ČEBELARSKI PRIROČNIK

PRIROČNIK ZA ČEBELARSKE ZAČETNIKEMartin Mencej, Franc KolencZveza čebelarskih društevSlovenijeLjubljana 1989 BESEDA ZALOŽNIKAZveza čebelarskih društev za Slovenijo izdaja ta priročnik za čebelarske začetnike in vse tiste, ki želijo dobiti osnovno znanje očebelah in čebelarstvu; predvsem pa za učence-člane čebelarskih krožkov. Izdajo priročnika je narekovalo vse večje zanimanjemladine za čebelarstvo, čebele in njihove pridelke, saj število čebelarskih krožkov nenehno narašča.Priročnik bo še posebno dobrodošel vsem začetnikom in mentorjem v čebelarskih krožkih, ki jim pri njihovem požrtvovalnemmentorskem delu sicer ne manjka strokovnega znanja in ljubezni do bodočih čebelarjev, so pa pogosto v zadregi gledepravilnega doziranja snovi in načina podajanja, kar zahteva določeno pedagoško in psihološko znanje. Ker pa priročnikupošteva načela odbire obsega in načina podajanja snovi, bo s tega zornega kota še posebno dobrodošel mentorjem. Pri tem staavtorja upoštevala naše domače izkušnje in pa dolgoletne češkoslovaške izkušnje, zajete v knjigi Karla Pinca Učimo se

PRIROČNIK http://www2.arnes.si/~zkolen/cebelePRIROcNIK.htm

1 od 67 14.5.2013 16:56

včelafit.Snov je razdeljena na dva dela: prvi nudi najosnovnejše znanje začetnikom v prvem letu spoznavanja čebel in čebelarjenja,zlasti tistim čebelarskim krožkom, ki delajo na nižje organiziranih šolah; drugi pa je zahtevnejši, saj je snov grajena na žepridobljenem znanju v prvem letu.Številna ponazorila, slike, risbe in druga pomagala bodo v veliko pomoč pri tolmačenju in dojemanju tekstov. Razumljivo je,da vsa navedena ponazorila ne bodo vedno na razpolago. Posluževali se bomo pač tistih, ki so pri nas dosegljiva, in teh je žekar precej.Posebej moramo poudariti, da v priročniku niso zajeta vsa znanja in dosedanja spoznanja o čebelah, čebelarstvu in čebelnihpridelkih, nudi pa solidne temelje za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, ki ga nudi današnja domača in tuja literatura. Del tenavajamo v zaglavju tekstov.S tem priročnikom zapolnjuje Zveza čebelarskih društev Slovenije vrzel v naši čebelarski literaturi in se zahvaljuje obemaavtorjema in recenzentoma.

Zveza čebelarskih društev za Slovenijo

SPREMNA BESEDA K TRETJI IZDAJI

Z veseljem in ponosom izdajamo tretjo dopolnjeno izdajo Priročnika za čebelarske začetnike. Prvi dve izdaji sta bili razmeroma hitro razprodani, kar nam kažepotrebo po tretji izdaji.V primerjavi z drugo izdajo v tej ni bistvenih popravkov in sprememb, saj nam dosedanja uporaba teh knjižic govori o njihovi dovolj visoki strokovnosti, sajso v sicer skromnem obsegu v poljubni in vsakomur razumljivi obliki prikazale najbolj bistvene prvine čebelarjenja.Vendar pa ne mislimo, da je tretja izdaja že popolna in z zadovoljstvom bomo sprejemali vse pripombe in dopolnila, ki jih bomo pri nadaljnjih izdajah radiupoštevali.Ugotavljamo, da so se od prve izdaje knjižice do danes pogoji čebelarjenja še poslabšali. Spremenili so se ali pa se še spreminjajo okolje, način kmetovanja inbolezni čebel (varooza).Naše okolje se je v zadnjem obdobju zelo poslabšalo. Po spremembah oziroma po onesnaženju okolja so znani zlasti Zasavje in Mislinjska dolina, kjer sozaradi žveplovega dioksida in drugih dimnih plinov v zraku odmrla cela območja, ter Celje, kjer je po zadnjih laboratorijskih preiskavah v rastlinah tolikotežkih kovin, da za nekajkrat presegajo največjo dopustno koncentracijo in uživanje teh rastlin ni dovoljeno. Za čebelarstvo pa je še bolj žalosten podatek, da vSloveniji umira nad polovico iglastih gozdov. Če se bo pojav nadaljeval, se utegne zgoditi, da bodo slovenski čebelarji brez najboljšega in ponekod najobilnejšega pridelka, to je gozdnega medu.Moderni način kmetovanja prinaša sicer večji donos, vendar pa uporaba kemijskih sredstev zmanjšuje čebelarske pridelke. Včasih pa pride celo do pomoracelih družin in čebelnjakov. Pri tem jim pomagajo tudi ljubiteljski vrtičkarji in sadjarji, ki zaradi neznanja škropijo svoje rastline in drevesa ob nepravem časuin v nepravilnih dozah, zaradi česar umre tudi mnogo čebel.Najhuje pa je v zadnjem času slovensko čebelarstvo prizadela varooza in z njo povezane druge bolezni. Prav zaradi nje so mnogi čebelnjaki prazni.Zaradi vsega tega in še marsičesa drugega, kar danes otežuje čebelarjenje, čebelarji ugotavljamo, da potrebujemo za čebelarjenje mnogo več znanja kot nekoč,ko je imela vsaka druga kmečka hiša svoj ulnjak. Samo z znanjem, natančnim delom in doslednim upoštevanjem določenih spoznanj, če npr. neki čebelarzdravi čebele proti varoozi, sosed pa ne, so tri tedne po zdravljenju čebele izenačene oz. okužene v obeh čebelnjakih, se lahko uspešno upiramo boleznim in sčebelami dobro gospodarimo.Z veseljem ugotavljamo, da se število čebelarjev kljub težavam ne zmanjšuje. Vedno več je med njimi zdravnikov, inženirjev, profesorjev in drugih s srednjo,višjo ali visoko izobrazbo, ki jih ne odlikuje visoko strokovno čebelarsko znanje, ampak široko splošno znanje in ljubezen do narave. Obenem pa ljubijočebele, ki so z naravo izredno povezane. Z marljivim delom in vztrajnostjo smo Slovenci dosegli visoko raven čebelarskega znanja, in to kljub temu da že lepčas nimamo nobene strokovne čebelarske šolske institurije.Pomagamo si z literaturo, diapozitivi, filmi, kasetami, ki jih izdajajo ZČDS, Kmečki glas, Medex in drugi. Med to strokovno literaturo pa sodi tudi pričujočaknjižica.V njej bodo mladi čebelarji dobili osnovno znanje o biologiji čebel in o načinih čebelarjenja, vse to pa je osnova za kasnejše čebelarjenje. Upamo, da bodokasneje postali tudi naši aktivni člani. Drugim pa želimo, da bi s pomočjo čebelarskega znanja spoznali del narave, katere člani smo vsi in s katero moramo vsičutiti in jo varovati zase in za naše zanamce ter uživati njene sadove. V tem smislu naj vam bo knjižica v veselje in poduk. Ljubljana, 15. maja 1989

