite iodpùvawe na vlagata vo po~vata. Na-sadot pedovno se |ubpi sekoja godina,zavisno od plodnosta na po~vata, sta-posta na ovo{kite i planipanatapodnost. Maslinkata bapa optiwalnikoli~estva osnovni elewenti (azot, fo-sfop, kaliuw, kalciuw, wagneziuw,èlezo i sulfup), kako i wikpoele-wenti vo powali koli~estva (bop, ba-kap, aluwiniuw, cink, jod, xlop, wangan,wolibden, siliciuw i natpiuw). Sitenavedeni wikpo i wakpoelewenti wopada bidat zastapeni vo dovolnikoli~estva i we|useben soodnos: |ubpe-we so ppegopeno apsko gubpe (10 t/xanaesen), zeleno |ubpewe, pedovnogodi{no |ubpewe (150 kg/xa N, 60 kg/xaP2O5, 100 kg/xa K2O naesen ili na-ppolet). Esensko |ubpewe (NPK 6-18-36, dva kilogpawa po podno steblo).

Ppoletnoto |ubpewe (YREA 46% N,dva kilogpawa po steblo).

Dopolnitelno |ubpewe - ppixpa-na (YREA 1 kg na 100 litpi pastvop,ppi za{tita vo waj ili juni).

� Navodnuvawe - za odpùvawe voìvot, oploduvawe i plodonosewe, wa-slinkata bapa optiwalni koli~estvavlaga vo po~vata i vo vozduxot. Taafopwipa cvetni pupki na ednogo-di{i gpan~iwa. Ako vo ppetxodnite go-dini ovo{kata ne fopwipala pupki,toga{ ne woè da se o~ekuva pod. Na-vodnuvaweto woè da bide kapka pokapka ili so wikpopasppskuva~i.

� Rezidba -so pezidbata se sozda-va pawnoteà powe|u popastot i pod-nosta na ovo{kata, powe|u lisnatapovp{ina so ostanatite uslovi koippidonesuvaat za poefikasna foto-sinteza i odnos powe|u kapacitetot nakopenoviot sistew i nadzewniot del naovo{kata. Ywepeniot vegetativen po-past nosi dobap pod i we|u ostanati-te faktopi se pegulipa so pezidbata.Osnovna cel ppi pezidbata e {topove}e da se ppodolì fazata na sil-na peppoduktivna i uwepena vegeta-tivna aktivnost, odnosno waslinkatadobpo i {to podolgo da pa|a. Iwapove}e vidovi pezidba: pezidba vo od-gleduvawe, fopwipawe na kpuna, pe-zidba na pod i pezidba ppi podwladu-vawe i pegenepacija. Vo odnos na pe-piodot na izvp{uvawe na pezidbata(noewvpi i dekewvpi - po bepbata) se ot-

stpanuvaat nepotpebnite i o{tete-nite gpanki. Vo januapi i po~etokot nafevpuapi se vp{i pezidba so cel da seobnovi kpunata i pegenepacijata naovo{kata, se otstpanuvaat vodopiitei nepotpebnite gpanki ili celite ste-bla. Vo wapt, po definipaweto napupkite, se vp{i pezidba na podot. Taase vp{i so ovo{tapski noìci,elektpi~ni ili wotopni pili. Pozavp{uvaweto na pezidbata, potpebnoe panite da se ppewa~kaat soovo{tapski vosok ili pasta.

� Za{tita na maslinkata - ovaaovo{ka ja napa|aat wnogu {tetnicii pastitelni bolesti, od koistopanski najzna~ajni se: waslinovatawuva, waslinoviot wolec, cpniot we -di~, cpnata vo{ka, pak na waslinkata,siva pegavost (paunovo oko) i gape`.Ppogpawata za za{tita na waslinkatase sppoveduva spoped stpu~ni soveti,zavisno od vpewenskite uslovi, ja ~i -na ta i vidot na {tetnikot, odnosnointegpipana za{tita ili ekolo{ka

za{tita, vo zavisnostod na~inot na ppo iz -vod stvo. Za{titatatpeba da se sppoveduvavo sopabotka so st pu~ -ni te slu`bi za za{titana pastenijata.

� Berba na mas lin ka -ta - bepbata se izveduvako ga plodovite }e pos -tig nat celosna pig wen -ta cija, bidej}i toga{so dpàt najgolewo ko li -~estvo waslo, a voednose i najkvalitetni. Popotpeba, bepbata seizvp{uva vo pove}e

navpati, zavisno od dozpevaweto.Bepbata se izvp{uva pa~no ili soupotpeba na wa{ina-tpesa~, koja gitpese celite gpanki i stebloto.Ppitoa, plodovite pa|aat nappostipka postavena pod kpo{nata.Po bepbata, ako se paboti za tppeznisopti, se vp{i bpzo kon zep vipawe naplodovite, a ako se paboti za soptiza ppoizvodstvo na waslo, tie vedna{se ppepabotuvaat. Zpelite plodoviwaslinka sodpàt 40-45% voda i18-25% waslo, vo zavisnost odosobinata na soptata. Awbalaàta za~uvawe na plodovite ili waslototpeba da bide od plastika ili odstaklo, so tewna boja i taa wopa dabide besppekopno ~ista. Sadovite vokoi se nao|a wasloto tpeba dobpo dase zatvopat, bez ppisustvo nasvetlina. Od skladipaweto doppoda`bata tewpepatupa wopa dabide uedna~ena.

Dipl.in`. Niko Popov,sovetnik vo APRZ Valandovo

17MART 2009 |

maslinka

Maslinkata vo svetotVkupniot bpoj waslinovi stebla vo svetot se dviì okolu 800 wilioni na nad10 wilioni xektapi, od koi pogolewiot del se za ppoizvodstvo na waslinovowaslo (nad 1,3 wilioni toni) i nad 500 iljadi toni konsuwni waslinki. Najgo-lewi ppoizvoditeli se zewjite pokpaj Spedozewnoto Mope: [panija i Itali-ja, potoa sleduvaat Lpcija, Tupcija, Tunis, Poptugalija, Mapoko, Liban, Izpa-el i dpugi dpàvi. Vo Makedonija, kako poedine~ni ovo{ki, e poznata od odaw-na. Pointenzivno {ipewe na waslinkata vo planta`ni nasadi iwa vo pepio-dot 2000-2001 godina vo jugoisto~niot del na zewjata (Valandovo, Dojpan, Lev-gelija) i ve}e e zasadena na okolu 50 xa (od koi vo valandovsko na okolu 15 xa).

Popov na tepenso zewjodelcite

Mnogu sopti ivo Makedonija

AGENCIJA ZA KONTROLAI SERTIFIKACIJA NA ORGANSKI PROIZVODI,PRERABOTKI I PROMET

EDINSTVENA AKREDITIRANAVO MAKEDONIJA I OVLASTENA ODMINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO,

[UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO

ul. Dame Gruev br. 5-8/9 Skopjetel./ faks 02/3239 239

e-mail: [email protected]

Pi{uva:Silvana Jovanova

Dali }e bide zabpaneto iline koleweto ìvotni vodowa{ni uslovi ili ppa-veweto dowa{no vino ipakija e ppa{awe so koe se

soo~ija balkanskite zewji koi ppe-tendipaat da bidat ~lenki na evpop-skoto sewejstvo. Novite zakonski pe-gulativi i pestpikcii ppedizvikaapevolt i stpav kaj individualnitezewjodelci. Kaj ekspepite, wislewa-ta se podeleni. Edni velat - te{ko eda se iskopeni tpadicijata, oti neswe podgotveni za ppoweni, a onieppoweni koi se nawetnuvaat kako nazewja-kandidat za vlez vo EY }e seodpazat lo{o na na{ata ekonowija. Zadpugi, so pefopwite {to }e wopa dagi sppovedewe }e go podignewe kva-litetot na ppoizvodstvo, }e stanewekonkupentni na evpopskite pazapi, aso poddp{kata {to }e ja dobiewe odYnijata, vo odnos na finansii, edu-kacija i lobipawe, ppeku zewjodel-stvoto }e uspeewe da izgpadiwe sta-bilna i cvpsta ekonowija. No, za wa-kedonskiot gpa|anin, koj so vekovi od-gleduva ovci ili obpabotuva lozjesawo za da go ppexpani sewejstvoto,wislewata na ekspeptite ne zna~atwnogu. Newu edinstveno wu e va`notpudot {to go vloùva da vpodi sokvalitetni ppoizvodi od koi }e za-paboti. Za wnogu wakedonski sewej-stva, dowa{noto ppoizvodstvo ena~in da se nadopolni skpowniot se-ween buxet, no za golew del od niv

toa, vsu{nost, e i edinstveniotna~in na egzistencija. î~ko Vojo odskopsko Novo Selo veli deka so de-cenii go ppexpanuva sewejstvoto soskpownoto stado od seduwdesetinaovci. Li ~uva vo {tala vo dvopot. „Ne-waw papi, nitu uslovi za ne{to po-dobpo, a sakaw, dokolku woàw, da gipodobpaw standapdite“, veli Vojo. Tojse pla{i deka dpàvata }e wu gozewe stadoto, }e pla}a danoci i kaz-ni. Neinfopwipanosta za pefopwite,koi po ppiwepot na dpugite zewji-~lenki na EY, gi sppoveduva Minis -tepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvoi vodostopanstvo ppedizvikuva stpavi nedovepba i kaj dpugi zewjodelci.Sewejstvoto Nikolovski od Skopjeve}e eden vek ppoizveduva dowa{novino i pakija. Nikola Nikolovskiveli deka toa e tpadicija, ostanataod dedo i ppadedo. Iwa dva dekapalozje od koi godi{no dobiva okolu400 litpi vino i 100 litpi pakija.Ppoizveduva za sebe, no i ppodava napodnini i na ppijateli. Znae deka sonovite zakoni, ona {to go ppoizve-duva vo dowa{ni uslovi ne swee da goppodava na pazap. Znae i deka wopa dabide pegistpipan, negovite ppoiz-vodi da bidat kontpolipani, da iwa-at soodvetna wapkica za potekloto

i za bezbednosta, no veli deka kolku{to vloùva vo lozjeto, tolku i do-biva. Za nego, dowa{noto ppoizvod-stvo wnogu pove}e e sewejno nasled-stvo. „Da se zakole jagne za Boì},ppase za Veligden, da se nazdpavi sosewejstvoto i ppijatelite so dowa{novino ili pakija e del od wakedonskatatpadicija. A, woè li nekoj da ni jaodzewe tpadicijata?“, ppa{uva Ni-kolovski.

Tradicijata e osnova zainvestirawe vo ruralniot razvoj

Vo zewjite-~lenki na EY, tpadici-jata e osnova za investipawe vo pu-palniot pazvoj. Ne se zabpanuva od-gleduvawe na dowa{ni ̀ ivotni, nituppoizvodstvo na dowa{no vino i pakijaza dowa{ni potpebi. No, sekoj ppoizvodkoj{to }e se najde na pazapot wopa dagi zadovoli standapdite za kvaliteti, pped s#, za bezbedna xpana, veli Alek-sandap Nikolovski, v.d. pakovoditel voOddelenieto za evpopski integpaciivo oblasta na zewjodelstvoto i xpanatappi Vladata na Republika Makedoni-ja. Vo pawkite na Evpopskata Ynija, tok-wu ppeku stepenot na pazvienost naagpapot se wepat op{testvenite vped-nosti na zewjata. Sekoja zewja koja e delod evpopskoto sewejstvo iwa iwix na bo-

Kolewe v klanica,kvalitet na pazar

20 | MOJA ZEMJA

TOP-TEMA [to da o~ekuva zemjodelecot od EU integracijata?

Vo zemjite-~lenki na EUne se zabranuva kolewena ̀ ivotni vo doma{niuslovi, nitu proiz vod -stvo na vi no i rakija zadoma{ni potrebi. Sepak,ko le weto mora da bide vkla nica, a sekoj proiz vodkoj{to }e se naj de napazarot mora da gi zado-voli standardite zakvalitet i za bezbednost

Moè da se ppoizveduva,no i da se konzuwipa sawo dowa

gata zewja onolku kolku {to iwa sop-stveno ppoizvodstvo na xpana. Zatoai ne e slu~ajno toa {to vo EY, sekoja go-dina, se odvojuvaat i do 50 ppocentiod buxetot za poddp{ka na zewjodel-stvoto. No, ppoizvodstvo na xpana zadowa{ni potpebi e edno, a za pazap ene{to sosewa dpugo. Osnovniot ppo-blew kaj nas e vo toa {to we|u ovie dvavida ppoizvodstvo (za dowa{ni potpebii za na pazap) te{ko woè da se povle~egpanica. „Minatata godina donesovwezakoni koi se vo soglasnost so xi-gienskiot paket na pegulativi od EY.Me|u dpugoto, donesovwe i Zakon za bla-gosostojba na ̀ ivotnoto i Zakon za xu-wano kolewe. Toa podpazbipa na ̀ ivot-noto da wu se obezbedat osnovnite xi-gienski uslovi, a ppi negovoto kole-we da ne se zagpozi ̀ ivotnata spedi-na“, veli Nikolovski. No, vo ppaktika,

ovie zakoni ne funkcionipaat vo ce-lost. ̂ esto pati, postoi pazbipawe zasocijalnata polo`ba na individual-nite ppoizvoditeli i zatoa iw seppogleduva niz ppsti. No, od dpuga stpa-na, nedostigaat i podzakonski akti koito~no }e gi ppecizipaat odgovopnosta{to ja iwa ppoizvoditelot i onaa{to ja iwa dpàvata, velat od Yppavataza vetepinapstvo. Spoped EY, „zdpavoìvotno e sekoe obeleàno ìvotnokoe{to poteknuva od fapwa, kontpo-lipana od vetepinapen inspektop“. Se-koe dpugo ̀ ivotno ne zna~i deka e bol-no, no e sownitelno za upotpeba, na-dopolnuvaat od Yppavata. So ppiwe-nata na HACCP (XASSP) standapditevo odnos na sto~apstvoto, se gapantipakvalitetot na wesoto. Se obeleùva se-koe ̀ ivotno, wu se izdava li~na kaptai paso{ koi{to gi sodpàt infopwa-ciite za potekloto i kvalitetot, a voklanicite, na sekoe gplo postapo od 30weseci, wu se ispituva ppisustvo naBSE. Seto toa ne woè da se ppavi vodowa{ni uslovi, istaknuvaat vete-pinapnite inspektopi. Ppoizvodi-

telite wopa da sfatat deka za zewjiteod Ynijata ppesudna e bezbednosta nakupuva~ot ppi izbopot na xpana.Spoped Nikolovski, kaj nas wnogu~esto gpa|anite sawi bapaat dowa{noweso, ppavdaj}i se deka toa e pokva-litetno, posveò i, sekako, poevti-no, no vo toj slu~aj odgovopnosta jasnosi onoj koj go ppodava. Ostanuvafaktot deka nedostiga pogolewaedukacija na zewjodelcite i pogole-wa ekipipanost na tepenot. „Fakt edeka newawe dovolen bpoj inspekto-pi koi, pealno, }e bidat na tepen i po24 ~asa. No, i da uspeewe da go na-ppaviwe toa, ako sakawe da gi ppo-weniwe ne{tata, wopa da gi natepa-we zewjodelcite da gi sfatat ppi-dobivkite od ppoizvodstvo na kon-tpolipana, kvalitetna i bezbednaxpana“, veli Nikolovski.

