Šele ko človek pluje po širnih morjih in

oceanih, se zave kako velik in lep je

naš planet. Predstava o morju kot

čudovitem morskem okolju pa se kaj

hitro razblini, ko se samo sprehodimo

ob morski obali, po plaži ali divji

obali. Problematika odpadkov namreč ne

pozna meja. BOJANA LJUBEC

FOTO B. LJUBEC, ALOJZ MEDVED

Kljub zakonodaji, direktivam in konvencijam, ki regulirajo problematiko vnosa odpadkov v morsko okolje, predstavljajo morski odpadki vse večjo grožnjo

za morsko in obalno okolje, saj se zaradi počasnega razkroja vse bolj kopičijo.

KAJ SO MORSKI ODPADKI?S tem mislimo na odpadke, ki se pojavljajo na obali, morskem dnu in v vodnem stolpcu. Med morske nevarne odpadke spadajo tudi zelo majhni delci ali mikrodelci odpadkov. Odpadki pridejo v morsko okolje zaradi človekovih dejavnosti in nepravilnega ravnanja z odpadki. Glavni vir so turizem, ribištvo in marikultura, pomorski promet in prekomerna poselitev obale. Največ odpadkov je iz plastičnih materialov, tem pa sledijo odpadki iz stekla, kovine, papirja, lesa in tekstila. Na globalni ravni morske odpadke prenašajo morski tokovi, ki povezujejo oceane. Tako se tvorijo velikanske površine odpadkov oziroma smeti sredi oceanov. Ti ogromni otoki odpadkov so na vsaj petih področjih, najbolj ogroženi so severni in južni Atlantik, severni in južni Pacifik ter Indijski ocean. Na njihovi površini se raztezajo ‘krogi plastičnih juh’, veliki tudi več tisoč kvadratnih kilometrov. Največje takšno področje je znano pod imenom North Pacific Garbage Patch, ki naj bi imelo po zadnjih podatkih velikost dveh kontinentov Severne Amerike. Ti otoki odpadkov pa niso

2 Navtika 7/8 2014 7/8 2014 Navtika 3

MORSKI ODPADKI EKOLOGIJAEKOLOGIJA MORSKI ODPADKI

GROŽN JAZA VSE

GROŽN JA

Morskiodpad ki,

edine velike koncentracije onesnaženosti, saj so vzorčenja pokazala prisotnost plastičnih delcev praktično v vseh morjih in na vseh obalah. Stanje v oceanih je torej zaskrbljujoče in ker je Jadransko morje del celote, naše morje ni izjema. Podobno kot je v deželah, kjer je za značilnosti in količine odpadkov na obalah največ zbranih podatkov, velja to tudi za podatke, zbrane v priobalnih delih slovenske obale.

OD KOD JE NAJVEČ ODPADKOV?Odpadki v morskem okolju so posledica človekove aktivnosti na kopnem in na morju, v morsko okolje pa večina odpadkov prihaja s kopnega. Agencija Združenih narodov za okolje (UNEP, 2005) ocenjuje, da največ odpadkov v morje naplavijo reke, kanalizacijski iztoki, hudourniki in podobno. V morje veliko odpadkov nanese tudi veter iz urbanih naselij ali bližnjih odlagališč odpadkov, precej pa jih na obali pustijo obiskovalci plaž. Velik vir odpadkov predstavljajo tudi aktivnosti na morju. Visok delež vnosa odpadkov v morje predstavljajo predvsem odpadna ali izgubljena ribiška oprema, oprema iz marikulture in raznovrstni odpadki s plovil (ladijski odpadki, odpadki s čolnov in z jadrnic) ter zgubljen ladijski tovor.

KAKO JE V SLOVENIJI?Odpadke na obali spremlja v Sloveniji Inštitut za vode RS (IzVRS). Od leta 2007 to počne v sodelovanju z društvom EcoVitae in SVOM-om (Služba za varstvo obalnega morja), kot glavno nalogo pa so si zadali tudi izvajanje ene izmed zahtev Direktive (2008/56/ES), katere predmet obravnave je tudi popis odpadkov na morski površini, vodnem stolpcu in morskem dnu ter mikroplastike. Cilj aktivnosti je pripraviti strategijo za spremljanje odpadkov in trende v morskem okolju ter doseči do leta 2020 ‘dobro okoljsko stanje’. Podatki o onesnaženosti morskega dna v slovenskem morju se zbirajo tudi v okviru dejavnosti potapljaških društev oziroma čistilnih akcij. Dejavnosti tečejo v sodelovanju z organizacijo Project Aware (Dive Against Debris), katere cilj je poročati Ocean Conservancy v okviru Mednarodnega dneva čiščenja obal (International Coastal Cleanup, ICC), ki bo tudi letos potekalo septembra po slovenski obali. Trenutno je aktualen projekt Defishgear, katerega cilj je priprava regionalno usklajene strategije za zmanjšanje količine morskih odpadkov v Jadranskem morju. V projekt so tako med državami v regiji vključene Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Grčija, Italija, Črna gora in Slovenija. Sodelovale naj bi tudi ključne interesne skupine, kot so ribiška industrija, raziskovalci, politiki, nevladne organizacije ter reciklažna industrija. Posebno pozornost namenja projekt Defishgear sodelovanju z ribiškim sektorjem.

