četrtek, 25. oktober 2012

Četrtek, 25. oktober 2012 | 1

John Logan

Rdeča

Konec koncevBeseda konec lahko razpolaga z več različ-nimi konotacijami, ki se kontekstualizirajo odvisno od besede, ki ji jo sopostavimo. Tako je rdeč konec nekaj povsem drugega od zelenega. Kadar govorimo o vizualni ravni, seveda. Če nadaljujem kar s konte-kstom, besedna zveza ganljiv konec pred-postavlja neko čisto drugo raven emocije kot recimo butast konec, ki njenega spreje-mnika pusti bolj ali manj hladnega. Seveda lahko nekdo reče, da bo jutri konec sveta, kar se lahko ponovno razume na več nivo-jih resničnosti. Drugače je, če to gledaš v gledališču ali na filmu, spet drugače, če to prebereš v knjigi in spet drugače, ko visiš nad prepadom. Za pesimiste je konec naj-brž neizogiben. Za optimiste pa vsak konec pomeni tudi nov začetek. Kot lahko vidimo ob teh skromnih prime-rih, ima beseda konec nešteto možnosti. Ena izmed najmanj posrečenih formulacij, ki ima izrazito otožen prizvok, je besedna zveza, ki napoveduje konec nečesa nepono-vljivega. Prav zadane, ta dvojni konec. Tudi v tem trenutku se bližamo koncu nečesa neponovljivega, četudi se festival na svoj, po navadi drugačen način, nenehno vrača. Teh deset dni je pravzaprav prineslo vrsto koncev, ki so se nam spet v različnih kon-tekstih ujeli v spominu. In ker je letošnji festival ostril ustvarjalnost, predlagam, da tudi sami potem, ko bo festival na videz počival, nadaljujemo v tej smeri. Da konec ne bo samo konec. In konec koncev, možno-sti je veliko.

AnJa BunderLa

25. 10. 201221.00velika dvorana - tribuna

SNG Drama LjubljanaPredstava traja 1 uro in 35 minut in nima odmora. Predstava ima angleške nadnapise.

Premiera: 20. 4. 2012 Mala drama, SNG Drama LjubljanaPrva slovenska uprizoritev

Prevajalka Desa PucRežiser Zvone ŠedlbauerDramaturginja Eva KraševecScenograf Žarko VrezecKostumografka Marta FrelihGlasbena opremljevalka Darja Hlavka GodinaLektorica Tea KačarOblikovalec svetlobe Milan PodlogarRežijski hospitant Peter Petkovšek

IgrataMark Rothko Gregor Baković Ken Saša Tabaković

Psihoanaliza pravi, da mora vsak otrok na simbolni ravni ubiti svoje starše, če naj se razvije v normalno delujočo odra-slo osebo. Vsaka generacija mora ''obra-čunati'' z generacijo svojih predhodnikov in se rešiti njihovega vpliva. Pa naj bo to na ravni družbene ureditve ali umetnosti. V drami Rdeča se srečata dve generaciji, dva umetniška principa. Poduhovljeni abstraktni ekspresionizem Marka Rothka in prihajajoči pop art njegovega mladega pomočnika Kena. Dve umetniški senzi-bilnosti, dve slikarski in človeški usodi. Slikar, ki mora po dolgi in uspešni ustvar-jalni karieri narediti končni obračun s samim sabo in svetom, ki je prerasel nje-govo umetnost. In slikar, ki mora zapustiti obdobje vajeništva in se soočiti s svetom zunaj slikarskega ateljeja svojega učitelja.

Gordana Lacić

bilten fbs10

pete

r u

ha

n

2 | Festival Borštnikovo srečanje

25. 10. 201218.00mali oder

dIe

ter

wu

sch

an

skI

25. 10. 201219.00stara dvorana

da

mIr

žIž

Ić

oLiver FrLJić

Sovražim reSnico! Naslov izvirnika Mrzim istinu!

Teatar &TD (Hrvaška)

Predstava traja 1 uro in je brez odmora.Predstava ima slovenske nadnapise.