Izvezuvame bez nikakvi problemiOd postoe~kite 3.800 sto~apski

subjekti, sawo tpi ppocenti go vove-le XASSP standapdot, a pe~isi 80%od godi{noto lozapoppoizvodstvo enaweneto za izvoz, veli ppofesopMixail Petkov od Fakultetot zazewjodelski nauki i xpana. „Bez ni-kakvi ppoblewi izvezuvawe vo EY,dupi i vo SAD. Li zadovoluvawe site

standapdi po odnos na soptiwentoti kvalitetot na vinoto. Makedonijaiwa soptna lista po pegioni i vino-gopja izpabotena na svetsko nivo.Sepak, s# u{te ne swe na evpopskatavinska kapta, iako poslednive nekolkugodini se pojavija nekolku wali vi-napii koi pokaàa deka tpadicio-nalnoto, dowa{no ppoizvodstvo navino woè da se izdigne na nivo na se-ween biznis“, veli ppofesop Pet-kov. Spoped nego, vinapiite sfatiledeka tpadicijata woè da se iskopi-sti za da se sozdade kvalitetenppoizvod koj }e bide konkupenten naevpopskite pazapi. Individualniteppoizvoditeli tpeba da go sledat ovojppiwep. Vo Makedonija iwa sewejstvakoi so vekovi ppoizveduvaat dowa{novino i pakija, no koj gapantipa dekanivnoto ppoizvodstvo e kvalitetno

i bezbedno, ppa{uva Petkov. Spopednego, sawo dokolku ppoizvoditelot epegistpipan, dpàvata }e woè da wuobezbedi kontpola na kvalitetot,}e potvpdi deka negovite ppoizvodise bezbedni za upotpeba i, na kpajot,toj ppoizvoditel }e woè da gi ko-pisti zgolewenite subvencii.


21MART 2009 |

Pazapot bapa kvalitetno wesoi kolewe v klanica

Se obezbeduva kvaliteti izvoz na dowa{na pakija

Zakpoeno,fla{ipano,nagpadeno

22 | MOJA ZEMJA

NASTAN Proslava na Sv. Trifin vo Negotino

KRATKO Toni Kiranxiski, rakovoditel na sektor za zdravstvena za{tita na ìvotnite

„Dobap del od aboptusite kaj gpa-vidnite ovci e pezultat na neppa-vilnoto kopistewe na vakcinatappotiv bpuceloza“, ppiznava ToniKipanxiski, pakovoditel na sektopotza zdpavstvena za{tita na ìvotni-te ppi Yppavata za vetepinapstvo. Se-pak, spoped nego, iwa i uginuvawa kajjagniwata vo {tipskiot pegion koi

se pezultat na dpugi bolesti.Po zewaweto wostpi (spoped seko-

ja ppijava na tepenot) i po izvp{eniteispituvawa vo dowa{ni labopatopii,kako i vo pefepentnata labopatopi-ja na Svetskata zdpavstvena opgani-zacija (OIE) vo Izpael, konstatipanoe deka uginuvaweto e pezultat naneppavilnata ppiwena na vakcinata.

Site pezultati i epidewiolo{kipodatoci se upateni do Vladata odkade se o~ekuva odluka okoluobe{tetuvaweto na sto~apite,fopwipaweto Kowisija za obe{tetu-vawe, kako i na~inot na obe{tetu-vawe na sto~apite koi iwaat zagubi,veli Kipanxiski.

T.S.

Nepravilna vakcina - abortus kaj ovcite

Paolo Fepu~i, dipektop na IÊ, go po~nuva kpoeweto

Nagpadenotovino

[tand so vino

Ministepot Spasenoskidodeluva nagpadi

Dizajn na awbalaà za pakija

Zakpoeno,fla{ipano,nagpadeno

Pi{uva:Aleks Piter Mulen

Ov~apite ponekoga{ pazwi-sluvaat da vovedat nevoo-bi~aena sto~na xpana - ka-nola, tpevnaslawa, wladito-polovidpvca, padupiiple-

vel sobpan pokpaj patot! Nekoi od oviebilki }e powinat, no nekoi ne. Sepak,edna pabota e sigupna: za{tedata nasto~na xpana woè da go ~ini ppoiz-vodstvotoida vlijae na zdpavjetonaì -vot nite. Nezabopavajtesekoga{dajate-s tipatesto~nataxpanaitpudetesedagi zapazite obpocite, za da gi nadopol -niteneopxodnitexpanlivisostojkikoinedostigaat. Sto~nataxpanakojaiwane-dostig na enepgija, ppoteini, kalciuwili vitawin A woè da zavp{i so se-pioznizagubivopoodwinatafazanagpa-viditet i ppi ojagnuvawe.

Koi se klu~nite faktori {to vli-jaat na toa kolku }e jadat ovcite?Kolku e povisok kvalitetot na sto~ -na ta xpana, taa zafa}a powalku westoi ovcite pove}e ja jadat. Poslabiot kva -litet, kako i sto~na xpana so pove}evlakna, slawa i ziwzeleni pastenija,zafa}aat pogolewo westo vo stowakot.Ovcite newa da izedat ni{ to pove}eako nivniot stowak e poln. Ponekoga{,

otpadot vo sto~na xpa na ne e popadiovcite, tuku popadi sla biot kvalitetna sto~na xpana. Dpug klu~en faktope koli~estvoto na sto~nata xpana?Pap~iwata? Ov ci te ppeìvaat za daja pasitnat sto~ nata xpana na walipap~enca. Ko ga pap~encata se dovol-no sitni, sto~ nata xpana }e ppewineod bupagot kon poniskiot digestiventpakt za pa di vapewe i, na kpajot, sevpa}a na zad (vo ustata). Niskokvali-tetnata sto~na xpana bapa pove}eppeìvawe i pobavno se vapi otkolkuvisokokvalitetnata sto~na xpana.Ova go zabavuva vapeweto na xpanata,dodeka odpedeni vidovi sto~na xpanaobi~no zafa}aat ppegolew del od sto-wakot, a davaat ppewalku xpanlivisostojki za da odpàt edna gpavidnaovca. Me leweto i poluvaweto na fu -pa` ni te kultupi go nawaluvaat vpe-wetpa e weto na ppeìvaweto, kako ibpzinata na dvièwe na sto~nataxpana ppeku bupagot, {to go zgolewu-va vapeweto na xpanata. Ovaa ppe-pabotka na fupa`ni kultupi bogati sovlakna go opfa}a i weleweto nafupa`ni kultupi i koncentpati vo kow-pleten we{an obpok.

Dpugi faktopi koi vlijaat vpzvapeweto: � Muvlosanata i nevkusna sto~na

xpana go nawaluva koli~estvoto na

xpanata {to }e ja izede ovcata; � Silaàta so visok ppocent na

voda, koja zafa}a westo vo bupagot,}e se konsuwipa powalku. Kolku taae posuva, tolku e podobpa i pove}e}e se konsuwipa;

� Konsuwacijata na fupa`ni kul-tupi se nawaluva koga dopolni-telno se kopisti ìto;

� Konsuwacijata na fupa`ni kultupizavisi od ona {to se nao|a na pa si{ -ta ta za jadewe. Vo ppepasenite pa -si{ ta, {to e tipi~no za Makedoni-ja, ovcite }e go powinuvaat najgole-wiot del od denot vo pasewe i obi-di da gi napolnat svoite stowaci;

� Lpavidnite ovci konsuwipaat po-walku xpana, bidej}i iwaat po-walku westo vo svoite bupazi;

� Konsuwacijata na sto~na xpana,isto taka, woè da se nawali ako ja-slite (kopitata) se nesoodvetni;

� @e{koto vpewe, a osobeno nedosti-got na voda go nawaluva vapeweto;

� Vapewetonaxpanatasenawaluvakogaìvotnite se bolni ili nepvozni;

� Yslovitezavozpastiopganizawsepa-zli~ni kaj pazli~nite pasi na ovci.

Razgovapajte so va{ite fipwi zasto~na xpana, so nutpicionist ili nu-tpicionisti~ka slu`ba, dali pot-polno woè da gi pazbepete nutpi-tivnite vpednosti, zaedno so so dp ̀ i -nata na koncentpatot na va{ata nabave-na sto~na xpana? Zo{to da se potpo{atpove}e papi na koncentpat koj NE e ona{to navistina go bapate za va{iteovci. Na ppiwep, ako supovoto waslo odppecedenata kanola iznesuva 16%, ja-sno e deka }e tpeba da ja pazblaìtexpanata za bupagot da ne se zatvopi odppewnogu wast. Od dpuga stpana, ako kon-centpatot pokaùva visok stepen na ka-liuw, toa woè da bide signal dekava{ite ovci naiduvaat na pizik do-kolku ne dodadete wagneziuw vo isxpa-nata. Kvalitetot na koncentpatot{to go nabavuvate e ppesuden zauspe{no kowepcijalno ov~apstvo. Akonedovolno pazbipate {to sodpì kon-centpatot {to go nabavuvate, toga{konsultipajte se so nutpicionistot vova{ata fipwa za sto~na xpana.


Ona so {to gihranite ovcite,ne e sekoga{ toa{to tie go jadat

Za{tedata na sto~na hranamoè da go ~ini proizvod-stvoto i da vlijae nazdravjeto na ìvotnite. Nezaboravajte sekoga{ da jatestirate sto~nata hrana itrudete se da gi zapaziteobrocite, za da gi nadopol-nite neophodnite hranlivisostojki koi nedostigaat

23MART 2009 |

OVÂRSTVOUslovi za sto~na hrana

Ne {tedete na kvalitetna xpana -vlijae na zdpavjeto na dobitokot

T.S.

Izvoznicitebapaat jagne pove}eMnogu kupuva~i od Grcija i od Italija ve}e se vo Makedonijavo potraga po makedonsko jagne pred nivnite veligdenskipraznici. Sto~arite, klani~arite i otkupuva~ite se nadevaatna uspe{na godina, odnosno pogolema proda`ba na doma{notojagne. [picot na otkup }e bide pri kraj na ovoj mesec

24 | MOJA ZEMJA

OVÂRSTVO Izvoz na jagne{ko meso

KOOPERATIVATA OTKUPUVA JAGNEI ~lenovite na ov~apskata koopepativa „Izgpev“ od Be-povo, povtopno kako i lani, }e se vklu~at vo otkupot najagne od tawo{nite sto~api. Minatata godina, Koope-pativata otkupila 1.200 jagniwa, a godinava planipadvojno pogolew otkup. Vakvata nawepa, kako {to objasnuvawenaxepot na koopepativata, Dpagan Kostovski, ja te-welat na faktot {to sto~apite se pove}e kupuvaat kon-centpat za ovci, iako ne se znae dali site jagniwa }ebidat ppodadeni ili del }e se ~uvaat za podwladok. Tie,isto taka, sakaat povtopna sopabotka so klanicata odNovo selo, stpuwi~ko. Sepak, ppoblew za ovaa koopepa-tiva e newaweto sopstven kawion za tpanspopt, odno-sno golewi dava~ki za nivno iznajwuvawe. Edna tupa doklanicite vo stpuwi~ko gi ~ini okolu 100 evpa, a vo ka-wionot woè da se swestat okolu stotina gpla. Lani,veli toj, sepiozen ppoblew ppetstavuvala i nesta-bilnosta na cenite vo tekot na otkupot. Nedovolniototkup na jagne, winatata godina, spoped Kostovski e pe-zultat na nedovepbata na sto~apite kon Koopepativatakako nova institucija na pazapot. No, popadi uspe{no-sta ppi lanskiot otkup i povisokite otkupni ceni zajagne, ovaa dovepba e zacvpstena. „Kako koopepativa bev-we sawo pospednici ppi otkupot. Nie gi otkupuvavweod sto~apite, dpug gi kole{e, a tpet gi izvezuva{e nastpanskite pazapi“, objasnuva Dpagan. Koga newa otkup,koopepativata ppoizveduva i ppodava sto~na xpana, iwasopstven wlin i zewja pod koncesija, a paboti i so ppo-davawe na sipewe od nejzinite ~lenovi. Del od ~le-novite se zaniwavaat so pupalen tupizaw.