Ribiči namreč predstavljajo pomemben člen verige varovanja morskega okolja, s svojimi obstoječimi aktivnostmi pa lahko močno pripomorejo k zmanjševanju onesnaženosti morskega okolja z odpadki. Projekt ima začrtane tri glavne aktivnosti: × onesnaževanje z morskimi odpadki in njihov

ekonomski vpliv na obalne skupnosti;× nadzor in zmanjševanje količine

mikroplastike v morju ter njene posledice za morske organizme;

× zbiranje in recikliranje zapuščene ribiške

opreme (mreže ...) in naključno ujetih odpadkov pri ribolovu.

Med poglavitne naloge projekta spada tudi povečanje ozaveščenosti o problematiki odpadkov v morju med različnimi ciljnimi skupinami, zato bo v ta namen projektna skupina pripravila številne publikacije, video posnetke in ostale medijske aktivnosti. V vsaki izmed udeleženih držav bo organiziran nacionalni informativni dan, različne prostovoljne čistilne akcije obal in delavnice na temo morskih odpadkov.

VPLIV NA MORSKE ŽIVALIKopičenje odpadkov povzroča v morju počasno razgradnjo, saj se plastika v morju razgrajuje tudi več kot 50 let, kar ima katastrofalne posledice za morske živali. Plavajoči odpadki na morski površini in v vodnem stolpcu ribe, ptice in morski sesalci zamenjujejo za hrano. Ob tem se le-ti zelo pogosto v odpadke, kot so ostanki ribiških mrež in vrvic, mrežic od školjčišč ali ladijske vrvi, tudi zapletajo. Ob škodljivem hranjenju morskih živali z manjšimi morskimi odpadki so izjemno problematični tudi prenosi tujerodnih vrst na odpadkih, absorpcija v morju topnih onesnaževal, fizične poškodbe morskih habitatov, kot so koralni grebeni in morsko dno. Zelo resno ogroža morske organizme v morju pojav mikroplastike, saj se v njihovih telesih akumulira. V organizme, ki zbirajo hrano s precejanjem (spužve, školjke, raki, mahovnjaki, plaščarji), namreč mikroplastika zlahka in prosto prehaja. Raziskave v slovenskem morju so pokazale, da so koščki filamentov, manjši od pol milimetra, tudi v prebavnih poteh rib, kot so orade, brancini in riboni, ki so predatorske ribe, manj pa v cipljih, saj se prehranjujejo bližje dnu. Prav tako so zaznali plastične delce v morskih želvah, ki se gibljejo v slovenskem morju. Glede na visok delež poginulih želv, v katerih prebavnem traktu so našli ostanke morskih odpadkov, lahko povzamemo, da so glavate morske želve primeren organizem za spremljanje količin zaužitih odpadkov

V okviru projekta Defishgear bodo tudi zbirali in reciklirali zapuščene ribiške opreme (mreže ...) in naključno ujete odpadke pri ribolovu.

V okviru projekta Defishgear bodo

Odpadki vse bolj tvorijo manjš e in velike otoke.

Več ina odpadkov prihaja s kopnega.

Slovenska obala po onesnaž enosti ni nobena izjema, pravijo naš i aktivisti.

Morje onesnaž ujejo tudi ribič i, ki so odvisni od morja.

Ž rtve smeti z obal so tudi ptice.

S smetmi v morju potegnejo kratko

redke in ogrož ene vrste ž ivali.

4 Navtika 7/8 2014 7/8 2014 Navtika 5

MORSKI ODPADKI EKOLOGIJAEKOLOGIJA MORSKI ODPADKI

morskih živali. Z raziskovanjem, monitoringom in izobraževanjem se pri nas ukvarja tudi društvo Morigenos, ki spremlja delfine vrste velika pliskavka in morske želve. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001, leta 2002 pa so pričeli s fotoidentifikacijo delfinov. Spremljajo jih že več kot deset let, v teh letih so tudi v morju našli onemogle ali mrtve želve ter delfine, katerih obdukcija je pokazala plastiko v prebavnih poteh. Ob pogubnem vplivu odpadkov na živali so precejšnji negativni vplivi tudi na ekonomski in socialni ravni. Negativni ekonomski vplivi se odražajo v turizmu, zmanjšanem ribiškem ulovu, poškodbah plovil in opreme ter stroških čiščenja okolja. Na socialni ravni pa odpadki vse bolj postajajo resna grožnja tudi za kopalce in sprehajalce na plažah.

