Broj 22 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

PRETSEDATELOT NA REPUBLIKA HRVATSKA, D-R IVO JOSIPOVI], NA MAKEDONSKO-

HRVATSKIOT DELOVEN KLUB

Zaedni~ko osvojuvawe naregionalniot

pazar

DOGODINA MAKEDONIJA VLEGUVA VO ZONATA NA SLOBODNA TRGOVIJA

Ako bevmeseriozni,

mnogu pove}e }eizvezuvavme vo EU

Ako bevmeseriozni,

mnogu pove}e }eizvezuvavme vo EU

Evropskite direktivi ni go vra}aat

[TO PREDVIDUVAAT PREDLOG-IZMENITEVO ZAKONOT ZA RABOTNITE ODNOSI?

„samoupravuvaweto“

BIZNIS INFO16 ^etvrtok, 15 juli 2010

P o zavr{uvaweto naprocesot na prego-vori koj trae{e po-

ve}e od dve godini, Spo-godba za stabilizacija iza asocijacija (SSA) me|uEU i Republika Makedoni-ja be{e potpi{ana vo Lu-ksemburg, na devetti april2001 godina.

Oddelno po delovi,Spogodbata e fokusiranana nekolku glavni elemen-ti, od koi eden se odnesu-va na perspektivata zaformirawe zona na slo-bodna trgovija me|u Zaed-nicata i Republika Make-donija, vo rok od deset go-dini po stapuvaweto vo si-la na istata.

Imeno, vo periodot oddesetgodi{na asimetri~-na liberalizacija na trgo-vijata, do formiraweto nazona na slobodna trgovijavo 2011 godina, uvozot odMakedonija be{e prifa-

ten vo zaednicite bezkvantitativni ograni~uva-wa, so osloboduvawe odcarinski dava~ki za siteproizvodi, so isklu~ok sa-mo na june{ko meso, vino ina proizvodi od riba, auvozot vo Republika Make-donija so postepeno nama-luvawe na carinskite da-va~ki za period od 10 go-dini, do celosnoto ukinu-vawe vo 2011 godina.

Dvete strani, na isti-ot den koga ja potpi{aaSpogodbata za stabiliza-cija i za asocijacija(SSA), isto taka, potpi-{aa i Vremena spogodbaza trgovija i za drugipra{awa povrzani so tr-govijata. So nea dvetestrani se soglasija delo-vite od SSA, koi se odne-suvaat na trgovija i na dru-gi pra{awa povrzani sotrgovija da stapat na silana prvi juni 2001 godina,bez da se ~eka neophodnataformalna ratifikacija vonacionalnite parlamentina zemjite-~lenki na EU.

Uspe{noto vklu~uvawevo trgovskata razmena, vosoglasnost so odredbitena istata, nametna dvamnogu bitni procesi:

- adaptirawe kon prav-niot poredok preku institu-cionalno zajaknuvawe i har-monizacija na makedonskotoso zakonodavstvoto na EU;

- ekonomsko adaptira-we kon novite pazarni od-nosi, vo koi makedonskotostopanstvo se soo~i soefikasen, strukturen iorganiziran pazar.

NADVORE[NO-TRGOVSKARAZMENA

Vo izminatiot desetgo-di{en period na liberali-zacija, vkupnata nadvo-re{no trgovska razmenavo 2008 godina (2009 godinase izzema poradi negativ-nite efekti od globalnataekonomska kriza) dostigna10,8 milijardi amerikan-ski dolari so porast 217procenti vo odnos na 2002godina.

Nadvore{no-trgovskarazmena so EU vo 2008 godi-na dostigna 5,7 milijardiamerikanski dolari, so po-rast 289 procenti (skoro zatripati) vo odnos na 2002godina. U~estvoto na razme-nata so EU vo vkupnata nad-vore{no-trgovska razmenadostigna i do 55 procenti.Posebno bele`i porast vo2004 godina, glavno poradinovite 10 ~lenki na EU, ka-ko i vo 2007 godina so za~-lenuvaweto na RepublikaBugarija i Romanija.

U~estvoto na EU vo vkup-niot izvoz dostigna i 65 pro-centi vo 2007 godina. Na va-kviot visok procent zna~aen

udel ima{e izvozot vo Buga-rija i vo Romanija, koi sonivnoto za~lenuvawe vo2007 godina vo EU, makedon-skiot izvoz be{e vo popo-volna polo`ba poradi apro-skimativniot pristap vosoglasnost so Spogodbata naEU, za razlika od prethodni-ot period koga bea ~lenki voramkite na CEFTA.

Izvozot vo 2008 godinadostigna skoro 2,4 milijar-di amerikanski dolari, po-visok za tripati vo odnos na2002 godina (indeks 418).Dodeka uvozot od 3,3 mili-

jardi amerikanski dolarivo 2008 godina zabele`a po-rast od 2,7 pati (indeks 370procenti), so u~estvo do 50procenti vo vkupniot uvoz.

Spored navedenite dvi-`ewa, rezultatite vo nad-vore{no-trgovskata razme-na so EU vo periodot naasocijacija mo`at da seocenat zadovolitelni, do-kolku go imame predvid or-ganiziraniot pazar na EU.

No, so porastot na raz-menata, bilansniot defi-cit od godina vo godina seprodlabo~uva{e. Taka, od

323 milioni amerikanskidolari vo 2002 godina, vo2008 godina dostigna 927milioni amerikanski dola-ri (porast od 287 procenti),{to uka`uva na nedovolniotporast na na{iot izvoz, zapribli`uvawe na osnovnitenadvore{no-trgovski agre-gati vo razmenata so EU.

Realnite sostojbi uka-`uvaat deka vo navedenitegodini na aproksimacija,kaj proizvodite koi se pozi-cionirani i ima mesto napazarot na Zaednicata ne-mavme dovolni koli~ini za

SLEDNATA GODINA MAKEDONIJA VLEGUVA VO ZONATA NA SLOBODNA TRGOVIJAAKTUELNO

Ako bevme seriozni, mnogupove}e }e izvezuvavme vo EU

Pi{uva:Stojmirka Tasevska

Kakov e rezultatot od primenata na Spogodba za stabilizacija i za asocijacija (SSA)me|u EU i RM i {to go o~ekuva stopanstvoto vo 2011 godina?

^etvrtok, 15 juli 2010 BIZNIS INFO 17izvoz, a vi{ocite od odre-deni proizvodi ili ne beacenovno konkurentni ili negi zadovoluvaa evropskitemarketing{ki standardi zada se pozicioniraat naistiot. Navedenoto upatuvana konstatacija deka i po-kraj pozitivnite dvi`ewavo trgovskata razmena naMakedonija so EU, sepak,nedovolno bea iskoristeniproizvodnite raspolo`ivipotencijali za da gi isko-ristime mnogu pove}e dade-nite preferencijali vosoglasnost so odredbite naSpogodbata za stabilizaci-ja i za asocijacija, i gipribli`ime osnovniteagregati. Ova e u{te edenargument koj potvrduva deka

e neophodna ekonomska po-litika so koja bi se obezbe-dil podinami~en porast naizvozot, prvenstveno soutvrduvawe na sistemskapoddr{ka na izvozot vo sog-lasnost so na~elata naSTO, a vo funkcija na jakne-we na kapacitetite za iz-voz na stopanskite subjektii vospostavuvawe sistem zapottiknuvawe na izvozno-orientiranite investicii.