I KLANICITE RABOTAT TURBORisto Ristov, sopstvenik na klanicata vo Novo selo,ve}e go po~nal koleweto jagniwa. Veli deka plaswa-not na dpugi pazapi ne e ppoblew i deka }e se izve-ze celoto jagne {to }e go otkupat od sto~apite.Lp~kite i italijanskite kupuva~i ve}e gi napu{tilepowanskiot i bugapskiot pazap i se vpatile vo zew-java. „Sepak, ppoblew ppetstavuva toa {to sto~api-te, winatata godina, vo tekot na eden den tpi patija zgolewuvaa cenata. So toa se upiva dovepbata kajizvoznikot, iako ppetxodno sklu~ile dogovopi za ppo-da`ba po odpedena cena. Fakt e deka cenata se do-govapa dvapati nedelno popadi fluktuacija na pa-zapot, no ne e fep taa da se wenuva tpi pati dnevno.Zatoa, italijanskiot gazda se povle~e i jagnetoostana vo tplata. Zawina vo Rowanija i si kupi wno-gu poevtino jagne, iako go saka wakedonskoto jagne po-padi toa {to e poposno“, objasnuva Ristov. Povtop-no, istiot italijanski gazda od kowpanijata „Sici-lijan“ se vpatil na wakedonskiot pazap za otkup. Spo-ped Ristov, idealna cena za otkup na jagneto e 160 do180 denapi ìva wepa. Ovaa cena, veli toj, iw odgovapai na kupuva~ite i na sto~apite. Toj tvpdi deka go-dinava }e se ppodadat 50 do 70 iljadi jagniwa powalkuod lani popadi uginuvaweto od vakcinata za bpuce-loza. „Lani se zaklaa okolu 350 iljadi gpla vo tekotna celata godina. Jas zaklav 30 iljadi. Vo {pic se-zona, pped veligdenskite i boìknite ppaznici, se-koja klanica vo zewjava, otppilika kole od 20 do 25iljadi gpla“, veli Risto.

Spoped Todop Mu{evski, ppetse-datel na Nacionalniot sojuz naodgleduva~i na ovci, cenata najagne koe se otkupuva za Veligdentpeba da dostigne do 200 denapi zakilogpaw ìva wepa popadi zgole-wenite tpo{oci za ppoizvodstvo najagne. Makedonskoto jagne, spopednego, e kvalitetno i zatoa se nosina pazapite vo Italija. Sto~apiteod {tipskiot pegion, spoped iskust-vata od winatite godini, na ovojpazap izvezuvale okolu 20.000 jag-niwa za ovoj xpistijanski ppaznik.

Sto~arite baraat 200denari za kg. ìva mera

Jagniwata ~ekaatpped klanica

Mapt go ozna~uva po~etokot naedno od najubavite godi{nivpewiwa za p~elapite - ppo le -

tta. Vo ovoj wesec, popano ili po-docna, kliwata stanuva poppijatna,vpeweto se zatopluva, se zgolewuvaizletuvaweto na p~elite i se soz-davaat uslovi za niven podetalen ppe-gled. Isto taka, wapt go ozna~uvabu deweto na ppoletta, so {to za po -~ nuva cvetaweto na ppvite wedonosnipastenija, kako {to se qubi~icata,dpenot, leskata i sli~no.

Vo po~etokot na wapt wopa da se na-ppavi ppviot ppegled na p~elnoto se-wejstvo, za da woè navpewe da se ppev-zewat potpebnite wepki. P~elnite za-ednici se obezbeduvaat so xpana. Do-kolku newa dovolno polen tpeba da seppistapi kon nadopolnuvawe, bez pazlikadali toa e so selewe na p~elite ili do-davawe na poga~i zbogateni so polenovppav. Legloto tpeba da se stesni i do-bpo da se zatopli, bidej}i vpeweto e ppo-wenlivo i ne swee da se dozvoli tewpe-

patupata, vo blizina na legloto, da bideppowenliva i so golewi pazliki.

Dokolku konstantipawe slabidpu{tva, toga{ tpeba da gi spoiwe soonie p~elni zaednici, kade od pa-zli~ni ppi~ini, e konstantipano dekaja newa waticata. Zna~i, toa p~elnodpu{tvo tpeba da go spoiwe ili do-kolku odgovapaat tewpepatupniteuslovi, da wu dadewe pezepvna watica.

Pped da se zgolewi vnesuvaweto napolen i nektap, vpeweto tpeba da goiskopistiwe za utvpduvawe na ppi-sustvoto na kpleì i se pazbipa, dase ppistapi kon nivno istpebuvawe.Ova se konstantipa lesno, bidej}ibpojot na p~eli e nawalen, a ppezi-wenite ènki od Varoa, voglavno sena vozpasnite p~eli. Ovaa konstan-tacija, vo ovoj pepiod, e wnogu va`nazapadi natawo{nite aktivnosti oko-lu istpebuvawe na kpleòt i zatoane dozvoluvajte da se ppopu{ti.

Kako {to pekovwe, dokolku newa do-volno xpana, odnosno polen, se do-

davaat {e}epnite poga~i obogateniso polen, no tpeba da kaèwe i dekaiwa peoni kade {to woè da se ppi-stapi kon ppixpanuvawe so sipup vopopetka koncentpacija. Vo ovoj pe-piod, p~elite iwaat zgolewena po-tpeba od voda i zatoa neopxodno e dase postavi poilo za voda.

Na kpaj, vo wapt se zgolewuva qu-bovta i zatoa, ppi waptovskata kon-tpola woè da se uvidi i novo legloso novi p~eli. Vo p~elapnicite kadesostojbata e zadovoluva~ka (kpleòte vo kontpolipana sostojba, a navi-duw se ofopwilo i novo leglo, koeppetstavuva kulwinacija na p~elap-skoto zadovolstvo), p~elapot gledaso optiwizaw za napedniot pepiod.

So eden zbop: P~elapi, vo waptpo~nuvaat aktivnostite vo na{itep~elapnici. Ne ppopu{tajte gi ovieaktivnosti.

Vi posakuvawe uspe{na p~elapskagodina.

Stru~en tim na Z.P.Z. Napredok

P~elari - ppegledajtego p~elnoto sewejstvo

PÊLARSTVO Mart- po~etok na aktivnostite vo p~elarnicite

Pi{uva:Berta Kitinska

So ppviot ppoleten ppeg led,tpeba da se ppo ve pi sos toj -ba ta i kondicijata na p~el-noto sewejstvo vo te kot naziwata, objasnuva Pavle

Bo{kovski, p~elap od skopskiot pe-gion. Spoped nego, ppowenata na kli-watskite uslovi vo wapt doveduva docvetawe na pastenijata i tpevite odkoi se dobiva polenska i nektapskapa{a. “Polenovata pa{a se kopistiza pazvoj i za jaknewe na sewejstvotovo ovoj pepiod”, veli Bo{kovski.

Ppva zada~a ppi ppegledot nap~elapnikot e vizuelnata ppovepka,odnosno na~inot na koj p~elite po-letuvaat i se vpa}aat na poletalk-ata. Dokolku ovaa aktivnost e pposle-dena so zuewe, kako i te{ko sletu-vawe na p~elite na poletalkata,

objasnuva ovoj p~elap, toa e znakdeka iwa pa{a, nektap i polen koj godavaat p~elite sobipa~ki. Od ova segleda dali sewejstvoto e ìvo, zdpa-vo i vitalno, veli Bo{kovski.

Spoped nego, ppegledot po~nuvaso studiozna podgotovka. Pped se,naj va`ni se vpewenskite uslovi, tew-pepatupata tpeba da bide najwalku 15celziusevi stepeni. „Vniwatelno ja ot-vapawe poklopnata daska, paliwe di-walka so „tpat“ i zadiwuvawe. Ovoj delgo pokpivawe so polietilenska fo lijaili platno. So p~elapskiot no` gi ppe-westuvawe pawkite, edna po ed na,odnosno toa tpeba da bidat po sled -nite pawki od ko{nicata. Ppitoa, se~adi bez nepotpebno voznewi pu vawe“,paskaùva Pavle. So ovoj ppoces se ppo -dolùva se dodeka ne se naide napawkata kade {to se pojavuva legloto.Tokwu ovaa pawka ni davasoznanie za sostojbata,odnosno woè da se

ppovepi dali waticata iwa ppone-seno, dali legloto e kowpaktno, koj enegoviot obew i dali iwa tputovoili pabotni~ko leglo. „Potpebna e ippovepka na zalixite so xpana, koidokolku se pot po {e ni, toga{ vo xpa -nil ki se dodava poga~a, te~na xpanaili pawka so wed od zalixite“, veliBo{kovski.

Naj~esta bolest vo ovaa vpewe od go-dinataenozewozata. Taawoèdaseppe-poznae po isppskanosta na satono{ite.Vo ovoj slu~aj, spoped Pavle, p~elapotwopadaintepvenipasostavawelekppo-tiv ovaa bolest vo xpanata. „Ovoj ppe-g led go opfa}a i ~isteweto na pod ni-cata. Naj~esto, vo ovoj del, se sobipaatizuwpenite p~eli i sli~nite otpado-cikoiseotstpanuvaatsogopewenaletlawpailisonovapodnica. Odsiteovievizuelni soznanija, kako i za posed-natostanaulicitesop~eli, p~elapot}ewoèda jaodpedisostojbatavokojase nao|a sewejstvoto. Dokolku toa evo dobpa sostojba, toga{ pedoslednoi vniwatelno se vpa}aat paw ki te i

se pokpiva sewej stvoto so folijaili platno“, za vp {uva Bo{kovski.


27MART 2009 |

PÊLARSTVOIskustvo na Pavle Bo{kovski, p~elar od skopskiot region

Vreme e da se razviesewejstvoto Promenata na klimatskite

uslovi i zatopluvaweto navremeto vo mart dovedu-vaat do poobilna pojava nanektarska i polenska pa{a

Pri krajot na mart, dokolku vremeto e pogodno,moè da se dodadat novi ramki od zalihite.Praviloto za ovie ramki ukaùva deka tie trebada bidat postaveni me|u ramkata so leglo iramkata so med i polen. Ovie ramki treba da se is-prskaat so {erbet so cel p~elite da go is~istatterenot na maticata na koi taa }e zanesejajca. Isto taka, so dodavaweto naramkite so satni osnovi p~elite }emoàt da izgradat novo sa}e

Da se ppovepikondicijata na p~elite

PavleBo{kovski

Ppoizvoditelite na gpa-dinapski ppoizvodi gi po-nudija svoite ceni na~inewe za ppoizvodstvo napazli~ni gpadinapski kul-

tupi i o~ekuvaat ppepabotuva~ite dadadat wislewe za ppedloènite ot-kupni ceni. Na ppetxodnite nekolkusostanoci we|u ppoizvoditelite ippepabotuva~ite, na koi u~estvuvaai ppetstavnici na naukata, tie se do-govopile zaedni~ki da gi pe{avaatppoblewite i da se usoglasat okoluotkupnite, odnosno ppoda`nite ceni.Osven toa, ppoizvoditelite gi o~eku-

vaat izvoznite ceni na gotoviteppoizvodi od Makedonskata asoci-jacija na ppepabotuva~i i go sledatdvièweto na cenite dokolku ne seizleze so ppifatlivi.

Zaedni~ka konstatacija na siteu~esnici vo ppocesot e deka ne po-stoi dovepba we|u niv i deka tpebada se paboti na nejzino zajaknuvawe.Isto taka, kako {to veli Bopis Alek-siev, ppetsedatel na Makedonskataasocijacija na ppepabotuva~i, po-tpebno e da se izpaboti stpategijaza zaedni~ki nastap ppi pe{avawe nappoblewite so pipepkata.

Za Mow~ilo Ivanovski, sopstvenikna „Bonuw“, potpebno da se postignesoglasnost we|u site u~esnici voppocesot za da ne se gubi vpewe i dase sklu~at dogovopite so stpanski-te paptnepi. „Nie, kako ppepabotu-va~i, ne sakawe da n# stavate vo ne-zavidna sostojba. Jas suw podgotvenu{te vedna{ da sklu~aw dogovopi soppoizvoditelite. Dokolku ne dojde do

toa, toga{ wopa da se snao|awe i newoè da dozvoliwe na{ite planovi ikapaciteti da ne se iskopistat.Pove}e swetka iwawe dokolku se ppe-seliwe vo Bugapija, zatoa {to }eiwawe supovina bez capina i poevtinoppoizvodstvo“, veli Ivanovski.

Od dpuga stpana, ppoizvoditeli-te gi istaknaa ppoblewite so koi sesoo~uvaat vo ppocesot na ppoizvod-stvo. Spoped Jopdan Leopgiev odzewjodelskoto zdpuènie „Eko gpa-dinap“ od stpuwi~koto selo Dobpej-ci, ppoizvoditelite iwaat sepioznippoblewi so bolestite, so zagaduva-weto na povp{inite, kako i so newa-weto infopwacii za toa kolkavikoli~estva se potpebni za ppoiz-vodstvo i za plaswan kaj ppepabotu-va~ite. Za Vase Mitu{ev od zd pu ̀ e -nieto „Lpadinap Kukli{“, ponude-nite ceni od stpana na ppoizvodi-telite se pealni i wopa da se ppi-fatat od ppepabotuva~ite. Vo sppo-tivno, tie se zakanuvaat so {tpajk.

Da se iskopistidoma{nata piperka

Proizvoditelite na gradinarski kulturi apeliraat prerabo-tuva~kite kapaciteti da gi koristat nivnite proizvodi, a sop-stvenicite na kapacitetite za prerabotka baraat dogovori sozemjodelcite i poniski otkupni ceni na surovinite

28 | MOJA ZEMJA

LRADINARSTVO Sredba na proizvoditelite i prerabotuva~ite na piperka

Ppofesopot \opgi Maptinovski odFa kultetot za zewjodelski nauki ixpa na gi objasni zaklu~ocite odppetxodnata pabotilnica, koja seodpà ppi kpajot na januapi, vo po-gled na texnikata na odgleduvawe,koli~estvata i cenite na kuptov-skata kapija:1. kopistewe na kvaliteten sewen-

ski watepijal i opganizipan na-stap na ppoizvoditelite, sopowo{ na nau~nite institucii,vo ppoizvodstvo na pipepka;

2. pogolewa ppiwena na plodoped zaizbegnuvawe na {teti i nawale-ni ppinosi;

3. odpùvawe na ~ista okolina ipovp{ini za ppoizvodstvo na pi-pepka;

4. da se zgolewi ppinosot (najwalkuna pawni{te pped 10 do 15 godi-ni - winiwuw 40 do 50 toni/xa)

5. da se otpo~ne so postavuvawe naekspepiwentalno ppoizvodstvona pipepki vo za{titen ppostop;

6. da se pottikne ppoekt za ppoiz-vodstvo na sewe za kuptovska kapijavo intepes na ppoizvoditelite.

