Broj 4int - finance.gov.mk

22001

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, fevruari 2001

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Rabotna sila (spored Anketata na rabotnata sila) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Industriskoto proizvodstvo vo 2000 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Cenite vo 2000 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8Nadvore{no-trgovskata razmena vo 2000 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Tabela 2: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .12Tabela 3: Prihodi na Buxetot na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .14Tabela 4: Rashodi na Buxetot na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Tabela 5: Buxet - Centralna dràvna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 6: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17Tabela 7: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18Tabela 8: Fond za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Tabela 9: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21Tabela 10: Makedonska berza - Izve{taj za trguvawe od 1.01 do 31.01.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23

Programa na Ministerstvoto za finansii za 2001 godina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25

STATII

Prof. d-r Mihail Petkovski - Monetarnata i fiskalnata politika na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35D-r. Sem Vaknin - Sigurnosta na na{ite pari . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38M-r Zoran Stavreski i Nata{a Jovanovska - Reforma na devizniot sistem vo RM . . . . . . . . . . . . . . .43Dragan Tilev - Spogodbata za stabilizacija i asocijacija (Sozdavawe nova klima voodnosite pome|u Republika Makedonija i Evropskata unija) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .46M-r Anita Angelovska - Novini vo trezorskoto rabotewe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49Goran An~evski - Indirektni merki za re{avawe na deficitot vonadvore{no-trgovskata razmena na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52Trajko Spasovski - Vnatre{na revizija vo javniot sektor na RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55Len~e Tagasovska - Geneza na deponiranoto devizno {tedewe ina~inot na negovoto re{avawe vo RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .58Mitra Angelovska - Promeni vo oblasta na igrite na sre}a i zabavnite igri . . . . . . . . . . . . . . . . . . .62Tatjana Trajkovska - Vra}awe na doverbata na gra|anite vo bankite - pottik za {tedeweto . . . . . . .63

OTÊT za izvr{uvawe na Programata na Ministerstvoto za finansii za 2000 godina . . . . . . . . . . .67Reforma na platniot sistem vo RM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75

Po~ituvani,Kako odminuva vremeto se pove}e ja zaboravame 2000 godina i

ja ostavame zad nas. Duri i onie proekti koi ja pominaa vladina-ta procedura kon krajot na 2000 godina a parlamentarnata za-vr{nica ja imame vo januari, fevruari ili mart, se pomalku nepreokupiraat. Takvi se na primer, Zakonot za elektronski ob-lik i potpis, Zakonot za devizno rabotewe, Zakonot za akcizi,Zakonot za platen promet i Zakonot za transformacija na cen-tralnata ku}a za platen promet. Site se vtor pat ovie denovi voparlamentot i treba nabrzo da stanat efektivni. U{te pove}e,zad nas se grupata dano~ni zakoni koi prifateni vo januari odparlamentot ja zaokruìja dano~nata reforma vo Makedonijavo 2000 godina, a zaedno so namaluvaweto na carinskite tarifiprestavuvaat vistinska relaksacija za realnata ekonomija.

Sega na{eto vnimanie e celosno svrteno kon na{ata Progra-ma za rabota za 2001 godina. Sega ve}e site vo Ministerstvotoza finansii se koncentrirani na novite aktivnosti i noviterokovi. Programata za 2001 godina koja moète da ja pro~itatena stranicite na ovoj bilten i koja neodamna be{e objavena vomediumite, izgleda u{te poambiciozna od prethodnata. Toapridonesuva da se po~ustvuva istata onaa atmosfera na brzina,dinamika i brkawe na rokovi kako minatata godina vo istiotperiod.

Ona {to prestavuva poseben predizvik ovaa godina e pazarotna kapital i makedonskata berza. Iako vo 2000 godina makedon-skata berza ostvari pet pati pogolem obrt od prethodnata godi-na, i kumulativno pogolem obrt od site prethodni 4 godini nanejzino postoewe, sepak na ova pole postojat ogromni mo`nostiza razvoj i napredok. Tie ne se neograni~eni, zatoa {to zemjata emala, ekonomijata ne mnogu razviena, a regionot nestabilen, nosepak ~uvstuvam deka vo 2001 godina moème mnogu da podobrime,pa ovaa godina i slednata osobeno, da imame dramati~no podobraslika na ova pole. Se pogolemiot broj stranski investicii do-polnitelno go determiniraat natamo{niot progres.

So donesuvaweto na kompletno noviot Zakon za hartii odvrednost minatata godina i so Zakonot za investicioni fondo-vi ja zapo~navme nadgradbata i podobruvaweto na regulativatavo biznisot na pazarot na kapital.

Ona {to podocna go napravivme be{e voveduvaweto na elek-tronski na~in na trguvawe {to o~ekuvame da ja zgolemi efikas-nosta i brzinata na trguvawata, so istovremeno ovozmoùvawepodobri uslugi na klientite. Dolgite podgotovki za voveduva-weto na noviot sistem na trguvawe za koj donira{e slovene~ka-ta vlada, kone~no }e se implementiraat na denot na petgodi{-ninata na makedonskata berza- 28.03.2001. Noviot sistem e iden-ti~en na onoj koj e koristen od Qubqanskata berza.

Najva`niot moment vo podobruvaweto na ambientot na make-donskiot pazar na kapital e osnovaweto na centralniot depoz-itar za hartii od vrednost. Nesfatlivo e zo{to tolku se ~eka-{e na prethodnite dva proekti, no sepak duri i so edno vakvo za-docnuvawe o~ekuvame brzi podobruvawa. Centralniot depozi-tar ne samo {to }e spre~i ponatamo{ni gre{ki, propusti, nep-ravilnosti, neefikasnosti, bavnost i sli~no, tuku }e prestavu-va vistinska revolucija vo pravata na malcinskite akcionerina kompaniite. Ne be{e redok slu~aj menaxerite na kompanii-te da pravat zloupotrebi na akcionerskite knigi na {teta namalcinskite akcioneri. Sega, ovie vistinski kralovi, ja gubatnivnata (nevoobi~aena za drugi zemji) mo} vo nivnite malikralstva. Komisijata za hartii od vrednost }e ima pomalku rab-ota, a akcionerite pomalku problemi, uceni i pritisoci. Odpo~etokot na juni ovaa godina site akcionerski dru{tva }e mo-raat svoite akcionerski knigi, po sila na zakon da gi prenesatna upravuvawe vo centralniot depozitar za hartii od vrednost.Rokot da go napravat ova e do krajot na ovaa godina. So ova seanulira eden od glavnite motivi za izbegnuvawe na kotacija na

berza na makedonskite kompanii. Iako ne o~ekuva naporna ra-bota do uspe{nata realizacija na ovoj plan i mnogu novi bitkii problemi so gorespomenatite �ekselencii�, jas odnapred sumuveren deka ne samo {to }e uspeeme, tuku toa }e bide eden od po-efikasnite centralni registri vo centralna i isto~na Evropai po{iroko.

So neodamne{nite izmeni na dano~nite zakoni, ovozmoìv-me izvonreden dopolnitelen stimul za kotirawe na berza. Sega,ako nekoja kompanija se kotira na oficijalniot pazar na berza-ta, taa vo prvite tri godini e za celi 50 procenti oslobodena oddanokot na dobivka. Istovremeno so ovie izmeni site transak-cii so akcii i obvrznici gi oslobodivme od bilo kakov danok,pa taka ako nekoj zaraboti trguvaj}i na berza, za negoviot pro-fit ne pla}a danok na dràvata.

So izmenite na Zakonot za hartii od vrednost, Berzata od ne-profitabilno preo|a vo profitabilno akcionersko dru{tvo,od otvoren tip, koe {to dokolku taka ocenat sega{nite ili ne-koi idni negovi akcioneri, moè i samoto da se kotitra na ber-zata. Sega ve}e sekoj moè da kupuva akcii od akcionerskotodru{tvo �Makedonska berza za dolgoro~ni hartii od vrednost�(ne kako dosega samo banki, {tedilnici i osiguritelni dru{t-va), so toa {to toj mora da gi prifati pravilata i uslovite zarabota na ovaa dru{tvo, koi se specifi~ni, i koi se reguliraniso Zakonot za hartii od vrednost, i sproveduvani i kontrolira-ni od Komisijata za hartii od vrednost na R. Makedonija. Ovaanovina o~ekuvame da dade nov impuls na kreativnost, novi i po-dobri uslugi i pogolema dinamika na samata berza, koja }e do-ìvee transformacija najmalku vo filozofijata na nejzinotorabotewe.

Od po~etokot na slednata godina kako ~lenki na berzata }emoè da se vklu~at i bankite, osven (kako dosega) brokerskiteku}i. Sepak, periodot vo koj so ovaa dejnost moèa da se zanima-vaat samo brokerski ku}i dade pozitiven efekt, pri {to ovaaprofesija se izdiferencira i dobi sopstvena pozicija koja za-sekoga{ }e ostane. Novata promena samo }e ja zaostri konkuren-cijata koja, kako i da e, nosi kvalitet.

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

4 / 5

So noviot Zakon za hartii od vrednost se zgolemi i kapita-lot na brokerskite ku}i, i prifa}ajki go najvisokiot minimumpogolemiot del od brokerskite ku}i si ovozmoìja ne samo pra-vo, tuku i kapital za trguvawe, ne samo za ime i smetka na klien-tite, tuku i vo svoe ime i za svoja smetka.

Izdavaweto na dràvni obvrznici e rabota koja navistina nemoàm da si objasnam zo{to ne se slu~ila mnogu porano, osobe-no zaradi faktot {to ovoj tip na obvrznici (izdadeni za t.n. za-mrznati devizni vlogovi od periodot na raspadot na porane{-nata Jugoslavija) se problem koj gi preokupira{e mnoguminapred moeto doa|awe na funkcijata minister za finansii.

Obvrznicite dadoa golema razdviènost i novi momenti imo`nosti na pazarot na kapital. Tie doprva }e stanat interes-ni. Tie zna~itelno go zgolemija prometot na berzata i }e bidatpredmet na postojani transakcii vo ovaa i idnite godini. Po-sebno e interesno {to so ovie obvrznici moè da se kupuva dr-àven imot vo zemjata, kako akcii na neprivatizirani kompa-nii, i mnogu drugi raboti opi{ani vo specijalno napraveniotZakon za ovie obvrznici. Se razmisluva za izdavawe i na drugiobvrznici, no se u{te toa e vo po~etna faza na razmisluvawe.

I pokraj se, se u{te ne e zavr{ena glavnata transformacijavo mozocite na lu|eto na koi porane{nata socijalisti~ka dr-àva celi pedeset godini im drè{e lekcii za toa deka berza-ta e rabota na rasipanite i truli kapitalisti. Od taa pri~ina,Komisijata za hartii od vrednost odlu~i da zapo~ne mediumskakampawa za edukacija kako na malite akcioneri, taka i na sitegra|ani okolu mo`nostite i prednostite za rabota i zarabotu-vawe preku berza. Kampawata {totuku po~na, i taa }e trae naj-malku 4 meseci. Kampawata predviduva nekolku televiziski iradio spotovi, bilbordi so pove}e razli~ni poraki, sekojdnev-ni tekstovi na platen prostor vo dnevnite vesnici so razli~nasodrìna, pred se edukativna, t.n. roud {ou, {to }e prestavuvapatuvawe na karavan od eksperti, teoreti~ari i prakti~ari zaberza i hartii od vrednost niz pogolem broj od gradovite nazemjata kade direktno preku pove}e seminari, sovetuvawa i dru-gi direktni sredbi so gra|anite }e se objasnuva se {to ne e jasnoza berzata, hartiite od vrednost i pravata na akcionerite. Kam-pawata predviduva i sekoja nedela triesetminutna emisija voìvo na edna od najgledanite nacionalni televizii, otvorenainfo linija na Komisijata za hartii od vrednost za sovetuvawana gra|anite i kompaniite, veb stranica so razli~ni sodrìnii drugi zna~ajni akcii. Nie veruvame deka posle ova, zna~ajno}e se promeni svesta i znaeweto na gra|anite i firmite vo zem-jata za ovoj biznis. Patem, Komisijata za hartii od vrednost do-nese odluka da finansira prevodi na desetina ponovi i sovre-meni knigi od ovaa oblast vo pove}e iljadi primeroci koi }eim sluàt na pove}e generacii vo idnina.

Ova e period koga ve}e nekolku zna~ajni makedonski kompa-nii se podgotvuvat za kotacija na oficijalniot pazar na berza-ta. Prv e makedonskiot Telekom koj ne samo {to nabrzo }e odina kotacija, tuku vladata odlu~i preku berzata da prodade 10procenti od svoite akcii vo ovaa kompanija kontrolirana odkonzorciumot predvoden od ungarskiot MATAV, koj pak e kon-troliran od germanskiot Doj~e telekom. Pokraj ova, Vladataodlu~i ovie akcii da moè da se kupat i so gorespomenatite ob-vrznici koi pak na pazarot se prodavaat so diskont pome|u 25 i30 procenti, vo ovoj period.

Pokraj Telekomot, i najgolemiot farmacevtski proizvodi-tel vo Makedonija kompanijata Alkaloid od Skopje se podgot-vuva za kotacija, a vedna{ po niv sleduvaat nekolku drugi kom-panii. Vo moment koga se u{te nema barem 50 do 100 kompaniina listingot na oficijalniot pazar na berzata, se ~ini deka di-ferenciraweto na dva oficijalni pazari ne e mnogu potrebno,i odeweto na eden oficijalen pazar verojatno bi ja napravil

prvi~nata konkurencija pointeresna i poednostavna (dokolkuse zemat kako uslov sega{nite uslovi za kotacija na vtoriotoficijalen pazar).

I pokraj se, vo uslovi na se pogolema globalizacija maliteberzi nemaat golema idnina. Zatoa, po dolgi ne mnogu uspe{nimultilateralni razgovori za integracija na berzite vo regio-not vodeni pome|u samite berzi, Komisijata za hartii od vred-nost inicira{e da se odi na bilateralni povrzuvawa na make-donskata berza, na koi {to podocna o~ekuvame da se nadopolnatdrugi berzi i celiot proekt da dobie multilateralna region-alna dimenzija. Trgnuvajki od kompatibilnosta, tradicijata napazarot, geografskata oddale~enost, voljata za sorabotka vominatoto i sega i podgotvenosta za brzi aktivnosti za integra-cija, ocenivme deka Qubqanskata berza treba da bide prvata sokoja zapo~nuvame pregovori za integracija. Prvite kontakti sevospostavija i voljata na dvete strani postoi. Kon sredinata namart zapo~nuva rabotata na me{ovitata ekspertska grupa zaintegracija. Na{iot ambiciozen plan e proektot da bide zaok-ruèn na po~etokot na slednata godina. Dosega nekolku berzivo svetot se obiduvaat da go napravat ova. Dve amerikanski idve evropski (londonskata i frankfurtskata) bea najglasni vonivnite nameri. No, po se izgleda skandinavskite zemji Nor-ve{ka, Danska i [vedska }e bidat prvite realizatori na ovojnov koncept koj doa|a kako rezultat na brzata globalizacija, vokoja okrupnuvaweto e neminovnost.

I pokraj toa {to minatata godina izvr{ivme golem napre-dok vo zakonskata legislativa vo zemjata, sepak spojuvaweto soQubqanskata berza }e ne zabrza vo donesuvaweto na nekoi aktikoi se u{te nedostasuvaat ili treba da bidat podobreni, kako{to e Zakonot za prevzemawe na kompanii i nekolku drugi aktiza koi nie sme podgotveni mnogu brzo da gi realizirame. Nie ve-}e izvr{ivme prilagoduvawa vo Zakonot za devizno rabotewe iZakonot za hartii od vrednost koe bi ovozmoìlo nepre~enotrguvawe vo uslovi koga makedonskata berza bi bila integrira-na so druga stranska berza. Na{ata cel, e ponatamu da priklu-~ime i drugi regionalni berzi vo ovaa integracija, kako Atin-skata, Sofiskata, Zagrebskata, Belgradskata i drugi. Poranoili podocna ova e neminovnost i ova }e se slu~i.

Pazarot na kapital e barometar na sekoja ekonomija, mo`nostda se {tedi, mo`nost da se investira, mo`nost da se zaraboti, imo`nost da se pozajmat sredstva. Negovata marginaliziranost esopira~ka za razvojot na sekoja ekonomija. Slaba i nelikvidnaberza ne moè da bide seriozen konkurent na bankite, nitu at-raktivna za stranskite investitori. Taa ja stesnuva ramkata.

Nie sme svesni deka ne moème preku no} da go nadopolnimeona {to 50 godini go propu{tivme, period vo koj zapadnite ber-zi i biznisot so hartii od vrednost zavzemaat neverojatni di-menzii, a dràvite od zapadot se razvivaa postojano. No, sega epotrebno da brzame. Da gi prevzememe site uspe{ni modeli, dau~ime i postojano da napreduvame. Ne treba da izmisluvame�topla voda�. Se {to se pokaàlo kako uspe{no treba da se pri-fati, i imlementira. Nema vreme za odmor i dolgi razmisluva-wa. Ako se ova {to spomenav i u{te mnogu {to ne spomenav, a{to }e bide prevzemeno, bide uspe{no realizirano vo slednite12 meseci, ve}e slednata godina e mo`no da ja doìveeme onaapresvrtnica {to ja posakuvame, koja iako }e bide limitiranapred se zaradi niskiot ìvoten standard, maliot pazar imnogute drugi problemi svojstveni za edna zemja vo tranzicija irazvoj, sepak }e bide mnogu zabeleìtelna.

Skopje, 25.02.2001 god.

Funkcionalna klasifikacija na vladinite rashodi(spored Buxetot na centralna dràvna vlast za 2001 godina)

Op{ti javni uslugi25%

Socijalna za{tita isocijalna sigurnost

24%

Obrazovanie iuslugi

13%

Javen red i bezbednost9%

Transakcii vo vrska sojavniot dolg

9%

Raboti vo vrska soodbranata i uslugi

8%

Transport i komunikaciiaktivnosti i uslugi

4%

Drugi razli~niuslugi

3%

Rekreativni i kulturniaktivnosti i uslugi

2%

Zemjodelstvo, regulativai operacii

1%

Drugo2%

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 2.9 2.7 5.1*

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3 4.4 0.8 -1.1 5.8

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1 2.3 6.1

Buxetsko saldo

(centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.8 -0.1 3.5

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38 40 49.8 54.5 56.9 65.9

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3

Izvoz (F.O.B.) USD mld. 1.06 1.08 1.2 1.15 1.2 1.32 1.2 1.32*

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.71 1.61 2.06*

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.39 -0.41 -0.74*

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.29 -0.14 -0.21*

kako % od BDP % 0.6 -4.7 -5.0 -6.5 -7.4 -8.1 -4.1 -6.5*

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.34 0.46 0.71

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 2.1 2.3 3.1 3.5*

Nadvore{en dolg USD mld. n.a. n.a. 1.43 1.17 1.13 1.45 1.44 1.43*

kako % od BDP % n.a. n.a. 32.3 26.6 30.5 41.5 43.4 44.9*

* Prethodni podatoci

Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

2 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA VLADINITE RASHODI

Funkcionalnata analiza na centralnata dr-àvna vlast ovozmoùva sogleduvawe na struk-turnite segmenti na javnata potro{uva~kaspored nivnata funkcija, sporedba so drugitezemji vo tranzicija i otkrivawe na mo`nosti-te za racionalizacija. Izgotvena spored me|u-narodnite standardi, funkcionalnata klasi-fikacija na Buxetot na centralnata dràvnavlast za 2001 godina pokaùva deka najgolemi-ot del od buxetskite rashodi e namenet za op-{tite javni uslugi (25%) i socijalnata za{-tita i socijalnata sigurnost (24%). Zna~ajnakoncentracija na rashodite na centralniotbuxet se zabeleùva i vo obrazovnata sfera(13%), {to sekako e pozitiven indikator.Va`no e da se odbeleì i toa deka u~estvotona rashodite za javen red i bezbednost (9%) irabotite vo vrska so odbranata (8%) e vo sog-lasnost so op{tiot trend vo razvienite zemjii pove}eto zemji vo tranzicija. Za transakci-ite vo vrska so javniot dolg koi ne se klasifi-ciraat po funkcii, spored Buxetot na Repub-lika Makedonija za 2001 godina }e se izdvojat9% od vkupnite rashodi.

6 / 7

- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,722 1,763 1,796 1,885

Izvor: Dràven zavod za statistika

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

CENI

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,439 3,540 3,633 3,290


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo

- prose~ni stapki, vo procenti




6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999* 2000*

- realni stapki, vo procenti

- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8

1995 1996 1997 1998 1999 2000


1995 1996 1997 1998 1999 20001)

Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000*

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 802.6

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 545.1

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 257.5

2 / 2 0 0 1B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)


11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0

- kraj na godina, vo procenti



CENI

1995 1996 1997 1998 1999 2000

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

1) Prethodni podatoci

* Definitivni podatoci

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2000 godina

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001Tekoven mesec / prethoden mesec 76.4 112.9 119.0 87.5 96.6 109.3 92.3 99.2 109.4 106.5 90.2 111.2 75.5

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 107.9 110.0 110.3 110.0 111.0 110.6 108.4 106.4 105.3 105.2 103.6 103.5 100.4

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 107.9 112.2 110.7 109.0 115.6 109.0 96.4 93.2 98.2 104.8 90.0 101.4 100.4

8 / 9

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Proizvodstvoto vo industrijata vo januari 2001 go-dina sporedeno so prethodniot mesec e namaleno za24,5%, {to najmnogu se dolì na namalenoto proiz-vodstvo na stoki za {iroka potro{uva~ka (-38,9%).Istovremeno, ostvaren e pad i kaj drugite dve kompo-nenti: proizvodstvo na sredstva za rabota (-17%) iproizvodstvo na materijal za reprodukcija (-13,3%).

Vo odnos na januari 2000 godina, industriskotoproizvodstvoto vo januari ovaa godina ostvari po-rast od 0,4% pred se kako rezultat na porastot naproizvodstvoto na sredstvata za rabota za 51,4%.

Pritoa, vo januari 2001 godina, od vkupno zastapen-ite 32 industriski granki, vo 20 granki industrisko-to proizvodstvo e povisoko vo odnos na istiot mesecod prethodnata godina, dodeka 12 granki beleàt neg-ativni proizvodstveni rezultati. Osobeno za odbe-leùvawe se pozitivnite rezultati ostvareni voslednite industriski granki: proizvodstvo na jaglen,proizvodstvo na rudi od oboeni metali, proizvodst-vo na oboeni metali, prerabotka na nemetalni mine-rali, metaloprerabotuva~ka dejnost, proizvodstvona gradeèn materijal, proizvodstvo i prerabotka nahartija, proizvodstvo i prerabotka na tutun.

Industriskoto proizvodstvo vo Republika Make-donija vo januari 2001 godina vo odnos na prose~notoproizvodstvo od 2000 godina e pomalo za 16,4%.

Tro{ocite na ìvot vo januari 2001 godina bele-àt namaluvawe od 0,3% vo odnos na prethodniot me-sec. Vakvoto namaluvawe pred se se dolì na namalu-vaweto na tro{ocite za �soobra}ajni sredstva i uslu-gi� za 1,2%, �greewe i osvetluvawe� za 0,6%, �stoki� za0,6%, �ishrana� i �obleka i obuvki� za 0,4%. Istovre-meno, porast na tro{ocite e zabeleàn vo slednitegrupi na potro{uva~ka: uslugi za 1,3%, kultura i ra-zonoda za 0,6% i domuvawe za 0,5%. Na nivo od pret-hodniot mesec ostana indeksot na grupata �tutun ipijaloci�.

Vo odnos na januari minatata godina, indeksot natro{ocite na ìvot vo januari ovaa godina pokaùvazgolemuvawe od 4,1%, {to glavno e rezultat na zgole-muvaweto na tro{ocite za soobra}ajni sredstva iuslugi (23,3%), uslugi (16%) i stan (stanarina, vodai uslugi) (14,4%). Spored toa, evidenten e trend nanamaluvawe na inflacijata merena spored indeksotna tro{oci na ìvot, koja od dekemvriskoto nivo od6,1% vo januari se namali za 2 procentni poeni.

Cenite na malo vo tekot na januari ostvarija nama-luvawe od 0,5% vo odnos na prethodniot mesec, naj-mnogu kako posledica na pad na cenite na malo vogrupite: �neprehranbeni industriski proizvodi� od1,6% (poradi poniskite ceni na naftenite derivatiza 6,4%), �industriski proizvodi� od 1,2% i �stoki�od 1,2%. Porast na cenite na malo vo odnos na pret-hodniot mesec e zabeleàn kaj �uslugite� (0,9%) i toaporadi povisokite ceni na ugostitelskite uslugi za

CENI



CENINA MALO2000 godina

- indeksi

Ceni na malo I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001Tekoven mesec / prethoden mesec 100.4 101.1 100.4 104.8 100.2 100.3 99.7 99.8 100.5 100.3 102.7 100.3 99.5


Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 103.3 103.9 104.2 106.5 108.0 108.8 109.7 110.1 110.4 110.3 110.6 110.6 108.0

TRO[OCINA @IVOT

2000 godina

- indeksi

Tro{oci na ìvot I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001Tekoven mesec / prethoden mesec 100.3 100.9 99.2 104.1 100.4 98.8 99.2 99.7 100.8 100.5 101.7 100.4 99.7


Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 101.7 102.0 101.8 103.4 104.5 104.8 105.3 105.4 105.6 105.6 105.7 105.8 104.1

2,0%, uslugite za obrazovanie i kultura za 0,9%, za-naet~iskite i li~nite uslugi za 0,5% i komunalniteuslugi za 0,3%. Minimalno namaluvawe na indeksotna cenite na malo od 0,1% vo odnos na prethodniotmesec e zabeleàno vo grupata �pijaloci�.

Vkupniot indeks na cenite na malo vo januari 2001godina vo odnos na istiot mesec od prethodnata god-ina e povisok za 8,0%, {to e za 2,8 procentni poeniponisko vo odnos na dekemvri 2000 godina.

112.0

110.0

108.0

106.0

104.0

102.0

100.0

98.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001

122.0

118.0

114.0

110.0

106.0

102.0

98.0

94.0

Tekoven mesec /prethoden mesec

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I/2000 II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I/2001

1 0 / 1 1

Vo tekot na dekemvri 2000 godina, izvozot na stoki odRepublika Makedonija iznesuva{e 115,6 milionidolari, {to e 10,0% pove}e vo odnos na prethodniot me-sec. Istovremeno, vo dekemvri se uvezeni stoki vo iznosod 188,4 milioni dolari, odnosno 4,9% pove}e sporede-no so noemvri istata godina. Saldoto na nadvore{no-trgovskata razmena vo dekemvri e negativno i iznesuva72,8 milioni dolari.

Obemot na stokovnata razmena na Republika Makedo-nija so stranstvo kumulativno vo periodot januari-de-kemvri 2000 godina iznesuva 3.403,7 milioni dolari i eza 14,7% pogolem vo odnos na istiot period od prethod-nata godina, pri {to izvozot u~estvuva so 38,8%, a uvo-zot so 61,2%. Stapkata na pokrienost na uvozot so izvozvo 2000 godina iznesuva 63,3%, a saldoto na razmenata enegativno i iznesuva 765,7 milioni dolari. Zgolemuva-weto na deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmenavo odnos na prethodnata godina e posledica na edno-kratniot efekt od voveduvaweto na DDV vo mart 2000godina.

Izvozot na stoki vo periodot januari-dekemvri 2000godina dostigna 1.319,0 milioni dolari, {to e za 10,7%pove}e vo odnos na istiot period 1999 godina. Vo istiotperiod realiziran e uvoz na stoki vo vrednost od 2.084,7milioni dolari, odnosno za 17,4% pove}e sporedeno soistiot period prethodnata godina.

Vo pogled na ekonomskata namena na stokite, nastranata na izvozot vo 2000 godina dominira izvozot naproizvodi za reprodukcija so 718,0 milioni dolari, od-nosno 54,4% od vkupniot izvoz a izvozot na stokite za{iroka potro{uva~ka dostigna 564 milioni denari(42,8%). Sostojbite na stranata na uvozot se popovolni,bidej}i se zgolemuva u~estvoto na uvozot vo proizvodi

za reprodukcija (67,7%) za smetka na uvozot na stoki za{iroka potro{uva~ka (19,5%).

Nabquduvano spored proizvodi, vo tekot na 2000 go-dina najgolemi prilivi se ostvareni od izvoz na toplovalani proizvodi od èlezo (67,8 milioni dolari), ne-legiran cink (65,1 milioni dolari) i ma{ki pamu~niko{uli (54,8 milioni dolari). Na stranata na uvozotdominiraat naftata i naftenite derivati (169,0 mil-ioni dolari) i motornite vozila (78,1 milioni dolari).

Vo pogled na naso~enosta na nadvore{no-trgovskatarazmena na Republika Makedonija, vo 2000 godina pro-dolì dominacijata na grupacijata na razvieni zemji, itoa so u~estvo od 59,9% kaj izvozot i 48,2% kaj uvozot.Pritoa, najgolem del od izvozot na makedonski stoki seostvaruva vo zemjite ~lenki na EU (42,6%), a na repub-likite od porane{na SFRJ otpa|aat 32,6%. Istovreme-no, dominira uvozot na stoki od zemjite ~lenki na EU(38,1%), po {to sleduvaat zemjite od Centralna i Is-to~na Evropa (27,9%) i republikite od porane{naSFRJ (19,0%).

Nabquduvano po pooddelni zemji, po dolgogodi{nadominacija na SR Germanija kako najzna~aen trgovskipartner na Republika Makedonija, vo 2000 godina prvo-to mesto go zazema SR Jugoslavija so u~estvo od 15,4% vovkupnata razmena (25,3% vo izvozot i 9,1% vo uvozot).Potoa sleduva SR Germanija so 14,9% (19,4% kaj izvo-zot i 12,1% kaj uvozot). Kako rezultat na intenzivirz-nata stokovna razmena pome|u Republika Makedonija iGrcija vo 2000 godina, ovaa zemja stana tret trgovskipartner na Republika Makedonija, so u~estvo od 8,3%.Potoa sleduvaat SAD (7,3%), Ukraina (6,1%), Rusija(5,9%), Italija (5,8%), Slovenija (5,0%) itn.

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA


2000 godina


Nadvore{no - trgovska razmena I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII* Vkupno

Vkupen izvoz 89.7 114.9 125.2 104.0 99.4 113.2 114.9 105.9 123.4 106.5 105.0 115.6 1,319.0

Vkupen uvoz 132.2 172.9 300.8 127.2 166.4 186.4 143.9 151.3 172.7 159.2 177.0 188.4 2,084.7

Saldo -42.4 -58.1 -175.5 -23.2 -67.0 -73.3 -29.0 -45.5 -49.4 -52.8 -72.0 -72.8 -765.7


SOSTOJBA NA NADVORE[NIOT DOLG(po koristeni srednoro~ni i dolgoro~ni krediti)

31.12. 31.12. 31.12. 31.12. Plan na otplata vo 2001 godina

Vo milioni SAD dolari 1997 1998 1999 20001) glavnina kamata vkupno

1 2 3 4 5 6 7

1. OFICIJALNI KREDITORI 870.1 1004.2 1030.8 1025.2 85.7 40.6 126.3

1.1. Multilateralni kreditori 520.7 683.7 713.7 708.9 57.6 26.1 83.6

1.1.1 IMF 99.4 114.2 113.2 81.6 7.8 2.1 9.9

1.1.2 IBRD 92.0 114.8 116.8 116.5 4.1 6.9 11.0

1.1.3 IFC 1.5 55.5 56.9 57.1 19.9 4.8 24.7

1.1.4 IDA 145.4 179.1 221.9 245.7 0.0 1.9 1.9

1.1.5 EIB 36.8 54.3 68.3 67.4 2.9 3.5 6.3

1.1.6 EUROFIMA 24.8 21.9 17.1 16.7 4.3 0.7 5.0

1.1.7 Fond za socijalen razvoj 5.4 4.8 4.6 7.0 1.0 0.3 1.3

1.1.8 EBRD 87.8 90.1 72.3 76.6 17.5 4.1 21.7

1.1.9 Evropska Unija 27.6 48.1 40.8 37.2 0.0 1.9 1.9

1.1.10 IFAD 0.0 0.8 1.7 3.1 0.0 0.0 0.0

1.2. Bilateralni kreditori 349.4 320.5 317.1 316.3 28.2 14.5 42.7

1.2.1. Reprogramiran dolg 289.4 280.1 265.3 252.5 22.9 12.5 35.4

1.2.2. Nereprogramiran dolg 40.5 32.5 14.3 12.0 1.2 0.1 1.3

1.2.3. Novozaklu~eni krediti 19.4 7.9 37.5 51.8 4.1 1.9 6.0

2. PRIVATNI KREDITORI 261.0 394.4 407.7 402.4 34.6 28.9 63.4

2.1. Londonski klub �NFA� od 1997 234.1 243.1 250.2 252.7 0.0 20.3 20.3

2.2. Ostanati 27.0 151.3 157.5 149.7 34.6 8.6 43.1

2.2.1. Pretprijatija (komercijalni krediti) 16.0 26.7 25.9 30.9 7.7 2.0 9.7

2.2.2. Banki (finansiski i stokovni krediti) 10.9 121.5 131.6 118.8 26.9 6.6 33.5

VKUPNO (1+2) 1131.1 1398.6 1438.5 1427.6 120.3 69.5 189.7

1) Prethodni podatoci

Izvor: Kvartalni bilteni na NBRM i interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.


Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija vrz osnovana dolgoro~ni i srednoro~ni krediti vo tekot na 2000 godi-na ostvari namaluvawe od 10,9 milioni dolari vo odnos nasostojbata na krajot na 1999 godina, dostignuvaj}i na tojna~in nivo od 1.427,6 milioni dolari.

Stapkata na zadolènost izrazena preku u~estvoto nanadvore{niot dolg vo BDP za 2000 godina dostigna 44,9%,{to e za 1,5 procentni poeni povisoko od 1999, a za 3,4 pro-centni poeni nad 1998 godina. Edinstvena pri~ina za prika-ànoto zgolemuvawe na stepenot na zadolènost e namalu-vaweto na dolarskata vrednost na BDP, zaradi visokata ap-resijacija na dolarot vo odnos na denarot (za 16% vo odnosna 1999, odnosno za 21% vo odnos na 1998). Imeno, izrazenopo tekoven kurs, BDP na Republika Makedonija za 2000 god-ina iznesuva 3.290 milioni dolari, dodeka po konstantenkurs od 1998 godina, BDP za 2000 godina dostignuva 3.978milioni SAD dolari. Spored toa, dokolku BDP za 2000 seizrazi po vrednosta na denarot vo odnos na dolarot za 1998(zna~i po konstanten kurs na denarot vo odnos na dolarot),stapkata na zadolènost vo 2000 iznesuva 37,2%, {to e real-no imaj}i go predvid visokiot nominalen i realen porast naBDP vo 2000 pri zadrùvawe na re~isi nepromeneto nivo nanadvore{niot dolg.

Od vkupniot iznos na nadvore{niot dolg po srednoro~nii dolgoro~ni krediti, 1.055,08 milioni dolari pretsta-vuvaat obvrski na Vladata na Republika Makedonija, 171,17milioni dolari obvrski na javnite pretprijatija, 81,57 mil-ioni dolari obvrski na Narodna banka na Republika Ma-kedonija, 75,59 milioni dolari obvrski na pretprijatijataod Republika Makedonija i 44,19 milioni dolari obvrskina ovlastenite banki. Najgolem del od dolgot otpa|a naMultilateralnite kreditori - 708,9 milioni dolari, dol-got sprema Bilateralnite kreditori iznesuva 316,3 mil-ioni dolari, kon Londonskiot klub na kreditori 252,7 mil-ioni dolari i 149,7 milioni dolari e dolg kon ostanatiteprivatni kreditori.

Vo odnos na multilateralnite kreditori vo 2000, dolgote namalen za 4,8 milioni dolari sporedeno so sostojbata nakrajot od 1999 godina. Kaj bilateralanite kreditori ost-vareno e namaluvawe na dolgot od 0,8 milioni dolari. Pritoa zna~ajno e {to od septemvri minatata godina RepublikaMakedonija zapo~na so redovno servisirawe na dospeaniteobvrski kon zemjite od Pariskiot klub na kreditori, pri{to vo tekot na 2000 isplateni se obvrski spremaPariskiot klub vo vkupen iznos od 18,4 milioni dolari.

NADVORE[EN DOLG

1 2 / 1 3

Prihodite na centralniot buxet vo prviot mesecod 2001 godina iznesuvaa 9.827 milioni denari i beaza 2,5 pati povisoki vo odnos na istiot mesec minata-ta godina. Visokiot iznos pred sî, se dolì na pre-neseniot buxetski suficit od prethodnata godina voiznos od 5.408 milioni denari, odnosno 55% od vkup-nite januarski prihodi. Istovremeno, izvorniteprihodi na Buxetot bea ostvareni vo visina od 4.419milioni denari.

Porastot se dolì na povisokata naplata na da-no~nite prihodi, koi vo razgleduvaniot period izne-suvaa 4.261 milioni denari. Nabquduvano po oddelnikategorii danoci, naplatata na prihodi od personal-niot danok na dohod vo januari 2001 godina be{e vovisina od 715 milioni denari, {to pretstavuva po-rast od 28% vo odnos na istiot mesec prethodnata go-dina. Toa e glavno rezultat na poredovnata isplatana plati, no i na zajaknatata kontrola od strana nadano~nata administracija. Inaku, zgolemenoto nivona ekonomska aktivnost, verificirano preku mina-togodi{niot porast na bruto doma{niot proizvodod 5,1%, prodolùva i natamu da pretstavuva genera-tor na povisoki prihodi od danokot na dobivka. Ime-no, kako rezultat na poprofitabilnoto rabotewe naekonomskite subjekti, no i na zgolemenata kontrola,aùrnosta na dano~nata administracija, naplatatana zaostanatite neizmireni obvrski, izvr{enatanaplata po osnov na izdadeni re{enija od Upravataza javni prihodi, evidentiran e porast na prihoditepo osnov na ovoj danok od 39% vo odnos na januari mi-natata godina.

Prihodite od danocite na doma{nata potro{uva~-ka, koi se najzna~ajna komponenta na dano~nite pri-

hodi, vo prviot mesec od ovaa godina iznesuvaa 2.900milioni denari, odnosno 68% od vkupnite dano~niprihodi. Vo ramkite na ovaa kategorija danoci, dom-inantno u~estvo imaa prihodite od danokot na doda-dena vrednost (2.240 milioni denari) i akcizite (647milioni denari). Vredno e da se odbeleì deka do-kolku se napravi sporedba so minatite godini, kogavo sila be{e danokot na promet na proizvodi i uslu-gi, prihodite od DDV se zna~itelno zgolemeni. Me-|utoa, toa ne e rezultat na zgolemenoto dano~no op-tovaruvawe na dano~nite obvrznici, tuku na karak-teristikite na ovoj danok, kako neutralen, seopfat-en i dobar policaec za izbegnuvawe na dano~nataevazija.

Naplatata na carinite i drugite uvozni dava~kivo razgleduvaniot period be{e vo visina od 424 mil-ioni denari, {to pretstavuva namaluvawe od 17% voodnos na istiot mesec prethodnata godina. Osnovna-ta pri~ina za ova namaluvawe e sniènata ponderi-rana carinska stapka, koja e rezultat na visokiotstepen na liberalizacija na nadvore{nata trgovijavo Republika Makedonija, odnosno na efektite odsklu~enite dogovori za slobodna trgovija.

Inaku, vo razgleduvaniot period nedano~nite pri-hodi iznesuvaa 158 milioni denari, odnosno 14% po-malku vo odnos na istiot mesec prethodnata godina,{to vo osnova se dolì na namalenite prihodi odproda`ba na kapitalni sredstva i od taksite i nado-mestocite.

Vo prviot mesec od 2001 godina ne e evidentiranodopolnitelno zadolùvawe kaj me|unarodnite fi-nansiski institucii.

