1

Letnik 30, št. 64 Marec/april 2017

POST Apostol Janez nas v nadaljevanju svojega Pisma

spodbuja: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Jn 1,9).

Danes slišimo apostola Pavla v drugem berilu: »Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom, Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (2 Kor 5, 20-21).

Kakšen naj bo naš letošnji post? Veliko se lahko naučimo od potrpežljivega Joba, ko se jezi na Boga pa vendar sprejema njegove odločitve.

»Če sem se jim nasmehnil, niso mogli verjeti, sijaja mojega obličja niso kalili. Slepemu sem bil oko in kruljavemu noga. Ubožcem sem bil oče in potegoval sem se za pravico neznanca.«

V teh besedah se kaže post kot dobrota in ljubezen. Brez tega teh 40 dni nima vrednosti in pomena.

Premišljevanje Kristusovega trpljenja nas bo naredilo boljše, plemenitejše kristjane. Ne bodimo Jezusovi izdajalci, mučitelji in krvniki, ampak spremljajmo Gospoda na križevem potu skupaj z njegovo Materjo Marijo in njegovim ljubljenim učencem Janezom.

Tomislav Šantak

BOGOSLUŽNA S P O R O Č I L A SLOVENCEM

V VELIKI BRITANIJI

Letošnjo spokorno pot, ki nas vodi k veliki noči,

začnimo odločno: z molitvijo in postom. Liturgija pepelnične srede nas spodbuja, naj se povežemo med seboj v molitvi, postu in spokornosti, kar zahteva od nas duhovni napor, to je spreobrnitev srca.

Začnimo post z odločitvijo, da se bomo odtrgali od vsega slabega in greha, da bomo lahko pozorneje izpolnjevali Božjo voljo.

Kristjanov post je vaja in napor, da bi sledili Jezusu in v vseh okoliščinah zvesto pričevali zanj. Ne nazadnje post pomeni tudi solidarnost, ki naj pospešuje čut za pomoči potrebnim okoli nas.

Koliko domišljavih ljudi srečujemo danes, ki se imajo za pravične in popolne. Na veliko razglašajo, da nimajo greha, čemu bi hodili k spovedi; v cerkev naj hodijo grešniki.

Takim daje odgovor apostol Janez v svojem Pismu: »Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas. Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen. Če rečemo, da nismo grešili, ga gledamo za lažnivca in njegove besede ni v nas« (1 Jn 1,8-10).

Prerok Ezekijel je že izvoljenemu ljudstvu posredoval Božje naročilo: »Spreobrnite in odvrnite se od vseh svojih upornosti! Vrzite od sebe vse upornosti, s katerimi ste se upirali in si naredite novo srce in novega duha! Zakaj hočete umreti, Izraelova hiša? Saj nimam veselja nad smrtjo tistega, ki mora umreti, govori Gospod Bog. Spreobrnite se torej in boste živeli!« (Ez 18, 30b-32).

2

Kristus v puščavi Briton Riviere (1840-1920)

Jezus se umika v samoto, sredi divje in kamnite

puščave. Za njim se prebuja svetloba, ki začenja premagovati temo. Jutranje zarje že naznanjajo jasno svitanje: stara Postava se preliva v novo in večno Postavo, da bi nam razodela prihod Božjega Sina. On se v tem duhovnem boju pripravlja na dokončno, usodno dejanje svojega zemeljskega poslanstva. Preden je vstopil v javno življenje, kar pomeni, preden je popolnoma izpolnil svoj vzvišeni poklic, je bilo potrebno, da Sin človekov preizkusi svojo človeško svobodo v ognju odrekanja. Ta svoboda bo kmalu podvržena najtežji preizkušnji, najvišji žrtvi, ko bo v neizrekljivi stiski dokončno izročil samega sebe: »Oče, ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.«

In če se je v Jezusu sam Bog odpravil v puščavo, da bi kot človek ostal svoboden, koliko bolj bi mu tudi morali slediti v puščavo vsakič, ko je tudi naša svobodna volja na preizkušnji, da bi se odločila za izpolnitev pomembne naloge. Kajti, nad vsakim, ki želi svoje življenje posvetiti širjenju Božjega kraljestva, vladata dve zakonitosti. Prva je zakon ljubezni— »Ali to, kar počnem prispeva k uresničevanju Očetove volje?« Druga je zakon svobode— »Ali sem od tega, kar počnem, postal zasvojen, zasužnjen, nesposoben ohraniti popolno svobodo pri svoji hoji po zakonu ljubezni?« Z drugimi besedami: sem se sposoben odpovedati kakršnemukoli nagonu, želji, razvadi, zasvojenosti s hrano, pijačo, spolnostjo, internetom, mobitelom, zabavi, delu…, da bi v celoti lahko izpolnil svojo poklicanost? Da bi na to vprašanje odgovorili, se je, po Jezusovem vzoru, potrebno umakniti v puščavo.

S to mislijo pred očmi, da bi preverili, na kateri stop-

nji je svoboda našega krščanskega duha, se lahko vsak izmed nas preizkusi sam: za to ne potrebujemo štirideset dni, ne potrebujemo Sahare… Pač pa zgolj nekaj dni, in sicer doma. Način? Tišina, molitev, premišljevanje, lectio divina, sprehod v naravi, bogoslužja, obisk Najsvetejšega, navdihujoče branje o duhovnih bojih… In kje je tukaj puščava? Naredimo si jo tako, da se popolnoma izključimo: nobenih tipkovnic, interneta in zaslonov. Nato odstranimo še vse zunanje motnje: delo, domača opravila, igre. Časopisi, žgečkljivo branje. In končno - doživeti je potrebno lakoto: sveža voda in nekaj kruha opoldne in zvečer… Pogum!