Da se koristi dobarsemenski materijal

Da se iskopistidoma{nata piperka

Ppoizvoditelite newaat nawepada gi uni{tat ppepabotuva~kite ka-paciteti i ne se soglasuvaat so toadeka ponudenite ceni se visoki, za-toa {to tie iwaat zgoleweni tpo{oci

za peppowatepijali i powali ppino-si popadi vpewenskite uslovi, obja-sni Kole Paskov od Fedepacijatana fapwepi vo Republika Makedoni-ja. Spoped nego, ppepabotuva~ite

tpeba da sfatat deka dowa{notoppoizvodstvo tpeba da se kopisti, ane da se uvezuvaat supovini. „Yspe-xot e posigupen dokolku se potppe-we na dowa{nite supovini. Od kadeznaewe deka dpuga dpàva }e woè dagi obezbedi ppepabotuva~ite so pi-pepka, a nie, vo we|uvpewe, da giuni{tiwe dowa{nite ppoizvoditeli,koi edvaj ppeìvuvaat. Zatoa, ape-lipaw ppepabotuva~ite da gi dadatcenite na nivnite gotovi ppoizvodiza da se nappavi kalkulacija i da seuvidi {to to~no se bapa, a istotaka da gi poglednat ponudeniteceni od stpana na ppoizvoditelite“,zavp{i Paskov.

K. P.; T. S.

LRADINARSTVO Magdalinka Cvetkovska - uspe{na èna gradinar

Endivija, wenta, wajopan, àl-fija, kopap, puzwapin, kopi-jandep... se sawo del od~etipiesette pazli~ni ne -

vo obi ~aeni gpadinapski kultupi vonivite na skopjankata MagdalinkaCvetkovska. Ovaa pedesetgodi{naì telka na selo Jupuwlepi, okolutpie set godini, paboti sawo so gpa -di napski kultupi. Me|udpugoto, na ne-j zinite nivi woè da se najdat u{tei kineska zelka, cpvena zelka, }eq, }elpup~ap, kopap, pokula, waj ~i nadu{ica, cpvena wapula, wopkov, pa -{kanat, cveklo, bpokula, wagda nos,fpancuski wagdanos, nane, spa wa},blitva, zeqe, kapfiol, tik vi~- ka, tik-va za pe~ewe, celep ko pen, ce leplist, kowpip, dajkon, }elepaba, tpup-ki, cpven i zelen bosilok... Si teovie kultupi, blagodapenie na Cvet -kovska, woè da se kupat vo ve}e poz -natite tpgovski lanci vo zewjava„Vepo” i „Rawstop”, a del od sop-stvenoto ppoizvodstvo go plasipa ivo skopskite voeni po{ti. „Ze-len~ukot vo ovie wapketi e od na{edowa{no ppoizvodstvo”, gopdo ob-jasnuva Cvetkovska. Seweto za oviekultupi taa go kupuva od zew jo del skiapteki, od pazni uvoznici, a del odnego i sawa go ppoizveduva.

Magdalinka paboti na seduw xek-ta pi zewja. êtipi se nejzini, a osta -natite tpi gi iznajwuva od so se-lani te. Osven toa, iwa okolu 20 fo -

Koj raboti - }e zNevoobi~aenite gradinarski kulturi obezbeduvaat egzistencija zasemejstvoto Cvetkovski od skopsko Jurumleri. Rabotej}i dolgo imakotrpno, tie denes so svoite proizvodi snabduvaat golemi trgovskimarketi i del od makedonskata armija

Pi{uva: T. St oj~evski

Kulturi koi se probivaat

Spoped @ivko Cvetkovski, ovie kultupi se ppo-bile na wakedonskiot pazap blagodapenie nastpanskite diplowatski ppetstavnici od dpugitedpàvi. "Kpizata vo 2001 godina, kako i wnogutestpanski dpàvni diplowatski ppetstavnici, jaotvopija zewjava za ovie kultupi. Se pove}e pastepobapuva~kata za niv, a od dpuga stpana, nie swepottiknati da voveduvawe novi, za nas, nepozna-ti kultupi. Raboteweto vo folii ovozwoùva dagi kontpolipawe uslovite vo koi pastat paste-nijata, iako za nivno gpeewe tpo{iwe okolu 30 ku-bika dpvo vo sezona", objasnuva @ivko.

| MOJA ZEMJA30

Diplowatite gi ppobivaatnetpadicionalnite ppoizvodi

31MART 2009 |

1.

2.

3.

4.

5.

lii, odnosno okolu 3 dekapi folijapno zewjodelstvo. Zaàl, najgolew ppoblew vo okolinata na Jupuwlepi, ob-jasnuva taa, e newaweto zewja za obpabotka. Bidej}i newazewja pod koncesija, e ppinudena da pla}a od 50 do 100evpa za dekap na soselanite ili na onie, koi spoped ne-jze, besppavno zele zewja za kopistewe na 30 godini.

Specifi~no za nejzinite pazli~ni gpadinapski kul-tupi e {to bapaat wnogu voda, ne bapaat xewiska za{ ti -ta, se konsuwipaat sveì i ppete`no se po ve}egodi{- nipastenija.

@alfija (salvia officinalis) - ja ppoizveduva okolu petgodini. Ja see nappolet (wapt), a ja bepe vo tekot nanekolku godini. Spoped Cvetkovska, koga stebloto }epo~ne da se su{i, toga{ pastenieto wopa da se obnovi.Dava ubavi svetlo sivo-zeleni listovi i se upotpebuvavo kulinapstvoto kako za~in so piba i weso. Isto taka,àlfijata se kopisti kako ~aj, za lekuvawe kpajnici ibolesti na plu}a. Ova pastenie bapa ~esto navodnuvawe,osobeno na leto koga e vo folija. Moè i da se ppixpanu-va, iako spoped Magdalinka, newa potpeba. Osven toa, àl-fijata ne bapa za{tita, bidej}i so svojot jak ppipodenwipis gi bpka napa|a~ite. "Kolku pove}e ja bepe{, tolkupove}e se obnovuva àlfijata. Se konsuwipa sveà i doedna nedela po bepeweto", veli Magdalinka. @alfija-ta poteknuva od Kina i Pepsija, a najwnogu ja iwa na Xvap.Napodnite ppedanija velat deka kade {to iwa zasadenoàlfija, site bolesti begaat od taa okolina.

Nane Menta (mentha piperita) - e pove}egodi{no pas-tenie, koe po bepeweto, sawo se obnovuva. Se bepat celos-ni gpan~iwa na koi iwa listovi so tewno zelena kon lil-jakova boja. Spoped Cvetkovska, se kopisti kako za~in sokowpip, gpa{ok, wopkov i dowati, se upotpebuva za paznilikepi, ovo{ni salati, za ppavewe bonboni i ~okoladi.Kako kultupa bapa wnogu voda, no ne i xewiska za{tita.Iwa ubav ppijaten wipis.

îvas Bastep (Chives Buster) - we|u napodot e poznatkako div luk, koj se konsuwipa vo sveà sostojba. Najdo-bpo e za bepba koga }e dostigne we|u 15 i 20 santiwetpivisina, a od pastenieto se bepat tenkite pepca koinalikuvaat na wlad kpowid. Iskustvoto na ovoj ppoizvodi-tel zbopuva deka ~ivas bastepot se upotpebuva i vo wake-donskata kujna vo pazni jadewa (pinxup, wanxa gpav..).Cvetkovska go pakuva vo wali najlon~iwa od koi se ~ustvu-va ppekpasniot ppijaten wipis.

Kopijandep (Coriandrum Sativum) - ova pasteniepoteknuva od Spedozewjeto i od Bliskiot Istok. Cvetkovs-ka go kupila seweto vo sewenapa i pottiknata od èlbataza pazli~ni gpadinapski kultupi, go nasela vo svoite

nivi. Ova e ednogodi{no pastenie, koe se see vo sekojadoba na godinata. Dokolku se paboti ziwno vpewe, taapaste pod folija popadi potpebata od povisoka tew-pepatupa. Kopijandepot iwa silen list i wnogu jakwipis i zatoa, se konsuwipa sawo kako za~inska kultupa.Se upotpebuva vo supi, pazni jadewa od zelen~uk iweso, pazni piti i likepi. Velat deka dobpo dejstvuva nanepvniot sistew kaj ~ovekot. Negovoto sewe, objasnuvaCvetkoska, iwa wipis na kopa od poptokal.

Kopap (Anethum Graveolens) - ednogodi{no pastenie, koese see nappolet. Iwa gpan~iwa so specifi~ni liv~iwa. Seppodava vo sveà sostojba, kako za~in, najwnogu vo salata-ta tapatop. Kopapot iwa wnogu ubav wipis.


arabotiMagdalinka raboti i so kooperanti

Cvetkovska paboti i so koopepanti koi ppoizveduva-at za nejze. "Odpedeni kultupi koi ne woè da se ppoiz-vedat vo skopskiot pegion, a se va`ni za klientite, gippoizveduvawe i vo dpugi pegioni: gevgelisko, stpuwi~ko...Zna~i, pabotiwe so koopepanti, na koi iw davawe sewe, atie ppoizveduvaat za nas. Po potpeba iw powagawe i so avansza da go po~nat ppoizvodstvoto", veli ppetsedatelot naZdpuènieto "Zelena Dolina", Cvetkovska.

Kolku vloùva{, tolku dobiva{

Ovoj fawilijapen biznis, vo koi pabotat i nekolkuwinaapgati, obezbeduva xpana za sewejstvoto Cvetkovski i zanejzinite vpaboteni. Magdalinka veli deka apgatite ja~inat 500 denapi po ~ovek i dve jadewa dnevno. Taa pabotina seduw xektapi zewja. êtipi se nejzini, a ostanatitetpi gi iznajwuva od soselanite. Osven toa, iwa okolu 20folii, odnosno okolu 3 dekapi folijapno zewjodelstvo."Sepak, wopa da kaàw: onoj {to paboti, }e zapaboti. Sepazbipa, potpebni se ppeduslovi, znaewe i iskustvo od po-stapite koi }e go ppenesat toa kaj idnite genepacii", veliCvetkovska. Ovoj gpadinap objasnuva deka so ova pabote-we iwaat dovolno za ubav ìvot, kako i za {koluvawe nanivniot sin Sa{o vo Lpcija i vo ê{ka. Studipaweto naSa{o vo Solun gi ~inelo pove}e od sto iljadi evpa. Istotaka, za postdiplowskite studii vo Ppaga dale okolu 30iljadi evpa, a lani kupile i novo kowbe od 40.000 evpa inovo vozilo od 50.000 evpa. Seto toa e zapaboteno, veliMagdalinka, od gpadinapskite kultupi. "Iwa papi vo pa-boteweto so gpadinapstvo. No, se pazbipa, kolku }evloì{, tolku i }e dobie{. Vloìvwe i vo edukacija nasinot i toj go oppavda vloènoto. No, sega swe pped se-piozen ppedizvik kade }e se vpaboti, bidej}i go znaete in-tepesot na dpàvata za vakvite stpu~ni kadpi", veli Cvet-kovska.

Pi{uva:Antoanela Dimitrievska

Zewjodelcite od vele{kotoBa{ino Selo, kon spedinata nawinatiot wesec, staptuvaa so

bepba na wladiot kpowid. Lodinavapabotat, pe~isi, istovpeweno i na ot-vopeno i vo plastenici. Velat dekaladnoto vpewe ne dozvolilo navpe-weno sozpevawe na kpowidot pod pla-stenici. Ovie zewjodelci ve}e ppo-davaat kpowid na wakedonskite pa-zapi. Cenata bila okolu 200 do 250denapi za snop od 50 vezanici wladkpowid, no ppi kpajot na fevpuapi ce-nata po~nala da pa|a i do 150 dena-pi, se àlat zewjodelcite. Spoped niv,na Kvanta{kiot pazap vo Skopje seppodava sawo walo koli~estvo od

vkupniot pod kpowid. Za da iw seisplati paboteweto, tie bapaat po-golew izvoz nadvop od zewjava.

Zarabotile po2.000 evra na dekar

Zewjodelcite so zadovolstvo seppisetuvaat na lanskiot izvoz zaxpvatskata fipwa „Konzuw“, tokwupped katoli~kiot Veligden, ovoj we-sec, objasnuva Lopan Blaèvski. Ovoj36-godi{en zewjodelec, zaedno sosvoeto sewejstvo, ̀ ivee od ppoizvod-stvo na wlad kpowid. Tokwu toj pospe-duval za izvoz ppeku stpuwi~ka kow-panija za Xpvatska, nosej}i go kpowi-dot so sopstven kawion. „Se pakuva vodpveni gajbi i se tpanspoptipa. Site,koi lani ova vpewe iwaa wlad kpowid,dobpo zapabotija. Za dve nedeli iz-vezovwe 90 tona. Cenata be{e ppi-

fatliva i zadovolitelna za zewjo-delcite“, objasnuva Blaèvski. No, po-docna cenata naglo padnala i golewdel od kpowidot ostanal neppodaden.Del od ppoizvoditelite sadat potpi-~etipi dekapi wlad kpowid. Mla-diot kpowid lani go ppodavale po 200denapi za snop od 50 vezanici iline{to pove}e od 3,5 do 4,5 evpa za snop.Za dve nedeli izvoz, zewjodelcite za-pabotile solidno, od 1.500 do 2.000evpa po dekap. Mowentno, Blaèvski evo ppegovopi so istata stpuwi~kafipwa za povtopen izvoz vo Xpvatska.Toj i dpugite zewjodelci se nadevaatdeka i godinava }e iwaat sigupenplaswan i ppistojna cena za pogolewdel od ppozvodstvoto na wlad kpowid.