BUXETSKI PRIHODI

PRI

HOD

I N

A B

UXET

OT

NA

REP

UBL

IK

A M

AK

EDO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- ja

nuar

i 20

01 g

odin

a)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)O

stva

reno

vo

Ost

vare

ni p

riho

di p

o me

seci

Vid

na p

riho

dija

nuar

i-de

kemv

riJa

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

Avgu

stS

epte

mvri

Okt

omvr

iN

oemv

riDe

kemv

riJa

nuar

i20

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

01go

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

na1

23

45

67

89

1011

1213

1415

BI

LA

NS

NA

PRI

HOD

ITE

63,0

97

3,83

7

3,82

1

5,26

8

5,60

3

6,33

3

5,38

9

4,61

5

5,23

8

4,18

65,

918

6,31

26,

575

9,82

7I

ZVO

RNI

PRI

HOD

I56

,765

3,

120

3,

590

4,

951

4,

511

4,

830

5,

341

4,

555

5,

238

4,

176

5,90

66,

123

4,41

94,

419

DA

NO

^NI

PRI

HOD

I51

,120

2,

936

3,

362

4,

606

4,

250

4,

608

4,

551

4,

266

4,

834

3,

933

4,88

04,

693

4,19

54,

261

Dan

ok o

d do

hod,

od

dobi

vka

i od

ka

pita

lni

dobi

vki

13,5

86

711

1,

162

1,

452

1,

091

99

3

1,12

2

1,05

7

1,25

2

1,07

31,

087

1,15

61,

429

926

Per

sona

len

dano

k od

doh

od10

,793

55

9

874

98

8

916

80

1

941

96

7

841

87

488

793

61,

208

715

Dan

ok o

d do

bivk

a2,

793

15

2

288

46

4

175

19

2

181

90

41

1

199

200

220

222

211

Dom

a{ni

dan

oci

na s

toki

i u

slug

i29

,733

1,

708

1,

556

2,

116

2,

291

2,

997

2,

795

2,

809

2,

942

2,

404

3,17

92,

859

2,07

92,

900

Dan

ok n

a pr

omet

i D

DV

(od

1.04

.200

0)17

,452

95

6

951

1,

070

1,

173

1,

781

1,

655

1,

696

1,

808

1,

153

2,24

11,

766

1,20

22,

252

Akc

izi

12,2

81

752

60

5

1,04

6

1,11

8

1,21

6

1,14

0

1,11

3

1,13

3

1,25

193

71,

092

877

647

Dan

ok o

d m

e|un

arod

na t

rgov

ija

itr

ansa

kcii

(car

ini

i da

va~k

i)7,

733

51

1

643

1,

022

86

7

616

63

3

387

63

9

440

613

677

685

424

Uvoz

ni d

ava~

ki6,

040

40

8

518

84

2

667

46

9

498

30

4

507

31

846

650

753

733

8D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

103

12

5

180

20

0

148

13

5

83

132

12

214

717

014

986

Dru

gi d

anoc

i63

6

1

16

1

1

1

13

1

16

11

10

Dru

gi d

anoc

i ko

i ne

se

klas

ific

iran

i na

dru

go m

esto

63

6

1

16

1

1

1

13

1

161

11

0D

anoc

i od

spe

cif

i~ni

usl

ugi

50

10

00

00

00

00

10

Kom

unal

ni d

anoc

i5

01

00

00

00

00

01

0Ta

ksi

za k

oris

tew

e il

ido

zvol

i za

vr{

ewe

na d

ejno

st0

00

00

00

00

00

00

10D

ozvo

li z

a vr

{ew

e de

jnos

t0

00

00

00

00

00

00

9Ta

ksa

za m

otor

ni v

ozil

a0

00

00

00

00

00

00

1N

EDA

NO

^NI

PRI

HOD

I5,

645

18

5

227

34

5

261

22

3

789

28

9

404

24

21,

026

1,43

022

415

8P

retp

riem

a~ki

pri

hod

i pr

ihod

od

imot

1,13

3

49

70

140

67

37

30

0

116

39

91

7390

6152

Pro

fit

od

dopo

lnit

elni

akt

ivno

sti

na V

ladi

ni i

nsti

tuci

i15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

150

00

Pri

hodi

od

javn

i f

inan

sisk

i i

nef

inan

sisk

i in

stit

ucii

697

25

70

14

0

67

35

205

80

0

45

030

052

Dru

gi p

riho

di o

d im

ot42

1

24

0

0

0

2

95

36

39

4657

6061

1Ta

ksi

i na

dom

esto

ci1,

221

68

11

5

123

10

1

119

11

1

97

77

9511

998

9662

Par

i~ni

kaz

ni17

0

6

15

14

11

28

14

10

4

825

1321

10S

udsk

i ta

ksi

495

30

53

59

45

48

44

38

20

37

4543

3117

Adm

inis

trat

ivni

tak

si55

1

32

46

49

45

43

53

48

52

5049

4244

35D

rugi

Vla

dini

usl

ugi

325

23

22

26

22

24

24

28

35

28

2625

4228

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

349

15

19

57

41

22

25

47

23

29

3116

2415

Pro

da`

ba n

a ka

pita

lni

sred

stva

2,61

7

30

0

0

30

20

328

1

23

0

077

71,

200

01

TRA

NS

FER

I I

DO

NA

CI

I4,

155

71

7

27

106

4

1,

503

16

60

0

10

1319

01,

510

5,40

8Tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

0

0

0

0

0

0

0

00

00

5,40

8Te

kovn

i tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

71

7

0

0

0

0

0

0

0

00

00

5,40

8D

onac

ii o

d st

rans

tvo

3,43

8

0

27

106

4

1,

503

16

60

0

10

1319

01,

510

0O

p{ti

i t

ekov

ni d

onac

ii3,

438

0

27

10

6

4

1,50

3

16

60

0

1013

190

1,51

00

ZAD

OL

@UV

AW

E V

O S

TRA

NS

TVO

2,18

2

0

205

21

1

1,08

8

0

33

0

0

00

064

50

Me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

0

20

5

211

1,

088

0

33

0

0

0

00

645

0Za

dol`

uvaw

a ka

j me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

0

20

5

211

1,

088

0

33

0

0

0

00

645

0


1 4 / 1 5

Rashodite na centralniot buxet vo prviot mesecod 2001 godina bea iznesuvaa 3.883 milioni denari.Sporedeno so dekemvri minatata godina, koga beakompletirani najgolemiot del od investiciite i seisplatuvaa sredstva za pove}e nameni predvideni vonoemvriskiot Rebalans, toa pretstavuva izvesno sta-bilizirawe.

Vo sporedba so januari prethodnata godina, vkup-nite rashodi na centralniot buxet beleàt porastod 37%, {to najmnogu se dolì na nesoodvetnata spo-redbena osnova kaj rashodite za plati, naemnini inadomestoci. Imeno, platite na vrabotenite vo jav-nata administracija za dekemvri 1999 godina bea is-plateni od centralniot buxet vo dve ednakvi rati:ednata vo soodvetniot mesec, a drugata vo januari2000 godina, {to dava vpe~atok za visok porast narashodite vo prviot mesec od 2001 godina sporedenoso januari minatata godina.

Tro{ocite za stoki i drugi uslugi bea povisoki za8,4% vo odnos na januari 2000 godina, {to glavno sedolì na zgolemenite tro{oci za materijali (196

milioni denari) i dogovorni uslugi (54 milioni de-nari), koi vo strukturata na vkupnite tro{oci zastoki i uslugi u~estvuvaat so 51,6% i 14,2%, respek-tivno. Kaj tekovnite transferi e zabeleàno nama-luvawe od 15,2% kako rezultat na pomalite rashodiza transferite po osnov na subvencii (88,5% poma-lku vo odnos na januari minatata godina). Vo razgle-duvaniot period e otplatena kamata po stranski kre-diti vo iznos od 459 milioni denari.

Kapitalnite tro{oci vo prviot mesec od ovaa god-ina iznesuvaa 179 milioni denari, {to pretstavuvaporast od 23,2% vo odnos na januari 2000 godina.Glavna pri~ina za porastot se povisokite kapitalnitransferi do vladinite institucii (27,2%), koi vostrukturata na vkupnite kapitalni tro{oci u~es-tvuvaat so 64,2%. Zabeleìtelno u~estvo vo kapi-talnite tro{oci imaat i tro{ocite za izgradba irenovirawe (51 milioni denari).

Inaku, vo prviot mesec od 2001 godina otplatena eglavnica po nadvore{ni dolgovi vo iznos od 81 mil-ioni denari.

BUXETSKI RASHODI

RA

SH

OD

I N

A B

UX

ETO

T N

A R

EP

UB

LI

KA

MA

KE

DO

NI

JA (

za p

erio

dot

janu

ari

2000

- ja

nuar

i 20

01 g

odin

a)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)O

stva

reni

ras

hodi

Ost

vare

ni r

asho

di p

o me

seci

Vid

na r

asho

dijan

uari

-dek

emvr

iJa

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

1)Av

gust

1)S

epte

mvri

Okt

omvr

iN

oemv

riDe

kemv

riJa

nuar

i20

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

0020

01go

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

nago

dina

godi

na1

23

45

67

89

1011

1213

1415

BI

LA

NS

NA

RA

SH

OD

ITE

57,6

89

2,83

3

3,67

5

3,96

8

5,44

8

3,59

1

4,57

9

3,90

5

3,65

7

3,43

73,

960

5,73

312

,902

3883

TEK

OV

NI

TR

O[

OC

I46

,985

2,

321

3,

156

3,

366

4,

498

3,

239

4,

036

3,

384

3,

222

3,

076

3,45

54,

860

8,37

334

59P

lat

i, n

aem

nini

i n

adom

esto

ci16

,285

55

9

1,51

0

1,48

1

1,43

2

1,51

5

1,43

3

1,40

7

1,24

2

1,36

31,

412

1,51

61,

415

1424

Osn

ovni

pl

ati

i na

emni

ni14

,383

54

1

1,30

5

1,27

2

1,24

6

1,32

9

1,24

9

1,22

9

1,23

1

1,19

41,

234

1,32

61,

227

1240

Nad

omes

toci

1,90

2

17

206

20

9

186

18

6

184

17

8

11

169

178

190

188

183

Sto

ki i

ost

anat

i us

lug

i6,

294

35

1

397

49

0

600

50

5

516

62

3

347

37

555

251

81,

020

380

Pat

ni i

dne

vni

tro{

oci

300

28

22

22

22

22

25

14

31

23

2440

2725

Kom

unal

ni u

slug

i37

5

17

36

58

27

13

21

40

6

1530

4168

25Za

topl

uvaw

e48

6

53

40

81

43

7

11

30

-1

2488

6051

46M

ater

ijal

i3,

076

16

5

162

20

5

215

20

8

255

32

5

221

19

425

225

761

519

6Tr

o{oc

i za

tra

nspo

rt19

9

18

17

22

14

12

15

13

15

1130

1320

15Te

kovn

o (r

utin

sko)

od

rùv

awe

126

6

4

9

5

6

14

14

3

7

137

398

Dog

ovor

ni u

slug

i81

9

35

61

64

64

53

108

11

4

46

3771

5910

654

Dru

gi o

pera

tivn

i tr

o{oc

i91

3

28

55

29

209

18

4

66

73

25

6544

4194

11Te

kovn

i tr

ansf

eri

22,7

90

1,41

2

1,14

2

1,28

7

1,91

1

1,21

9

2,01

3

1,35

4

1,63

3

1,33

81,

491

2,31

55,

675

1197

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

102

12

4

152

12

7

179

19

4

138

15

6

9218

840

353

295

Dr`

avni

don

acii

, tra

nsf

eri

na f

izi~

kil

ica

i na

nes

topa

nski

org

aniz

acii

13,3

28

1,09

3

985

98

5

1,07

2

904

85

0

1,12

7

1,20

0

1,10

11,

156

1,71

61,

138

1077

Tran

sfer

i po

osn

ova

na s

ubve

ncii

7,07

6

217

32

15

0

712

13

5

969

89

27

7

145

148

196

4,00

525

Kam

atni

pl

a}aw

a1,

616

0

10

6

107

55

5

0

74

0

0

00

511

262

459

Kam

ata

na s

tran

ski

kred

iti

1,61

6

0

106

10

7

555

0

74

0

0

0

051

126

245

9K

AP

ITA

LN

I T

RO

[O

CI

5,18

6

145

18

3

296

27

1

229

27

6

415

40

2

336

382

357

1,89

617

9K

upuv

awe

na k

apit

alni

sre

dst

va3,

231

55

84

14

7

175

10

9

163

20

5

212

29

8 18

913

71,

458

64K

upuv

awe

na g

rad

e`ni

obj

ekti

590

0

0

22

0

0

0

0

0

5

200

543

0M

ebel

i k

ance

lar

iska

opr

ema

225

8

6

15

40

7

12

12

12

17

168

709

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

0

9

1

1

0

3

0

0

0

1328

131

0F

izib

ilit

i st

udii

, pod

goto

vka

napr

oekt

i i

diz

ajn

4

0

0

0

0

0

0

0

0

00

04

0P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

0

1

1

0

8

1

0

0

11

016

50

Izg

rad

ba, r

enov

iraw

e i

unap

red

uvaw

e95

1

34

59

73

76

53

99

87

149

15

757

610

251

Osn

ovno

i s

peci

jal

no o

dr`

uvaw

e(i

nves

tici

ono

odr`

uvaw

e)1,

099

12

9

35

58

40

48

10

6

51

118

8295

443

4K

apit

alni

tra

nsf

eri

1,95

6

90

99

149

96

12

0

113

20

9

190

38

193

220

438

115

Kap

ital

ni t

rans

fer

i do

vla

dini

ins

titu

cii

1,77

1

71

71

149

96

12

0

113

18

9

200

16

168

179

397

115

Kap

ital

ni t

rans

fer

i d

o ed

inic

i na

lok

alna

sam

oupr

ava

185

20

28

0

0

0

0

20

-1

1

2225

4140

0D

AV

AW

E N

A Z

AE

MI

, U^

ES

TVO

VO

DE

LO

D H

AR

TII

TE O

D V

RE

DN

OS

T I

OTP

LA

TA N

A G

LA

VN

IN

A5,

517

36

7

337

30

6

680

12

4

267

10

6

33

2512

351

62,

634

245

Dav

awe

na z

aem

i i

u~es

tvo

vo d

elod

har

tiit

e od

vre

dno

st3,

956

36

7

238

20

3

147

12

4

182

10

6

33

2512

325

2,38

315

9Za

emi

na p

oedi

nci

i ne

stop

ansk

i or

gani

zaci

i3,

434

16

6

216

18

4

105

10

0

162

86

17

8

108

82,

273

159

U~e

stvo

vo

del

od

javn

ite

pret

prij

atij

a52

2

200

22

19

42

23

20

20

16

18

1517

110

0A

mor

tiza

cija

(ot

plat

a na

gl

avni

na)

1,56

1

0

99

103

53

3

0

84

0

0

00

491

251

85O

tpl

ata

na d

oma{

en d

olg

8

0

0

0

0

0

8

0

0

00

00

4O

tpl

ata

na n

advo

re{

en d

olg

1,55

3

0

99

103

53

3

0

76

0

0

00

491

251

81


BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001

Zavr{na smetka Rebalans* Buxet**

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 64,771,000,000 60,979,525,00IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 57,175,000,000 53,922,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 50,931,000,000 49,728,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,136,000,000 10,815,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,523,000,000 7,789,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,613,000,000 3,026,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 0 0

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,132,000,000 31,248,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 3,946,000,000 0

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 12,938,000,000 18,254,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,248,000,000 12,994,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 8,600,000,000 7,595,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 7,176,000,000 5,911,000,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,424,000,000 1,864,000,000

Drugi danoci 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Drugi danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto 123,627,594 55,000,000 60,000,000

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 8,000,000 10,000,000

Komunalni danoci 7,464,030 8,000,000 10,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 6,244,000,000 4,194

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,128,000,000 1,287,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,300,000,000 1,420,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 200,000,000 200,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 379,000,000 400,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 3,237,000,000 887,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 5,399,000,000 1,777,525,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 0 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 5,399,000,000 1,777,525,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,197,000,000 5,280,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,701,458,567 60,979,525,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,997,572,994 48,489,209,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,288,881,140 15,269,902,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,301,920,572 6,362,705,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,751,680 22,694,602,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,162,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,521,411 6,154,816,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,782,373 4,142,216,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,739,038 2,012,600,000

DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,162 6,335,500,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,370 3,300,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,035,500,000

1 6 / 1 7

Zabele{ka:*Poradi Odlukata za izmena i dopolnuvawe na sredstvata vo Posebniot del utvrden so Buxetot na R. Makedonija za 2000 godina, iznosite na rashodnata strana se razlikuvaat odRebalansot za 2000 godina.

**Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE

Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe naRepublika Makedonija vo prviot mesec od 2001 godi-na ostvari prihodi vo iznos od 1.698 milioni denari,{to sporedeno so istiot period minatata godinapretstavuva zgolemuvawe za 27,9%. Ova pred se, sedolì na nesoodvetnata sporedbena osnova vo janua-ri 2000 godina, koga be{e uplatena samo vtorata rataod pridonesite od platite za dekemvri 1999 godina.Za razlika od januari prethodnata godina, prihoditena Fondot, koi poteknuvaat od Buxetot na Republi-kata vo januari 2000 godina se namaleni za 4,6%.

Na stranata na rashodite, vo januari 2001 godina serealizirani 2.007 milioni denari, {to pretstavuvazgolemuvawe od 10,9% vo odnos na januari prethodna-ta godina. Toa e pred se rezultat na porastot narashodite za penzii, koi vo vkupnite rashodiu~estvuvaat so 86,7%, kako i na uplatenite pridone-si za zdravstvena za{tita (porast od 7,9%).

Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vojanuari ostvari deficit od 309 milioni denari.

Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe(vo milioni denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 20,675 20,717 21,229 22,883 1,698

Pridones od plati 14,242 13,373 14,316 15,722 1,117

Pridones od dohodot 281 239 311 311 23

Prihodi od Buxetot na Republikata 4,066 3,618 3,266 4,174 395

Prihodi od privaten sektor 418 400 439 404 26

Prihodi od individualni zemjodelci 143 74 65 58 1

Prihodi od akcizi 731 691 632 804 40

Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 713 961 868 1,101 89

Drugi prihodi 33 122 45 74 7

Prihodi od dividendi 48 50 67 53 0

Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 0 419 841 167 0

Prihodi od proda`ba na akcii 0 569 178 15 0

Preneseni prihodi od prethodna godina 0 201 201 0 0

RASHODI 20,129 20,521 20,669 22,940 2,007

Penzii 17,330 17,730 17,756 19,774 1,741

Penzii 16,417 16,912 16,977 18,948 1,674

Voeni penzii 492 464 458 505 41

Zemjodelski penzii 421 354 321 321 26

Nadomestok za telesno o{tetuvawe 62 63 69 72 6

Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 105 98 95 94 5

Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 14 15 13 12 1

Pridones za zdravstvena za{tita 2,290 2,321 2,450 2,672 233

Nadomestok na stru~nata slu`ba 129 133 132 141 11

Drugi rashodi 199 161 154 175 10

RAZLIKA

Deficit / Suficit 546 196 560 -57 -309

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

Fond za zdravstveno osiguruvawe(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 20001)

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 10,261,085 10,641,361 12,067,718 12,641,590

Pridonesi 6,727,553 6,780,408 7,362,662 7,731,879

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,415,208 2,309,412 2,417,000 2,648,973

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 886,898 1,037,290 1,350,421 1,940,873

Drugi prihodi 231,426 185,919 937,635 319,865

Prihodi po dogovori za sini kartoni 0 328,332 0 0

RASHODI 10,356,130 11,905,967 11,691,628 12,452,050

Ambulantni tro{oci 3,794,038 3,457,967 2,491,206 2,559,718

Bolni~ko lekuvawe 3,708,673 5,182,874 5,482,375 5,548,340

Tro{oci po programi 93,355 124,969 125,468 206,929

Lekovi 872,199 1,024,178 1,248,676 1,725,790

Zabna za{tita 478,846 637,157 667,077 694,911

Ortopedski tro{oci 126,685 157,410 154,311 149,636

Lekuvawe vo stranstvo 188,320 289,973 161,307 79,779

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 688,339 705,372 800,513 733,472

Administracija 157,903 224,073 288,020 239,195

Oprema i odrùvawe 112,483 14,122 38,905 101,290

Drugi tro{oci 135,289 87,872 233,770 412,990

RAZLIKA

Deficit / suficit -95,045 -1,264,606 376,090 189,540


1 8 / 1 9

Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe vo minatata godina bea ostvareni vo iznos od12,6 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvaweod 4,8% vo odnos na 1999 godina. Istovremeno, vkup-nite rashodi na Fondot bea vo visina od 12,4 mil-ioni denari, odnosno bea zgolemeni za 6,5%. Fondotja zavr{i 2000 godina so prepoloven suficit (189,5milioni denari) vo sporedba so prethodnata godina.

Najgolemiot del od prihodite na Fondot poteknu-vaat od pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, koiminatata godina bea ostvareni vo iznos od 2,6 mil-ioni denari, odnosno 61,2% od vkupnite prihodi.Zna~aen izvor na prihodi pretstavuvaa i uplatenite

pridonesi od strana na Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe, na koi otpa|a 21%.

Porastot na rashodite na Fondot za zdravstvenoosiguruvawe vsu{nost se dolì na registriraniotporast na tro{ocite za lekovi (38,2%), na koi vorazgleduvaniot period otpa|aat 13,9%. Vo struktu-rata na rashodite na Fondot, vo razgleduvaniot pe-riod, dominantno u~estvo imaat tro{ocite za bol-ni~ko lekuvawe (44,6%), koi vo sporedba so istiotmesec bea na pribli`no ednakvo nivo. Inaku, kaj am-bulantnite tro{oci, ~ie u~estvo vo vkupnite rasho-di na Fondot iznesuva 20,6%, e zabeleàn minorenporast od 2,7%.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

1)Podatocite za dekemvri 2000 godina se prethodni

Fond za vrabotuvawe(vo iljadi denari)

1997 1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no godi{no januari

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 3,983,318 4,260,446 4,128,879 5,118,775 461,969

Prihodi od pridonesi 993,550 990,240 1,057,733 1,120,684 77,761

Pridones od plati 971,254 968,627 1,036,577 1,098,269 76,206

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 22,257 21,610 21,156 22,415 1,555

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 39 3 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 2,980,848 3,261,419 3,065,639 3,989,732 383,133

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,414,496 2,737,137 2,575,427 3,470,462 337,453

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 565,716 524,282 490,212 515,891 45,680

Po drugi osnovi 636 0 0 3,379 0

Drugi prihodi 8,920 8,787 5,507 8,359 805

RASHODI 3,990,662 4,264,470 4,135,373 5,110,223 464,775

Rashodi za funkcijata 3,829,635 4,084,268 3,970,275 4,912,721 448,194

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,114,430 2,073,058 1,754,718 1,874,561 159,867

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 886,310 1,038,951 1,347,336 1,935,859 186,187

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 828,895 972,259 868,221 1,102,301 102,140

Rashodi za stru~nata slu`ba 161,027 180,202 165,098 197,502 16,581

Osnovni plati i naemnini 97,810 99,244 105,358 117,970 10,128

Nadomestoci 12,161 13,924 17,144 19,230 1,434

Stoki i ostanati uslugi 31,137 43,443 34,161 53,844 5,019

Tekovni transferi 0 0 0 0 0

Kamatni pla}awa 0 0 0 647 0

Kapitalni tro{oci 19,919 23,591 8,435 5,811 0

Del od hartiite od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -7,344 -4,024 -6,494 8,552 -3,076



FOND ZA VRABOTUVAWEVo prviot mesec od 2001 godina, Fondot za vrabotuva-

we ostvari prihodi vo iznos od 461,7 milioni denari{to pretstavuva zgolemuvawe od 41,2% vo odnos na janu-ari 2000 godina. Visokiot porast na prihodite vo gole-ma mera se dolì na nerealno niskata sporedbena osno-va vo januari 2000 godina, koga be{e isplatena vtoratapolovina od platite i pridonesite na vrabotenite vojavnata administracija za dekemvri 1999 godina. Vkup-nite rashodi vo ovoj period iznesuvaat 464,8 milionidenari, odnosno tie se za 42,9% pogolemi od istiot pe-riod minatata godina. Pri~inata za ova zgolemuvawe serashodite za nevrabotenite od pretprijatijata Hemteksi Frinko od Skopje (vo ramkite na 12-te zagubari), koibea registrirani vo Fondot vo maj 2000 godina, kako iod Porcelanka od Veles (januari 2001 godina).

Vo strukturata na prihodite najgolemo u~estvo(83%) zazemaat dotaciite od Buxetot na Republikata,vo ~ii ramki najgolem iznos otpa|a za pokrivawe na de-ficitot na dràvniot Zavod za vrabotuvawe - 233 mili-oni denari. Vkupnite prihodi od pridonesi iznesuvaat77,8 milioni denari, odnosno 16,84% od vkupnite pri-hodi.

Na rashodnata strana najgolem del otpa|a na rashodi-te za funkcija (96,4%), koi beleàt zgolemuvawe od43% vo odnos na istiot period minatata godina. Rasho-dite za stru~nata slu`ba u~estvuvaat so 3,6% vo vkupna-ta struktura na rashodite na Fondot za vrabotuvawe.

Vo prviot mesec od 2001 godina ostvaren e deficit od3,1 milioni denari.

2 0 / 2 1

Fond za magistralni i regionalni pati{ta(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001

Vid na prihodite / rashodite godi{no godi{no godi{no januari

izvr{eno izvr{eno izvr{eno izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 201

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 115

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 4

Godi{en nadomestok za patni motornivozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 53

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 28

Stranski kredit 939 1,793 538 0

Drugi prihodi 12 13 14 0

RASHODI 2,660 3,793 3,506 212

Investicii 1,203 1,985 1,662 79

Rashodi za studii, proektirawe, nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 8

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 112

Zimsko odrùvawe 101 220 261 96

Redovno odrùvawe 153 148 196 2

Investiciono odrùvawe 291 194 261 1

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 0

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 13

Otplata na krediti 264 148 212 0

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 13

Ostanati tro{oci 89 142 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 -11


Vo periodot januari 2001 godina vkupnite prihodina Fondot iznesuvaa 201 milioni denari, dodeka ost-varenite rashodi bea vo visina od 212 milioni dena-ri. Sporedeno so istiot mesec minatata godina, zabe-leàno e pogolemo zgolemuvawe na prihodite (40,5%)vo odnos na porastot na rashodite (25,4%). Toa vo os-nova se dolì na zgolemenite prihodi od centralniotbuxet (64,3% pove}e), koi vo januari 2001 godina imaadominantno u~estvo vo strukturata na vkupnite pri-hodi na Fondot (115 milioni denari, odnosno 57,2%).Vo razgleduvaniot period e ostvaren deficit od 11milioni denari.

Vaèn izvor na prihodi na Fondot za magistralnii regionalni pati{ta pretstavuvaat prihodite odgodi{niot nadomestok za patni motorni vozila {topodleàt na registracija (26,3%), koi vo prviot

mesec od 2001 godina beleàt porast od 51,4%. Ovazgolemuvawe vo golema mera se dolì na porastot nacenata na naftenite derivati, koja se koristi kakoreper pri presmetuvaweto na nadomestokot.

Na rashodnata strana, najgolemo e u~estvoto na ras-hodite za odrùvawe na pati{tata (112 milioni de-nari ili 52,8%), kaj koi e evidentirano zgolemuvaweod 27,2% vo odnos na istiot mesec prethodnata godina.So ogled na sezonata, vo ovaa kategorija rashodidominiraat tro{ocite za zimsko odrùvawe (85,7%od vkupnite rashodi za odrùvawe na pati{tata).Va`na komponenta na rashodite na Fondot se i inves-ticiite, (37,2% od vkupnite rashodi), vo ~ii ramkizna~ajno mesto zazemaat investiciite finansiraniod stranski krediti (izgradbata na avtopatot Stobi-Negotino i avtopatot Negotino-Demir Kapija).

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA


OSNOVNI KARAKTERISTIKI NA RABOTEWETO NA MAKEDONSKABERZA VO 2000 GODINA

Na makedonskiot pazar na kapital vo tekot na 2000godina bea manifestirani pozitivni trendovi. Ma-kedonskata berza vo izminatata godina ostvari naj-dobri rezultati vo dosega{noto rabotewe.

Taka, vkupniot promet vo 2000 godina vo iznos odokolu 7,8 milijardi denari (nad 250 milioni DEM) eza 5 pati pogolem vo sporedba so 1999 godina, odnos-no ednakov na kumulativniot promet na berzata voprvite 4 godini od raboteweto. Vo tekot na 2000 god-ina, prose~niot dneven promet na Berzata dostignaokolu 75 milioni denari (2,4 milioni DEM), dodekabrojot na berzanskite transakcii dostigna 4.783transakcii, {to e za 2 pati pove}e vo sporedba soprethodnata godina. I vo tekot na 2000 godina domi-nira{e prometot na neoficijalniot pazar (okolu96% od vkupniot promet).

Vo strukturata na prometot, dominira proda`batana hartii od vrednost vo sopstvenost na dràvata(52% od vkupniot promet), dodeka u~estvoto na bloktransakciite iznesuva{e 33%. Toa ukaùva deka po-

aktivnata uloga na dràvata preku izdavawe na ob-vrznici za �staroto� devizno {tedewe i poaktivnataproda`ba na dràvniot kapital preku berza, pret-stavuva silen impuls za zaìvuvawe i razvoj na Ma-kedonskata berza. I vo tekot na 2000 godina prekuberzata prodolì procesot na koncentracija na sop-stvenosta i post-privatizacionata sopstveni~kakonsolidacija (vo 140 trgovski dru{tva e izvr{enookrupnuvawe na sopstvenosta).

Vo tekot na 2000 godina na Berzata e zgolemen bro-jot na trguvani akcii, pri {to se istrguvani akciina 192 trgovski dru{tva, nasproti akciite na 114trgovski dru{tva vo 1999 godina.

Najlikvidni akcii vo 2000 godina bea akciite naMakpetrol AD Skopje, Alkaloid AD Skopje, Topli-fikacija AD Skopje, Komercijalna banka AD Skopjei Skopski pazar AD Skopje.

Vo septemvri 2000 godina uspe{no be{e izvedenakotacijata na dràvnata obvrznica za pokrivawe na�staroto� devizno {tedewe na gra|anite i vo period-ot od nivnata kotacija na oficijalniot pazar, ostva-ren e promet, koj pretstavuva 3,3 % od vkupniot pro-met vo 2000 godina (8,3 milioni DEM). Prose~natacena na obvrznicite iznesuva{e 73,3 % od nivnatanominalna vrednost, {to e za nad 20 procentni poenipovisoko od cenata po koja se trguva{e so deviznite{tedni vlogovi pred izdavaweto na obvrznicite.

Vo tekot na 2000 godina dràvata prodade paketina akcii od svoeto portfolio vo 54 trgovski dru{tva

(nasproti 22 paketa na akcii vo 1999 godina), vo iznosod 131,5 milioni DEM (nasproti 11 milioni DEM vo1999 godina). Na toj na~in se intenzivira{e proce-sot na t.n. sekundarna privatizacija preku berzata.

BERZANSKI POKAZATELI - JANUARI 2001

Vkupniot promet vo januari 2001 godina iznesuva-{e 150.565.606 denari, odnosno dva pati pomalku vo

Pregled na trguvaweto na Makedonskata berza

po meseci vo 2000 godina

Mesec Promet vo HV Promet vo Promet vo Promet vo Broj na

(EVRO) DEN DEM transakcii

Januari 536,233 - 102,198,875 3,296,921 127

Fevruari 312,219 - 187,015,266 6,031,199 218

Mart 1,315,600 - 1,219,465,03 39,304,276 272

April 156,671,662 - 2,613,717,982 84,232,282 193

Maj 291,436 - 461,322,740 14,859,600 143

Juni 188,483 - 249,156,850 8,022,101 284

Juli 122,315 - 196,049,610 6,311,245 172

Avgust 69,525 - 176,816,807 5,690,421 302

Septemvri 1,312,543 367,376 434,247,342 13,777,534 505

Oktomvri 418,994 1,196,340 664,600,529 21,393,052 864

Noemvri 426,014 2,297,870 1,120,996,745 36,083,299 935

Dekemvri 315,136 1,947,775 361,139,615 11,613,976 767

Vkupno: 161,780,482 5,809,361 7,780,523,403 250,615,906 4,782

2 2 / 2 3

sporedba so dekemvri minatata godina. Toa e pred serezultat na namaleniot promet so obvrznicite izda-deni za pokrivawe na �staroto� devizno {tedewe na

gra|anite (2,8 pati), kako i na namaleniot broj navkupno ostvareni transakcii na Berzata (za 5%).Vakviot pad se dolì na toa {to poradi novogodi{-nite praznici vo prviot mesec od 2001 godina se tr-guva{e 2 dena pomalku vo odnos na voobi~aeniot broj

na denovi na trguvawe, t.e. prviot den na trguvawebe{e 11 januari.

Strukturnoto u~estvo na oficijalnite pazari vovkupniot promet vo prviot mesec od 2001 godina iz-nesuva 21,70%. Po~nuvaj}i od januari 2001 godina, vopresmetuvaweto na vkupniot promet na Berzata nemada bidat vklu~eni blok-transakciite, {to vpro~em ei praktika vo razvienite zemji, od ednostavna pri~i-na {to transakciite so pogolema vrednost zna~itel-no ja deformiraat slikata za strukturata na ostva-reniot promet po pazari.

Inaku, i natamu najgolema aktivnost se ostvaruvana tretiot pazar, na koj vo januari ovaa godina e ost-varen promet vo visina od 113.806.478 denari, ili75,59% od vkupniot promet vo denari.

Kako najva`na blok transakcija vo januari 2001godina se izdvojuva trguvaweto so akciite naMakedonski telekomunikacii AD Skopje vo vred-nost od 20.866.559.693 denari (na tenderot za izbor nastrate{ki partner na Makedonski telekomunikaciipobedi konzorciumot MATAV). Voedno, bea pro-dadeni i akciite na IGM Proleter AD Vinica(74.299.520 denari).

qq Vkupen promet vo denari: 150.565.606qq Vkupen promet vo akcii: 195.306qq Vkupen promet vo obvrznici: 726.412qq Vkupen broj na transakcii: 719qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 8qq Blok transakcii (vo denari): 20.984.532.086ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 18.820.700ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 90ãã Prose~na vrednost na edna transakcija (vo denari): 209.118

Ostvaren promet po pazari vo januari 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 32.668.687 21,70

Vtor pazar 4.090.440 2,72

Tret pazar 113.806.478 75,59

Parket 37.725.235 33,15

Dràvna sopstvenost 76.081.243 66,85

Vkupno site pazari 150.565.605 100,00

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe na parket od 01.01.2001 do 31.01.2001

Ime na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Prv Pazar

Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 78 71 78 73,8 397 32.668.687,75 726.412 8

Vkupno Prv Pazar 397 32.668.687,75 726.412

Vtor Pazar

obi~ni akcii

Investbanka Skopje 100 DEM 2.670 2.670 2.670 2.670 1 4.090.440,00 1.532 1

Vkupno Vtor Pazar 1 4.090.440,00 1.532

Tret Pazar

obi~ni akcii

@AS Skopje 73,3 DEM 280 280 280 280 3 56.000,00 200 2

@ito Prilep Prilep 100 DEM 622 622 622 622 18 260.618,00 419 1

ADOR Makedonija Skopje 100 DEM 1.900 1.900 1.900 1.900 1 114.000,00 60 1

Ading Skopje 100 DEM 1.600 1.600 1.600 1.600 1 67.200,00 42 1

Agromehanika Skopje 100 DEM 400 400 400 400 6 186.400,00 466 1

Agropromet - Tikve{anka Kavadarci 500 DEM 4.000 3.100 4.000 3.100 6 474.300,00 135 2

Agroservis Skopje 2905 DEN 373 373 373 373 2 69.751,00 187 1

Alkaloid Skopje 50 DEM 1.800 1.600 1.800 1.665 26 2.034.771,00 1.230 7

Automakedonija Skopje 87 DEM 450 450 450 450 2 49.500,00 110 1

Biserka Kumanovo 50 DEM 320,00 320,00 320,00 320,00 51 3.080.110,00 9.686 2

Blagoj \orev Veles 50 DEM 160 160 160 160 3 330.720,00 2.067 3

Cementarnica USJE Skopje 100 DEM 3.200 3.200 3.200 3.200 1 160.000,00 50 1

Enterier Skopje 100 DEM 930 930 930 930 1 16.740,00 18 1

Fer{ped Skopje 1199 DEM 17.000 15.510 15.510 17.000 4 110.060,00 7 2

Komercijalna banka Skopje 5000 DEN 2.200 2.000 2.000 2.000 6 406.000,00 203 3

Komuna Skopje 50 DEM 320 320 320 320 1 16.000,00 50 1

Kozjak Kumanovo 50 DEM 933 933 933 933 40 1.470.408,00 1.576 1

Lovec Tetovo 190 DEM 800 800 800 800 1 22.400,00 28 1

Makedonija Gostivar 100 DEM 2.210 2.210 2.210 2.210 1 114.920,00 52 1

Makedonija Turist Skopje 50 DEM 651 650 650 651 2 130.100,00 200 1

Makmetal Skopje 100 DEM 3.200 3.200 3.200 3.200 1 41.600,00 13 2

Makpetrol Skopje 1.000 DEM 9.500 9.050 9.150 9.300 38 2.550.265,00 275 7

Ma{inopromet Skopje 50 DEM 470 470 470 470 1 23.500,00 50 1

OHIS Skopje 100 DEM 600 599 599 600 5 44.970,00 75 2

Ohridska banka Ohrid 2663 DEN 2.650 2.650 2.650 2.650 1 4.091.600,00 1.544 1

O~na optika Skopje 43 DEM 939 939 939 939 28 150.240,00 160 1

Pelagonija komerc Bitola 100 DEM 630 630 630 630 4 63.630,00 101 1

Pe~atnica Prosveta Kumanovo 513.98 DEM 160 160 160 160 1 30.720,00 192 1

Rade Kon~ar Skopje 49,06 DEM 160 160 160 160 1 7.840,00 49 1

Radobank Skopje 10.000 DEN 10.000 10.000 10.000 10.000 1 4.300.000,00 430 1


Ime na izdava~ot Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Promet Promet Br. den.

vrednost cena cena cena cena trans. /den/ /hv/ trguv.

Tigar Kriva Palanka 100 DEM 630 320 620 630 9 676.720,00 1.096 2

Toplifikacija odrùvawe Skopje 60 DEM 135.000 135.000 135.000 135.000 1 135.000,00 1 1

Toplifikacija Skopje 100 DEM 1.600 1.395 1.600 1.420 37 4.290.478,00 2.890 6

Trgojug Skopje 50,3 DEM 940 940 940 940 2 500.080,00 532 1

Tutunska banka Skopje 1.000 DEN 2.378 2.378 2.378 2.378 1 10.589.234,00 4.453 1

Vitaminka Prilep 29,11 DEM 3.100 2.500 2.500 2.500 8 1.018.600,00 388 3

Zare Lazarevski s. Mavrovo 100 DEM 3.100 3.100 3.100 3.100 1 34.100,00 11 1

prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1.000 DEN 666 666 666 666 1 6.660,00 10 1

Vkupno Tret Pazar 317 37.725.235,00 29.056

Akcii vo sopstvenost na dràvata za gotovinsko pla}awe

Biserka Kumanovo 50 DEM 320 320 320 320 1 5.566.080 17.394 1

EMO Ohrid 60 DEM 373 373 373 373 1 49.589.604 132.948 1

IGM Proleter Vinica 100 DEM 3.109 3.109 3.109 3.109 1 5.070.779 1.631 1

Internacional Veles 100 DEM 1.244 1.244 1.244 1.244 1 15.854.780 12.745 1

Vkupno akcii vo sopstvenost na dràvata 4 76.081.243 164.718

VKUPNO SITE PAZARI 719 150.565.606

2 4 / 2 5


PROGRAMA NAMINISTERSTVOTO ZAFINANSII ZA 2001 GODINA

Po~ituvani gra|ani,

So objavuvaweto na Programata za rabota na Mi-nisterstvoto za finansii za 2000 godina (objavena vomediumite vo april 2000) i Ot~etot za izvr{uvawe-to na Programata za 2000 (objaven vo mediumite vofevruari 2001), zapo~navme da vnesuvame nova klimavo raboteweto na dràvniot sektor, koja podrazbiracelosna transparentnost vo raboteweto i odgovor-nost za rezultatite.