PREDSEDNIK ZČDS Marjan SKOK

VSEBINANamen in pomen čebelarskega krožka............ 7Kako si bomo najlažje zapomnili naša opravila......... 8Začetek in razvoj čebele................. 8Cebelna družina..................... 9Bivališče čebel nekdaj.................. 11Današnje bivališče čebel................. 12Kam bomo postavili panj................. 14Razvoj čebele v panju.................. 15Ogledali si bomo telo medonosne čebele............ 17Notranji organi čebeljega telesa............... 18Prezimovanje in ogrevanje čebel.............. 20Kaj delajo čebele pozimi in kakšna opravila imamo pri njih ... 21Medsebojna prilagojenost rastlin in čebel........... 22Med in njegova uporaba................. 22


2 od 67 14.5.2013 16:56

Čebelja hrana...................... 24Pelod čebelji kruh in meso................ 26Čebelja griža in zapeka so nevarna obolenja čebel........ 26Sovražniki čebel..................... 27Življenje, nagon in prirojene lastnosti čebel.......... 30Kako se čebele sporazumevajo............... 32Kaj potrebujejo Čebele za uspešen razvoj........... 33Vosek — stavbno gradivo čebel............... 34Pripomočki in oprema pri čebelarjenju............ 36V panju se je začelo novo življenje............. 36Zre j ali bomo samo močne družine.............. 37Zakaj in kako dražilno krmimo čebele............ 38Čebela je čudo narave.................. 40Čebelja paša...................... 41Kako lahko pomagamo izboljšati čeb,eljo pašo......... 42Zakon razvoja in življenja čebele.............. 43Koliko čebeljih družin je lahko na določenem območju...... 44Kako prestavimo — prepeljemo čebele............ 45Čebele rojijo...................... 47Kako ukrepamo z najdenim rojem.............. 49Kako strokovno pripravimo umetni roj............ 50Pričenja se glavna paša.................. 51Točenje medu...................... 52Priprava čebelnih družin za zimo.............. 54Kako ugotavljamo moč družine; zimsko paženje čebel...... 56 SEPTEMBERPrvi sestanekTema: Namen in pomen čebelarskega krožkaPonazorila: 1. diapozitivi, ki prikazujejo, kako čebele obletavajocvetove, nabirajo medično in cvetni prah2. film: Življenje čebelSmo na prvem sestanku čebelarskega krožka. Za svojo interesno dejavnost ste si izbrali spoznanje čebel, njihovega življenja inčebelarjenja. Kdor pa hoče biti dober čebelar in uspešno čebela-riti, se mora dosti učiti. Na to sta opozarjala že pred več kotdvesto leti naša znana čebelarska strokovnjaka in preroditelja Anton Janša in Peter Pavel Glavar.Kaj pa nam nudijo čebele?Moti se tisti, ki misli samo na sladki med in vosek. Danes uporabljamo njihove pridelke vsestransko: poleg medu in voska šecvetni prah, pravimo mu tudi obnožina ali pelod, ki je odlično zdravilo in poživilo, zadela vino ali zamažo, imenovano tudipropolis, ki je že splošno uveljavljeno in nepogrešljivo zdravilno sredstvo, matični mleček in strup. Kako pridobiti in čimboljučinkovito uporabljati čebelje pridelke, se bomo učili na naših sestankih.Na prvem sestanku poglejmo še, kako in kje čebele nabirajo glavne snovi za svoje pridelke! (Prikaz diapozitivov in filmov.)