MAŠE IN SREČANJA V POSTNEM IN VELIKONOČNEM ČASU 2017

LONDON: nedelja, 12. marca, ob 4.00 pop. - 2. postna nedelja.

LONDON: nedelja, 9. apr ila, ob 4.00 pop. - 6. postna (cvetna) nedelja.

LONDON: VELIKA SOBOTA, 15. apr ila, ob 4.00 pop.—blagoslov velikonočnih jedil v kapeli Doma.

LONDON: VELIKA NOČ, 16. aprila, ob 10.00 dop. - slovenska sv. maša v kapeli Doma.

LONDON: nedelja, 14. maja, ob 4.00 pop. - 5. velikonočna nedelja.

LONDON: nedelja, 11. junija, ob 4.00 pop. – nedelja Sv. Trojice.

SPOVED - vsaj pol ure pred začetkom bogoslužja.

OBISKI BOLNIKOV - v vseh krajih po predhodnem dogovoru.

3

VEČERNA MOLITEV

Pesem

Začetnik si zveličanja

in Božji rešenik sveta, podeli, zmagoviti kralj, da križ bo v slavi zasijal. Ti s smrtjo si premagal svet, življenje nam z življenjem dal, sovraga zvitega si strl, ki smrt prinesel je na svet. V pripravljen grob prijatelji k počitku dali so telo, a ti odprl si prepekel, očake vse osvobodil. Vse dni življenja hodimo naj, Kristus, zvesto za teboj, v napadih zlih sovražnika nam s križem ti ob strani stoj. Očetu, Duhu Svetemu in tebi, Jezus, ista čast, naj zmago križa svetega uživamo na vekomaj. Amen.

Objemite njegove noge

Ženi sta slišali: »kaj iščeta tukaj križanega? Ni

ga. Vstal je. Pojdita in povejta to bratom!« Ko sta poslušali ta glas, ko sta odhiteli bratom naproti, z vrta, kjer je bil prazen grob, nista odhiteli s smrtjo, ampak z življenjem v srcu, ker sta hiteli bratom in sestram povedat, kar sta doživeli, kar je Bog storil.

Na tej poti, ko sta se odločili, da bosta v ljubezni do bližnjega uresničili svoje življenje, da bosta šli povedat drugim, sta srečali Vstalega. Prikazal se jima je Vstali in objeli sta njegove noge. Ko gremo drugim naproti, srečamo Jezusa, srečamo Boga. Ne takrat, ko ostajamo v sebi, zaprti v svojem grobu egoizma. Bog prihaja, da nam odvali kamen od groba egoizma, da gremo lahko drugemu naproti v ljubezni. Takrat srečamo Vstalega.

Kako pomenljivo je, da sta ti ženi objeli Jezusu noge. Na veliki četrtek zvečer smo slišali in skušali v duhu zreti, kako je Kristus apostolom objemal noge in jih umival, da bi jih predrugačil, da bi jim naredil nove noge. Zdaj, v velikonočnem jutru pa ženi objemata Jezusove noge, nove noge, kajti Kristus je že Vstali, tudi poveličan v telesu. Te noge so edine človeške noge, ki so same prehodile pot iz doline smrti v življenje. Noben drug človek še ni te poti prehodil sam. Zato je vredno, da te noge objamemo, da jih objamemo tako, da jih nikoli več ne izpustimo in da vedno hodimo za temi nogami.

Ta pasha, ta Božji prihod k človeku se za nas godi v krstu. Krstna voda in Sveti Duh, ki daje moč tej vodi, je tista naša voda Rdečega morja, skozi katero gremo iz sužnosti greha v svobodo Božjih otrok. Krst je naše novo rojstvo, ko se prerodimo ne po človeku, ampak po Bogu, po Svetem Duhu.

Marjan Turnšek je upokojeni mariborski nadškof

4

Bliža se Velika noč. Narava se

prebuja v cvetočo pomlad. Sonce

vsako jutro prijazno obišče našo

zemljo in jo razsvetli s svojimi

žarki.

A v človeštvu je še veliko

teme. Vojna! Padajo nedolžne

žrtve. Na začetku tretjega

tisočletja smo dopustili, da nam

vlada orožje, ne pa ljubezen.

Jezus Kristus je za ljubezen

daroval samega sebe na križu.

»Podobo hlapca« je vzel nase,

pravi apostol Pavel. Postal je

»trpeči božji služabnik«, obsojen

kot hudodelec, zavržen, pozabljen,

zapuščen. Nekoč, pred 2000 leti.

A tudi danes. Za nas nosi križ. Za

naše grehe proti dostojanstvu

človeka in človeštva, za grehe

uničevanja narave a tudi celih

množic in narodov.

Tretji dan je vstal! V srcu

človeštva je prižgana sveča

upanja. Naj gori tudi v Tebi!

SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA 62 Offley Road, London SW9 0LS

Website: http://www.skm-london.org.uk E-mail: cikanek@msn.com - Tel: 020-7735 66 55

Stanislav Cikanek,

župnik za Slovence v Veliki Britaniji

Blagoslovljene in radostne velikonočne praznike Vam iz srca želi,

VELIKA NOČ - PRAZNIK GOSPODOVEGA VSTAJENJA