r L E T O VII I . ŠT. 38 K R A N J , 17. S E P T E M B R A 1955

Visoki grški gostje na Gorenjskem K r a l j Pav le I., k r a l j i c a F r e d e r i k a , p redsednik repub l ike Titto i n soproga

J o T a n k a s spremstvom n a Goren j skem * Mogočen ognjemet n a B i e d u Gostje so ob i ska l i tudi Bohinj

It tet številki:

Grška kraljevska dvojica, ki vrača lanskoletni ob sk stotine zastavic in zastav tsr je spremljala godba na pihala predsednika republike maršala Tita v Grčiji, se je na svoji transparent pred Pa rk hote- ljudske milice. Poti po Jugoslaviji mudila pretekli petek dopoldne in v lom: »Naj živi balkanski soboto dopoldne tudi na Gorenjskem, in sicer na Bledu in pakt!« j ih je pozdravilo. v Bohinju.

Na potfi na Gorenjsko

Petek. 9. septembra.

Gostje so se odpeljali d i ­rektno v vi lo Bled, kjer j im

je večjo udeležbo zmotila j e b i l zvečer prirejen s lav-močna ploha, k i je pol ure nostni sprejem, pred prihodom umi la ceste.

Od Bohinia do Ljubljane

Sobota, 10. septembra. Visoke goste je v soboto

zjutraj žal pozdravi l dež. To­da to j i h n i motilo, da si ne bi že v zgodnjih jutranj ih u -

Po int imni večerji so zado-Dež je tudi moti l visoke go- n e l i z v r h a blejskega gradu

Točno po predvidenem ča- {*£ J l ' L " , ! - , ! ^ 3 1 1 V ° d p I " ~ i n s hr iba v rh žičnice možnar- ^ ogledali Bohinj. Nad na , s. — —L t ih avtomoDinn. ^ ^ s 0 n a z n a n i l i začetek og-

Skozi K ran j je kolona av- njemeta. Ves B led je b i l s lav-tomobilov voz i la razmeroma nostno razsvetljen, še prav n e j c a j c a s a s o s e u s t a v i l i t u -

Ijančanov in okrašene ulice počasi, tako da so lahko l j ud - posebno pa hotel »Jelovica«, d i y h o t e l u »zlatorog«. Proti Gorenjski. je videl i in spoznali visoke obala ob mestnem kopališču o k o l i ^ e n a j s t i h j e kolona

2e od Šentvida dalje je v i - goste. in prav tako otok. Salvo moz- a v t o m o b i i 0 v z v isokimi gosti n j ih spremstvom kren i la

Nekaj sličic z dunajskega velesejma in okoli njega (slran 2)

Z Reke v Pire j po morju (stran 3)

Pred III. kongresom .Svobod" (str. 4)

O tem in o vseh ostalih dogodkih preteklega tedna berite v tej številki

su je kreni la kolona avtomo­bilov z ljubljanske železniške postaje skozi špalirje L jub-

ravnimi lepotami jezera so bi­li vsi nemalo navdušeni. Za

m proti L jubl jani . Skozi Kran j so se visoki gostje pel jal i o-krog enajste ure.

V K r a n j u je goste spet po­zdravilo precej l judi in pa šolska mladina, k i je zapusti­l a k lopi in mahala v isokim go­stom v pozdrav z jugoslovan­skimi in grškimi zastavicami.

Obisk v isokih gostov iz G r

Zadružniki v Krizah bodo praznovali

čiie ie tudi na Gorenjskem P r i b o r i l i s l o v e s - R e d k i so> n e kriške zadruge 30«/ n o t r d i l * P t r a H i r n n a l n P W r w £ V bližnji okolici , pač pa s k e g a prebivalstva i

daleč naokoli,

Gršk^ kraljevski par se seznanja s povabljenci na slavnostnem sprejemu na Bledu

Ha B ledu narjev so denele in še pred­ao je nj ih »eho« prišel nazaj, so j im že sledile druge. Vmes so razsvetljevale nebo števil­ne raznobarvne rakete.

Medtem pa so napravi l i mimohod pred vi lo Bled, na

soke goste z nj ihovim sprem­stvom pozdravila Gorenjska. Vsa pot od Mednega do Med - Pred Lescami, na križišču vod in dalje proti K r a n j u je cest, k i peljejo na Jesenice bila svečano okrašena z jugo- oziroma Bled, so kolono av-slovanskimi in grškimi zasta- tomobilov z v isokimi gosti vami. Na Laborah je b i l t u - pozdravi l i tamkaj zbrani l jud -d i mogočen transparent z ge- je in pa gost špalir zastav, terasi katere so b i l i zbrani vs i slom, k i je pričal o grško j u - Razmeroma isto sliko je n u - visoki gostje, k i so občudova-goslovanskem prijateljstvu, dilo tudi vse cestišče do B l e - l i ognjemet, razsvetljeni čol-Od Labor skozi ves Kran j pa da. n i . V nj ih so b i l i prebivalci so kolono avtomobilov z viso- B led je goste pričakal sve- Bleda, k i so spontano v zk l i -k i m i gosti pozdravljale števil- čano okrašen, ko so prispeli k a l i grško jugoslovanskemu ne zastave in precej l judi . Z a l do jezera okol i pol šestih. Na prijateljstvu. N j i h vzklikanje

V nedeljo, 18. septembra Poleg vrtnarstva in živino-bodo kriški zadružniki • pro- reje pa ne zaostaja poljedel-slavl ja l i svoj p rv i zadružni stvo in sadjarstvo. Številni dan. Ta dan bodo še posebno pomlajeni sadovnjaki i n na živinorejci pokazali napredek novo zasajene površine so do­na živinorejski razstavi. kaz, da bo v bližnji nnhodno-

Ka j malo je slišati o k r i - sti tudi sadjarstvo prišlo na ških zadružnikih, o delu za - primerno raven, drug. Kriški vrtnar j i so si že R e s j e > d a j e n a področju

/• delav­skega prebivalstva in kmeč-

erške Driiateli- a a l € C n a o K 0 1 1 ' n e b l P ° " kega samo 20%. Toda k l jub znal i teh vrtnarjev. Vsako j u - t e m u s o v s i k m e t j e vključeni tro v poletnih in jesenskih v z a d rugo . Iz sredstev, k i j ih mesecih odvažajo z avtomo- j e z a d r u g a v lanskem letu i n bi l i iz Križ povrtnino. prejšnjih let ih n«*«o^lq. S o se

V zadnjih letih, predvsem zadružniki oskrbeli z raznimi pa letos, se je znatno izbol j- potrebnimi stroji. Letošnja

. šala živinoreja. Po sklepu polletna bi lanca pa prikazuje elan CK ZKJ. V mestnem lanskoletnega občnega zbora p r a v taku preceiši-pi dohodek, gledališču je predaval o vtisih zadružnikov je b i l vpeljan katerega nameravajo zadruž-naše parlamentarne delegaci- rodovnik, k i bo omogočil re- n[]^[ uporabiti za naku^ t rak-je v SZ. Nad 500 Jeseničanov jo res dobrih živali. O tem torja in okoličanov, ki so prišli na so b i l i pokazani tudi uspehi » , . , . ... . Jesenice z avtobusi in kamio- pr i izvajanju same mlečne , . 3 e ' . 0 1 . K 1

ni je napolnilo dvorano mest- kontrole. Se večji uspeh pa J™ 2 ™ 1 ? ^ p r V 1 , V ™ ^ nega gledališča in z zanima- je dosežen v tem, da danes za- * l m s ™ c ™ ° P™**™* 1 * njem sledilo predavanju. V i - družniki - živinorejci kažejo š % £>1 i t-\ S harnemu aplavzu ob zaključ- za to tudi vel iko zanimanje, sodelovanje, k i bo lahko dalo k„ predavanja je sledila ži- V okv i ru svojega praznovanja ^ o ^ K V z a T p S

• bodo imel i tudi razstavo živi- ^ ^ v t em^raTu . ne, za katero so določili 80 glav.

potrdi l že tradiconalne jugo slovansko ske vezi.

Predavanje Borisa Ziherla

V sredo zvečer je obiskal Jesenice tov. Boris Z ihc r l .

vahna razprava, v kateri so poslušalci dobili mnoga po­jasnila o položaju v SZ. K—j.

Z 2. S E J E N O V E G A OBČINSKEGA L J U D S K E G A O D B C R A V K A M N I K U

Pod predsedstvom Janka Al freda je bi la v ponedeljek stanje je namreč nenormalno, 2. seja novega občinskega odbora v Kamn iku , k i je hkrat i da je kataster ločen od zem-prva seja v začetku poslovanja nove občine.

Jubilej Prešernovega gledališča Jutri v soboto 17. septem- n ik i javnega in kulturnega Vsem, k i bodo ob

bra bo . v Prešernovem gle- življenja z vse Gorenjske in nem jubileju Prešernovega dališču v K r a n j u slavnostna Ljubljane. gledališča prišli v naše mesto, otvoritev šeste poklicne sezo- Tovarišema iz tržaškega izrekamo dobrodošlico. Po-ne. hkrat i , ko bo s Kre f tov imi gledališča — lep pozdrav! zdravljeni! »Celjskimi grofi« proslavljena Želimo j ima obilo uspeha. J . R. Petletnica obstoja poklicnega gledališča.

Predsednik Sveta za k u l t u ­ro in prosveto M L O Dani la Gr i l ova in France Bratkovič predsednik Upravnega odbora Prešernovega gledališča p r i ­rejata ob tej p r i l i k i ob 16. Uri sprejem v av l i Prešerno­vega gledališča. Sprejema se bo razen ansambla Prešerno­vega gledališča udeležilo več Povabljencev — predstavnikov javnega in političnega živ­ljenja z vse Gorenjske ter go­stje iz slovenskih gledališč.

Ob 17. ur i bo v začasnih Prostorih Mestnega muzeja (Prešernova hiša) otvoritev gledališke razstave. Razstavo bo otvori l direktor P G Lojze Gostiša. Po otvoritvi razstave bo Rud i Balderman, član U -Pravnega odbora P G , povabil z brane goste k zakuski.

Ob 20. u r i zvečer bo slav­nostna predstava »Celjskih grofov« v režiji umetniškega Vodje S N G iz Trsta Jožeta zabiča. Pravdača bo kre i ra l kot gost P G član tržaškega R N G Stane Starešinič. Oba gostujeta prvič v našem gle­dališču. K slavnostni pred­stavi so povabljeni predstav- Stane Starešinič — Pravdač (Trst 1951)

Najprej so odborniki dopol- tudi zahtevali, da bi se ka ta -n i l i statut tako, da bo svet za strski urad bivšega sodnega komunalne zadeve štel name- okoliša Kamnik , k i je sedaj

j sto 7, 9 članov. Istočasno je v Ljubl jani čimprej v rn i l v b i l podan tudi predlog, da naj Kamnik , kjer je sedež sodi-se pr i Svetu za gospodarstvo šča in zemljiške knjige. Tako

skrom-J formira še komisija za kme­tijstvo i n gozdarstvo. L iudsk i odbor je predlog sprejel.

V nadaljevanju seje so raz­pravl ja l i o krajevnih odbo­r ih, k i j ih bo v občini 17 in katerih izvolitev je postala sedaj spričo poslovanja nove občine zelo aktualna. Odbor­n ik i so skleni l i , da naj k r a ­jevni odbori Godič, Moste, Palovče, Podgorje. Srednja vas, Smarca, Tunjice in Volč­j i potok štejejo po S članov, Crna, Motnik. Nevlje, Sela, Šmartno in Špitalič po 7 čla­nov, Kamniška Bistr ica, K o ­menda in Tuhinj pa po 9 članov mendi

ljiške knjige. V zvezi z določili zakona o

pristojnostih okrajnih in ob­činskih l judskih odborov so skleni l i zaprositi OLO L jub ­ljana, da sme Občina K a m -

(Nadaljevanje na 2. strani)

S seje občinskega ljudskega odbora T Kranja

V kranjski občini bo 22 krajevnih odborov Pretekli petek je bila v Kranju redna seja občinske­

ga ljudskega odbora, na kateri so razpravljali o vrsti teko­čih organizacijskih vprašanj ter o nekaterih gospodarskih problemih.

Za uspešno poslovanje ob- Razpravl jal i so tudi o uved-činskega ljudskega odbora v b i občinskih doklad ma te-obdobju september — decem- meljno dohodnino in sicer v

Za vas Križ pri K o - ber letošnjega leta so potreb- višini enoletne temeljne do-pa je bilo sklenjeno, na ustrezna sredstva. Vsoto hodnine. O tem bodo dokonč-

da naj se vol ivc i sami odlo- proračuna ljudskega odbora no sklepali ko bodo prišla po­čno al i želijo h krajevnemu za to obdobje so odborniki na odboru Moste al i Komenda. tej seji izglasovali in sicer v

Zaradi izvolitve teh odbo- višini 11,623.000 dnarjev. rov in začetka njihovega dela Na tej seji so odborniki t u ­pa je bilo sklenjeno, da se za di imenovali /vodilne usluž-vsa področja zborov volivcev, bence občinskega ljudskega k ier bodo krajevni odbori, odbora. Za novega tajnika skličejo zbori volivcev in to v ljudskega odbora je bi l izvo-času od 16. septembra do 2. ljen Franc Potisek, bivši taj-oktobra. nik OLO Ljubl jana - okolica.

ročila z zborov vlivcev, kjer bo to vprašanje tudi ena i z ­med točk dnevnega reda.

Zbori volivcev bodo skl icani na področju celotne občine Kran j v času od 24. do 30. septembra. Dnevni red na zborih volivcev bo enoten in sicer: obrazložitev poslovanja nove občine, volitev krajevnih Odborniki SO sprejeli tudi Za načelnika tajništva za go- o d b o r o y • a v a o uved

odločbo o sistematizaciji de- spodarstvo je b i l imenovan U J „ u x ;

lovnih mest v aparatu občine M i l an Ekar . Za načelnika in krajevnih uradov. Po tej splošnega oddelka pa bivši sistematizaciji je predvideno, tajnik L O M O dr. Čop. Za na ­da bi štela občina 43 delovnih čelnika tajništva za zdravst-mest in 8 mest za pomožne vo in socialno politiko je bi la službe, krajevni uradi, kate- izvoljena Anica Mikuž. za se­r ih je na območju občine 5, fa uprave za dohodke pa pa skupaj 14 uslužbencev in Franc Sprajcar. Odborniki so pomožnega osebja. izvol i l i tudi proračunsko ko -

Odborniki so med razpravo misijo.

bi občinskih doklad. Na področju kranjske obči­

ne bodo izvol i l i na zborih vo­livcev 22 krajevnih odborov in sicer bo imelo 8 krajevnih od ­borov 5 odbornikov, 14 pa 7 odbornikov.