SLEDNATA GODINA - ZONA NA SLOBODNA

TRGOVIJA

Po istekot na desetgo-di{niot asocijativen peri-od, so 2010 godina presta-nuva asimetri~na libera-

lizacija, a od 2011 godinavo ramkite na zonata naslobodna trgovija me|u Za-ednicata i Makedonija, pa-zarot na Makedonija celos-no se liberalizira za uvozna industriskite proizvo-di od EU.

Liberalizacijata seodnesuva i na zemjodelsko-prehranbenite, so isklu~okna naj~uvstvitelnite pre-hranbeni proizvodi koi inatamu }e bidat za{titenipreku sistemot na kvantita-tivno ograni~uvawe - kvoti,ili namaluvawe na aktuel-nata carinskata stapka priuvoz od Zaednicata. Tabe-lite poka`uvaat {to go o~e-kuva stopanstvoto vo 2011godina.

Kaj proizvodite od ANEKS 2, koi imaa tretman na ~uvstvitelni proizvodi, priuvozot od EZ vo Makedonija imaa carinska stapka kako procent od MFN, koja od godinavo godina progresivno se namaluvaa zavisno od ~uvstvitelnosta kaj odredeni proizvo-di. Od niv, vo 2011 godina, za razlika od godinava bez carinski dava~ki }e bidat: mle~-ni premazi (tar. br. 0405 20 10 00i 0405 20 30 00), p~enka {e}erka (0710 40 00 00 i 071190 30 00) , mate-~aj, preparati za podma~kuvawe na kalapi, kakao vo prav {to ne sodr-`i saharoza, potoa konzerviran zelen~uk (p~enka {e}erka, kompir) , puter od kikiri-tki, sos od soja, sos od mango, sladoled, nedenaturiran etil-alkohol.

(Sovetnik na Upravniot Odbor pri Stopanskata komora na Makedonija)

BIZNIS INFO18 ^etvrtok, 15 juli 2010

PRIZNANIJA„OHRIDSKA BANKA“ NAJDOBRA VO MAKEDONIJA ZA 2010 GODINA

SPORED „JUROMANI“

O hridska banka e proglasena zanajdobra banka vo Makedonijaza 2010 godina od spisanieto

za finansiski pazari „Juromani“ -soop{tuvaat od bankata.

Ohridska banka prerasna od lo-kalna vo nacionalna banka prekuekspanzija na delovnata mre`a i re-~isi go dvojno go zgolemi pazarnotou~estvo vo glavniot grad, Skopje, voperiod od dve godini. Vo ekot na fi-nansiskata kriza, Ohridska banka sefokusira{e na site pazarni segmen-ti kako naselenie, korporativni kli-enti, mali i sredni pretprijatija.Kako rezultat na toa, bankata go zgo-lemi korporativnoto kreditno por-tfolio za 25,5 otsto od 2008 do 2009godina, pottiknuvaj}i porast od 34otsto na neto-prihodite od kamatina 8,85 milioni evra, so ograni~enpad na profitot od samo 7,6 otsto,se obrazlo`uva vo julskoto izdaniena „Juromani“, posveteno na godine{-niot natprevar.

„Juromani“ e vode~ko svetsko spi-sanie za finansiski pazari, a od 1992godina gi izdvojuva najdobrite finan-siski institucii. Nagradite za izvo-nrednost sega vklu~uvaat 25 globalninagradi za bankarstvo i pazari na ka-

pital vo re~isi 100 zemji vo svetot.Site nagradi imaat edna centralnatema - im oddavaat priznanie na in-stitucii i na pobednici koi demon-striraat liderstvo, inovacija i dina-mika na pazarot na koj dejstvuvaat.

POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

Liderstvo, inovacijai pazarna dinamika

IZDVOENO

Garantiram deka po-stojnite zoni stoprocentno}e se napolnat. Ne znam da-li site 11, no mislam dekaSkopje 1 i 2 i zonata vo Te-tovo }e se napolnat brzo.Zonata vo [tip }e odi po-bavno zatoa {to geograf-ski i infrastrukturno ne etolku dobro povrzana kakoovie dve i e mnogu golemapo povr{ina, kolku Skopje 1i 2 zaedno. Zonite ne sepravat za postojnite fir-mi. Tie se pravat za firmi{to, glavno, se izvoznoorientirani i toa vo dejno-sti {to gi nema vo Makedo-nija. Zatoa Vladata go za-dr`uva pravoto za sekojafirma da dade posebnadozvola dali e za vo zoni-te. Imalo slu~ai koga smeprocenile deka odredenistranski firmi ne bile do-bri za zonite, naj~esto odekolo{ki pri~ini ili za-toa {to bi bile konkurentina na{i postojni kompanii.

Zo{to mislam deka }ese napolnat? Toj koncept edoka`an i funkcionira vo

svetot. Od 1970 godina seosnovani pove}e od 3. 000zoni vo svetot, vo koi sevraboteni pove}e od 50 mi-lioni lu|e. Pra{awe e zo-{to kaj nas dosega ne funk-cioniral, samo zamisleteako ovoj koncept na zonibil definiran vaka u{tevo 2000 godina?

Nie gi pravime podgo-tovkite, ne samo zasega, nesamo za ovaa vlada, tuku zaovaa dr`ava. Normalno, bibilo super ako se popolnatvo na{e vreme.

Ekonomskite zoni}e se napolnat!

(Vladimir Pe{evski, potpre-tsedatel na Vladata na Re-publika Makedonija zadol-`en za ekonomski pra{awa)

^etvrtok, 15 juli 2010 BIZNIS INFO 19

Predlog-izmenite i dopolnu-vawata na Zakonot za rabot-nite odnosi, koi bea oceneti

kako prifatlivi na prvoto ~itawevo Sobranieto na RM i vo momen-tov se vo postapka na donesuvawese odnesuvaat, pred s*, na usogla-suvawe na doma{noto zakonodav-stvo so primarnoto i so sekundar-noto trudovo zakonodavstvo naEvropskata unija. Vo niv se vneseniodredbi koi se vo soglasnost sokonvenciite i so preporakite naMOT i so oddelnite direktivi naEvropskata unija {to treba da setransponiraat vo Zakonot, kako {tose direktivite za ednakov tretmanna lu|eto bez razlika na rasna i naverska pripadnost, ednakvi mo no-sti i tretman na ma`ite i na `eni-te po razni pra{awa, ednakov tret-man za vrabotuvawe i za zanimawe,kako i direktivite za podobruvawena bezbednosta i na zdravjeto narabotnoto mesto, za kolektivniteotpu{tawa, za za{tita na pravatana vrabotenite vo slu~aj na prefr-lawe na sopstvenosta na pretprija-tija i negovite delovi, za ispra}a-we rabotnici vo ramkite na dava-we uslugi i drugo.