3 od 67 14.5.2013 16:56

Sprejem v čebelarski krožek

Drugi sestanekTema: Kako si bomo najlažje zapomnili naša opravilaPonazorila: trije zvezčkiNe bomo si mogli zapomniti vsega, kar bomo slišali, videli in delali, zato si bomo na kratko zapisovali: 1. v delovodnik, 2. vbe-ležnico o cvetenju rastlin v naši okolici in 3. v beležnico o vremenu.Najpomembnejši bo delovodnik. Vodil ga bo učenec, ki ima čitljivo pisavo. Delovodnik je videti kot koledar čebelarjevihopravil v teku leta.Primer:15. sestanek, 15. decembra 1978:Nabava (izdelava) satnikov, ki morajo imeti za AŽ-panje 41 X 26 cm, za LR-panje pa 45 X 23 cm.16. sestanek, 21. decembra 1978: Odmera razdalj za luknje pri žičen ju17. sestanek, 28. decembra 1978: ŽičenjeTi zapiski bodo podlaga za kroniko krožka, ki jo vodijo krožkarji na drugi stopnji. Beležke o cvetenju rastlin v naši okolicibodo pomembna podlaga za primerjavo in orientacijo pri razmnoževanju medovitega rastlinja.Pomen beležk o toplotnih razmerah dneva bomo videli pozneje, beležimo pa jih ob 8., 12. in 16. uri.Vsi zapiski morajo biti točni, ker le na ta način bodo imeli pravo vrednost.Tretji sestanekTema: Začetek in razvoj čebelePonazorila: globusUčili ste se že, da naša zemlja ni bila zmeraj takšna, kot je danes, da je bila najprej v plinastem stanju in da se je ta gmota vsebolj zgoščevala na svojem površju. Razvoj pa je trajal najmanj tri milijarde let. Ostanki so vidni tudi danes (plini, ki bruhajo iznotranjosti zemlje, topla voda, lava itn.).Ko se je dovolj ohladila, so se pojavile v vodi prve enostavne rastline ki so v morskih globinah še danes vidne. Bile so brezcvetne in so se razmnoževale s trosi. Z nadaljnjim ohlajanjem površine so se pojavile rastline tudi na suhi zemlji; pojavili so seprvi enostavni cveti z mnogo cvetnega prahu, ki ga je raznašal veter.Proti koncu tretje milijarde let zemeljskega razvoja se pa že pojavijo rastline z barvnimi cvetovi in svojevrstnimi vonjavami. Vtem obdobju se pojavi tudi čebela, strokovno ji pravimo APIS. To je bilo nekako pred petdesetimi milijoni let. Čebela je letala scveta na cvet, nabirala medičino ali nektar, na površino njenega telesa pa se je osipal cvetni prah. Brez njenega obletavanjacvetov se rastline ne bi razvijale in množile tako, kot so se.To prvo čebelo imenujemo pračebelo; iz nje se je razvila čebela samotarka, ki živi še danes različnih velikosti in barv; živi pav rovčkih v zemlji, v posekanem lesu, ali pa kar v praznih polžjih lupinah, kjer si na čudovit način priskrbi zarod. Končno se jerazvila navadna čebela, ki ji pravimo tudi medonosna čebela. Po obliki, barvi in dejavnosti razlikujemo danes več pasemoziroma plemen: temno srednjeevropsko (zahodna čebela), kranjsko, italijansko, kavkaško, ciprsko, afriško itn. Medonosnačebela se je pojavila nekako pred petnajstimi milijoni let. Četrti sestanekTema: Čebelna družinaPonazorila: barvni diapozitivi in opazovalni panj


4 od 67 14.5.2013 16:56

Čebele živijo nagonsko v življenjskih združbah, ki jim pravimo družina; v njej niso vse enake in ne opravljajo enakega dela. Vdružini so delavke, troti in matica.Matica je samica. Vse svoje življenje poklada v satne celice jajčka, ki jih spušča iz svojega zadka. V vsako celico po eno.Jajčka polaga na dno celice. So podolgovata, bele barve in malce pripognje-na. Največ se jih razvije v čebele delavke, ki jim vzačetku pravimo mladice. Manjši del neoplojenih jajčk se razvije v trote, le nekaj oplojenih pa v mlade matice. Mlada čebelase ne razvije neposredno iz jajčka. Najprej se iz njega razvije žerka (larva), ki je podobna majhnemu črvičku. Po petem ališestem dnevu ta spušča iz ust neko snov, ki se na zraku strdi v dolge niti. S takimi nitmi si ovije vse telo. Pravimo, da sezabubi, zapredku pa buba; v njej se razvije mlada čebela. Jajčka, žerka in buba so razvojne stopnje čebeljega plodu.Matica je vitka in najdaljša v čebelji družini. Pri nenehnem zaleganju jajčec nima časa, da bi se hranila sama. Zato je stalno obnjej šest do deset mladic, ki jo krmijo s posebno snovjo, pravimo ji matični mleček.Delavke so manjše in slabše od matic. So najmanjše v vsej družini, opravljajo pa vsa dela v panju (razen zaleganja jajčec) inizven njega. Mlajše čebele se zadržujejo v panju, starejše pa letajo iz njega in jih zato imenujemo letalke.Troti so samci v družini. So zavaljeni in se po svoji velikosti razlikujejo od matic in delavk. Delavke jih konec poletja izrinejoiz panja pred čebelnjak, kjer poginejo. Spomladi pa zredijo nove.Poleti, ko je družina najštevilnejša, je v njej od 40.000 do 60.000 delavk, 600 do 800 trotov, vendar pa samo ena matica. Letnopotrebuje družina 40 do 60 kg medu in od 30 do 40 kg obnožine.