Premiera: 26. 5. 2011 Teatar &TD (Hrvaška)

Režiser in avtor koncepta Oliver Frljić

IgrajoIvana RoščićRakan RushaidatFilip KrižanIva Visković

Oliver Frljić 24. aprila 1992 pri šestnajstih letih zapusti dom. Sprva je njegov odhod videti kot kratkotrajna ločitev, vendar se izkaže kot nepovratno stanje. Sledijo leta begunstva, prvi študij, drugi študij, ustvarjanje lastne družine, tretji študij, pričetek gledališke kariere, postopna uveljavitev, razpad družine in naposled ta predstava, ki nas vrača v čas pred 24. aprilom 1992. Predstava prodira globoko v kompleksnost odnosov med člani režiser-jeve družine in gradi zgodbo skozi vzpo-stavljeno napetost med posamezniki …

WitoLd gombroWicz

ivona, princeSa Burgundije Naslov izvirnika Iwona, księżniczka Burgunda

Theater Chemnitz – Schauspielhaus (Nemčija)

Predstava traja 1 uro in 20 minut in nima odmora. Predstava ima slovenske nadnapise.

Premiera: 3. 2. 2012 Große Bühne, Schauspielhaus Chemnitz (Nemčija)

Prevajalec v nemščino Olaf KühlRežiserka Mateja KoležnikDramaturg Torsten BußScenograf Henrik AhrKostumograf Alan HraniteljKoreograf Matija FerlinAvtor glasbe Coco Mosquito Prevajalec na vajah Peter JakopAssistentka scenografa Rosa Maria PrestaAssistentka režiserke Jana NeubertInspicientka Ilona DittmannŠepetalka Manuela Landgraf

IgrajoIvona Annett SawallischKralj Ignac Bernd-Michael BaierKraljica Margareta Ellen HellwigPrinc Filip Sebastian TessenowKomornik Hartmut NeuberIza Caroline JunghannsCiril Yves HinrichsInocenc Urs RechnValentin Bernhard Conrad

Vse pravice za delo in prevod pridržane S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main.

Witold Gombrowicz je z dramsko igro Ivona, princesa Burgundije debitiral v svet piscev gledaliških iger, saj je bilo to nje-govo prvo dramsko delo, davnega leta 1938. Ta tragikomedija – gledališka igra, v kateri se prepletajo tragični in komični prizori – je ena izmed uprizoritev, pri pisanju katere je bil Gombrowicz drzen in hkrati izzivalen. Predstava odseva več literarnih smeri, začenši z absurdom, ki ga je znan francoski pisec Camus ozna-

čil kot nekaj, kar je v nasprotju z logiko in kot dejstvo, da je vse, kar obstaja, brez smisla in končnega cilja. Opazni so tudi elementi dadaizma kot zahodnoevropske umetnostne smeri, ki predpostavlja, da lahko dogodke pojasnimo in razumemo. Elementi surrealizma in renesanse sovpa-dajo, saj ti dve smeri težita k presega-nju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij. Ivono, princeso Burgundije neka-

teri označujejo tudi kot grotesko, saj pri-kazuje resničnost na grozljivo-smešen način in razkriva, kaj v resnici prinaša zasužnjevanje navad, običajev in formal-nosti. Ali torej zgodba govori o izdajalski in napačni kraljevski vladi ter imaginar-nem kraljestvu Burgundiji? Je to kome-dija? Drama? Burka? Ali morda pravljica? Presojo prepuščam vam. BLanka Lorenčič

Refleksije

Moment minusGospoda Glembajevi, besedilo napisano tik pred prvo svetovno vojno, razkriva navide-zno podobo trdne, uveljavljene meščanske družine, ki pa je, podrobneje kot si ogledu-jemo slike njenih predstavnikov, podoba, ki z vsakim novim dejanjem ta umetno ustvarjen portret pošastno pači. Ob irealnih vložkih plesa ter glasbe, ki ga Ivica Buljan, režiser predstave, poime-nuje Futuristi, ter odtenkih rdečih luči, ne morem mimo asociacij, ki se vežejo na lyn-chevsko filmsko estetiko, saj ta prav tako razkriva monstruoznost človeške narave, ki se tako čisto po freudovsko, torej skozi formo nezavednega pojavlja v simboliki naših sanj. Da pa na tem mestu ne bi uža-lila tiste polovice, ki freudovsko obsesijo označuje za nekaj preživetega in ki fotelj na odru nonšalantno ignorira, bi se na tem mestu mogoče dotaknila še tega, kako malo je včasih treba, da posameznik zapo-

pade emociji maščevanja in do kakšnih nesrečnih preobratov lahko ta moment pri-pelje. Gospoda Glembajevi je, med drugim, drama o potrditvi, ki se želi manifestirati tam, kjer je to najmanj mogoče. In dalje, če je posameznik dovolj šibak, lahko to navide-zno samozadostno pozo v hipu sesuje ne le fakt, ampak samo in zgolj nek indic. Po več kot sto letih, odkar ta tekst živi, naša družba, ki je vendarle družba posamezni-kov, še zmeraj prisega na iste potrditve, ki so seveda spet locirane kot potrditve od zunaj, in ravno ta potlačeni moment minus, ki prihaja od ne vem kod, lahko tudi v današnji glavi posameznika proizvede kreaturo-pošast, ki je ob napačnem dre-gljaju sposobna nepredstavljivih dejanj.