Me|u pozna~ajnite izmeni i do-polnuvawa se onie {to se odnesu-vaat na obvrskata za informirawei za konsultirawe na rabotniciteod strana na rabotodavecot, koja }ebide zadol`itelna za trgovskitedru{tva i site pravni lica sopove}e od 50 vraboteni i za ustano-vi so pove}e od 20 vraboteni. In-formiraweto na rabotnicite zna-~i prenos na podatoci od strana narabotodavecot do pretstavnicitena rabotnicite za da mo`at tie dase zapoznaat so niv i da gi istra-`at. Konsultiraweto e definira-no kako razmena na mislewa i vos-postavuvawe dijalog me|u pretstav-nicite na rabotnicite i na raboto-davecot. Informiraweto i konsul-tiraweto opfa}a soop{tuvawe zabliskite i za verojatnite trendovina aktivnostite na pravnoto lice,nivnata ekonomska sostojba, stru-kturata i za verojatniot tek na vra-botuvawe vo pravnoto lice, osobe-no koga postoi zakana za vrabotuva-wata, za odlukite {to mo`at da do-vedat do su{tinski promeni vo or-ganizacija na rabotata ili vo dogo-vornite obvrski. Informaciite sedavaat vo vreme, na na~in i so so-dr`ina {to se soodvetni za da imse ovozmo`i na pretstavnicite narabotnicite da sprovedat soodvet-na analiza na istite i tamu kade{to e potrebno da se podgotvat zakonsultirawe.

Vo soglasnost so Direktivata98/59/EZ za kolektivni otpu{tawa,

so predlo`enite izmeni se vgradu-vaat i obvrskite za informirawei za konsultirawe so pretstavni-cite na rabotnicite pri kolektiv-ni otpu{tawa (otpu{tawa na pove-}e od 20 vraboteni), pri {to se de-finiraat uslovite, rokovite, op-fatot na pra{awata i na informa-ciite za informiraweto i za kon-sultiraweto so slu`bata za posre-duvawe pri vrabotuvawe vo vakvi-te slu~ai. Osnovnata predlog-iz-mena koja e razrabotena so siteprethodno navedeni detali glasi:„Koga rabotodavecot ima namera dasprovede kolektivni otpu{tawa toje dol`en da po~ne postapka na kon-sultacii so pretstavnicite na ra-botnicite, najmalku eden mesecpred po~etokot na kolektivnoto ot-pu{tawe i da gi obezbedi so siterelevantni informacii pred po~-nuvawe na konsultaciite zaradi

postignuvawe dogovor“.Vo vrska so prekuvremenata ra-

bota, se predlagaat izmeni so koise utvrduva obvrska za rabotodave-cot za slu~ite na prekuvremena ra-bota da ja informira inspekcijatana trudot zaradi pogolem uvid ipogolema za{tita na rabotnicitevo slu~ai na prekuvremena rabota.

RABOTEN ODNOS ZA ZATEKNATIOT RABOTNIKVo vrska so dogovorot za vrabo-

tuvawe se predlagaat izmeni, spo-red koi, dokolku vo dogovorot zavrabotuvawe ne e utvrdeno vremetoza koe e sklu~en, istiot se smeta ka-ko dogovor za vrabotuvawe na neo-predeleno vreme. Ovaa izmena, spo-red obrazlo`enieto na predlaga~otse vr{i so cel da se obezbedi po-polnuvawe na pravnata praznina ida se spre~i razli~noto tolkuvawena Zakonot vo praktikata. Isto taka,so predlog-izmenite se precizirana~inot na vr{ewe izmeni na dogo-vorot za vrabotuvawe, predviduvaj-}i deka toa se vr{i so aneks kon do-govorot za vrabotuvawe. Ovaa izme-na ne e novina od pri~ina {to i do-sega vo najgolem broj slu~ai izmeni-te na dogovorite za vrabotuvawe sevr{ea so aneksi, no toa ne be{eprecizirano vo Zakonot.

So ~lenot 24 se utvrduva kakomo nost za isplata na 13 plata. Toazna~i deka isplatata na 13 plata nezna~i i obvrska za rabotodavcite,tuku samo mo nost, koja do sega ne

be{e predmet na regulirawe na Za-konot tuku na kolektivnite dogovori.

Edna od pozna~ajnite predlog-izmeni e i namaluvaweto na izno-sot na globite za predvideniteprekr{oci za rabotodavecot-prav-no lice, rabotodavecot-fizi~kolice i za direktorot, odnosno dru-go odgovorno lice kaj rabotodave-cot, pri {to golem broj od globiteza pravnite lica se namaleni od15.000 evra na 7.000 i na 3.000evra. Vo soglasnost so predlo`eni-te izmeni, vo opredeleni slu~ai sepredviduva preventivno dejstvuva-we na inspekciskite organi, taka{to za oddelen vid prekr{oci sepredviduva sproveduvawe na edu-kacija na liceto ili na subjektotkade e utvrdena povredata pri vr-{eweto na inspekciskiot nadzor,kako i davawe rok za postapuvawepo uka`uvaweto na inspektorot.

Vo odnos na sankciite se pred-lo`eni i izmeni vo slu~ajot kogainspektorot na trudot }e zateknekaj rabotodavecot da raboti liceso koe ne e zasnovan raboten odnosvo soglasnost so Zakonot i ne e pri-javeno vo zadol`itelno socijalnoosiguruvawe. Vo takov slu~aj, spo-red izmenite, se predviduva ins-pektorot so re{enie da mu naredina rabotodavecot vo rok od 15 denada zasnova raboten odnos so istotoili so drugo lice i da mu isplatina liceto nadomest vo visina odtri prose~ni isplateni bruto-pla-ti vo republikata. Ako rabotodave-cot ne postapi po re{enieto, ins-pektorot }e donese zabrana za ra-bota vo rabotnata prostorija na ra-botodavecot do postapuvaweto ponaredbata vo re{enieto na inspe-ktorot. Ako vo rok od dve godini kajistiot rabotodavec se zatekne daraboti lice so koe ne e zasnovanraboten odnos, inspektorot }e do-nese re{enie za zabrana na rabotavo rabotnata prostorija na raboto-davecot vo traewe od 30 dena.

Koristej}i gi iskustvata na ^e-{ka i n Slova~ka, kako zemji-~lenkina Evropskata unija, koi gi pominalefazite na usoglasuvawe so pravotona EU, vo predlog-izmenite na ZROse vneseni novi odredbi vo soglas-nost so direktivite na EU, {to seodnesuvaat na slednite pra{awa:

Se voveduva ednakov tretmanvo odnos na gra|anite na EU, vo slu-~aite koga stranski rabotodavec }e

upati rabotnici na privremena ra-bota vo Republika Makedonija;

Se vnesuvaat definicii naopredeleni poimi vo Zakonot, vosoglasnost so Direktivata na EU zatoa {to e „rabotnik na opredelenorabotno vreme“, „rabotnik na neo-predeleno rabotno vreme“, „ispra-ten rabotnik“, „pretprijatie“, „usta-nova“ i „kolektivni dogovori“;

Vo soglasnost so direktivitena EU za ednakov tretman i ednakvimo nosti, se razrabotuva princi-pot na ednakvi mo nosti i ednakovtretman na ma`ite i na `enite, ipristap do vrabotuvawe, vklu~uvaj-}i unapreduvawe i stru~na obukavo rabotata, uslovite za rabota,ednakva isplata za ednakva rabota,profesionalni {emi za socijalnoosiguruvawe, otsustvo od rabota,rabotno vreme i otka`uvawe na do-govorot za vrabotuvawe;

Zaradi za{tita na mladitelica na rabota, povtorno vo sog-lasnost so direktivite na EU sedefinira koe lice se smeta zamlado lice, koi raboti mo`e iline smee da raboti, uslovite i na~i-not za vr{ewe na rabotite koi sme-at da se izvr{uvaat od strana naovie lica, rabotnoto vreme zaistite i za drugite pra{awa koi seodnesuvaat na ovie lica zaradiusoglasuvawe so Direktivata94/33/EZ. Vo ~lenot 32 e utvrdenopravoto na odmor na rabotnicitepomladi od 18 godini od 16 posle-dovatelni ~asa vo tekot na perio-dot od 24 ~asa;

