BIZANTINSKA UMETNOST

5.-15. st.

- po razpadu vzhodnega in zahodnega rimskega imperija pade večina zahodne Evrope v roke barbarov, vzhodni del pa ohrani svojo moč. Konstantinopel postane prestolnica za skoraj 1000 let. - BIZANC (Konstantinopel) je ustvarjalno središče in prestolnica cesarja, ki ima v rokah tako cerkveno kot posvetno oblast. Tako je bizantinska umetnost državna umetnost, s katero cesar izraza svojo moč. - Bizantinska umetnot se ne omejuje samo na Bizanc, temveč se razteza od Male Azije, Grčije, Balkanskih dežel, Rusije do Italije - v b.u. se prepletajo antična, starokrščanska in orinetalska umetnost Bizantinsko umetnost delimo na več obdobij:

1. Justinjanova, prva zlata doba (6.st.) 2. Obdobje ikonklastičnih bojev (8-9 st.) 3. obdobje makedonske dinastije, druga zlata doba (9-10 st.) 4. obdobje komnenske renesanse (11-13 st.) 5. obdobje Latinskega cesarstva (do padca Konstantinopla 1453)

IKONA àààà prenosna, verska tabelna slika ZNAČILNOSTI:

- pozna monumentalno, tabelno, miniaturno slikarstvo - vsebina je nabožna in oblikovno strogo določena - toge figure, stroga kompozicija, tipiziranost, skoraj lebdeče figure, brezizraznost,

breztelesnost, zlato ozadje, hiearhija, ploskovitost, frontalnost

ARHITEKTURA - prepletanje rimske tradicije in vplivov z Vzhoda - sprva gradijo vzolžne in središčne cerkve - v času Justinjana pa razvijejo posebno vrsto središčne stavbe, ki je še danes glavni tip

pravoslavnih cerkva: o njen tloris ima obliko enakomernega križa, vrisanega v kvadrat o nad vogalnimi štirimi polji in središčnim kvadratom se pne pet kupol, zato tak

tip cerkve imenujemo KRIŽNOKUPOLNI tip (zgledi iz Sirije)

Cerkev Marijinega oznanenja, 1321, Gračanica, Srbija

Cerkev Božje modrosti (Hagia Sophia), 532-537, Carigrad

- zgraditi jo je dal cesar Justinjan, kot odraz njegove

moči in veličine

- kasneje je bila spremenjena v mošejo in še kasneje v

muzej

- zgradila sta jo dva slavna matematika Izidor iz Mileta

in Antemios iz Tralesa

- novostià tloris je združitev centripentalnega in

longitudinalnega prostora, nad osnovnim pravokotnikom je

kupola, dopolnjujeta jo še dve polkupoli

- centralni prostor je kvadrat, ogromni stebri so

povezani z loki, ki nosijo kupolo. v plastični dekoraciji

kapitelov ni človeških oblik, okrasje je dekorativno iz

stiliziranega okrasja

Cerkev San Vitale, 526-547, Ravena

- tloris je oktagon, prvič se pojavi empora

(nadstropje namenjeno ženskam in plemstvu)

- skormna zunanjost, bogata notranjost

- znana je predvsem po mozaikih

- obdana z obhodom

- kasneje služi kot model/zgled drugim stavbam

- centralni tloris

Bazilika sv. Marka, 1063-, Benetke

- trg sv. Marka, Benetke

- služi kot privatna kapela beneškega vladarja – doža

- večkrat prenovljenja

- fasada je razdeljena na tri registre

- Benetke so bile trgovska sila, ki je bila osnovana na prevladi na morju, zaradi tega so bile

orientirane bolj proti Konstantinoplu in iz vzhoda sprejemajo tudi vplive v umetnosti

- tudi bazilika sv. Marka se zgleduje po bizantinski umetnosti, zato ima obliko grškega križa,

okrašena je z mozaiki

Mestno obzidje, Carigrad, sredina 5.st.