Sezona za berba namladiot kromid

Seidbata na wlad kpowid po~nuva nakpajot na juli, a pasaduvaweto e vo sep-tewvpi i oktowvpi. Tie koi go zasadu-vaat vo plastenici, so ppvata bepbapo~nuvaat okolu novo go di{ ni te ppaz-nici. Lodinava, popadi wpazot, koj nedozvoluval ppistap do nivite, bepba-ta staptuvala ne{to podocna. Pped de-setina godina, vo seloto po ~nalo ippoizvodstvo na wlad kpowid pod pla-stenici. Sega, vo seloto iwa stotina.Vo niv, vo del od godinata, se sadi i pi-pep, dowati i wapuli, no wnogu powal-ku. Llavnata sezona na bep ba na wladiotkpowid e od spedinata na wapt do spe-dinata na appil. Toga{, celoto selo ena niva. Od 220 ku}i, pe~isi site iwa-at zasadeno bapew po eden dekap wladkpowid. „Ako kpowidot pped desetinagodini be{e dopolnitelna zapabotu-va~ka za sewejstvata, po ostanuvawetobez pabota vo fipwite, na najgolew delod ovie zewjodelci zewjodelstvoto iwstanalo glavna egzistencija“, veliovoj wlad zewjodelec.

Soppugata na Lopan, Sinela, istotaka, e angaìpana vo ppoizvod-stvoto na kpowid. Niv iw powagaat iosuwgodi{niot Kpistijan i 14-godi{nata }epka Teodopa. Sepak, naj-golewa powo{ i soveti za ppoizvod-stvoto iwaat od tatkoto na Lopan, To-dop i wajka wu, Kica. Tie se zaniwa-vaat so ppoizvodstvo na wlad kpowidpove}e od 30 godini i iwaat golewoiskustvo. „Posebno e napopno za vpe-we na glavnata bepba“, veli Sinela.

32 | MOJA ZEMJA

LRADINARSTVO Ba{inoselci ~ekaat na povtoren izvoz za hrvatskiot pazar

Odli~na zapabotuod mlad kromid

Dobpo zapabotija i senadevaat na u{te podobpo

Pi{uva:Todor Stoj~evski

Bpa}ata Veskovski od skopskotoselo Dpa~evo, so odgleduvawecve}e, gi izdpùvaat svoite

sewejstva. Tpieset i tpigodi{niotZopan Veskovski objasnuva deka vo ovojbiznis vlegol sosewa slu~ajno, bla-godapej}i na svojot postap bpat. Po-docna, xobito so odgleduvawe kva-litetni cve}iwa - xibpidi se ppet-vopa vo seween biznis. Nekolku godinipodocna, toj e pegistpipan kako in-dividualen zewjodelec „Kitka“.

„Borba“ za regionalnite pazari Ppi na{ata poseta na sewejstvoto

Veskovski, tie go podgotvuvaa ppo-

letnoto ppoizvodstvo na cve}e. Spo-ped planovite, od ovaa sezona, na pa-zapot }e se pojavat od po~etokot naappil do spedinata na juni. Spoped Zo-pan, ova e optiwalen pepiod, oti po-pano iwawe wpazevi, a podocna sepojavuvaat è{tinite. Ppocesot nappoizvodstvo po~nuva so seewe, potoasleduva pikipaweto i zavp{uva so fi-nalnoto sadewe vo saksija. Veskovskinabavuvaat sewenski watepijal i gotewpipaat vpeweto koga sakaat da iwa-at finalen ppoizvod. „Dokolku sakategotov ppoizvod na po~etokot na appil,toga{ vo zavisnost od vidot, pasadotse see nekolku weseci popano.Vsu{nost, se ppeswetuva potpebnotovpewe za ppocvetuvawe na podot.Ppiwep, za begonija tubeposa, po-tpebni se {est weseci za ppocvetu-vawe i toa zna~i deka }e se nasee u{tepped dekewvpi, a kon spedinata naappil iwawe ppoizvod za na pazap“,veli Zopan. Toj ppoizveduva okolu40 vida ppoletno cve}e: iwpatiens,petunija, begonija, vinka, vepbena,tagetes, alisiuw, celosija...

Sewenskiot watepijal go kupuva oddowa{ni fipwi koi se pegistpipaniza nabavuvawe na sewenski watepijal.Vo svetski pawki, objasnuva ovoj zew-

„Toga{ pabotiwe od wpak do wpak. De-not po~nuva od {est nautpo, a tpae dopolno}. Stanuvawe i vedna{ na niva.Mopa da se nappavi i pu~ek za apgatitekoi powagaat vo bepbata. Osven toa,tpeba da se gpiàw za decata i zadowa}instvoto“, paskaùva Sinela.

Nivnite ppvi bpatu~edi, Todop i Su-zana Blaèvski, isto taka, odgleduva-at wlad kpowid. Lodinava iwaat 800peda ili okolu 2,5 dekapi. Velat dekalani dobpo zapabotile i posakuvaat dase povtopi izvozot, a cenata da ne pad-ne pod 200 denapi za snop wlad kpowid.Re~isi pedesetgodi{niot Todop pot-setuva deka tpo{ocite za ppoizvodstvose golewi, a edna vpe}a |ubpe ~ini2.500 denapi. Na dekap se stava okoluvpe}a i polovina. „So ova, tpo{ociteza ppoizvodstvo se do 600 evpa, a ne-koga{ zapabotuva~kata, na godi{nonivo, edvaj iznesuva iljada evpa, kolkuda ppeìveat“, velat selanite.


Ovoj biznis e isplatliv na dolg rok, bara upornost,zadadena cel i ima skromni pobaruvawa. Prob-lemite ne treba da bidat pre~ka za razvojot, tukupredizvik da se nadminat, zavr{uva Veskovski

33MART 2009 |

CVE]ARSTVOProizvodstvo na cve}e vo skopsko Dra~evo

Mladiot kpowid lani go ppodavalepo 200 denapi za snop od 50 vezani-ci ili ne{to pove}e od 3,5 do 4,5evpa za snop. Za dve nedeli izvoz,zewjodelcite zapabotile solidno,od 1.500 do 2.000 evpa po dekap.

Odli~na zarabotuva~ka

Bavniot, no sigupen pazvoj nadowa{noto cve}apstvo doveduva donawaluvawe na uvozot na cve}e vozewjava, veli Veskovski. Nie iwdavawe poevtin ppoizvod, so dobapkvalitet, vo sveà sostojba i beztpanspoptni i capinski tpo{oci.

Se namaluvauvozot na cve}e

„Najdobpo e da iwawe na{e zewjodel-sko zdpuènie vo seloto, no bapewdosega ne woèwe da se dogovopiwei da go fopwipawe. Toa bi gi {tite-lo na{ite intepesi. Dobpo e i nekojod nas da osnova fipwa za izvoz, notoa e golewa investicija i nikoj nesaka da vloùva“, veli Blaèvski.Bidej}i nadle`nite institucii zazewjodelstvoto ne iw davaat sub-vencii, tie bapaat da iw powognat vosigupnosta na izvoz na kpowidot.

Potrebno ezemjodelsko zdruènie

va~ka

„Posebno e napopno za vpewe na glav-nata bepba“, veli Sinela. „Toga{ pabo-tiwe od wpak do wpak. Denot po~nuvaod {est nautpo, a tpae do polno}.Stanuvawe i vedna{ na niva. Mopa dase nappavi i pu~ek za apgatite koi po-wagaat vo bepbata. Osven toa, tpeba dase gpiàw za decata i za dowa}in-stvoto“, paskaùva Sinela.

Ma~no, no isplatlivo

êtiriesetina vidaproletno cve}e

êtiriesetina vidaproletno cve}e

▼

jodelec, iwa nekolku poznati kowpa-nii - bpidepi (vkpstuva~i na sewen-ski watepijal), a tpi od niv dpàtpove}e od 90% od pazapot (S&L, Sa-kata i Pan Awepikan). Osven ova,veli Zopan, iwa i nabavka na wladibilki (sewki zaseani i niknati doodpedena faza), kako i nabavka na vko-peneti peznici (bilki koi se pazw-noùvaat vegetativno).

Pikipaweto ili ppesaduvaweto vo}elii od stipopop zavp{uva kon spe-dinata na fevpuapi. Veskovski go ku-puva supstpatot vo koj se stava pasadot,a bilkata se ppesaduva vo posebna}elija kade {to iwa pogolew ppostopi pove}e xpana za da zajakne kopenot.

Ovoj wesec i appil Zopan gi iskopistuvaza ppesaduvawe na pasadot vo saksii.

Veskovski ja gleda svojata idninavo pazvoj i podignuvawe na nivo nappoizvodstvo koe }e go ponudi na pe-gionalnite pazapi. „Suw iwal i wno-gu ppowa{uvawa na odpedeni vidovicve}e, kako i na cela sezona (vopo~etokot). Zatoa, ovoj biznis e ispla-tliv na dolg pok i bapa upopnost, za-dadena cel i iwa skpowni pobapuvawa.Ppoblewite ne tpeba da bidat ppe~kaza pazvojot, tuku ppedizvik da se nad-winat“, zavp{uva Veskovski.

Kowentapi na e-mail: [email protected]

Proizvodstvo na cve}e vo skopsko Dra~evoCVE]ARSTVO▼

Veskovski, od godina v godina, s#pove}e go osvojuva dowa{niot pazapso svoite ppoizvodi. Vsu{nost,ovoj ppoizvoditel gi nudi svoitecve}iwa isklu~ivo na golewo ili natpgovci, a za toa, kako {to objasnuva,tie dobivaat dodadena vpednost voodnos na kvalitetot i wapketingot.„Ppoblew ppetstavuva cenata zatoa{to del od wojata konkupencijaodi sawo na kvantitet so poniskiceni. A, jas, za da dobijaw kvalitetenppoizvod, iwaw pogolew vlog vospedstva, enepgija, tpud, a toa zna~ii povisoka cena. Koga }e se soo~iwena pazapot, na koj vladee xaos,lu|eto kupuvaat poevtino. Zatoa,pabotaw na nivna edukacija da goppepoznavaat kvalitetot, ppekupe~atewe ppowotiven watepijal,veb-stpanici i nastapi na wediuwi“,veli Veskovski. So ova, Zopan seobiduva da iw ukaè na kupuva~itedeka dokolku kupat nekvalitetenppoizvod, newa da go dobijat o~eku-vaniot uspex i toa }e dovede donivno pazo~apuvawe, a ppeku toa ido gubewe na dovepbata kon ppoda-va~ite. Toa dipektno go poppe~uvapazvojot na xoptikultupata.

So kvalitet protivkonkurencijata

Ppoizvodstvoto na cve}e se deli nappoizvodstvo na peàn cvet i ppoiz-vodstvo na cveten pasad „bedingplant“ (cve}e koe se ppodava vo saksijai po kupuvaweto se ppesaduva).Vsu{nost, kaj nas, ppoizvodstvoto nacveten pasad woè da go podeliwe na:

ppoletno i esensko. „Esenskotovoop{to ne e populapno vo Makedo-nija i se obiduvaw da go populapi-zipaw“, veli Veskovski. A, kako {to ob-jasnuva toj, ppoletnoto woè da se po-deli na pano i docno. Ranoto, t.e.„oswowaptovsko“ ppoizvodstvo e

obewno, no golew nedostatok e toa{to ppoda`bata tpae nepolna nede-la. Docnoto ppoletno e i najzasta-peno i tpae od po~etokot na ppo-letta, odnosno ottoga{ koga vpe-wenskite uslovi dozvoluvaat cve}etoda se zasaduva nadvop.

Makedonija nema esensko proizvodstvo na cve}e

| MOJA ZEMJA34

Kvalitetotsekoga{ pobeduva

Pi{uva:Viktor \amovski,Institut za ovo{tarstvo

Vi{nata (Prunus cerasus L.)ppetstavuva avtoxtonovo{en vid za Evpopa i Ju-gozapadna Azija. Taa sevbpojuva vo gpupata

koskesti ovo{ni vidovi. Ova ovo{jee vo blisko spodstvo so divata cpe{a(Prunus avium) od koja poteknuvaat

i pitowite sopti cpe{i. Zapazlika od cpe{ata, iwa

pokisel plod i naj~esto seupotpebuva vo ppex pan -

be no-ppe pa bo tu va ~ -ka ta industpija.

So vo ve du va we -to na sawo o -

p l o d n i t esopti, oso -be no ob -l a ~ i n s -kata, vo -

o~livo e s# pointenzivnoto odgle-duvawe na vi{nata so cel da se do-bie supovina za {ipok spektapekonowski isplatlivi ppoizvodikako {to se sok, xew, kowpot, jogupt,apowatizipano wleko, bonboni, lik-ep, pakija i dpugo. Osobeno tpeba dase potencipa deka vi{nata e izvoznoopientipana kultupa, pped s#, nazapadniot pazap koj poseduva wnogugolewi kapaciteti za ppe pa -bot ka, a so sawoto toa i neop -xod nost za obezbeduvawe napostojan dotup na supovina.Vi{nata e ovo{ka so pe la -tiv no skpowni bapawa voodnos na odgleduvaweto. Seodlikuva so poskpowni bapawakon ekolo{kite uslovi vospopedba so potpebite na dpugiteovo{ni vidovi. Ako se zewat ppedvidnejzinite biolo{ki svojstva (pano ipedovno pa|awe) i pelativno iz pa -ze na ta otpopnost na bolestite i{tet ni cite {to ja napa|aat, ovaaovo{ka e ekonowski wnogu zna~ajna.Lu|eto s# po ve}e se zaintepesip-ani za nejzino odgleduvawe, bidej}i

so nea se ostvapuvaat zna~ajniekonowski efekti. Oblagopoden-ite sopti vi{ni ppipa|aat nafawilijata Ro sacae, potfawil-ijata Pru no i deae Focke, podotCerasus Juss.

Vode~ki sopti pogodni za po di -ga we ppoizvodstveni nasadi se:

OBLAÎNKA Se odlikuva soslaba bujnost na kpo{nata, no pana,

pe dovna i visoka podnost. Soptata esawooplodna i otpopna na docnippo letni wpazevi. Plodovite se od-likuvaat so dobap texnolo{ki kva li -tet i se podobni za ppepabotka vo na-jpaznovidni ppoizvodi. Stebloto naobla~inskata vi{na e slabo bujno,wnogu kowpaktno i so sawoto toa, po -god no za gusto sadewe. Iwa kusi in-tepnodii, a listot e intenzivno ze-len. Eden od nedostatocite e obil-noto sozdavawe na izdanoci. Ob la -~in kata poseduva sitni do spednokpupni plodovi (2,8-4 g), tpkalezni,in tenzivno tewnocpveni, slat ko ki -

se lavi so kapaktepisti~en,cpveno oboen sok (spoped

ispituvawata, so naj-go lew ppocent na boe -ni watepii vo spoped-ba so site ostanatisopti vi{na). Zpeeued na~eno i toa vo

tpe tata dekada na juni.Po we|u odgleduva~ite i

ppoizvoditelite e wo{neceneta popadi ppose~niot ppinos od15 toni po xektap, nejzinata pelativ -no visoka sigupnost ppi lo{i vpe-wenski uslovi za vpewe na cvetawe. Ipotpo{uva~ite, isto taka, se zadovolnitokwu popadi faktot deka nejziniotplod e pogoden za ppepabotka.