Se vr{at odredeni izmeni idopolnuvawa so koi se zabranuvapri vrabotuvaweto od kandidatiteda se baraat podatoci vo vrska sosemejniot odnosno bra~niot statusi planirawe na semejstvoto, ilibarawe drugi dokazi i dokumenti,koi ne se vo neposredna vrska sorabotniot odnos ili so uslovuva-wa i so prethodno potpi{uvawe naspogodba vo vrska so prestanokotna rabotniot odnos. So istiot ~lense utvrduva i obvrska za informi-rawe na rabotnicite na opredele-no vreme od strana na rabotodave-cot za slobodnite rabotni mesta,obezbeduvawe ista mo`nost naovie rabotnici so drugite rabotni-ci pri obezbeduvawe na rabotnimesta na neopredeleno vreme, na-~inot na informirawe za toa iolesnuvawe na nivniot pristap dosoodvetni mo nosti za obuka, raz-voj na karierata i profesionalna-ta mobilnost, vo soglasnost so Di-rektivata 1999/70/EZ koja se odne-suva na Ramkovniot dogovor za ra-bota na opredeleno vreme, za obez-beduvaweto ednakov pristap, pra-va i za{tita na rabotnicite naopredeleno vreme, so rabotnicitena neopredeleno vreme.

Se voveduva nova odredba, za-radi za{tita na rabotnicite vrabo-teni na opredeleno vreme, vo smis-la da im se obezbedi ednakov tret-man vo odnos na rabotnite prava iobvrski, kako i vrabotenite na neo-predeleno vreme. Pa, taka, vo odnosna uslovite na vrabotuvawe, rabot-nicite na opredeleno vreme ne setretiraat na ponepovolen na~in odrabotnicite na neopredeleno vre-me samo zatoa {to imaat dogovor za

vrabotuvawe na opredeleno vreme,osven ako razli~niot tretman eopravdan od objektivni pri~ini.

MESTO NAJNISKA,MINIMALNA PLATAVo vrska so bezbednosta i so

zdravjeto pri rabota, se utvrduvaobvrska za prezemawe na prethod-ni merki so koi se garantira dekana sekoj rabotnik mu e dadena do-volna obuka, soodvetna na posebni-te karakteristiki na rabotata, vo-dej}i smetka za stru~nata podgoto-vka i za iskustva na rabotnikot.Isto taka, za ovaa oblast, se pred-laga dopolnuvawe na ~lenot 162 odpostojniot Zakon vo vrska so opre-deluvawe na specifi~nite rizi~-ni grupi, koi rabotat na raboti i narabotni mesta so specifi~en ri-zik od izlo`uvawe na {tetnotodejstvo na fizi~kite, hemiskite,biolo{kite faktori, vlijanija iprocesi. Za taa cel se utvrduva ob-vrska za procena na site rizici odstrana na soodveten lekar i usvoju-vawe soodvetni merki za za{tita,za koi pokonkretno }e bidat utvrde-ni propisite od oblasta na bezbed-nost i na zdravje pri rabota.

Se voveduva nova glava {tose odnesuva na „Za{tita na prava-ta na rabotnicite vo slu~aj naprenesuvawe na trgovsko dru{tvoili delovi na trgovsko dru{tvo“.Vo ovie odredbi se utvrduvaat us-lovite vo vrska so prenesuvawe-to, prenosot na pravata i na obvr-skite koi proizleguvaat od rabo-ten odnos vo slu~aj na prenesuva-we na sopstvenosta na trgovskodru{tvo ili delovi na trgovskodru{tvo, pravata i obvrskite narabotodavecot- prenositel i ra-botodavecot- steknuva~, obvrski-te za informirawe na sindikati-te vo vrska so prenesuvaweto inivno konsultirawe.

So ~lenot 25 od predlog-za-konot se predlaga promena na in-stitutot „najniska plata“ vo insti-tut „minimalna plata“ zaradi ter-minolo{ko usoglasuvawe na ovojinstitut so Evropskata socijalnapovelba, drugata me|unarodna re-gulativa i drugite nacionalnitrudovi zakonodavstva, koe pra-{awe pokonkretno }e se uredi soposeben zakon.

Se doureduvaat i se usoglasu-vaat odredbite vo vrska so ispra}a-weto rabotnici vo stranstvo, voramkite na davawe uslovi zaradiusoglasuvawe so Direktivata96/71/EZ. Odredbata se odnesuva naisprateni rabotnici od zemja-~len-ka na Evropskata unija vo RepublikaMakedonija i obratno. Se utvrduva-at pra{awata {to treba da bidaturedeni so dogovorot za vrabotuva-we, se utvrduva i vidot na grade`-nite raboti koi potpa|aat, odnosnose smetaat kako grade ni raboti.

So ~lenot 14 se vr{i dopol-nuvawe na ~lenot 35 od Zakonot vovrska so obvrskata za ~uvaweto do-verlivi materijali, informacii ipodatoci od strana na rabotnici-te, pretstavnicite na rabotnicitei site eksperti, koi im pomagaat ivo vrska so prenosot na vakvite in-formacii.

Elena Milevska

[TO PREDVIDUVAAT PREDLOG-IZMENITE VO ZAKONOT ZA RABOTNITE ODNOSI?NOVI ZAKONI I PROPISI

Potrebni se reformi vo rabotnoto zakonodavstvo bidej}i se preduslov za sozdavawe op-kru`uvawe vo koe i rabotnicite i rabotodavcite }e imaat jasna slika za svojata perspektiva.Ovaa slika e va`na i za rabotnicite koi se gri`at za svoite rabotni mesta, no i za rabotodav-cite koi sakaat svojot biznis da go razvivaat vo uslovi {to }e bidat sli~ni na onie vo zem-jite so ~ii proizvodi se natprevaruvaat i na doma{niot i na stranskite pazari

Evropskite direktivi ni govra}aat „samoupravuvaweto“

BIZNIS INFO20 ^etvrtok, 15 juli 2010

PRETSEDATELOT NA REPUBLIKA HRVATSKA, D-R IVO JOSIPOVI], NA MAKEDONSKO-HRVATSKIOT DELOVEN KLUBPOSETI

Doa|a vreme za Repub-lika Hrvatska i za Re-publika Makedonija

zaedni~ki da nastapuvaat natreti pazari. Za toa trebada se vodi smetka i site zna-ewa {to gi imame vo dvetezemji treba da se obedinatna proekti koi mo`e da bi-dat konkurentni i nadvor odna{ite dr`avi. Ova be{eglavnata poraka {to im jaupati pretsedatelot na Re-publika Hrvatska, d-r Ivo Jo-sipovi}, na biznismenite-~lenki na Stopanskata komo-ra na Makedonija i na Make-donsko-hrvatskiot delovenklub. Sredbata se odr`a voramkite na ednodnevnataoficijalna poseta na hrvat-skiot pretsedatel na Repub-lika Makedonija (12.7.2010godina).

Vo svoeto obra}awe nasredbata, ~ija{to cel be{epodobruvawe na sorabotkatai zgolemuvawe na trgovskatarazmena me|u dvete zemji, ko-ja za prvite pet meseci od go-dinava bele`i pad za 15,5procenti vo sporedba soistiot period lani, pretse-datelot d-r Ivo Josipovi}istakna deka namaleniot in-tenzitet vo razmenata ne sedol`i samo na krizata, tukui na postoeweto odredeni

problemi od administrativ-na priroda vo dvete dr`avi.