Reformite se dolg i sloèn proces na promeni nasostojbite. Mnogu gra|ani vo periodot na sprovedu-vawe na reformite so pravo se pra{uvaat zo{to mo-ra tie da se pravat i koga }e zavr{at, {to sleduva po-toa, dali nivniot ìvot }e bide podobar, koga toa }ese slu~i? Za mnogumina e nejasno {to e zna~eweto namakroekonomskata stabilnost ili porastot na brutodoma{niot proizvod, {to menuva vo nivniot ìvotdonesuvaweto na paket od 15 ili pove}e zakoni oded-na{, ako tie se u{te nemaat rabota, ili ne moàt dago re{at stanbenoto pra{awe.

Za mnogu od ovie pra{awa ne moè sekoga{ da sedade precizen odgovor, bidej}i e potrebno mnogu ra-boti da se napravat od strana na mnogu institucii ipoedinci, za reformite da uspeat, za ìvotot na gra-|anite da stane podobar. Reformite za àl se dolgii naporni, a rezultatite doa|aat na krajot.

Sepak, del od rezultatite od na{ata rabota se na-devame deka ve}e gi ~uvstvuvate i toa preku namale-ni danoci i carini koi gi pla}ate na dràvata, po-niski kamati koi gi pla}ate na bankite, zapo~natovra}awe na nacionaliziranite imoti i sigurnost de-ka procesot }e trae do vra}aweto na posledniot ne-pravilno odzemen imot, zapo~nato vra}awe na deviz-

nite {tedni vlogovi i sigurnost deka vo celost }e gidobiete Va{ite za{tedi, sigurnost deka }e Vi bidevraten delot od penziite koj dràvata prethodno Vigo zakinuvala, pogolema sigurnost vo bankarskiteinstitucii, razvoj na pazarot na kapital, itn. Mnogudrugi pridobivki od prezemenite reformski aktiv-nosti i zavr{enite proekti vo 2000 godina, doprva}e gi po~uvstvuvate.

Za site aktivnosti i rezultatite koi gi o~ekuvameso nivnata realizacija, postojano Ve informiravme.Ubedeni sme deka toe e ne samo potrebno, tuku pret-stavuva i na{a obvrska. Ministerstvoto za finan-sii na gra|anite treba da im dade objasnuvawe {toraboti, zo{to gi pravi tie raboti, koi se rezulta-tite ako se zavr{at predvidenite proekti i koga mo-è da se o~ekuva da se po~uvstvuvaat rezultatite odtie aktivnosti. Toa }e ovozmoì da go slu{neme Va-{eto mislewe i Va{ite predlozi za na{ata rabota.Samo taka moème da ja stekneme Va{ata doverba ipoddr{ka. Na{ata sorabotka so Vas e neophodna zada uspeeme na patot na reformite.

Sledej}i ja ovaa cel i opredelbata za postojana ko-munikacija so javnosta, Ministerstvoto za finansiija objavuva PROGRAMATA ZA RABOTA ZA 2001GODINA.

Vo Programata se sodràni reformskite aktiv-nosti i zada~i {to gi postavivme pred sebe za ovaagodina. Del od niv se prodolènie ili finalizacijana proektite koi gi zapo~navme vo 2000 godina, a koizaradi sloènosta i vremetraeweto ne moàt da sekompletiraat vo edna kalendarska godina (refor-mite na platniot promet, reformite na devizniotsistem i dano~niot sistem, itn.). Ostanatite aktiv-nosti pretstavuvaat novi proekti na Ministerstvo-

2 6 / 2 7

P R O G R A M A N A M I N I S T E R S T V O T O Z A F I N A N S I I Z A 2 0 0 1 G O D I N A

to za Finansii so koi se dograduva makroekonom-skiot ambient so cel da se sozdadat optimalni uslo-vi za razvoj na privatniot sektor i da se podobrikvalitetot na uslugite koi Ministerstvoto za fi-nansii gi obezbeduva za gra|anite.

Site rokovi vo ovaa Programa koi se povrzani sozakonski akti, se rokovi vo koi se predviduva pomin-uvawe na vladinata procedura.

Najzna~ajni REFORMSKI AKTIVNOSTI naMinisterstvoto za Finansii vo tekot na 2001 godinase slednite:

1. FINANSISKI SEKTOR

l Donesuvawe na nov ZAKON PROTIV PEREWEPARI (maj 2001)

Borbata protiv sivata ekonomija i naporite za po-dobruvawe na finansiskata disciplina, zapo~naa vo2000 godina so primenata na DDV, donesuvawe na Za-kon za gotovinsko pla}awe (fiskalni ma{ini), po-efikasni re{enija za naplata na hipoteki, proekti-te za osovremenuvawe na carinskata slu`ba, uprava-ta za javni prihodi i sl. Klu~niot proekt vo 2001godina vo nasoka na natamo{no namaluvawe na neev-identiranite transakcii vo finansiskata sfera, edonesuvaweto na nov Zakon protiv perewe pari. Toj}e sozdade osnova za evidencija i sledewe na sitesomnitelni transakcii koi minuvaat niz bankite i}e pridonese za sozdavawe na zdrav bankarski sistem.Voedno, donesuvaweto na ovoj Zakon e eden od prior-itetnite uslovi za integracija na makedonskiot fi-nansiski sistem vo evropskite finansiski tekovi iza podignuvawe na rejtingot na makedonskite banki.

l Donesuvawe na IZMENI NA ZAKONOT ZABANKI (juni 2001)

Noviot Zakon za banki koj e donesen vo 2000 godi-na, sozdade kvalitetna osnova za razvoj na bankar-

skiot sistem. Vo 2001 godina e predvideno donesu-vawe na izmeni na istiot vo nasoka na vnesuvawe nanovi, moderni finansiski instrumenti i operaciikoi se koristat vo razvienite zemji, kako {to e elek-tronskoto bankarstvo. Toa }e sozdade mo`nost pla-}awata i mnogu drugi bankarski uslugi da se vr{atpo elektronski pat, odnosno preku internet mreà-ta. So Izmenite na Zakonot za banki voedno }e bidatdoprecizirani odredeni odredbi vo nasoka na harmo-nizacija so novite re{enija vo deviznata sfera, }ese inkorporiraat novi re{enija od Bazelskite su-pervizorski standardi za kapitalot, kreditnata po-vrzanost, klasifikacijata na kreditite, devizniot ikamatniot rizik, a }e bidat vgradeni i odredeni ko-risni sugestii od bankite koi proizleguvaat od is-kustvata steknati vo prvata godina od primenata nanoviot zakon.

l Vo funkcija na vklu~uvawe na Republika Make-donija vo sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki re-{enija vo finansiskiot promet, }e bide donesennov ZAKON ZA ELEKTRONSKO TRGUVAWE(oktomvri 2001), koj }e ovozmoì gra|anite damoàt kompjuterski da kupuvaat stoki i uslugi.

l Vo nasoka na sledewe na sovremenite finansis-ki tekovi e i predvidenoto donesuvawe na NOVZAKON ZA PLASTI^NI KARTI^KI (noem-vri 2001), koj }e gi stimulira bezgotovinskiteoblici na pla}awe za smetka na pla}aweto vo go-tovo. Vo ista funkcija }e bide i donesuvawetona nov ZAKON ZA LIZING (ili ZAKON ZAFINANSISKI TRANSAKCII), predvidenoza juni 2001, so koj }e se regulira izvr{uvawetona finansiskiot lizing i na drugite sovremenifinansiski operacii. Vo prvata polovina odgodinava }e se donesat i site podzakonski aktiza implementacija na Zakonot za elektronskioblik i potpis (maj 2001), so {to }e se sozdadatprakti~ni uslovi za modernizacija na platniotpromet i na bankarskoto rabotewe vo celina.

l Donesuvawe na nov ZAKON ZA NARODNABANKA (juni 2001)

So ovoj zakon }e bidat poprecizno definiranicelta, zada~ite i funkciite na Narodna banka na Re-publika Makedonija, kako i instrumentite za real-izacija na monetarnata politika. Istovremeno, re-{enijata vo ovoj zakon }e bidat harmonizirani so od-

Del od rezultatite od na{ata rabota se nadevame deka ve}e gi~uvstvuvate i toa preku namaleni danoci i carini koi gipla}ate na dràvata, poniski kamati koi gi pla}ate nabankite, zapo~nato vra}awe na nacionaliziranite imoti isigurnost deka procesot }e trae do vra}aweto na posledniotnepravilno odzemen imot, zapo~nato vra}awe na deviznite{tedni vlogovi i sigurnost deka vo celost }e gi dobieteVa{ite za{tedi, pogolema sigurnost vo bankarskiteinstitucii, razvoj na pazarot na kapital, itn.


redbite od noviot Zakon za banki i Zakonot za deviz-no rabotewe, kako i so evropskite standardi za regu-lirawe na raboteweto na centralnata banka.

l Donesuvawe na IZMENI NA ZAKONOT ZAHARTII OD VREDNOST (mart 2001)

So ovie izmeni se predviduva da se dozajaknat in-gerenciite na Komisijata za hartii od vrednost kakosupervizorski organ, da se zajakne za{titata na pra-vata na malite akcioneri, da se zacvrstat barawataza objavuvawe na podatoci za firmite, da se dopreci-ziraat odredbite za vnatre{no trguvawe itn. Na tojna~in, }e se zaokruì zakonskata regulativa koja eneophodna za natamo{en razvoj na pazarot na kapi-tal vo Republika Makedonija.

Voedno, sledej}i go trendot na okrupnuvawe i glo-balizacija na finansiskite institucii, vo 2001 god-ina Makedonskata berza }e go realizira Proektotna povrzuvawe na makedonskata i slovene~kata ber-za. Toa }e sozdade novi perspektivi za makedonskitepretprijatija i uslovi za pogolemo prisustvo nastranski investitori na pazarot na kapital. Pro-cesot na okrupnuvawe i zgolemuvawe na ponudata ipobaruva~kata na berzata se o~ekuva da prodolì iso otvarawe kon drugi kompatibilni pazari, pred seod bliskoto okruùvawe.

Procesot na povrzuvawe na makedonskata i slove-ne~kata berza }e ja zabrza postapkata na harmoniza-cija na makedonskata regulativa vo ovaa oblast soevropskite standardi. Vo taa nasoka, me|u drugoto,}e bide donesen ZAKON ZA PREVZEMAWE NAKOMPANII (septemvri 2001).

Aktivnostite na berzata vo 2001 godina }e bidatpottiknati i so mediumska kampawa za hartiite odvrednost (mart - juni 2001), so koja na gra|anite najasen i razbirliv na~in }e ima bidat prezentiraniosnovnite informacii za hartiite od vrednost.

Golema novina za pazarot na kapital vo 2001 godi-na }e pretstavuva osnovaweto na Centralen depozi-tar na hartii od vrednost koj }e zna~i golem napre-dok vo pravec na za{tita na pravata na malite akci-oneri i poefikasno rabotewe na berzata. So negovo-to osnovawe site akcionerski knigi na akcionerski-te dru{tva vo Republika Makedonija od pretprijati-jata }e preminat da se vodat vo Centralniot depo-zitar na hartii od vrednost, vo elektronski oblik.

l Nov ZAKON ZA OSTANATI FINANSISKIINSTITUCII (septemvri 2001), so koj prven-stveno }e se regulira raboteweto na {tedil-nicite koe do donesuvaweto na Zakonot za bankivo 2000 godina, be{e regulirano so ovoj zakon.Zakonot za ostanati finansiski institucii bimoèl da go opfati i raboteweto na ostanatitenebankarski finansiski institucii;

l Nov ZAKON ZA OSIGURUVAWE (dekemvri2001)

So ovoj zakon, }e se nadogradat re{enijata koi sevgradeni vo izmenite na postoe~kiot zakon i regula-tivata od ovaa oblast celosno }e se harmonizira soevropskite standardi;

l IZMENI NA ZAKONOT ZA SMETKOVOD-STVO (mart 2001)

So ovie izmeni, koi }e bidat pridruèni so sood-vetni izmeni vo ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[-

Mislam deka na pretsedatelot na Republikata i na ministerot za finansii treba da im se ~estita za toa{to se slu~i vo minatata godina. Sklu~ija dogovori so MMF i so Svetskata banka za koi moàm da kaàmdeka me|unarodnata zaednica gi smeta za pozitivni i gi poddrùva. Jas sum optimist vo odnos na toa {tomoè da napravi Makedonija vo idnina. Se razbira ima problemi, no rabotite se odvivaat pozitivno voposlednite 12 meseci. Makedonija so porastot na bruto nacionalniot proizvod od 5 procenti vo minatatagodina i kontrolata na inflacijata, so zgolemuvaweto na deviznite rezervi vo poslednite tri i pol mese-ci, a posebno so rezultatite od proda`bata na Telekomot e vo dobra pozicija da odi napred preku stim-ulirawe na proizvodstvoto i namaluvawe na danocite. Seto toa e dobra osnova za zemjata da se dviì vopozitivna nasoka, zatoa sum mnogu impresioniran.

g-dinXEJMS VOLFENSON

Direktor naSvetskata banka

Vo Programata za rabota za 2001 se sodràni reformskiteaktivnosti i zada~i {to gi postavivme pred sebe za ovaagodina. Del od niv se prodolènie ili finalizacija na

proektite koi gi zapo~navme vo 2000 godina, a koi zaradisloènosta i vremetraeweto ne moàt da se kompletiraat vo

edna kalendarska godina

2 8 / 2 9


TVA (koj e vo ingerencii na Ministerstvoto zapravda), se planira materijata od oblasta na smetko-vodstvoto za subjektite koi se smetaat za trgovskidru{tva, da se regulira vo eden zakon. Zna~ajna izme-na }e pretstavuvaat odredbite za formirawe na Sa-moregulira~ka organizacija na smetkovoditeli i de-finirawe na nejzinite zada~i i funkcii, definira-we na uslovite za dobivawe na status na ovlastensmetkovoditel, odredbi za za{tita na profesional-nite smetkovoditeli, obezbeduvawe na soodvetenkvalitet na smetkovodstvenite uslugi itn;

l IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOTZA REVIZIJA (juni 2001), so koi }e se dopre-ciziraat odredeni re{enija vo ovaa oblast i is-tite }e se harmoniziraat so evropskite direk-tivi;

l IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOTZA REGISTRI (mart 2001), so koi }e se dopre-ciziraat odredeni re{nija vo ovaa oblast sog-lasno prezemenite reformski aktivnosti voplatniot promet;

l IZMENI NA ZAKONOT ZA AGENCIJA ZASANACIJA NA BANKA (mart 2001), so koi }ese vnesat odredbi so koi se izmenuva konceptot isu{tinata na postoewe na Agencijata. Toa pod-razbira vnesuvawe na odredbi za promena na ime-to na Agencijata vo Kompanija za upravuvawe sosredstva i vnesuvawe na neotpovikliva klauzulaza zgasnuvawe na Agencijata i celosno re{avawena nejzinoto portfolio vo period od tri godini.

Pokraj ovie, celosno novi proekti, vo finansiska-ta sfera vo 2001 }e bidat dozavr{eni nekolku krup-ni reformski aktivnosti koi zapo~naa da se reali-ziraaat vo 2000 godina:

l ]e se donesat site podzakonski akti koi proi-zleguvaat od Zakonot za devizno rabotewe (maj -

juni 2001). Toa }e ovozmoì konkretno da se po-~uvstvuva novata poliberalna klima vo devizno-to rabotewe, a toa e zna~ajno za pretprijatijata,gra|anite i za stranskite investitori. Voedno,i vo 2001 godina Devizniot Inspektorat koj e vosostav na Ministerstvoto za Finansii, }e pro-dolì so sproveduvawe na nadzor i kontrola nadeviznoto i nadvore{no-trgovskoto rabotewena pretprijatijata od Republika Makedonija;

l Aktivnostite za sozdavawe na uslovi za pazarnonamaluvawe na kamatnite stapki vo 2000 ve}erezultiraa so nivno namaluvawe za 5 do 7 pro-centni poeni vo prosek. Pretprijatijata i gra-|anite ve}e po~naa da gi ~uvstvuvaat pridobiv-kite od ovie promeni. No, na{a ocenka e dekapostoi u{te prostor za natamo{na relaksacijana kreditnata politika i na uslovite za dobiva-we na krediti od bankite. Aktivnostite vo ovaanasoka }e bidat eden od klu~nite prioriteti ivo 2001 godina.

Za taa cel, me|u drugoto }e se inicira natamo{nonamaluvawe na eskontnata stapka i na kamatnitestapki na aukciite na krediti na NBRM. Likvidnos-ta na bankarskiot sistem i na ekonomijata vo celina}e se podobri i preku planiraniot prenos na depozi-tite na odredeni institucii od javniot sektor odNBRM kaj delovnite banki. Zajaknuvaweto na fi-nansiskata disciplina e eden od uslovite za namalu-vawe na kamatnite stapki. Za taa cel, vo 2001 }e seizvr{i integracija na Zakonot za podvièn zalog iZakonot za hipoteka (nedvièn zalog), doneseni vo2000 godina. Ovaa aktivnost e predvideno da se zavr-{i do juli 2001 godina, odnosno otkako }e se sogle-daat iskustvata od zakonskite re{enija vo ovaa ob-last koi bea doneseni vo 2000 godina.

l Reformata na platniot promet e eden od najseri-oznte i najsloèni proekti, ~ija prva faza }e sekompletira kon sredinata na 2001 godina. Pred-videno e prenosot na smetkite na pravnite licaod ZPP kaj bankite da zapo~ne od 01.07.2001 god-ina, od koga se o~ekuva da po~nat da funkcioni-raat novite institucii i funkcii: Sistemot nabruto poramnuvawe na Narodna banka (RTGS);Klirin{kata ku}a za prebivawe na malitepla}awa; i Centralniot registar, koj }e opfa}aRegistar na prava vrz nedvi`nosti, Registar napravni lica i Registar na godi{ni smetki.

Klu~niot proekt vo 2001 godina vo nasoka na natamo{nonamaluvawe na neevidentiranite transakcii vo finansiskatasfera, e donesuvaweto na nov Zakon protiv perewe pari

Vo 2001 godina e predvideno donesuvawe na izmeni na Zakonotza bankite vo nasoka na vnesuvawe na novi, modernifinansiski instrumenti i operacii koi se koristat vorazvienite zemji, kako {to e elektronskoto bankarstvo


Pokraj ova, kako {to spomenavme, vo tekot na 2001godina od strana na ZPP }e se raboti na implemen-tacija na noviot Centralen depozitar na hartii odvrednost, pri {to od 01.06.2001 }e zapo~nat aktiv-nostite za prifa}awe na akcionerskite knigi napretprijatijata (akcionerskite dru{tva). Ostana-tite funkcii na sega{niot ZPP }e bidat prezemeniod Ministerstvoto za Finansii, Upravata za Javniprihodi i Dràvniot zavod za statistika.

Reformata na platniot promet celosno }e se za-vr{i do krajot na 2001;

2. BUXET I TREZOR

Ministerstvoto za finansii vo 2000 vloì maksi-malni napori vo nasoka na podobruvawe na procesotna izvr{uvawe na Buxetot, zajaknuvawe na kontrola-ta i zgolemuvawe na transparentnosta na koristewe-to na buxetskite sredstva i vospostavuvawe na sis-tem za poefikasno upravuvawe so dolgot na Repub-lika Makedonija.

Za ovaa cel, nadgradbata na trezorskiot sistem vo2001 godina }e prodolì vo dve fazi:

l Vo prvata faza (prva polovina od 2001) se pred-viduvaat ponatamo{ni izmeni na procedurite zaizvr{uvawe na Buxetot, so koi }e se sozdademo`nost za odreduvawe na prioriteti pri fi-nansiraweto, vloùvawe na slobodnite sredstvavrz osnova na ekonomski principi, podobruvawena evidencijata za izvr{uvawe na rashodite i za-jaknato sledewe na tnr. prihodi od samofi-nansira~ki aktivnosti. Za prv pat so buxetskiotproces za 2001 godina se ovozmoùva Sobranietoda odlu~uva ne samo za rashodite na buxetskitekorisnici finansirani od Buxetot, tuku i zarashodite finansirani od drugi izvori. Toa ezna~aen ~ekor vo nasoka na zgolemuvawe na tran-sparentnosta vo tro{eweto na javnite sredstva;

l Vo vtorata faza (vtora polovina na godinata) }ese implementira nov softverski sistem za tre-zorskoto rabotewe, }e se vovede konceptot nadirektna naplata na javnite prihodi na buxet-skata smetka, }e se vospostavat mehanizmi za za-sileno sledewe na obvrskite koi gi prezemaatbuxetskite korisnici so cel spre~uvawe za pre-zemawe na pogolemi obvrski od odbreniot bu-xet, a predvideni se i izmeni na pravilniciteza klasifikacija na prihodite i rashodite.

l Za da se podigne nivoto na transparentnost, od-govornost i ekonomi~nost vo koristeweto nasredstvata od strana na dràvnite institucii,vo 2000 godina vo Ministerstvoto za Finansiise formira{e Centralna edinica za vnatre{narevizija. Vo 2001 godina (juni) e predvideno dase izgotvi Edinstven pravilnik za sproveduva-we na vnatre{na revizija so koj }e se utvrdi de-lokrugot i na~inot na vr{ewe na vnatre{natarevizija.

l Sledeweto i upravuvaweto so dolgot na drà-vata e obvrska kon sega{nite i idnite genera-cii. Vo funkcija na podobro sledewe i kontro-la na procesot na zadolùvawe na RepublikaMakedonija (koe go vklu~uva vnatre{niot i nad-vore{niot dolg na dràvata), vo 2001 godina }ese izgotvi STRATEGIJA ZA UPRAVUVAWESO JAVNIOT DOLG NA REPUBLIKA MA-KEDONIJA (maj 2001).

l Kako i sekoja godina, i vo 2001 }e bide podgotve-na Zavr{na smetka za Buxetot za 2000 godina(maj 2001).

l Za podobruvawe na procesot na podgotovka iplanirawe na buxetot, predvideno e vo ovaa god-ina da se donese NOV ZAKON ZA BUXET (juni2001).

Od mart 2001 }e zapo~nat aktivnostite za podgo-tovka na BUXETOT ZA 2002 GODINA, kako najz-na~aen akt vo koj se odreduva iznosot i namenite nakoristewe na sredstvata koi gi pribira i tro{idràvata vo tekot na edna godina.

Zaedno so Buxetot za 2002, }e bidat podgotveni i:

l Zakon za ograni~uvawe na izvornite prihodi zafinansirawe na javnite potrebi za 2002 godina,vo koj }e bidat utvrdeni maksimalnite iznosina izvornite prihodi za buxetite za 2002 godina;i

l Zakon za izvr{uvawe na Buxetot na RepublikaMakedonija za 2002 godina, so koj }e bide utvr-

Golema novina za pazarot na kapital vo 2001 godina }epretstavuva osnovaweto na Centralen depozitar na hartii od

vrednost koj }e zna~i golem napredok vo pravec na za{tita napravata na malite akcioneri i poefikasno rabotewe na

berzata

3 0 / 3 1


den na~inot i postapkata na koristeweto nasredstvata od Buxetot na Republika Makedonijaza 2002 godina.

Buxetot i Zakonite se dostavuvaat do Vladata vopo~etokot na mesec oktomvri, a se dostavuvaat voSobranieto na Republika Makedonija vo noemvri.

l Planiraweto i analizata na makroekonomskatapolitika e edna od klu~nite funkcii na Mi-nisterstvoto za Finansii. Vo 2001 godina, Mi-nisterstvoto za Finansii vo kordinacija so si-te drugi ministerstva , kako i so Narodna bankai Dràvniot Zavod za statistika, }e podgotvinekolku standardni dokumenti koi ja analizi-

raat ekonomskata politika vo tekot na ovaa god-ina i ja odreduvaat makroekonomskata ramka zaslednata godina: Makroekonomskata politikana Republika Makedonija za 2002 godina (rok:noemvri 2001); Programata za javni investiciiza 2002-2004; Proekcijata na platniot bilans za2002 godina; a }e bide izrabotena i informaci-jata �Ekonomski razvoj na Republika Makedo-nija�, koja redovno se dostavuva do EvropskataKomisija (septemvri 2001).

3. DANOÊN I CARINSKI SISTEM

Najkrupnite reformski aktivnosti vo dano~niotsistem se realiziraa vo 2000 godina i na po~etokotna 2001, so uspe{noto voveduvawe i primena na DDV,namaluvaweto na stapkite na odano~uvawe kaj per-sonalniot danok na dohod, namaluvaweto na stapkitena DDV kaj tri mnogu va`ni grupi na proizvodi iuslugi, harmonizacijata na zakonot za akcizi so ev-ropskata regulativa, i modernizacija na zakonskitere{enija kaj danokot na dobivka. Seto toa e prosle-

deno so mediumska kampawa za zna~eweto na buxetoti potrebata od pla}awe na danoci.

Vo 2001 godina sleduva makotrpna rabota na mno-gubrojnite podzakonski akti, upatstva i pravilniciza primena na donesenite zakoni. Preku niv treba dase ovozmoì operacionalizacija na zakonskite od-redbi i da se precizira na~inot na realizacija namnogubrojnite stimulativni re{enija za dano~niteobvrznici, koi se sodràni vo novite zakoni od da-no~nata oblast.

Dobrata naplata na dano~nite prihodi vo 2001 god-ina, a posebno dobroto funkcionirawe na sistemotna DDV, e obvrska Ministerstvoto za Finansii iUpravata za javni prihodi da vloàt dopolnitelninapori za natamo{no namaluvawe na dano~nata evaz-ija vo ovaa i slednite godini. Toa podrazbira ne sa-mo zaostrena kontrola na subjektite koi ne sakaat dago platat svojot del od izgradbata i funkcionirawe-to na dràvata na smetka na mnogu drugi koi redovnoi ~esno gi izvr{uvaat sopstvenite obvrski, tuku ipodobruvawe na zakonskite re{enija, kadrovsko eki-pirawe i tehni~ko opremuvawe na Upravata za javniprihodi i pogolema sorabotka so dano~nite obvrzni-ci.

Toa podrazbira: reorganizacija na Upravata zajavni prihodi; zaokruùvawe na informativniotsistem na UJP; edukacija na dano~nite obvrznici;poednostavuvawe na postapkata na podnesuvawe nadano~ni prijavi; obuka na vrabotenite vo UJP; itn.

Eden od pozna~ajnite proekti vo 2001 koj }e se rea-lizira vo sorabotka me|u ZPP, UJP i bankite, e vo-veduvaweto na NACIONALNA PLATE@NA KAR-TI^KA (dekemvri 2001). Vrz osnova na iskustvatana drugi zemji, se o~ekuva deka voveduvaweto na edin-stvena plate`na karti~ka koja bi bila prifatena odgolem broj banki i korisnici, zna~ajno }e pridoneseza namaluvawe na gotovinskiot platen promet, a sotoa i za namaluvawe na sivata ekonomija. Vo istanasoka }e deluva i implementacijata na proektot zavoveduvawe na FISKALNI MA[INI, koj }e pri-doese za poaùrna i poregularna registracija naprometot vo trgovijata na malo i sozdavawe na ed-nakvi uslovi me|u dano~nite obvrznici.

Zaedni~ka aktivnost na UJP i sega{niot ZPP,koja proizleguva od zapo~natite reformi na plat-niot promet, e institucionalizacija i organizacijana delot za prisilna naplata vo ramkite na UJP.

Vo oblasta na carinskiot sistem, vo 2001 godina seplanira da bidat doneseni brojni uredbi i odlukikoi se odnesuvaat na doprecizirawe na odredeni re-

Reformata na platniot promet e eden od najserioznite inajsloèni proekti, ~ija prva faza }e se kompletira konsredinata na 2001 godina

Za prv pat so buxetskiot proces za 2001 godina se ovozmoùvaSobranieto da odlu~uva ne samo za rashodite na buxetskitekorisnici finansirani od Buxetot, tuku i za rashoditefinansirani od drugi izvori. Toa e zna~aen ~ekor vo nasoka nazgolemuvawe na transparentnosta vo tro{eweto na javnitesredstva


{enija vo regulativata od ovaa oblast, a pred se os-loboduvaweto od pla}awe carina za uvoz na stokikoi se dobieni kako podarok, postapkata za vr{ewena zastapni~ki raboti, postapkata za prerabotka podcarinski nadzor, vr{ewe na kontrola i pretres nalica i prevozni sredstva, i sl.

Voedno, do dekemvri 2001 }e bidat podgotveni iizmeni na Nomenklaturata na carinskata tarifa za2002 godina.

Eden od pozna~ajnite proekti za zgolemuvawe naefikasnosta na carinskata slu`ba koj e predviden zaovaa godina, e KOMPJUTERSKOTO POVRZUVA-WE NA SITE CARINSKI TERMINALI (juli2001).

4. ME\UNARODNI ODNOSI

Ministerstvoto za Finansii e ovlastena institu-cija za sklu~uvawe na finansiski dogovori so stran-stvo vo ime na Republika Makedonija. Taa obvrskapodrazbira maksimalna odgovornost vo pregovoriteso stranskite finansiski institucii za sklu~uvawena novi aran`mani za finansirawe na proekti iliza poddr{ka na platniot bilans. Za taa cel, Minis-terstvoto za Finansii ostvaruva celosna sorabotkaso drugite Ministerstva i institucii na javniotsektor, so cel da se selektiraat prioritetni proek-ti i da se sklu~at finansiski dogovori koi se od naj-golema korist za razvojot na dràvata i za podobru-vawe na standardot na ìveewe na gra|anite na Re-publika Makedonija.

Najzna~ajna zada~a na Ministerstvoto za Finan-sii vo 2001 godina vo sferata na odnosite so stran-stvo }e bide koordinacijata na aktivnostite na Vla-data na Republika Makedonija predvideni so aran-`manite so MMF i so Svetska banka. Povlekuvawe-to na odobrenite finansiski sredstva od strana nadvete najzna~ajni finansiski institucii vo svetot,podrazbira vodewe na zdrava makroekonomska poli-tika (fiskalna politika, monetarna politika, plat-en bilans, devizni rezervi itn.) i sproveduvawe nareformite spored dogovorenata dinamika.

So aran`manite se predvideni trimese~ni kvanti-tativni i kvalitativni kriteriumi spored koi seceni ispolnuvaweto na predvidenata programa i seutvrduva ispolnetosta na uslovite za povlekuvawena odobrenite finansiski sredstva. Vo taa nasoka,Ministerstvoto za Finansii }e odrùva kontinui-rana sorabotka so Ministertvoto za Ekonomija, Mi-nisterstvoto za Pravda, Ministerstvoto za trud i

socijalna politika, Ministerstvoto za zdravstvo,site drugi Ministerstva pri Vladata na RepublikaMakedonija, Narodna banka na Republika Makedo-nija, Agencijata za privatizacija, ZPP i drugite in-stitucii i subjekti koi se vklu~eni vo psorabotkataso MMF i Svetska banka.

Eden od najzna~ajnite proekti na Ministerstvotoza Finansii vo 2001 godina, koj e zapo~nat vo tekotna minatata godina, e dovr{uvawe na STRATEGIJA-TA ZA NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA.Ovoj kompleksen dokument, koj se izrabotuva vo sora-botka so Svetska banka i MMF, kako i so mnogu dr-àvni institucii, nevladini organizacii, sindika-ti, i drugi relevantni subjekti, treba da gi skicirapolitikite i prioritetnite aktivnosti za namalu-

vawe na najgorliviot problem so koj se soo~uvaat delod gra|anite na Republika Makedonija - siroma{ti-jata. Kako i vo 2000 godina, i vo 2001 Ministerstvotoza Finansii }e vgradi vo Buxetot finansiski sred-stva za pomo{ na najzagrozenite sloevi od naseleni-eto. Programata za namaluvawe na siroma{tijatapredvideno e da se usvoi so Rebalansot na buxetot vojuni-juli 2001 godina.

Sorabotkata so Svetska banka vo podgotovkata isproveduvaweto na te{kite i dolgotrajni reformina javnata administracija, }e rezultira vo finan-siska poddr{ka na ovie reformi od strana na Svet-ska banka so tnr. PSAL aran`man vo iznos od 40 mi-lioni dolari. Finalnite pregovori za ovoj aran-`man, vo koi Ministerstvoto za Finansii i Minis-terstvoto za pravda imaat podednakvo zna~ajna ulo-ga, se predvideni za april-maj ovaa godina. Zna~ajnoe kreditot da bide odobren najdocna do juni 2001 god-ina, bidej}i vo toj slu~aj del od sredstvata }e bidatdobieni pod isklu~itelno povolni IDA uslovi (na35 godini otplata, so 10 godini grejs period i vbezkamata

Sorabotkata so MMF i Svetska banka vo 2001 god-ina }e ima i edna nova dimenzija: konsultacija zaStrategijata na Vladata na Republika Makedonija zaupotreba na sredstvata od privatizacijata na Tele-kom za investicioni proekti, koja }e bide zavr{ena

Vo funkcija na podobro sledewe i kontrola na procesot nazadolùvawe na Republika Makedonija (koe go vklu~uvavnatre{niot i nadvore{niot dolg na dràvata), vo 2001

godina }e se izgotvi STRATEGIJA ZA UPRAVUVAWE SO JAVNIOTDOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (maj 2001)

3 2 / 3 3


vo tekot na fevruari. Za ovaa namena vo Strategija-ta }e bidat predvideni proekti koi }e ovozmoàt iz-gradba ili rekonstrukcija na mnogu novi u~ili{ta,bolnici, pati{ta, vodovodi i drugi infrastruktur-ni objekti, nabavka na oprema za informacioni sis-temi i mnogu drugi proekti koi se od zna~ewe zarazvojot na Republika Makedonija i za namaluvawena siroma{tijata.

Ministerstvoto za Finansii zaedno so Minister-stvoto za nadvore{ni raboti vo 2001 godina }e japrodolì sorabotkata so Evropskata Unija, posebnovo delot koj se odnesuva za finansiska poddr{ka zaplatniot bilans. Vo 2001 godina e predvideno za ovaanamena od EU da se dobijat 50 milioni evra, od koi 10milioni }e bidat nepovratna finansiska pomo{.

Kako i sekoja godina, se o~ekuva razvojot na Re-publika Makedonija da bide poddràn i od zemjitedonatori. Pokraj nepovratnata finansiska pomo{od Germanija, [vajcarija, Grcija i mekiot kredit odPortugalija za relizacija na Proektot za obezbedu-vawe na voda za piewe i za navodnuvawe na pet op-{tini (MEAP proektot vo koj e vklu~en i odobre-niot kredit od EBRD), vo 2001 godina izvesno e dekakako i sekoja godina }e bide dobiena nepovratna fi-nansiska pomo{ od dvete zemji najgolemi donatorina sredstva za Republika Makedonija - Holandija iJaponija.

Vo prvoto trimese~je od 2001 }e se zavr{at bilat-eralnite pregovori so zemjite od Pariskiot klub nakreditori za reprogramiranite dolgovi od 1999 god-ina, koi se ve}e vo tek. Pozna~ajno e {to se o~ekuvaformalno vnesuvawe na klauzula vo Dogovorot soPariskiot klub koja }e predviduva mo`nost za kon-verzija na del od dolgot vo investicioni proekti odoblasta na ekolo{kata za{tita, za {to ve}e e dobi-ena na~elna soglasnost od Pariskiot klub. Vedna{potoa Ministerstvoto za Finansii zaedno so Minis-

terstvoto za Nadvore{ni raboti i Ministerstvotoza za{tita na ìvotnata sredina, }e pristapat konbilateralni pregovori so zemjite od Pariskiotklub za konkretni ekolo{ki proekti za koi moè dase namali dolgot kon tie zemji.

Ministerstvoto za Finansii zaedno so Minister-stvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvoi Ministerstvoto za transport i vrski, pristapikon pregovori so Japonskata Vlada za finansirawena proektot Zletovica, so koj }e se obezbedi voda zapiewe i navodnuvawe za pet op{tini vo Isto~niotdel na Makedonija. Se o~ekuva vo tekot na avgust2001 godina od strana na Vladata na Japonija da bidatodobreni finansiski sredstva za izgradba na ovojproekt.

Deceniskata izgradba na mnogu zna~ajniot proektHidrosistem Lisi~e, koj e od su{tinsko zna~ewe zagradot Veles za snabduvawe so zdrava voda za piewe,vo 2001 }e bide kone~no finansiski zaokruèna sosredstva od donacii, buxetski sredstva i so finan-siska poddr{ka vo forma na kredit od Bankata Bil-bao zaedno so {panskata Vlada. Odobruvaweto na ov-oj kredit i potpi{uvaweto na dogovorot se o~ekuvada se realiziraat vo tekot na fevruari-mart 2001 go-dina.

Najdocna do juni 2001 godina se o~ekuva da bide od-obren i sklu~en dogovorot za kredit od EvropskataInvesticiona banka za finansirawe na zaobikolni-ot pat okolu Skopje. Ministerstvoto za Finansiizaedno so Ministerstvoto za Ekonomija i Minister-stvoto za transport i vrski e vo pregovori so EIB iza finansirawe na dalnovodot Dubrovo-Radomir.Voedno, postignat e dogovor so EIB i EBRD (Evrop-skata banka za obnova i razvoj) za finansirawe nadel od patnata trasa Demir Kapija - Gevgelija.

Finansiraweto na proekti od infrastrukturatavo 2001 godina }e bide poddràno i so kredit od Vla-data na Republika Kina vo iznos od 20 milioni do-lari. Vladata na Republika Makedonija vo fevruariovaa godina ve}e go odobri zemaweto na ovoj kredit,a denovive se o~ekuva Sobranieto na Republika Ma-kedonija da go ratifikuva dogovorot za ovoj finan-siski zaem, koj e pod mnogu povolni uslovi.

So ista dinamika se o~ekuva da se realizira i fi-nansiskiot aran`man so Norve{kata Vlada koja davafinansiska poddr{ka vo kombinirana forma na do-nacija i kredit, nameneti za realizacija na proektotna ZPP za Centralniot Depozitar.

Vo funkcija na modernizacija i kompjuterizacijana zdravstvenata evidencija, se o~ekuva vo vtorata

Vo 2001 godina sleduva makotrpna rabota na mnogubrojnitepodzakonski akti, upatstva i pravilnici za primena nadonesenite zakoni. Preku niv treba da se ovozmoìoperacionalizacija na zakonskite odredbi i da se precizirana~inot na realizacija na mnogubrojnite stimulativnire{enija za dano~nite obvrznici, koi se sodràni vo novitezakoni od dano~nata oblast

Eden od najzna~ajnite proekti na Ministerstvoto za Finansiivo 2001 godina, koj e zapo~nat vo tekot na minatata godina, edovr{uvawe na STRATEGIJATA ZA NAMALUVAWE NASIROMA[TIJATA


polovina od 2001 Ministerstvoto za Zdravstvo zaed-no so Ministerstvoto za Finansii da podnesat apli-kacija kaj Bankata za Razvoj pri Sovetot na Evropaza realizacija na ovoj proekt. Potpi{uvaweto na do-govorot bi moèlo da se o~ekuva vo tekot na oktom-vri-noemvri 2001 godina.

Za da se podobrat uslovite za rabota i razvoj namalite i sredni pretprijatija i za zgolemuvawe namo`nostite za izvoz, Ministerstvoto za Finansiivo 2001 godina }e nastojuva vo sorabotka so doma{nii stranski institucii da obezbedi finansiski sred-stva za osiguruvawe od rizik na izvozot na makedon-skite pretprijatija.