Na koncu seje so odborniki tudi izvol i l i komisijo za šti­pendije.

TEDEN DIVI PO SVtTU

Adenauer v Moskvi. V sredo so b i l i končani

v Moskv i uradni razgovori med zahodnonemško de­legacijo, k i se je na pova­bilo Sovjetske zveze m u ­di la v Moskv i teden dni , i n med sovjetsko vladno delegacijo.

V časopisnih poročilih smo lahko zasledili, da so uspehi razgovorov med o-bema delegacijama »viseli« tako rekoč v zraku vse do 24 ur pred koncem raz­govorov, oziroma da so b i ­l i bolj a l i manj ves čas v zagati. Načrti i n želje kanclerja Adenauer j a, s kater imi je prišel na obisk v Moskvo, se niso ostva­r i le v taki meri kot je to sam kancler morda priča­kova l oziroma kot si je to želel.

V razpravah na sestan­k i h je prišlo od časa do časa tudi do ostrih besed v razmeroma ostrem, toda še vedno diplomatskem to­nu, kar je še vse bolj p r i -l ivalo olje na žerjavico teh razgovorov.

Toda kl jub zagati, k l jub številnemu »kamenju pre­izkušenj«, čez katere sta moral i prestopati obe de­legaciji, so b i l i doseženi vendarle nekateri rezulta­t i , k i j i h nikakor ne gre podcenjevati, če imamo pred očmi zmanjšanje zu -nanje-politične napetosti v svetu.

Obe delegaciji sta se sporazumeli, da bosta vzpostavi l i diplomatske odnose in v ta namen usta­nov i l i veleposlaništvi v Bonnu oziroma v Moskv i . N juna diplomatska pred­stavnika bosta imela sta­tus izrednega in opolnomo-čenega ministra. .Vzposta­vitev diplomatskih odnosov oziroma predstavništev, sodi nedvomno med naj ­večje sadove moskovskih razgovorov.

Tudi glede vojnih \ijet­nikov, k i so še zadržani v Sovjetski zvezi, so dosegli nek sporazum. Predsednik Sovjetske vlade Bulgan in je obljubil kanclerju Ade -nauerju, da bodo tiste vojne ujetnike, k i so za ­grešili manjše zločine re-patr i ra l i , one za katere pa sodijo, da so težji zločinci pa bodo predali zahodno-nemški v ladi s tem, da j i h bodo sodila zahodnonemška sodišča.

Možnosti za presojo u -spehov razgovorov za hod-nonemške in sovjetske de­legacije v Moskv i je več. Toda kakorko l i že. t i raz­govori so dosegli ' določen učinek pr i zbliževaniu sta­lišč zahodnonemške in sov­jetske vlade. Pozit ivno je tudi dejstvo, 'da se bodo po sk lepu obeh delegacij razgovori med obema v l a ­dama, še tudi v prihodnje nadaljevali.

V torek je odstopila l i ­banonska vlada. Po ostri debati v parlamentu so odstopili razen predsedni­k a libanonske vlade Sami Solha, še trije ministr i in tako izzvali krizo vlade. K o je predsednik libanonske vlade zapuščal sejo, je bilo slišati iz poslanskih k lopi vzkl ike, naj odstopi.

Do spora med vlado in parlamentom je prišlo po zahtevi vlade, naj bi odlo­žili debato o vzroku od­stopa zunanjega in finanč­nega ministra i n o delu anketne parlamentarne ko ­misije, katere naloga je b i ­la raziskati nekatere z lo­rabe v administracij i . Z a ­htevi parlamenta so se pridružili tudi ministr i za gospodarstvo, prosveto in kmetijstvo, k i so prav t a ­ko v torek odstopili.

Vlade članic Organizaci­je združenih narodov so že imenovale svoje uradne delegacije, k i bodo zasto­pale svoje vlade na letoš­njem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Tudi letos vodi našo delegacijo državni sekretar za zuna­nje zadeve Koča Popović.

Kmetijstvo in gozd v novi loški komuni

Glas naših bralcev

i n i Mi?

S priključitvijo nekaterih predelov v smeri proti Zab-nic i in Zmincu se je sestav prebivalstva v loški komuni nekol iko spremenil v kor ist kmečkega življa. Zato bo novi odbor polagal več pažnje kmečkim problemom, k i se vključujejo v okv i r splošnih vprašanj našega kmeti jstva vobče, a imajo zaradi poseb­nih pogojev tudi neko svoje­vrstno obeležje. Moramo reči, da je večina kmetov že spo­znala pozitivne plat i ko lekt iv­nega gospodarstva in je od 618 kmečkih gospodarstev v k l j u ­čenih v 5 zadrug 457 gospo­darstev (večina večja). P r i tem je postala aktualna poveza­nost z obema dol inama in so skupni interesi zaradi izredno dobre kvalitete semenskega krompir ja narekoval i postavi­tev enega najmodernejših skladišč krompirja z vsemi modernimi napravami na T r a ­t i p r i kolodvoru. Za gradnjo je v predračunu določenih 84 mil i jonov dinarjev.

Drugo vprašanje zadeva državno kmetijsko posestvo! komune, k i razpolaga z 211 ha državne zemlje. To pose­stvo je kl jub vsem težavam lani že izkazalo 140.000 d in aktive in ga je treba v inte­resu bodočega razvoja k l jub vsem težavam obdržati, saj je le v skupnem gospodarstvu z večjimi površinami in upora­bo modernih tehničnih pr ipo­močkov napredek in bodoč­nost, individualno gospodarst-

Seja sekretariata SZDL za Gorenjsko Četrtek, 15. septembra. Danes je bila v Kranju se­

ja Sekretariata okrajnega od­bora socialistične zveze delov­nega ljudstva za Gorenjsko. Razpravljali so o tekočih po­litičnih problemih na Go­renjskem ter o pripravah na konferenco Socialistične zveze.

vo pa izumira. Indiv idualni kmetje sicer trdijo obratno, čeprav sami tožijo, da j im s i ­novi beže z zemlje i n želijo, naj zopet usmerjajo l judi iz industrije. Koraka t i nazaj pa n i mogoče in to bi dejansko pomenilo ve l ik korak nazaj. Resnično: današnja stopnja kmeti jstva ustvarja res zelo majhen narodni dohodek, k i pa ga ne bomo zvečali s tem, da bomo jemali l jud i iz i n ­dustrije, ampak edino i n samo z večjimi površinami in z u -porabo sodobnih agrotehnič­n ih sredstev, kar zahteva manj l judi , a ustvar i nepr i ­merno več na 1 ha obdelo­valne površine. V svetu je za to dovolj dokazov in potrdi l . Z večjimi površinami, z n a ­črtnim delom pa bo možno preusmerit i kmetijsko proiz­vodnjo tako, da bomo goji l i tiste kulture, za katere je na tržišču največje povpraševa­nje in k i bo dalo z manjšim naporom večji narodni doho­dek, pa naj bo to vr tnarsk i način obdelave, sadjarstvo a l i pa živinoreja.

Vprašanje, k i ga v kmet i j ­stvu loške komune n i zane­marjati, je zlasti gozdarstvo. Anal ize obstoječega stanja k a ­žejo sledečo s l iko: 58% vse površine a l i 6874 ha je v k o ­muni posejanih z gozdovi (od

Z z a s e d a n j a O b L O

J e s e n i c e

V torek popoldne je bi la 4. redna seja ObLO Jesenice. Na seji so imenovali več k o ­misij, med drugimi revizajsko komisijo, komisijo za plače, komisijo za potrjevanje p ra ­v i ln ikov gospodarskih organi­zacij ter imenovali sodnika za prekrške. Za posamezne k r a ­jevne odbore so določili šte­vi lo odbornikov ter skleni l i organizirati v okrajih, kjer se predvidevajo volitve l judskih

odbornikov zbore volivcev.

teh je 1566 državnega sektor­ja). Zaloga lesa v gozdu je 840785 kub. metrov, kar pred­stavlja 'vrednost 3 mil i jarde 362 mil i jonov dinarjev. To presega vrednost vseh naših osnovnih sredstev sicer ne slabo razvite industrije in o-brt i ! Zaloga lesa na 1 ha sicer kaže, da je pr ivatni sektor bolj izčrpan (128 kub. metrov oziroma 120 kub. metrov). Le tn i prirastek v obeh sek­torjih izkazuje okol i 15200 k u ­bičnih metrov. Če računamo, da je na 1 ha možna zaloga 250 kub. metrov, potem to k a ­že, da nismo dosegli n i t i po­lovico možne lesne mase. R a ­čun: če hočemo V 60 let ih do­seči številko 250 kub. metrov, potem smemo letno posekati le 8580 kub. metrov lesa, kar predstavlja v izvozu 34 mi l i jo ­nov dinarjev. Po 60 let ih b i potem lahko posekali celoten letni prirastek (okoli 30 tisoč kub. metrov), kar znese v i z ­vozu 120 mil i jonov dinarjev, — ne da bi s tem ogrožali n a ­dal jnj i obstoj gozdov.

Če vse to pretehtamo, je jasno, da je zaradi izčrpano­sti naših gozdov izguba letno 86 mil i jonov dinarjev samo v naši komun i zelo ve l ika in huda i n da je zato pol i t ika v gozdarstvu tako ostra. Z a ­ključek je na d lani : pr i tegni­t i pas p r i sečnjah, da bomo v bodočnosti mogli iz našega naravnega bogastva ustvarit i čim večji narodni dohodek i n s tem izboljšati delovne in življenjske pogoje našega de­lavca in kmeta.

—jn

(Nadaljevanje s 1. strani) n ik samostojno potrjevati gradbene projekte in izdajati gradbena dovoljenja, ka r je prejšnji L O M O . kot mestna občina s posebnimi pravicami tudi izvajal.

Zaradi silne toče, k i je pred nedavnim pustošila po T u ­hinjski dol ini , je O L O L jub ­ljana okolica skleni l , da se na račun kmečke dohodnine odpiše občini Motn ik 500.000 din, občini Tuhinj 2,300.000 din, občini Tuhinjska Srednja vas 800.000 d in in občini Kamniška Bistr ica 50.000 d in davkov. K e r ta odpis po sta­r ih občinah še n i b i l izvršen, so skleni l i , da se pooblaste

stari odbori in cenitvene ko ­misije, da pripravi jo predlo­ge. Prav tako je ista komisi ja pooblaščena narediti seznam vseh prizadetih upravičencev do regresa za nakup močnih k r m i l in semen, k i so j ih p r i ­zadeti kra j i takrat prejeli.

Ob zaključku seje je odbor sklenil , da se pooblaščajo do­sedanji predsedniki občin, da smejo na sedežih matičnih u -radov sklepati zakonske zve­ze. Sprejet je b i l prav i ln ik o delu in poslovanju reševalne postaje Kamn ik ter imenovan pet članski upravni odbor. Odobrene so bile tudi garan­cijske izjave nekaterim pod­jetjem. D. C.

Razvoi lesne industrije v Selški dolini

V zadnjem času je s pod­pisovanjem pogodb med za­drugami soustanoviteljicami in Medzadružnim lesno-indu-str i jskim podjetjem na Češ-njiei p r i Železnikih končno prišlo do zadnje faze ureditve medsebojnih pravno - gospo­darskih odnosov.

Prihajamo namreč v dobo, ko bodo K Z morale čedalje bolj skrbeti predvsem za raz­voj kmetijstva. Zato je prav, da so lesno industrijo prepu­sti la svojemu novemu pod­jetju, k i bo že s sedanjimi, nenehno se razvijajočimi les­no - predelovalnimi obrati, zmoglo s svojimi proizvodi dostojno zastopati lesno indu ­strijo tega področja na doma­čem in tuj ih tržiščih.

Kmeti jske zadruge, ko t u -stanoviteljice bodo razbreme­njene dela, k i vsak dan več zahteva. Nasprotno pa bodo na osnovi pogodb prejemale od svojega podjetja znatne do­hodke, s kater imi bodo lahko utrjevale in izpopolnjevale svoje kmetijske odseke. To bo samo koristi lo nadaljnji rast i kmet i jskih zadrug.

D. D.

Taka se loški občani po ­novno sprašujejo, ko je kino »Sora« s septembrom zopet u -vedel samo enojni tedenski program (v poletnih mesecih je b i l dvojni program). K e r v mestu n i n i t i kavarne, n i t i drugih cenenih zabavišč (ra­zen gostiln, k i pa k sreči n i ­so vsem po okusu), je razum­ljivo, da je večini delovnih l judi v L o k i ostala edino raz­vedrilo f i lmska predstava in j im je obiskovanje le-te po­stalo kul turna potreba. Raz lo­gi za tako kino - polit iko so objektivne narave, kakor je objektivne narave dejstvo, da nismo glede razvedri la v mestu, k i je važno križišče, ima popolno gimnazijo, vrsto tovarn in ustanov — prav nič na boljšem kot v zadnji vasi. V mestu je namreč ena sama dvorana (Trata je predaleč!) v Domu T V D Partizan, k i ko­maj more nudit i dovolj pro­stora za vso množico telovade-če mladine. Istočasno jo upo­rabljajo tudi za razne zbore volivcev, zborovanja, občne zbore, (proslave itd. Sicer b i se z dobro voljo vseh morda dala najti zasilna in začasna (!) rešitev tako, da b i se ne­kaj oddelkov telovadečih pre­selilo v telovadnico osnovne šole — toda pr i »Partizanu« upravičeno odklanjajo tako rešitev, češ, saj je dom naš in zato ne bomo hodi l i drugam! Dalje se boje, da bodo telo-vadeči odpadali, če bodo mo­ra l i hoditi drugam. P a smo v začaranem krogu!

Če trezno in s širino tpre-tresemo ta dejstva, pridemo do sledečih zaključkov: dvoj­n i kino - program na teden n i n ikak luksus, amnak je nujnost, tudi iz vzgojnih v i ­dikov, saj je bolje usmerjati mladino v kino kakor pa v go­stilne; prav tako pa je iz i -stih razlogov nujno, da m l a ­dina čim več telovadi v h i g i ­enskih (!), čistih, svetl ih pro­

storih. Torej ne kaže drugega kot rešiti nemudoma že več let staro zamisel: novi odbor komune naj takoj adaptira sosednjo Zebretovo hišo (Par­tizan je z delom že pričel, a gre veliko prepočasi), uredi te­lovadcem novo telovadnico^ da bo stara telovadnica po­tem služila zgolj za kino. se­stanke, zborovanja, proslave itd. Vse druge rešitve in kom­binacije se bodo slej ko prej izkazale kot nerealne in mlač-va prazne slame. Obiskovalci k ina upamo, da bo novi odbor komune našel za ta predlog polno razumevanje i n seveda tudi potrebna finančna sred­stva.