Matica Čebela delavka Trot

OKTOBER

Prvi sestanekTema: Bivališče čebel nekdajPonazorilo: vzorci njihovega bivališča nekdaj (makete, risbe, diapozitivi)Pred davnimi časi so bile samo divje čebele, ki so živele v naravnih bivališčih. Njihovo najpogostejše bivališče je bilo vdrevesnih duplinah. Čebele so si očistile dupline v starih drevesnih deblih, iznesle strohnelo snov, potem pa v očiščenemprostoru gradile satje. Drevesne votline so bile prostorne in čebelna družina se je lahko širila od zgoraj navzdol, kajti čebelegradijo satje vedno v tej smeri.Prvotni človek je prišel y stik s čebelami približno tako, kot pridejo živali, ki rade jedo čebelje pridelke. Potrgal je gnezdo inhlastno pojedel vse, kar je našel v duplini. To delajo še danes nekatera zaostala ljudstva v Afriki in drugod.Pri nas so še do nedavnega iskali čebele v duplih in jim jemali satje; to so delali na različne načine. Sčasoma so pa odrezali deldebla z duplino in čebelami vred ter klado prenesli v bližino svojega domovanja. Tako so iz nje lahko pobrali satje. Roje solovili po drevju in jih vsajali v doma izdolbena bruna. Počasi je postajal človek čebelji prijatelj in varuh. Začelo se je preprostočebelarjenje: najprej v izsekanih koritih, pozneje v podolgovatih trugah, ki so jih zbili iz desk, ali pa v koših, spletenih iz slameali praprot ja, zunaj


5 od 67 14.5.2013 16:56

V izdolbenih brunih je doma čebelaril zamazanih z ilovico ali kravjakom. Takšne panje lahko danes vidimo v muzejih in na čebelarskih razstavah.Truge in koše so začeli zlagati v za to pripravljena bivališča — Čebelnjake, da bi panje in čebele obvarovali pred ujmami inmrazom.Danes imamo seveda različne vrste panjev. Drugi sestanekTema: Današnje prebivališče čebelPonazorila: vzorci sodobnega panja (AŽ in nakladnega), risbe, diapozitiviČebelarji so že davno opustili čebelarjenje v kladah in koritih. Pri nas danes čebelarimo v glavnem v dveh vrstah panjev:Alberti-Znidaršičevem listovnem panju (AŽ-panj) in v Langstrothovem (LR) nakladnem panju.Deli AŽ panja: spodnji del se imenuje plodišče, tam živi matica z ostalimi čebelami. Tu se rode matice, mladice in troti. Vplodišče odlagajo čebele med in obnožino za tekoče lastne potrebe. Nad plodiščem je drugi del, ki se imenuje medišče. Medplodi-ščem in mediščem je vmesna stena z rešetko; skoznjo gredo lahko samo čebele delavke. Sem odlagajo med. Plodišče inmedišče imata zadaj mrežasto okence, ki se da odpirati in zapirati. Plodišče ima na sprednji steni spodaj žrelo; skozenj letajočebele, se pa lahko tudi zapira in odpira s pločevinastimi zapornicami. Pred žrelom je izletna deščica ali brada; z njo lahkozavarujemo žrelo pred hudim vetrom. Tudi medišče ima majhno odprtino.Za ta panj so določene stalne mere, ki so plod dolgoletnih preizkušanj in dognanj.Deli nakladnega ali LR panjaNakladni panj se precej razlikuje od AŽ-panja. Ni v čebelnjaku, ampak stoji zase na prostem. Njegovi deli so: 1. podnica, ki jedno panja in zaradi brade nekoliko daljša od naklad. Na podnici je pritrjen odvir z žrelom na katerega se postavi prva naklada,2. naklade, ki jih je lahko več. Prva in druga služita za plodišče, tretje in vse naslednje pa predstavljajo medišče. Standartninakladni ali LR panj ima tri naklade, če želimo pa po potrebi panj povečamo še za več naklad, 3. nakladni okvir z mrežo zapokrivanje pitalnika, 4. pokrov, ki je prekrit s pločevino. Po standartu med plodiščem in mediščem ni matične rešetke, nekateričebelarji pa jo dodatno vstavljajo.Tudi pri LR panju so predpisane mere za izdelavo. Ko nakladne panje postavljamo na prosto moramo pripraviti podstavke, kiščitijo podnico pred zemeljsko vlago in zamakanjem ob dežju.


6 od 67 14.5.2013 16:56

Nakladni panj

Stojišče nakladnih panjev

Tretji sestanekTema: Kam bomo postavili panjPonazorila: makete panjev v čebelnjaku in na stojiščih; risbe diapozitiviRazen v Sloveniji in še nekaterih deželah čebelarijo danes vsepovsod v panjih, ki jih opravljajo od zgoraj in ne od zadaj. To sotako imenovani nakladni panji, ki se uvajajo tudi že v Sloveniji Zaradi takega načina opravljanja jih ne more zlagati vskladanice Postavljajo jih kar na samem posamič ali pa le po tri ali štiri skupaj. Taksne osamljene panje vidimo ob robovihgozdov, na posekah ali na vrtovih. Zrela panjev so obrnjena proti jugovzhodu, in če je le mogoče, so panji zavarovani protisevernim vetrovom; moraio pa biti nekoliko dvignjeni od tal.Prostostoječi panji na stojiščih imajo dobre in slabe strani Zahtevajo svojevrstno opravljanje, ni pa treba postavljati dragihčebelnjakov.Predno izberemo stojišče, moramo dobro preučiti pašne in ostale razmere, ki so v zvezi z življenjem čebel. Vedeti moramo dalete čebele vsaj 3 km na vse strani, da ne sme biti v neposredni bližini drugo stojišče.