AnJa BunderLa

Četrtek, 25. oktober 2012 | 3

TelevizijSka drama ali drama Televizije

Oddelek za film in televizijo AGRFT pred-stavlja projekcijo dveh televizijskih dram, ki so ju v koprodukciji s TV Slovenija pri-pravili in izvedli študentje pod mentor-skim vodstvom red. prof. Igorja Šmida. Projekciji bo sledila okrogla miza, kjer se bomo pogovorili o žanru, o dometih RTV dramatike ter o možnostih njenega preži-vetja v vse bolj skomercializirani televizij-ski produkciji.

Uspeti v neuspehuČe je meja za dosego uspeha na odru nasmejati gledalce, potem je bil Frano Mašković včeraj brezkompromisno uspe-šen. V monodrami Car neuspeha je na pod-lagi neuspešnosti požel uspeh in veliko aplavzov. Za predstavo, ki se odvija na dveh vsebinskih ravneh, je bila izredno zanimiva in komična. Prva raven glede na vsebino je bil prikaz želje po igralskem uspehu, po priljubljenosti in po stiku s publiko. Najrazličnejši neuspeli triki zače-tniškega igralca zbujajo spoštovanje in podporo publike, obenem pa številni neu-spehi hote ali nehote nasmejijo gledalce. Druga vsebinska raven pa je ironično ponavljanje trikov in nastopov, saj le z vajo

dosežemo umetnost. Ponavljanje pa ni uspešna strategija le v umetnosti, ampak povsod, v vsaki življenjski okoliščini. Uspeh je tudi prikazati neuspeh. Uspeh je priznati neznanje in neizkušenost ter stre-meti k izboljšanju iz ure v uro, iz dneva v dan, iz poskusa v poskus. Ta druga vsebin-ska raven je bolj filozofske narave, namreč napeljuje nas k premisleku o naših neuspe-lih poskusih, o naših neizraženih sanjah in o našem (ne)vloženem trudu. Lik se je v svojem neuspehu ustalil, v tem je našel svojo stalnico, svoj recept za uspeh. Ampak tudi za neuspeh je potrebna vaja.

ViktoriJa ALeksovska

Poročilo

Fokus Češka – predstavitev Inštituta za umetnost in gledališče v Pragi

V okviru Češkega fokusa je včeraj na prvem odru Prve gimnazije potekalo še zadnje druženje s češkimi ustvarjalci, ki so tako ali drugače povezani z gledališko umetno-stjo. Gostja je bila mag. Martina Černá, ki je predstavila Inštitut za umetnost in gle-dališče v Pragi. Ustanovljen je bil leta 1959 in je do leta 2005 deloval zgolj kot Inšti-tut za gledališče, nato pa se je razširil na področje umetnosti in dobil sedanje ime. Inštitut deluje kot krovna organizacija, katere glavne naloge so dokumentacija gledališkega ustvarjanja, založništvo publikacij, povezanih z gledališčem, in posvečanje znanstvenim raziskavam zgo-dovine češkega gledališča.Poleg tega pa Inštitut za umetnost in gle-dališče v Pragi v splošnem funkcionira kot nekakšen komunikacijski kanal med prak-tičnimi ustvarjalci na področju gledališča in češkim ministrstvom za kulturo. Del inštituta, ki je osredinjen na umetnost, se ukvarja predvsem z informiranjem, sveto-vanjem, izobraževanjem in produkcijo na področju gledališča, glasbe, plesa in litera-ture. Prizadeva si tudi za izmenjavo infor-macij med ustvarjalci in povezovanje vseh teh različni umetnosti. Martina Černá je v svojo predstavitev vključila tudi praktičen prikaz dostopa do vsebin, ki so na voljo na spletni strani Inštituta.