—jn

P i s m o iz Že lezn ikov

Z upokojit, zaslužne zdrav­nice dr. Strnadove se je zna­šla občina Železniki pred res­nim vprašanjem: K je dobiti primerne ordinacijske prosto­re za novega zdravnika?

Po večkratnih .posvetova­njih in ogledih so se končno zedinil i za adaptacijo t rakta Benedikove hiše in je v ta n a ­men občina dala na razpolago vsa sredstva. Toda novi o rd i ­nacij ski prostori, k i so v sre­dišču Železnikov, v neposred­ni bližini občine, pošte, avto­busne postaje, so za opravl ja­nje zdravstvene službe si la neprimerni. Zaradi čedalje bolj rastočega cestnega pro­meta je delo zdravst. o-sebju močno otežkočeno. Ne ­primerni prostori so tudi e~ den izmed vzrokov, da zdrav­n ik i ne ostanejo dolgo v Že­leznikih.

Vprašanje ambulant, p rov i ­zorija za Selško dolino je to­rej zelo pereče. Zato bo treba kmalu rešiti ta zdravstveni problem te doline, saj raz­mere same terjajo učinkovito ukrepanje.

Drago Dolenc, Železniki

A l i j e t a p r o b l e m r e s n e r e š l j i v ?

Matevž Pogačnik iz Krope, 60% inval id, star 52 let, si je želel uredit i dom, kjer bi se laže gibal i n opravl jal svoje delo. Zato si je kup i l v Lescah v avgustu 1953. leta hišo. Ta ­koj je vložil prošnjo na L O M O Radovlj ica, da izseli eno stran­ko, da b i se lahko on vselU.

Vsa njegova pr izadevai ja , prošnje in intervencije p r i odgovornih ljudeh Ljudskega odbora mestne občine v R a ­dovlj ici pa so bile zaman.

Pred letom dni pa je dobil odločbo, da mora popravit i hišo, k i je ob cesti. Zato se je cDrnil tudi na Okrajno so­dišč' v Radovl j ic i , k i mu je izdalo odločbo, da se mora e-na stranka čimprej izselit i . Tudi to L O M O v Radovl j ic i n i upošteval. K e r ni dobi l no­bene rešitve, se je obrn i l na Izvršni svet L R S , od koder je

dobi l L O M O Radovlj ica opo­zorilo. Vendar k l jub temu še dosedaj niso rešili teg<a pro ­blema. K o se je obračal na posamezne odgovorne l judi p r i L O M O , je b i l večkrat grobo zavrnjen. Rekl i so mu tudi, da j im gre že na živce s tem svojim »problemom«. Posebno neprijazno se je obnašal do Pogačnika tov. Čufar, uprav­nik državnih stavb, k i se je iz njega celo norčeval. Čufar i -ma v Radovl j ic i glavno bese­do pr i dodeljevanju stanovanj, čeprav je le uslužbenec L O M O Radovlj ica. Vprašamo se. kaj dela stanovanjska komisija?

K e r je tov. Matevž Pogačnik pr i odgovornih ljudeh naletel na gluha ušesa, smatramo, da je potrebno spregovoriti o tem javno, in tako pospešiti rešitev njegovega stanovanj­skega problema. —an

Dunaj, 12. septembra. LETOŠNJI D U N A J S K I V E ­

L E S E J E M je b i l odprt včeraj, 11. septembra. Vse avstrijsko časopisje, k i je zabeležilo ta dogodek, je poudarilo, da je to prv i velesejem v svobodni Avs t r i j i .

Sejem ima dva dela. P r v i del sejma — tu razstavljajo v glavnem veletrgovci — je v centru mesta, ob Ringu, v bivših cesarskih konjušnicah, drugi del pa v precej oddalje­nem Prat ru . V drugem delu, k i je pravzaprav šel» pravi velesejem, razstavljajo tudi inozemski razstavljalci, med nj imi Jugoslavija.

Občutno vrzel med obema razstaviščima »mašijo« avto­busi, k i pa so precej prazni, kajt i ko človek zve -a pre­vozno ceno, jo mahne raje peš.

N E K A J B E S E D o prvem delu. K o hodiš po dolgih hod­n ik ih bivše konjušnice se t i zdi, da se je semka^ preseli la vsa Mariahilferstrasse. Stoj­nica pr i stojnici in v njih polno kupcev. Vs i izbirajo, naročajo, računajo... «

To je sejem za poslovne l judi . Ostali lahko samo od daleč opazujejo ta poslovni vrvež in ogledujejo razstav­ljene predmete. Dobesedno samo ogledujejo, kajt i ko sem vprašal nekega prodajalca za ceno rastavljenega blaga, je

RAZGOVOR NA OBROKE Nehaj sličic % Dunajskega velesejma in oko l i njega

( P O S E B E J Z A »GLAS GORENJSKE«)

samo skomigni l z rameni in brez cdgovora odšel.

Trgovska solidarnost! . T i ­stemu grosistu, k i bi izdajal grosistične cene, bi se deta j -l ist i kaj lepo zahval i l i . Tako pač detajlist lahko postavi ceno, kakršna gre. Zato n i re­dek primer, da trgovec »iz­jemno« spusti prvotno ceno za četrtino a l i pa še več, če tako pokaže potreba.

To je prv i del velesejma. Nič posebnega.

D R U G I D E L je zanimivejši. Tu je razstavljeno vse od l i -ka ln ika do letala, kot je za­pisa l nek avstri jski časopisv Za ta del velesejma se jav­nost tudi' bolj zanima. P r v i dan, torej v nedeljo, je obi­skalo razstavišče v P ra t ru nič manj kot 150.000 l judi .

Letošnja novost je preprost strojček za domače pletenje, k i naj bi počasi zamenjal ročno pletenje. Je res silno praktičen, vendar — predrag, čeprav ga ponujajo na obro­ke. Tudi druga novost — u n i ­verzalni mešalec — ima še zelo visoko ceno, saj b i ga morale gospodinje odplačeva­

ti nič manj kot 24 mesecev. Zgleda torej, da bo kl jub ve-lesejmu in obrokom avstr i j ­ska gospodinja slej ko prej pletla in mešala kar na roko.

V -paviljonu narodov raz­stavlja med drugimi razstav­l ja lc i tudi Jugoslavija. T u razstavljajo Železarna iz S i ­ska nekaj svojih proizvodov, »Prvomajska« iz .Zagreba stružnico, »Navip« iz Beogra­da nekaj alkoholnih pijač, ne­ko podjetje iz Makedonije pa preproge. Blago je razstav­ljeno okusno, vendar je zo-zirom na možnosti jugoslovan­skega gospodarstva, še bolj pa strijo, razstava precej skrom­na možnosti trgovanja z A v -na.

Od inozemskih razstavljav-ljavcev razstavljajo še F r a n ­cozi, k i imajo zelo lepo ure­jen razstavni prostor, Čehi, k i razstavljajo zelo solidne stroje, motorje i n nekaj tek­stilnega blaga, Vzhodni Nem­ci z nekaj dobrimi grafičnimi stroji, Indijci in Rusi . Posebno v ruskem pavil jonu je vedno dovolj obiskovalcev. Pavi l jon je urejen bolj razkošno kot ukusno.

K O SE ČLOVEK vrača pro­t i večeru iz Prat ra v mesto in stopa med najrazličnejšimi zabavišči, v idi , da bodo vele-sejemske dn i prav dobro iz­kor i s t i l i tudi pratrsk i zaba-viščniki. Povsod je gneča, od vrti l jakov, toboganov, strelišč, do pavil jona, k jer zgovoren konferancier ponuja občinstvu samo za nekaj šilingov obilo zabave in naslade ob gleda­nju pomanjklj ivo oblečenih črnih plesalk . . .

Vse se v r t i okrog šilinga. Celo razgovori na v laku. K o sem se vozi l na Dunaj, sem m i ­mogrede pr is luhni l razgovoru dveh žena. Govor i l i sta o dra ­ginji . O dragih stanovanjih.

»Mesečna najemnina 'za komfortno stanovanje v Ce­lovcu«, je pripovedovala p r ­va, »stane prav toliko kot je plača mojega moža.«

»Pa kako draga je kurjava. In elektrika.«

»Pri nas na Dunaju se je pred dvema dnevoma podra­žil tramvaj kar za 60 grošev.«

In potem resigniran, napa­

čen zaključek: »Koliko boljše je bilo za Hit ler ja. Takrat so bi la stanovanja poceni in drva tudi in elektr ika . . . «

Nehote sem se zdrzni l . Spomni l sem se razgovora s kolegom, k i živi v Avs t r i j i in pozna avstrijske pr i l ike . P r i ­povedoval m i je, kako pod plaščem nekih »Novih naprej« itd. vso bolj raste tudi v A v ­str i j i neonacistični t isk in duh. Resignaciia nred t-v~--">_ mi , k i so se (vsaj za nekate­re) po odhodu okupacijskih s i l nekoliko povečale, je u -goden teren za Avs t r i j i tujo in škodljivo propagando.

Se v nečem se odražajo gospodarske težave dežele. V padanju rojstev. Po uradnih statistikah je 60% avstri jskih zakoncev brez otrok, od tistih pa, k i imajo otroke, j i h ima več kot polovica le po enega. Morda se v tem odraža tudi določena tendenco: zbežati pred dolžnostmi, kot reakcija na težke dni vojne i n neure­jenih povojnih let? Morda do­ločena utrujenost?

A vendar n i dvoma, da se bo Avs t r i j a izkopala iz teh prehodnih • težav. Morda je prav v tem, da s pr ikazova­njem uspehov, vendarle vzbu­di v ljudeh neko zavest, da gredo stvari na bolje, največ­j i pomen dunajskega velesej­ma.

-sik

»S seje Mestnega sindikalnega sveta na Jesenicah

Gospodarstvo v naših podjetjih se mora izboljšati

= = = = = Z REKE V PIREJ PO Na prvih gršfcšh otohih v Rtbanshem morju

ine in iopola pred 21 leti in ? Na pobudo sindikalne or- pravočasno zajeziti. Hotel »Ko-ganizacije in komunskega od- rotan« je imel n . pr. v letu bora S Z D L na Jesenicah, je 1954 876.701 din poslovne i z - l i l P I I V B i l 11111% V I M j e l 1 H 1 V 1 3 111 M l i l l l t f imela komisi ja za gospodar- gube; Mestna čevljarna je i z -stvo -pri M S S na Jesenicah kazala okrog 800.000 din i z - R e k a , Zadar. Split, Dubrov- jev). Nekateri Angleži so j ih Vendar pa je tudi tu »pred- lo, da bodo zdaj zdaj zgrmele obdelavo gospodarskega s i - gube; Splošno mizarsko pod- n U£.. . zapustil i smo Jadran- kup i l i , m i pa smo počakali mestje bede«. Razbite šipe v v morje. stema ipo podjetjih s področja jetje na Koroški Be l i ima u - s k o m 0 r j e . Ze smo b i l i na na dokončno ceno — 70 d i - polomljenih oknih golih z i - Enoličnost grške obale, k i Jesenic, kako bi odpravi l i do- gotovljene okrog 7 mili jonov m e j j Albanije. Čudna pokra- narjev. dov pričajo, da tu kl jub vse- jo je tu i n tam olepšavalo sedanje napake in tako p r i - izgube; Grosist Jesenice okrog j i n a s e n a m j e zdela z ladje K o smo prišli na K r f , je mu živijo ljudje. Na »balko- naselje, enakomerno butanje spevali k izboljšanju gospo- 3 mili jone; Kmet ica Jesenice _ g o i a ; hribovita, opustošena, bi la nedelja — vendar tu te- nih« so stale razmršene, s la- valov, nam je v noči zmotila darske dejavnosti na Jeseni- bl izu 2 mi l i jona itd. i td. Zato cah. Skrbno obdelan referat so bi la ta in še nekatera pod-je podal član M S S tov. Jože jetja l ikv id i rana. Freca Ana l i z i r a l je .delova- Vzrok l ikvidaci je pa je v nje posameznih obratov, p r i - glavnem malomarno poslova-kazal velike napake, k i iso> se n j e upravnikov. Ugotovljena v nekaterih obratih večkrat j e b i la slaba organizacija de-ponavljale, pr ikazal razl iko la, neurejenost obratov, nere-cen, neupravičeno naraščanje a l n a kalkulaci ja , neažurnost v cen itd., itd. Obdelal je škrat- knjigovodstvu, lažne letne b i ­ka industrijo, obrt, trgovino lance, islaba strokovna izo-in gostinstvo, k i je med vse- brazba upravnikov in drugo, mi panogami gospodarstva, ob- Kako r ko lekt iv i sami, so so-rnočja Jesenic, največje gra- k r i v i takega upravljanja tudi je vredno. Mnogi kolekt iv i n i - organi, k i so dolžni skrbeti za so zna l i pri lagoditi poslova- kontroliranje poslovanja, k a ­nje zahtevam tržišča in niso kor s indikalna organizacija, skrbeli za ugodno ceno in k i p r i organih samoupravlja-kvaliteto. Poslovanje prene- nja n i sodelovala. Dejstvo je katerih upravnikov je bilo sa- tudi, da so se delavski sveti movoljno i n ga organi delav- v poedinih podjetjih večkrat skega upravl janja niso znal i spreminjali v navadne opera-

' t ivne organe. N a zasedanjih

Obnova

vodovoda

so razpravl jal i , kdo naj dela na tem al i drugem mestu, k o ­ga bodo zaposli l i itd. Dogaja­lo se je tudi, da so se pred­stavniki DS, UO ter direktorj i . podjetij to važnem gospodar- m ^ . b o 1 ^ 0 , ! i U ] 3 : ' , 0 ? 3

skem ukrepu sami domenil i ,

bo oblečene ženske in k l i c a - množica luči — celo rdečih, le preko ulice druga drugi, zelenih in modrih — Pirej . Pred hišo je lajalo majhno p R V O SREČANJE Z scene zamazano bele barve. A K R O P O L O Nekako neprijetno pa si pre- J E N E P O Z A B N O strašen, ko se izza ovinka N e k d a j j e b i l Carigrad prapodi raznašalec časopisov. g l a v n 0 k u l t u r n o in trgovsko Z vso naglico hi t i sem in tja, s r e d i š č e G r č i j e , danes pa so si s svojo vsiljivostjo ustvari t 0 f u n k c i j o prevzele Atene, prostor se dere _ z vso moejo V e n d a r s i Atene vedno pred-in mece časopise. Zanimiv s t a v i j a m o s k u p n o z n j e n i m

P N Z O R - pristaniščem Pirejem. Pirej V IDO — G R O B N I C A je danes eno največjih in S R B S K I H V O J A K O V najpomembnejših pristanišč.