7 od 67 14.5.2013 16:56

Panje, ki jih opravljamo od zadaj, postavljamo v čebelnjak Imamo pa različne tipe čebelnjakov: od najbolj preprostih do zelorazkošnih. Vsi morajo biti dvignjeni od tal in postavljeni tako da gledajo žrela panjev proti jugovzhodu. Na ta način so panjizavarovani proti severnim vetrovom, žrela pa izpostavljena jutranjim in dnevnim sončnim žarkom.Tudi čebelarjenje v panjih, ki so zloženi v čebelnjaku, ima svoje dobre in slabe strani. Ker pa večina pri nas čebelari v čebel-njakih, moramo dodobra spoznati oboje, predno začnemo čebelariti. O tem boste več slišali v prihodnjem letu.

Sodobni srednje velik čebelnjak z AŽ panji

Četrti sestanekTema: Razvoj čebele v panjuPonazorila: sat s čebeljo zalego, slika razvoja čebel, diapozitiviV čebelni družini so tri vrste čebel, kakor že vemo. Tudi vemo, da matica vzdržuje čebelni rod, odločilne pa so v družinidelavke. Ko se v februarju ozračje že toliko segreje, da čebele lahko zapustijo svoja bivališča, se v panju dogaja nekajpomembnega: matica je izlegla prva jajčeca. Stopica od celice do celice, okrog nje pa četa mladic. Iz jajčk se razvijejo maličrvički — žerke jim pravimo. Te krmijo mladice — dojilje. Čez nekaj dni se žerka zavije v omot — bubo, v kateri mladačebela dokonča svoj razvoj. V času največjega razvoja poleže matica dnevno 2500 in več jajčk, tako da je njihova teža večja odsame matice.Ko mlada čebela v bubi dozori, se v celici vrti in grize poklopec celic delček za delčkom. Prr tem napornem delu se zelo utrudi,zato so njeni prvi koraki negotovi. Najprej se usmeri k hrani. Mlade novorojene čebele — pravimo jim mladice — imajo svojetelo pokrito z gostimi svetlimi dlačicami. Komaj se nekoliko osušijo, že začnejo z delom, ki se postopoma menjava, ne da bijim kdo zapovedal, kaj morajo delati.Čebele imajo nenehno mnogo dela, tako v panjih kakor izven njih. Da bi bilo vse delo opravljeno, si ga medsebojno delijo.Delajo podnevi in ponoči; pri delu se menjavajo, ko ena počiva, druga dela. Ko se mlada čebela izleže, mora počistiti celico,odstraniti ostanke v celici in očistiti okolico, da bi matica lahko zlegla jajček. V naslednjih 4—6 dneh tlačijo z glavico pelod vcelice; to njihovo opravilo pa počasi plahni. Z razvojem svojih goltnih žlez (mlečnih žlez v glavi) začnejo šesti dan izdelovatikrmilni mleček in krmiti žerke. Tem mladicam pravimo dojilje. Z dvanajstim dnem prenehajo krmiti, ker krmilne žlezeprenehajo delovati.Matica je odvisna od mladic. Ko se sprehaja po satju in pregleduje celice, če so čiste, jo vedno spremlja šest do osem mladic, kijo krmijo z matičnim mlečkom.

Matica polega jačeca


8 od 67 14.5.2013 16:56

NOVEMBERPrvi sestanekTema: Ogledali si bomo telo medonosne čebelePonazorila: risbe, diapozitiviKmetovalec mora poznati zemljo, posebno Še rastline, ki jih goji, in živali, ki jih redi ter išče od njih koristi. Kako naj delarokodelec brez poznavanja orodja in strojnik brez poznavanja strojev? Še prav posebno velja to za čebelarja. Zanj ni dovolj, dapozna razne pripomočke in naprave umnega čebelarjenja, poznati mora tudi čebelo: kako je zgrajena, kako delujejo zunanji innotranji deli njenega telesa. Šele potem bo doumel njene življenjske potrebe, razmere in posebnosti. Cim boljše bo njegovopoznavanje, tem lažje in uspešnejše bo čebelaril praktično.Čebelje telo je z dvema globokima zarezama razdeljeno v tri dele: v glavo, oprsje in zadek. Zadek je sestavljen iz večgibljivih hitinastih obročkov, ki se vrivajo drug v drugega, da je telo čimbolj gibljivo. Vse telo pa je pokrito z dlačicami.Glava je ploščata, skoraj trikotne oblike, gledano od spredaj. V oglu, ki je obrnjen navzdol, je ustna odprtina s čeljustmi in je-