5. OSTANATI AKTIVNOSTI

l Vo nastojuvawata da se obezbedi maksimalnatransparentnost i odgovornost na dràvniteinstituciite vo raspolagaweto so sredstvata, aposebno da se spre~at zloupotrebi pri procedu-rite na nabavka na stoki i uslugi od drugi sub-jekti, vo 2001 }e se pristapi kon donesuvawe naIZMENI NA ZAKONOT ZA JAVNI NA-BAVKI (april - maj 2001). Se predviduva prirabotata na ovoj zakonski tekst da se koristatiskustvata i re{enijata na zemjite od Evrop-skata Unija, a }e bide koristena i pomo{ od eks-perti za ovaa oblast od Svetska banka.

l Vo funkcija na podobruvawe na kvalitetot naraboteweto i obezbeduvawe na standardi za od-nesuvawe vo ramkite na institucijata, no i prikontaktite so javnosta i gra|anite koi koristatuslugi, predvideno e do septemvri 2001 da se iz-raboti KODEKS ZA VRABOTENITE VO MI-NISTERSTVOTO ZA FINANSII. Vo negobi se precizirale normite na odnesuvawe navrabotenite i standardite za obezbeduvawe nauslugi za gra|anite, {to }e pridonese za namalu-vawe na birokratijata i za pogolema efikas-nost i odgovornost vo raboteweto.

l Rabotata na Upravata za imotno-pravni odnosivo sostav na Ministerstvoto za Finansii vo2001 godina }e bide fokusirana kon doprecizi-rawe na zakonskite i podzakonskite re{enijakoi se zna~ajni za sproveduvawe na procesot naDENACIONALIZACIJA. Ministerstvotoza Finansii budno go sledi ovoj proces i vo so-rabotka so drugite dràvni institucii i so gra-

|anite, }e iznajde re{enija za prodolùvawe izavr{uvawe na postapkata na vra}awe na nepra-vedno odzemenite imoti na nivnite sopstveni-ci. Voedno, vo 2001 se predviduva i zavr{uvawena pregovorite so Bosna i Hercegovina za sklu-~uvawe na Dogovor za ureduvawe na imotno-pravnite odnosi, a za sli~en dogovor }e bidepregovarano i so SR Jugoslavija.

l Ekonomskite uspesi vo 2000 i potpi{uvaweto iparafiraweto na dogovorite so MMF, Svetskabanka i Evropskata Unija, sozdadoa vistinskaklima za sproveduvawe na dve isklu~itelno zna-~ajni proekti koi vo ime na Vladata na Repub-lika Makedonija, }e bidat organizirani i koor-dinirani od strana na Ministerstvoto za Fi-nansii.

Imeno, za prv pat vo istorijata na na{ata dràva,vo prvata polovina od 2001 godina }e se pristapi konizrabotka na KREDITEN REJTING za RepublikaMakedonija. Dobivaweto na rejting od strana na naj-poznatite rejting ku}i vo svetot e signal za site in-vestitori i za celata me|unarodna zaednica za kred-itsposobnosta na Republika Makedonija i za op{ta-ta makroekonomska i politi~ka sostojba vo drà-vata, kako i za nejzinite perspektivi. Toa e mnogu

zna~ajno ne samo za zgolemuvawe na interesot na in-vestitorite za vloùvawe na kapital vo makedonski-te kompanii, tuku i za podobruvawe na pozicijata naprivatnite kompanii i banki od Republika Makedo-nija koi sorabotuvaat so stranski firmi i banki.

Vtoriot segment od strategijata za poagresivna ipoofanzivna mediumska prezentacija na potenci-jalite na makedonskata ekonomija vo svetot, koja japlanirame za 2001 godina, e organizacijata na ME-\UNARODEN INVESTICIONEN FORUM (sep-temvri - oktomvri 2001). Idejata e preku ovoj forum,koj bi go organizirale vo sorabotka so Svetska ban-ka i Me|unarodnata finansiska korporacija vo edenod svetskite finansiski centri, da se privle~e

Za prv pat vo istorijata na na{ata dràva, vo prvata polovinaod 2001 godina }e se pristapi kon izrabotka na KREDITEN

REJTING za Republika Makedonija. Dobivaweto na rejting odstrana na najpoznatite rejting ku}i vo svetot e signal za site

investitori i za celata me|unarodna zaednica zakreditosposobnosta na Republika Makedonija i za op{tata

makroekonomska i politi~ka sostojba vo dràvata, kako i zanejzinite perspektivi

3 4 / 3 5


interesot na stranskite investitori za vloùvawevo makedonskite firmi i vo finansiskiot sektor.

Po~ituvani gra|ani,

Ova se aktivnostite koi zasega gi predvidovme zarabota na Ministerstvoto za Finansii vo 2001 godi-na.

Vo tekot na godinata, verojatno }e proizlezat inovi idei i proekti, za {to o~ekuvame i Va{a pod-dr{ka preku predlozi i sugestii.

Za da ovozmoìme u{te poednostaven i polesenpristap na gra|anite do nas, pristapivme kon celos-na kompjuterizacija na odredeni aktivnosti na Mi-nisterstvoto za Finansii. Na internet ve}e e otvo-rena oficijalna VEB STRANICA na Minister-stvoto za Finansii na koja }e bidat prezentirani

najzna~ajnite zakonski akti i mnogu drugi informa-cii i tekstovi koi se odnesuvaat na na{ata rabota,kako i po{iroko na ekonomskata sfera. Voedno, nov-ina e {to na internet stranicata }e bidat staveni imnogu formulari i dokumenti od domenot na rabo-tewe na Ministerstvoto za Finansii i pridru`niteinstitucii, koi dosega gra|anite moraa da gi kupu-vaat i za toa da tro{at pari, no i vreme. Toa }e bidekraj na mnogu nepotrbni tenderi i nepotrebni tro-{oci na dràvata, kako i na firmite i gra|anite.

Ministerstvoto za Finansii e otvoreno i }e gi ce-ni site Va{i kritiki i konstruktivni predlozi koi}e pomognat da go podobrime kvalitetot na uslugitekoi gi obezbeduvame za Vas.

MINISTERSTVO ZA FINANSIIVLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Prof. d-r MihailPETKOVSKI


Silata na nadvore{niot sektor vo golema merkaja odreduva celokupnata situacija na nacio-nalnata ekonomija. Kolku e edna zemja pomala,

tolku ovaa vrska e pocvrsta. Republika Makedonijaima mala, otvorena ekonomija, i nejziniot napredoke direktno povrzan so dostignuvawata vo nadvore{-nata trgovija. Taa ima okolu 2,2 milioni ìteli, nej-ziniot nominalen BDP iznesuva{e okolu 3,5 mili-jardi amerikanski dolari vo 1999 godina, a u~estvo-to na nejzinata nadvore{na trgovija so stoki (izvozi uvoz) vo odnos na BDP be{e nad 80% vo tekot naistata godina. Zemaj}i go predvid sega{noto niskonivo na BDP, verojatno e deka stepenot na otvore-nost na ekonomijata vo Makedonija }e se zgolemi voidnina.

Pridobivkite od otvorenite ekonomski politiki,koi gi koristat mo`nostite za me|unarodnata trgov-ija i me|unarodnite tekovi na kapitalot se dobrorazbrani vo ekonomskata teorija i isto taka se de-monstrirani so razvojnoto iskustvo na mnogu zemji.Povrzuvaj}i se so svetskata ekonomija, sepak, zemja-ta se izloùva na nadvore{ni {okovi, odnosno moèda doìvee ekonomski naru{uvawa koi proizleguva-at od slu~uvawa nadvor od zemjata (Krugman, 1988).Visokiot stepen na otvorenost na makedonskata eko-nomija zna~itelno vlijae vrz vodeweto na monetar-nata i fiskalnata politika.

Monetarna politika

Makedonija pretstavuva mnogu mala monetarna ob-last i ima nizok stepen na finansisko prodlabo~u-vawe. U~estvoto na M2 vo BDP vo 1999 godina be{esamo 14%, {to e karakteristika na finansiski ner-azvienite zemji. Ovoj odnos obi~no se dviì pome|u70% i 100% vo razvienite zemji, odrazuvaj}i golemadiverzifikacija na finansiskiot razvoj vo ramkitena taa grupa zemji.

Makedonija, isto taka, ima mala i mnogu otvorenaekonomija. Nejzinoto u~estvo vo svetskata ekonomi-ja iznesuva samo 0,023%, {to ja odreduva nejzinatapolo`ba vo ramkite na me|unarodnata ekonomija.Koeficientot na makedonskata nadvore{na trgovijavo odnos na BDP e sli~en na prose~niot koeficientvo malite zemji na EU, koi uspe{no ja sprovedoa dol-goro~nata strategija na targetirawe na devizniotkurs spored reìmot na fiksen devizen kurs vo osum-desettite i po~etokot na devedesettite (Avstrija,Belgija, Danska i Holandija).

Ovie dva faktora, zaedno so visokiot stepen nazavisnost na nadvore{nata trgovija na Makedonijaod nejzinata trgovija so zemjite na EU, (preku 40% odvkupnata vrednost na nadvore{nata trgovija na zem-

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Visokiot stepen na otvorenost na makedonskata ekonomija zna~itelnovlijae vrz vodeweto na monetarnata i fiskalnata politika, a imaj}i go

predvid sega{noto nisko nivo na BDP, verojatno e deka stepenot naotvorenost na ekonomijata vo Makedonija }e se zgolemi vo idnina

MONETARNATA IFISKALNATA POLITIKAVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

M O N E T A R N A T A I F I S K A L N A T A P O L I T I K A V O R . M A K E D O N I J A

3 6 / 3 7

jata otpa|a na trgovijata so zemjite na EU), ja spre~u-vaat Makedonija da sledi nezavisna monetarna stra-tegija koja bi se razlikuvala od onaa {to ja sledatnejzinite glavni trgovski partneri. Isto taka, Re-publika Makedonija nastojuva da gi zasili nejziniteekonomski odnosi so EU i kako rezultat na toa dastane zemja ~lenka, {to }e vodi kon ponatamo{no ot-vorawe na trgovijata so nejzinite glavni trgovskipartneri.

Nestabilnosta na pobaruva~kata na pari, ~ii ko-reni se vo visokiot stepen na valutna supstitucija,go spre~uva povrzuvaweto na monetarnata strategijana Republika Makedonija so monetarnata politikana zemjite od EU preku mehanizmot za targetirawena porastot na monetarnite agregati. Valutnata sup-stitucija merena so deviznite depoziti, kako pro-cent od monetarniot agregat M1 iznesuva 45,2%, a ka-ko procent od agregatot M2 taa iznesuva 26,4% (Ta-bela 13). Germanskata marka u~estvuva so okolu 72%od deviznoto portfolio na doma{nite rezidenti vodoma{nite banki.

Monetarnata politika na Makedonija isto taka sezasnova na relativno slabi finansiski pazari i in-stitucii. Na primer, prometot na pazarot na pari vo1999 iznesuva{e do 10,1% od BDP, sporedeno so 650%vo zemjite ~lenki na EU. Godi{niot promet na de-vizniot pazar be{e 41,1% od BDP, dodeka godi{niotdevizen promet vo zemjite na EU e vo prosek 14 patipogolem od BDP. U~estvoto na nefunkcionalni za-emi zemeno kako del od vkupnoto kreditno portfo-lio na bankarskiot sistem e ekstremno visoko i iz-nesuva do okolu 40%. Ovoj del e okolu 5-7% vo zemji-te na EU.

Ranlivosta i strukturnite problemi na finansis-kiot sistem vlijaat vrz prenosnite kanali na mone-

tarnata politika, pravej}i ja pomalku efikasna.Pod takvi okolnosti, makedonskata monetarna poli-tika ne e vo sostojba da gi targetira kamatnite stap-ki, ostavaj}i ja monetarnata baza da ja najde ramno-teàta, kako vo razvienite zemji, ili sli~no na pra-vilata na Tejlor vo monetarnata teorija (Taylor,1993). Namesto toa, makedonskata monetarna politi-ka primenuva t.n. aktiven pristap, pri {to go targe-tira kvantitetot na monetarnata baza, vo soglasnostso fiksniot devizen kurs, dodeka kamatnite stapkise ostaveni da ja najdat svojata ramnoteà.

Site ovie faktori vlijaat izborot na Makedonijavo pogled na monetarnata politika da bide strategi-ja na targetirawe na devizniot kurs kako na~in zapostignuvawe stabilnost vo cenite, {to e i krajnatacel na nejzinata monetarna politika. Devizniotkurs stanuva klu~na varijabla, tokmu poradi toa {tonadvore{no-trgovskite tekovi dominiraat vo ekono-mijata i mnogu od cenite se odreduvaat od nadvore{-ni faktori. Toa pretstavuva transparentna, efikas-na i prifatliva strategija na monetarno upravuva-we. Sepak, postoi prostor za razliki pome|u mone-tarnata politika na Makedonija i onaa na EU, prekutargetirawe na fiksen, no prilagodliv devizen kursvo odnos na germanskata marka/evroto ili preku re-ìm na rakovodeno fluktuira~ki devizen kurs.

Fiskalna politika

Strategijata na targetirawe na devizniot kurskon mali, otvoreni ekonomii moè da bide odr`livasamo dokolku fiskalnata politika e mnogu kredi-bilna. Iskustvata vo mnogu ekonomii vo tranzicijapokaùvaat deka monetarnata politika voobi~aenogo nosi tovarot na obidite za stabilizacija, dodekavladite bea relativno nespremni da donesuvaatnepopularni odluki za namaluvawe na fiskalniotdeficit. Sprotivno na toa, cvrstata fiskalna pozi-cija e klu~en element na makedonskata ekonomskastrategija vo poslednite godini. Finansiskata dis-ciplina postignata preku targetiraweto na deviz-niot kurs be{e pridruèna so naglo opa|awe na fis-kalniot deficit od 13,6% od BDP vo 1993 na 2,5% vo1996 i 0,1% vo 1999. Po ostvareniot suficit vo 2000,vladata planira da vodi politika na balansiranafiskalna pozicija.

Kako i da e, postojat u{te raboti koi moàt da sepodobrat vo domenot na fiskalnata politika. Okolu80% od javnite rashodi otpa|aat na nediskrecionirashodi, kako {to se penzii, zdravstvena za{tita iplati na dràvnite slu`benici. Ova ostava mnogumal prostor za diskrecionite tro{oci i kapitalni-te investicii. Danocite na rabotna sila se mnogu

M2/BDP 14,4%

Devizni depoziti/M1 45,2%

Devizni depoziti/M2 26,4%

Promet na devizniot pazar/BDP 41,1%

Promet na pazarot na pari/BDP 10,1%

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

Makedonija:Monetarni i finansiski indikatori, 1999

Makedonskata monetarna politika primenuva t.n. aktivenpristap, pri {to go targetira kvantitetot na monetarnata baza,vo soglasnost so fiksniot devizen kurs, dodeka kamatnitestapki se ostaveni da ja najdat svojata ramnoteà

1)H. Polackova et al.(1998) dava nekolku procenki za mo`nite fiskalnitro{oci {to se dolàt na potencijalnite obvrski povrzani so bankarskiot

sistem vo Makedonija


visoki, a danocite na dohod i pridonesite za socijal-na za{tita zaedno iznesuvaa okolu 75% od nadomes-tokot za nevraboteni (pred namaluvaweto na person-alniot danok na dohod na po~etokot od 2001 godina).

Klu~noto pra{awe }e bide kolku uspe{no vladata}e gi sprovede srednoro~nite i dolgoro~nite fis-kalni reformi. Pokraj zna~itelnoto kratkoro~nofiskalno prilagoduvawe, za da se postigne dolgo-ro~na vnatre{na i nadvore{na makroekonomska sta-bilnost, potrebno }e bide da se izvr{i dolgoro~nofiskalno prestruktuirawe. Strategijata na vladatatreba da bide naso~ena kon namaluvawe na personal-niot danok na dohod ({to e ve}e napraveno), prena-so~uvawe na rashodite za razvojni celi, zgolemenaefikasnost i na danocite i na rashodite, razvoj nastabilen i transparenten dano~en sistem, itn.

Glavniot izvor na fiskalni pritisoci }e dojde odstranata na socijalnite rashodi i razli~nite formina potencijalni obvrski (zamrznati devizni {tednivlogovi, tro{oci za prestruktuirawe na pretprija-tijata, mnogu golem iznos na nefunkcionalni zaemi

vo bankite1), tro{oci za reforma na penziskiot sis-tem, itn). Zemaj}i ja predvid zna~ajnata povrzanostpome|u fiskalnata politika i tekovnata smetka naplatniot bilans, fiskalnata konsolidacija }e bide

klu~na za namaluvawe na deficitot vo tekovnatasmetka na platniot bilans i za odrùvawe na odr`-liva eksterna pozicija. Bez soodvetna koordinacijapome|u fiskalnata i monetarnata politika, }e bidenevozmo`no da se sprovede strategija za targetirawena devizniot kurs bez golemo monetarno �stegawe�,koe pak bi imalo negativen efekt vrz ekonomskiotrast.

Strategijata na vladata treba da bide naso~ena konnamaluvawe na personalniot danok na dohod ({to e ve}e

napraveno), prenaso~uvawe na rashodite za razvojni celi,zgolemena efikasnost i na danocite i na rashodite, razvoj na

stabilen i transparenten dano~en sistem, itn.

Krugman, P. (1988), "External Shocks and Domestic PolicyResponses", in R. Dornbusch and L.C. Helmers (eds.). TheOpen Economy: Tools for Policymakers in DevelopingCountries. EDI Series in Economic Development. New York:Oxford University Press.

Polackova Brixi, H., H. Ghanem, R. Islam (1999), "FiscalAdjustments and Contingent

Liabilities: Case Studies of the Czech Republic andMacedonia", World Bank Policy Research Working Paper,No. 2177.

Taylor, J.B. (1993), "Discretion Versus Policy Rules inPractice", Carnegie - Rochester

Conference Series on Public Policy, vol. 39.

REFERENCI:

Bankite se institucii vo koi postojano se slu-~uvaat ~uda. Retko gi doveruvame na{ite parina drugi osven na samite sebe - i na na{ite

banki. I pokraj burnata istorija na lo{o upravu-vawe, korupcija, la`ni vetuvawa i nezadovolstvo,zabludi i nesoodvetno odnesuvawe - bankite seu{teuspevaat da nî motiviraat da im gi davame na{itepari. Delumno toa se dolì na ~uvstvoto deka tie sebezbedni vo bankite. Moderniot izraz e �moralnaopasnost�. Implicitnite garancii na dràvata i nadrugi finansiski institucii nî teraat da prezememerizici koi inaku bi gi izbegnale. Delumno toa sesostoi vo sofisticiranosta na bankite vo marketin-got i promoviraweto na samite sebe i nivnite proiz-vodi. Privle~ni bro{uri, profesionalni kompju-terski i video prezentacii i prostrani kompleksikoi nalikuvaat na svetili{te, site tie se vo funk-cija na podobruvawe na slikata za bankite kako hra-movi na novata religija na pari.

No, {to stoi pozadi seto ova? Kako moè da proce-nime dali na{ite banki se zdravi? So drugi zborovi,kako moème da znaeme dali na{ite pari se bezbed-no sokrieni vo sigurno zasolni{te?

Instinktot e da se vidi bilansot na sostojba nabankite. Sovremenata forma na bankite i nivnitebilansi na sostojba se izmisleni vo 15-ot vek. Bi-lansot na sostojba, zaedno so drugi finansiski iz-ve{tai, treba da ni dade vistinska i celosna slikaza zdravjeto na bankata, nejzinoto minato i nejzinitedolgoro~ni izgledi. Ona {to iznenaduva e deka - ipokraj op{toto mislewe - bilansot na sostojba goprikaùva seto ova. Ona {to pomalku iznenaduva edeka bilansot na sostojba e beskorisen dokolku neznaete kako da go tolkuvate.

Finansiskite izve{tai (bilans na uspeh - isto ta-ka poznat i kako smetka na prihodi i rashodi, izve{-tajot za gotovinski priliv i bilansot na sostojba) seprikaùvaat vo razli~ni formi/na razli~ni na~i-ni. Ponekoga{ tie se vo soglasnost so zapadnite

smetkovodstveni standardi (Op{to prifatenitesmetkovodstveni principi, GAAP, ili pomalku rig-orozno i ponejasno nare~enite Me|unarodni smetko-vodstveni standardi, IAS). Inaku, tie se vo soglas-nost so lokalnite smetkovodstveni standardi, koi~estopati ne davaat celosni informacii. Sepak,treba da barate banki ~ii aùrirani finansiski iz-ve{tai vi se dostapni. Najdobriot izbor bi bilabanka vo koja e izvr{ena revizija od edna od {estegolemi zapadni smetkovodstveni kompanii i koja gidostavuva na raspolagawe izve{taite od revizijatana javnosta. Taka revidiranite finansiski izve{-tai treba da gi konsolidiraat finansiskite rezul-tati od bankata so onie od nejzinite podru`nici ilipridru`ni kompanii. êstopati mnogu raboti sekrijat vo sferata na zaedni~kata sopstvenost.

Bankite se rangirani od strana na nezavisni agen-cii. Najpoznatata i najdoverlivata od site e Fitch -IBCA. Druga takva agencija e Thomson Bank Watch -BREE. Ovie agencii dostavuvaat do bankite pismenikombinacii i kombinacii od broevi koi ja odrazu-vaat nivnata stabilnost. Najgolem broj od agenciitegi razlikuvaat kratkoro~nite od dolgoro~nite iz-gledi na rangiranata bankarska institucija. Nekoiod niv duri i gi prou~uvaat (i rangiraat) pra{awatakako {to e zakonitosta na raboteweto na bankata(praven rejting). Navidum, se {to zasegnatoto licetreba da napravi e da odi kaj rakovoditelot na banka-ta, da sobere hrabrost i da go pobara rejtingot nabankata. Za àl, ìvotot e posloèn otkolku onoj vokoj{to rejting agenciite bi sakale nie da veruvame.Tie najmnogu se potpiraat na finansiskite rezulta-ti na rangiranata banka, kako verodostojno meriloza nejzinata finansiska mo} ili finansiski pro-fil. Ni{to ne e podaleku od vistinata.

Kako {to e poznato, finansiskite rezultati nav-istina sodràt nekolku va`ni fakti. No, nekoga{treba da se pogledne pozadi �golite� broevi za da sedobie vistinskata - ~estopati pomalku ohrabruva~ka- slika.

Da go razgledame problemati~noto pra{awe na de-vizniot kurs. Finansiskite izve{tai se presmetani

d-r SemVAKNIN

3 8 / 3 9

SIGURNOSTA NA NA[ITE PARI?Kako moè da procenime dali na{ite banki se zdravi? So drugizborovi, kako moème da znaeme dali na{ite pari se bezbednosokrieni vo sigurno zasolni{te?

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii


(ponekoga{ izrazeni vo amerikanski dolari pokrajdoma{nata valuta) koristej}i go devizniot kurs kojpreovladuval na 31-vi dekemvri vo fiskalnata godi-na (za koja se odnesuvaat izve{taite). Vo zemja sonestabilna doma{na valuta ova bi dovelo do celosnoiskrivuvawe na vistinskata slika. Ova e osobenovistinito dokolku golem broj aktivnosti mu pretho-dat na ovoj proizvolen datum. Istoto se odnesuva i nafinansiskite izve{tai koi ne bea prilagodeni nainflacijata vo zemjite so visoka inflacija. Izve{-taite }e izgledaat naduvani i }e prikaùvaat prof-it duri i onamu kade {to ima golemi zagubi. Smet-kovodstvoto za �prose~nite iznosi� (koe go primenu-va prose~niot devizen kurs vo tekot na celata godi-na) u{te pove}e naveduva na mislewe. Edinstveniotna~in vistinski da se prikaè realnosta e dokolkubankata vodela dva seta na smetki: edna vo doma{na-ta valuta i edna vo amerikanski dolari (ili vo neko-ja druga valuta koja se primenuva). Inaku, bi moèloda dojde do fiktiven porast na aktivata (poradi in-flacija ili fluktuirawe na valutata).

Drug primer: vo mnogu zemji, izmenite vo legisla-tivata moè vo golema mera da vlijaat vrz finan-siskite izve{tai na bankata. Vo 1996 godina, vo Ru-sija, na primer, Bankata na Rusija go promeni algori-tamot za presmetuvawe na eden vaèn bankarski koe-ficient (koeficient na kapitalot vo odnos na plas-manite ponderirani spored stepenot na rizi~nosta).Dokolku ruskata banka ne gi preformulira soodvet-no svoite prethodni finansiski izve{tai, naedna{}e dojde do nagla promena vo profitabilnosta.

Neto aktivata e sekoga{ sama po sebe pogre{noprikaàna: broevite se odnesuvaat na sostojbata od31-vi dekemvri. Zaem daden na kompanija sorabotnikvo rok od 48 ~asa moè da ja zgolemi aktivata naklu~niot datum. Ova pogre{no pretstavuvawe e samonezna~itelno podobreno so voveduvaweto na presme-tuvaweto na �prose~nata aktiva�. [to e u{te pove}e,za del od aktivata moè da se pla}a kamata i da bidefunkcionalna - a drug del da bide nefunkcionalnaaktiva. Dospevaweto na sredstvata e isto taka odprimarna va`nost. Dokolku najgolemiot del od akti-vata na bankata moè vedna{ da bide povle~en odstrana na klientot (po negovo barawe) - toga{ ban-kata nabrzo }e naide na problemi pri upravuvawetoso aktivata {to vodi kon nelikvidnost.

Druga ~esto primenliva brojka e neto dohodot nabankata. Va`no e da se razlikuva dohodot od kamataod nekamatniot dohod. Na eden otvoren, moderen kre-diten pazar, razlikite na dohodot od kamata treba dabidat minimalni i treba da go odrazuvaat rizikotplus razumniot del na dohod za bankata. No, vo mnogu

zemji (Japonija, Rusija) Vladata im pomaga na ban-kite pozajmuvaj}i im pari pod evtini uslovi (prekucentralnata banka ili preku obvrznici). Bankitepotoa im gi pozajmuvaat na nivnite komitenti evti-nite sredstva po premnogu visoki stapki, na toj na-~in dobivaj}i ogromen dohod od kamata. Vo mnoguzemji dohodot od dràvni hartii od vrednost e oslo-boden od danok, {to vsu{nost pretstavuva drug ob-lik na subvencija. Visok dohod od kamata e znak naslabost, ne na zdravjeto na bankata denes, tuku za voidnina. Indikatorot koj treba da se preferira edohodot od raboteweto (taksi, provizii i drugi vi-dovi na naplata).

Postojat nekolku klu~ni koeficienti koi trebada se sledat. Relevantno pra{awe e dali bankata eopolnomo{tena od me|unarodni finansiski agen-cii. Agenciite izdavaat barawa za regulirawe na ka-pitalot i drugi definirani koeficienti. Usogla-senosta so ovie pobaruvawa e minimalna, vo otsustvona {to bankata }e se smeta za pozitivno opasna.

Prinosot od kapitalot na bankata (ROE) e netodohodot podelen so nejziniot prose~en kapital.Prinosot na sredstvata na bankata (ROA) e nejzin-iot neto dohod podelen so nejzinata prose~na aktiva.Kapitalot (TIER 1 ili vkupno) podelen so plasman-ite na bankata ponderirani spored stepenot na ri-zi~nost - merka za adekvatnosta na kapitalot na ban-kata. Najgolem broj od bankite gi sledat odredbiteod Bazelskata Konvencija utvrdeni od Me|una-rod-nata banka za poramnuvawe. Ova moè da navede napogre{no mislewe bidej}i Konvencijata nema odred-bi za spravuvawe so rizikot povrzan so pazarite vopodem, kade zateznata kamata od 33% i pove}e pro-centi e pravilo. Na krajot, postoi koeficient naobi~ni akcii vo odnos na vkupnata aktiva. No, koe-ficientite ne se univerzalen lek. Bidej}i so kvan-titetot koj gi so~inuva moè da se poigruva - tiemoè da bidat predmet na manipulacija i zloupotre-ba. Vistina e deka e podobro da se ima visoki otkol-ku niski koeficienti. Visokite koeficienti se po-kazateli na silnata podloga na rezervi i rezervaciina bankata i ottamu na nejzinata sposobnost da gopro{iri krugot na svoeto rabotewe. Stabilna ban-ka, isto taka, moè da u~estvuva vo razli~ni progra-mi, ponudi i licitacii na centralnata banka ili naMinisterstvoto za finansii. Kolku pove}e od zara-botuva~kata na bankata e zadràna kaj nea, a ne e dis-tribuirana kako profit na nejzinite akcioneri -tolku se podobri koeficientite i otpornosta nabankata na kreditniot rizik. Sepak, ovie koefici-enti treba da se sfatat poseriozno otkolku na niv dase gleda so izvesna nedoverba.

4 0 / 4 1

B A N K A R S K I S I S T E M

Ne treba da se potpirame duri i na profitnitemargini na bankata (koeficientot na neto dohodotvo odnos na vkupniot dohod) ili na nejziniot koefi-cient na iskoristenost na sredstvata (koeficientotna dohodot vo odnos na prose~nata aktiva). Tie moèda se pojavat kako rezultat na skrieni subvenciiporadi pogre{na procenka na Vladata (ili rakovod-stvoto) ili nedovolno prikaùvawe na kreditniotrizik.

Za da se razrabotat dvete posledni to~ki: bankatamoè da pozajmi evtini pari od centralnata banka(ili da pla}a niski kamati na nejzinite deponenti i{teda~i) i da gi vloì vo sigurni dràvni obvrzni-ci, zarabotuvaj}i mnogu pogolem dohod od kamata odpla}aweto na obvrznici so kupon. Krajniot rezul-tat: porast vo dohodot i profitabilnosta na banka-ta {to se dolì na neproduktivno, kratko proizvol-no rabotewe. Inaku, rakovodstvoto na bankata moènerealno da gi iskaùva iznosite na nefunkcional-nite zaemi registrirani vo knigite na bankata, natoj na~in namaluvaj}i gi potrebnite sredstva koitreba da se stavat nastrana, a zgolemuvaj}i ja prof-itabilnosta. Finansiskite izve{tai na bankite vogolema mera ja reflektiraat procenkata na rakovod-stvoto za delovnata aktivnost. Ova e primer koj netreba da se sledi.

Na stranicata vo knigite na bankata za glavnitefinansiski rezultati, posebno vnimanie treba da imse posveti na rezervaciite za devalvacija na harti-ite od vrednost i na nerealiziranata razlika vo val-utnata pozicija. Ova osobeno vaì vo slu~aj kogabankata drì najgolem del od aktivata (vo forma nafinansiski investicii ili zaemi) i kapitalot e in-vestiran vo hartii od vrednost ili vo instrumentidenominirani vo devizi. Oddelno, bankata moè datrguva za svojata sopstvena pozicija (Nostro), ilikako kreator na pazarot ili kako trgovec. Profitot(ili zagubata) pri trguvaweto so hartii od vrednosttreba da se izzeme, bidej}i toj e i verojaten i slu~aenza glavnite aktivnosti na bankata: zemawe depozit idavawe zaemi.

Najgolem broj na banki vloùvaat del od svojataaktiva vo drugi banki. Ova voobi~aeno se smeta kakona~in na pro{iruvawe na rizikot. No, kaj visoko ko-leblivite ekonomii so slab, nerazvien finansiskisektor, verojatno e site institucii vo sektorot da se

dviàt zaedno (visoko povrzan pazar). Vloùvawetona depoziti me|u bankite sluì samo da se zgolemirizikot na bankata depozitor (kako {to pokaàaneodamne{nata afera so Toko banka vo Rusija i ban-karskata kriza vo Ju`na Koreja).

Operativnite tro{oci na bankata se pribliùva-at do dolnata linija: plati, amortizacija, osnovnisredstva ili fiksen kapital (nedvi`nina i oprema)i administrativni tro{oci. Op{toto pravilo e:kolku se povisoki ovie tro{oci, tolku e polo{o.Golemiot istori~ar Tojnbi edna{ kaàl deka gole-mite civilizacii propa|aat vedna{ {tom ni goostavaat vo nasledstvo najimpresivniot objekt. Ovaosobeno vaì za bankite. Ako vidite banka revnosnoangaìrana vo gradewe na rasko{ni filijali - bide-te podaleku od nea.

Sî zemeno predvid, bankite se rizi~ni trgovci.Bankite ìveat od lo{ata povrzanost na aktivata ipasivata. Se obiduvaat najdobro {to moàt da gipredvidat pazarite i da go ublaàt takviot ras~ekorna toj na~in {to prezemaat del od rizikot i se vklu-~uvaat vo soodvetno upravuvawe na portfolioto. Zaovaa cel naplatuvaat taksi i provizii, kamati idobivki, koi za niv pretstavuvaat izvori na prihod.Ako bankarskiot sistem poseduva stru~nost vo neko-ja oblast, toga{ toa e upravuvaweto so rizikot. Odbankite se o~ekuva soodvetno da gi ocenat, kontro-liraat i minimiziraat kreditnite rizici. Od niv sebara da primenat mehanizmi za krediten rejting(kreditna analiza), efikasni i ekskluzivni sistemiza pribirawe informacii i da zapo~nat so vistin-skite politiki i proceduri na pozajmuvawe. Vo slu-~aj pogre{no da gi protolkuvaat pazarnite rizici,so {to tie se pretvoraat vo kreditni rizici ({tomnogu ~esto se slu~uva), bankite bi trebalo da izdvo-jat gotovinski iznosi koi realno bi moèle da giporamnat ve}e propadnatite zaemi ili idnite lo{izaemi. Toa se rezervacii za zagubite po krediti. Zae-mite treba postojano da se nadgleduvaat, preklasi-ficiraat i dokolku e ostvarlivo treba da se preze-maat merki protiv niv. Dokolku edna banka voop{tone vr{i reklasifikacija i sanacija, toga{ ili ban-kata laè ili ne go sfa}a seriozno bankarskiot biz-nis, ili pak nejziniot menaxment ima {esto setilo{to se odnesuva do predviduvawata. Mo{ne va`no eda se zeme predvid stapkata na rezervacii za zagubi-te po krediti kako del od neizmirenite zaemi. Potoataa treba da se sporedi so procentot na lo{i zaemivo ramkite na neizmirenite zaemi. Ako dvete brojkine se vo red, toga{ ili nekoj se obiduva da ve sopneili menaxmentot e nekompetenten ili pak ve laè.Obi~no prvata rabota {to ja pravat novite sopstve-

Makroekonomskoto opkruùvawe na bankata e isto tolku va`noza odreduvawe na nejzinoto finansisko zdravje i na nejzinatakreditna sposobnost, kako i sekoj koeficient ili mikroanaliza


nici na edna banka e da go podobrat kvalitetot naplasiranata aktiva (pristoen na~in da se kaè dekatie vsu{nost se osloboduvaat od lo{ite plasmanibez razlika dali se prijaveni kako takvi ili ne).Ova go pravat so toa {to gi klasificiraat zaemite.Najgolemiot broj centralni banki vo svetot imaatodredbi za klasifikacija na zaemite i ako se vodatspored niv dobivaat rezultati poverodostojni od ko-ja bilo �procenka� na menaxmentot, bez razlika sokolku dobri nameri bila napravena. Vo nekoi zemjivo svetot, centralnata banka (ili supervizijata naBankata) gi prinuduva bankite da izdvojat rezervi zazaemite od kategorijata so najgolem rizik, pa duri iako se dobri plasmani. Ova treba da bide najprifat-liviot metod.

Od dvete strani na bilansot na sostojba, pogolemovnimanie treba da ñ se posveti na aktivata. Vo ovieramki, najgolemo vnimanie treba da ñ se posveti naaktivata na koja se zarabotuva kamata. Kolkav pro-cent od zaemite se komercijalni i kolkav procentim se dava na poedinci? Kolku ima zaemodava~i (di-verzifikacijata na rizikot e obratno proporcio-nalna na izloènosta na oddelni zaemoprima~i)?Kolku od transakciite se so �povrzani strani�? Kol-kav del od niv se vr{i vo doma{na valuta, a kolku vodevizi (i vo koi devizi)? Golemata izloènost napozajmuvawe vo devizi ne e sekoga{ zdrava. Ostrata,neo~ekuvana devalvacija moè da gi odvede mnogu odzaemoprima~ite vo sostojba na nefunkcionalnost ipropust i na toj na~in negativno da vlijae vrz kvali-tetot na aktivata. Vo koi finansiski sredstva i in-strumenti investira bankata? Kolkav rizik nosattie? I taka natamu.

Ne pomala e va`nosta i na ro~nata struktura naaktivata. Taa e osnoven del od upravuvaweto so lik-vidnosta (rizikot) na bankata. Klu~no pra{awe e:kakvi se gotovinskite prilivi proektirani od datu-mite na dospevawe na razli~nata aktiva i pasiva ikolkava e verojatnosta za nivna materijalizacija.Mora da postoi grubo sovpa|awe pome|u razli~nitedatumi na dospevawe na aktivata i pasivata. Goto-vinskite prilivi generirani od aktivata na bankatamora da se iskoristat za finansirawe na gotovin-skite prilivi koi proizleguvaat od pasivata nabankata. Mora da se napravi razlika me|u stabilnitei {pekulativnite sredstva (vtorite vo postojanapotraga po povisoki dobivki). Pokazatelite za lik-vidnost i podgotvenosta treba da bidat postaveni ipresmetuvani nekolku pati vo tekot na denot. Praz-ninite (osobeno vo kratkoro~nata kategorija) pome-|u aktivata na bankata i nejzinata pasiva se mnoguzagriùva~ki znak.

No, makroekonomskoto opkruùvawe na bankata eisto tolku va`no za odreduvawe na nejzinoto finan-sisko zdravje i na nejzinata kreditna sposobnost, ka-ko i sekoj koeficient ili mikro analiza. Sostojbatana finansiskite pazari ponekoga{ ima pogolemovlijanie vrz zdravata sostojba na bankata od koj bilodrug faktor. Dobar primer za ova e efektot koj ka-matnite stapki ili devalvacijata go imaat vrz prof-itabilnosta i kapitalizacijata na bankata. Impli-citnata (da ne ja spomnuvame jasnata) poddr{ka odvlastite, od drugi banki i od investitori (doma{nii me|unarodni) ja postavuva psiholo{kata pozadinana idniot razvoj. Ova e premnogu logi~no. Vo nesta-bilno finansisko opkruùvawe, postoi pogolemamo`nost za sekundarni efekti. Bankite vloùvaat

sredstva vo drugi banki vo hartii od vrednost. Se-pak, vrednosta na hartiite od vrednost i hipotekitee isto tolku dobra kolku i nivnata likvidnost i sa-miot pazar. Vrz samata sposobnost za vr{ewe na de-lovna aktivnost (na primer, na pazarot za sindici-rani zaemi) vlijae po{irokata slika. �Opa|a~kite�pazari na kapital gi najavuvaat zagubite pri trguva-weto i zagubite vo prihodot od trgovskite aktivnos-ti i taka natamu.

Moèbi edinstven najvaèn faktor e op{toto ni-vo na kamatni stapki vo stopanstvoto. Toa ja utvrdu-va momentnata vrednost na javniot dolg denominiranvo devizi i doma{na valuta. Toa vlijae na ramnote-àta pome|u realiziranite i nerealiziranite zagu-bi na dolgoro~nite (komercijalni ili drugi) hartiiod vrednost. Eden od najva`nite instrumenti za soz-davawe likvidnost e dogovorot za reotkup (repo).Bankite gi prodavaat nivnite portfolija na drà-ven dolg so obvrskata podocna da gi otkupat. Niv-nite kamatnite stapki se zgolemuvaat- zagubite privakvite dogovori za reotkup moè da povle~at mar-ginalni tro{oci (barawe vedna{ da se isplatat za-gubite ili da se materijaliziraat preku otkup nahartiite od vrednost). Marginalnite tro{oci pret-stavuvaat isceduvawe na likvidnosta. Taka, vo op-kruùvawe na raste~ki kamatni stapki, dogovoriteza reotkup moàt da ja apsorbiraat likvidnosta odbankite, da ja namalat, namesto da ja zgolemat. Is-tiot princip se odnesuva i na investicionite in-strumenti za u~estvo na dolgovite vo vkupniot kapi-

Va`nosta na ro~nata struktura na aktivata e golema, bidej}itaa e osnoven del na upravuvaweto so likvidnosta (rizikot) na

bankata. Klu~noto pra{awe e: kakvi se gotovinskite priliviproektirani od datumite na dospevawe na razli~nata aktiva i

pasiva i kolkava e verojatnosta za nivna materijalizacija

4 2 / 4 3


tal koi se koristat od strana na bankite za podobru-vawe na prihodot od aktivnostite na trguvawe sohartii od vrednost. Visokite kamatni stapki vo ovojslu~aj moè da dadat duri i pobolni rezultati. Sore{avaweto na likvidnosta, bankite se prinudeni dagi materijaliziraat zagubite napraveni pri trgu-vaweto. Ova nalaga dopolnitelen pritisok vrz cen-ite na finansiskite sredstva, povlekuvawa napove}e marginalnite tro{oci i ponatamo{no iscr-puvawe na likvidnosta. Ova e ma|epsan krug na edna{zapo~natiot uàsen moment.