Nedaleč od K r f a leži ma l i s a J i m a l e t n o o k o l i 1.700.000 grški otok Vido. T u je grob- t o n prometa, niča srbskih vojakov, k i -so 8 k m °d Pirej a leži presto-umr l i tu in v bližnji okolici U c a ^ke kral jevine - Atene, leta 1916, p r i umiku preko Ogromne hiše, krasne fasade, Albanije. Otok n i naseljen, nebotičniki, široke ceste in pogled nanj pa je lep i n blesteči promet, množica pre-vzbuja nekako vznemirjenje, polnih trgovin, prekrasnih po-Ob obali je kamenje, k i je sloPlh Je danes razvrščena prot i notranjosti vse bolj in o k o 1 1 . t l h e >, skrivnostne, a

nikjer večjega naselja — mor- ga n i bilo opaziti. Pogled na bolj poraslo s travo, V osrčju hkrat i veličastne, 60 metrov da je bi la ta priroda v j u - mesto z obale je b i l dokaj pa zasledimo že veličastne dvigajoče se Akropole, tranjih urah še manj mikavna veličasten, ka r še poudarja palme in ponosne ciprese, k a - K o stopi noga na prv i k a -

mogočna in neuničljiva t rd - tere obdajajo tudi grobišče rnen, se nehote jspomniš dav-

Trdnjava v mestu Krfu na o bali Krfskega otoka

Še ob albanski obali smo se njava. K o pa stopiš po kr f - naših vojakov. n ih in nepozabnih umetnikov — Sofokleja. Sokrata, Fidi ja n i drugih. Nek i obiskovalec Akropole piše:

»V življenju je polno stva-Dvigajoča se t r i oglata za- r i , k i nam naredijo globok

NAJVAŽNEJŠA GRŠKA I Z V O Z N A IN U V O Z N A

L U K A — P I R E J

. na zasedanju pa stf o ukrepih f r e č an s prvimi grškimi oto- skih ulicah nehote doživiš ue±a pn razsiruvi Kdinm n n r n x a l l - T r f i i m n iqv,kn ria ki. Razen množice manjših o- razočaranje. K r f je bil bom-

S ^ ^ ^ H 3 dŽdf^aS d e l a S ^ g ™ T S k i n e tokov je bil ta otok - Fano bardiran in še danes ni za­g r a d i nTolazajetjedvo]dovo3a organizacije niso bdeli dovolj ^ ^ ^ ^ 2 n e " g g g J ^ V ^ t S pod Star im gradom, na t rav- vestno nad načinom gospodar- k a ^ l Ž zapadne gSke oba- ste slabe - bolne lukSii in & t a v i c a p r e d Kor in tsk im pre- vtis, toda pri prvem srečanju niku proti Vrhpol ju. Voda je ^ S t ^ f f i ^ ^ S ^ ^ * ™ T s f ^ f i Stavili na P r a h u inše JpTJZe ne- k ° P H * c T ^ T ! ? ' £ -f Z ^ K ™ P O L ° D O Ž I V I Š ^ zdrava in vrelec tako močan, f S ™ . i , * ™ . E S S r r ™ erških tleh in sicer na otoku ™™,iV«to ilJ^Z«7L^ prehod prost, da bodo krmilo običajnega, novega, to sreča da bo lahko vodovodno omrežj

• — — x— • - —

v glavnem bavi s poljedel se v prihodnost Šmarce. Zato bo zdaj od za- v Železarni Jesenice. DS Ze zgodovinsko mesto brez po-f™™W™rZ položn? no-" " J e s e n i c e je tudi edi- ^ r s t ^ m ^ S O O ^ ^ e l S " * M ^ i n p r i v l a č n o s t i ' ve močnejše cevi. S polaga- * . k i je v zadovolj ivi mer i ^0™t\0.™;, , 5 ^ n ( M ! S 2 Nekako bolj zanimivi P a so >jše cevi. S polaga njem cevi so že začeli na Pe- ukrepal ob nerednostih v pod-rovem, da bo vodovod čim- J e ^ u -

Obširnemu poročilu je sledi-

otok je okoli 2,5 k m oddaljen od obale in ima približno 106.000 prebivalcev, samo me

njegovi prebivalci. jV mestu je polno majhnih grških vo-

- jakov v angleških uniformah.

Najlepša umetnina starogrške arhitekture — Partenon

prej napeljan de tovarne »Ti- Obširnemu poročilu je s ledi- ^ ^ U h i m a o k o l j 3 5 jasov v angiesKin uni iorman. tan«. Trasa nove vodovodne 1?- živahna razprava, v kate- l i s o x ' Pravo presenečenje z ozirom napeljave se bo v glavnem r i so zlasti ostro grajali pro- 1 na zunanji videz stavb pa držala dosedanje z odcepom dajo umetnega vina na račun Z A N I M I V O SREČANJE ustvarjajo tukajšnji ljudje, pr i sejmišču. K o bo popolno- naravnega v ina. i S P R V I M I G R K I k i s o oblečeni po najnovejši ma obnovljeno vodovodno o- Po razpravi je bilo spreje- Prvo srečanje z G r k i je bilo modi. Moški v hlačah iz an-mrežje, bodo zgradil i na po- t ih več sklepov, k i bodo prav nadvse zanimivo. Spoznali gleškega štofa, najfinejše bočju Starega gradu vel ik gotovo -precej pripomogl i k smo, da so govorice o G r k i h srajcah; ženske — (postavne zbiralnik za vodo. s čimer bo izboljšanju delovanja gospo- kot »dobrih« trgovcih zares u - črnolase Grkin je v neylon Kamn ik za dolgo dobo pre- darskih podjetij na območju temeljene. oblekah z otroškimi vozički z skrbljen z zdravo pitno vodo. Jesenic. »Želite razglednice — 5 d ra - ve l ik imi kolesi, kater i so se

Z. P. U hern« (ena D r h je 20 d inar- začeli pravkar uveljavljati. m^^^ma^mmmi^^mmmmmmammmmmmmmmmmm^^^a^^mm^^^f^mm^^mmm^mmmmt^^ Skoro na vsakem koraku je

neke vrste stojnica z vsemi

P /""*N k A I"*"* K I IS j mogočimi drobnarijami, pred

\\/\ l I \ J r \ j trgovino pa sedijo možati trgovci in vabijo, naj s i po­potniki ogledajo njihovo i zb i - i e na vsaki strani so pr ipo- ker si se rodi l in t i je usoda ro, 'čeprav je nedelja. Nj iho- vedovale, kol iko truda i n žr- dovolila, da stopaš po tem ve trgovine so nizke, brez tev je zahtevalo delo tega k a - svetem marmorju in se lahko

Sodobni arhitekti se v svo- štva začeli izdelovati kaj so- pravimo tudi v kuhinj i , če je vsake lepote, prostornosti i n nala. Nekatere skale so če- čudiš tej najlepši umetnini j i h načrtih vedno odločneje dobnejšega in cenejšega. Na ta dovolj vel ika. Predelimo jo privlačnosti, vendar nakopi- pele na vrhu in videti je bilo zlate dobe.« (Se nadaljuje) zavzemajo za majhne k u h i - raznih razstavah in sejmih o- s kuhinjsko kredenco in za- tene z vsem mogočim blagom, kot da se držijo samo še m a - L. Jeglič nje. Vzroki , k i so j i h pr ive- pažamo žal še vse preveč veso v poljubnem vzorcu. Za dl i do tega, so v resnici zelo standardne kuhinjske opre- na stole oziroma k lop i seši-tehtni. Smotrno postavljena me, k i prav gotovo ne ustre- jemo še blazinice, k i naj bo-kuhinjska oprema in na m i n i - za več zahtevam današnjega do po možnosti iz istega ma -mum zmanjšan delovni pro- gospodinjstva. Proizvajalci bi teriala kot zavese. Prostor bo stor bosta pr ihrani la gospodi- moral i bolj upoštevati, da da- tako postal bolj domač in t u -njam precejšnjo izgubo ener- našnji sistem dela v kuhin j i d i vzdušje p r i obedih bo mno-gije in časa. zahteva v prv i vrst i razbre- go prijetnejše kot sredi k u -

Delo v sedanjih ve l ik ih k u - menitev žene. Gospodinia naj hinjskega nereda med nepo- činski komite L M S Kran j do- čani osvojil i tretje mesto za Dopoldne so se zbral i za-hinjah je res težko in napor- bi večino dela opravljala se- mi t imi lonci in skledami. I- b i l vabilo mladine Gradačca Lukavcem in Kaštelom, pre- stopniki vseh štirih mest na no, žene prehodijo dnevno po de. Delovna površina v novih deja za tak jedi lni kotiček je k sodelovanju. V maju so se magali pa so svoje kolege iz svoji svečani seji. Glavno več kilometrov, zato n i čud- kuhinjah n i več omejena na za današnjo stanovanjsko s t i - v K r a n j u že sestali zastopniki Loznice in Pančeva. Mladina vprašanje j im je bilo nadalj-no. Če se zaradi utrujenosti in mizo, pač pa jo tvorijo po- sko zelo koristna rešitev, saj mladinskih organizacij mesta iz Lukavca je svojim prajete- nje razvijanje prijatel jskih prezaposlenosti uovsem umak- možne deske, vgrajene v k u - za jedilnice večina l judi nima Pančeva, Lukavca , Gradačca Ijem pr iprav i la nadvse lep odnosov i n najti način čim-

D R U Ž I N S K I P O M E N K I Zakaj majhne kuhinje?

Sodalovanfe kranjske mlad ine z bosansko i n srbsko rni, -. .< .<

Postali so najboljši prijatel Ze pred nekaj meseci je ob- požrtvovalni igri so si kranj- nišnico, porodnišnico itd.

nejo iz družbenega življe nja. Saj j im še za vzgoio o- co. trok zmanjka časa, kaj še, da Sedaj bi ga našle za lastno razvedri lo a l i udejstvovanje v jav'

hinjsko kredenco al i omar i - n i t i prostora n i t i denarja.

R e c e p t a

in Kranja . Od tedaj dalje se sprejem in poskrbela, da se boljšega sodelovanja. Skleni l i je prijateljstvo jačalo z do- njihov namen — čimvečje so, da bodo organiziral i tabor-pisovanjem. Pred kra tk im pa zbližanje mladih l jud i — čim- jenje mladine iz vseh štirih 60 kranjski mladinci z vese- bolj izpolni. Družabna večer- centrov in skupne seminarje

nem življenju. T o p r e s t a v i m o v sobo S sodobnejšo opremo in sredino) in si v njej uredi-

boljšo organizacijo dela b i mo prijeten jedi lni kotiček njihov trud lahko precej o la j­šali. Tovarna pohištva v M a ­riboru se je že odločila za se­rijsko proizvodnjo moderne kuhinjske opreme. B i l o bi ko ­ristno, če bi tudi naši obr tn i ­k i namesto dosedanjega d ra ­gega in nepraktičnega pohi-

nastane vprašanje, kam z veliko jedilno mizo, če v kuhin j i zanjo n i prostora. 7 H r a v p 7 P i P n p noridižnike ] E M S P r e J e l i povabilo mlad i - ja v Lukavcu in Gradačcu s ta za mladinske voditelje. V

)o (ne v i n T n r L H v n S r H iVsen i n e v

L u k a v c a . k i & predlagala bila tako prisrčna, pr iprcv l je - prihodnjem letu bo prv i tabor in paprike, k i v pozni jeseni več ne por; nimo za zimo. 1 kg takih pa ­radižnikov zrežemo na rezine.

GL4S GORENJSKE I z d a j a :

Časopisno, zaloinMko In tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Korofika cesta 6.

D i r e k t o r i n odg . u r e d n i k :

Slavko BecenMc. U r e j vi j e :

uredniški odbor. Telefon uredništva in upra-»« It 476 / Te*t. rač. pri K B Kranj štev. 81-KB-1-2-1S5 / Ir.hu j a vsako »ob o to. Letna naročnina 400 din Polletna . . . . 200 din Četrtletna . . . 100 din Posamezna št. stane 10 din

, lahke shra- s r e c a n J e o b občinskem prazn i - na tako skrbno in pri jatel j- v Sloveniji. Tako bodo mla ku v svojem kraju. sko, da bo ostalo srečanje dinci lahko preživeli tu poce-

Tako so se prejšnji teden mladih l judi res nepozabno. n i svoj dopust, se obenem se-našli v Lukavcu, nedaleč od Naslednji dan si je mlad in- znani l i ter izmenjali svoje i z -

r r a v toiuro siacace zeiene pa- T u z j f i ( mladinci in mladinke ska delegacija ogledala na kušnje. Nadalje bodo še v na -S ^ r m n ^ f V ^ n n ^ T n i t n r i - v s e h š t i r i h k r a J e v - T u so si vožnji v Gradačac razne bo- prej podpiral i podobna m la -^ n p m n So J, i i S I L ^ o skupno ogledali Solarno — sanske • znamenitosti, se se- dinska zborovanja, organizira-a , " ~ L v°\ K*. " t J p q t m o t o v a r n o kavstične in ka l c in i - znanila z bosansko pokrajino l i delovne akcije ter poskrbe-

,~f : ™ i P i „ r a n e s o d e t e r Koksarno. Ne- in obiskala spomenike iz na - l i za medsebojno izmenjavo v večjo Posoao, zmerno osu dvomno se v id i v teh dese- rodnoosvobodilne borbe. časopisja. Važno pa je, da se limo in pustimo aa s 2 ^ tih letih največji uspeh in na - V Gradačcu pa so . mlade razen vodi lnih funkcionarjev S f l T S L v S - p r e d e k p r a v v t e h b o n s k i h prijatelje obsuli s cvetjem, povežejo med seboj tudi os-S f n r ^ S l t n e T l ^ v ^ i i l m 5 k r 3 ^ i n - D a n e s v t e h tovarnah prijateljskega pozdravljanja novne organizacije in se spo-ce m zaujLmo z vmsKii ^ zapazimo toliko novega, to- in iskrenega stiskanja rok n i zna vsa mladina. Zato so se

j S 0 1 ? V i V„ xurfa ar,} • P o vrhu l i k o najnovejših strojev in bilo konec. T u so si mladinci domenili za sodelovanje os-" u L : n Z 7 n r , t vUnko ol ia m o d c r n i h objektov, da starih z zanimanjem ogledali pri jaz- novnih organizacij, ind iv idu-nai i j t rnoht z £ P r s i V I S O K U UIJ n a p r a v s k o r o ž e n i več opa- no mesto, k i ima danes že po- alno dopisovanje in obiske v h t • strdl To solato pozimi z i t i - v s e m d r u S ° l i c « k o t nekdaj, času letnega dopusta. Obenem r,llZiln»™n 7 „rwHn m , a h p - V n e d e l j o popoldne so se To je eno najstarejših mest, bodo usmerjali v te kraje t u -prepiaKnemo z voao in «u*> k r a n i s k i m i a d i n c i skupno z o- saj je bilo grajeno že v dobi di ekskurzije, kjer bodo le-te limo z oljem. Jajca v apnu

stalimi udeležili zborovanja turške vladavine. Tu in tam prav gotovo nadvse^lepo spre-na občinskem prazniku v L u - so celo še ostanki ornamentike jeli in j im marsikaj ra'^kaza-

Na 20 l i trov vode vzame- kavču, na katerem sta bila iz ramske dobe. Leta 1463 se l i . mo 80 dkg ugašenega apna. navzoča tudi predsednik C K je mesto osvobodilo turške K e r se v Gradačcu pretežni Oboje dobro zmešamo in pu - mladine Bosne in Hercegovi- nadoblasti in je imelo v 19. del prebivalstva bavi s polje-stimo v posodi tedon dni. ne ter zvezni poslanec tuzlan- stoletju približno 3000 prebi - delstvom, žrtvujejo tu največ-

k i bo obenem tudi prostor za Brozgo vsak dan večkrat pre- skega okraja. Največje zani - valcev, medtem ko j i h ima j i del svojih sredstev za raz-družinski pomenek. Celo z go- mešamo s Ikuhalnico in po e- manje in največ fotoreporter- danes že okoli 7000. Pod raz- voj kmetijstva. Tako so si sti bomo radi pokramljal i za nem tednu posodo napolnimo jev pa je pr ivabi l par v go- val inami starega gradu in mladinci ogledali tu podjetje isto mizo. Miza naj bo vedno z jajci. Nato jo zalijemo z renjski narodni noši. V teh znamenite džamije rastejo da - za predelavo lesa. sladkorne skrbno pogrnjena, pa tudi na apnenim mlekom, k i ga prej dneh so bile odigrane tudi tek- nes novi objekti — prekra- pese, sliv ter ;nlinsko podiet-cvetice ne smemo . pozabiti, precedimo. Sega naj 3—5 cm me v odbojki med petimi m la - sna veterinarska postaja, no- je. T Lahko pa si tak kotiček na - čez jajca. d inskimi ekipami. Po ostri in vo igrišče, sedaj urejajo bol- L. J.