REKSELE Zpee vo vtopata polov-ina na juni. Soptata e spedno bujnaso {ipoko pazgpaneta kpuna. Sa wo op -lo dna sopta, iako so oppa{uvawe sodpugi sopti dava pokvalitetni ipokpupni plodovi. Kako dobpi op pa -{u va~i za ovaa sopta se xajwanova kon -zep vna i kelepis 14. Plodot e sped-no kpupen so top~esto spcevidnafopwa. Pokoìcata e tenka, sjajna, sotewnocpvena boja. Iwa kvalitetno

weso na plodot so kiselkast i apo-wati~en vkus. Za pazlika od dpugitesopti, iwa pospecifi~en na~in napezidba popadi sklonosta kon ogolu-vawe na podnite gpanki.

HAJMANOVA KONZERVNA Zpeekon kpajot na juni. Spedno bujna sop-ta so {ipoko top~esta pazgpanetakpo{na. Sawooplodna sopta koja panoppopoduva i iwa dobpa podnost. Ot-popna e na su{a, a osetliva na pe-gavost na listot i wonilija. Kako isoptata peksele, potpebna e speci-fi~na pezidba popadi sklonosta

Vi{nata e izvozno orientirana kultura, pred s#, na za-padniot pazar koj poseduva mnogu golemi kapaciteti zaprerabotka, a so samoto toa i neophodnost za obezbedu-vawe na postojan dotur na surovina

37MART 2009 |

OVO[TARSTVOKoskest ovo{en vid

Vo Makedo-nija 95% od na-sadite so vi{napripa|aat na sa-mooplodnata sor-ta obla~inska

Vi{nata - supovina zaisplatlivi ppoizvodiVi{nata - supovina zaisplatlivi ppoizvodi

▼

Iwa kisel vkus i se upotpebuva voppexpanbeno-ppepabotuva~kata industpija

Pi{uva:Kico DamovskiDiplomiranzemjodelski inèner

Vo {eesettite godini odwinatiot vek, osobeno voop{testvenite stopanstva,najzastapen sistew naodgleduvawe ovo{ni nasa-

di be{e sistewot „palweta“ so kosigpanki. Potoa, toj se napu{ti, a seppi fati odgleduvaweto na ovo{kikaleweni na vegetativni podlogiso spedna bujnost. Denes, naj~estsistew na odgleduvawe e vitkovpeteno. So vovedu-vawe na ovaa tex no -lo gija se zasaduvaatnad 1.000 sadnicipo xektap. Toj e naj-wa soven, zatoa {to eednostaven za od -gle duvawe i iwa po -dob po iskopistu-vawe na papcelite.Sepak, vo izwina-

tive nekolku godini, vo svetski paw-ki, se odgleduvaat supepgusti nasa-di so sadna stpuktupa nad 3.000sadnici po xektap. Ovie ovo{ki sekaleweni na slabo bujni podlogi,od tipot M-9 ili podlogi so sli~nabujnost, kako {to se Pajaw 1, Pajaw 2,Mapk, Jopk, Sapop, Ewla i dpugi. Ppivakviot na~in na odgleduvawe doa|ado zgolewuvawe na ppinosite vokvalitet i kvantitet i pacionalnoiskopistuvawe na povp{inite. Voovie ppoizvodni nasadi, poednos-tavno woàt da se kontpolipaatpabotnite obvpski, vklu~uvaj}i iizvp{uvawe na agpopowo i fi-toza{titni wepki so koi }e se na-

kon ogoluvawe na gpankite. Iwa sped-no kpupen plod so {ipoko top~estafopwa i tewno cpvena boja na po ko -ì cata, wesoto i sokot. Mesoto ekvalitetno, kiselo i apowati~no.

KELERIS 14 Danska sopta koja soz -pe va vo po~etokot na juli. Ovo{katae so slaba do spedna bujnost i pela-tivno wala, pastpesita kpo{na so pi-pawidalna fopwa. Otpopna e napove}e bolesti koi ja napa|aatvi{nata. Izpazito sawooplodna sop-ta koja pedovno i obilno pa|a. Plodote spedno kpupen so tewnocpvena po -ko ̀ ica. Mesoto e so slatko kiselka-st i apowati~en vkus. „Koskata“ les -no se odvojuva od wesestiot del. Mo -è da se kopisti kako tppezna i kakoindustpiska sopta.

[UMADINKA Sopta sozdadena voInstitutot za ovo{tapstvo vo ̂ a~ak,Spbija. Zpee vo ppvata dekada najuli. Soptata e slabo bujna, sa wo op -lodna i pelativno otpopna na su{ai na niski tewpepatupi. Plodot e kpu-pen, so spcesta fopwa i tewnocpvenaboja na pokoìcata. Mesoto i sokotse tewnocpveni. Plodot e slaboizdp`liv ppi tpanspoptipawe i ppiwexanizipana bepba se o{tetuva.


38 | MOJA ZEMJA

OVO[TARSTVO TEXNOLOLIJA Odgleduvawe na sovremeni jabolkovi nasadi▼

Sistemna dofat na Sistem

Razni sopti, nodobpa zapabotuva~ka

Razni sistewi zapodobap pod i

pokvaliteten plod

walat {tetnite vlijanija vpz ìv-otnata spedina.

Supergusti nasadi naslabo bujni podlogi

Od vkupnoto jabolkovo ppoizvod-stvo vo Makedonija, dowa{nite pazapitpo{at od 20 do 30 ppocenti. Osta-natite koli~estva se nudat nadvop,odnosno na ppebiplivi pazapi kade{to postoi golewa konkupencija soppoizvodite od dpugite zewji. Za taacel, ppoizvoditelite tpeba da bidatwobilni i da gi sledat sovpewenitetpendovi na ovo{tapskoto ppoizvod-stvo. Tpeba da vnesuvaat no vi i ppi-fatlivi texnologii vo ppoizvod-

stvoto. Vo ppowetot so sve ̀ o ovo{jevaì ppaviloto da se ppoda de evtinoi so dobap kvalitet. Se koj ppoizvodi-tel koj }e gi ispolni ovie uslovi woèda ja izdpì kon ku pen cijata i da iwaodp`livo ovo{ tap st vo. Za da sepostigne ova, vo ovoj pepiod, iwpepa-tiv e da se podignuva at supepgustinasadi, koi se odgleduvaat na slabobujni podlogi, kade {to najgolew delod pabotnite opepacii se izvp{uvaatod zewja. Vakvite sistewi na odgle-duvawe se poznati pod tepwinot „nadofat na pacete“. Vo tie nasadi, po-wotexni~kite pabotni opepacii seizvp{uvaat od zewja i ppitoa pabot-nite nopwi se pogolewi za dva do tpipati vo odnos na dpu gite nasadi. Ovae osobeno va`no koga iwa walku pabot-na sila, a i pove}eto se nekvali-fikuvani ili so nedovolno poznavaweza pabotewe vo ovo{ tap stvoto.

Mnogu pari, znaewe i ume{nostZasaduvaweto gusti nasadi e wnogu

skapo, bapa wnogu papi i uwe{nost. Naedinica povp{ina se zasaduvaatpove}e sadnici. Bidej}i sadnicite sekaleweni na slabo bujni podlogi (koiposlabo se vkopenuvaat), zadolìtel-no tpeba da se postavi potpopna kon-stpukcija od dpveni ili betonskikolci, vo kowbinacija so dpveni pot-pipa~i ili bawbusovi tpski so vpzu-vawe za pocinkuvana ìca. Pped za-saduvawe na ovo{kite, poèlno e dase izvp{i dlaboko opawe na dlabo~inaod 50-60 santiwetpi. Ovo{kite tpe-ba da se sadat 7-10 santiwetpi podoluod kalewenoto westo. Toa se ppavi zada se nawali bujnosta na ovo{kite(faktop za pedovno plodonosewe). Vovakvi nasadi, edna ovo{ka nopwalnowoè da podi nad 20 kilogpawi vi-sokokvalitetni plodovi, so dobapsostav, oboenost i lesna bepba vo kojawoàt da se vklu~at deca i postapilica. Ovo{kite so vakvo optovapuvaweso pod iwaat dovolno kondicija dafopwipaat podni pupki i za sledna-ta vegetacija. Isto taka, so sawotopodignuvawe na nasadite, potpebno eda se obezbedat uslovi za navodnuvawepo sistewot kapka po kapka, so koj is-tovpeweno }e se vp{i i isxpanata(feptipigacijata). Na ovoj na~in,isxpanata se vp{i spoped potpebitena xpanlivite watepii po fazi napazvitok, a voedno se nawaluvaattpo{ocite za iz|ubpuvawe (pogonskogopivo, pabotna paka i sli~no). So ovase otstpanuva nepedovnata podnost,{to e ~est slu~aj kaj nas. Ako kakoppiwep se zewe deka na xektap se za-saduvaat okolu 3.000 ovo{ki, koi }edadat ppinos od 20 kilogpawi po ste-blo, potpebno e sekoja godina da sesobepat od 50.000 do 60.000 kilo-gpawi. So vakvo ppoizvodstvo sekoga{}e iwa pen ta bil no ovo{tapstvo idel od ostvap en iot ppofit }e se na-

weni za wode p nizipawe na ponata-wo{noto ppoi z vodstvo (podignuvawenasadi, nabavka na awbalaà, izgpad-ba ili pekonstpukcija na swestuva~kikapaciteti, stpu~na nadgpadba, pose-ta na saewi, wanifestacii i dpugo).


39MART 2009 |

Za zasaduvawe na vakvi nasadi pot -peb ni se od 15.000 do 20.000 evpa.Dokolku ppoizvodnite povp{inise pogolewi, potpebnite spedstvase zgolewuvaat. Posebna te{kotijavo seto ova e nabavkata na septifi -ci pan saden watepijal sopta - pod-lo ga, koj nedovolno se ppoizveduvavo zewjata. Sadniot watepijal is klu -~i vo se nabavuva od uvoz. Za edno-godi{na sadnica, cenata se dviìnad dve evpa, dodeka za dvegodi{nisadnici, cenata iznesuva od ~etipido pet evpa, vo zavisnost od zewja-ta-ppoizvoditel. Iako dpàvataobez beduva finansiska poddp{ka zapodignuvawe novi nasadi, za vakviottip nasadi taa e winiwalna i tpe-ba da se zgolewi za tpi do ~etipi pa -ti. Isto taka, vo funkcija tpeba dabi dat site fopwi za poddp{ka napu palniot pazvoj, so kofinansipaweod dowa{nite i evpopskite fondo -vi, kpeditipawe od diskontnitefon dovi, a isto taka i poddpùvaweppi izgpadbata na swestuva~ki ka-paciteti, obi~ni wagacini, ladil-nici, soodvetna awbalaà, zewjodel-ska wexanizacija i dpugo.

Problem so sertifici-ran materijal

Pove}eto agpoekonowski ispituva -wa pokaùvaat deka pazvojot nazew jodelstvoto e tesno povpzan soppi wenata na sovpeweni ppoizvod-ni texnologii i ppavci na nau~naos nova. êsto pati, ppiwenata na na -u~ nite soznanija e ppesuden faktopza postignuvawe vpvni pezultati.Za taa cel, nositelite na ova ppoiz -vod stvo, postojano tpeba da se nad-gpaduvaat, a isto taka tpeba da seobu~uvaat i ostanatite ovo{taps-ki pabotnici. Vo toj pogled, nau~no-stpu~nite institucii tpeba da gippenesuvaat vpvnite texnologiikaj ppoizvoditelite so ppifatliviwe todi. Ppifa}aweto na novitetex nologii e individualna pabotaza sekoj ppoizvoditel, no od niv za-vi si dali tie ppoizvodni ppavci sebla govpeweno ppifateni ili i po -na tawu se ppifa}aat ppetxodniteppoizvodni wodeli. Vo dene{niuslovi, ppoizvoditelite tpeba dapeagipaat navpewe i da gi ppifatatnovite ppoizvodni ppedizvici.

Pove}e nauka voproizvodstvoto

racete

Pi{uva:Oli Mitovski

Vo sekoe ppoizvodstvo na zew-jodelski kultupi se nasto-juva da se postignat visokippinosi. I ppi ppoizvods-tvoto na kowpip }e iwawe vi-

soki ppinosi sawo so ppiwena na tex-nologija so koja se postignuva waksi-walno iskopistuvawe na genetskiot po-tencijal na podnost kaj soptata.

1.Visinata na ppinosot, odnosnowo`nosta da se iskopisti genets-kiot potencijal za podnost, zavi-

si od wnogu uslovi, kako {to se kvali-tetot na zewji{teto, koli~estvoto i vi-dot na |ubpeto, kliwatski te uslovi, upo-tpebata na agpotexni~ ki wepki, za{ti-tata od bolesti i {tetnici. Sepak, naj-vaèn ppeduslov za visoka podnost,ekonowi~no i pentabilno ppoizvodstvoe upotpebata na kvaliteten, septifi-cipan saden watepijal od kowpip.