No, visokite kamatni stapki, kako {to spomnav,isto taka ja zategnuvaat stranata na aktivata odbilansot na sostojba preku pritisok vrz zaemopri-ma~ite. Istoto se odnesuva i na devalvacijata. Pasi-vata povrzana so devizite raste so devalvacijata beznikakvo (neposredno) korespondentno zgolemuvawena lokalnite ceni za da se kompenzira zaemoprima-~ot. Na toj na~in pazarniot rizik brzo se transfor-mira vo krediten rizik. Zaemoprima~ite ne gi is-polnuvaat nivnite obvrski. Se javuva potreba od zgo-lemuvawe na rezervaciite za zagubite po krediti,koi u{te pove}e ja nagrizuvaat likvidnosta na ban-kata (i nejzinata profitabilnost). Toga{ pred ban-kite se javuva predizvikot da go vnesat vo igra nivo-to na nivnoto rezervno pokritie za da gi zgolematprijavenite dobivki i ova, za vozvrat sozdava vistin-ska zagriènost vo odnos na adekvatnosta na nivotona rezervacii na zaguba po krediti. Samo zgolemuva-weto na kapitalot moè da gi ublaì (opravdanite)

stravovi na pazarot, no do vakvo zgolemuvawe moèda dojde samo preku stranski investicii, vo najgolembroj slu~ai. I stranskite investicii se obi~no kra-jno re{enie, prezreno re{enie (na primer Jugois-to~na Azija i ê{ka kako sveì primeri vo besko-ne~no mnogute. Japonija i Kina se verojatno sledni).

Vo minatoto postoe{e razmisluvawe deka del odrizikot moè da se popravi so za{tita od rizikot naterminskite pazari (so nivna proda`ba na kupuva-~ite koi dobrovolno go prifa}aat rizikot). No,za{titata od rizikot e dobra samo dokolku e dobrastranata koja ja ovozmoùva, a na pazar iscrpen odsekundarni nesolventnosti, sigurnosta se stava podpra{alnik. Vo pogolem broj od pazarite vo podem, naprimer, ne postojat voobi~aeni izvori na devizi(kompaniite preferiraat da gi akumuliraat ne{-tata).

Opstanokot na bankite zavisi od pozajmuvaweto.Osnovata za pozajmuvawe, za vozvrat, zavisi od kva-litetot na mo`nosta za pozajmuvawe. Na visokori-zi~nite pazari, ova zavisi od mo`nosta od povrzanopozajmuvawe i od kvalitetot na hipotekite ponudeniod strana na zaemoprima~ite. Dali zaemoprima~itenudat kvalitativni hipoteki e direkten rezultat odlikvidnosta na pazarot i od toa kako gi koristatsredstvata od pozajmuvaweto. Ovie dva elementa sevo bliska povrzanost so bankarskiot sistem. Toa e ipretposledniot ma|epsan krug: onamu kade ne postoifunkcionalen i profesionalen bankarski sistem -nema da se pojavat nitu dobri zaemoprima~i.

m-r ZoranSTAVRESKI

Zakonskata ramka na devizniot sistem vo Repub-lika Makedonija e postavena so donesuvawetona Zakonot za devizno rabotewe vo 1993 godina.

Dosega{niot zakon za devizno rabotewe bazira{e natoga{niot ekonomski sistem i stepenot na razvoj napazarni odnosi, relativnata zatvorenost na make-donskiot pazar, niskoto nivo na devizni rezervi, vi-sokite inflacioni i devalvacioni o£ekuvawa, nepo-volnoto me|unarodno okruùvawe, nedovolnoto is-kustvo na bankite vo izvr{uvaweto na platniot pro-met i sklu~uvaweto kreditni raboti so stranstvo isl. Vo toj kontekst, logi~no be{e {to zakonskite re-{enija vo sferata na deviznoto rabotewe sodrèapogolema doza na administrirawe i relativno visokstepen na regulacija na transakciite me|u reziden-tite i nerezidentite.

Kako rezultat na nastanatite promeni vo ekonom-skata sfera vo Republika Makedonija, razvojot napazarnite odnosi, intenzivirawe na reformite vosite sferi na ekonomskiot ìvot, se pogolemata ot-vorenost kon me|unarodnite pazari, a imaj}i ja vopredvid opredelbata na Republika Makedonija zaintegracija vo Evropskata Unija, vo tekot na 2000 go-dina se pristapi kon sproveduvawe na reforma na de-vizniot sistem. Zakonskata osnova za promenite vosferata na deviznoto rabotewe e postavena so podgo-

tovkata na nov zakon za devizno rabotewe, koj e vosobraniska procedura.

USOGLASUVAWE SOREGULATIVATA NA EU

Predloèniot Zakon za devizno rabotewe, sodrìodredbi koi pred sî se naso~eni kon usoglasuvawe namakedonskata regulativa so direktivite i standard-ite na EU, a se vo soglasnost so parafiranata Spo-godba za stabilizacija i asocijacija pome|u Repub-lika Makedonija i EU. Vo toj kontekst, se predvidu-va pogolema liberalizacija vo raboteweto so stran-stvo, odnosno celosno osloboduvawe od ograni~uva-wata kaj tekovnite transakcii i postepena liberali-zacija kaj kapitalnite transakcii.

LIBERALIZACIJA I STIMULIRAWE NA STRANSKITE INVESTICII

Vo kontekst na op{tata politika na liberaliza-cija na nadvore{no-trgovskoto i deviznoto rabote-we, so predloèniot Zakon za devizno rabotewe di-

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorite i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Kako rezultat na nastanatite promeni vo ekonomskata sfera vo RepublikaMakedonija, razvojot na pazarnite odnosi, intenzivirawe na reformite vo

site sferi na ekonomskiot ìvot, se pogolemata otvorenost konme|unarodnite pazari, a imaj}i ja vo predvid opredelbata na Republika

Makedonija za integracija vo Evropskata Unija, vo tekot na 2000 godina sepristapi kon sproveduvawe na reforma na devizniot sistem

REFORMA NA DEVIZNIOT SISTEMVO REPUBLIKA MAKEDONIJA


Nata{aJOVANOVSKA

4 4 / 4 5

R E F O R M A V O D E V I Z N I O T S I S T E M V O R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

rektnite investicii na rezidentite vo stranstvo idirektnite investicii na nerezidentite vo Republi-ka Makedonija se celosno slobodni. So toa }e se soz-dadat uslovi za pogolema zainteresiranost i stimu-lirawe na vlezot na stranskite investitori i priv-lekuvawe na stranski kapital. Posebno e zna~ajno zastranskite investitori {to se obezbeduva sigurnostna nivnite vloùvawa, pri {to prenosot na dobivka-ta i prenosot na finansiskite sredstva dobieni sootu|uvawe i proda`ba na sopstveni~ki del vo direk-tnata investicija e kompletno sloboden.

Noviot zakon za devizno rabotewe vnesuva pogo-lem stepen na liberalizacija i vo portfolio inves-ticiite, iako zaradi pogolemata rizi~nost na ovojoblik na priliv na kapital, se zadrùvaat izvesniograni~uvawa, posebno kaj transakciite koi podraz-biraat odliv na kapital od zemjata.

Taka, zakonot dava liberalni uslovi za izdavawe ivoveduvawe na doma{ni hartii od vrednost vostranstvo i vloùvawe na rezidenti vo hartii odvrednost vo stranstvo, a isto taka i za izdavawe ivoveduvawe na stranski hartii od vrednost vo Repub-lika Makedonija i vloùvaweto na nerezidenti vohartii od vrednost vo Republika Makedonija. Po is-tekot na prvata etapa od Spogodbata so EU gra|anitei pretprijatijata }e moàt slobodno da vloùvaatvo hartii od vrednost vo stranstvo ili da investi-raat vo imot vo stranstvo. Istovremeno, stranskitelica moàt slobodno da trguvaat so doma{ni hartiiod vrednost vo Republika Makedonija preku ovlas-teni u~esnici na berzata.

POVOLNOSTI ZA PRETPRIJATIJATA I BANKITE

So noviot zakon za devizno rabotewe se dava mo`-nost doma{nite pretprijatija da imaat stranskiplate`ni sredstva na devizni smetki vo bankite voRepublika Makedonija i neograni~eno da moàt dagi dràt sredstvata na devizni smetki. Toa e raz-li~no vo odnos na prethodnite zakonski re{enija, sokoi postoe{e mo`nost za drèwe na sredstvata na

pretprijatijata izvoznici na devizna smetka, no pe-riodot vo koj moàt da gi dràt svoite devizni pri-livi od izvoz na devizni smetki be{e limitiran (ro-kot prvo iznesuva{e 90 dena, za potoa da bide pro-dolèn na 180 dena). Dokolku ne gi iskoristatdevizite za pla}awe na uvoz vo ovoj rok, pretprija-tijata bea prinudeni istite da gi prodadat nadevizniot pazar ili na bankata vo koja se deponi-rani.

Liberalizacijata na raspolagaweto so stranskiplate`ni sredstva i mo`nosta za otvorawe na de-vizni smetki po sloboden izbor }e ovozmoì protoki distribucija na deviznite sredstva vrz pazarnikriteriumi, pogolema motiviranost kaj izvozniciteza transfer na deviznite prilivi vo doma{ni banki,so {to }e se zgolemi ponudata na devizni sredstva nadevizniot pazar. Toa re{enie e konzistentno soprethodnite promeni na regulativata so koi senamali iznosot na zadolìtelna rezerva na bankitena nivnite devizni depoziti, so cel pogolem del oddevizniot potencijal na bankite da se plasira vo ma-kedonskata ekonnomija, namesto da se drì imobili-ziran na devizni smetki vo stranski banki.

Doma{nite pretprijatija i naselenieto }e moàtslobodno da otvoraat i dràt devizni smetki vostranski banki po istekot na Spogodbata so EU zastabilizacija i asocijacija. Spored toa, vo slednitedesetina godini ne se predviduva mo`nost za ~uvawena sredstvata od strana na rezidentite kaj nerezi-dentni banki, pred se zaradi nedostatokot na kapi-tal vo zemjata. Liberalizacijata na ovie transakciipo pravilo se odviva vo najdocnite fazi od liberal-izacijata na deviznoto rabotewe, {to e karakter-isti~no i za ponaprednite zemji vo tranzicija.

Istoto re{enie se predviduva i za vloùvawatana rezidentite vo nedvièn imot vo stranstvo iobratno, vo odnos na vloùvawata na nerezidenti vonedvi`nosti vo Republika Makedonija. I vo liber-alizacijata na ovie transakcii e predviden postepeni vnimatelen priod, koj predviduva povisok stepenna liberalizacija po desetina godini, koga ekonom-skata sila na makedonskite gra|ani }e bide pokom-patibilna so standardite vo zemjite od EvropskataUnija.

Predloèniot Zakon za devizno rabotewe pred-viduva pretprijatijata i bankite vo RepublikaMakedonija da moàt bez sloèni administrativniproceduri da zemaat krediti od stranski banki ilistranski kompanii, so {to }e se ovozmoì pogolemakonkurencija na kreditniot pazar i pobrzo efektui-rawe na kreditnite linii. Vo taa nasoka, namesto do-sega{nite proceduri na prethodna registracija na

Liberalizacijata na raspolagaweto so stranski plate`nisredstva i mo`nosta za otvorawe na devizni smetki posloboden izbor }e ovozmoì protok i distribucija nadeviznite sredstva vrz pazarni kriteriumi i pogolemamotiviranost kaj izvoznicite za transfer na devizniteprilivi vo doma{ni banki, so {to }e se zgolemi ponudata nadevizni sredstva na devizniot pazar


kreditnite raboti so stranstvo, so noviot zakon sepredviduva poednostavena i pobrza procedura voforma na izvestuvawe na Centralnata banka odstrana na pretprijatijata.

So zakonot se dava mo`nost na bankite da odobru-vaat krediti na doma{ni subjekti vo stranska valu-ta, no samo za odredeni nameni: za pla}awe na uvoz nastoki ili uslugi ili za namiruvawe na drugi tekovniobvrski kon stranstvo.

Edna od serioznite dilemi koi se nametnuvaatpred kreatorite na zakonskata ramka vo ovoj del edali ne treba da se ovozmoì devizno kreditiraweod strana na bankite i na izvoznicite. Imeno, so og-led deka izvoznicite imaat devizni prilivi i za raz-lika od uvoznicite moàt da se za{titat od kurs-niot rizik, logi~no bi bilo i na niv da im se ovozmo-ì pristap do krediti vo devizi.

RAZVOJ NA DEVIZNIOT PAZAR

So Zakonot za devizno rabotewe se sozdavaat uslo-vi za poefikasno funkcionirawe na devizniot pa-zar, celosno pazaren i transparenten pristap vo ut-vrduvawe na cenata na deviznite sredstva (devizniotkurs), kako i pogolema konkurencija i povrzanost nadevizniot pazar so ostanatite finansiski pazari.

Voveduvaweto na mo`nosta za sklu~uvawe na tran-sakcii koi {to se odnesuvaat na finansiskite de-rivati (fju~ersi, devizni opcii, devizni svopovi idr.) vo golema mera }e im ovozmoì na ekonomskitesubjekti vo sorabotka so bankite da go eliminiraatvlijanieto na fluktuaciite na deviznite kursevivrz svoeto rabotewe. Od druga strana, toa }e prido-nese devizniot pazar da stane podlabok, porazvien,podiverzificiran i polikviden.

Promenite koi se predlagaat so Zakonot za deviz-no rabotewe, predviduvaat namesto preku dosega{-nite sloèni proceduri na barawe odobrenie za

transakcii me|u rezidenti i nerezidenti, neophod-niot nadzor i evidencija da se obezbedat preku izves-tuvawe za tie transakcii.

Op{tata intencija so novata zakonska regulativae predloènite odredbi da vlijaat vo nasoka na stim-ulirawe na stopanskite subjkti kon pogolem trans-fer na devizni prilivi vo doma{nite banki, podob-rena konkurentska pozicija na pretprijatijata nastranskite pazari, poednostavuvawe na proceduritena sklu~uvawe na kreditni raboti i vr{ewe na plat-en promet so stranstvo, kako i na transfer na sred-stva od i kon stranstvo, obezbeduvawe na pogolemasigurnost i transparentnost za stranskite investi-tori, zgolemuvawe na interesot na stranskite in-vestitori za vloùvawe vo direktni investicii i vodoma{ni hartii od vrednost.

Site novi zakonski re{enija, zaedno so komple-mentarnite izmeni vo drugata relevantna zakonskaregulativa (Zakon za hartii od vrednost, Zakon zatrgovski dru{tva, Zakon za banki) i merkite na eko-nomskata politika koi rezultiraa so namaluvawe natro{ocite na pretprijatijata (namaleni danoci, ca-rini i kamatni stapki) se o~ekuva da ovozmoàt in-tenzivna dinamika na porast na izvozot, {to }e ovoz-moì namaluvawe na deficitot vo trgovskiot bi-lans. Novata zakonska regulativa istovremeno }eovozmoì sozdavawe na pokonkurenten i poefikasenbankarski sistem, koj }e ponudi mnogu podobri us-lovi za investirawe i razvoj na pretprijatijata.

So Zakonot za devizno rabotewe se sozdavaat uslovi zapoefikasno funkcionirawe na devizniot pazar, celosno

pazaren i transparenten pristap vo utvrduvawe na cenata nadeviznite sredstva (devizniot kurs), kako i pogolema

konkurencija i povrzanost na devizniot pazar so ostanatitefinansiski pazari

DraganTILEV1)

4 6 / 4 7

Republika Makedonija vo procesot na tranzici-jata i vo procesot na reformite na op{testve-no-politi~kiot i ekonomski sistem, od momen-

tot na svoeto osamostojuvawe najgolema poddr{kadobiva od strana na Evropskata unija koja e voedno inajgolem donator na multilateralna osnova. Vkupna-ta najavena pomo{ koja e vo tek na realizacija, od Ev-ropskata unija za Republika Makedonija vo periodotod 1992 navamu, iznesuva 610 milioni Evra (okolu 1,2milijardi germanski marki), od koi nepovratni 370MEVRA (okolu 730 milioni GM) i zaemi vo vkupeniznos od 240 MEVRA (okolu 480 milioni GM).

Pomo{tite {to Republika Makedonija gi dobivana bilateralna osnova od zemjite ~lenki na Evrop-skata unija, po razni osnovi, ne se vklu~eni vo izno-sot na multilateralna EU poddr{ka. Ova nesomnenoja potencira Evropskata unija i nejzinite zemji~lenki kako najgolem donator i poddrùva~ vo pro-cesot na tranzicija na Republika Makedonija.

Vrz osnova na odlukite na Sovetot za op{ti rabo-ti na Evropskata unija od 26 April 1999 godina iupotrebenata terminologija vo Paktot za stabil-nost, Evropskata unija otvori, kako svoj pridoneskon Paktot, nov proces, Proces za stabilizirawe iasocirawe, ~ii osnovni elementi se, noviot vid naSpogodba za stabilizirawe i asocirawe i noviotfinansiski instrument- Programata CARDS.

Ovoj nov vid na Spogodba gi zema vo predvid poseb-nostite na sekoja dràva so koja }e bide sklu~en, aosnovnite celi na Spogodbata se:

l da se pribliì regionot poblisku do celosnaintegracija vo strukturite na Evropskata unija,

l da se podrì konsolidacijata na demokratijata,vladeeweto na pravoto, ekonomskiot razvoj ireformi, soodvetna administrativna strukturai regionalna sorabotka,

l da se vospostavi formalizirana ramka za poli-ti~ki dijalog, na bilateralno i regionalno ni-vo,

l da se promoviraat ekonomskite odnosi, trgovi-jata, investiciite, politikata na pretprijati-jata, transport i razvoj i sorabotka vo oblastana carinata, so perspektiva za pobliska inte-gracija vo svetskiot trgovski sistem, vklu~i-telno mo`nosta za vospostavuvawe slobodna tr-govska zona ili zoni, otkako }e bide postignatprogres vo ekonomskite reformi,

l da se obezbedi osnova za sorabotka vo oblasta napravdata i vnatre{nite raboti,

l da se obezbedi osnova za ekonomska, socijalna,gra|anska, obrazovna, nau~na, tehnolo{ka, ener-getska, kulturna sorabotka i sorabotka vo ob-lasta na ìvotnata sredina, poddràna so pro-grami za pomo{ vo aproksimacijata na zakono-davstvoto so ona na Evropskata unija.

Pregovorite za Spogodbata za stabilizacija i aso-cijacija pome|u Evropskite zaednici i nejzinitezemji ~lenki i Republika Makedonija zapo~naa na05.04.2000 godina i posle tri oficijalni i pove}etehni~ki rundi na pregovori , sve~eno bea zatvoreniso parafiraweto na Spogodbata na istoriskiot Zag-rebski samit na 24.11.2000 godina. Potpi{uvawetona Spogodbata, kako sleden ~ekor, e predvidena za

Zna~eweto na potpi{uvaweto na Spogodbata za stabilizirawe iasocirawe za Republika Makedonija e nesomneno ogromno. Toa e napoliti~ki plan, istorisko so ogled na toa {to Makedonija se stavavo redot na potencijalnite ~lenki na Evropskata unija i ~initelvo kreiraweto na idna Evropa

1)Avtorot e Republi~ki sovetnik-rakovoditel na Oddelenieto za evropska integracijapri Vladata na Republika Makedonija

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaatstavovite na Ministerstvoto za finansii

SPOGODBATA ZA STABILIZACIJAI ASOCIJACIJASozdavawe nova klima vo odnosite pome|u Republika Makedonija i Evropskata unija


10.04.2001 godina, pod predsedavawe na [vedska soEvropskata unija. Po potpi{uvaweto }e sledi peri-od na ratifikuvawe na Spogodbata od strana na Sob-ranieto na Republika Makedonija, od strana na sitezemji ~lenki na Evropskata unija i od strana na Ev-ropskiot parlament. Iskustvata vo ovaa postapka odzemjite od Centralna i Isto~na Evropa se razli~ni.Vo nivniot slu~aj periodot na ratifikacija se dvi-ì od 17 meseci (ê{ka i Slova~ka), 20 meseci (Slo-venija), do 32 meseci (Estonija, Latvija i Litvanija)

Zna~eweto na potpi{uvaweto na Spogodbata zastabilizirawe i asocirawe za Republika Makedoni-ja e nesomneno ogromno. Toa e na politi~ki plan, is-torisko so ogled na toa {to Makedonija se stava voredot na potencijalnite ~lenki na Evropskata unijai ~initel vo kreiraweto na idna Evropa, op{testvoso site atributi na najvisoki demokratski vrednos-ti, sigurnost za nejzinite gra|ani i socijalna prav-da. Na ekonomski plan, so Spogodbata se otvora vra-tata na eden od najgolemite i finansiski eden od naj-mo}nite pazari vo svetot. Toa }e bide i pottik za za-brzuvawe na prestruktuiraweto na na{eto stopanst-vo i prilagoduvawe na novite uslovi. ]e se otvori imo`nosta da se zabrza socijalniot i ekonomski raz-voj na Republika Makedonija, da se razvijat i vteme-lat politi~kite i ekonomski vrski so zemjite ~len-ki na Evropskata unija i da se promovira identite-tot na Makedonija kako miroqubiva zemja orienti-rana kon procesot na evropska integracija.

Vladata na Republika Makedonija i ostanatite ~i-niteli na politi~kiot ìvot vo zemjata ve}e preze-maat konkretni merki za da se sozdade, vo ovoj isklu-~itelno vaèn moment za Republika Makedonija, po-zitivna klima i politi~ka po{iroka me|unarodnapodloga za realizirawe na ~inot na podnesuvaweoficijalno barawe do Evropskata unija za polno-pravno ~lenstvo, Dogovorot za Evropska unija, spo-red koj sekoja �evropska dràva moè da podnese ba-rawe da stane ~lenka na Unijata�. Spored iskustvataod zemjite od Centralna i isto~na Evropa, vakvobarawe moè da se podnese po vleguvaweto vo sila naSpogodbata, odnosno po nejzinata ratifikacija (slu-~ajot so Polska, Ungarija, Bugarija i drugo) ili ved-na{ po potpi{uvaweto na Spogodbata (slu~ajot soSlovenija, Estonija, Latvija i Litvanija).

Vo periodot do i vedna{ po potpi{uvaweto naSSA osobeno e va`no da se izleze po{iroko vo jav-nosta so novi inicijativi koi }e ja naglasat oprede-lenosta na Vladata za kreirawe na silna i trajnastruktura koja }e go opservira, istraùva, naso~uva

i pottiknuva procesot na evropska integracija. Tak-vi inicijativi bi moèle da bidat:

l Osnovawe na Centar za evropski integracii(spored iskustvata na Bugarija, Hrvatska i ne-koi drugi zemji �kandidati�) so osnovni zada~i:

l istraùvawe na odredeni pojavi, efekti iliposledici od procesot na evropska integracijainteresni za Republika Makedonija i nejzinotostopanstvo;

l deponirawe, zbogatuvawe, organizirawe na in-formacii i dokumentacija vo vrska so Ev-ropskata unija, evropskata integracija i napre-dokot na Republika Makedonija vo taa nasoka;

l organizirawe i realizirawe treninzi za dràv-nite slu`benici, stopanstvenicite, lokalnatasamouprava, za razvivawe novi znaewa i ve{-tini koi prizleguvaat kako potreba od integra-cioniot proces.

l Izgotvuvawe i soodvetno promovirawe na �Na-cionalna strategija za integrirawe na Repub-lika Makedonija vo Evropskata unija�. Ova e is-klu~itelno sloèn i traen dokument koj trebada ja odrazi zrelosta na Republika Makedonijaza prepoznavawe na prioritetite i trasirawena patot na stopanstvoto i op{testvoto kon Ev-ropskata unija. Od tie pri~ini potrebno e in-volvirawe na nau~niot potencijal, a celiotproces na izrabotka i site negovi fazi treba dabidat transparentni i podlo`ni na otvorenadebata i kritika.

l Izgotvuvawe i soodvetno promovirawe na �Ak-cioniot plan za implementacija na Spogodbataza stabilizacija i asocijacija�. Toj bi trebaloda vklu~i doma{en potencijal, no i stranskiiskustva. Akcioniot plan bi napravil osvrt naSSA i site pogodnosti, no i obvrski koi gi nosizaradi nivno osvetluvawe, pravilno i navreme-no adresirawe i realizirawe. Utvrduvaweto nakonkretni nositeli i precizna vremenska di-menzija za realizacija na planiranoto, }e ovoz-moì dobar i neposreden monitoring na real-izacijata na Akcioniot plan. Od nego bi proi-zlegle i obvrskite i nasokite za podgotovka na

Evropskata unija otvori, kako svoj pridones kon Paktot, novproces, Proces za stabilizirawe i asocirawe, ~ii osnovni

elementi se, noviot vid na Spogodba za stabilizirawe iasocirawe i noviot finansiski instrument- Programata CARDS

4 8 / 4 9

S P O G O D B A Z A S T A B I L I Z A C I J A I A S O C I J A C I J A

drugite potrebni programi, analizi i sli~nidokumenti {to se neophodni vo procesot na in-tegrirawe zaradi nosewe pravilni i navremeniodluki.

l Izgotvuvawe i soodvetna promocija na Strate-gija za komunikacii-informirawe na makedon-skata javnost za procesot na asocirawe. Dose-ga{noto iskustvo pokaùva deka javnosta mnogumalku e informirana za makedonskite ~ekorivo procesot za evropska integracija ili voop-

{to za samiot globalen proces. Toa sozdava ne-retko pogre{na slika za samit proces, a osobe-no za rezultatite na RM vo taa nasoka. Kon ovaaproblematika e potreben seriozen, organizirani dobro naso~en pristap. Strategijata bi treba-lo da ja dade ramkata za konkretni aktivnosti zapodobro i pravilno informirawe na javnosta zaprocesot na evropska integracija i rezultatitena Republika Makedonija;

l Po{iroko promovirawe na ve}e usvoenite do-kumenti od strana na Vladata na Republika Ma-kedonija, Strategijata za EU trening na dràv-nite slu`benici, postignatite rezultati i pla-niranite aktivnosti, Metodologijata za harmo-

nizacija na makedonskoto zakonodavstvo i teh-ni~kite regulativi so ona na Evropskata unija,prevodite na evropskoto zakonodavstvo, kako idrugi dokumenti od razli~ni ministerstva i in-stitucii koi moè da se koristat za promovira-we na aktivnostite na Vladata vo procesot naevropska integracija

Intenzitetot na aktivnostite na site nivoa trebada se gleda niz prizmata na istoriskata mo`nost zapodnesuvawe oficijalno barawe za polnopravno~lenstvo za priem vo Evropskata unija:

l Toa e generaciski predizvik i pe~at na edna eta-pa od procesot za koj Republika Makedonija seopredeli kako za strate{ka cel. Toa ne zna~i ine treba da se sfati deka nie o~ekuvame Evrop-skata unija da reagira vedna{ i vedna{ da ne po-vika na pregovori za ~lenstvo, no e odraz i re-zultat na edna kontinuirana, istrajna politikakoja Vladata saka da ja zaokruì so Barawe zapolnopravno ~lenstvo. Na osnova na istiteprincipi i po istiot pat po koj odat zemjite odCentralna i Isto~na Evropa.

l Vo Procesot na stabilizacija i asocijacija, Re-publika Makedonija so ovoj ~in bi ja zadràlaliderskata pozicija i bi go diktirala tempotona procesot. Republika Hrvatska u{te mnogupred da gi zapo~ne pregovorite so EK za nivna-ta SSA, objavi deka vedna{ so zavr{uvaweto napregovorite }e podnese barawe za polnopravno~lenstvo vo EU.

Istoriskata mo`nost za podnesuvawe oficijalno barawe zapolnopravno ~lenstvo za priem vo Evropskata unija egeneraciski predizvik i pe~at na edna etapa od procesot zakoj Republika Makedonija se opredeli kako za strate{ka cel

Ministerstvoto za finansii, vo tekot na 2000godina, vloì maksimalni napori vo nasokana podobruvawe na procesot na izvr{uvawe

na Buxetot na Republika Makedonija, zajaknuvawe nakontrolata na koristeweto na buxetskite sredstva,zgolemuvawe na transparentnosta vo koristeweto najavnite prihodi, poefikasno upravuvawe so finan-siskite sredstva na Buxetot i vospostavuvawe na sis-tem za poefikasno upravuvawe so dolgot na Republi-ka Makedonija. Pri sproveduvaweto na ovie aktiv-nosti osobeno vnimanie be{e posveteno na obezbedu-vaweto maksimalna odgovornost na organite na upra-vata pri tro{eweto na sredstvata na gra|anite.

Za ovaa cel, vo ramkite na Ministerstvoto za fi-nansii se osnova Sektor Trezor koj e direktno odgo-voren za racionalno i namensko izvr{uvawe na usvo-eniot Buxet od strana na Parlamentot. Vo ramkitena Sektorot Trezor bea formirani i ekipiranislednive edinici:

l za izvr{uvawe na Buxetot;l za upravuvawe so finansiskite sredstva i dol-

got na Republika Makedonija (vo ~ii ramki e vo-veden Registar na garancii izdadeni od drà-vata);

l za planirawe na likvidnosta (se zapo~na so pod-gotovka na tekovni proekcii na buxetskite pri-hodi i rashodi); i

l za smetkovodstveni proceduri i izvestuvawe (sezapo~na so izgotvuvawe na redovna osnova naizve{tai za izvr{uvaweto na rashodite, za ost-varuvaweto na prihodite, za sopstvenite priho-di i rashodi na buxetskite korisnici, za kon-trola na platite itn.)

Vo nasoka na sproveduvawe na efikasna i racio-nalna politika na javna potro{uva~ka, bea izvr-{eni i izmeni na Zakonot za buxetite, so koi jasnose definiraa nadle`nostite na Trezorot i se kre-iraa dopolnitelni mehanizmi za zajaknata kontrola.Isto taka, se zapo~na so izgotvuvawe na proceduri zaupravuvawe so grantovite, za izvr{uvawe na Buxe-tot, za otvorawe na smetki na buxetskite korisnicii za smetkovodstvo, kako i so podgotovka na izmenina Pravilnicite za klasifikacija na prihodite irashodite zaradi nivno natamo{no usoglasuvawe some|unarodnite standardi so cel obezbeduvawe kom-parativna baza i podobro sledewe na prihodite irashodite.

Na 16.02.2001 godina se napravi zna~aen kvalita-tiven skok vo trezorskoto rabotewe, odnosno zapo~-na implementacija na nadgradeniot trezorski sis-tem, koj vo osnova se temeli na slednovo:

m-r AnitaANGELOVSKA


So izvr{enite promeni vo trezorskoto rabotewe se ovozmoùvazgolemuvawe na efikasnosta pri upravuvaweto so likvidnosta na

buxetskite sredstva, nepre~eno finansirawe na potrebite na dràvniteorgani so cel normalno izvr{uvawe na nivnite funkcii i

potransparentna javna potro{uva~ka

NOVINI VOTREZORSKOTO RABOTEWE


5 0 / 5 1

T R E Z O R S K I S I S T E M

l promena na strukturata na smetkite na buxet-skite korisnici;

l promeni vo procedurite za izvr{uvaweto na Bu-xetot; i

l poseopfatno sledewe i kontrola na izvr{uva-weto na Buxetot na Republika Makedonija.

PROMENA NA STRUKTURATA NA SMETKITE

Vo soglasnost so Planot na smetkite koi gi vodiZavodot za platen promet, buxetskite korisnici iedinki korisnici, vo zavisnost od planiranite iz-vori na sredstva za finansirawe na nivnite rashodi,moàt da imaat pove}e smetki i toa: smetka za re-dovno rabotewe, smetka 631, smetka 785, smetka 786,smetka 787 i smetka 788. Dosega, pokraj smetkite zaredovno rabotewe, buxetskite korisnici moèa daimaat samo smetka za sopstveni prihodi -788. Oviesmetki pretstavuvaa me{avina na prihodi ostvarenipo razli~ni osnovi, {to onevozmoùva{e nivna po-detalna analiza i sledewe. Promenetata strukturana smetki ovozmoùva potransparentno tro{ewe ipoanaliti~ko sledewe na oddelnite vidovi na pri-hodi i rashodi.

Smetkite 631 se nameneti za buxetski prihodi(taksi, nadomestoci, tro{oci za sudska postapka,zakupnini od dràven imot) koi gi napla}aat buxet-skite korisnici. Od ovie smetki ne moàt da se vr-{at direktni pla}awa do krajnite korisnici, tukuse transferiraat sredstva na smetkata za redovnorabotewe na samiot buxetski korisnik, od kade {topotoa se vr{at pla}awa do krajnite korisnici.

Smetkite 787 se nameneti za prihodi od samofi-nansira~ki aktivnosti koi gi vr{at buxetskitekorisnici. Vo osnova, se raboti za aktivnosti koiimaat deloven karakter, odnosno za aktivnosti koine se redovna funkcija na organot i za ~ie izvr{uva-we se neophodni dopolnitelni resursi. Prihoditekoi se naplatuvaat po ovaa osnova treba da posluàtza pokrivawe na tro{ocite za izvr{uvawe na ovieaktivnosti. Na ovoj na~in to~no bi moèle da se

identifikuvaat aktivnosti koi se od nesu{tinskikarakter za buxetskite korisnici i koi pretstavuva-at potencijalni kandidati za izdvojuvawe od buxetot.

Smetkite 788 se nameneti za prihodi od samofi-nansira~ki aktivnosti koi gi ostvaruvaat institu-ciite od oblasta na visokoto obrazovanie.

Smetkite 785 se nameneti za prihodi ostvareni oddonacii. Za sekoja donacija so to~no utvrdena name-na se otvora posebna 785 smetka, so {to se ovozmoù-va potransparentno sledewe na sredstvata na dona-torite.

Smetkite 786 se nameneti za prihodi ostvareni poosnova na odrdedeni proektni zaemi. Za sekoj proektse otvora posebna smetka so {to se ovozmoùva pogo-lema kontrola vo sledeweto na realizacijata na pro-ektite.

Komunikacija pome|u smetkite na eden ist koris-nik ne e dozvolena, osven vo slu~aj na prenos na sred-stva od smetkata za redovno rabotewe na smetkite785 i 786 zaradi uplata na buxetskoto u~estvo vo odd-elni proekti.

PROMENI VO PROCEDURITE ZA IZVR[UVAWETO NA BUXETOT

So promenite vo trezorskoto rabotewe osoben ak-cent se stava na planskiot pristap vo realizacijatana odobreniot Buxet. Vo ovaa smisla, preduslov zakoristewe na sredstva se mese~nite planovi za tro-{oci koi gi izgotvuvaat buxetskite korisnici, a giodobruva Trezorot vo zavisnost od proekcijata zanaplata na prihodite. Pokraj mese~niot plan, buxet-skite korisnici imaat obvrska da izgotvuvaat i dos-tavuvaat i indikativni nedelni planovi vo ramki naodobrenite mese~ni planovi. Nedelnite planovi seneophodni za planirawe na likvidnosta na nedelnaosnova, odnosno za podobro usoglasuvawe na monetar-nata i fiskalnata politika.

Novite proceduri podrazbiraat direktno nosewena nalozi za pla}awe do Zavodot za platen promet itoa eden den pred denot koga e potrebno da se izvr{ipla}aweto. Zavodot po elektronski pat go izvestuvaTrezorot za site transakcii koi treba da se izvr{atnaredniot den i za koi, dokolku se odobrat, e potreb-no da se prenesat sredstva na smetkite na korisni-cite. Prenosot na sredstva od buxetskata smetka nasmetkite na korisnicite za redovno rabotewe se vr-{i ist den, taka {to ovie smetki sekoga{ se so saldonula.

Vo nasoka na sproveduvawe na efikasna i racionalnapolitika na javna potro{uva~ka, bea izvr{eni i izmeni naZakonot za buxetite, so koi jasno se definiraa nadle`nostitena Trezorot i se kreiraa dopolnitelni mehanizmi za zajaknatakontrola

POSEOPFATNO SLEDEWE I KONTROLA NA IZVR[UVAWETO NA BUXETOT NA RM

Novite trezorski proceduri ovozmoùvaa aùrnosledewe na rashodite na buxetskite korisnici nadnevna osnova. Vo momentot na odobruvawe natransakcijata, taa avtomatski se vnesuva vo glavnatakniga na trezorot i se evidentira kako rashod naorganot. Vo stariot sistem, odobruvaweto na sredst-vata na smetkite na buxetskite korisnici ne zna-~e{e i vistinski rashod so ogled na mo`nosta sred-stvata da ostanat neiskoristeni na nivnite smetkipodolg vremenski period.

Sledeweto i kontrolata ne se odnesuva samo nasmetkite za redovno rabotewe, tuku i na ostanatitesmetki koi gi ima buxetskiot korisnik. Za razlikaod porano koga kontrlata se vr{e{e samo vo odnos natro{eweto na buxetskite sredstva, so novite proce-duri trezorot gi odobruva site transakcii bez ogledod koja smetka se izvr{uvaat. Na ovoj na~in se obez-beduva namensko i racionalno izvr{uvawe na Bu-xetot.

So izvr{enite promeni vo trezorskoto rabotewese ovozmoùva:

l zgolemuvawe na efikasnosta pri upravuvawetoso likvidnosta na buxetskite sredstva. So izme-nite vo procedurite se spre~uva dosega{natapraksa na buxetskite korisnici za ~uvawe na�mrtov kapital� na nivnite smetki, odnosno seovozmoùva po~ituvawe na vistinskite prior-

iteti pri finansiraweto, kako i vloùvawe naslobodniot kapital vrz osnova na ekonomskiprincipi;

l nepre~eno finansirawe na potrebite na dràv-nite organi so cel normalno izvr{uvawe nanivnite funkcii; i

l potransparentna javna potro{uva~ka. Za prvpatso buxetskiot proces za 2001 godina se ovozmo-ùva Parlamentot da odlu~uva ne samo za ras-hodite na buxetskite korisnici finansirani odBuxetot, tuku i za rashodite finansirani oddrugi izvori. Po{irokiot opfat na javnatapotro{uva~ka koja ja odobruva Parlamentot ikoja ja sledi Trezorot e zna~aen ~ekor vo nasokana zgolemuvawe na transparentnosta vo tro{e-weto na javnite sredstva.

Dinami~noto tempo na ìvotot, a osobeno refor-mskite procesi koi se odvivaat vo Republika Make-donija nametnuvaat potreba za novi nadgradbi natrezorskiot sistem. Vo ovaa smisla, paralelno soimplementacijata na prethodno spomenatite novinivo trezorskoto rabotewe, se raboti i na koncipira-we na nov trezorski sistem koj bi funkcioniral vouslovi na reformiran sistem na platen promet.

Po{irokiot opfat na javnata potro{uva~ka koja ja odobruvaParlamentot i koja ja sledi Trezorot e zna~aen ~ekor vo nasoka

na zgolemuvawe na transparentnosta vo tro{eweto na javnitesredstva


GoranANÊVSKI

5 2 / 5 3

Oficijalnata politika na Republika Makedo-nija baziraj}i se na konceptot na pazarna ori-entacija i na neophodnosta od pristapuvawe

kon integrativnite procesi koi se intenzivirani voposlednite desetina godini vo svetot, pristapi konpregovori za sklu~uvawe na dogovori za slobodna tr-govija so pove}e zemji od regionot kako i sklu~uvawena Spogodba za stabilizacija i asocijacija so zemji-te ~lenki na Evropskata unija. Ekonomijata na Re-publika Makedonija e uvozno zavisna od proizvods-tvenite materijali i surovinite. Istovremeno, zara-di maliot absorpcionen kapacitet na pazarot na Re-publika Makedonija, proizvodstvoto neminovno eupateno kon izvoz na opredelen kvantum na proizvo-di na stranski pazari.

Intencijata na Vladata na Republika Makedonijaza pro{iruvawe na pazarite za izvoz na makedonskiproizvodi e ve}e postignata. No, sekoj dogovor pok-raj prava i beneficii, nosi i obvrski. Za zgolemuva-we na efektite od implementacijata na sklu~enitedogovori za slobodna trgovija, pokraj dràvnite in-stitucii posebno treba da bidat angaìrani subjek-tite od realniot sektor.