VAROVANJE MORJA IN NAVTIČNI TURIZEMKeep sea clean – ‘Ohranimo morje čisto’ je zapis na malo da ne vsaki pomorski karti. Spoštovanje morskega okolja bi naj bila prvinska lastnost vsakega pravega pomorščaka. Skrb posameznika, da bi preprečil vnos odpadkov v morje, je že velik korak k zmanjševanju onesnaževanja morja z nevarnimi snovmi, ki se vse bolj kopičijo v morju in se hkrati zelo počasi razgrajujejo. Trdimo lahko, da nobeno svetovno morje ni več brez odpadkov, da praktično ni več plaže brez odpadkov, predvsem plastike, in da so ogrožene vse morske živali po vsem svetu. Vsaka skrb za morsko okolje se prične že na obali oziroma

Nobeno svetovno morje ni več brez odpadkov in ni več plaže brez odpadkov, predvsem plastike!

v marini, ko je plovilo še na kopnem. Tudi redno vzdrževanje čolna in motorja posredno vpliva na morsko okolje, sploh če imamo v mislih ogromno število plovil, jaht, jadrnic, ki so privezane v marinah in mandračih. Naštejmo nekaj opravil, ki bi jih naj opravljali s skrbnostjo in previdnostjo: × pri servisu pogonskega motorja pazimo, da ne

pride do izlitja olja ali da rezervoar za gorivo ne pušča;

× odpadne baterije, signalne rakete, dimne signale in podobne predmete v marini vedno odložimo v za to namenjen kontejner;

× zelo pomembna je izbira protiobrastnega (antivegetativnega) premaza ladijskega trupa, vsekakor pa se bo osveščen lastnik čolna odločil za tistega morju prijaznega, ki ne vsebuje cinka, bakra ali svinca, ki je sicer trajnejši, a zelo strupen. Odstranjen star premaz naj ne bi odplaknili v morje;

× vsi strupeni in morju škodljivi odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju plovila, kot so rabljeni čopiči in valjčki, embalaža barv in lakov, zaoljene krpe, stara motorna olja, odpadni oljni filtri, brusni papirji in drugi odpadni materiali sodijo v za to namenjene zbiralnike;

× pri čiščenju plovila z detergenti in vodo uporabimo biorazgradljive detergente. O čistoči plovil, ki so ponos vsakega lastnika, pravi rek starih pomorščakov, da: ‘treba je čistiti čisto.

Ko izplujemo s plovilom, se skrb za okolje ne konča. Praviloma v morje ne odmetavamo ničesar, morda le ostanke hrane, pa še to izven območja kopališč in sidrišč, torej na odprtem morju. Pomembno je, da je vsa posadka in vsi potniki obveščeni o načinu ravnanja z odpadki na krovu, da se smeti sproti ločujejo v zbirne vreče, kot so plastenke in vrečke, embalaža hrane in pločevinke ter steklo in papir ločeno. Cigaretni ogorki se zbirajo v pepelnik in naj nikakor ne končajo v morju. Vse zbrane odpadke oddamo v marini ali naseljih v za to določenih prostorih. Posebno pozornost

namenimo odpadnim oljem za cvrtje, v kolikor se na barki cvrejo ribe in druga hrana. Ohlajeno rabljeno olje nalijemo v plastenko in ga odnesemo v zbiralnik odpadnih olj. Nikoli ne splakujemo straniščnih školjk v marinah, lukah, mandračih, na kopališčih in sidriščih. Žal le nekaj marin na Jadranski obali ponuja zbiralnik fekalnih vod iz t. i. črnih tankov na plovilih. Navtiki bomo ribam, delfinom, želvam in morskim pticam naredili veliko uslugo tudi s pobiranjem plavajočih odpadkov iz morja. Z vsakim pobranim odpadkom iz morja, kot so vrečke, vrvi, plastenke in drugi odpadki, bo manj možnosti za njihovo razgradnjo v majhne, nevarne delce. S tem bomo dejavno zmanjšali možnost zamenjave odpadkov za hrano živali in pogubno zapletanje v njih.

Ž ivali plastiko pogosto zamenjujejo s hrano.

Izplen potapljaš ke č istilne akcije v Kopru.

Navtiki morje pogosto

onesnaž ujemo med delom v

marinah in tudi med plovbo.

Plastika na morske dnu ostane več sto let.

Nekatere plaž e ob naseljih so ž e dobile grozljivo podobo.

Poziv k č istemu morju je izobeš en tudi na hrvaš kih trajektih.

6 Navtika 7/8 2014 7/8 2014 Navtika 7

MORSKI ODPADKI EKOLOGIJAEKOLOGIJA MORSKI ODPADKI