- Vladite imaat zada~ada gi otstranat tie problemi,da vi ovozmo`at vam, biznis-menite, bez nepotrebni pre~-ki, barieri, ograni~uvawa itro{oci da trguvate, da os-tvarite prihodi i da mu po-mognete na makedonskoto i nahrvatskoto stopanstvo – nag-lasi d-r Ivo Josipovi}.

- Vo razgovorite so pre-tsedatelot Ivanov i premie-rot Gruevski poka`ana e do-bra volja za re{avawe naproblemite na biznismenitepovrzani so dobivkata, kvo-tite, tenderite, kako i soimotite {to gi imaat hrvat-skite kompanii vo Makedoni-ja i makedonskite vo Hrvat-ska. Se dogovorivme naskoroda se formira posebna ra-botna grupa sostavena odpretstavnici od dvete stra-ni koja }e se fokusira nanivno re{avawe.

Pred biznismenite oddvete zemji se obrati i Anto-ni Pe{ev, pretsedava~ na So-branieto na Stopanskata ko-mora na Makedonija, koj kon-statira{e deka vo te{ki vre-

miwa za dvete stopanstva, po-godeni od finansiskata kri-za, vakvite sredbi se od gole-mo zna~ewe bidej}i ovozmo`u-vaat unapreduvawe na direkt-nata komunikacija, otvore-nost, sorabotka, mo nost zaiznesuvawe na site argumentikoi bi bile vo nasoka na ubla-`uvawe na posledicite odkrizata i nivno nadminuvawe.

- Iako bilateralnata tr-govska razmena me|u dvetezemji do 2009 godina be{evo postojan porast i raste-{e pravoproporcionalno sozgolemuvaweto na liberali-zacijata na trgovijata, efe-ktite od globalnata ekonom-ska kriza predizvikaa nega-tivni dvi`ewa, re~isi vosite ekonomski parametrivo na{ata zemja, pa i vo tr-govijata so Hrvatska. Prvitepet meseci od ovaa godina,vo sporedba so istiot peri-od minatata godina, uka`u-vaat na namaluvawe na vkup-nata trgovska razmena, pri{to najgolem e padot vo iz-vozot od 23,5 procenti, a kajuvozot za 2,4 procenti. Po-

krienosta na uvozot so izvo-zot vo prvite pet meseci od2010 godina iznesuva 124,2procenti - istakna Pe{ev.

Najgolemi padovi vo tr-govskata razmena ima vo me-talnata i vo elektroindu-strijata - od 40,4 procenti,grade`nata i nemetalnataindustrija od 21 procent, ka-ko i vo tutunskata industri-ja. Republika Hrvatska odsedmoto mesto kako nadvo-re{no-trgovski partner vo2009 godina na RepublikaMakedonija se pomesti na 11.mesto vo 2010 godina.

- Cenime deka mnogu vni-matelno treba da se sledatmerkite na vladite vo regio-not za nadminuvawe na pos-ledicite od krizata, kako ida se iskoristat vo gradewena konkurentnosta i razvojotna biznisot vo regionot -podvle~e Antoni Pe{ev.

Spored nego, makedon-sko-hrvatskite stopanski od-nosi, osven bilateralnata,imaat regionalna i evropskadimenzija. Vo ramkite naCEFTA, Hrvatska e vtor

partner i prv po investicii-te vlezeni vo Makedonija. Voidnina pozasileno treba dase raboti na sozdavawe re-gionalni proizvodi: vo re-alnoto proizvodstvo, uslugi-te, finansiite, infrastru-kturata i promocijata.

- Za ovaa faza na regio-nalna ekonomska konsolida-cija, inicijativata na biz-nis-zaednicata e krucijalna,no neophodno e toa da bide ivo listata na politi~kiteprioriteti - bez taa logisti-ka te{ko deka }e se stigne docelta. Celta e preku regio-nalnata sorabotka da seolesni i da se zabrza proce-sot na evrointegraciite -re~e Antoni Pe{ev.

Nadminuvaweto na nepo-volnite trendovi vo make-donsko-hrvatskite ekonomskiodnosi mo`e da se ostvariso podignuvawe na sorabo-tkata na povisoko nivo, nakoe subjektite }e razmenuva-at delovni informacii i za-edni~ki }e rabotat na proe-kti i nivna realizacija. Ma-kedonskiot pazar e interesen

za hrvatskite kompanii. Go-lem del od proizvoditeliteod prehranbenata industrija,brodogradbata i drugitegranki funkcioniraat na za-emnata cirkulacija na proiz-vodite, surovinite i parite,i toa poka`uva deka nitu ednostopanstvo ne mo`e da bidehermeti~ki zatvoreno i dekae potrebna sorabotka.

Spored Vita Huzjan, ko-pretsedatelka na Makedon-sko-hrvatskiot biznis-klub,mo nostite za sorabotka selocirani vo pove}e sektori -farmacevtskata industrija,turizmot, zemjodelstvoto.

- Posebno e atraktivnozaedni~ko dejstvuvawe vograde ni{tvoto, so ogled de-ka postoi potreba za izgradbana golemi infrastrukturniobjekti. Spored grubite pres-

metki, samo na podra~jeto naMakedonija i sosednite zemjipostojat potrebi za izgradbana objekti vredni 20 milijar-di evra – istakna Huzjan.

- Za da se dobijat takviraboti, potrebni se silnireferenci na kompaniite,no i silni finansiski izvo-ri i poddr{ka na dvete dr`a-vi koi treba da zastanat zadsvoite firmi. Vo taa smisla,dogovorot CEFTA 2006 e do-bra ramka za ovoj pazar, a vo-

edno i mo nost za zaedni~kinastap na drugi pazari.

Inaku, vkupnata nadvo-re{notrgovska razmena naRepublika Makedonija so Re-publika Hrvatska vo 2009 go-dina dostigna vrednost od271,1 milion amerikanskidolari, pri {to e ostvarenizvoz vo vrednost od 153 mi-lioni amerikanski dolari,dodeka uvoznoto saldo izne-suva 118,3 milioni ameri-kanski dolari. Obemot nastokovnata razmena vo 2009godina e za 26,2 procenti po-nizok od obemot na razmena-ta od prethodnata godina.

Trgovskiot bilans vo2009 godina vo razmenata soHrvatska e pozitiven, pri{to e ostvaren trgovski su-ficit {to iznesuva 34,4 mi-lioni amerikanski dolari.

Vsu{nost, i vo celiotperiod od 2001 godina do2009 godina vo nadvore{no-trgovskata razmena me|u Re-publika Makedonija i Repub-lika Hrvatska se ostvaruvakonstanten trgovski suficitna makedonska strana, {to jadostignuva svojata najgolemavrednost vo 2008 godina, vovisina od 91 milion ameri-kanski dolari.