Za da se postigne krajnata cel - zgolemuvawe na iz-vozot i namaluvawe na deficitot vo nadvore{no-tr-govskata razmena na RM - instituciite na dràvatakreiraat merki koi vo realniot sektor treba da seimplementiraat preku formi na sorabotka me|u

zainteresiranite strani. Formite na sorabotka me-|u doma{nite subjekti bi trebalo da gi opfatatpretprijatijata-proizvoditeli, pretprijatijata-iz-voznici, agenciite za marketing istraùvawe nastranskite pazari i doma{nite banki i drugi finan-siski institucii za poddr{ka na izvozot. Vidovitena sorabotka }e proizlezat od motivacijata na sami-te subjekti zainteresirani za zgolemuvawe na izvo-zot i tie samite po sebe ne se ni{to novo i nepozna-to. No, se javuva problemot koja institucija }e japrezeme liderskata pozicija vo organiziraweto, ko-ordinacijata i na krajot realizacijata za pottiknu-vawe na izvozot. Vo minatoto takvata uloga ja ima{eStopanskata komora na Republika Makedonija, koja ivo idnina treba da si go najde svoeto mesto vo imple-mentacijata na dogovorite za slobodna trgovija, oso-beno na stranata na izvozot.

Anemi~nosta na Stopanskata komora treba bidepokriena preku samoinicijativnost na zainteresi-ranite subjekti da formiraat pulovi na pretprija-tija za zaedni~ki nastap na stranski pazari. Vo sekojslu~aj stranskite kompanii, potencijalni kupuva~ina makedonski proizvodi, ne bi sakale za partneri daimaat 20 mali ili sredni pretprijatija i so sekoj odniv poedine~no da pregovaraaat za uslovite na na-bavka i izvoz od Republika Makedonija.

Vo sodrìnata na Spogodbata za stabilizacija iasocijacija me|u Republika Makedonija i EU se iska-àni namerite za povisoki formi na sorabotka me|udvete strani i toa e ramka koja realniot sektor tre-ba da ja iskoristi za potesno povrzuvawe na site sub-

Za da se postigne krajnata cel zgolemuvawe na izvozot inamaluvawe na deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmena naRepublika Makedonija, instituciite na dràvata se tie koikreiraat merki za namaluvawe na deficitot koi vo realniotsektor treba da se implementiraat preku formi na sorabotka me|uzainteresiranite strani


INDIREKTNI MERKI ZARE[AVAWE NA DEFICITOT VONADVORE[NO-TRGOVSKATARAZMENA NAREPUBLIKA MAKEDONIJA


jekti od makedonskata ekonomija so soodvetni part-neri od EU.

Za zajaknuvaweto na performansite na makedon-skata ekonomija, od osobeno zna~ewe }e bide imple-mentiraweto na seopfatniot paket na strategiskimerki i politiki poa|aj}i od makro-ekonomski po-litiki, politikata na strukturnite reformi i dis-perzirawe na paketot na makroekonomski politikivo mnogu precizni mikro-ekonomski politiki. Rea-lizacijata na utvrdenata strategija preku ekonom-skite politiki bi trebalo da se obezbedi preku mno-gu cvrsti mehanizmi na koordinacija me|u dràvniteinstitucii i realniot sektor od stopanstvoto, pri{to osoben akcent treba da se stavi na aplikativni-ot model na kvaliteten menaxment.

Od ova proizleguvaat obvrski za dva segmenti odpopulacijata vo dràvata, organite na javnata admi-nistracija i realniot sektor.

a) instituciite na dràvata bi trebalo da podgot-vat set od dokumenti i zakonski propisi koi }eobezbedat konvergencija do ekonomskite kriteriumina EU

b) realen sektor

l brza nadgradba na menaxerskite performansi iaktivirawe na site potencijalni ~ove~ki re-sursi so otpo~nuvawe na proces na kontinuira-na obuka na site vraboteni;

l sledewe i apsolvirawe na site zakonski prome-ni i etablirawe na istite vo sekojdnevnoto eko-nomsko egzistirawe;

l akceptirawe na novi tehnologii na marketing -menaxment odnesuvawe;

l koristewe na postoe~kite i voveduvawe na novimetodi na marketing istraùvawe na osobenoprobirliviot pazar na EU so krajna cel osvoju-vawe na segmenti na potro{uva~i.

Reformite koi bi trebalo da se sprovedat se tesnopovrzani so me|unarodnata konkurentnost na Repub-lika Makedonija. Efikasnosta na proizvodstvoto ikonkurentnosta, vsu{nost se faktorite koi {to us-lovuvaat Republika Makedonija da gi drì proiz-vodstvenite tro{oci na linijata so ostanatite pro-izvoditeli so drugite zemji, a so cel da ostane kon-kurentna.

Uspehot vo izvoznata orientacija leì vo disci-plinata i inventivnosta

Pretstavnicite na realniot sektor postojanoimaat odredeni zabele{ki na rabotata na dràvnite

institucii i toa e razbirlivo, no treba da gi anal-iziraat i sopstvenite potencijali kade bi se otkri-le mo`nite rezervi za poproduktivno, porentabilnoi poefikasno egzistirawe vo konkurentskiot nat-prevar na otvoren pazar .

Od strana na dràvnite institucii vo najskorovreme }e bidat implementirani del od indirektnitemerki za poddr{ka na makedonskata ekonomija vopravec na olesnuvawe na patot za efektuirawe na iz-voznite aktivnosti.

Indirektni merki za zgolemuvawe na izvozot

1. Namaluvawe na kamatnite stapki na bankarski-te plasmani vo pretprijatijata

Prilivot na zna~ajni finansiski sredstva odstranski kreditni linii koi zapo~naa da se reali-ziraat vo Republika Makedonija, uslovija namaluva-we na kamatnite stapki. Vo ovoj period visinata nakamatnite stapki od stranskite kreditni linii sedviàt me|u 8%-12% na godi{no nivo. Ova se kamat-ni stapki na redovni bankarski kreditni linii koise vo sila vo ovoj moment vo bankite vo zemjite ~len-ki na EU. Bankite se seu{te na nekoj na~in inertnivo plasmanot na sredstvata vo stopanstvoto, no pa-zarnata konkurencija i neophodnosta od plasmanotna sredstva, {to e osnovna funkcija na bankite, }e giprisili da sorabotuvaat mnogu potesno so sektorotna pretprijatija. Vo sekoj slu~aj pretpriema~ite }etreba mnogu da vloàt vo izrabotkata na profita-bilni izvozno orientirani biznis planovi.

2. Osiguruvawe na izvoznite aran`mani

Od po~etokot na ovaa godina po~na da funkcioni-ra instrumentariumot za osiguruvawe na izvozniteaktivnosti. Osiguruvaweto na izvoznite dogovorina pretprijatijata od Republika Makedonija }e sevr{i od komercijalni i nekomercijalni rizici, a }ese implementira od strana na Makedonska banka zapodr{ka na razvojot. Prezemenoto iskustvo od stra-na na sli~na vakva institucija (SID-Slovenija) irezultatite postignati od strana na slovene~kataekonomija ni davaat za pravo deka moème da o~eku-vame masovno koristewe na ovoj instrumentarium od

Vo sodrìnata na Spogodbata za stabilizacija i asocijacijame|u Republika Makedonija i EU se iskaàni namerite za

povisoki formi na sorabotka me|u dvete strani i toa e ramkakoja realniot sektor treba da ja iskoristi za potesno

povrzuvawe na site subjekti od makedonskata ekonomija sosoodvetni partneri od EU

5 4 / 5 5

N A D V O R E [ N O - T R G O V S K A R A Z M E N A

strana na makedonskite pretprijatija so cel za obez-beduvawe na sigurna naplata na realiziraniot izvoz.

3. Garantirawe na krediti na mali i srednipretprijatija

Vo najskoro vreme treba da bidat formirani re-gionalni fondovi za garantirawe na kreditite zakoi apliciraat malite i srednite pretprijatija kajdoma{nite banki. Pretprijatijata se soo~uvaat soproblemi da obezbedat dovolen kolateral neophodenda gi zadovolat kriteriumite na bankite za dodelu-vawe na krediti. Potrebata od formirawe na vakvifondovi e iznudena od nedovolniot kolateral kojtreba da bide obezbeden od pretprijatijata pri obez-beduvaweto na kreditite koi treba da im bidat do-delni od strana na doma{nite banki.

Za da moàt site ovie planirani merki na indi-rektna podr{ka na stopanstvoto neophodna e stabil-na politi~ka sostojba vo zemjata i vo regionot. Za-toa osobeno golemo e zna~eweto na integracijata zaRepublika Makedonija vo EU, a istoto proizleguvaod pove}e faktori, od koi kako najbitni se izdvoju-vaat geografskata polo`ba na zemjata, regionalnatasorabotka, brojnosta na naselenieto i demografska-ta struktura na naselenieto vo zemjata, stabilnostai nepovredlivosta na granicite, me|unarodnata pod-

dr{ka, kvantitetot i kvalitetot i apsorpcioniotkapacitet na makedonskiot pazar vo sporedba sopazarot na EU.

Bezbednosta e vaèn element {to go determinirasekojdnevnoto ìveewe, a Republika Makedonija eubedena deka ova pra{awe na najdobar na~in moè dase re{i preku ~lenstvo vo EU i NATO.

So Spogodbata za stabilizacija i asocijacija seimplicira neophodnost od prifa}awe na Kopenha-genskite i Madridskite kriteriumi so koi vo Repub-lika Makedonija treba da se vospostavi funkcional-na pazarna ekonomija kako i jasna opredelba za pot-polna politi~ka ekonomska i monetarna unija.

Vo tekot na tranzitivniot period od 10 godiniRepublika Makedonija treba mnogu su{tinski irevnosno da se podgotvuva za delot od integrativni-ot proces vo ekonomsko socijalnata oblast, zna~i bitrebalo poskoro da se otpo~ne so slednite aktivnos-ti:

l analiza na postignatoto nivo na ekonomska isocijalna transformacija;

l da se sozdava konzistenten sistem na reformi imerki na ekonomskata politika potrebni za os-tvaruvawe na celite;

l da se kreira mehanizam za sledewe na realizaci-jata na reformite.

Kako rezultat na prethodnoto, Ekonomsko-soci-jalna sodrìna na Nacionalnata strategija }e trebada gi opfati definiranite barawa za pristapuvawevo EU, pokazatelite za makroekonomskata konver-gentnost so EU i postulatite za dizajnirawe na po-litika za zgolemuvawe na me|unarodnata konkurent-nost na doma{nata ekonomija.

Efikasnosta na proizvodstvoto i konkurentnosta, vsu{nost sefaktorite koi {to uslovuvaat RM da gi drì proizvodstvenitetro{oci na linijata so ostanatite proizvoditeli so drugitezemji, a so cel da ostane konkurentna. Uspehot vo izvoznataorientacija leì vo disciplinata i inventivnosta

REFORMATA NA JAVNATAADMINISTRACIJA I VNATRE[NATA REVIZIJA

Republika Makedonija so Reformata na javnata ad-ministracija (RJA) prezede obvrska da gi podobristrukturite i procesite na javnata administracija,so cel taa podobro da go poddrùva demokratskotoop{testvo i uspe{nata pazarna ekonomija.

Reformata na javnite finansii, kako osnova naRJA, podrazbira izgradba na efektivni rakovodni ikontrolni sistemi so koi }e se podigne nivoto natransparentnost, odgovornost, ekonomi~nost, efi-kasnost i efektivnost na javniot sektor, {to trebada dovede do namaluvawe na potrebnite sredstva zafinansirawe na javnite rashodi, a so toa i na opto-varuvaweto na dano~nite obvrznici.

Za da se obezbedi osnova za vospostavuvawe sistemna finansiska kontrola i za da se razvijat i in-staliraat operativni sistemi za postignuvawe nataa cel, Ministerstvoto za finansii zapo~na so raz-vivawe na sistem na buxetsko planirawe, finan-sisko upravuvawe i kontrola na izvr{uvaweto na bu-xetot, kako i funkcionirawe na vnatre{nata reviz-ija.

So razvivaweto i implementacijata na mehaniz-mot na vnatre{nata revizija vo javniot sektor se

o~ekuva da se podobri odgovornosta, efikasnosta iefektivnosta na javnite slu`bi, obezbeduvaj}i sood-vetna vrednost za vloènite pari.

VNATRE[NATA REVIZIJA - KONTROLANA SISTEMITE ZA INTERNA KONTROLA

Predmet na vnatre{nata revizija e pregleduvawe,ocenuvawe i izvestuvawe za soodvetnosta i efikas-nosta na vospostavenite sistemi za interna kontro-la i kvalitetot na primenuvaweto na propi{aniteodgovornosti vo odnos na pravilna, ekonomi~na,efikasna i efektivna upotreba na sredstvata i, akoe neophodno, prepora~uvawe na novi sistemi, so celpreku pravilna kontrola da se obezbedi razumno uve-ruvawe deka celite na rakovodstvoto se ostvareni.

Vnatre{nata revizija pretstavuva nezavisna, ob-jektivna proverka i sovetodavna aktivnost osnovanaza da dodade vrednost i da go podobri raboteweto naorganizacijata, so cel da pomogne da se ostvarat ce-lite so vospostavuvawe na sistematski, disciplini-ran pristap na ocenuvawe i podobruvawe na efikas-nosta na upravuvaweto so rizikot, kontrolata i pro-cesot na upravuvawe.1)

TrajkoSPASOVSKI


1)Ova e oficijalnata definicija za vnatre{nata revizija na Institutot zavnatre{ni revizori (Institute of Internal Auditors, IIA)


VNATRE[NATA REVIZIJA VOJAVNIOT SEKTOR

So razvivaweto i implementacijata na mehanizmot na vnatre{natarevizija vo javniot sektor se o~ekuva da se podobri odgovornosta,

efikasnosta i efektivnosta na javnite slu`bi, obezbeduvaj}i soodvetnavrednost za vloènite pari

5 6 / 5 7

V N A T R E [ N A R E V I Z I J A

POVRZANOST NA VNATRE[NATAREVIZIJA SO VNATRE[NATA KONTROLA I NADVORE[NATA (EKSTERNA) REVIZIJA

Revizijata moè da bide eksterna, ako ja vr{atorgani koi ne pripa|aat na organizacijata, ili vna-tre{na, ako tie organi pripa|aat na organizacijata.

Dobrata organizacija na vnatre{nata kontrola goolesnuva raboteweto na vnatre{nata revizija, a dob-rata organizacija na vnatre{nata revizija ja olesnu-va rabotata na eksternata revizija.

Eksternata revizija ima pogolem delokrug od vna-tre{nata revizija poradi toa {to go ispituva i ra-boteweto na rakovostvoto i organite na upravuvawe-to, no ne treba da se sfati kako povtorno ispituvawena istite nastani koi ve}e gi proverila vnatre{-nata revizija. Vnatre{nata revizija e pospecifi~-na, bidej}i vodi smetka pove}e za pravilnoto funk-cionirawe na organizacijata osobeno na vnatre{na-ta kontrola.

Vnatre{nata revizija dobiva ovlastuvawe za revi-zija od rakovodstvoto na organizacijata i nejzinaglavna zada~a e postojano da go ispituva rabotewetona organizacijata preku posebno revizorsko oddele-nie vo smisla na postojnite propisi, upatstva, in-terni direktivi i pravilnici. Eksternite revizoriimaat pogolema kompetencija i nezavisnost, no vre-menski se pove}e ograni~eni zaradi {to nivnata ra-bota pretpostavuva dobra vnatre{na kontrola i vna-tre{na revizija.

Predmet na vnatre{nata revizija osobeno se orga-nizacionata struktura, upravuvaweto so ~ove~kiteresursi i dokumentacijata.

Organizacionata struktura gi opfa}a klu~niteoblasti na ovlastuvawata, odgovornostite i liniitena ot~etnost koi ~esto ne se jasno definirani. Sis-temot �centar na ~ineweto� (Cost Centre System) kakoefektiven instrument na menaxerska kontrola, zas-novan vrz principot na odgovorno smetkovodstvo,obi~no ne se primenuva.

Pravilnoto upravuvawe so ~ove~kite resursi ~es-to nedostiga poradi nejasno delegirawe na odgovor-nostite i nedovolnite opisi na rabotnite mesta. Kajpove}eto organizacii ne e vospostaven sistem naevaluacija na ostvaruvawata, povratni informacii

i efektivno nagraduvawe, a vo nekoi mali organiza-cii, poradi nedostig na personal zanemareno e raz-deluvaweto na klu~nite dol`nosti pri obrabotkata,dokumentiraweto i revidiraweto na transakciite.

êsto nedostasuva dokumentacija za osnovnite vna-tre{ni propisi i pravila, vklu~uvaj}i go i Pravil-nikot za rabota na smetkovodstvoto i Pravilnikotza internata kontrola, vo koi treba jasno da se opre-delat odgovornostite za avtorizirawe (odobruvawe)na transakciite, procedurite i zada~ite na buxetskakontrola, kako i strukturata na internata kontrolai protokot na dokumenti.

Zada~a na vnatre{niot revizor e da go istraùvaneregularnoto rabotewe (nezakonski dela, gre{ki,neefikasnost, konflikt na interesi, zagubi, ne-efektivnost i slabosti na kontrolata) i da podneseizve{taj za somnitelnite pra{awa, pri {to rako-vodstvoto treba da mu dade potpoln integritet i ne-zavisnost.

Po zaedni~ki pregled na otkritijata so rakovod-stvoto, vnatre{niot revizor vo svojot izve{taj tre-ba da soop{ti dali pozna~ajnite reviziski otkriti-ja bile uspe{no razre{eni. Odgovornost na rakovod-stvoto e da donese odluka za soodvetnite merki koitreba da se prezemat za otstranuvawe na zna~ajnitereviziski otkritija. Rakovodstvoto moè da odlu~ida go prevzeme rizikot od nekoregirawe na utvrden-ite neregularnosti poradi tro{oci ili drugi pri-~ini. Organot na upravuvawe mora da bide izvestenza site odluki na rakovodstvoto za zna~ajnite revi-ziski otkritija.

ORGANIZACIJA NA RABOTATA NACENTRALNATA VNATRE[NA REVIZIJA

Principot na organizacija na vnatre{nata reviz-ija vo javniot sektor na Republika Makedonija e po-ve}eslojnosta. Taa se organizira na nivo na pomali-te organizacii (edinki korisnici na buxetot), na ni-vo na ministerstva i drugi institucii (korisnicina buxetot) i Centralnata vnatre{na revizija voMinisterstvoto za finansii.

Vakviot princip na pove}eslojnost e opravdan po-radi faktot deka revizijata i voop{to kontrolatane pokaùvaat dovolno efikasnost koga se svedeniisklu~ivo na samokontrola. Zaradi ova glavna cel navnatre{nata revizija e da ja olesni rabotata na eks-ternata revizija, odnosno institucijata za vrhovnarevizija, pretstavuvana od Dràvniot zavod za re-vizija, koj kolku i da bide dobro organiziran (orga-nizaciono, kadrovski i materijalno), bez dobroorganizirana vnatre{na revizija ne moè da gi

Predmet na vnatre{nata revizija e pregleduvawe, ocenuvawe iizvestuvawe za soodvetnosta i efikasnosta na vospostavenitesistemi za interna kontrola i kvalitetot na primenuvaweto napropi{anite odgovornosti vo odnos na pravilna, ekonomi~na,efikasna i efektivna upotreba na sredstvata

postigne celite poradi koi e osnovan kako organ naSobranieto na Republika Makedonija.

Centralnata vnatre{na revizija kako posebensektor vo Ministerstvoto za finansii treba da segriì za vnatre{nata revizija vo site organizaciivo javniot sektor i preku vr{ewe na revizii da gisogleduva slabostite i neregularnostite, da predla-ga merki za nadminuvawe na istite i za toa prekuministerot za finansii da ja izvestuva Vladata naRepublika Makedonija.

Celta, ovlastuvawata i odgovornosta na Central-nata vnatre{na revizija treba da bide definiranavo formalen pismen dokument - Povelba, koja trebada bide odobrena od Vladata na Republika Makedo-nija i so nea da se opredeli polo`bata na sektorotvo ramkite na Ministerstvoto za finansii, da se ov-lasti pristapot do dokumentite, personalot i imo-tot koj e relevanten za izveduvawe na reviziite i dase definira obemot na reviziskite aktivnosti.

Revizijata vo Centralnata vnatre{na revizija javr{at ovlasteni vnatre{ni revizori imenuvani odVladata na Republika Makedonija, koi terba da goprimenuvaat Kodeksot na etika i Standardite zavnatre{na revizija, i ne smeat da bidat ~lenovi napoliti~ka partija, upraven odbor, nadzoren odborili bilo koj drug organ na upravuvawe.

So Centralnata vnatre{na revizija treba da ra-kovodi Glaven vnatre{en revizor, a reviziite trebada se vr{at vo soglasnost so godi{na programa za ra-bota, soglasno koja se utvrduva obemot za vr{ewe narabotite na vnatre{nata revizija.

Centralnata edinica za vnatre{na revizija trebada ima tri oddelenija i toa: oddelenie za sistemskarevizija, oddelenie za regulatorna revizija i odde-lenie za revizija na soodvetnata vrednost za vloè-nite pari (Value for moneyrevizija).

Sistemska revizija dava nezavisna procenka nasistemite za vnatre{na kontrola vo pogled na mena-xerskite, administrativnite i smetkovodstvenitekontroli. Taa gi ispituva postojnite kontrolni sis-temi i prepora~uva novi dokolku toa e neophodno, so

cel preku pravilna kontrola da se ostvarat celitena rakovodstvoto. Cel na ovaa revizija e ispituvawei utvrduvawe dali postojnite kontrolni sistemiimaat preventivno dejstvo protiv izmamata i nepra-vilnostite i dokolku istite ne davaat soodvetnaprevencija, vnatre{nite revizori se dol`ni da pre-pora~aat soodvetni dejstvija. Primarna zada~a naovaa revizija e da izvr{i definirawe vo koja merkaaktivnostite na inspekciite se del od regulatorna-ta revizija.

Regulatornata revizija go vklu~uva ispituvawetona nivoto na pridrùvawe kon zakonite i drugatanadvore{na legislativa, kako i do celite, planovi-te i procedurite, administrativnite na~ela, upatst-vata za rabotewe, smetkovodstvenite principi idrugi vnatre{ni smetkovodstveni propisi. Aktiv-nostite na inspekciite, koi se organizaciona struk-tura na ministerstvata, se smetaat za del od regula-tornata revizija. Oddelenieto za regulatorna revi-zija treba da razvie tesna sorabotka so inspekcis-kite slu`bi. Toa e odgovorno za izvr{uvawe na ispi-tuvawata dali operaciite na sistemot se vo soglas-nost so nadvore{nite i vnatre{nite propisi koi seprimenuvaat.

Revizija na soodvetnata vrednost za vloènite pa-ri (Value for money) vr{i ispituvawe na finansiska-ta dokumentacija preku koja se utvrduva dali organi-zacijata vo koja se vr{i revizijata izvr{ila obezbe-duvawe na ekonomi~nost, efektivnost i efikasnostpri koristewe na resursite. Ovaa revizijata se na-rekuva �Revizija na ostvaruvawata� i se sproveduvana nivo na aktivnosti i e potpomognata od koriste-weto na programskoto buxetirawe i programskitefinansiski tehniki pri buxetiraweto.


Centralnata vnatre{na revizija kako poseben sektor voMinisterstvoto za finansii treba da se griì za vnatre{nata

revizija vo site organizacii vo javniot sektor i preku vr{ewena revizii da gi sogleduva slabostite i neregularnostite i da

predlaga merki za nadminuvawe na istite

[tedeweto vo stranska valuta, vo bankarska-ta praksa vo svetot e isklu~ok, bidej}i na-selenieto vi{okot na svoite pari~ni sred-

stva glavno gi {tedi vo doma{na valuta. Dràviteso svoite propisi glavno ne dozvoluvaat {tedewe vostranska valuta osven vo posebni slu~ai, a vo zemjiteso konvertibilna valuta ne postojat pri~ini nituinteres na mnozinstvoto od naselenieto vi{okot nasredstva da go dràt vo stranska valuta.

Deviznoto {tedewe vo Republika Makedonija imasvoi specifi~nosti, pri~ini i posledici, odnosnoekonomski i politi~ki okolnosti, {to vlijaat nanegovoto nastanuvawe i dvièwe.

Po~etnite formi na deviznoto {tedewe vremens-ki se sovpa|aat so ekonomskata emigracija na na{iterabotnici vo Zapadna Evropa i razvienite prekuo-keanski zemji vo 60-te godini.

Problemite so deviznata likvidnost gi pottiknaabankite da se angaìraat na pribavuvawe na devizni-te sredstva vo po~etokot preku devizni smetki, a po-toa i devizni kni{ki {to moèa da gi otvoraat op-redeleni kategorii gra|ani (vraboteni vo stranst-vo). So razni stimulativni merki kako pogodnostipri kreditiraweto, kupuvawe trajni potro{nidobra, stimulativna kamata i sli~no nastana silnakonkurencija kaj bankite za pribirawe na deviznite{tedni vlogovi.

Kategorijata na deponiranoto devizno {tedewena gra|anite oficijalno se konstituira vo periodotod 1978 do 1988 godina. Vo ovoj period bankite deviz-ite od deviznite smetki na gra|anite gi deponiraakaj Narodnata banka na Jugoslavija soglasno so ~len51 od Zakonot za devizno rabotewe i kreditni odnosiso stranstvo (�Slu`ben list na SFRJ� br.15/77).

Su{tinata na deponiraweto na devizite kaj Na-rodnata banka na Jugoslavija (vo natamo{niot tekst:NBJ) be{e prenesuvawe na celokupniot kursen ri-zik, so istovremeno obezbeduvawe likvidni sredstvana bankite po pat na davawe krediti vo visina na di-narskata protivvrednost na deponiranite devizi pokursot na denot na deponiraweto, t. e. vo visina naiznosot koj bankite vrz osnova na tie devizi bi mo-èle da go plasiraat vo slu~aj da ne gi deponiralekaj Narodnata banka na Jugoslavija. Problemot po~-na da se uslo`nuva koga zapo~na proda`bata na depo-niranite devizi na devizniot pazar, a steknatite di-nari so taa proda`ba im se prenesuvaa na bankite ka-ko beskamaten kredit. Na toj na~in, najgolem del(80%) od deponiranite devizi ve}e kon krajot na1983 godina be{e potro{en.

Mo`nosta za deponirawe na deviznoto {tedewekaj NBJ e ukinata od 15.10.1988 godina, a Federacija-ta go prezede servisiraweto na obvrskite po deponi-ranoto devizno {tedewe.

Me|utoa, i po ukinuvaweto na mo`nosta (od oktom-vri 1988 godina) za deponirawe na deviznoto {tede-we kaj Narodnata banka na Jugoslavija, vo nekolkunavrati e izvr{eno presmetkovno deponirawe na ka-

5 8 / 5 9

Len~eTAGASOVSKA

Imaj}i ja predvid potrebata od trajno regulirawe na isplatata nadeponiranite devizni vlogovi i za obezbeduvawe na sredstva zaisplata na istite, vo 2000 godina se donese Zakonot za na~inot ipostapkata za isplatuvawe na deponiranite devizni vlogovi nagra|anite po koi garant e Republika Makedonija. So toa kone~no natrajna osnova se re{i ovoj dolgogodi{en problem, koj zna~ajno japotkopuva{e doverbata na gra|anite vo {tedeweto i vobankarskiot sistem vo Republika Makedonija


GENEZA NA DEPONIRANOTODEVIZNO [TEDEWE I NAÎNOT NA NEGOVOTO RE[AVAWE


matata na deponiranoto devizno {tedewe so {to ezgolemen javniot dolg. Pri~ina za toa bea bilansni-te problemi na Buxetot na Federacijata.

Vo uslovi na politi~ka i ekonomska nestabilnostna zemjata, pri krajot na 1990 godina, zapo~naa krajnonegativni dvièwa koi se ogledaa vo enormno kupu-vawe na devizi na devizniot pazar za isplata na de-viznoto {tedewe na gra|anite kako i za otvorawe naakreditivi za uvoz na stoki {to se zaedno rezulti-ra{e vo rapidno namaluvawe na deviznite rezervi naSFRJ. Rabotite kulminiraa so nelegalnite upadi vomonetarniot sistem pri krajot na dekemvri 1990 god-ina. Vo ovie uslovi NBJ prestana da intervenira nadevizniot pazar so {to fakti~ki istiot be{e zat-voren.

So raspa|aweto na SFRJ, se nametna potrebata Re-publika Makedonija so svoi propisi da go reguliraova mo{ne sloèno pra{awe so ogled na kumuliran-iot finansiski deficit vo period na re~isi dve de-cenii, taka {to finansiskata obvrska {to ja preze-de Republika Makedonija be{e nad 1,6 milijardiDEM. Za taa cel Sobranieto na Republika Makedo-nija na 26 april 1992 godina go donese Zakonot zaprezemawe na deponiranite devizni vlogovi na gra-|anite od strana na Republika Makedonija (�Slu`-ben vesnik na RM� br.26/92), so koj be{e reguliranodeka Republikata gi prezema deviznite vlogovi nagra|anite so toa {to obezbeduva 50% od sredstvataza isplatite vo 1992 i 1993 godina (po 100 i 500DEM), a za ostatokot se izdavaat obvrznici {to seamortiziraat vo 20 polugodi{ni rati. Ovoj Zakon,poradi toa {to ne bea obezbedeni dovolno sredstvavo Buxetot, ne stana efektiven.

Poradi golemiot pritisok od deviznite {teda~i,a so cel da se iznajde pooptimalno re{enie za ovojmo{ne sloèn problem so ogled na obemot na obvrs-kata {to se prezede, vo maj 1993 godina se donese Za-konot za garancija na Republika Makedonija za depo-niranite devizni vlogovi na gra|anite i za obezbe-duvawe na sredstva i na~in za isplata na deponirani-te devizni vlogovi na gra|anite (�Slu`ben vesnik naRM� br.31/93,70/94, 65/95 i 71/96).

So Zakonot, Republika Makedonija ja prezede ga-rancijata za deponiranite devizni vlogovi na gra-|anite i kako garant obezbeduva{e devizni i denars-ki sredstva na bankite za isplata na deponiranitedevizni vlogovi na gra|anite. So donesuvaweto naovoj Zakon, se ovozmoì isplata na deponiranite de-vizni vlogovi za odredeni nameni i pod odredeni us-lovi.

Soglasno so Zakonot, deponiranite devizni vlogo-vi gra|anite moèa da gi koristat za zadovoluvawe

na egzistencijalnite potrebi, za svadbi, smrtni slu-~ai vo zemjata i stranstvo, za lekuvawe vo zemjata istranstvo, za {koluvawe vo zemjata i stranstvo, na-bavka na lekovi i medicinski pomagala od zemjata istranstvo, za otkup na interni akcii, za pla}awe nadanok na promet na nedvi`nosti, za pla}awe na cari-na i za otkup na denarski pobaruvawa.

Od donesuvaweto na Zakonot odnosno od maj 1993godina do 22.04.2000 godina, za namenite od Zakonotizvr{ena e isplata na vkupno 238,0 milioni DEM, ie izvr{eno presmetkovno namaluvawe vo visina od326,2 milioni DEM ili vkupno po ovie osnovi e iz-vr{eno namaluvawe vo iznos od 564,8 milioni DEM.

Soglasno so Zakonot za proda`ba na stanovite voop{testvena sopstvenost, so sredstvata od deponi-ranite devizni vlogovi, na gra|anite im se dademo`nost da kupuvaat stanovi vo op{testvena sops-tvenost. Vkupno upotrebenite devizni vlogovi nagra|anite za kupuvawe na stanovite vo op{testvenasopstvenost od oktomvri 1992 godina do 22.04.2000 go-dina bea vo iznos od 310,6 milioni DEM.

Spored toa, vkupnoto namaluvawe na deponiranotodevizno {tedewe po osnov na site isplati od deponi-ranite devizni vlogovi do 22.04.2000 godina be{e voiznos od 875,4 milioni DEM.

Poradi toa {to, presmetanata kamata vo iznos od360,0 milioni DEM na ovie vlogovi vo izminatitegodini e pripi{ana na osnovniot dolg, efektivnotonamaluvawe na deponiranoto devizno {tedewe od do-nesuvaweto na Zakonot za garancija vo 1993 godina do22.04.2000 godina be{e vo iznos od 508,1 milioniDEM.

Imaj}i ja predvid potrebata od trajno regulirawena isplatata na deponiranite devizni vlogovi i zaobezbeduvawe na sredstva za isplata na istite, vo2000 godina se donese Zakonot za na~inot i postapka-ta za isplatuvawe na deponiranite devizni vlogovina gra|anite po koi garant e Republika Makedonija(�Slu`ben vesnik na RM� br. 32/00). So toa kone~nona trajna osnova se re{i ovoj dolgogodi{en problem,koj zna~ajno ja potkopuva{e doverbata na gra|anitevo {tedeweto i vo bankarskiot sistem vo RepublikaMakedonija.

So Zakonot se ovozmoì vo 2000 godina da se is-platat site devizni {tedni vlogovi do 50 EVRA i dase isplati ednokratno po 3% od visinata na sekoja

So Zakonot, se dava mo`nost Republika Makedonija da vr{iotkup pred rokot na dostasuvawe na obvrznicite, spored

uslovi, na~in i postapka {to gi propi{uva Vladata naRepublika Makedonija

6 0 / 6 1

D E V I Z N O [ T E D E W E

{tedna partija zapo~nuvaj}i od 1 juli 2000 godina, aza ostanatite devizni {tednite vlogovi RepublikaMakedonija izdade obvrznici.

Pravoto za podigawe na sredstvata vo visina do 50EVRA i 3% od sekoja {tedna partija gra|anite mo-èa da go ostvarat do 30.11.2000 godina. Dokolku ne-koj od {teda~ite ne gi podignal sredstvata do ovojdatum, ovie iznosi se transformiraa vo denarski{tedni vlogovi po viduvawe i prodolìja da se vo-dat vo bankite.

Obvrznicite {to Republika Makedonija gi izdadepo osnov na staroto devizno {tedewe se vo nemater-ijaliziran oblik, glasat na ime i vo EVRO i se neo-grani~eno prenoslivi. Otplatata na obvrznicite sevr{i spored sredniot kurs na EVRO-to od kursnatalista na Narodnata banka na Republika Makedonija{to vaì na denot na dostasuvaweto na obvrznicite,a najmnogu vo rok od 30 dena od denot na dostasuvawe-to. Bankite deviznite {tedni vlogovi na gra|anitegi iskniùvaat i vo forma na elektronski zapisi giprenesoa vo institucijata ovlastena za vodewe na re-gistarot na obvrznici vo nematerijaliziran oblik.Na barawe na gra|anite, bankata vo {tednite kni{-ki go vnesuva iznosot {to e prenesen kaj ovlastenatainstitucija koja go vodi registarot na obvrznici vonematerijalen oblik.

Nominalnata vrednost na obvrznicite se otplatu-va vo 20 polugodi{ni rati na 1 april i 1 oktomvri, aprvata rata za otplata dostasuva na 1 april 2002 god-ina.

Kamatnata stapka na obvrznicite iznesuva 2% go-di{no i se isplatuva vo denari po sredniot kurs naNarodnata banka na Republika Makedonija {to vaìna denot na dostasuvaweto. Isplatata na kamatata sevr{i na 1 april i 1 oktomvri, a zapo~nuva od 1 april2001 godina.

Isto taka, obvrznicite vo nominalna vrednostmoè da se koristat za:

l pla}awe na so zakon propi{anite obvrski sog-lasno so ~len 109, stav 2 od Zakonot za trans-formacija na pretprijatijata so op{testven ka-pital za promena na internite akcii vo obi~niakcii;

l pla}awe na nadomestok za koncesija i dolgoro-~en zakup;

l kupuvawe i otplata na akcii i udeli od pret-prijatijata so op{testven kapital vo transfor-macija;

l pla}awe za otkup na denarski pobaruvawa, koiso Zakonot za sanacija i rekonstruirawe na delod bankite vo Republika Makedonija i se prene-seni na Agencijata za sanacija na banka,

l kupuvawe i otplata na stanovi vo op{testvenasopstvenost;

l kupuvawe na deloven prostor vo sopstvenost naRepublika Makedonija;

l pla}awe za dodeluvawe i kupuvawe grade`no zem-ji{te vo sopstvenost na Republika Makedonija;

l kupuvawe na zemjodelsko zemji{te vo sopstve-nost na Republika Makedonija, i

l kupuvawe i otplata na dràven kapital.

Trguvaweto so ovie obvrznici se vr{i preku Ma-kedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost,soglasno so pravilata na berzata i so niv moè da tr-guvaat doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica.

Za ovie obvrznici posebno e karakteristi~no {topobaruvawata na gra|anite po istite ne zastaruvaatkako i toa {to prihodite od kamata i od kapitalnadobivka po osnov na ovie obvrznici ne se odano~uvaat

So Zakonot, se dava mo`nost Republika Makedoni-ja da vr{i otkup pred rokot na dostasuvawe na obvrz-nicite, spored uslovi, na~in i postapka {to gi pro-pi{uva Vladata na Republika Makedonija.

Soglasno so Zakonot, Vladata na Republika Make-donija go ovlasti Zavodot za platen promet da gi vr-{i rabotite na registar na obvrznici vo nemateri-jalen oblik do konstituiraweto na Centralniot de-pozitar na dolgoro~ni hartii od vrednost i da ja vr-{i otplatata na obvrskite po ovie obvrznici.

Sredstvata za isplata na obvrznicite se obezbedu-vaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

Vo 2000 godina vo Buxetot na Republikata se obez-bedija sredsva za isplata na site {tedni vlogovi do50 EVRA vo iznos od 5,7 milioni EVRA i za isplatana 3% od sekoja devizna partija vo visina od 16,8 mi-lioni EVRA.

Deviznite {tedni vlogovi koi bankite treba da giprenesat vo Registarot na obvrznici vo nematerijal-iziran oblik se vo vkupen iznos od 546,0 milioniEVRA, odnosno okolu 1.092,0 milioni DEM. So ogledna toa {to golem broj od deponiranite devizni vlo-govi nemaat mati~ni broevi koi se neophodni za damoàt ovie {tedni vlogovi da se prenesat vo regis-tarot na obvrznici vo nematerijalen oblik, so sos-tojba na 31.01.2001 godina vo Registarot na obvrzni-ci preneseni se devizni vlogovi vo iznos od 395,0 mi-lioni EVRA(okolu 790,0 milioni DEM), odnosno

So izdavaweto na obvrznicite za isplatuvawe na deponiranitedevizni vlogovi na gra|anite kone~no e re{en problemot nastaroto devizno {tedewe vo Republika Makedonija natransparenten i efikasen na~in, zgolemena e doverbata nagra|anite vo {tedeweto i vo bankarskiot sistem, i sl.


okolu 72% od vkupniot iznos na ovie vlogovi. So rebalansot na Buxetot za 2000 godina, se obez-

bedija 27,0 milioni EVRA za predvremeno (vo odnosna ona {to be{e predvideno vo Zakonot) ispla}awena prvata rata od obvrznicite (50% od glavnicata{to dostasuva vo 2002 godina), i 7,0 milioni EVRAza predvremena isplata na kamatata na ovie obvrzni-ci za periodot od 1 maj do 31 dekemvri 2000 godina.

So ovie sredstva i sredstvata za isplata na {ted-nite vlogovi do 50 EVRA i na 3% od site deviznipartii, na {teda~ite vo 2000 godina im bea vratenivkupno okolu 55,0 milioni EVRA ili 10% od vkup-niot dolg na dràvata kon deviznite {teda~i.

Na 19 septemvri 2000 godina zapo~na trguvawetoso ovie obvrznici na Prviot pazar na Makedonskataberza na dolgoro~ni hartii od vrednost. Cenata pokoja zapo~naa da se trguvaat ovie obvrznici be{e60,91% od vrednosta na obvrznicite. Me|utoa, vo zav-isnost od pobaruva~kata na obvrznicite, nivnatavrednost postojano varira{e so tendencija na po-rast, taka {to vo dekemvri dostigna visina i do 84%od nivnata nominalna vrednost. Na 23.02.2001 godina

taa be{e vo visina od 71,1% od nivnata nominalnavrednost, {to e za 20 procentni poeni povisoko odcenata {to se postignuva{e pri trguvaweto so zam-rznatite devizni {tedni vlogovi pred izdavaweto naobvrznicite. Vo periodot od 19.09.2000 do 23.02.2001godina, vkupniot broj na berzanskite transakcii naMakedonskata berza so ovie obvrznici iznesuva{e2.065 i be{e vo vkupen iznos od 7,3 milioni EVRA.