Pred III. kongresom »Svobod« na Jesenicah

Okrepiti izobraževalno delo Čeprav še n i določen čas

III. kongresa »Svobod« flverjet-no bo sredi oktobra) so Go ­renjci že razpravl jal i , kako b i se dostojno pr iprav i l i na ta pomembni dogodek. Na Jese­nicah, kjer bo kongres, so že izvršili prve -priprave. Izvo­l i l i so razne odbore, da bo v organizacijskem pogledu kon ­gres nemoteno potekal. Z a odlično opravljenima kongre­soma v Trbovl jah in Celju, tudi Jeseničani nočejo zaosta­ti .

Na razširjeni seji Zveze Ljudsko prosvetnih društev okraja K ran j so skleni l i , da se vključi v priprave za kon­gres in za njegovo dostojno izvedbo celotna l judska pro-

sveta na Gorenjskem. Na predvečer kongresa bodo iz­vajala vsa društva dobro p r i ­pravl jena dramska dela, aka­demije al i koncerte. V pred­kongresnem času pa bodo i z ­vedl i razna meddruštvena go­stovanja. V dneh kongresa naj b i bi la na Jesenicah re­vi ja pevskih zborov, gledal i­šči v K ran ju in na Jesenicah pa bi upr izor i l i slavnostne predstave. P r i proslavi bodo sodelovale .tudi godbe, t am­buraši, šahisti in druge ama­terske kulturno - umetniške panoge. Tud i šahovske sekci­je »Svobod« in kulturno - u -metniških društev se bodo vključile v to proslavo.

To b i bi la bolj zunanja, ma-

nifestativna stran ljudsko pro­svetnega dela. k i naj sprem­lja kongres. Okrajna Zveza L P D pa meni, da bi v tem času morala društva poglobi­t i osnovno, to je izobraževalno dejavnost, da b i morala po­hiteti s snovanjem raznih i -zobraževalnih, ideoloških i n drugih tečajev, predavanj i n z razširitvijo dobre slovenske knjige. Zlast i »Svobode« so dolžne, da v tem času s po­večano dejavnostjo dokažejo, da zasledujejo smotre in cilje naprednega delavstva in usta­noviteljev Svobod.

V drugem delu seje so raz­pravl ja l i o vlogi okrajne Z L P D , k i naj jo ima pr i d v i ­ganju kadrov. V ta namen so

b i l i postavljeni p r i okrajni Z L P D odbori oz. komisije za i -zobraževanje, knjižničarstvo in dramatiko. V kratkem ča­su se bodo pričeli igralski te­čaji in organizirala pomoč pr i izvedbi predavanj na podeže­l ju. Posebno problematiko i -majo pevski zbori, zato bodo ustanovil i v okv i ru Z L P D Zvezo pevskih zborov. Na ta način mislijo doseči več uspe­ha pr i širjenju lepe pesmi in dviganju pevovodskih kadrov. Za izobraževanje kmečke m l a ­dine pa so dolžne skrbeti predvsem Kmeti jske zadruge, ako nočejo, da bo njihov na ­raščaj vedno bolj toni l v splošnem in strokovnem ne­znanju.

Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje vloge in orga­nizacije občinskih odborov Ljudske prosvete. V sedanjem času, ob formiranju občinskih svetov za prosveto in kulturo, je potrebno aktivnejše sodelo­vanje odborov Ljudske pro­svete in Svetov za prosveto in kulturo. Vsako razdvajanje b i slabilo moč ljudsko - pro-

Po slabem začetku v prv i Slabo so podajali, ni«o starta- svetne dejavnosti. Z last i se­daj, ob pricetku jesenske se-

lige z enajstorico K r i m a v nogometaši N K »Triglav« pre- l i , skratka, nekateri so se z zone in v času kongresa »Svo-Ljubl jani . Prot i pričakovanju teklo nedeljo z v isokim rezul - žogo igral i . Temu so tudi gle- i m a 3 ° t

er i

o r g a , ? l z a c i lh

1

je »Mladost« nud i la renomira- tatom premagali na svojem dalci negodovali. Nato so do- ^ . . i n . J u u p n , nemu nasprotniku močan od- igrišču Auroro iz Kopra . mačini spet zaigrali smotrne- flx^Z?^2j *L Si« a 3

por i n je nezasluženo pustila Čeprav je bilo igrišče pre- je in dosegli še 5 golov. Zad - 0 C l t e v e a s o j iva. obe točki v Ljubl jani . Če bi cej razmočeno in četudi je nja dva so dosegli iz enajst- v Po ugotovitvah, da je d r -b i l iz id srečanja obraten, kar med tekmo rahlo padal dež, metrovke, p r i čemer moramo žavljanska in kulturna vzgo-so pričakovali le največji op- so Kranjčani v prvem polčasu omeniti nešportno potezo J a P1"* ljudeh zanemarjena, kar t imist i , bi povsem odgovarjal zaigrali zelo lepo in učinko- vratarja Aurore, k i drugega dokazujejo ponižujoči pr ime-poteku dogodkov na grišču. vito. Gostje se premoči do- najstrožjega kazenskega stre- r i v odnosu do tujcev, zlasti

Nogometaši N K »Mladost« mačinov niso mogli uspešno la sploh n i hotel branit i , če- Nemcev, bodo L P društva m so b i l i skoraj vso tekmo bol j - zoperstaviti in tako se je že prav je sodnik Čeh z Jesenic, Svobode postavila v ospreaje ši i n imel i precejšnjo premoč prv i polčas končal z v isokim k i je vso tekmo vodil v redu, svojih vzgojnih prizadevanj na igrišču, vendar p r i strelja- rezultatom 7:0. tudi to kazen pravilno doso- oblikovanje^ naprednega svo-nju na gol niso imel i sreče. Do druge polovice drugega d i l . bodnega državljana. Prema j h -Spremljala j ih je vel ika smo- dela tekme Kranjčanom re- Gole so dosegli: Štular II n a j e tudi uglajenost naših la ! Se večja smola pa je dej- zultata n i uspelo povišati in to 4, Mihelčič 3, Stular I 2, Če- *Wđl. V tuj i družbi nima za-stvo, da je k r i v poraza na j - predvsem zarani neresne igre! sen I 2 in Brezar II enega, boljši igralec na igrišču —

K U L T U R N I D R O B I Ž Gostovanje članov slovenskega narodnega gledališča iz Trsta Člana slovenskega narodne­

ga gledališča Štefka Drolčeva in Joško Lukeš gostujeta v

šport * šport * šport Med dežjem toča golov

Triglav : Aurera 12 : O (? : O)

Nezaslužen poraz Mladost i K r i m O i 1

Nogometaši iz Stražišča so v nedeljo igra l i prvenstveno nogometno tekmo I. slovenske slovenski nogometni l ig i , so l i , po nepotrebnem preigrava-

vratar N K »Mladost«. Slabo je poslal žogo na igrišče, le nekaj metrov od svojih vrat, od koder mu je napadalec K r i m a s sigurnim strelom ne-

Odbojnavice QK „M lado* * " povečal« itasfcolc

upanja vase, ker mu manjka družbene uglaieno^ti. Tudi to oblikovanje, l ikanje človeka sodi v program Ljudske pro­svete.

Mnogo je bilo še koristnih predlogov: naj društva dopi­sujejo v Socialistično misel

Medtem ko so odbojkarice čemo, da bodo Kranjčanke le ubranljivo zatresel njegovo O K »Mladost«, k i tekmujejo tos prav gotovo osvojile na mrežo Če ne bi prišlo do tega v p r v i republiški l i g i zak l ju- Slov prvakinje v tem tekmova- in lokalne liste, naj se p r i nesrečnega slučaja, b i b i l re- čile p rv i del prvenstva na pr - nju, saj je njihova prednost pravi revija neznanih talen-zultat tekme verjetno neodlo- vem mestu s 4 točkami nasko- že tolikšna, da je skoraj ne- tov in podobno, čen in Stražišani bi b i l i tudi ka, so v p rv ih srečanjih v je- mogoče, da bi j ih lahko dohi- Končni sklep je b i l : društ-s tem zadovoljni sicer pa m i - senskem delu tekmovanja ta tela kakšna druga ekipa. y a i n 0bčinski odbori L P naj. nimalen poraz zanje tudi n i naskok povečale še za 2 toč- Prvo mesto bi pomenilo za n e čakajo vzpodbud »od zu-neuspeh. k i . Tako danes lahko že re-

V p e t i h t e k m a h 4 4 g o l o v

kranjske odbojkarice vel ik u - n a j < s temveč naj sproti reagl speh, zlasti še, ker vemo. da r a j 0 n a družbene pojave in s je odbojka v K r a n j u še malo S V o j o dejavnostjo nanje u -razvita športna igra. strežno odgovarjajo. III. kon-

Zadnjo tekmo, k i so jo i - gres Svobod pričakuje polno grale v Vevčah proti Pap i rn i - udeležbo Gorenjcev v boju za

napredek delovnih

V prvenstvenem tekmovanju Mladinc i — Ločan : Jeseni Gorenjske nogometne podzve- ce 2:3. ze iso b i l i rezultati tekem o- P ionir j i — Triglav : Bohinj carju, so članice O K »Mlado- duhovni digrani preteklo nedeljo sko- 6:0, B led : Tržič 0:1, Preše- sti« odločile v treh setih v l judi in raj neverjetni. Če bi človek ren Radovlj ica : Naklo 6:0. svojo korist. človeka, pogledal samo številke, b i m i ­s l i l , da so to iz id i rokometnih tekem. Tako pa lahko samo sklepamo o tem. da so moštva zelo neizenačena in b i i j i h lahko uvrst i l i v dve skupini : v prvo, katera moštva se bo­do potegovala za najvišji na ­slov in drugo, kjer se bodo borila, da ne bodo prvenstva zaključila na zadnjem mestu. K e r pa je izenačenost v vsaki izmed teh dveh skupin pre­cejšnja bo prav gotovo tudi to tekmovanje zelo zanimivo.

V nedeljo so se tekme kon ­čale takole:

Člani — Bled : Tržič 1:4, »Triglav« B : Bohinj 7:4, »Prešeren« Radovlj ica : Ločan 2:6. Svoboda Šenčur : M l a ­dost B 0:3, Jesenice : Medvo­de 17:0!

oblikovanje novega B. D.

T R I B E S E D E (Ukrajinska narodna pravljica)

Fant je ujel slavčka. Fant ga je slišal in toliko res bedak, vse si pozabil, kar »Kaj bi,« je pomisl i l , »ubi- da se n i od jeze razjokal. sem ti povedal. Želiš si nekaj

jem ga in pojem!« »oh, kako sem neumen,« si kar se ne vrne. Prosiš tisto, Slavček pa mu je rekel : j e dejal. »Le zakaj sem ga, česar n i . In neverjetnim stva-»Zakaj b i me pojedel, p r i - tepec, izpustil!« r e m verjameš. Saj lahko sam

jatelj? Nas i t i l se itak ne boš. P a j e z a č e l r a s i t i : . presodiš — kje naj bi mogel Pusti me na svobodo, pa t i povem tr i lepe besede.«

Prav,« je rekel fant Triglav: Rudar

37 t 28 (21 i 14) V nedeljo dopoldne je bila b e ^ ^ f d a a S prosi" tega" P ^ 1 1 n a svobodo!«

»Vrni se,« je dejal, »lepo bit i pod mojim jezikom k a -»Ko P r o s i n i ! A če se že nočeš v r - men, pa še tako vel ik ko oreh?

mi j i h poveš, pa te izpustim.« »Torej poslušaj. P r va moja

nit i , pa mi vsaj daj tisti Res, ne pravijo zaman, da dragulj zato. ker sem te i z - bedaku noben nauk ne zale­

že.« Slavček mu je odgovoril: Zdaj pa vidim, da si za-

K o je to rekel, je slavček odletel.