9 od 67 14.5.2013 16:56

zičkom, rilčkom, v zgornjih oglih so velike mrežaste oči. Na čelu so v obliki enakostraničnega trikotnika razvrščena pikčastaočesca. Pri trotu so oči najbolj razvite, tako da se na temenu stikajo. Če pogledamo pod mikroskopom, vidimo, da so očisestavljene iz tisoč majhnih očesc, ki pa niso gibljiva. Vsako od njih meri na določeno mesto. Zato vidi čebela pred sebojmozaično podobo. S sestavljenimi očmi vidi v daljavo, zlasti barve cvetov različnih rastlin. S tremi očki na čelu razpoznavačebela belo, modre, rumeno, črno in vijoličasto barvo. Zato barvamo v teh barvah sprednje stene panja.Pod čelom sta pritrjeni kolenčasto upognjeni tipalnici — anteni, katerih vsaka ima dva dela. Prvi del se drži glave, drugi delpa je sestavljen: pri čebelah iz 10, pri trotih iz 11 kratkih členkov.Usta so sestavljena iz petih delov, ki jih uporablja po potrebi. Z enim obdeluje cvetni prah, z drugim srka nektar na cvetu, stretjim liže.Oprsje z dvema paroma kril in tremi pari nog je sestavljeno iz treh obročkov. Na prvem prsnem obročku je prednji par nog.Drugi obroček nosi srednji par nog. Ob straneh ima ta srednji par kril. Na tretjem obročku je priraščen tretji par nog. Obstraneh ima tretji obroček zadnji par kril. Vsi prsni obročki so med seboj trdno zraščeni.Zadek je jajčast in proti koncu zašiljen. Sestavljen je dejansko iz devetih obročkov, vidnih pa je le šest. Pri matici in čebeli sozadnji trije obročki zakrneli in deloma preoblikovani v želo, medtem ko so se pri trotu skoraj popolnoma ohranili. Z želom sebrani pred sovražnikom. Drugi sestanekTema: Notranji organi čebeljega telesaPonazorila: risba in diapozitiviSlišali smo že, da mladice krmijo čebeljo zalego. V ta namen morajo pripraviti ustrezno krmo, ta pa je krmilni mleček, ki gapripravijo v svojem telesnem ustroju. Takšen ustroj ima čebela v prednjem delu glave. Razvija se počasi, doseže med šestim indvanajstim dnevom starosti višek, nato pa polagoma usiha, dokler pri starejših čebelah (pašnih) popolnoma ne zakrne. Zamleček rabijo dosti peloda.Starejše mladice pripravijo v svojem telesu vosek, gradivo za izdelavo satja. Ko začne pri starejših mladicah usihati sposobnostza pripravljanje krmilnega mlečka, se razvije sposobnost za izločanje voska, ki doseže svoj višek med dvanajstim inosemnajstim dnevom življenja. Na obeh straneh zadka imajo zareze, skozi katere prihajajo voščene luskinice, ki so podobnedrobnim školjkam. V zarezah tiče kakor pisma v nabiralniku. Od tu jih izvlečejo z zadnjimi nogami in prenesejo v čeljusti, kjerjih zgnetejo in porabijo kot stavbno gradivo. Da pa lahko mladice izdelujejo vosek, morajo imeti dovolj hrane.Čebela se brani z želom. Čebelji pik pa mnoge odvrača od čebelarjenja. Za svojo obrambo ima želo, ki ga skriva v zadnjemzadkovem obročku. Kadar se pripravi, da piči, nekoliko postane in pomoli iz zadka tanko iglo. Ta je sestavljena iz treh delov: izžlebiča in dveh bodal, od katerih je vsako opremljeno z desetimi nazaj zakrivljenimi kaveljci. Ko čebela zasadi bodalce, pritečečebelji strup v zabodeno mesto. Ko hoče odleteti, ne more zaradi kavelj cev žela več izdreti. Oprosti se lahko samo še s silo, pritem pa izruje iz sebe želo z vsemi pripadajočimi deli in odmre. Zelo je treba z nohti izdreti, strup v rani omehčati, rano panatreti s kakim hladečim sredstvom (amoniakom). Čebele so bolj napadalne v bližini panja, pri vlažnem južnem vremenu, aliče smo prepoteni. Zavarujemo se s posebnim pokrivalom in rokavicami.Kočljivi so piki v jezik, grlo in goltanec. V tem primeru moramo k zdravniku. Sčasoma se pa telo na strup navadi in postanemoimuni. Proti oteklinam uporabljamo obkladke, namočene v kisu ali alkoholu, krompirjeve rezine, čebulni sok, mrzlo prst itn.Nad želom imajo čebele posebno napravo, ki izloča vonj. Po njem se spoznavajo med seboj. Če prileti tuja čebela na deščicopred panjskim žrelom, stražarke takoj spoznajo, da ni iz njihovega panja, in jo začnejo napadati. Z vonjem uravnavajo polete:— mlade, neoplojene matice pri orientacijskih in snubitvenih poletih; mladice pri očiščevalnih in v prvih spomladanskihpoletih.