Za da se ovozmoì otplatata na ovie obvrznici vo20 polugodi{ni rati so kamatna stapka od 2% godi{-no, zapo~nuvaj}i od 2002 godina vo Buxetot na Repub-likata potrebno e da se obezbeduvaat sredstva voiznos od okolu 54,6 milioni EVRA godi{no.

Vo 2001 godina, soglasno Zakonot dostasuva za ot-plata samo kamatata po ovie obvrznici koja e vo vi-sina od 480,0 milioni denari.

So izdavaweto na obvrznicite za isplatuvawe nadeponiranite devizni vlogovi na gra|anite kone~noe re{en problemot na staroto devizno {tedewe voRepublika Makedonija na transparenten i efikasenna~in, zgolemena e doverbata na gra|anite vo {tede-weto i vo bankarskiot sistem, i sl.

MitraANGELOVSKA

6 2 / 6 3

Promenite vo oblasta na prireduvaweto na igri na sre}a i zabavniigri se vr{at so cel da se otstranat dosega{nite nedoslednosti voprimenata na Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri, no i da seobezbedi maksimalna za{tita na u£esnicite vo igrite na sre}a izabavni igri

PROMENI VO OBLASTA NAIGRITE NA SRE]A IZABAVNITE IGRI

Voved Igrite na sre}a i zabavnite igri se igri koi se

prireduvaat za zabava na pogolem broj na lica i vokoi u~esnicite vo igrite so svoeto u~estvo imaatmo`nost da ostvarat i opredelena dobivka vo pari,predmeti ili prava vo zavisnost od vidot na igrata idobivkata koja se predviduva od strana na prireduva-~ot so pravilata za igra.

Prireduvaweto na igri na sre}a i zabavni igri ka-ko pravo na Republika Makedonija se regulira so Za-konot za igri na sre}a. Zakonot za igri na sre}a i za-bavni igri vo Republika Makedonija, gi utvrduva vi-dovite, uslovite, organizacijata i postapkata zaprireduvawe na igri na sre}a i zabavni igri. So negose utvrduvaat i subjektite koi moàt da prireduvaatigri na sre}a i zabavni igri i pod koi uslovi. Inaku,igrite na sre}a i zabavnite igri koi ne se uredeni soZakonot za igri na sre}a ne se smetaat za igri na sre-}a i nivnoto prireduvawe e zabraneto.

Pri~ini za promeniIskustvata vo organiziraweto i prireduvaweto na

igri na sre}a vo pove}e evropski zemji kako i dose-ga{nata primena na Zakonot za igri na sre}a, poka-àa deka se sozdadeni uslovi za promeni i vo oblas-ta na prireduvaweto na igri na sre}a po odnos na vi-dovite na igrite i organiziraweto na igrite na sre-}a i zabavnite igri. Potrebata za promeni se namet-na i kako posledica na sovremenite tekovi i evrop-skite standardi vo oblasta na igrite na sre}a i za-bavni igri kon koi se stremi i na{ata zemja vo smis-la na usoglasuvawe so evropskite standardi {to }epridonese za doprecizirawe i podobruvawe na se-ga{nata legislativa.

Celi na reformata Promenite vo oblasta na prireduvaweto na igri

na sre}a i zabavni igri koi se vr{at so cel:

l da se otstranat dosega{nite nedoslednosti voprimenata na Zakonot za igri na sre}a i zabavniigri;

l da se obezbedi maksimalna za{tita na u~esnici-te vo igrite na sre}a i zabavni igri;

l da se onevozmoì prireduvaweto na igri na sre-}a koi se ne se uredeni so Zakon, odnosno koi sezabraneti;

l da se onevozmoì prireduvaweto na igri na sre-}a i zabavni igri od neovlasteni subjekti, od-nosno koi nemaat licenca ili odobrenie za pri-reduvawe na igri na sre}a i zabavni igri;

l da se obezbedi sigurnost vo ostvaruvawe na pra-voto na dobivka;

l da se ovozmoì prifa}awe i primenata na ev-ropskite standardi vo oblasta na igrite na sre-}a;

l da se vovedat i novi vidovi na igri na sre}a poz-nati vo legislativite na drugite evropski .

Konkretni ~ekoriPostignuvaweto na navedenite celi koi }e ovoz-

moàt zna~ajni promeni vo oblasta na igri na sre}a,so {to se razbira }e se podobri i sega{nata legisla-tiva, be{e pri~ina da se pristapi kon izmeni i do-polnuvawa na Zakonot za igri na sre}a i zabavniigri. Pritoa, promenite vo legislativata odnosnoizmenite i dopolnuvawata na Zakonot za igri na sre-}a }e bidat vgradeni i vo podzakonskata regulativataka {to sledniot ~ekor e usoglasuvaweto na podza-konskite akti so Zakonot za igri na sre}a.

Izmeni vo postojniot Zakon za igri na sre}aPromenite ili podobruvaweto na odredeni re{e-*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi

pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii


nija vo Zakonot za igri na sre}a koi ne ja promenijaosnovnata koncepcija i negovata cel, se napravija soPredlogot na Zakonot za izmeni i dopolnuvawe naZakonot za igri na sre}a. So Predlogot za izmeni idopolnuvawe na ovoj Zakon se sugeriraat izmeni vonegovite odredbi koi se odnesuvaat na prireduva~i-te na igri na sre}a vo smisla na utvrduvaweto na od-redeni uslovi, a se so cel da se za{titat u~esnicitevo igrite na sre}a.

Republika Makedonija svoeto pravo na igri na sre-}a go prenesuva na drugi subjekti - prireduva~i naigri na sre}a so cel da se ovozmoì u~esnicite vo ig-rite na sre}a da se zabavuvaat i da ostvarat odredenadobivka, a Republikata da ostvari prihod, od koj ed-en del }e se koristi za finansirawe na godi{niteprogrami i zada~i na zdruènijata na gra|anite,zdruènijata na hendikepirani lica, a drug del zasportot i Crveniot krst. U~estvoto vo igrite nasre}a koe se vr{i spored pravilata na igrata utvrde-ni od strana na prireduva~ot na igrite na sre}a morada bide za{titeno, posebno pravoto na realizirawe-to na ostvarenata dobivka so u~estvoto vo igrite nasre}a.

Poradi taa za{tita na u~esnicite vo igrite nasre}a i zabavni igri se izvr{i izmena vo Zakonot vosmisla na toa {to se utvrdija dopolnitelni obvrskiodnosno uslovi za prireduva~ite na igri na sre}a itoa:

l obvrska za deponirawe na depozit vo banka zara-di obezbeduvawe na isplatata na dobivkite;

l obvrska za obezbeduvawe na osnovna glavnina odnajmalku 2.500.000 EVRA;

l obvrska za postojano odrùvawe na vrednosta naosnovnata glavnina koja e utvrdena;

l obvrska za formirawe na fond na rezervi odnajmalku 500.000 DEM.

Zaradi za{tita na u~esnicite vo igrite na sre}a,kako i na interesite na dràvata predvideni se iz-meni na Zakonot i vo smisla na utvrduvawe na poseb-na obvrska odnosno uslov za stranskite subjekti koisakaat da prireduvaat igri na sre}a, pokraj obvrs-kite odnosno uslovite {to se utvrdeni za doma{nitesubjekti prireduva~i na igri na sre}a, a toa e obvrs-kata za vloùvawe na opredelen iznos na sredstva ivrabotuvawe na opredelen broj na lica od strana nana stranskiot prireduva~ na igri na sre}a.

Vo smisla na podobruvawe i doprecizirawe na se-ga{nata legislativa napraveni se izmeni i dopolnu-vawa na Zakonot za igri na sre}a po odnos na subjek-tite koi moàt da prireduvaat igri na sre}a, vidovi-te na igrite, brojot na licencite i odobrenijata koi

se izdavaat, utvrduvaweto na uslovite pod koi moèda se prireduvaat igrite na sre}a i drugi pomalkuzna~ajni izmeni.

Izmeni se napraveni i vo reguliraweto na igritena sre}a koi se prireduvaat so obloùvawe na sport-ski natprevari na na~in {to se utvrduva na~inot ipostapkata, kako i mestoto kade tie moàt da se pri-reduvaat.

Edna vistinska novina vo oblasta na igrite na sre-}a e u~estvuvaweto vo igrite na sre}a koi se prire-duvaat preku telekomunikacioni sredstva, {to e ve-}e poznato vo svetot. So nejzinoto vgraduvawe vo na-{eto zakonodavstvo so {to edna od najzna~ajnitepromeni vo oblasta na igrite na sre}a, a so toa i vosega{niot ZIS e predviduvaweto na nov vid na igri.

Sledeweto na sovremenite evropski trendovi vooblasta na igrite na sre}a ja nametna potrebata zapro{iruvawe na poleto na igrite, za koe so pravo seveli deka e neograni~eno poradi mo`nostite koi gidava razvojot na tehnikata i tehnologijata vo sitesferi na na{eto ìveewe, vo smisla na predviduva-weto na nov vid na igrite na sre}a kako posebni igrina sre}a, a toa se: interaktivnite igri, koi se pozna-ti vo svetot.

So izmenite i dopolnuvawata, kako i za ostanati-te igri na sre}a se predviduva na~inot i postapkatana prireduvaweto na interaktivnite igri na sre}akoi se prireduvaat vo igra~nici, me|utoa u~esnicivo igrata moàt da bidat lica nadvor od zemjata,odnosno od cel svet preku sredstvata za telekomuni-kacija. Isklu~ok od praviloto za slobodno u~estvovo site vidovi na igri na sre}a, pa i vo ovie igri nasre}a vo Zakonot e napraveno za maloletnite lica.

O~ekuvawaSo izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za igri

na sre}a se o~ekuva postignuvawe na osnovnite celiza koi se napraveni ovie promeni, a tie se:

l obezbeduvawe na maksimalna za{tita na u~esni-cite vo igrite na sre}a i zabavnite igri;

l namaluvawe na mo`nosta za prireduvawe na ig-ri na sre}a koi se zabraneti, odnosno nadvor oduslovite propi{ani so Zakonot;

l mo`nost za pogolemo vrabotuvawe, kako i obez-

Sledeweto na sovremenite evropski trendovi vo oblasta naigrite na sre}a ja nametna potrebata za pro{iruvawe na

poleto na igrite, za koe so pravo se veli deka e neograni~enoporadi mo`nostite koi gi dava razvojot na tehnikata i

tehnologijata vo site sferi na na{eto ìveewe

6 4 / 6 5

I G R I N A S R E ] A I Z A B A V N I I G R I

beduvawe na postojan i siguren prihod vo drà-vata, koj spored Zakonot se koristi za humani-tarni celi kako i za razvoj na sportot;

l minimizirawe na mo`nosta za neorganizirano ipod neednakvi uslovi prireduvawe na igri nasre}a i zabavni igri;

l pro{iruvawe na mo`nostite i perspektivite zazabava so poraznovidni vidovi na igri i zabavi.

Idninata na igrite na sre}aPrireduvaweto na igri na sre}a i zabavni igri

ima idnina. Vremeto na promeni i reformi kako daja pottiknuva potrebata za zabava, zatoa {to ne samo{to se zaborava na posledicite od promenite i re-formite koi nekoga{ se neprijatni, tuku se pottik-nuva i nade`ta deka preku zabava i igri moè da sedojde do materijalna korist, odnosno dobivka koja }epredizvika promeni vo sekojdnevnoto ìveewe.

So promenite vo smisla na podobruvawe na sega{-nata legislativa vo oblasta na igrite na sre}a se da-va prostor i mo`nost za edna sigurna idnina na zaba-vata, koja nosi i nade` za dobivka, odnosno na igritena sre}a i zabavni igri koi zakonski se prireduvaati na koj na~in maksimalno se za{titeni ne samou~esnicite vo igrite na sre}a i zabavni igri, tuku iprireduva~ite na igri na sre}a.

Iskustvata vo organiziraweto i prireduvaweto na igri nasre}a vo pove}e evropski zemji kako i dosega{nata primena naZIS, pokaàa deka se sozdadeni uslovi za promeni i vooblasta na prireduvaweto na igri na sre}a po odnos navidovite na igrite i organiziraweto na igrite na sre}a izabavnite igri

TatjanaTRAJKOVSKA

VRA]AWE NA DOVERBATA NAGRA\ANITE VO BANKITE - POTTIKZA [TEDEWETO

So novite izmeni na pravnata regulativa, moème da o~ekuvamezgolemuvawe na doverbata vo bankarskite institucii {to }e dovede do

dostignuvawe na nivoto na {tednite vlogovi {to go imavme pred desetinagodini


Periodot na tranzicija vo Republika Makedo-nija kako i vo drugite isto~no-evropski zemjise karakterizira so ekonomska recesija i zna-

~itelen pad na op{testveniot proizvod. Negativni-te trendovi vo ekonomijata, koi me|u drugoto bea irezultat na pogre{no vle~enite potezi vo privati-zacijata, ne moèa da ne se odrazat i vo finansisko-to rabotewe na bankite. Na toa se nadovrza neposto-eweto na soodvetna pravna regulativa kompatibilnaso evropskite standardi vo taa sfera, osobeno pog-re{no vodenata kamatna politika so visoki kamatnistapki koi go iscrpuvaa i onaka osiroma{enoto sto-panstvo.

Namesto politika na realni kamati so koi bankar-skiot sektor bi ja ostvaril svojata funkcija, se pri-menuvaa visoki kamatni stapki, koi go iscrpuvaastopanstvoto, a niskite pasivni kamati go namaluvaainteresot za mobilizacija na sredstvata na gra|ani-te. Nerealnata kamatna politika i pogre{nite ban-karski plasmani vo rizi~ni pretprijatija, ~ij dolgdvojno ili trojno go nadminuva{e zemeniot kredit,dovede do nemo`nost na vra}awe na kreditite i pro-pa|awe na poznati banki (BNT, Almako i dr.).

Od druga strana pak, niskiot ìvoten standard do-vede do opa|awe na interesot na gra|anite za {tede-we. Sepak, ova e samo edna od pri~inite za niskatastapka na {tedeweto. Ako se ima predvid karakte-risti~nata {tedlivost na makedonskiot ~ovek, to-

ga{ pri~inata za niskoto nivo na {tednite vlogovitreba da se bara i vo nedoverbata na gra|anite vobankarskite institucii, koja se sozdade kako rezul-tat na problemot na starite devizni za{tedi na gra-|anite, a posebno po propa|aweto na piramidalnite{tedilnici kako {to se TAT, �Lavci� i dr.

Zna~aen ~ekor kon povtornoto vra}awe na dover-bata na {teda~ite vo bankite pretstavuva Zakonotza na~inot i postapkata na isplatuvawe na deponira-nite devizni vlogovi na gra|anite po koi garant eRepublika Makedonija (�Sl. vesnik na RM� br. 32 /2000) donesen vo april 2000 godina, spored koj vo 20polugodi{ni rati dràvata }e po~ne od 1 april 2002godina da go otpla}a svojot dolg kon gra|anite odokolu 1 milijarda i dvesta milioni marki.

Drug ~ekor od oblasta na pravnata regulativa voovaa sfera, koj sluì vo ista nasoka e Zakonot zabankite (�Sl. vesnik na RM� br. 63/2000) donesen vojuli 2000 godina so koj se ureduva osnovaweto, rabo-teweto, supervizijata i prestanokot na rabotewetona bankite. Za izvr{uvaweto na rabotata na bankitekapitalot na bankata ne moè da bide pomal od 9 mi-lioni EVRA vo denarska protivrednost (za ovlastu-vawe za rabota vo stranstvo), odnosno 3,5 milioni


6 6 / 6 7


EVRA vo denarska protivvrednost (za ovlastuvaweza rabota vo zemjata), a u~estvoto na poedine~en ak-cioner vo kapitalot moè da bide najmnogu do 1/3 odiznosot na akciite so pravo na upravuvawe so banka-ta. Spored odredbite na ovoj zakon se liberalizira-at uslovite na raboteweto na bankite, a od drugastrana pak bankata e dol`na da obezbedi adekvatnonivo na kapital vo zavisnost od vidot i obemot nafinansiskite aktivnosti i visinata na rizicite koi

proizleguvaat od izvr{uvaweto na tie aktivnosti.So drugi zborovi, bankata mora da gi ispolnuva su-pervizorskite standardi i e podloèna na zasilenasupervizorska kontrola na Narodnata Banka na Re-publika Makedonija.

Zna~ajna novina za {teda~ite e donesuvaweto naZakonot za Fondot za osiguruvawe na depoziti (�Sl.vesnik na RM� br.63/2000) spored koj bankite i {te-dilnicite vo Republika Makedonija se dol`ni da giosiguraat denarskite i deviznite depoziti vo pose-ben fond, garantiran od dràvata. Vkupnite sredst-va na Fondot treba da iznesuvaat najmalku 5% odvkupnite depoziti na fizi~kite lica vo bankite i{tedilnicite vo Republika Makedonija. Ova nivoFondot }e go dostigne do 31.12.2003 godina. Novinina ovoj zakon se deka Fondot gi isplatuva osiguren-ite depoziti na fizi~kite lica vo rok od tri meseciod denot koga guvernerot na Narodnata banka na RM}e donese odluka za ukinuvawe na dozvolata za rabo-tewe na banka ili {tedilnica ili ako mnozinstvotood ~lenovi na Upravniot odbor na Fondot }e oceni iodlu~i deka bankata prestanala so isplata na depoz-itite na fizi~kite lica.

Fondot gi obes{tetuva fizi~kite lica vo visinana 100% od depozitot na sekoe fizi~ko lice vo ednabanka ili {tedilnica do iznosot od denarska pro-tivrednost na 1500 EVRA i 90% od depozitot na se-koe fizi~ko lice vo edna banka ili {tedilnica doiznosot od denarska protivrednost pome|u 1500 EV-RA i 7500 EVRA, no ne pove}e od denarska protiv-rednost na 7500 EVRA.

Dokolku na Fondot mu nedostasuvaat sredstva zaisplata na osigurenite depoziti na fizi~kite lica,Fondot obezbeduva dopolnitelni sredstva preku:

1. dopolnitelni uplati od bankite i {tedilni-cite;

2. zadolùvawe od zemjata i stranstvo i3. pozajmici od Buxetot na Republika Makedonija.

Vo prilog na pottiknuvaweto na {tedeweto nagra|anite vo bankite e i donesenata odluka za oslo-boduvawe od odano~uvawe na kamatite {to gi dobi-vaat gra|anite po osnov na deponiranite za{tedi vobankite vo period od 5 godini (od 01.01.2001 do31.12.2005 godina).

Site ovie novini se vo funkcija na povtornotovra}awe na doverbata na gra|anite vo bankite za dase priberat nivnite za{tedi na vistinsko mesto, na-mesto arhai~noto ~uvawe pod pernici (pred 1990 go-dina). Pred donesuvaweto na ovie zakonski akti,za{tedite na gra|anite iznesuvaa odvaj 20% od neko-ga{noto nivo. Taka na primer na krajot na 1998 god-ina celokupnite za{tedi na gra|anite iznesuvaa 8,1milijarda denari, na krajot na 1999 godina 9,7 mili-jarda denari, a na krajot na 2000 godina 13,6 milijar-di denari. Procentualnoto zgolemuvawe na za{te-dite vo 2000 godina vo odnos na 1998 godina iznesuva40,4%, a vo odnos na 1999 godina 28,7%.

Sepak, spored nekoi procenki nadvor od bankite,vo domovite na gra|ani se ~uvaat okolu 2 milijardimarki izloèni na razni rizici. Ne e te{ko da sepretpostavi {to zna~i povtornoto mobilizirawe naovie sredstva vo bankite, koi bi sluèle za podr{kana strukturnite reformi, namesto da se zemaat skapikrediti od stranstvo.

Imeno, poznato e deka doma{niot kapital mobili-ziran od za{tedite na gra|anite, pretstavuva najev-tin kapital za dràvata i e poznat negoviot poziti-ven efekt za pottiknuvawe na razvojot, bez koj nemazazdravuvawe na makedonskata ekonomija.

No, edna{ razni{anata doverba na gra|anite te{-ko se vra}a. ]e bidat potrebni novi napori za da sestesni prostorot na problemati~nite banki. Nivna-ta idnina e vo okrupnuvaweto i vo realnata kamatnapolitika. Razmisluvawata odat vo pravec na donesu-vawe novi propisi so koi }e se zgolemi sumata na{tednite vlogovi {to }e bide predmet na obes{te-tuvawe od strana na Fondot. Samo na toj na~in moè-me da o~ekuvame zgolemuvawe na doverbata vo ban-karskite institucii {to }e dovede do dostignuvawena nivoto na {tednite vlogovi {to go imavme preddesetina godini.

Poznato e deka doma{niot kapital mobiliziran od za{teditena gra|anite pretstavuva najevtin kapital za dràvata i e poz-nat negoviot pozitiven efekt za pottiknuvawe na razvojot, bezkoj nema zazdravuvawe na makedonskata ekonomija

Namesto politika na realni kamati so koi bankarskiot sektorbi ja ostvaril svojata funkcija, se primenuvaa visoki kamatnistapki, koi go iscrpuvaa stopanstvoto, a niskite pasivnikamati go namaluvaa interesot za mobilizacija na sredstvatana gra|anite

POÎTUVANI GRA\ANI,

Na po~etokot na minatata godina, Vi ja prezenti-ravme Programata za rabota i reformski proekti naMinisterstvoto za finansii za 2000 godina, naso~e-na pred se kon reformi na dano~niot i bankarskiotsistem i podobruvawe na zakonskata regulativa {to}e ovozmoì poefikasno rabotewe na privatniotsektor, ostvaruvawe na povisok ekonomski rast i po-dobar standard na naselenieto vo celina. Voedno,toa be{e godina vo koja zapo~na vra}aweto na stari-te dolgovi kon gra|anite, {to me|u drugoto vlijaevrz vra}aweto na doverbata vo ekonomskiot i ban-karskiot sistem.

Istovremeno, Vi vetivme celosna transparent-nost vo raboteweto i odgovornost za rezultatite. Ra-botevme naporno za da gi ispolnime vetuvawata, da jastekneme Va{ata doverba, da ne gi izneverime Va{i-te o~ekuvawa, da vneseme verba kaj gra|anite.

Vo na{ata objavena Programa za 2000 godina be{epotencirano deka site rokovi se povrzani so pomi-nuvawe na Vladinata procedura, bidej}i sobraniska-ta procedura e von na{a kontrola.

Zatoa sega, po istekot na godinata, imame obvrskai ~est da Vi dademe ot~et za realizacijata na na{itevetuvawa.

DANOÊN SISTEMReformskite aktivnosti vo dano~nata sfera se na-

so~eni kon sozdavawe na popovolen ambient za ra-botewe na privatniot sektor preku dizajnirawe namoderen, transparenten, ednostaven i efikasen da-no~en sistem.

Klu~niot ~ekor vo nasoka na reformirawe na da-no~niot sistem go napravivme so donesuvawe na ZA-KONOT ZA DANOK NA DODADENA VREDNOSTvo april 2000 godina. Nasproti mnogubrojnite stra-vuvawa na ekonomskite subjekti koi mu prethodea navoveduvaweto na ovoj danok, se pokaà deka ne postoipodobar i popravi~en danok na potro{uva~ka od da-

nokot na dodadena vrednost. Denes toj e masovno pri-faten od strana na stopanskite subjekti kako trans-parenten i efikasen oblik na odano~uvawe na doda-denata vrednost vo prometot. Pokraj toa {to e nama-leno prose~noto dano~no optovaruvawe na stopan-stvoto vo sporedba so danokot na promet, fiskalniteprihodi od DDV se mnogu popovolni. Toa se dolì napo{irokiot opfat na dano~ni obvrznici i namalen-ite mo`nosti za izbegnuvawe na obvrskata za pla}a-we na danok. Takvata koncepcija ni ovozmoì da ost-varime za{tedi vo Buxetot za 2000 godina, koi beaosnova za namaluvawe na danocite koe go realizira-me vo ovaa godina. Me|u drugoto, so predloèniteIZMENI NA ZAKONOT ZA DDV }e bide namale-na stapkata na DDV za medicinskiot i zemjodelskiotpotro{en materijal i sredstvata za za{tita na ras-tenijata, a stanovite isto taka se prefrlaat od povi-sokata na poniskata stapka.

Voveduvaweto na DDV be{e samo prviot od re-formskite ~ekori vo dano~nata sfera vo RepublikaMakedonija. Orientacijata kon namaluvawe na tro-{ocite na rabotewe na pretprijatijata preku nama-luvawe na danocite be{e realizirana preku podne-suvawe na Izmeni na ZAKONOT ZA PERSON-ALEN DANOK koi gi vetivme i gi podgotvivme vo2000 godina, a neodamna Sobranieto gi usvoi. Nama-luvaweto na stapkite na personalen danok na dohodna 15% i 18% od dosega{nite 23%, odnosno 27% i35% i stimulativnite dano~ni re{enija za novitebiznisi, za {teda~ite, za onie koi zapo~nuvaat zem-


OTÊTZA IZVR[UVAWE NA PROGRAMATA NAMINISTERSTVOTO ZA FINANSII ZA2000 GODINA

Klu~niot ~ekor vo nasoka na reformirawe na dano~niotsistem go napravivme so donesuvawe na ZAKONOT ZA DANOK NA

DODADENA VREDNOST vo april 2000 godina. Nasprotimnogubrojnite stravuvawa na ekonomskite subjekti koi mu

prethodea na voveduvaweto na ovoj danok, se pokaà deka nepostoi podobar i popravi~en danok na potro{uva~ka od

danokot na dodadena vrednost

[to vetivme i {to ispolnivme?

6 8 / 6 9

O T ^ E T N A M I N I S T E R S T V O T O Z A F I N A N S I I

jodelska dejnost i za mnogu drugi kategorii na gra-|ani, }e pomognat za otvarawe na novi rabotni mesta,za zgolemuvawe na konkurentnata sposobnost na ma-kedonskite pretprijatija i za zgolemuvawe na inte-resot na stranskite invetsitori.

Vo ista nasoka se i Izmenite na ZAKONOT ZADANOK NA DOBIVKA, koi bea prigotveni vo 2000godina, a denovive se usvoeni od strana na Sobranie-to. So ovie izmeni se davaat stimulativni re{enijaza doma{nite i stranskite investitori, za firmitekoi }e kotiraat na oficijalniot pazar na makedon-skata berza, za investiciite vo oprema itn.

Ispolneto e i vetuvaweto za podgotovka na NOVZAKON ZA AKCIZI, koj zaedno so 15-na drugi za-koni e vo Sobraniska procedura. So ovoj zakon }e semodernizira regulativata vo ovaa oblast i istata vocelost }e se pribliì kon evropskite standardi ire{enija. Realizirano e i vetenoto ukinuvawe na ak-cizata na kafeto.

Vo 2000 godina se podgotveni i IZMENI NA ZA-KONOT ZA ADMINISTRATIVNI TAKSI, koise del od reformskiot paket koj e vo sobraniska pro-cedura.

Mali izmeni se napraveni i kaj DANOKOT NAIMOT, obvrska koja ja zavr{ivme vo juli 2000.

Regulativata vo dano~nata sfera se zaokruì i sonov ZAKON ZA REGISTRIRAWE NA GOTOVIN-SKITE PLA]AWA so koj se predviduva voveduva-we na fiskalni ma{ini za registracija na gotovin-skiot platen promet. Ispolneto e i na{eto vetuva-we za modernizacija na dano~nata administracija,kako preduslov za zgolemuvawe na nejzinata efikas-nost. So noviot ZAKON ZA UTVRDUVAWE I NA-PLATA NA JAVNITE PRIHODI na moderen iefikasen na~in se ureduva organizacijata i rabote-weto na Upravata za javni prihodi. Voedno, za zgole-muvawe na dano~nata disciplina, voveden e i tnr. lo-tariski sistem. Vo funkcija na doopremuvawe i mod-ernizacija na UJP, vo tekot na 2000 zna~ajno e inve-stirano vo novi informacioni sistemi i hardverski

re{enija koi }e pridonesat za poefikasno izvr{u-vawe na nejzinite zada~i. Istoto se odnesuva i na in-formacionite sistemi za poddr{ka na trezorot, ap-likativnite re{enija za DDV itn.

CARINSKI SISTEMNamaluvaweto na tro{ocite na rabotewe na pret-

prijatijata }e se postigne ne samo preku namaluva-weto na danocite, tuku i preku Izmenite na ZAKO-NOT ZA CARINSKA TARIFA, predvideni vo na-{ata Programa za rabota za 2000 godina. Izmenitebea zavr{eni od strana na Ministerstvoto za finan-sii vo 2000 godina i sega se nao|aat vo faza na done-suvawe od strana na Sobranieto. So predloèniteizmeni se namaluvaat carinskite stapki za oprematai za nad 4.000 repromaterijali i surovini koi ne seproizveduvaat vo Republika Makedonija.

Vo ovaa sfera u{te vo mart 2000 e donesen ZA-KON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NACARINSKIOT ZAKON, so koj se izvr{ija su{tin-ski izmeni vo sproveduvaweto na carinskata postap-ka.

Voedno, vo tekot na minatata godina doneseni se ibrojni Pravilnici i Uredbi od carinskata oblast.

Edinstven Proekt vo ovaa oblast koj ne e zavr{en,no toa i ne be{e veteno od na{a strana za 2000 godi-na, e PROEKTOT ZA KOMPJUTERSKO POVRZU-VAWE NA CARINSKITE TERMINALI. Rokotkoj si go postavivme za zavr{uvawe na ovoj seriozenproekt i koj go prezentiravme vo na{ata Programa ejuni 2001.

FINANSISKI SISTEMGlavna osnova za postoewe na dobar i moderen fi-

nansiski sistem e postoewe na kvalitetna zakonskaregulativa. Vo taa nasoka, Ministerstvoto za fi-nansii vo 2000 godina gi realizira slednite aktiv-nosti:

l Vo juli 2000 e donesen nov ZAKON ZA BANKI,koj e naso~en kon zajaknuvawe na sigurnosta iefikasnosta na bankarskiot sistem i negovopribliùvawe kon me|unarodnite standardi idirektivite na Evropskata Unija. Preku libe-ralizacija na raboteweto na bankite i sozdava-we na mo`nosti za voveduvawe na novi finan-siski instrumenti, zajaknuvawe na konkurenci-jata preku pottiknuvawe na vlezot na stranskiinvestitori, pocvrsta supervizorska kontrolai natamo{no usoglasuvawe so me|unarodnitestandardi za supervizija, i vgraduvawe na re{e-nija za podobruvawe na upravuvaweto so banki-te, sozdadeni se uslovi za zazdravuvawe na ban-karskiot sistem vo Republika Makedonija i za

Ispolneto e i na{eto vetuvawe za modernizacija na dano~nataadministracija, kako preduslov za zgolemuvawe na nejzinataefikasnost. So noviot ZAKON ZA UTVRDUVAWE I NAPLATA NAJAVNITE PRIHODI na moderen i efikasen na~in se ureduvaorganizacijata i raboteweto na Upravata za javni prihodi

Vo juli 2000 e donesen nov ZAKON ZA BANKI, koj e naso~en konzajaknuvawe na sigurnosta i efikasnosta na bankarskiotsistem i negovo pribliùvawe kon me|unarodnite standardi idirektivite na Evropskata Unija


sniùvawe na kamatnite stapki, koe e od isklu-~itelno zna~ewe za razvojot na makedonskataekonomija.

Pokraj donesuvaweto na noviot Zakon za banki,klu~en ~ekor vo vra}aweto na doverbata na {teda-~ite e napraven preku donesuvaweto na ZAKONOTZA FONDOT ZA OSIGURUVAWE NA DEPOZI-TI (juli 2000). So ovoj zakon dràvata celosno japrezede obvrskata za obe{tetuvawe na {teda~ite vofinansiskite institucii - ~lenki na Fonot za osig-uruvawe, vo visina na vlogot predvidena so Zakonot,dokolku se iscrpat sredstvata od premiite vo fon-dot.

Sozdavaweto na zdrava konkurencija i moderniza-cijata na raboteweto na bankite preku vlez na stran-ski investitori e na{a opredelba koja e vo celostostvarena vo tekot na 2000 godina. Na po~etokot odminatata godina se realizira dolgo planiranataproda`ba na najgolemata banka vo Republika Make-donija - Stopanska banka a.d. na poznati stranski in-vestitori. Isto taka stranski investitori vloìjazna~aen kapital u{te vo dve makedonski banki: voTutunska banka a.d Skopje i vo Kreditna banka a.d.Skopje.

Sozdavaweto na uslovi za pazarno namaluvawe navisokite kamatni stapki na bankarskite krediti be-{e na{iot najgolem predizvik i taa ideja ja sledev-me pri donesuvaweto na mnogu relevantni zakonskiakti. Istovremeno, za ostvaruvawe na ovaa cel, Mi-nisterstvoto za finansii sorabotuva{e so Narodnabanka na Republika Makedonija i so Ministerstvotoza Pravda vo donesuvaweto na odredeni zakoni i pre-zemaweto na aktivnosti koi se neophodni za namalu-vawe na kamatnite stapki. Kako {to be{e predvide-no vo na{ata Programa, vo 2000 bea doneseni IZME-NI NA ZAKONOT ZA IZVR[NA POSTAPKA,ZAKONOT ZA HIPOTEKA I ZAKONOT ZAPODVI@EN ZALOG, so koi zna~ajno }e se podobrifinansiskata disciplina i }e se zabrza postapkatana naplata na hipotekite pri finansiskite sporovi.

Vo tekot na juni 2000 godina Narodna banka na Re-publika Makedonija izvr{i po~etno namaluvawe naeskontnata stapka, koja e referentna kamatna stapkaza formiraweto na kamatnite stapki na pazarot. Vo-edno, Centralnata banka vo april gi ukina limititeza kreditirawe na bankite, koi sega moàt da gi kre-ditiraat pretprijatijata i naselenieto bez adminis-trativni ograni~uvawa. Toa zna~itelno vlijae{ebankarskite krediti vo 2000 da ostvarat najgolem po-rast vo izminatiov desetgodi{en period. NBRM japrifati i inicijativata na Ministerstvoto za fi-nansii za ukinuvawe na obvrskata na bankite za re-zervacii od 2% za najsigurnite krediti klasifici-

rani vo �A�- najmalku rizi~nata grupa. Ova }e ovoz-moì pove}e likvidni sredstva za plasmani na nabankite i }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ka-matnite stapki. Koordinacijata na dvete najrelevan-tni institucii za finansiskiot sistem be{e ostva-rena i preku izmenite na podzakonskata regulativaod deviznata oblast koi predviduvaat namaluvawe ipostepeno eliminirawe na obvrskata za drèwe navisok iznos od pribranite devizni depoziti na smet-ki vo stranstvo. Toa }e ovozmoì pribraniot depo-ziten potencijal bankite da go plasiraat kaj doma{-nite stopanski subjekti ili kaj naselenieto.

Vo dogovor so Svetska banka, IZMENITE NAZAKONOT ZA NARODNA BANKA se prefrlenikako obvrska za juni 2001 godina. Istoto se odnesuvai na planiranoto prefrlawe na depozitite na javni-ot sektor (osven centralnata dràvna vlast) kaj ban-kite, koe e podobro i pobezbedno da go realiziramevo podocne`na faza od kompletiraweto na trezor-skiot sistem i reformata na platniot promet.

Za najitnite izmeni vo zakonskata regulativa oddeviznata oblast, vo 2000 godina bea doneseni Izme-ni i dopolnuvawa na Zakonot za devizno rabotewe.Kon krajot na dekemvri 2000 godina go zavr{ivme imnogu zna~ajniot nov ZAKON ZA DEVIZNO RA-BOTEWE, koj e ve}e usvoen od Vladata i se nao|a voSobraniska procedura. Osnovna cel na novata zakon-ska regulativa e da se liberalizira deviznoto rabo-tewe, {to e zna~ajno za delovnite aktivnosti napretprijatijata i bankite so stranstvo, no i za stim-ulirawe na vlezot na stranskite investitori. Vo ov-oj zakon e integrirana i materija koja se odnesuva nakreditnite raboti so stranstvo, za {to vo Progra-mata za 2000 predviduvavme donesuvawe na posebenzakon.

Zna~aen segment na finansiskata sfera pretstavu-va i pazarot na kapital. Krupen progres vo razvojotna ovoj pazar e napraven preku ZAKONOT ZA HAR-TII OD VREDNOST, so koj celosno se dematerijal-iziraa hartiite od vrednost, zajaknata e kontrolna-ta funkcija na Komisijata za hartii od vrednost,vneseni se odredbi za osnovawe na Centralen depoz-itar za hartii od vrednost itn. Vo tekot na 2000 god-ina be{e donesen ZAKONOT ZA INVESTICIO-NI FONDOVI, koj se o~ekuva da pridonese za zgo-lemuvawe na interesot na doma{nite i stranskite

Sozdavaweto na uslovi za pazarno namaluvawe na visokitekamatni stapki na bankarskite krediti be{e na{iot najgolempredizvik i taa ideja ja sledevme pri donesuvaweto na mnogu

relevantni zakonski akti

7 0 / 7 1


investitori za investirawe na Berzata. Doneseni sei pove}eto potrebni podzakonski akti (nad 20) zaovie dva zakoni.

Edna od najkrupnite reformi vo Republika Make-donija - reformata na platniot sistem, predvidovmedeka moè da bide zavr{ena do sredinata na 2001 god-ina. No, istovremeno znaevme i toa go vnesovme kakoobvrska vo na{ata Programa deka za da se zapazi tojrok, najmalku polovina od rabotata treba da se zavr-{i vo 2000 godina. Veruvame deka ostvarivme i pove-}e od toa.

Zakonskata osnova na reformata na platniot sis-tem e obezbedena preku podgotvuvenite dva zakoni:ZAKON ZA PLATEN PROMET i ZAKON ZATRANSFORMACIJA NA ZAVODOT ZA PLATENPROMET. Predlozite za ovie zakoni bea usvoeni odVladata vo dekemvri 2000 i sega se o~ekuva nivno us-vojuvawe od strana na Sobranieto. Upravniot Komi-tet za reforma na platniot sistem koj e pod koordi-nacija na Ministerstvoto za finansii raboti na-porno i na nedelna osnova go analizira progresot vosproveduvaweto na ovoj reformski proekt. Golemdel od dilemite se razjasneti i doneseni se re{enijavo koj pravec da se prodolì, site involviraniinstitucii pravat opse`ni podgotovki za prezemawena odredeni funkcii od sega{niot ZPP, zapo~naimplementacijata na RTGS sistemot vo Narodnabanka itn.

Podgotvete se od 01.07.2001 da gi preflite Va{itesmetki od ZPP kaj bankite!

Vo sproveduvaweto na reformite ne zaobikolivmenitu eden segment od finansiskata sfera. Taka, gorealiziravme i vetuvaweto za podgotovka na IZME-NI NA ZAKONOT ZA IGRI NA SRE]A i IZME-NI NA ZAKONOT ZA OSIGURUVAWE. Staritei anahroni re{enija vo reguliraweto na ovie dejnos-ti }e bidat zameneti so novi, poprecizni i pomoder-ni re{enija koi se vo golema mera harmonizirani sostandardite na Evropskata Unija. Voedno vo dveteoblasti okoto na Ministerstvoto za finansii }e gigleda od poblisku subjektite koi se zanimavaat so vr-{ewe na ovie dejnosti. Ne za dràvata da se me{a vonivniot biznis, tuku za da vnese red i da gi za{titisvoite gra|ani. Zatoa sme plateni od Vas.

Vo 2000 gi zavr{ivme i predvidenite IZMENINA ZAKONOT ZA SMETKOVODSTVO i IZME-

NI NA ZAKONOT ZA TRGOVSKI DRU[TVA, koiimaa za cel materijata vo ovaa oblast da se reguliraso eden zakon, kako i da se vnesat odredbi za formi-rawe na Samoregulira~ka organizacija na smetkovo-diteli. Podnesuvaweto na ovie izmeni na zakonitepred Vladata i pred Sobranieto docni. Imeno, socel smetkovodstveniot sistem da se koncipira ce-losno vo funkcija na Zakonot za DDV i Zakonot zadanok na dobivka, rabotnite tekstovi na ovie zakoni}e bidat dostaveni na razgleduvawe vedna{ po usvo-juvaweto od strana na Sobranieto na predloènitedano~ni zakoni. Istoto se odnesuva i na IZMENI-TE NA ZAKONOT ZA FINANSISKO RABOTE-WE, koi mora da bidat kordinirani so promenite voplatniot promet.