ZA B I S T R E GLAV ICE Dragi pionirj i , danes zadnja »Glas Gorenjske« do 1. okto-

nagradna uganka. To je pe- bra, kjer j ih bom pregledal ta. Toda to pravzaprav ne bo in ocenil. Najboljše risbe in

v K r a n j u zelo zanimiva pr - k a r n i D r u g a : ne žaluj za tem venstvena košarkarska tekma k a r s e n e povrne. A tretja: I. slovenske lige. V borbi za n e v e r u j n e v e r j e t n i m stva-točke sta se pomerila Rudar rem.« iz Trbovelj in domači »Tri- »To si mi lepo povedal,« je glav«. V zelo težki igr i ( igri- rekel fant. »Tako ' se tudi šče je bilo razmočeno in sko- zgodi — poleti v svobodo!« raj pod vodo, (medtem ko je Slavček je odletel na drevo, tudi med tekmo še deževalo) Sedel je in si m is l i l : so Kranjčani zasluženo zmaga- »N 0 , zdaj bom tega fanta uganka, temveč, skoraj l a h - spise bom objavi l tudi v na ­li in si pr ibor i l i dve dragoce- pre izkusi l a l i so mu moje ko rečem, domača naloga iz r i - šem pionirskem kotičku. Po ­ni točki, kateri j ih bosta po besede kaj zalegle!« sanja in slovenščine. Vsak, k i tem bom zbral ocene vseh pe-vsej verjetnosti rešili izpada Sedel je na nižjo vejico in J e a o sedaj tekmoval v našem t ih nagradnih vprašanj in iz prve slovenske košarkarske spregovoril: nagradnem tekmovanju, naj trije najboljši, kot sem že ob-lige. »Oh, kakšen tepec si t i , nekaj nariše; to je naloga iz l jubi l , bodo prejeli lepe na-

S nremišlipno iero r l a ^ t i na kakšen tepec! K o bi vedel, risanja. Nariše pa naj mi , grade (knjige, prv i pa še ne-S T r x t f • f kakšen kamen imam v k l junu kar vsakdo sam hoče. Tudi iz kaj praktičnega),

zaraoi boljših metov v kos, so ^ j e z i k 0 m , g a n e b i z a m e _ slovenščine je ta domača n a - V a s vse najlepše pozdravlja Kranjčani vodi l i skozi vso n j a i z a nobene besede. Ta l o £ a podobna. Napišite mi vaš Vaš Kosobrin tekmo in nikdar n i bilo vpra- kamen ni navaden dragulj je doživljaj, k i ste ga doživeli v sanja, kdo bo zmagovalec. Pa še tako velik - kakor letošnjih počitnicah in k i vam -Najboljši na igrišču je b i l oreh, sveti se pa kot sonce! J« ostal najbolj v spominu.

Ce bi ga dobil, bi b i l največji Torej dragi pionirj i , p r id -Drago Petrič (Triglav), k i je bogatin na vasi in na vsem no na delo. Vaše naloge mi sam dosegel 21 košev. svetu.« , pošljite na uredništvo časopisa

RISANJE SLOVENŠČINA

Kupon št. 5

Štefka Drolčeva

sredo 21. t. m., četrtek 22. t. m. in soboto 24. t. m. v Pre ­šernovem gledališču v K ran ju ter v nedeljo 25. t. m. po­poldne ob 16. u r i in zvečer ob 20. ur i v gledališča na Jese-

Z ' imenovanim delom sta pril jubljena člana tržaškega gledališča gostovala v Ljub­ljani. Mar iboru in po vseh večjih odrih štajerske. Šte­vilo njunih predstav na go­stovanjih je naraslo preko štirideset, razen tega je pred­stava žela tudi vel ik uspeh v Trstu in okolici.

T i bežni podatki brez dvo­ma potrjujejo visoko vrednost te uprizoritve in zagotavljajo lep umetniški užitek.

Drama osvetljuje življenj­sko zgodbo dveh zakoncev od prvega poročnega dneva pre­ko vseh značilnih situacij, k i j ih prinese življenje dvema človekoma, združenima v za­konski zvezi do osamljene smrti. Drama je napisana d u ­hovito, z ostrim občutjem za psihološke detajle in v k l e ­nem, dramatičnem dialogu. — Obe vlogi igrata znana in pril jubljena tržaška igralca Štefka Drolčeva in Joško L u ­keš. Strokovna gledališka k r i ­t ika je te dve njuni odrski kreacij i izredno pohvalno o-cenila.

Delo je zrežiral režiser J o ­že Babic, k i te dni kot gost

Prizor iz drame Jan de Hartoga »Pod nebom zakonske postelje«

nicah z dramo Jan de Har - pr ipravl ja otvoritveno pred-toga »Pod nebom zakonske stavo Kre f tov ih »Celjskih postelje«. Drama je znana pr i grofov« v Prešernovem gle-nas pod imenom »Sopotnika*, dališču v Kran ju .

Začela se je sezona

»Krog s kredo« v Kropi Ag i ln im igralskim družinam našega gorenjskega kota,

med kater imi se uveljavljajo zlasti družine jeseniške i n bohinjske Svobode, »Partizana« v Podnartu in K U D v Moš­njah, se pridružuje v zadnj ih mesecih tudi K U D »Stane Ža­gar« v Krop i .

V soboto. 10. septembra, je med prv imi postavil v novi sezoni na oder Klabundov »Krog s kredo«. Polno zase­dena dvorana v sindikalnem domu je pričala, da je pome­ni la uprizoritev tega lepega dela za domačine in okoličane velik ku l turn i dogodek. L i ­rično pisano dramo v bleste-čem Zupančičevem prevodu je zrežiral član narodnega gle­dališča za Slovensko P r imor ­je, Adolf Anderle, k i je sku ­šal zlasti z zunanjimi "efekti približati izvajanje čimbolj eksotičnemu kitajsk. vzduš­ju. Zaradi tega je pa poda­janje trpelo nekoliko na to­gosti in zadržanosti in je bilo prikrajšano v nemajhni meri za lirične vrednote, k i j i h je delo sicer prepolno.

Nastopajoči so se skoraj brez izjeme vsi močno potru­d i l i . Zlasti pa je uspelo izo­bl ikovat i svoja l ika Tonetu Šolarju, k i je podal revolu­cionarja Čang - L inga in no­sitelj ici glavne vloge Čang -Haitang. k i jo je zaigrala I-vanka Rajgelj. Oba sta bi la zlasti prepričljiva v četrti — »zimski« s l ik i . Rutinirano igro je pokazal tudi režiser tova­riš Anderle sam. Ustrezal je zlasti v maski in igri pravta-ko Tonček Šolar, kot tajnik sodišča Čao. Glasbeni vložki, k i j ih je pr iprav i l Alojz Su-tej, so bi l i prav učinkoviti. Scena je zlasti ustrezala v p r ­v i in drugi s l ik i , v ostalih je bila pa nekoliko skopa.

Uprizoritev bi gotovo uspe­la še dosti bolje, če bi 6e an­sambel posvetil tudi boljši so-igri in Če bi (kar pa velja le za posameznike), še bolje u -

trd i l znanje teksta. Zgodilo se je tudi sem in tja, da so ne­kateri igralci, k i sicer kažejo igralske talente, po nepotreb­nem zadeklamiral i in prešli v patos. Delo, kakor je »Krog s kredo«, je zelo zahtevno, oči­tuje pa toliko plemenitih le­pot, da se tudi nekoliko do l ­gotrajnejši trud dobro popla­ča. Če bo K U D »Stane Zagar< upošteval te pripombe, ima pogoje, da se povzpne med vo­dilne kulturno - prosvetne činitelje naših krajev.

J. F.

Jeseniški svobodaii T Trbovljah

Sodelovanje med jeseniški­mi in trboveljskimi tsvobodaši je že tradicionalno. Ze nekaj­krat 'so gostovali trboveljski svobodaši na Jesenicah, pa t u ­di jeseniški v Trbovljah. Tako je gostoval letos ob razvitju prapora Svoboda Jesenice na Jesenicah »Slavček« z m la ­dinsko godbo »Svobode - cen­ter« Trbovlje, minulo nede­ljo pa je gostoval v Trbovl jah Ansambl narodnih plesov »Svobode« Jesenice. P r i r ed i l i so že v soboto zvečer dva n a ­stopa. Za gostovanje je v l a ­dalo med Trboveljčani tudi to pot veliko zanimanje, kar je pokazala polno zasedena dvo­rana Delavskega doma. N a ­stopajoči so ob spremljavi mladega orkestra zaplesali vse narodne plese jugoslovanskih narodov v originalnih oble­kah, vmesne točke pa so da­ja l i pevci solisti. Navdušenja ob dveurnem sporedu plesov iz vseh krajev naše domovi­ne in narodnih pesmi ka r tni bilo konec. V.

J A V E — O G L A S I R a d i o L j u b l j a n e *

• M a l i og las i Prodam dobro kravo 6 me­

secev brejo. — Mar i ja Ceba-»ek, Trboje 37, Smlednik.

Prodam lepo, mlado kravo 9 mesecev brejo i n krojaški šivalni stroj z dolgim čolnič-kom. — Torkar Jakob, Višel-n i c a 18, Gorje p r i Bledu.

Otroško posteljo z ograjo Prodam. _ P lan ina 57/1., — Kranj.

Poceni prodam 2 dvodelna okna 130 krat 100. — Kr is tan , Klane 10, K ran j .

Prodamo stare sode in kadi razne velikosti. — »Vino« — Kranj.

Elektromotor »Končar« —• ^2 K W . 1400 obr. prodam. — Kranj, Gregorčičeva 1, elek-frodelavnica.

S takojš. nastopom sprej­mem 2 vajenca i n pomočnika. ~- Bevk Anton, pleskarstvo, Stara Loka.

Tukoj zaposlimo večje ste­blo mizarjev z odsluženo vo­jaščino i n polkval i f icirane mizarje. — »Elan« — Begunje Pri Lescah.

Iščemo vajenca za železni­ško stroko. Nastop takoj. — *Zeleznina« — Jesenice.

Službo dobe takoj 5 po l ­ukvalificiranih kov inskih • de­lavcev in 1 modelni mizar z daljšo prakso. — »Elan«, B e -Su^je p r i Lescah.

Upokojenko za varstvo k 3-tetnemu otroku v dopoldan­skih urah iščem. Plača in o-stalo po dogovoru. Naslov v Upravi l ista pod »Takoj!«.

Absolvent ekonom, tehniku-ma z dvoletno prakso išče pri­merno zaposlitev. Naslov v u -Pravi l ista.

K u p i m ogledalo (psihoz in o-maro za perilo (komodo). — Naslov v uprav i l ista.

100 uspehov na 1 oglas

v našem t e d n i k u

Profesorica išče opremljeno sobo. Naslov: I. gimnazija, Kran j .

Zamenjam gume 16 col. za 20 col, primerne za voz ali jih prodam. Naslov v uprav i l i ­sta.

Zamenjam dvosobno d r u ­žinsko stanovanje v K r a n j u za enakega v bližnji okol ici K r a ­nja. Naslov v uprav i l ista.

Preklicujem vse kar sem neresničnega govoril 9. 4. 55. o Šnajder Vojtehu, članu gradbenega odbora pr i šoli v Dupljah. — Omersa Andrej , Sp. Duplje.

V nedeljo 24. julija 1955 sem pomotoma vzela dva mo­ška površnika na veselici v Lahovčah pr i Komendi . Last ­n ika j ih dobita: Pr imskovo 131, K ran j .

Maturanti! — Vabimo prve maturante Ekonomskega teh-nikuma v K r a n j u na peto ob­letnico, k i bo 24. septembra 1955 v Sebenjah. — Pri javite se!

Poziv! Zaradi l ikvidaci je čevljarske delavnice »Plani­ka« v Tavčarjevi u l i c i 2 v Kran ju , poziva lastnike po­pravl jenih čevljev, da j i h dvignejo najkasneje do 1. ok­tobra 1955. Po omenjenem roku ne odgovarjamo za b la­go.

Na novo prevzemamo vsa popravi la v Tavčarjevi u l i c i št. 4. — »Planika« K ran j .

Preklicujem blok št. 27727, izdan v komisi jski trgovini v K r a n j u dne 7. 9. 1955. — Pod-peskar Vera.

Dr. Matajc Leo, specialist za otroške bolezni ne bo ord in i -ra l v Otroškem dispanzerju v Stražišču zaradi odhoda v ino­zemstvo od 16. 9. 1955 dalje za dobo 4 mesecev. Starši naj pripeljejo svoje otroke v or­dinacijo dr. Turne Vele, spe­cialista za otroške bolezni v Otroškem dispanzerju Zdrav­stvenega doma Kran j , Pol jska pot 8.

Dva mizarska pomočnika sprejmem takoj (honorarno) lahko tudi upokojenca. Plačam dobro. Naslov v uprav i l ista.

Elektromotor 3—4 K S , 1400 obr. kupim. — Pungeršek J a ­kob, mizar, Stražišče 77, — Kran j .

Prodam njivo in vrt (45 a-rov) primerno za zazidavo p r i Preddvoru. — Preddvor 31.

Kupim v okolici Križ p r i Go ln iku eno al i dvo - družin­sko hišo z vrtom. Lahko je tudi starejša z preužitkom. — Pismena sporočila na naslov: Just in Janko, Jesenice, Go-sposvetska cesta 65.

Lep čut in ljubezen do bliž­njega. Izrekam prisrčno za­hvalo vsem darovalcem v de­narni pomoči p r i moji težki nezgodi. Dne 20. junija se mi je po nevednosti z min ium barvo oškropljene krme za­strupila vsa živina. S težkim čutom sem se vračal iz mestne klavnice, k jer so ugotovil i da je meso neužitno, v prazni hlev in s prazno denarnico, ker nisem vedel, da imam to ­l iko požrtvovalnega ljudstva okrog sebe. To so b i l i vs i po­sestniki živine s Primskovega, Gorenj in Rupe i n tudi nekaj

delavcev. K Z Kran j , Zveza kmeti jskih zadrug K r a n j , L O M O Kran j in gasilsko d r u ­štvo Primskovo. Od vseh sem prejel lepo denarno pomoč, t a ­ko, da se je hlev popolnoma napolnil . Vsem tistim, k i ste m i v čemer ko l i pomagali, se še enkrat iskreno zahval ju­jem. Zahvaljujem se tudi ve­terinarju g. Dolencu in vse­mu osebju Mestne klavnice K ran j . Prosim, da oprostite zakasneli zahvali . — Zupane Peter, Pr imskovo p r i Kran ju .

Ob nenadomestljivi izgubi naše predobre mame

MARIJE GREBENŠEK roj. Petelinšek se iskreno z a ­hvaljujemo vsem, k i so jo spremil i na njeni zadnji po­t i , daroval i vence in cvetje ter z nami sočustvovali. — Žalujoči mož, sin, hčeri, zet in vnuk.

K i n o Kino »Krvave« Cerklje: —

predvaja 17. in 18. septem­bra švedski f i lm »Zaradi mo­je ljubezni«. Predstave v so­boto ob 20. ur i , v nedeljo ob 16. i n 20. u r i .

Kino »Radio« Jesenice pred­vaja od 17. do 20. 9. rusk i barvni f i lm »Ana na vratu«. Od 21. do 23. 9. ameriški k r i ­minaln i f i lm »Tajnost sobe 17«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. ur i , v nedeljo ob 16., 18. in 20. u r i . V nedeljo ob 10. u r i matineja mladinske­ga f i lma.

Kino »Plavž« Jesenice p r ed ­vaja od 17. do 20. 9. amer i ­ški k r imina ln i f i lm »Tajnost sobe 17«. 19. 9. zaprto. 21. i n 23. 9. rusk i barvni f i 1 ^ ~Ana na vratu«. 22. 9. zaprto. P red ­stave ob de lavnik ih ob 18. in 20. u r i , ob nedeljah ob 16., 18. in 20. ur i . V nedeljo ob 10.30 matineja mladinskega f i lma.