Vo pogled na vkupnatanadvore{notrgovska razme-na me|u dvete zemji, analiza-ta na statisti~kite podatociuka`uva na prodol`uvawe na

tendencijata na postepenrast na razmenata, so ostva-rena najvisoka vrednost vo2008 godina od preku 366 mi-lioni amerikanski dolari iso u~estvo od 3,38 procentivo vkupnata nadvore{notr-govskata razmena. Ovoj trendne e zapazen vo 2009 godina,{to se dol`i na finansiska-ta kriza, koja gi pogodi dvetestopanstva. Vo 2008 godinavo izvozot se realizirani229 milioni amerikanskidolari, dodeka vo uvozot 138milioni amerikanski dola-ri, koga se ostvareni i najgo-lemi vrednosti vo dvete ka-tegorii. Vo vkupniot izvoz nazemjata vo 2009 godina, izvo-zot vo Hrvatska u~estvuva so5,6 procenti, a uvozot u~es-tvuva so 2,3 procenti.

Vaska Mickoska

D-r Ivo Josipovi}: Namaleniot intenzitet vo razmena-ta ne se dol`i samo na krizata, tuku i na postoeweto odre-deni problemi od administrativna priroda vo dvete dr-`avi, koi treba da se otstranat

Vita Huzjan: Posebno e atraktivno zaedni~ko dejstvuvawe vo grade`ni{tvoto, so ogled deka vo re-gionot e najavena izgradba na golemi infrastrukturni objekti vo vrednost od 20 milijardi dolari

Antoni Pe{ev: Vnimatelno trebada se sledat merkite na vladite voregionot, za nadminuvawe na posle-dicite od krizata, kako i da se isko-ristat vo gradewe na konkurentnostai razvojot na biznisot vo regionot

BROJKI I FAKTIHRVATSKA

Ekonomski pokazateliBDP kupovna mo}: 73,36 milijardi $ (2008) BDP stapka na rast: 4,8% (2008) BDP po `itel: 16,100 $ (2008 proc) BDP po sektori: zemjodelstvo 7%; industrija 31,6%; uslugi61,4% (2008 proc.) Stapka na inflacija: 6,3% (2008) Rabotna sila: 1,781 milioni (2008) Nevrabotenost: 14,8% (2008) Industrii: hemikalii i plastika, ma{inski alati, elektro-nika, valani proizvodi od `elezo, aluminium, hartija, proiz-vodi od drvo, grade ni materijali, tekstil, brodogradba, pe-trolej, prehranbeni proizvodi i pijalaci i turizamIndustriska stapka na porast: 2,9% (2008) Zemjodelski proizvodi: p~enka, `itarki, son~ogledovo se-me, maslinki, kompiri, `ivina, mle~ni proizvodi, grozje, ci-troni i ja~menIzvoz: 12,36 milijardi $ fob (2008) Izvozni proizvodi: transportna oprema, tekstil, hemika-lii, prehranbeni proizvodi i gorivaIzvozni partneri: 27 zemji-~lenki na EU 7.447, Italija2.360, Germanija 1.237, Avstrija 756, Slovenija 1021, CEFTA2759 (za 2007 godina, vo milioni amerikanski dolari) Uvoz: 25.84 milijardi amerikanski dolari fob (2008) Uvozni proizvodi: ma{ini, transportna i elektri~na opre-ma, hemikalii, goriva, prehranbeni proizvodi Uvozni partneri: 27 zemji-~lenki na EU 16.725, Italija4.145, Germanija 3.719, Avstrija 1.368, Slovenija 1.534,CEFTA 1301 (za 2007 godina, vo milioni amerikanski dolari)

Zaedni~ko osvojuvawe naregionalniot pazar

^etvrtok, 15 juli 2010 BIZNIS INFO 21

DU[AN MRDOVI], AMBASADOR NA REPUBLIKA CRNA GORA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Republika Crna Go-ra e zemja vo koja se javu-va redovna potreba od se-zonska rabota za stranci.Kolkav e toj obem na an-ga`man?

- Oficijalnite brojkizboruvaat deka vo 2009 go-dina bile izdadeni 16. 039rabotni dozvoli za stran-ci, od koi 9.631 dozvola zasezonska rabota za strancii 6.408 dozvoli za vrabotu-vawe. Najmnogu dozvoli seizdadeni vo Op{tina Bud-va (4.579 ili 28,55%), voPodgorica (4.368 ili27,23%) i vo Herceg Novi(2.301, ili 14,35%). Ovojtip na vrabotuvawa pred-ni~at vo grade`ni{tvoto(5.785 ili 36,07%) , za tu-rizam i ugostitelstvo(5.209 ili 32,48%), za zem-jodelski raboti (909 ili5,67%) i za drugi dejnosti(4.136 ili 25,79%).

Vo prvata polovina na2010 godina se izdadeni7.336 dozvoli za rabota iza vrabotuvawe stranci, odkoi 6.662 dozvoli za sezon-ska rabota za stranci. I voovoj period najmnogu dozvo-

li se izdadeni vo Budva(2.149 ili 32,26%), Podgo-rica (1.657 ili 22,87%) ivo Herceg Novi (886 ili13,3%). Se povtoruva i re-dosledot na dejnostite koinajmnogu anga`iraat stran-ski rabotnici.

Kolku vo site oviebrojki se rabotnici odRepublika Makedonija?

- Ima podatoci deka votekot na 2008 godina zna~i-telen broj makedonski ra-botnici, okolu 10. 000 ne-rezidenti, rabotele na se-zonski rabotni mesta voCrna Gora. Poradi malatazainteresiranost na crno-gorskite rabotnici da ra-botat vo Makedonija, Vla-data na Crna Gora smetadeka ne e potrebno da sepotpi{e me|unaroden dogo-vor vrz principot na reci-procitet, tuku deka e podo-bro da se potpi{e protokolili memorandum za sorabo-tka me|u dvata zavodi zavrabotuvawe. O~ekuvamedo krajot na godinava da za-vr{i celiot toj proces.

Spored podatocite sokoi raspolaga Crna Gora,

ne se registrirani prijaviod strana na makedonskiagencii ili kompanii zakr{ewe na dogovorite odstrana na partnerite voCrna Gora.

Kako e reguliranovrabotuvaweto na stran-cite vo Va{ata zemja?

- Vo primena se Zakonotza vrabotuvawe i rabotana stranci i Zakonot za

stranci, koi se odnesuva-at i za makedonskite dr-`avjani. Spored niv, zastranski rabotnik da ra-boti vo Crna Gora, potreb-no e da ima dozvola za ra-bota i za postojan, odnos-no privremen prestoj, daima sklu~eno dogovor zavrabotuvawe i rabotoda-vecot da go prijavil zazdravstveno, penzisko i

invalidsko osiguruvawe. Dokolku obi~niot make-

donski gra|anin saka da ra-boti vo Crna Gora na sezon-ski raboti, potrebno e dase napravat nekolku rabo-ti. Rabotodavecot podnesu-va barawe za izdavawedozvola za sezonska rabota(Obrazec Z-3) od Zavodotza vrabotuvawe. So bara-weto se podnesuvaat doka-zi za registracija na rabo-todavecot (Stopanski sud iMonstat) ; va`e~ka patnaisprava za stranci; prizna-en dokument za obrazovani-eto na stranecot, vo sog-lasnost so Zakonot za priz-navawe i ocenuvawe na do-kumentite za obrazovanie(„Slu`ben list na Crna Go-ra“ br. 4/08 i prijava zaslobodno rabotno mesto(Obrazec E1) . Dokazite sedostavuvaat vo original,odnosno zaverena kopija, adokazite izdadeni vo drugadr`ava vo zaveren prevodna crnogorski jazik.