SLIKARSTVO - sredi 8. st. se uveljavi precej natančen ikonografski program, ki je bil prilagojen

križnokupolnemu tlorisu

- v skladu s tem programom je mel vsak del cerkve simboličen pomen: o kupola je prestavljala krščansko vesolje, zato je bil v njej upodobljen Kristus

Vladar

o apsido krasi podoba Marije na prestolu z malim Jezusom v naročju (Zmagoslavna Marija)

o po stenah so razvrščene podobe svetnikov in zavetnikov posamezne cerkve

- značilnost je tudi prisotnost posvetnega vladarja, ki ima mesto tik zraven najbolj svetih oseb

- pogosta je tudi upodobitev praznega prestola, ki je pripravljen na Kristusov ponovni prihod ob koncu vesolja

- kasneje mozaik zamenjajo freske - razširjene so tudi ikone

Kristus med sv. Vitalisom in škofom Eklezijem, apsida,cerkev San Vitale, druga četrtina 6. st.

Marija na prestolu med cesarjema Konstantinom Velikim in Justinjanom, Hagia Sophia, 10./11. st.

Prizori iz Geneze, kupola v preddverju bazilike sv. Marka, Benetke, ok. 1200-1220

- geneza= stvarjenje, 1. Mojzesova knjiga

Cesar Justinjan, Cerkev San Vitale, ok.547, Ravena

- na desni strani apside

- na glavi ima krono + nimb

- v rokah drži zlato pateno (posoda za evkaristično kruh) za

posvečeno hostijo

- dvorna dostojanstvenika in straža na njegovi desni

predstavljajo zemeljsko oblast, nadškof Maksimijan in duhovnik

na levi pa duhovno oblast

- stražo prepoznamo po fibulah

Marijino rojstvo, cerkev sv. Joahima in Ane, Studenica, Srbija, začetek 13.st.

- vpliv antike

- zelenkasta polt

- mehko padajoče tunike

Vladimirovska Mati božja, ok.1125, Moskva

- ruska ikona

- več čustev in človeškosti kot pri zgodnjih bizantinskih delih

- rusi so kazali večje zanimanje za ikone kot za freske; velike

tabelne poslikave v enkavstični tehniki so vstavljali v ikonostase

- duhovni pomen ikone je bil skrit v razporeditvi, legi, osvetlitvi

podobe

- na njih ni ne perspektive ne globine

- ikonsko slikarstvo je slikarstvo intimnosti

- značilnost ikone sta skop umetniški jezik in visoka

komkpleksnost vsebine

Marija, ki kaže pot àààà upodobitev stoječe Marije, ki drži Jezusa, z desnico pa kaže nanj. Marijin gib se

nanaša na svetopisemske besede, da je Kristus pot v večno življenje

Zmagoslavna Marija àààà upodobitev Marije, ki frontalno sedi na prestolu in z obema rokama drži

Jezuščka. Jezus z desnico blagoslavja, v levici pa drži zvitek papirja

Kristus Pantokrator (vsevladar) àààà sirijski tip Kristusa (starejši, z brado), v eni roki drži sveto pismo, z

drugo pa blagoslavlja

David igra na harfo, Pariški psalter, ok.900

- rokopis, inicialke, okrasje

- 14 miniatur skoraj klasičnega stila

- makedonska dinastija, ključno delo

- David igra na harfo, zraven njega sedi ženska, ki predstavlja

melodijo, okoli centralne figure (Davida) so vidni nimfa Eho, različne živali

očarane nad zvokom glasbe in moška figura, ki simbolizira Betlehem

- stilsko so miniature različne od splošnega izgleda bizantinske

umetnosti

KIPARSTVO - glavna kiparska oblika je relief - Bizantinci so izjemni oblikovalci slonovine - nadaljevanje helenistične tradicije - zavračanje monumentalnega kiparstva, ki preveč spominja na poganske čase

Maksimijanova katedra ok. 547, Ravena

Skrinjica iz Verolija (Italija), 10./11. st.

- v njih so pošiljali uradne

dokumente