10 od 67 14.5.2013 16:56

Tretji sestanekTema: Prezimovanje in ogrevanje čebelPonazorila: časopisni papir, klobučevina, valovita lepenka, penasta guma ipd.Če primerjamo prezimovanje drugih družinsko živečih žuželk (čmrljev, os in sršenov) s prezimovanjem čebelje družine,vidimo velike razlike. Pri navedenih žuželkah poginejo vsi člani družine že v pozni jeseni, samo nekaj samic (matic) ostaneživih. Te nosilke bodočih pokolenj se zarijejo pred zimo v zidno razpoko, v kako zemeljsko luknjo, kjer otrpnejo in čakajopomladi, da se svet ogreje. Spomladi ožive, začenjajo graditi novo gnezdo, nesejo jajčeca, zbirajo hrano in gojijo zalego. Ko sepojavi mladi zarod, pomaga materi in število članov se naglo množi.Pri čebelah pa je zadeva čisto drugačna. Tu je matica v dolgih tisočletjih zgubila del materinskih lastnosti svojih pradavnihprednic. Ni več sposobna nabirati hrane in skrbeti za zalego. Zato ne more sama prezimovati in ustanoviti spomladi novodružino. Zategadelj prezimi pri čebelah vsa družina.Ko postaja vreme vse bolj megleno in temperatura nenehno pada, se začnejo tudi čebele pripravljati na zimo. Vse bolj morajoogrevati svoj panj. Poiščejo si v njem najprimernejše mesto, kjer bodo prezimile v gruči. Pri tem jim pa moramo tudi mipomagati. Najprej moramo ugotoviti, če imajo dovolj hrane za zimo. Če je ni dovolj, jo moramo mi dodati. Svojo zimskogručo si uredijo tako, da je matica v središču, saj je tam najtopleje, okoli nje so pa zbrane najmlajše čebele, ki še niso utrjene.Njihova kri je najtoplejša, dlačice mehke in neoguljene, zato so »žive pečice«. Obdaja in varuje jih plast starejših čebel.Zunanjo plast gruče pa sestavljajo doslužene tovarišice, ki počasi odmirajo.Seveda pa čebele ne morejo same proizvajati zadostne temperature, posebno Še, če pritisne hud mraz. Zato moramo panjezapaziti. V ta namen se poslužujemo časopisnega papirja, valovite lepenke in penaste gume. Dokler ne pritisne hujši mraz,zadostuje plast časopisnega papirja. V januarju in februarju pa ogrevanje pojačamo s penasto gumo. Damo jim tako imenovani»kožuh«.


11 od 67 14.5.2013 16:56

DECEMBERPrvi sestanekTema: Kaj delajo čebele pozimi in kakšna opravila imamo pri njihPonazorila: risba gruče, zimska slikaVečina ljudi misli, da čebele pozimi spijo. Mi pa se lahko prepričamo, da ni tako. Če pritisnemo gumijasto cevko do žrela panjain poslušamo, slišimo bolj ali manj glasno šumenje. Če pa ni nobenega glasu, je znak, da v panju ni življenja. Na ta način lahkozvemo, kakšno je življenje čebelje družine pozimi.Osamljena čebela ne more vzdrževati potrebne toplote v zimskem času, zato prezimujejo v gruči. Le tako so sposobne obzadostni preskrbi hrane obdržati toploto v panju in čakati na toplejše dni.Seveda pa je zimsko življenje čebel nekoliko drugačno kot poleti. Živijo v gruči, ki ima obliko elipsaste krogle. Na sredinigruče je najtopleje, tam je matica, ki jo pokrivajo delavke. Čim bolj oddaljene so od središča, tem hladneje je in na površjubomo namerili (pri hudem mrazu) samo še 10°C. Površinske čebele se menjavajo, da se ogrejejo. Čim manjši je prostor, temtopleje je.V tem času pa potrebujejo čebele mir in sovražijo vznemirjanje. Zato ne bomo šarili okoli panjev. Nekateri poslušajo šumenjev panju z gumijasto cevko in si zapisujejo. Na ta način lahko zaznajo sumljive družine. Drugi sestanekTema: Medsebojna prilagojenost rastlin in čebelPonazorila: cvetovi različnih žužkocvetnih rastlin (naravni, risbe,diapozitivi, film)Čebele letajo iz panja na rastlinsko cvetje in se vračajo. Na cvetovih iščejo sladko medičino ali nektar, kakor pravimo. Hkratise na njihovem površju nabira cvetni prah. Sladko medičino predelajo v med, iz cvetnega prahu in nektarja oziroma njegovesnovi pa pripravijo mlečno krmo, s katero krmijo mladi zarod.Poglejmo na risbo: cvet s prašniki, pestičem, na diapozitivu pa opraševanje!Če čebele letajo od cveta do cveta, prenašajo pelodova zrnca — pravimo, da čebele oprašujejo rastlinsko cvetje. Brezoprašitve pa ni ne plodu in ne semena, iz katerega zrastejo nove rastline.Pomen opraševanja je mnogostranski. Ko oprašijo cvetje sadnega drevja in grmičevja, se po oprašitvi razvijejo jabolka, hruške,češnje, maline itn. Brez čebel ne bi bilo teh sadov in ne rastlin. Od desetih plodov je le eden delo drugih žuželk, vsi drugi sodelo čebel. Ti sadeži nam dajejo prepotrebne vitamine za naše zdravje. Prav tako čebele oprašujejo poljščine, npr. lan, izkaterega pridobivamo platno in sončnice, iz katerih dobivamo olje. Brez čebel bi rastline shirale in ne bi bilo njihovihproizvodov. Na ta način nam čebele ne dajejo samo med, vosek, pelod in zadelavino, ki so velikega pomena v prehrani inzdravstvu, ampak tudi skrbijo, da imamo rastlinske sadeže.Če pa hočemo imeti v čebelarstvu uspeh, moramo o njem dosti znati in znanje dopolnjevati. Tretji sestanekTema: med in njegova uporabaPonazorila: vzorci medu različnih barv, tekoči in kristaliziran; kruh,nož, žlička, med v satju — pokrit in nepokritMed izdelujejo čebele iz nektarja ali medičine, ki jo prinašajo v panj. Medičina je zelo vodena in bi se kmalu pokvarila, če bi ječebele ne predelale v svojih želodčkih in če ne bi izparile iz nje odvečne vode.Pašne čebele porazdele nabrano medičino največkrat med mladice, ki jo po predelavi prenašajo iz celice v celico. Sevedaprimešajo medičini določene snovi, ki pretvarjajo navadni (trsni) sladkor v grozdnega in sadnega. Šele nato dobi med svojposebni okus in vonj. V celicah med še naprej dozoreva. Ko pa se dovolj zgosti, ga čebele pokrijejo s tankimi pokrovci izvoska.Posamezne vrste medu imajo različno gostoto. Ce je poreklo medu s cvetja, je navadno redkejši in svetlejše barve. Gozdni medje temnejši in gostejši. Teh razlik pa ne povzroča različna množina vode v medu, ampak večja ali manjša količina sadnega aligrozdnega sladkorja.Danes vemo, koliko napora je potrebno, da prinesejo čebele 1 kg nektarja in da iz njega napravijo zrel, gost med.