2.Koga se zbopuva za kvalitet-no ili vistinsko sewe, toga{ppvenstveno se wisli na:

� kptoli ~ij ppocent na zapazi sovipusi ne ja ppewinuva dozvole-nata (tolepantna) gpanica za od -pe dena genepacija i� neppisustvo na dpugi gabni ilibaktepiski bolesti. Ppitoa, pogolewa va`nost se dava

na vipusite popadi dve ppi~ini: 1. Vipusite bpzo se {ipat so lis-

ni vo{ki kako vektopi,

2. Zapazenoto sewe, vizuelno, ne sepazlikuva od zdpavite kptoli.

Vo na{i uslovi, dokolku isto se we dvegodini se kopisti kako saden watepijal,kptolite woàt stoppocentno da bidatza pazeni so Y-vipusot. Takvoto sewe wo -è da dade za 40% powal ppinos od vis-tin skiot saden watepijal.Dpugata ppi -~i na e toa {to kaj zapazeno sewe so vi-pu si, kp to lite vizuelno ne se pazliku-va at od zdpavite.Vpz osnova na izgledotna kp tolite ne woè da se znae dali sepa boti za sewenski ili za konsuwenkow pip. Mnogu ppoizvoditeli ne zna atdeka go lewinata na kptolite ne goodpeduva kva litetot na sewenskiot wa-tepijal, tu ku toa e stepenot na zapaze-nost so pato geni (vo ppv ped,so vipusi).

3.Osven kvalitetniot i septifi -cipan sewenski kowpip, vo ppo iz-vodstvoto tpeba da se po s veti

vniwanie na ppavilnata ppi wena naagpotexnika i za{tita od bo lesti i{tetnici. Edna va`na wep ka vo ppoiz-vodstvoto na kowpip e vo veduvaweto plo-doped.Najdobpi ppet xodnici na kowpi-pot se wnogugo di{ nite tpevi, leguwinozi,ja~wenot, ove sot, kako i ednogodi{nitezpnesti kultupi(gpav, gpa{ok, lupina,gpa -op i dpugo), bidej}i ja zbogatuvaat po ~vataso azot i ja podobpuvaat popoz nosta. Ppi-toa, ne se ppepopa~uva kow pipot da se od-gleduva po kowpip ili po kultupi od istafawilija (do wati, pipepki), bidej}istpadaat od isti bolesti.

4.Za kowpip, potpebno e po ~ va tada bide dlaboko obpabote na ipazpov~ena. Dla-

bokoto opawese vp{i panonaesen, a panonappolet po~vata se bpanosuva za da sesppe~i ispapuvawe na po~venata vla-ga. Na lesni pesoklivi i pastpesitipo~vi, obpabotkata se vp{i nappolet.Na lesni po~vi i so navaluvawe-osnovnoopawe, obpabotkata e na dlabo~ina od20-25 sw, a nappolet, bpanosuvaweto ikultivipaweto e plitko, na 8 sw. Kow-pipot iwa potpeba od zna~itelnikoli~estva xpanlivi watepii. Ovaakultupa iwa potpeba od xpana vo tekotna celata vegetacija, a posebno vo te-kot na popastot na klubenite.

5.Po podgotovkata na sadniot wa-tepijal (kalibpipan i ppopten),kako i podgotovkata na po~vata

pped sadewe, se ppistapuva kon sade-we na klubenite. Najoptiwalni uslo-vi za sadewe na kowpipot e tewpepa-tupa na po~vata od 7 do 8 celziusovistepeni i dlabo~ina od okolu 10 sw. Op-tiwalen bpoj na pastenija po xektap e40.000-45.000. Rastojanieto we|u pe-dovite tpeba da bide 70 sw, a vo sawitepedovi od 33 do 40 sw. Osnovni wepkina nega vo tekot na vegetacijata kajkowpipot se bpanosuvaweto, ppa{ewe-to, nagpnuvaweto, ppixpanuvaweto,navodnuvaweto, za{titata od pleveli,bolesti i {tetnici. Site ovie wepkina nega iwaat cel da se sozdadat po-dobpi uslovi za pazvoj na kowpipot ida se dobijat povisoki ppinosi od edi-nica povp{ina.


Kvalitetno sewe- mnogu rod

Najvaèn preduslov za visoka rod-nost, eko no mi~no i rentabilnoproizvodstvo e upotrebata na

kvaliteten, sertificiran sadenmaterijal od kompir

41MART 2009 |

POLJODELSTVOEkonomi~no i rentabilno proizvodstvo na kompir

Kvalitetno sewe- mnogu rod

Pi{uva:Dejan LazarovBerta Kitinska

Stoppocentnite biodizeltpaktopi gi „ppeplavija“nivite vo Velika Bpita-nija. Tpaktopite New Hol-land, }e ewituvaat 70% po-

walku jaglepod dioksid od onie koi giwenuvaat. Osven toa, ja nawaluvaatewisijata na ~esti~ki od jaglepod wo-noksid za 70% i xidpakapbonat za 40ppocenti. Del od lu|eto vo ppoektotkoj go izwislija ovoj na~in na napo-juvawe objasnuvaat deka edinstvenuspex ne e sawo gopivoto, tuku i toa{to nivnite tpaktopi se poefikasniod postapite wa{ini.

So niv

sakaat da ppivle~at kolku {to e wo`nopogolewo vniwanie i intepes kaj fap-wepite za vklu~uvawe vo „zelenoto“ za-bpzano vozewe. Vsu{nost, fapwepite }eiwaat wo`nost da go vozat ppoduktot„biodizel“. Bidej}i ppowenite na kli-watskite uslovi vlijaat vpz biodizeloti negovoto tpo{ewe na pezepvi,lu|eto,od ppoektot sppoveduvaat i so -odvetni altepnativi. Za sigupnost de -ka fapwepite }e iwaat biodizel gopi-vo gapantipa obnova na ppoizvodstvotona biodizelot i bioetanolot od kow-panijata Renewable Fuel Obligation (RTFO).Zatoa {to, glavnata cel na ppoektot e5 ppocentno od site izvopi na gopivo dabidat obnoveni do 2010 godina ilistanuva zbop za okolu

1.35 bilioni litpi biodizel.Za da se ak-tivipa ova,potpebni se 870.000 xektapizewja na koja }e bidat sozpeani 2.5 wi-lioni toni sewe od waslodajna pepka.

Razlikata we|u New Holland tpak-topite od ovoj ppoekt i od postapitegenepacii tpaktopi e toa {to tie se100% biodizel, to~no spoped EN 14214standapdite. New Holland poseduva

100% biodizel wexani~ka oppewa odCase New Holland. Vo ovoj ppoekt zainovacija na biodizelot se vklu~enii golewite tpgovci, kako del odnezavisnata tpanspoptna fipwa.

Za tpaktopite 100% da pabotatna biodizel potpebno e da bidat te-stipani i soodvetno odpùvani zada ne dojde do nawaluvawe na niv-nite pepfopwansi..


[ansa za zabpzanozeleno vozeweNew Holland emituva 70% pomalku jaglerod dioksid od oniekoi gi zamenuva, ja namaluva emisijata na ispu{tawe ~esti~kiod jaglerod monoksid za 70% i od hidrokarbonat za 40%

42 | MOJA ZEMJA

MEXANIZACIJA Stoprocento ekolo{ki biodizel traktori

Ovoj traktor tro{iokolu 20 litri, dnevno,

gorivo od maslodajna repa

Tpaktopot iwa 3 glavni kapakte-pistiki:1. Snaga od 68 ks: bez ppoblew vle~e

tpibpazden lozapo-ovo{tapskiplug ili koja bilo ppiklu~nawa{ina koja bapa pogolewa snaga nakapdanskoto vpatilo, kako {to ewul~ep, fpeza ili 1.100 litapskiatowizepi so puwpi so pogolew ka-pacitet 145 lit/win.

2. Radius na vptewe od 2,38 w: ova goppavi nezawenliv za pabota vo sta-klenici. Vo ponova vpewe t.n. plu-

govi za pawno opawe ili potacionikopa~ki (sl. 1) gi zawenuvaat kla-si~nite plugovi vo staklenicite ivo ovo{tapnicite. Povp{inata pod-gotvena so ovie pawni plugovi epe~isi idealno pawna, so dlabo~inaod 30 santiwetpi i sitno isitnetpovp{inski sloj na zewja.

3. Visinata na tpaktopot od 1.1 we-tpi - go ppavi osobeno pogoden zapabota vo ovo{tapnici odpini. Modelot John Deere MILENIO 70a

doa |a od sopabotkata na John Deere so

Goldoni, koja po~nala vo 1986 godina.Istiot tpaktop se ppoizveduva vo fa-bpikata na Loldoni, Italija i e so naj-go lew ppocent na zastapenost vo svo-jata oblast: lozapstvo i ovo{tapstvovo [panija, Italija i [vajcapija.

44 | MOJA ZEMJA

MEXANIZACIJA John Deere MILENIO 70a

Tpaktop zapabota vo

staklenici

TEHNI^KI KARAKTERISTIKI

� wo}nost 68 KS� wotop VM DAIMLER CHRYSLER

(Mercedes) – 3 cilindpa, tip 13C/3� zafatnina na wotop 2082 cw3� tupbopolna~� wenuva~: 16 bpzini napped/16

bpzini nazad sinxponizipan� kapdansko vpatilo: 540/540 ekonowik� uppavvua~: xidpauli~en� xidpauli~na puwpa: 30,8 lit/win� pezepvoap za gopivo: 30 litpi� kapacitet na podignuvawe nazad

1500 kilogpawi� {ipina 1.200 ww-1375 ww

John Deere MILENIO70a e namenski trak-tor, pred sè, zaovo{tari, lozari i zarabota vo staklenici

Cenata na John DeereMILENIO 70a, vo vklu~en5% DDV, iznesuva 18.000 evpa

Pogled od zadnata stpana

VM wotop 3 cilindpi~en / 68 ks.Zadni polugi,kategopija 1 i 2

Digitalen instpuwent tabla/ xidpauli~en wenuva~

Vo Makedonija ne postoi intenzivno odgleduvawe na wi-sipki. Toa podpazbipa odgleduvawe na xibpidni wisip-ki vo stpogo kontpolipani awbientalni uslovi, kowpletnoobezbeduvawe na izbalansipana xpana i sppoveduvawena ppeventivna i zdpavstvena za{tita na wisipkite.Neop xodnosta od klanica i inkubatopska stanica ppiintenzivnoto odgleduvawe na wisipki e newinovna.Ova ppoizvodstvo se odviva ppeku celata godina iovozwoùva ~uvawe na pogolew bpoj wisipki na odpedenppostop. Ppitoa, vloùvawata vo swestuvawe i xpana sepogolewi, no obezbeduva najdobpi i najsigupni pezultati.

Ovoj na~in na goewe na wisipki woè da bide vi-soko ppofitabilen biznis, no istovpeweno e inajsloèna i najdelikatna texnologija voìvinapstvoto. Neopxodno e wnogu znaewe iiskustvo, a nedostigot na litepatupa od obla-sta na wisipkinoto ppoizvodstvo e ppe~kaza edukacija i usovp{uvawe na zaintepesi-panite. Ova tpeba da ppetstavuva ppediz-vik pped nau~no-istpaùva~kite in-stitucii posepiozno da se zaintepe-sipaat za ovaa ppoblewatika.

Pi{uva: Nedeqka Nikolova, Institut za sto~arstvo

Misipkata e kpupen vid ̀ ivinakoja se odgleduva isklu~ivo za-padi weso. Nejzinata teìna se

dviì vo pposek od 4-6 kilogpawi kajènkite i 8-10 kilogpawi kaj wa{kiteptici, a ponekoga{ i pove}e, vo zavi-

snost od pasata i vpewetpaeweto naodgleduvawe na wisipkite. Tie senajgolew i najdobap ppoizvoditel naweso od site stopansko kopisni ̀ ivot-ni, a za toa zbopuva sledniov fakt:� Edna xibpidna wisipka od 5-6 kg,

vo godinata, }e dade 70 piliwa. � So 13-14 nedeli goewe x 6 kg teìna

vo pposek = 420 kilogpawi

� Edna kpava te{ka 500 kilogpawidava potowstvo od 400 kilogpawi

Do neodawna, ova weso se noselo napazap sawo vo celi tpupovi, osobenoza boì}nite ppaznici i dpugi ppo-slavi i popadi toa iwalo sezonski ka-paktep. Denes, wisipkinoto weso se ko-pisti kontinuipano ppeku celatagodina, no ppoizvodstvoto se tewpi-pa da se dobijat polesni wisipkinitpupovi (teìna do ~etipi kilogpa-wi). Na pazapot s# pove}e se nudat wi-sipkini tpupovi vo delovi ili t.n.„konfekcionipani tpupovi“ (gpadi,kopani, natkopani, kpilca i dpugo),kako i ppepabotki od wisipkino weso(~adeni fileti i kopani, wapinipa-ni delovi, salawi, kolbasi, pa{tetii dpugo), dostapni za potpo{uva~itepo wo{ne ppistapni ceni.

Misirkite se skromni ìvotinkiEdna od najva`nite osobini na wi-

sipkite e toa {to odli~no se od-gleduvaat vo ekstenzivni uslovi i sewo{ne skpowni ìvotinki. Eksten-zivniot ili tpadicionalen na~in naodgleduvawe wisipki e najsoodve-ten za selata i podpazbipa odgle-duvawe wisipki od ppiwitivni pasi,koi slobodno se dviàt po dvopovi-te, ispustite, livadite, ovo{tap-nicite i sli~no. Tie odli~no ja ko-

fawilijapno,isplatlivoEM

Proizvodstvoto na misirkino meso moè da bide nov semeen biznis zatoa {tovo Makedonija postojat povolni uslovi za odgleduvawe misirki, osobeno vo ru-ralnite podra~ja. Kaj nas, ~uvaweto misirki, neopravdano, e staveno na margi-nite na ìvinarskoto proizvodstvo. Misirki, tradicionalno, se ~uvale poselskite dvorovi od damnina, a poradi ubavite raznobojni perduvi i dostoin-stvenoto per~ewe na misirite, pretstavuvale i ukras na okolinata

46 | MOJA ZEMJA

@IVINARSTVO Proizvodstvo na misirkino meso

Nedostig na literatura za misirkino proizvodstvo

Iwa pote{kopotowstvo iod kpavata

pistat pa{ata i site ppipodni iz-vopi na xpana {to woè da se najdat(detelina, tpeva, lucepka, ostanatizpna po ètva, polàvi, cpvi, pazniinsekti i nekoi lisni vo{ki, auspe{no ja uni{tuvaat i kowpipova-ta zlatica). Dokolku se paspolaga sopovp{ina, taa woè da se zasadi sosto~na pepa, zelje, ppaz, kpowid, zel-ka ili tikva, bidej}i wisipkite wno-gu ja jadat ovaa xpana. Vo odnos na od-gleduvaweto koko{ki, wisipkite ba-paat walku pove}e ppoteini vo isxpa-nata, no kopistat xpana so pogolewppocent celuloza (pa{ata), {to ge-nepalno ja poevtinuva nivnata isxpa-na. Dobpa osobina kaj wisipkite e {totie se skloni da ìveat vo jata iwoè wnogu lesno da se ppewestuva-at od edno na dpugo westo. Ma{kitei ènskite wisipki se ~uvaat zaed-

no vo tekot na ppoiz-vodstvoto. Za swe-

stuvawe se ko-pistat ppi-

witivni ìvinapnici, so ppipa~nixpanilki i poilki, vo koi se posta-vuvaat sedala i gnezda, iako wisip-kite koi se odgleduvaat na ovojna~in, ~esto pati, sawi ppavat gnez-da. Mnogu ~esto se ppavat sawo na-stpe{nici so sedala.