Vo prvata polovina od 2001, }e gi zavr{ime oviena{i obvrski.

BUXET I TREZORSoglasno so Programata, vo 2000 godina Minister-

stvoto za finansii vloì maksimalni napori vo na-soka na podobruvawe na procesot na izvr{uvawe naBuxetot na Republika Makedonija, zajaknuvawe nakontrolata na koristeweto na buxetskite sredstva,zgolemuvawe na transparentnosta vo koristeweto najavnite prihodi, poefikasno upravuvawe so finan-siskite sredstva na Buxetot i vospostavuvawe na sis-tem za poefikasno upravuvawe so dolgot na Republi-ka Makedonija. Pri sproveduvaweto na ovie aktiv-nosti osobeno vnimanie be{e posveteno na ispolnu-vaweto na obvrskata za obezbeduvawe na maksimalnaodgovornost na organite na upravata pri tro{ewetona sredstvata na gra|anite.

Za ovaa cel vo 2000 godina vo ramki na Minister-stvoto za finansii se osnova SEKTOR TREZOR koje direktno odgovoren za racionalno i namensko iz-vr{uvawe na usvoeniot Buxet od strana na Parla-mentot. Vo ramki na Trezorot bea formirani edini-ci za: izvr{uvawe na Buxetot; za planirawe na lik-vidnosta (se zapo~na so podgotovka na tekovni pro-ekcii na buxetskite prihodi i rashodi); i za smetko-vodstveni proceduri i izvestuvawe (se zapo~na soizgotvuvawe na redovni izve{tai za izvr{uvawetona rashodite, za ostvaruvaweto na prihodite, za sop-stvenite prihodi i rashodi na buxetskite korisnici,za kontrola na platite itn.).

Republika Makedonija spa|a vo grupata na nisko-sredno zadolèni zemji. No i pokraj toa, permanent-noto sledewe i analizirawe na zadolènosta na zem-jata spa|aat vo prioritetnite aktivnosti na Minis-terstvoto za finansii. Za da se obezbedi vnimateleni selektiven pristap kon zadolùvaweto so novikrediti od stranstvo, {to e na{a obvrska kon sega{-

Zakonskata osnova na reformata na platniot sistem eobezbedena preku podgotvuvenite dva zakoni: ZAKON ZAPLATEN PROMET i ZAKON ZA TRANSFORMACIJA NA ZAVODOT ZAPLATEN PROMET. Predlozite za ovie zakoni bea usvoeni odVladata vo dekemvri 2000 i sega se o~ekuva nivno usvojuvaweod strana na Sobranieto


nite i idnite generacii, vo ramkite na SektorotTrezor vo 2000 godina e formirano Oddelenie za Up-ravuvawe so javniot dolg na Republika Makedonija.Razvojot na kadarot vo ova Oddelenie sledi ovaa god-ina.

Planiraweto i analizata na makroekonomskitedvièwa e pojdovnata osnova za koncipirawe nazdrava i efikasna buxetska i fiskalna politika. Zataa cel, organizacionata {ema na Sektorot Buxet enadopolneta so Oddelenie za makroekonomsko pla-nirawe i analizi.

Organizaciona promena koja se o~ekuva da rezul-tira vo izgradba na efektivni rakovodni i kontrol-ni sistemi za javnite finansii, pretstavuva i for-miraweto na Centralna Edinica za Vnatre{na Revi-zija vo ramkite na Ministerstvoto za finansii. Odkrajot na oktomvri, koga se formira{e, do krajot na2000 godina, ovaa Edinica izvr{i sedum revizii voinstitucii na javniot sektor.

Za zgolemuvawe na transparentnosta vo rabotewe-to na Ministerstvoto za finansii i za prezentira-we na ekonomskite rezultati i sostojbite vo ekono-mijata vo Republika Makedonija, po~nuvaj}i od no-emvri 2000 godina se podgotvuva i publikuva redovenmese~en Bilten. Vo statisti~kiot del od Biltenotse sodràni podatoci za tekovnite makroekonomskii fiskalni dvièwa i baza na sporedlivi podatociza ekonomskite dvièwa vo prethodnite nekolku go-dini. Vo analiti~kiot del od Biltenot, pak, se pre-zentiraat tekstovi na odredeni ekonomski temi navrabotenite vo Ministerstvoto za finansii, kako ina istaknati ekonomski eksperti od dràvata i in-tervjua za ekonomskite sostojbi vo Makedonija so is-taknati stranski eksperti od MMF, Svetska banka idrugi me|unarodni finansiski institucii. Bilte-not se publikuva na makedonski i angliski jazik i enamenet za {irok krug na zainteresirani lica vozemjata, kako i za prezentirawe na makedonskata eko-nomija pred me|unarodnata javnost i pred stranskiteinvestitori.

IZMENITE NA ZAKONOT ZA BUXETITE koise doneseni vo juni 2000 godina, se isto taka vo naso-ka na sproveduvawe na efikasna i racionalna poli-tika na javna potro{uva~ka preku obezbeduvawe napogolema kontrola i odgovornost vo planiraweto itro{eweto na buxetskite sredstva za izvr{uvawe nafunkciite na dràvnite institucii. Za podobrosledewe na prihodite i rashodite i usoglasuvawe some|unarodnite standardi, bea doneseni i niza pra-vilnici i uredbi za smetkovodstveno vodewe na bi-lansite na korisnicite na buxetski sredstva, za kla-sifikacija na prihodite i rashodite i sl.

Vo 2000 godina be{e donesena ZAVR[NATASMETKA NA BUXETOT ZA 1999 GODINA, a prikrajot na godinata bea podgotveni i usvoeni od Vla-data PAKET NA BUXETSKI ZAKONI ZA 2001GODINA: Zakon za Buxet za 2001; Zakon za ograni-~uvawe na izvornite prihodi za finansirawe najavnite potrebi za 2001; i Zakon za izvr{uvawe naBuxetot za 2001. Voedno, vo tekot na septemvri mi-natata godina bea doneseni i Izmeni na Zakonite nasite fondovi. Za obezbeduvawe na normalno rabote-we na op{tinite, vnimatelno se slede{e izvr{uva-weto na nivnite buxeti, pri {to vo tekot na godina-ta bea podgotveni i doneseni tri Odluki za raspre-delba na del od vi{ocite na op{tinite, so koi sred-stvata od op{tinite koi ostvarija povisoki prihodiod predvidenite i koi ne moèa da gi iskoristat za-radi buxetskite ograni~uvawa, im bea raspredelenina posiroma{nite op{tini za da moàt normalno dagi izvr{uvaat svoite funkcii.

ZAKONI ZA SOPSTVENI^KITE ODNOSIVo 2000 godina Ministerstvoto za finansii done-

se dva klu~ni zakoni koi obezbeduvaat po~ituvawena pravoto na sopstvenost kako osnovna opredelba nademokratskite zemji:

l ZAKON ZA IZMENI NA ZAKONOT ZADENACIONALIZACIJA i

l ZAKON ZA NAÎNOT I POSTAPKATANA ISPLATUVAWE NA DEPONIRANITEDEVIZNI VLOGOVI NA GRA\ANITE POKOI GARANT E REPUBLIKA MAKEDONI-JA (zakon za re{avawe na starite zamrznati{tedni vlogovi).

So donesuvaweto na ovie dva istoriski Zakoni iso nivnata primena vo praksa na najodgovoren na~in,veruvame deka ja steknavme doverbata na site gra|anikoi bea o{teteni i kon koi dràvata ima{e napra-veno golema nepravda. Isplatata na zamrznatite{tedni vlogovi vo maksimalen iznos koj }e go doz-voli buxetot i vra}aweto na odzemeniot (nacionali-ziran) imot na porane{nite sopstvenici }e bidatna{i opredelbi i vo slednite godini, se do kone~noi celosno re{avawe na ovie slu~ai.

Vo 2000 godina vo ramki na Ministerstvoto za finansii seosnova SEKTOR TREZOR koj e direktno odgovoren za racionalno

i namensko izvr{uvawe na usvoeniot Buxet od strana naParlamentot. Vo ramki na Trezorot bea formirani edinici za:

izvr{uvawe na Buxetot, za planirawe na likvidnosta i zasmetkovodstveni proceduri i izvestuvawe

7 2 / 7 3


Vo septemvri 2000 godina do ParlamentarnotoSobranie pri Sovetot na Evropa od strana na Make-donskata Vlada i {teda~ite e podneseno Barawe zakompenzacija na {tednite vlogovi na gra|anite odRepublika Makedonija vo porane{na QubqanskaBanka. Vo tek e postapkata na razgleduvawe na pod-nesenoto barawe.

Vo nasoka na doprecizirawe na procedurite zaproda`ba na kompaniite, vo juni 2000 se doneseniIZMENI NA ZAKONOT ZA PRIVATIZACIJA.

ODNOSI SO STRANSTVOMinisterstvoto za finansii soglasno zakonot e

ovlastena institucija za sklu~uvawe na kreditni idrugi dogovori so stranstvo vo ime na Republika Ma-kedonija.

Kako rezultat na realizacija na reformite i pos-tignuvawe na odli~ni ekonomski rezultati vo 2000godina, sklu~eni se trigodi{ni finansiski aran`-mani so dvete najzna~ajni i najvlijatelni svetskifinansiski institucii - MMF i Svetska banka. Do-govorite so ovie institucii se potpi{aa pri krajotna 2000 godina, a vedna{ potoa bea povle~eni prviterati od odobrenite kreditni sredstva. Sredstvata odFESAL aran`manot so Svetska banka vo iznos od50,3 milionii amerikanski dolari se nameneti zaprestruktuirawe na finansiskiot sektor i sektorotna pretprijatijata. Me|unarodniot Monetaren fondi odobri na Republika Makedonija vo noemvri 2000godina kredit vo iznos od 45 milioni amerikanskidolari. Na sklu~uvaweto na ovie aran`mani preth-odea dolgi i iscrpuva~ki pregovori vo tekot na cela2000 godina.

Sklu~uvaweto na aran`manite so dvete najpoznatifinansiski institucii be{e signal za me|unarodna-ta javnost deka Republika Makedonija vodi zdravaekonomska politika. Toa rezultira{e vo dobivawena grant od Vladata na Holandija vo iznos od 15 mi-lioni dolari.

Voedno, vo dekemvri 2000 na Republika Makedoni-ja i be{e odobrena makrofinansiska pomo{ od Ev-ropskata Unija vo iznos od 80 milioni evra (30 mili-oni evra grant komponenta i 50 milioni evra zaem).Toa e najgolemata finansiska poddr{ka {to dosegaEU ja namenila za Republika Makedonija. Poddr{ka-ta be{e odobrena re~isi istovremeno so parafira-weto na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so

EU. Prvata tran{a od odobrenata pomo{ vo iznos od30 milioni evra (20 milioni donacija i 10 milionikredit) e ve}e pristignata vo Republika Makedoni-ja.

Za da se obezbedi pogolema iskoristenost na bro-jnite proekti koi Republika Makedonija gi ostvaru-va so poddr{ka na Svetska banka vo zemjodelstvoto,energetskiot sektor, zdravstveniot sektor, obrazo-vanieto, razvoj na privatniot sektor, socijalniotsektor, transportot i sli~no, vo Ministerstvoto zafinansii vo 2000 godina e formirana Edinica zapregled na proektite.

Vo tekot na 2000 godina Ministerstvoto za finan-sii zaedno so Ministerstvoto za zemjodelstvo, {u-marstvo i vodostopanstvo postignaa soglasnost soMe|unarodniot fond za razvoj na zemjodelstvoto,IFAD, za sklu~uvawe na Kredit za poddr{ka i raz-voj na zemjodelstvoto. Kreditot e odobren vo dekem-vri 2000, vo iznos od 8 milioni amerikanski dolari,a }e stane efektiven vo prvoto trimese~je od 2001 go-dina.

Vo april 2000 e donesen Zakon za zadolùvawe naRepublika Makedonija kaj Kreditnata banka za obno-va od Germanija za realizacija na Proektot za una-preduvawe na mikro, mali i sredni pretprijatija voiznos od 16 mil DEM. Razvojot na ovie pretprijati-ja prestavuva edna od glavnite celi na Vladata, bi-dej}i }e ja olesni realizacijata na strukturnite re-formi preku ublaùvawe na eden od najgorliviteproblemi so koi se soo£uva dràvata-nevrabotenos-ta. Voedno, vo 2000 godina e potpi{ana Spogodba zasorabotka pome|u Vladata na Sojuzna Republika Ger-manija i Vladata na RM za Proektot za podobruvawena komunalnata infrastruktura so otvorawe na novirabotni mesta - grant sredstva od 16 milioni DEM.

Pri krajot na 2000 e donesen Zakon za zadolùvawena Republika Makedonija kaj Me|unarodnoto zdruè-nie za razvoj po Dogovorot za kredit za Proektot zaolesnuvawe na trgovijata i transportot vo Jugois-to~na Evropa, koj treba da obezbedi poefikasen tr-govski protok preku granicite na zemjite vo tranzi-cija od regionot na jugoisto~na Evropa i kompati-bilnost so carinskite proceduri i standardi dadeniod EU.

Vo 2000 zapo~na realizacijata na Proektot �Ak-ciona programa za unapreduvawe na op{tinite i ì-votnata sredina� so koj }e se re{i problemot nasnabduvawe so voda za piewe, navodnuvawe na zemjo-delskite povr{ini i tretmanot na otpadnite vodi voslednite op{tini: Kumanovo, [tip, Strumica, Ve-les, Ohrid i Struga.

Voedno, vo finalna faza se pregovorite za odobru-vawe na kredit od strana na Vladata na [panija i

Sklu~uvaweto na aran`manite so dvete najpoznati finansiskiinstitucii be{e signal za me|unarodnata javnost dekaRepublika Makedonija vodi zdrava ekonomska politika


Banka Bilbao za finansirawe na proektot �Hidro-sistem Lisi~e� (vkupno 9,9 milioni Evra), a sredstvaza finansirawe na ovoj proekt se obezbedija i oddrugi izvori.

Vo oktomvri 2000 godina Nova Qubqanska Bankapotpi{a Dogovori za zaem so javnite komunalnipretprijatija od Debar i Kavadarci za Proektot zaizgradba na mali hidro elektrani, koj }e ovozmoìproizvodstvo na elektri~na energija i stabilizaci-ja na elektro mreàta vo Debar i Kavadarci. Isto-vremeno, so realizacijata na ovoj proekt vo Debar }ese obezbedi voda za piewe.

Vo 2000 godina e Parafiran Dogovor za zaem od Re-publika Kina - Tajvan za finansirawe na infra-strukturni proekti vo iznos od 20 milioni SAD do-lari, pod isklu~itelno povolni uslovi. Ovoj zaem eve}e odobren od strana na Tajvan i se o~ekuva donesu-vawe na Zakon za zadolùvawe od strana na Sobrani-eto na Republika Makedonija, po {to }e moè dapo~ne koristeweto na sredstvata od ovoj zaem.

Vrz osnova na dobrite ekonomski rezultati i vi-sokiot porast na deviznite rezervi, vo 2000 se sozda-doa uslovi Republika Makedonija da otpo~ne so re-dovno servisirawe na obvrskite sprema zemjite kre-ditori od Pariskiot Klub. Voedno, vo tek se aktiv-nosti za vklu~uvawe na klauzula vo Dogovorot so Pa-riski klub koja }e ovozmoì da zapo~nat bilateral-ni pregovori za konverzija na del od dolgot vo pro-ekti od ekolo{ki karakter.

Zavr{eni se pregovorite so Evropska investicio-na banka za obezbeduvawe na dopolnitelni sredstvaod 50% od drugi me|unarodni finansiski instituciiza zaokruùvawe na finansiskata konstrukcija naProekt za pati{ta (120,6 milioni evra). Vo maj 2000godina be{e potpi{ana Ramkovnata spogodba pome|uRepublika Makedonija i Evropska investiciona ban-ka so koja se regulira dolgoro~nata sorabotka vo pe-riodot od slednite {est godini so ovaa me|unarodnafinansiska institucija.

Vo 2000 godina e realizirana prvata tran{a od Za-emot od Bankata za Razvoj na Sovet na Evropa za pro-ektot za kreirawe na novi rabotni mesta vo iznos od1,3 milioni evra. Vo juni 2000 be{e potpi{an Dogo-vorot za zaem za Proektot za izgradba na socijalnitestanovi vo iznos od 15 milioni evra. Prvata tran{avo iznos od 2,8 milioni evra be{e povle~ena na 29dekemvri 2000 godina.

Vo mart 2000 godina e donesen Zakon za zadolùva-we na Republika Makedonija kaj Eksport - Importbanka na SAD za nabavka na specijalna oprema i vo-zila za potrebite na javnata bezbednost.

Ministerstvoto za finansii vo 2000 rabote{e ina promotivni aktivnosti za informirawe na kom-

paniite od Republika Makedonija za instituciitekoi nudat finansiski sredstva od doma{ni ilistranski izvori. Vo periodot maj/juni 2000 godina, vodnevnite vesnici bea objaveni podatoci i informa-cii za �Mo`nosti i uslovi za kreditirawe na pret-prijatijata od Republika Makedonija�. Vo dekemvri2000 vo dnevnite vesnici bea objaveni informaciiza �Holandski firmi zainteresirani za sorabotka sopretprijatija od Republika Makedonija�, a voedno za-po~na objavata na oglasot so informacii za �Nadvo-re{ni izvori za finansirawe na pretprijatijata voRepublika Makedonija�.

OSTANATI AKTIVNOSTIVo tekot na 2000 godina zapo~nati se i odredeni

zna~ajni proekti koi }e bidat zavr{eni vo tekot na2001 godina. Taka, kako integralen del na reformitena platniot promet, UJP i Zavodot za platen prometpristapija kon realizacija na proektot Nacionalnaplate`na karti~ka. Sostaven del na reformite nafinansiskiot sistem e i funkcioniraweto na Cen-tralen Register, koj opfa}a: Register za zalog napodvi`ni predmeti i prava; Register na pravni lica;Register na godi{ni smetki; i Register na prava vrznedvièn imot. Registrite stanaa operativni vo no-emvri 2000 godina. Soglasno dogovoreniot akcionenplan za reformi na platniot sistem, Zavodot za pla-ten promet ve}e zapo~na so podgotvitelni aktivnos-ti za transformacija na eden negov del vo klirin-{ka ku}a vo sopstvenost na bankite.

Od strana na Upravata za imotno pravni odnosi,pripremen e predlog tekst na Zakon za imotot na po-rane{nite op{testveno-politi~ki organizacii. Do-nesuvaweto na ovoj zakon vo predloènata forma,ili vgraduvaweto na negovite odredbi preku Izmenivo Zakonot za politi~ki partii, se o~ekuva da se re-alizira vo tekot na 2001 godina.

Iako ne be{e predvideno vo na{ata Programa zarabota za 2000 godina, uspeavme da go doneseme i ZA-KONOT ZA ELEKTRONSKI OBLIK I POTPISkoj e prethodnica na noviot sistem na platen promet,elektronsko trguvawe, elektronsko bankarstvo idrugi sovremeni formi na finansisko rabotewe.

So donesuvaweto na dvata istoriski zakoni (Zakonot zadenacionalizacija i Zakonot za na~inot i postapkata na

isplatuvawe na deponiranite dveizni vlogovi na gra|anite pokoi garant e Republika Makedonija) i so nivnata primena vo

praktikata na najodgovoren na~in, veruvame deka ja steknavmedoverbata na site gra|ani koi bea o{teteni i kon koi dràvata

ima{e napraveno golema nepravda

7 4 / 7 5


Po~ituvani gra|ani,

Ova se aktivnostite od koi na{eto stopanstvo inaselenieto vo Republika Makedonija treba dapo~uvstvuvaat podobruvawe na ekonomskite usloviza rabota i ìveewe.

Ve}e ja podgotvuvame Programata za rabota naMinisterstvoto za finansii za 2001 godina.

Vetuvame deka }e bide isto taka ambiciozna kako ionaa koja ja vetivme za 2000 godina.

Vetuvame deka kako i dosega }e bideme transpar-entni i otvoreni za Va{ite predlozi i sugestii.Va{eto mislewe za kvalitetot na na{ata rabota eedinstven kriterium za ocenka i zatoa maksimalno}e go po~ituvame.

Vetuvame deka }e rabotime u{te povredno i pona-porno za da ja realizirame Programata za rabota za2001 godina. Uspesite koi zaedno so Vas po~navme dagi postignuvame, se silen pottik za nas. Voedno, tiese i obvrska so ist entuzijazam i trud da pristapimei kon idnite rabotni zada~i.

Site Va{i kritiki }e gi primime dobronamerno.

Site Va{i predlozi - vnimatelno }e gi analizi-rame.

MINISTERSTVO ZA FINANSIIVLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Kako rezultat na realizacija na reformite i postignuvawe naodli~ni ekonomski rezultati vo 2000 godina, sklu~eni setrigodi{ni finansiski aran`mani so dvete najzna~ajni inajvlijatelni svetski finansiski institucii - MMF i Svetskabanka

Vrz osnovba na dobrite ekonomski rezultati i visokiot porastna deviznite rezervi, vo 2000 se sozdadoa uslovi RepublikaMakedonija da otpo~ne so redovno servisirawe na obvrskitesprema zemjite kreditori od Pariskiot Klub


PLATEN PROMETPlatniot sistem e klu~na komponenta na finan-

siskata infrastruktura i gre{kite vo negovotofunkcionirawe moè da predizvikaat seriozni pot-resi na celiot finansiski sistem. Problemite voplatniot sistem moàt da predizvikaat poremetuva-wa so posledici na sevkupnoto stopanstvo a so toa ina zemjata kako celina. Poradi sevo ova denes plat-niot sistem se pretvori vo mo}en instrument na eko-nomskata politika.

Od tie pri~ini, Vladata na Republika Makedonijavo sorabotka so FARE programata izgotvi fizibi-liti studija za reforma na platniot promet, so celprecizno da se lociraat slabostite na postojniotplaten promet i da se postavat celite i zada~ite koitreba da se postignat so reformata.

PLATNIOT PROMET VO REPUBLIKA MAKEDONIJA DENESNa~inot na izvr{uvawe na pla}awata na pravnite

lica i fizi~kite lica {to vr{at registrirana dej-nost e reguliran so Zakonot za platen promet koj seprimenuva od 1994 godina.

Spored ovoj Zakon nositeli na platen promet seZavodot za platen promet, Narodnata banka na Re-publika Makedonija, bankite i pretprijatieto zaPTT soobra}aj, a u~esnici vo platniot promet se do-ma{ni pravni lica, fizi~ki lica {to vr{at regis-trirana dejnost, gra|ani koga pla}aat na u~esnicitevo platniot promet i stranski pravni i fizi~ki li-ca koi vr{at registrirana dejnost vo zemjata.

U~esnicite vo platniot promet moè da imaat sa-mo edna ìro smetka, koja ja otvaraat vo Zavodot zaplaten promet, osven fizi~kite lica {to vr{at reg-istrirana dejnost koi moàt da izberat me|u Zavo-dot za platen promet i delovnite banki. @iro smet-kite na bankite se vo Narodna banka a po ovlastuva-we gi vodi Zavodot za platen promet.

Pri otvarawe na ìro smetka sekoj u~esnik voplatniot promet po svoj izbor ìro smetkata ja vrzu-va za depozitna banka. Smetkite na bankite zadolì-telno se depozit na Narodnata banka.

Platniot promet se vr{i na edinstven na~in, pre-ku edinstveni instrumenti i obrasci pri {to nalo-

zite za pla}awe se podnesuvaat vo Zavodot za platenpromet. Po izvr{enata proverka i prifa}awe od Za-vodot za platen promet nalozite se neotpoviklivi apla}aweto e finalno.

Bankite na krajot na denot od Zavodot za platenpromet dobivaat informacija za promenite na sos-tojbite na smetkite na u~esnicite vo platniot pro-met, nivnite deponenti, koi ja opredeluvaat i sostoj-bata na bankata.

So cel bankite da moàt da imaat uvid vo nalozitena nivnite deponenti koi zna~itelno vlijaat na niv-nata likvidnost a NBRM da ima mo`nost za uvid volikvidnosta na bankite, nalozite nad odreden iznos(nalozite koi glasat na iznosi pogolemi od 3.000.000denari) se obrabotuvaat po posebna procedura kojapredviduva nivno prethodno prezentirawe na banka-ta i Narodnata banka.

PRIÎNI ZA REFORMA NA DENE[NIOT PLATEN PROMETl ograni~ena mo`nost na bankite za upravuvawe

so nivnata likvidnost l ograni~ena mo`nost za vodewe na monetarnata

politika od strana na Narodnata bankal nepostoewe na kontakt pome|u bankite i nivni-

te deponentil povrzanost na procesite na pla}awe so drugi

procesil vodewe na ìro smetkite vo nedepozitna insti-

tucijal centraliziranost na site pla}awal nekompatibilnost so evropskite platni sistemi

NOV PLATEN SISTEMProcesot na reformi {to te~e vo Republika Ma-

kedonija nametna potreba od reforma i na platniotpromet kako zna~aen segment na stopansko-finansis-kiot sistem. Razvojot na op{testveno-ekonomskiteodnosi vo zemjata i jasnata orientacija kon pazarnostopanstvo, baraat soodvetna promena vo platniotpromet vo zemjata so koja }e dojde do poln izraz po-vrzanosta i vzaemeniot interes na delovnite banki ipretprijatijata - nivni deponenti.

REFORMA NA PLATNIOT SISTEMVO REPUBLIKA MAKEDONIJAObjaveno vo mediumite vo tekot na fevruari 2001 godina

7 6 / 7 7

R E F O R M A N A P L A T N I O T S I S T E M

PRAVNA OSNOVA ZA NOVIOT PLATEN PROMETVo sorabotka so FARE programata za Reforma na

Platniot promet, izgotvena e fizibiliti studija,vo koja se definirani osnovnite karakteristiki nanoviot platen promet koj pred se treba da bide:

l efikasen i funkcionalenl transparentenl sposoben da gi prifati na{ite specifi~nostil kompatibilen so evropskite platni sistemil nadgradliv il pravi~enSoglasno so ovie opredelbi otpo~nata e procedura

za donesuvawe nov Zakon za platen promet koj se zas-nova na slednite na~ela:

l zgolemuvawe na odgovornosta na bankata i slede-we na nejzinite klienti, vklu~uvaj}i go i upra-vuvaweto so likvidnosta od strana na Narodnabanka na Republika Makedonija i komercijalni-te banki;

l direktna odgovornost na bankite kon Narodnabanka na Republika Makedonija preku nadzorniproceduri;

l namaluvawe na rizikot pri izvr{uvaweto na me-|ubankarskite transakcii;

l sozdavawe na uslovi za konkurencija pome|u ban-kite vo platniot sistem, preku nivnata usluga icena;

l usoglasenost so platnite sistemi vo zemjite naEvropskata Unija

KOI SE NOVINITE?Vo sredi{nicata na noviot platen sistem e Narod-

na banka, koja }e gi vodi smetkite na bankite. Poram-nuvaweto na pla}awata }e se vr{i vo RTGS sistemot(bruto poramnuvawe vo realno vreme) vo Narodnabanka.

Na slednoto nivo }e bidat bankite koi }e gi vodatsmetkite na pravnite i fizi~ki lica.

Posebno za odbeleùvawe e mo`nosta u~esnicitevo platniot promet sami da go izberat na~inot nadostavuvawe na platniot instrument do Narodnabanka. Imeno, pla}awata so golemi vrednosti i it-nite pla}awa, kako i site drugi koi u~esnikot voplatniot promet }e saka brzo i itno da se poramnat,bankite }e gi upatuvaat direktno vo RTGS sistemotvo Narodna banka.

Pla}awata na fizi~kite i pravni lica }e se vr-{at direktno vo bankite a ne kako do sega vo Zavodotza platen promet.

Utvrduvaweto i prebivaweto na pla}awata so ma-li vrednosti }e se vr{i preku specijalizirana in-stitucija: klirin{ka ku}a. Poramnuvaweto i na ov-

ie pla}awa }e se vr{i vo RTGS sistemot vo Narodnabanka.

Sega{niot Zavod za platen promet }e prestane sorabota i od nego }e se izdvojat tri novi institucii:

1. Klirin{ka ku}a vo sopstvenost na bankite idrugi pravni lica,

2. Centralen depozitar na hartii od vrednost, kade}e se vodat site akcionerski knigi i drugi hartii odvrednost vo dematerijalizirana forma kako elek-tronski zapis,

3. Centralen registar (registar na zalog na pod-vi`ni predmeti i prava, registar na prava vrz ne-dvi`nost, registar na pravni lica, registar na go-di{ni smetki, registar na javna administracija idrugi registri opredeleni so zakon).

Del od vrabotenite koi nema da bidat vraboteni vonovite institucii, so del od opremata i imotot, }ebidat prevzemeni, odnosno rasporedeni vo Upravataza javni prihodi, a vrabotenite angaìrani na tre-zorskiot sistem vo Ministerstvoto za finansi.

Noviot zakon za platen promet definira deka�Platen promet� se pla}awa vo denari {to gi vr{atu~esnicite vo platniot promet preku nositelite naplatniot promet.

Pri ova U~esnici vo platniot promet se doma{niili stranski, pravni ili fizi~ki lica koi vr{at re-gistrirana dejnost ili drugo fizi~ko lice, koe vr{ipla}awa vo denari preku nositelite na platniotpromet, so {to se eliminira dosega{niot nedostatokna razli~en tretman na pravnite i fizi~kite lica.

Vo noviot platen sitem nositeli na platniot pro-met se:

l Narodnata banka na Republika Makedonija il bankite koi dobile dozvola za vr{ewe na platen

promet soglasno so zakon.Narodnata banka kako nositel gi vr{i slednite

raboti:l organizira sistem za poramnuvawe pome|u nosi-

telite na platniot promet;l otvara i vodi smetki na bankite, organite na dr-

àvnata vlast i drugi smetki za koi so zakon epropi{ano da se vodat vo Narodna Banka i vr{ipla}awa preku smetki;

l vodi presmetkovni smetki za instituciite koivr{at utvrduvawe na obvrskite pome|u nosi-telite na platniot promet;

l propi{uva standard za konstrukcija na smetkitena u~esnicite vo platniot promet;

l dodeluva vode~ki broj na nositelite na platni-ot promet;

l go opredeluva iznosot na pla}aweto koe e malome|ubankarsko pla}awe.


l go opredeluva blagajni~kiot maksimum na ban-kite;

l vr{i nadzor nad raboteweto na bankite i osta-natite institucii koi davaat uslugi vo plat-niot promet;

l izdava i odzema dozvola za vr{ewe na platenpromet;

l gi propi{uva kriteriumite za izdavawe i odze-mawe na dozvola za vr{ewe na platen promet;

l vodi registar na smetki vo svojot sistem i za toago informira edinstveniot registar na imate-li na smetki.

Bankite vo platniot promet gi vr{at slednive ra-boti:

l otvaraat i vodat smetki na u~esnicite vo plat-niot promet i vr{at pla}awa preku smetki;

l vodat registar na smetki vo nivniot sistem i zatoa go informiraat edinstveniot registar naimateli na smetki.

U~esnicite vo platniot promet otvoraat smetkikaj bankite. Noviot Zakon za platen promet sozdavamo`nost za poseduvawe na pove}e smetki kaj pove}ebanki. Za vodewe evidencija za smetkite na sekoju~esnik vo platniot promet so zakonot e predvidenoda se vodi Edinstven registar na imateli na smetkipri {to nositelot na platniot promet e dolèn po-datocite od svojot registar na imateli na smetki dagi dostavi do Edinstveniot registar. Nositelot naplatniot promet ne smee da izvr{uva platen prometpreku smetkati za koi prethodno ne go izvestil Ed-instveniot registar na smetki. Podatocite od edin-stveniot registar na imateli na smetki se od taenkarakter i moè da se koristat pod uslovi utvrdeniso zakon.

Vo sklad so sevkupnata reforma na platniot pro-met, }e se propi{at i novi platni instrumenti. No-vite platni instrumenti gi propi{uva ministerotza finansii.

Posebna pogodnost, koja vo pozitiven smisol }e jastimulira konkurencijata pome|u bankite vo vr{e-weto na platniot promet, e mo`nosta mediumite zaprenos na platnite instrumenti da se utvrdat vo do-govor pome|u bankata i u~esnikot vo platniot pro-met. Toa zna~i deka bankite }e gi izvr{uvaat siteplatni instrumenti koi }e odgovaraat na formata isodrìnata utvrdena so propis na ministerot bez og-led na na~inot i fizi~kiot oblik na koj e dostavenaod u~esnikot do bankata.

Pla}aweto po platniot instrument }e se realiziradokolku smetkata na ~ij tovar se izdava platniotinstrument ima sredstva. Ako platniot instrument nemoè da se izvr{i, nositelot na platniot promet govra}a na podnositelot, za {to mu izdava izvestuvawe.

Nositelot na platniot promet e dolèn da gi iz-vr{uva re{enijata za prisilna naplata vo soglas-nost so zakon. Vo slu~aj da ima pove}e re{enija zaprisilna naplata, tie se sproveduvaat spored datu-mot i vremeto na pristignuvawe. Re{enieto za pri-silna naplata se dostavuva do nositelot na platenpromet nazna~en vo re{enieto za prisilna naplata.Vo slu~aj na nedostig na sredstva za potpolno izvr-{uvawe na re{enieto za prisilna naplata, nosite-lot na platniot promet go izvr{uva re{enieto dovisinata na raspoloìvite sredstva i go izvestuvapodnositelot na re{enieto za visinata na naplate-

niot iznos. Vo slu~aj na celosen nedostig na sredst-va za izvr{uvawe na re{enieto za prisilna naplata,nositelot na platniot promet go vra}a re{enieto igo izvestuva podnositelot na re{enieto za nemo`-nosta za naplata.

KLIRIN[KA KU]ASoglasno so usvoeniot model za reforma, predlo-

èniot zakon istotaka utvrduva deka za utvrduvawe iprebivawe na pla}awata na nositelite na platniotpromet po osnov na me|ubankarski pla}awa se osnovaKlirin{ka ku}a formirana od strana na bankite.Klirin{kata ku}a ima svojstvo na pravno lice au~esnici vo rabotata na klirin{kata ku}a se nosi-telite na platniot promet koi vo nea imaat otvore-no smetka za presmetka.

Me|usebnite prava i obvrski na klirin{kata ku}ai u~esnicite vo rabotata na klirin{kata ku}a seureduvaat dogovorno. Nadzor vrz rabotata na kli-rin{kata ku}a vr{i Narodna Banka na RepublikaMakedonija.

Klirin{kata ku}a isto taka go vodi i Edinstveni-ot registar na imateli na smetki.

7 8 / 7 9

R E F O R M A N A P L A T N I O T S I S T E M

CENTRALEN DEPOZITAR NA HARTIIOD VREDNOSTSite akcionerski dru{tva se dol`ni vo rok od 6

meseci od denot na davaweto na ovlastuvaweto za ra-bota od strana na Komisijata za hartii od vrednost,da gi prenesat akcionerskite knigi vo Centralniotdepozitar.

Za site onie akcionerski dru{tva koi nema da goispo~ituvaat zakonskiot rok za prenesuvawe naakcionerskite knigi vo Centralniot depozitar }ebide pokrenata postapka za nivno bri{ewe od trgov-skiot registar.

Centralniot depozitar, soglasno zakonot, }e ra-boti dematerijalizirano i vo direktna elektronskavrska so Makedonskata berza na dolgoro~ni hartiiod vrednost i brokerskite dru{tva.

Voveduvaweto na Centralniot depozitar na har-tii od vrednost }e bide golema za{tita na maliteakcioneri i }e onevozmoì bilo kakvi manipulaciiso nivnite akcii.

Akcionerskite dru{tva, dokolku sakaat, moàt davodat, za svoja li~na evidencija akcionerski knigi,no pri sekoe nesovpa|awe na podatocite od takviteakcionerski knigi so podatocite od registarot naCentralniot depozitar, pravno relevantni se edin-stveno podatocite vo Centralniot depozitar.

Centralniot depozitar na hartii od vrednost, voprvata godina }e bide vo sopstvenost na dràvata, apotoa }e bide privatiziran.

Proektot za implementacija na Centralniot depo-zitar na hartii od vrednost }e go realizira konsul-tansko-ekspertska ku}a NRD as, Oslo, Norva{ka, avo rabotata }e bidat vklu~eni eksperti od Minis-terstvoto za finansi, Berzata, Zavodot za platenpromet i amerikanskoto Ministerstvo za finansii.

Nadzor i kontrola nad implementacijata }e vr{iUpraven komitet formiran od Vladata na RepublikaMakedonija predvoden od Ministerot za finansii.

PORAVNUVAWE NA PLA]AWATANositelite na platniot promet gi poramnuvaat

pla}awata preku sistemot za poramnuvawe vo Narod-na banka (RTGS).

Pla}awata pome|u u~esnicite vo platniot prometse smetaat za kone~ni koga rezultatot od utvrduva-weto na obvrskite koi poteknuvaat od ovie pla}awanositelot na platniot promet go poramnuva vo siste-mot za poramnuvawe vo Narodna Banka.

ROKOVIU~esnicite vo platniot promet se dol`ni, svoite

ìro smetki od Zavodot za platen promet da gi pre-nesat kaj nositelite na platniot promet po~nuvaj}iod 1.07.2001 godina najdocna do 31.12.2001 godina. Soogled na faktot deka po 31.12.2001 godina prestanuvaso rabota i Zavodot za platen promet, ne postoimo`nost za prodolùvawe na ovoj rok od pri~ina{to nema da postoi institucija koja }e moè da giadministrira ìro smetkite koi }e ostanat nadvorod bankarskiot sistem.

Narodna banka }e gi prevzeme ìro smetkite na no-sitelite na platniot promet najdocna do 31.05.2001.

Obrabotka na podatocite za izvr{eni pla}awa me-|u nositelite na platniot promet, Zavodot }e vr{ido prevzemaweto na nivnite smetki od strana na Na-rodna banka.

Klirin{ka ku}a se osnova i zapo~nuva so rabotanajdocna do 30.06.2001 godina.

Noviot zakon }e se primenuva od 01.07.2001 godina.Stariot Zakon za platen promet prestanuva da

vaì na 31.12.2001 godina.

Toni Dimitrievskidirektor na Uprava zajavni prihodi

prof. d-rStefan Georgievskis ovetnik naMinisterstvoto za finansii

Zoran Gligorovpomo{nik naMinisterot Sektor zacarinski sistem

SvetlanaJanevskapomo{nik na MinisterotSektor za dano~na politikai administracija

prof d-rMihail Petkovskisovetnik na Ministerstvotoza finansii

prof. d-r @ivkoAtanasovskisovetnik na Ministerstvotoza finansii

prof. d-rTrajko Slaveskisovetnik naMinisterstvoto zafinansii

m-r Anita Angelovskapomo{nik na Ministerot -Sektor za trezor

NIKOLA GRUEVSKIMinister za finansii naRepublika Makedonija

U P R A V U V A ^ K I O T T I M N A

Van~o Kargovpotsekretar - koordinator

MiroslavJovanovi}pomo{nik na MinisterotSektor za informatika

DraganMartinovskipotsekretar Sektor zafinansiski sistem

Menka Spasovskapomo{nik na ministerot,Sektor za pravnii administrativni raboti

m-r Zoran Stavreskipotsekretar - koordinator

m-r Dimitar Todevskipomo{nik na ministerotSektor za buxeti

Aleksandra Na}evapomo{nik na ministerotSektor za supervizija naosiguruvaweto

GoranAnastasovskidirektor na Zavodotza platen promet

MINISTERSTVOTO NA FINANSII

Goran An~evskipomo{nik na MinisterotSektor za me|unarodnifinansii

8 4

PODGOTVUVA I IZDAVA:

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKm-r Zoran Stavreski

REDAKCISKI KOLEGIUM:Van~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaDafina Taleva - Haxi VaskovaAleksandar Stojkov

�PRODUKCIJA M�

DIZAJN:Zoran Rizovski - RiòMiroslav Milanovi}

FOTOGRAFIJA:Kire Galevski

FOTOLITI:MagnaSken, Skopje

PEÂTI:Niko Kompani, Skopje

Tira`:500 primeroci

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

Documents

Broj 4int - finance.gov.mk