Vrz osnova na toa, nad-le`niot Zavod za vrabotu-vawe izdava dozvola za se-zonska rabota. Taa se izda-

va za period do osum mese-ci, a va`i od denot na do-bivawe na odobrenieto zaprivremen prestoj zaradisezonska rabota.

Stranecot po dobiva-weto dozvola za sezonskarabota, do Ministerstvotoza vnatre{ni podnesuvabarawe za odobruvawe pri-vremen prestoj zaradi se-zonska rabota ako e vo CrnaGora, odnosno vo diplomat-sko-konzularnoto pretstav-ni{tvo na Crna Gora do-kolku stranecot se nao|a nateritorijata na svojatazemja. Odobrenieto za pri-vremen prestoj zaradi se-zonska rabota se izdava vorok od sedum dena.

Po odobreniot privre-men prestoj, rabotodavecotsklu~uva dogovor za vrabo-tuvawe so stranecot i goprijavuva za socijalno osi-guruvawe. Najdocna, pak, vorok od 15 dena od po~eto-kot, odnosno prestanokot sorabota na stranecot, rabo-todavecot treba da podne-se prijava, odnosno odjavaza rabotata na stranecot.

S. Pej~inovski

GRUPACIJA ZA MENAXMENT-KONSULTANTSKI I TRENING ORGANIZACII ]E GI OBU^UVAMAKEDONSKITE KOMPANII

ZAFATI

N a 30 juli godinava seo~ekuva da bidat ob-javeni 53 povici za

koristewe sredstva od pro-gramite FP7 (sedmata ram-kovna programa) i CIP –programa za konkurentnost iinovativnost na Evropskataunija. So ogled deka se ra-boti za programi vo koi ma-kedonskite kompanii ramno-pravno u~estvuvaat so kom-paniite od Unijata, Grupa-cijata za menaxment-konsul-tantski i trening organiza-cii (MKTO) pri Stopanska-ta komora na Makedonija }eprezeme konkretni ~ekori

za podgotovka na kompanii-te za uspe{no da aplicira-at za ovie programi i da sezgolemi kapacitetot zaiskoristenost na oviesredstva. Kako {to istaknaRisto Ivanov, pretsedatelna Grupacijata, vo sorabo-tka so doma{ni i so stran-ski organizacii }e bidatorganizirani serija obuki,konsultantski sovetuvawa ikonkretna poddr{ka za kom-paniite.

- Fakt e deka kompanii-te imaat potreba da bidatvodeni vo toj proces. Nim

ne im e dovolno. Ottamu senametnuva potrebata zaedukacija, kako da se povle-~at tie sredstva i da seiskoristat vo {to pogolemobem – naglasi Risto Iva-nov na sednicata na Grupa-cijata vo Komorata.

Obukite }e se realizi-raat vo sorabotka so Pro-ekt-centarot za znaewe iinovacii na EU so sedi{tavo Brisel i vo Skopje, kojkako partner za jugoisto~na

Evropa zasnova strategiskasorabotka so konsultantska-ta kompanija „Europe4Busi-ness“ od London. Sorabotka-ta e vo delot na edukacijaza proekti od EU (organiza-cija na obuki, treninzi i se-minari) , izrabotka i pi{u-vawe proekti, menaxirawei implementacija na proe-kti za ramkovnite programii pristapnite fondovi naEvropskata unija.

Prvata obuka }e se odr-`i od 13 do 15 septemvri go-dinava, a }e bide za pra-kti~no pi{uvawe proekti za

ramkovnata programa FP7.Obukite }e bidat izveduva-ni paralelno za konsultan-ti i kompanii. Na 16 sep-temvri Proekt-centarot, za-edno so Komorata, }e go or-ganizira svojot prv infor-mativen den za povicite voramkite na energetika voFP7.

- Fokusot na Centarot evo delot na biznisot, pri-vatniot sektor, odnosno naprogramata FP7 i progra-

mata CIP, koja e namenetaisklu~itelno za kompanii-te. I dvete programi raspo-lagaat so golemi buxeti.Bidej}i programite se do2013 godina i vo pra{awese nepovratni sredstva, bibilo dobro kompaniite po-intenzivno da se vklu~at voceliot proces - veli IlijaVu~kov od Proekt-centarot.

Zaradi steknuvaweiskustvo i uspe{no menaxi-rawe, Ilija Vu~kov prepo-ra~a kompaniite da po~natso pomali proekti. Vo za-visnost od kapacitetot, ed-

na kompanija mo`e da apli-cira tripati vo edna godi-na i isto tolku pati da do-bie, no mo`e da se slu~i iso deset aplikacii da nedobie ni{to.

- Evaluacijata na biz-nis-proektite {to se podne-suvaat e mnogu rigorozna.Mora da se ima dobroopravduvawe za parite {tose baraat od EU – objasnuvaVu~kov.

Edna od pri~inite pora-di koi doma{nite kompaniine se mnogu zainteresiraniza parite od evropskitefondovi se i informacii-te koi naj~esto kru`at – de-ka celata postapka e mnogukomplikuvana i te{ko odi, ai deka pari u{te pote{ko sedobivaat. Zaradi seto toa,firmite ne se ni obiduvaatda apliciraat.

Od golema va`nost e ipartnerstvoto koe naj~estose bara kako uslov na ten-derite i koe firmite tre-ba da go gradat. Tie nemaatna raspolagawe sredstvakako kompaniite vo EU sokoi se pokrivaat del odtro{ocite za podgotovka naaplikacijata.

Inaku, vo organizacijana Proekt-centar za znaewei inovacii na EU dosegabea odr`ani obuki za pro-gramite FP7 i CIP vo Skop-

je i vo Dojran, na koi u~es-tvuvaa 18 firmi, 5 pret-stavnici na op{tini, 4pretstavnici na fakultetiod dva univerziteta i 13pretstavnici na drugi sub-jekti ili individualna nad-gradba-konsultanti. Rezul-tatot dosega e pet po~natiproekti koi se podgotvuvaatza aplicirawe.

Za da se zabrza procesoti da se zgolemi motivacijatana u~esnicite, Centarot do-

deli i vrednosni vau~eri zau~esnicite koi imaa najgo-lem potencijal i znaewe zaaplicirawe za grantovi odprogramite na EU. Vau~eriod po 500 evra dobija kompa-niite „Vako“, „Venus“, „Vali-dent“, „Hisar kompani“ i „Ekokvalitet“, a op{tinite Do-jran i Valandovo dobija po 1.250 evra. Parite }e bidatnameneti za konsultantskapoddr{ka vo delot na podgo-tovka na aplikaciite. V.M.

Na 30 juli godinava se o~ekuva da bidat objaveni 53povici za koristewe sredstva od ovie programi na EU

Proekt-centarot za znaewe i inovacii na EU im dodelivau~eri od po 500 evra na kompaniite „Vako“, „Venus“, „Va-lident“, „Hisar kompani“ i „Eko kvalitet“, a na op{tini-te Dojran i Valandovo po 1. 250 evra nameneti za konsul-tantska poddr{ka vo delot na podgotovka na aplikaciite

Podgotovki za aplicirawe predevropskite fondovi FP7 i CIP

RAZGOVORI

Biroata za vrabotuvawe do krajot nagodinava }e potpi{at protokol za sorabotka

BIZNIS INFO22 ^etvrtok, 15 juli 2010

APSOLVENTI VO KOMORATA

Teorijata zaigra naprakti~en teren

Poslednata grupa studenti od Eko-nomskiot fakultet pri Univerzitetot„Sv. Kiril i Metodij“ – Skopje pred go-di{nite odmori zavr{ija so prakti-kantska rabota vo Stopanskata komorana Makedonija. Studentite dve nedeliimaa mo`nost da prisustvuvaat na po-ve}e nastani koi se organiziraat voKomorata, kako {to se sednici na zdru-`enija, bilateralni nastani i konfe-rencii, a aktivno se vklu~ija vo proe-kti koi se realiziraat vo momentot iistovremeno pomognaa vo realizacija-ta na tekovnite aktivnosti vo direkci-

ite. Del od apsolventite na otsekot zanadvore{na trgovija podgotvija i tek-stovi za izdanieto na Komorata „Biz-nis-info“.