Kino Koroška Bela predva­

ja 17. in 18. 9. rusk i barvni f i lm »Ana na vratu«. 19. 9. ameriški k r imina ln i f i lm »Taj­nost sobe 17«. Predstave ob delavnikih ob 19. ur i , ob ne­deljah ob 17. in 19. u r i .

Kino Naklo predvaja 17. in 18. 9. angleški k r imina ln i f i lm »Dolgo je pomnil«. Predstave v soboto ob 20. ur i , v nedeljo ob 16. in 20. u r i . Dne 21. in 22. 9. predvaja angleški f i lm »Veseli Norman«. Predstave obakrat ob 19. ur i .

Gledališče

m

a* 9

Vse vrste klišejev vam bo solidno in hitro izdelala

NOVA KLIŠARNA PRI PODJETJU ..GORENJSKI TISK", ki bo začela obratovati v oktobru • Istočasno bo začel v okviru podjetja,6orenjski tisk*z delom tudi FOTOODDELEK za komercialno fotografijo! • V tem foiooddelku vam bodo lahko izdelali najlepše posnetke iz vašega podjetja in razne druge posnetke za vaše albume, katere vam bo izdelala in

okusno opremila naša lastna knjigoveznica

Se pr iporočamo! Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje

» G O R E N J S K I TISK"

Usa mtmia

spteieHUUHa

že v

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Torek 20. septembra ob 20. u r i : Premiera —• red premier-ski in izven. Bratko Kre f t : »Celjski frrofje«.

Sreda 21. septembra ob 20. u r i : Izven. Gostovanje Sloven­skega narodnega gledališča iz Trsta. Jan de Hertog: »Pod nebom zakonske postelje«. — (Sopotnika.)

Četrtek 22. sept. ob 16. u r i : Red »Iskra«. Bratko Kre f t : »Celjski grofje«.

Sobota 24. sept. ob 20. u r i : Izven — Gostovanje članov Slovenskega narodnega gleda­lišča iz Trsta. Jan de Hertog: Pod nebom zakonske postelje. (Sopotnika.)

Nedelja 25. sept. ob 16. u r i : Izven in za podeželje. Bratko Kre f t : »Celjski grofje«.

Poročila poslušajte vsak dan, ob 5.05, 6.00, 12.30, 15., 17., 19.30 in 22. u r i Oddajo Želeli ste — poslušajte ob nedeljah ob 15.15 ur i . Kmet i j sk i nasveti in Kmet i jska univerza vsak delavnik ob 13. ur i . Pregled tiska pa vsak dan ob 6.30 u r i .

Nedelja, 18. septembra: 6.10 Vedre i n poskočne melodiije za veselo nedeljsko jutro. 8.00 O športu in športnikih: Dvoje srečanj Joe Lu isa z Maksom Schmelingom — II. del. 9.00 Otroška predstava — A . M a u -rois: Dežela 36.000 želja. 10.00 Družinski pogovori. 11.15 O d ­daja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Po l ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Drago Košmrl: Vojvodina. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00Kulturni razgledi.

Ponedeljek, 19. septembra: 6.20 Naš predlog za Vaš je­di lnik. 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. 13.30 »Vsi so prihajali« (pisan spored slo­venskih narodnih pesmi) — sodeluje Ženski vokalni kva r ­tet. Kv intet N iko Štritof in Veseli godci. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — K a ­ko je prišel krompir k nam. 15.30 Še pomnite tovariši. 16.00 Zdravstveni nasveti. 18.00 Radijska univerza — Slavko Faust: Skrivnost svet­lobe. 18.35 Tečaj angleškega jezika. 20.00 K u l t u r n i pregled.

Torek, 20. septembra: 6.35 Operetna in lahka glasba. 7.10 Igrata V a m Johny Maver in orkester Victor Silvester. 11.15 Dopoldanski koncert W. A . Mozart: Mo la nočna glasba, Josef Havdn: Koncert za rog in orkester št. 2 v D-duru. 14.20 P ion i rsk i kotiček. 15.30 Ut r ink i iz literature — Andre Chamson: Tajno pismo naših dn i — I. del. 16.00 Tečaj espe-rantskega jezika. 16.10 Iz oper Purcela, G lucka in M o ­zarta. 18.00 Zunanje politični feljton: Pred 10. zasedanjem

generalne skupščine Združenih narodov. 18.30 Športni tednik. 20.30 Radijska igra — M a u -passant - Tichy: Hor la . 21.40 Od Mendelssohna do Ravela (orkestralni spored).

Sreda, 21. septembra: 6.35 Jutranj i orkestralni spored. 11.15 Igra tamburaški orkester l jubl janskih »Svobod« p. v. Matka Šijakoviča. 12.40 V i r ­tuozne skladbe za violino i z ­vaja Uroš Prevoršek, p r i k l a ­v ir ju Mar i jan Lipovšek. 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 18.00 Iz naših kolek­tivov. 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 22.15 Nočni koncert Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfo­nija.

Četrtek, 22. septembra: 6.35 Za dobro voljo igrata Vaški kvintet in Češka godba p. v. Boruta Lesjaka, pojeta Božo in Miško. 7.10 Tangi in passo-dobli. 11.45 Skladatelj E m i l Adamič — mladini . 14.25 Ljudsko prosvetni obzornik. 15.30 Iz mladinske književno­st i : Kakšen je letošnji pro­gram knj ig za mladino M K — govori I. Potrč. 16.10 G las ­bene uganke (Uganite 3 na j ­popularnejše arije). 18.00 Do ­mače aktualnosti. 18.30 R a ­dijska univerza. 20.00 M l a d i n ­ska oddaja. 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi in n a -pevov.

Petek, 23. septembra: 6.35 Jutranj i orkestralni spored. 11.00 Radi jski koledar. 11.15 Operet, uverture - Pesnik in kmet (Suppe) Pr inc Metuza-lem (Strauss) - Boccacci^ (Sup­pe), Vesela vdova (Strauss). 11.45 Cicibanom — dober dan. 12.40 Popevke, k i j ih radi po­slušate. 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.30 U -tr ink i iz literature — Angelo Cerkvenik: Ujetnik strahu. 16.00 Modni kotiček. 18.00 Ljudie med seboj. 20.00 Te­denski zunanje-politični pre­gled. 21.40 Fi lmske melodije.

R a z g l a s L judsk i odbor občine Kran j — Oddelek za gospodar­

stvo — Referat za evidenco zemljišč splošnega ljudskega premoženja bo v dneh od 20. do 30. septembra 1955 od­dajal v zakup kmeti jska zemljišča, last splošnega l jud ­skega premoženja, k i leže na območju bivše mestne ob­čine Kran j , to je v katastrskih občinah Cirče, Drulovka, Huje, Klane, K ran j , Primskovo, Rupa, Stražišče in S t ru -ževo.

Interesenti naj se zaradi sklenitve zakupnih pogodb javijo v navedenih dneh od 9. do 12. ure dopoldne na Ljudskem odboru občine Kran j — Oddelku za gospodar­stvo — Referatu za evidenco zemljišč splošnega ljudskega premoženja soba št. 11, II. nadstropje.

Ljudski odbor občine Kranj Oddelek za gospodarstvo

Alpski letalski center - Lesce - Bled zarodek bodočega

Slovenskega aero transporta (Nadaljevanje Prav v zvezi s tem pa so

pred A lpsk im letalskim cen­trom nove in odgovorne nalo­ge. Treba bo zgraditi hanger-je za nova letala. Baje bodo že do apri la meseca dobil i dve novi 10-sedežni letal i domače izdelave za potniški in ostali letalski promet. Dobit i bodo moral i tudi stanovanja za u -službence. Zbrat i bodo moral i ustrezen upravni in letalski kader. O vsem. tem že vodijo rsčum> in tudi delajo. Toda svoj 'prispevek bodo morala priložiti tudi druga podjetja, ustanove in l judski odbori.

Novo podjetje, k i naj bo, kakor smo že rek l i , zarodek bodočega slovenskega Aero transporta, ima svojo bodoč­nost in bo predvsem pomemb­no za gospodarstvo. To pod­jetje bi opravljalo prevoze raznega hitro pokvarlj ivega blaga na domača in tuja t r ­žišča. Prevažalo b i razno zgodnje sadje, gozdne sadeže, razne živali in meso. Letala bodo vozi la z okol i 300 k m h i ­trosti.

Na Jesenicah so nekatera izvozna h i uvozna podjetja, k i se morajo posluževati raz­nih oblik prevoza, kot to pač narekujejo potrebe posamez­n ih -artiklov. Podjetje »Rib­nik« na Jesenicah izvaža raz­ne živali in živalice, k i mo­rajo pr i t i činvorej na tržišča v Francijo, Belgijo. Nemčijo in drugam. Podjetje izvaja največ rake, žabe, želve, ribe in podobne živali. V dosedanji praksi se je moralo posluže­vati , oziroma prositi neko švedsko letalsko družbo, da

je opravilo zanj prevoze. Ta ­ko je »Ribnik« moral voziti svojo robo mimo letališča v Lescah na letal, v Ljubljano in dati zaslužek tujemu pre­voznemu podjetju. Tak ih p r i ­merov pa je še več. Ze teh nekaj primerov kaže, da ima bodoče podjetje dobre per­spektive. Računati pa mora-

kurence in zato tudi ne čuti potrebe, da b i pri lagodil l i ­nije potrebam našega gospo­darstva in potnikov ter tudi cene približal nj ihovim mož­nostim, ampak te stvari u -ravnava po lastni uvidevnosti.

Prav gotovo bo ustanovitev takega podjetja pomembna za gospodarstvo na Gorenjskem

Prijetno je posedeti na verandi restavracije na letališču v Lescah

mo še na razne druge prevo­ze, k i b i prišli v poštev za kmetijstvo in gozdarstvo, o turističnih in reševalnih na ­logah pa smo pisali že v zad­nj i številki.

Druga stran ustanovitve t a ­kega podjetja, k i je prav ta ­ko pomembna, je v tem, da b i delno omi l i l i sedanji monopol J A T . Za sedaj J A T nima kon-

in morda v Sloveniji , še po­sebno na hiter razvoj gospo­darstva in turizma. Ka j bo v bodoče lepšega kot to, da se bo turist dopoldne smučal ne­kje na Gorenjskem, popoldne pa že kopal v Opati j i a l i kje drugje na Jadranu, zvečer pa se spet kje zabaval na B l e ­du, Kran jsk i gori a l i drugod!

(Se nadaljuje)

D E S E T L E T N A K O L E S U Bob Mc A r t h u r iz Ontar ia v Kanad i je skleni l

pred desetimi let i nenavadno pogodbo, češ da bo 12 let potoval s kolesom. Doslej potuje že deset let, če bo zdržal še dve leti, bo prejel 20.000 dolarjev. V minu l ih let ih je potoval po ZDA , Panami, Avs t ra l i j i in delu Evrope. Vse kaže, da bo stavo dobil . K zad­njemu kolesu ima privezano prikolico, na kater i vozi vse, kar potrebuje, vzdržuje pa se s priložnostnim delom.

J A P O N S K A N A D R U G E M M E S T U

Doslej je bi la glede fi lmske proizvodnje na d r u ­

gem mestu Indija takoj za Združenimi državami, ker

je posnela povprečno po 300 filmov na leto. Zdaj

je Indijo prehitela Japonska, kjer so lani naredi l i

ka r 340 fi lmov.

P R V O A L U M I N I J A S T O P O S L O P J E V E V R O P I

V norveškem mestu Christiansad gradijo deset

nadstropno poslopje, katerega zidovi bodo iz a lumi ­

ni ja. To bo hkrat i tudi prva stavba svoje vrste na

evropskih tleh. Pravi jo, da se bo v tem poslopju zgu­

bilo za polovico manj toplote kot v zgradbah iz opeke

in betona.

Mornarj i z naše potopljene trgovske ladje »Potok« - pripovedujejo . . .

ž i v l j en je je zmagalo . . . Pirej sko pristanišče. Naslednji dan so se skušali In čez deset ur so se zna- Tega snidenja m«žje ne bodo Se uro do odhoda. oživeti v življenje potnika, kar šli, na kra ju svojih moči. na n ikdar pozabil i . Grške žene Prišli so še zadnji potniki — pa je bilo zanje nadvse težko, nekem neaaseljenem otoku, so j im s svojo toplino, srč̂

12 nekol iko izčrpanih in u t ru - Hodi l i so po krovu sem in tja. Nekateri so b i l i še komaj pr i nostjo in dobroto nudile prvi jenih mož — in celo hrvaško se za kratek čas zazrl i v mor- življenju, drugi pa so zbral i dom. Ne da se povedati koli-so govoril i . Končno vendarle je, nekdo je setfel v ta kot, Jugos l ovan i . . . drugi v onega, nekateri pa so

Večerjali so p r i nas, v tret- se zbral i in si z raznimi zbad-jem razredu, medtem ko so l j i vkami krajšali čas. Tam se bi l i ostali potniki (Nemci in je nekdo razgovarjal s kap i -Angleži) gostje prvega razre- tanom. oni s strojnikom, tret-da. B i l i so molčeči, le tu in j i <s krmi lar jem in tako j im tam je padla kaka opazka, k a - je hitro mineval čas, saj so teri je sledi l k ra tk i , nekol iko se razgovarjali s svoj imi ko -prisi l jeni smeh. legi — kuhar s kuharjem,

„Kdo b i mis l i l , da bomo da- strojnik s strojnikom. Pogo-nes spet na lad j i , " je dejal vor je postal nekoliko živah-vel ik črnolas možak svojemu nejši; t i možje — prepolni s i -sosedu. le — bi najraje še sami po-

„Več a l i manj m i je že u - magali p r i delu, samo da bi spelo pozabiti na vse gorje." b i l i čim prej doma.

Nedaleč od mene sta sedela Dolgo že niso b i l i doma. saj dva mlada fanta .od 23—27 je bilo tistega dne ravno te­let. Do tedaj še nista sprego- den, odkar je radio in časo-vori la. pisje poročalo, da se je na po-

„Glej reševalne pasove, člo- t i iz Turčije potopila trgovska vek šele sedaj ve, kol iko l ah - ladja »Potok«, posadka 12 l j u -ko korist i jo." di pa se je rešila. Torej p r v i

»Dovolj je tega, govorimo o brodolomci naše trgovske čem drugem." mornarice po osvoboditvi!

K o sem j ih opazovala, se m i Nihče od nj ihovih svojcev n i je zazdelo, da nekako avtoma- vedel, kol iko j i h je bilo na tično. brez vsakega teka, p r i - ladji , zato je prav gotovo mar-našata hrano v usta. Zr la sta sikatera mati in žena tarnala predse in videti je bilo, da že- — moj se je potopil. Tiho u -lita, da b i j u v njunem pre­mišljevanju nihče ne moti l .

