BLAŽENI MONALD KOPRSKI

(1210 - 1280)

Blaženi Monald se je rodil okoli

leta 1210 premožni družini

svobodnih poljedelcev ali

paolanov v Kopru, ali (po mnenju nekaterih)

v okolici Pirana.

Pri devetih so ga poslali k benediktincem v Valdoltro, nato pa na pravno fakulteto

v Padovo. Tam je poslušal pridigo slovitega sv. Antona Padovanskega in se je odločil za vstop v Red manjših bratov.

Z njim se je udeležil tudi generalne skupščine reda v Assisiju (1227)

in se srečal s sv. Frančiškom. Po posvetitvi v duhovnika (1230)

so ga poslali v Trst, kjer je bil predstojnik samostana.

Zgradil je cerkev Marije Pomagaj v tržaškem Starem mestu

ali Kavani. Za tem je napredoval v predstojnika

reda pokrajine Sklavonija s sedežem v Zadru,

ki je obsegala 26 samostanov med Albanijo in Istro (1257).

Monald je bil manjši brat, teolog in cerkveni pravnik – kanonist.

V Kopru je vstopil v Red manjših bratov in preživel tudi zadnja leta

svojega življenja.

Tu je napisal Summo Monaldino, ki jo dandanes hranijo v uglednih svetovnih

bibliotekah, med drugim v Pragi, Oxfordu, New Yorku in drugod.

Blaženi Monald na začetnici ilustriranega

časopisa, ki ga hranijo v Padovi.

Rokopis SUMME

MONALDINE

V Kopru je tudi zgradil samostan in cerkev sv. Frančiška,

kjer danes domuje mestna gimnazija.

Življenjepisci opisujejo blaženega Monalda kot blagega človeka.

Zaradi njegovega krepostnega in svetega življenja,

so se mu po smrti, leta 1280, ljudje začeli priporočati

v svojih potrebah.

V cerkvi svetega Frančiška, kjer je bil pokopan, so se ob kamnitem sarkofagu

začeli dogajati čudeži, zato so njegovo telo preložili v skrinjo (1617) in jo postavili

na oltar za javno češčenje.

Tako je ostalo vse do prihoda francoskih osvajalcev (1806), ki so samostan ukinili,

cerkev pa spremenili v telovadnico. Svetnikovo telo je šlo “v begunstvo”,

ki na nek način traja še danes.

Po domovanju bl. Monalda v več kapelah in stolnici

je koprski frančiškan p. Hijacint Repič, iz Šturij pri Ajdovščini,

pri tržaškem škofu dosegel, da so izvedensko pregledali kosti

in jih vrnili na oltar (1904), tokrat v frančiškansko cerkev

svete Ane v Kopru.

Tu so ostale do leta 1949, ko so jih,

zaradi strahu pred

protiverskimi revolucionarji,

odpeljali v Benetke.

Danes zapečatena skrinja

z zemeljskimi ostanki

blaženega Monalda krasi

tržaško cerkev sv. Marije Snežne.

God blaženega Monalda se obhaja 9. novembra.

V svojih potrebah in skrbeh se mu tudi mi obračajmo

z zaupanjem.