Predstavitvi je sledila projekcija filma Desi-gnated Space o Praškem kvadrienalu 2011.

Petra Bratušek

25. 10. 201220.00štuk

Samoizpraševanja ali Odgovor brez vprašanja

Ščepec še vroče umetnostiKakor vsak dan, se tudi današnje jutro začne z ritualom pitja čaja. Vroča dišeča skodelica, katere hlapi vsakokrat izrišejo edinstven vzorec pare. In z zaprtimi očmi se podam v svet, od koder čaj izvira. V svet Vzhoda, katerega bom nekoč obiskala, da si razširim obzorja in nahranim dušo tudi s ščepcem »drugačne« kulture. Tokrat sem ob jutranji skodelici (poleg Biltena, seveda!) prebrala članek, ki pravi, da se razmerje med ljubitelji kave in ljubitelji čajev v zadnjem času preveša v prid sle-dnjim. Mar presenetljivo dejstvo priča, da so ljudje v teh težkih časih vendarle izo-strili presojo in vedo, kaj je zanje bolje? Morda se sliši banalno, toda nasprotje kava : čaj me asociira na mnogo kompleksnejše nasprotje kino : gledališče. S kavo/kinom si lahko popolnoma zadovoljen, dokler ne okusiš pravega čaja oz. dokler si ne ogledaš zares dobre gledališke predstave. Takrat

spoznaš, da bi bili lahko tvoji spomini za odtenek slajši, polni unikatnih gledaliških zgodb. Sklep, ki izhaja iz novega spoznanja, pa se glasi: »Odslej bo gledališče začimba moje rutine!«. Začeti dan s skodelico vro-čega čaja in ga končati z obiskom gledali-šča, je vizija mojega popolnega vsakdana. Toda to ne sme biti vsakdan v pravem pomenu besede. Kajti začimbe dosežejo svoj namen samo, če niso stalnica našega jedilnika. Kaj pa vi, zapriseženci rutine … Boste dovolili, da vas zapeljejo hlapi enkra-tne, neponovljive, sveže predstave? Bo gle-dališče uspelo razbiti enoličnost vašega dne? Če nimate dovolj poguma za tak pre-skok, pa si vsaj ob kakšnem literarnem vrhuncu privoščite skodelico pravega čaja. Za začetek bo dovolj tudi nekoliko blažja začimba.

Urša Kac

Kdo smoAlja Predan, umetniška direktorica

Primož Jesenko, selektor

Danilo Rošker, direktor SNG Maribor

Branka Nikl Klampfer, izvršna producentka

Špela Lešnik, organizatorka

Ksenija Repina Kramberger, urednica publikacij in spletnih strani, voditeljica pogovorov o knjigah

Mojca Planšak, koordinatorka simpozijev in tujih gostov

Daša Šprinčnik, odnosi z javnostjo

Nevenka Pašek, marketing

Darko Štandekar, tehnični vodja

Nenad Cizl, oblikovalec

Boštjan Lah in Matej Kristovič, fotografa

Saša Huzjak, spletni skrbnik

Franci Rajh, arhivar

Nika Arhar in Katja Čičigoj, voditeljici pogovorov o predstavah

Strokovna žirija Mark Brown, Zala Dobovšek, Jaša Drnovšek, Meta Hočevar, Arthur Sonnen

Žirija za Borštnikov prstan Silva Čušin, Jernej Lorenci, Dušan Mlakar, Alja Predan, Ivo Svetina

Strokovna skupina Aleš Novak, Tatjana Ažman, Gregor Butala, Mojca Jan Zoran, Blaž Lukan

BILTEN FBS

Avtorji prispevkov so študenti oz. prostovoljci:

Viktorija Aleksovska, Anja Bunderla, Petra Bratušek, Aleš Čeh, Urša Kac, Gordana Lacić, Blanka Lorenčič, Iza Strehar, Vita Zgoznik

Maribor, oktober 2012

mat

ej k

rIst

oV

Ič, B

ošt

jan

La

h

AMBASADA RZECZYPOSPOLITEJ POLSKIEJ W LUBLANIE

VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE POLJSKE V LJUBLJANI

internet video agencija d.o.o.

Za abonente SNG Maribor

Za abonente Drame SNG Maribor imamo 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev, ki jo bo neposredno prenašala RTV Slovenija. Vstopnice bodo na voljo od 24. oktobra 2012 pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi abonmajske kar-tice. Zagotovite si svoj sedež.