(J)delike razr//edniee

F O L I E S B-E R G - E - R E K d o r n i v ide l slovitega pariškega zaba- prizorom se odvija brez zastoja. Ta moment

višča Folies Bergere, pravijo da n i v idel P a - je s i la dobro preračunan, kajt i sicer bi imel r iza. In str injal bi se s to trditvijo. gledalec trenutek časa za razmišljanje o

Lastn ik hotela, kjer sem stanoval, m i je v s e b i n i . . . odgovoril potrdilno, ko sem ga vprašal, a l i K o m i k i , duhovit i prizori in neslani, a r t i -je dvorana tega kolosalnega zabavišča vedno sti s čudovitimi fizičnimi sposobnostmi, pro-tako nabito polna kot takrat, ko sem b i l jaz zorna romantika itd. Tudi resne točke so na v njej. »Toda n ikar ne mislite, da hodijo v sporedu, med nj imi tudi kaka umetniška. — Folies Bergere Parižani oziroma Francozi!« Nastopajo samo znane plesalke. Imena! N a ­je brž pr istavi l . »To je predvsem atrakcija za pol gole, nekatere popolnoma. Od časa do tujce!« časa mimohod golih, lepo raščenih deklet. To

Res, to je posebnost, privlačnost predvsem je dobra dekoracija. Se več — nujna deko-za tujce. Prav tako kot Eif f lov stolp, Notre- raci ja! In to taka dekoracija, zaradi katere Dame al i Montmartre. je Folies Bergere, prav tisti Folies Bergere.

Stavba tega slovitega zabavišča je od zu - — Vendar tudi ta golota ne deluje prav nič naj razmeroma skromna. Tudi njeno pročelje perverzno, pohotno . . . se razl ikuje od vseh drugih podobnih zaba- Tol iko luči, bleska, svetleče patine, gle-višč. Na njem ni bleščeče fluorescence. V dalca nehote utrudi , še prav posebno, če sredini je na zid nalepljen relief plesalke, sedi na galerij i . In ka r vesel sem b i l , da je podoben lepemu lesorezu. Notranjščina — bilo vsega konec. foyer in sama dvorana, je dokaj razkošna. V zadnji točki sporeda se zbere pred gle-Kako v Par izu ne moreš shajati brez r ek la - dalci (dvorana j ih lahko sprejme okol i 4.500) me, je čutiti tudi tu ! Čez ves zastor, k i je ves ansambel v največjem možnem blesku, precej razsežen, je nasl ikana reklama Ion- Glasba — tudi temu primerna. Plesalke — donskega aero-transporta. primadone, v prv i vrst i seveda. Lep nasmeh

Program revije, k i jo trenutno predva- publ ik i in zastor ob frenetičnem aplavzu pa-jajo. je tehnično do potankosti izdelan. Vse de, se zopet dvigne, spet nasmeh, nemirni poteka brezhibno. V dobrih treh urah, s pogledi — in zastor se ne dvigne več. četrturnim vmesnim odmorom, se zvrste Kdo ve kol iko solza kane takrat po n a -pred gledalcem številni prizori . Resni in ko- šminkanih l i c ih mladih plesalk. Solza gren-mični; mnogo puhl ih, brez vsake vsebine to- kobe, žalosti, spoznanja a l i morda otopelo-da s polno, prepolno mero slepečega ble- s t i . . .

panje pa je še vedno govorilo v njej, gotovo je med t ist imi 12. Toda rešili so se vs i — vseh 12. Posadka iz potopljene lad.je Potok« brez kapitana

na povratku domov

ska Tehnika predvajanja te revije (ki je, m i ­

mo grede povedano, stala »samo« 180 m i l i ­jonov frankov) človeka preseneti. Pr izor za

Sanje in s tvarnost . . . Laž in resnica . . . Blišč in gluha tema . . . Da, tudi to je delček Par iza

Neradi so se spominjali svo­je nesreče, drug drugega so v s e s v ° J e moči, da ohranijo ko materinske pozornosti 9* prekinjal i kadar je kdo začel š e tisto, kar se da, bodri l i so našli med popolnoma tujimi razpravl jat i o njej. i n i ska l i pomoči. Našli so ovč- l judmi.

Deset ur so se bor i l i s smrt- J° stajo . . . Mraz je b i l vedno Vendar se je k l jub vsem* jo, deset ur so čakali zdaj n u Jši in opasnejši. V rg l i so pojavilo hrepenenje po domu zdaj bo vsega konec. Voz i l i v s e rakete kar so j i h imeli , in misel, da nj ihovi svojci so pšenico iz^Turčije. Na poti s e st isni l i vs i v en sam k lop- verjetno ne vedo o zmagi, jir» tja pa so odložili v Grčiji vo- d a b i J i m b i l ° topleje in je postajala vedno težja. le. Na morju med Turčijo in — v . b i zaspali. Težko je sicer Grčijo je začel pihati močan r e c * zaspali. veter pšenica ie b i la nalo- Tudi to pot njihovo upanje Vendarle smo b i l i že v na-žena v rinfuzi. Nekako pol u - n i k** 0 zaman. Obupni »SOS« šem Jadranu. »Istra« je vo-re se je ladja nagibala po- v v i n a r n i noči je naletel na žila zanje vse prepočasi. V tem pa so na komandantovo n a š i n Pristaniščih so j ih povelje — »Rešujte se!« po-skakal i v morje. Ladja se je takoj potopila, sami pa so se po hudem boju z valovi doko­pal i do čolna. Čoln je b i l s i ­cer za 10 l judi , toda kaj z dvema — al i naj j ih porinejo Na Jezerskem živi in dela n i l in sicer takrat, ko je tfi v morje a l i pa nai se zaradi še danes, seveda v okv i ru svo- dočakal 72 let, mu je žena ro-nji ju vsi potopijo? Toda vsi so j ih sposobnosti France Košir, di la 5 otrok. Najmlajši je star b i l i že v čolnu. Le kdo bo šel kovač po pokl icu. Daleč nao- sedaj 10» let. V s i so očetu po-prostovoljno v s m r t . . . ? ko l i je znan kot izredno do- dobni!

Ves la l i so in se bor i l i z v a - ber kovač — kot pravcati moj- Prvemu sinu iz prvega ža­lovi , vetrom, mrazom, lakoto ster svoje stroke. Saj so ga kona, je prav tako ime F ran -in nepopisnim strahom. Ne- pod Avstro ogrsko monarhijo ce, kot očetu. Prevoznik je. kateri so popolnoma omagali, celo obdolžili, da je koval Tudi on se je kmalu poročil brez moči so legl i v čoln poln denar — 5 tolarske bankovce in z ženo sta zibala 14 otrok, vode. Mari je Terez i j e . . . Najmlajši* ima danes 15 let.

Grozotno! Toda oče France Košir n i Torej 10-letni otrok, je stric Deset ur so veslali , deset ur znan samo po tem. Še tudi po 15-letnemu!

so nenehno metali vodo iz nečem drugem ga poznajo. Oče France še danes z l ah -čolna, katerega so napolnje- Ko je b i l oče Košir „goden" koto piše in bere. Tud i sin va l i ve l ik i valovi, deset ur so za ženitev. si je poiskal d r u - France je še krepak i n še da-bi l i torej do pasu v vodi in v žico. Srečno sta živela in po- nes v o z i . . .

Prišli so G r k i in j i h odpe- veseli in objokani čakali svoj-Ijali na p r v i naseljeni otok. ci.

To pa je rod!

neorestanem strahu, kaj prinese prihodnji val .

Deset ur !

j im stala roditelja 13 otrok. Toda Ne pravijo j ima zastonj, da žena je umrla. K o se je F r a n - sta „korenjaka", zlasti očetu ce Košir čez čas ponovno ože- Francu Koširju.

V daljavi pred nj im so ce črtale zasnežena Karavanke. Bi lo mu je, kakor da se mu bližajo, kakor da b i j i h opa­zoval z ve l ik im in močnim daljnogledom. Razmišljanje, kje in kako bi začel akcijo, ga je osvežilo in ga. ozdravilo živč­nosti 4n duševne neuravnovešenosti, k i ga je zadnje čase razjedala. Pozabi l je na Helgo, k i je od takrat, ko jo je pretepel z bičem, n i več videl. Celo prodiranje zavezniških armad na vzhodu, zahodu in jugu je pozabil. Postal je ravnodušen in samozavesten kakor takrat, ko so bile nem­ške armade pred Stalingradom in globoko v Rusi j i , kakor takrat, ko so Rommlove oklopne divizije tr iumfirale v severni A f r i k i , ko še n i bilo fronte v Ital i j i in ko je nemški radio dan za dnom poročal o zmagah, o nemških poletih nad A n ­glijo, o potopljenih zavezniških ladjah in nepremagljivosti .At lantskega z idu" . Predpriprava za „Unternehmen Schne-tgestrdben" ga je tako prevzela, kakor da bi ta akcija pro­ti nekaj part izanskih bataljonov na Koroškem odločala o zmagi a l i porazu nemškega raj ha.

Razmišljal je ob oknu. Pogled mu je drsel po obronkih Karavank kakor kakemu povel jniku ve l ik ih armad t ik pred začetkom odločilnega boja in se mu ustavi l na zahodu.

Na zahodu bo pričel. Prod i ra l bo preko Brnce in Rut na Kepo. Desno od Kepe zadnje čase niso jav i l i nobenih par­tizanskih premikov. Pred dnevi je poslal tja skupino gesta-povcev, preoblečenih v drvarje. Naletel i pa niso na nobe­nega partizana. Zvedeli so le, da so partizani zaplenil i p ra ­šiče na Samonikovi planini . „Landwache", k i j ih je čuvala in hrani la za nemško vojsko, je zbežala. Torej morajo b i t i partizani nekje nad Ovčno al i Rutami al i nad Kopajno. Sicer p a . . . padel je sneg i n j i h sedaj ne bo težko izslediti.

In vendar ga je zadnja hajka na partizane na tem pod­ročju izučila. Zaman so vojaki in policija prehajkali vse gozdove zahodno od Kepe, kjer so se po' prejetih obvestilih nahajali partizani. Nanje niso naleteli in v rn i l i so se praz­nih rok. (Vodja za zatiranje partizanstva in podtalne upor­niške dejavnosti na Koroškem Fr i t z Ad le r n i vedel, da so

ta obvestila poslali partizani sami preko svojih zaupnikov in tako zakonspir iral i svoja taborišča.) Da bi se to ne po­novilo, je pr iprav i l precej tvegan načrt. Poslal bo med par­tizane gestapovskega agenta.

Pok l i ca l je dežurnega: — Slišite. Pokličite Pav la Peternela, našega »Partizana«. Pave l Peternel je b i l Slovenec. Doma je b i l menda

nekje v bližini Kran ja . Svojčas je b i l v partizanih, a so ga ujeli. Zbal se je smrti in je gestapu izdal vse borce. K l jub temu pa so ga Nemci zaprl i v neko taborišče v bližini Salzburga. To se je zgodilo pred nekaj meseci. Tud i v ta ­borišču je delal za gestapo in ovajal internirance, k i so se veselil i nemških porazov. Mnogi med nj imi so moral i potem

v Dachau in druga nemška taborišča smrti . Pred meseci pa so ga pokl ica l i v Celovec. Vohuni l je med Slovenci. Uspeha pa n i imel. Ze so ga mis l i l i poslati nazaj v tabo­rišče (tam je imel več uspeha), ko se je Fr i tz Ad le r odločil,

da mu poveri posebno nalogo. K o je vstopil, mu je rekel, ne da bi ga pogledal.

— Slišite, — šele sedaj se je obrni l k njemu. — Imam posel za vas, k i bi ga po mojem mnenju v i najbolje opravi l i . Upam, da me ne boste razočarali.

Za hip je obmolkni l . Pavel Peternel je še vedno stal mirno in ga gledal s svojimi brezbarvnimi, očmi.

— Posebno nalogo imam za vas in z njo boste lahko popolnoma oprali madež, da ste b i l i svojčas partizan. Sicer pa preidiva k stvari. V i boste šli zopet v partizane.

Pavel se je zdrzni l . — Da. V partizane! — je suho ponovil Fr i tz Adler . —

Sl i boste na Kepo in j i h tam poiskali . M is l im v gozdovih okrog Kepe. Tol iko časa boste med nj imi, dokler ne bomo začeli proti n j im predvidene akcije. Medtem boste skušali zvedeti, kje in kdo so t i l judje.ki j im pomagajo. Ta čas ne bomo napravi l i nobene akcije proti nj im. Da boste poizve-deli vse to, vam dajem na razpolago (pogledal je na ko­ledar in obrni l list) deset dni časa. Mis l im, da bo dovolj, da boste lahko bandite prepričali, da ste pobegnili iz tabo­rišča in da ste na begu pred Nemci k sreči naleteli nanje. Part izani so do l judi, k i se j im je posrečilo pobegniti iz taborišč, precej sentimentalni in — stavim glavo — verjeli vam bodo. Skušajte postati mitraljezec. Ko se bo naša akcija začela — in ta se bo ponoči od šestnajstega na se­demnajsti november —, nam boste dal i signal, če bi se partizanom posrečilo u i t i skozi naše klešče. Me razumete? Spusti l i boste rafal, kakor da bi se vam mitraljez sprožil po nesreči. Ce bi vam ne zaupali mitraljeza, sprožite puško. K o se bo razvnela bitka, boste pobegnili.

Pavel je molče poslušal. Strahu pa ni mogel skr i t i . Lič­nice so mu trepetale. Partizanov se je bal. Se bolj pa se je bal bitke, k i bi jo po Adler jev i zamisli moral sprožiti sam. Saj ga lahko nemške krogle ubijejo. Ad le r je nadaljeval hladno, čeprav je opazil Pavlov strah.

— Vel iko sem vam zaupal. Odkr i l sem vam vojaško tajno, k i jo razen mene in še nekaterih poveljnikov, k i bodo akcijo izvedli, nihče ne ve. Prepričan sem, da jo banditom ne boste izdali (tu je povzdignil glas), kajt i drugače bomo napravi l i vse, da bodo ljudje zvedčli, kdo ste. Natančno bomo sporočili, katere partizane ste jav i l i , ko smo vas ujeli. In seveda tudi tiste, k i ste nam j ih jav i l i v taborišču in so sedaj že mrtv i . Torej je manj tvegano, če izpolnite moj ukaz, kako da b i partizanom povedali, kdo ste in s kakšno nalogo smo vas poslali. V b i tk i je smrt manj ver­jetna, kakor če bi partizani zvedeli za vas. Verjemite mi, da vas bodo zrezali na koščke. Vsaj jaz bi tako stor i l na njihovom mestu.