Visok procent naizvedeni piliwa

Misipkite odli~no go so~uvalewaj~inskiot instinkt koj e poèlen zaodgleduvawe vo ppiwitivni uslovi. Posnesuvawe na 15-20 jajca, wisipkatawnogu bpzo se paskva~uva i pevnosnoleì na jajcata 28 dena. I vo ppiwi-tivni uslovi na odgleduvawe ppo-centot na izvedeni piliwa e wnogu vi-sok, bidej}i od site izleèni jajca, pe-dovno, se izveduvaat ̀ ivi piliwa. Poizveduvaweto na piliwata, wajkata-wisipka instiktivno znae {to tpebada ppavi za da go odpì svojot podw-ladok vo ìvot, da go ppebpodat naj-kpiti~niot pepiod i da stanat spo-

sobni za sawostoen ̀ ivot. Kon kpajotna vtopiot wesec, na glavata i vpatotkaj wisip~iwata se pojavuvaat ble-dopozovi izpastoci po {to piliwatastanuvaat wnogu otpopni i woàt dase ~uvaat na otvopeno. Najdobpo vpe-we za vedewe i odgleduvawe na pili-wa e ppoletta, a wisipkite stasuva-at za kolewe kon kpajot na esenta.


Meso so biolo{ka vrednostMesoto od wi si p ka iwa golewa bi-

o lo{ka i nutpitiv na vpednostpo padi slednite oso bini:� Sodpì visok ppo cent na ppo-te ini (25%) so visoka vpednost,koi gi sodpàt esencijalniteawinokiselini: wetionin,

lizin, leucin i tpiptofan,neopxodni za ~ove~kiot opga-nizaw;

� Sodpì nizok ppocent na wasti

(8%), koi gi sodpàt esencijalnite wasnikiselini: linolna, linolenska i apaxidonska;

� Sodpì visok ppocent na B-vitawini, a nizokppocent na xolestepol;

� Bogato e so kalciuw (na 100 gpawa tewno wesood wisipka iwa 32 wg Sa, kaj pile{koto 12 wg, kajgovedskoto 11 wg);

� Odli~en izvop na èlezo, piboflavin i cinkza dobpo zdpavje;

� Lesno svaplivo, pogodno za povozpasni i za di-etalna isxpana.

47MART 2009 |

Pozitivni osobini kaj ekstenzi v -ni ot na~in na odgleduvawe wisip-ki se walite vloùvawa vo objekti,oppewa i xpana za wisipki, dodekanegativni se ogpani~eniot bpoj nawisipki, koi woàt da se ~uvaat voedno dowa}instvo, sezonskoto ppoiz -vo dstvo i gubitocite na wisipki po-padi pazli~ni gpablivci i kpadci.Ova ne ppetstavuva golewa ppe~kaza dowa}inite koi so golewo zado-vols tvo gi ~uvaat ovie ubavi pti-ci, pped s#, zapadi nivnoto kva li -tet no weso.

Pozitiva i negativaOdli~en waj~inski instinkt

Pi{uva:Todor Stoj~evski

1. PASIJA Vo dvopot na 65-godi{niot Deap Ele-zi, ̀ itel na gostivapskoto selo ̂ ajle,slobodno {eta kow od pasata „dopat“.Kowot e kupen vo Skopje. Negoviot ne-kolkugodi{en sopstvenik celiotìvot go winal so kowi i dpug do-bitok. Veli deka ~uval kpavi, vo-lovi, bikovi... Zadovolstvo wu e dabide pokpaj svojot wilenik - Do-pat. „So nego suw non-stop. Min-iwuw tpi do ~etipi pati dnevnovleguvaw v {tala. Lo xpanaw, go po-jaw so voda i go ~e{law. Istovpe-weno, wu go ~istaw i leì{teto.Sawo toa govopi za wojata qubov konovoj kow“, objasnuva Deap.

2. HIGIENALetno vpewe Deap go wie kowot tpido ~etipi pati. Spedstvata zaxigiena za svojot wilenik gi nabavu-va od Lepwanija ili od [vajcapija. Ob-jasnuva deka site znaat za negovatapasija i koga se vpa}aat vo âjle, wunosat spedstva za xigiena.

3. RABOTAPokpaj zadovolstvoto, Deap paboti soovoj kow. Podgotven e za site fizi~kiaktivnosti, veli negoviot sopstve-nik, objasnuvaj}i deka kowot gi znae

pedovite i dekakoga }e stigne do

kpajot na pedot, saw sevpa}a i naso~uva na sled-

niot ped. „Y{te kako dete swe `nee-le so kowi. Toga{ newalo wa{inskopabotewe. Swe opale i so volovi“, seppisetuva Deap.

4. GOLEMI TRO[OCINa godi{no nivo, tpo{i okolu 1.500 ki-logpawi ja~wen. Ova e sawo del od xpa-nata {to wu e potpebna na Dopat. Ovojsto~ap veli deka za neguvawe na kowote potpebna okolu edna ppose~na pla-ta wese~no. Sawo za edno potkovuvawe,a vo tekot na letoto se vp{at ~etipido pet pati, se potpebni po 1.500 de-napi. Osven toa, vetepinap postojanogo ppegleduva kowot. Zatoa, obi~no se

veli deka, kade {to ko-wot pie voda, tawu ewnogu ~isto i sekoj~ovek woè da pie odistoto westo. Bidej}ivo okolinata na âjlenewa ~ista voda, Deapwopa da nosi po 25 do30 litpi voda za pieweza kowot. „Toa ne zna~ideka }e ja ispie ovaavoda, no sepak, wopa dase nosi.

5. PROBLEMINajgolewa waka iwa

letno vpewe, koga potta od pabote-weto wu pa|a na kopitoto i vedna{ sepazboluva, veli Deap. Isto taka, za dago za{titi od wuvi i kowapci vo le-toto, toj wopa da nosi „pips“.„Leì{teto na kowot ne swee dabide od beton, tuku sawo weki daskiza da ne se uppopastuvaat negovitenoze“, objasnuva Deap. Kowot posto-jano wopa da bide vo dvièwe i neswee da leì v {tala.

6. TRADICIJAZasega, Deap saw go ~uva kowot. Sepak,toj se nadeva deka negoviot vnuk, kojgo nosi negovoto iwe, }e ja ppodolìtpadicijata na odgleduvawe kowi.„Vnukot postojano e okolu nego. Lojava, go ~uva i toa wi e edinstvenatanade` deka toj }e ~uva kowi“, veliDeap. Sepak, ovoj gostivap~anec }e go~uva kowot s# dodeka woè, a potoase nadeva deka negovata pasija }e janasledi vnukot Deap.


Golemi dava~ki, u{tepogolewo zadovolstvoKowot Dorat ne e mnogu teòk, okolu 450 kilogrami, no e visokokolu 1,80 santimetri, so visoka stava, is~e{lana i fino rasfr-lena griva i neguvana koà. Za da gi ima ovie karakteristiki, barasekojdnevna nega, vnimanie i qubov, veli negoviot stopan, Elezi

48 | MOJA ZEMJA

KOWARSTVO Retka mo`nost za uìvawe vo „retkosta“

Kowot e F1 genepacija od vkpstuvawepo we|u „xaflingep“ i dowa{en pidsko-planinski kow. Po poteklo e odVita~evo od RE „Done Popov“. Bojatane e ~ista dopatska, taka {to ewe{avina od „vpanec“ i „dopat“ iiwa beleg - yvezda na ~eloto.

Doma{en ridsko- planinski kow

Vo zapadniotdel na Makedoni-ja, spored soznani-jata na Dear, imasamo pet do {estkowi od ovaa

rasa

48 | MOJA ZEMJA Kowot jade odpacete na

sopstvenikot

Dru{tvo zaproizvodstvo,

trgovija i uslugi„JANAKI KOMERC“ DOO

Dru{tvo zaproizvodstvo,

trgovija i uslugi„JANAKI KOMERC“ DOO

ul.Skopska br.7a 1430 Kavadarcitel.prodavnica ++ 389 (0)43 412-924

tel.servis ++ 389 (0)43 417-412tel.mobilen ++ 389 (0)70 218-040

[email protected]; skype.janakikomerc

Vr{ime proda`ba so mo`nostna KREDIT,servisirawe i

remontirawe na site tipovi na traktorii proda`ba na rezervni delovi.

VIDOVI NA GARANCII

Garancii za kredit: za kompanii i fizi~ki lica koi ze-maat zaem za zapo~nuvawe ili razvivawe na postoe~ki biz-nis. Garancijata pokriva do 60% od visinata na zaemot.

Garancii za nabavki na oprema i repromaterijali oddobavuva~i: se izdavaat za nabavka na oprema i repro-materijali za kupuva~i koi gi ispolnuvaat uslovite nadobavuva~ite i Garanti Fond. Pred izdavawe na garan-cijata klientot pla}a min. 25% od vrednosta na oprema-ta/repromaterijalite do dobavuva~ot. Za ostanatiot delkoj klientot }e go pla}a na rati na dobavuva~ot, GarantiFond izdava garancija do dobavuva~ot.

Garancii za nabavki na oprema od dobavuva~i prekukredit: garancii za nabavki so zaem od banka (kombinacijaod prvite dva vida). Klientot pla}a min. 30% od vrednostana nabavkata do dobavuva~ot. Za ostanatiot del od 70%Garanti Fond izdava garancija na bankata od kade klien-tot }e zeme zaem so cel da se isplati opremata na dobavu-va~ot.

Adresa: Bul. Jane Sandanski 15/2/3, Skopje

Tel/faks: ++389 2 2403-377++389 2 2403-378++389 2 2403-379

E-mail: [email protected] www.gfund.com.mk

Po~ituvani ~itateli,

Od napedniot bpoj na spisanijata „Moja Zewja“ i“Toka Ime“ Vi ovozwoùvawe BESPLATNOoglasuvawe. Dokolku sakate da kupite, ppodadeteili da najdete ne{to, Ve woliwe, ise~ete go ovojkupon i ppatete go na slednava po{tenska adpesa:Redakcija na spisanie „Moja zemja“ ili “Toka Ime“Ulica "Gigo Mihajlovski", broj 31000 Skopje

KYPYVAM - PRODAVAM - BARAM_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Za oglasot da bide objaven vo napedniot bpoj naspisanijata „Moja Zewja“ i “Toka Ime“,BESPLATNIOT kupon tpeba da ppistigne dopedakcijata, najdocna do 15-ti vo tekovniot wesec.

Oglasot tpeba da sodpì waksiwuw 15 zbopovi, adokolku iwate pogolew oglas, toga{ kontaktipajteja pedakcijata na 02/3099042.

Osven ppeku po{ta, kuponot woè da go ppatite ina slednava wail adpesa:[email protected]

OGLASI

PRODAVAMLozovi i ovo{ni sadnici so upedna dek la pa ci ja zapotekloto na sadniot watepijal, so wo` nost za zewawena subvencija od dpàvata. 071/2650708 075/792621

PRODAVAMPpodavaw wa{ki {uwski fazani stapi 8 weseci. Mo`nae i zawena. Cena po dogovop

072/538-144

53MART 2009 |

Po~ituvani pretplatnici,

Za site onie koi }e odgovopat na ppa{aweto „{to najmnogu, a{to najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto Moja Zemja“ i odgovopot,zaedno so popolnetiot kupon, go isppatitena slednata adpesa:

Za FFRM Medija,ulica Gigo Mihajlovski br 3,1000 Skopje,

}e dobiete eden od navedenite tpipodapoci. Vo kuponot navedete kojod ovie tpi podapoci najwnogu Vi sedopa|a.

Nagradna igrai podarociza siteppetplatnici

[email protected]

Koj napis najmnogu, a koj najmalku Vi se dopa|a vo spisanieto Moja Zemja?

Izbran podarok:

Kupon za pretplata

a) Kapa b) Maica v) [olja

So ovoj kupon neotpoviklivo se ppetplatuvaw na 12 bpoja od spisanieto„Moja Zewja“. Lodi{nata ppetplata od 550 denapi (za ~lenovi na FFRM) odnosno 850denapi (ostanati ~itateli), so vklu~en DDV, ja uplativ na ìpo swetka naFFRM Medija, bpoj 250-0050000485-38, deponent Invest Banka, so naznaka„Lodi{na ppetplata za spisanieto Moja Zewja“ (obpazec PP-10), od:

Iwe i ppeziwe na ppetplatnikot:Adpesa:Telefon:

Za dopolnitelni infopwacii, kontaktipajte n# na telefonskiot bpoj 02 30 99 042

+ -

ZAEDNO SOKUPONOTISPRATETE IKOPIJA ODUPLATENATAPRETPLATA ZA2009 GODINA

54 54MART 2009 |

BERZANSKI INFORMACII [email protected]

Documents

Moja zemja MART MK:Layout 1€¦ · obuka za iwplewentacija na EYREPLAP standapdot vo ppiwapnoto zewjodelsko ppoizvodstvo davawe stpu~ni soveti i litepatupa Gratis-usluga Site onie