Studentskata praktika se realizirakako rezultat na dolgogodi{nata sora-botka me|u Stopanskata komora na Make-donija i Ekonomskiot fakultet pri Uni-verzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ - Skop-je, i potpi{aniot memorandum za sora-botka me|u ovie dve institucii. Na tojna~in na studentite im se ovozmo`uvasvoeto teoretskoto znaewe da go potkre-pat so prakti~no iskustvo. L. Z.

OD 21 DO 23 SEPTEMVRI SAEM NA STOKIZA [IROKA POTRO[UVA^KA VO POLSKA

„Lifestyle expo 2010“ vo Var{ava

Vo periodot od 21 do 23septemvri 2010 godina voVar{ava, R. Polska, }e seodr`i saem na stoki za {i-roka potro{uva~ka - „Lifesty-le Expo 2010“. Nego go organi-ziraat Sovetot za trgovskirazvoj na Hong Kong (HKTDC)i Departmanot za me|una-rodna sorabotka i Ekonom-ska kooperacija na GuangdongProvinencija - Kina.

Pove}e od 160 proizvo-diteli i trgovci od HongKong i Guangdong, Kina, }e na-stapat na ovaa renomiranasaemska manifestacija odsektorite:

1. Elektronika i ITCproizvodi (informati~katehnologija)

2. Obleka i modni do-datoci

3. Aparati za doma}ins-tvo i elektri~ni uredi

4. Podaroci i premiumluksuzni proizvodi i ~a-sovnici

5. DrugoStopanskata komora na

Makedonija organizira pose-ta na Lifestyle expo vo Var{a-

va, so cel da im ovozmo`ikupuva~ka misija makedon-skite kompanii i mo`nost dagi vkusat potro{uva~kitedobra na izlo`uva~ite {to}e nastapat na saemot.

Za kompaniite od Make-donija koi svoeto prisustvona saemot }e go prijavat pre-ku Stopanskata komora naMakedonija organizatoriteobezbeduvaat nadomestok natro{ocite do 300 evra pokompanija.

Kako rezultat na buxet-

skoto ograni~uvawe, sponzor-skiot paket }e se dava poprincip prv dojden - prv uslu-`en, po princip na organiza-torska selekcija na maksimum20 makedonski kompanii.

Zainteresiranite kom-panii svoeto u~estvo nasaemot na stoki za {irokapotro{uva~ka „Lifestyle ex-po“ vo Var{ava da go prija-vat vo Stopanskata komorana Makedonija, najdocna do10 avgust 2010 godina.www. mchamber. mk

Za kompaniite od Makedonija koi svoeto prisustvo na saemot }ego prijavat preku Stopanskata komora na Makedonija organizatori-te obezbeduvaat nadomestok na tro{ocite do 300 evra po kompanija

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI POVIKUVA^KI USLUGI SO POVE-]E JAZI^NA POKRIENOST ZA SITE ZEMJI OD CENTRALNA IISTO^NA EVROPAVid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaValidnost do: 12.12.2010Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA ZA MAKEDONSKITE KOMPANII OBEZBEDUVAPRAVNI I KONSALTING USLUGI DOKOLKU SAKAAT DA IZVEZUVAATPROIZVODI, BARAAT AGENT/DISTRIBUTER ILI DA INVESTIRAATValidnost do: 9.10.2010Vid na sorabotka: Konsultantska uslugaOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA MA[INI ZA PRO^ISTUVAWE PIVKA VO-DA I OTPADNI VODIValidnost do: 8.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD CRNA GORA BARA SORABOTKA SO GRADE@NI KOM-PANII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA GRADEWE TUNELI OD 36KILOMETRI NA AVTOPATOT BAR - BERANE, KAKO I FORMIRAWE ZA-EDNI^KA FIRMA VO CRNA GORA KOJA BI SE ZANIMAVALA SO GRA-DEWE TUNELIValidnost do: 7.12.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Grade`ni{tvo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DA VOSPOSTAVI BIZNIS-VRSKISO KOMPANII OD UKRAINA, RUSIJA, BELORUSIJA, ^E[KA I SLO-VA^KA ZA PLASMAN NA ZELEN^UK I NA OVO[JEValidnost do: 1.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONI-JA ZA PLASMAN NA GRADE@NI MATERIJALI - PROIZVODSTVO IMONTA@A NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FOR-MA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI, PVC VRATI I PROZORCI,MATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT, PARKETValidnost do: 8.8.2010

Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO PROIZVODITELI NA PE-^URKI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO GRCIJAValidnost do: 8.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

ALBANSKA KOMPANIJA BARA DA OTKUPUVA VINSKO GROZJE OD RE-PUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 21.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija

* * * * * * * * *

SRPSKA KOMPANIJA NUDI VRVNA TEHNOLOGIJA KOJA GARANTIRABRZI I POVOLNI RE[ENIJA VO SOBIRAWE, PRERABOTKA, RECIK-LIRAWE I OTSTRANUVAWE OTPADValidnost do: 13.12.2010Oblast na sorabotka: Komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`niaktivnosti

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZ-VODITELI NA KABLI I ELEKTRI^NA OPREMAValidnost do: 5.9.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DELOVNA SORABOTKA SO FIRMIOD RUSIJA KOI SE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO ZEMJO-DELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Validnost do: 13.12.2010Vid na sorabotka: Zaedni~ko vlo`uvaweOblast na sorabotka: Zemjodelstvo

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO EVROPSKITEZEMJI ZA PLASMAN NA ZAP^ANICI, DELOVI ZA PROCESNA OPRE-MA, TRANSMISII, REDUKTORI, KAKO I USLUGI OD TIPOT NA REPA-RACII I MODIFIKACIIValidnost do: 28.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo

Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVONA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PRO-IZVEDUVAAT KA[KAVALValidnost do: 9.8.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA NAVINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI PROMO-VIRA MAKEDONSKITE VINAValidnost do: 7.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD ALBANIJA BARA PLASMAN NA MO]NI GENERATO-RI, MOTORI I DELOVI ZA MOTORI OD SVETSKI POZNATATA MARKACUMMINS VO REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 4.11.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i voda

* * * * * * * * *

MAKEDONSKI PROIZVODITEL NA SOKOVI OD 200 MILILITRI EZAINTERESIRAN ZA SORABOTKA SO FIRMA OD REPUBLIKA SRBI-JA KOJA SE ZANIMAVA SO UVOZ I DISTRIBUCIJA NA PREHRANBE-NI ARTIKLI I PIJALACIValidnost do: 24.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ^upovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: mirjana@mchamber.mk

PONUDA - POBARUVA^KA

PRAKTIKA MANIFESTACII

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

savo@mchamber.mk