12 od 67 14.5.2013 16:56

Obiskati morajo okoli sedem in pol milijona cvetov. Nekateri cvetovi imajo malo medičine. Če ima medičina nad 10 % sladkorja, ga jemljejo in odnašajo.

Medičina v cvetovih nekaterih rastlin.

Medonosno drevo Sladkorni del VodaČešpla 13 87Jablana 20 80Akacija 30-40 70-60Češnja 45 55Užitni kostanj 68.8 31,2

Predober je, da bi šel ves naenkrat v usta, zato pa še okoli ustČe cveti hkrati več rastlin, obletavajo čebele tiste rastline, ki imajo najslajši nektar. V času suše se zadovoljijo z manjšo koli-čino sladkorja.Med svetlih barv je bolj prebaven. Često že po okusu spoznamo, s katerih rastlin so ga nabrale. Svež med je tekoč; čim starejšije, tem bolj je trd, ker kristalizira. Trd med ali strd lahko omehčamo z ogrevanjem. Smemo ga ogrevati samo do temperature45°C. Z večjo temperaturo uničimo najbolj dragocene lastnosti. Pregret med ne kristalizira.Med hranimo v različnih posodah, ki pa morajo biti čiste in brez duha. Lahko so lesene, steklene, železne, iz pločevine alilončene. Železne morajo biti pološčene (emajlirane), pločevinaste pa pocinjene. Pokositranih (pocinjenih) ne smemouporabljati, ker se med v njih zastrupi. Hranimo ga na suhem in hladnem prostoru, posode pa morajo biti dobro zaprte; vnasprotnem primeru se lahko skisa, zlasti če stoji v vlažni shrambi.Med je izdatna hrana in zdravilo. Od nekdaj je pomagal ohranjevati zdravje in vzdržljivost ljudi. Prvi človek, ki je stopil na vrhMount Everesta (Anglež), je bil čebelar in je znal ceniti med. Nepogrešljiv je med za otroke, oslabele in rekonvalescente.Vzemite vsako jutro na tešče čajno žličko medu, drugo pa pred spanjem, da boste sladko spali! Na žalost pa smo v pogleduporabe medu med zadnjimi v Evropi, saj ne pride niti pol kilograma na leto na prebivalca. Nekdaj so prodajali in uživali med lev satju, saj ga še niso točili. Tudi danes je med v satju cenjen v Ameriki in nekaterih drugih prekomorskih državah.Iz medu izdelujejo medico, medeno žganje, medeno potico, kekse in mnoga poživila.

Četrti sestanekTema: Čebelja hranaPonazorila: vzorci medu, peloda, medenosladkornega in sladkornega testaČebele so vse svoje življenje odvisne od cvetov, na katerih iščejo medičino-nektar. Rabijo ga za svoj življenjski obstoj in delo.Čim bolj je oddaljena paša, tem več ga porabijo in tem manj ga prinašajo v panj.Poglejmo, kako živi divja čebelna družina in kako je odvisna od okolja. Pogoj za obstanek take družine je popolnoma odvisenod zadostne vsakoletne paše, ki ji omogoča potrebno zimsko zalogo.V boju za zimsko zalogo je izpostavljena mnogim preizkušnjam, ki imajo svoj izvor v okolici, v kateri živi. Poleg lege gnezda,velikosti prostora, v katerem je gnezdo, varnosti kraja pred sovražniki je zelo pomembna pravilna izbira prostora. Vse to sopodedovane lastnosti, katerih nosilka je matica.To narekuje, da približujemo čebele vrtovom, poljem in gozdovom, kjer lahko nabirajo potrebno hrano.Razen nektarja potrebujejo čebele cvetni prah-pelod in vodo. Oboje je neobhodno potrebno za življenje čebel. Vemo pa, da nitinektarja niti peloda niti vode ni vedno v izobilju v naravi (suše, dež, ujme itn.). Zato jim moramo poskrbeti za nadomestilo. Vta namen uporabljamo različne pripravke. Najenostavnejše nadomestilo je sladkor v prahu; boljša je medenosladkornaraztopina in medenosladkorno testo, ki ga pripravimo v razmerju: 30 delov medu in 70 delov sladkorja v prahu. Temudodajamo še pelod ali nadomestila. Takšne hlebčke dajemo spomladi. Denemo jih na satnike in tako čebelam dodajamo krmo


13 od 67 14.5.2013 16:56

in pa pospešujemo zaleganje matic. JANUAR Prvi sestanekTema: Pelod, čebelji kruh in mesoPonazorilo: vzorci peloda različnih barv, povečevalno steklo in mikroskopČe opazujemo cvetje in na njem pašne čebele, se lahko samo čudimo njihovi neutrudnosti. Kaj opazimo?V šoli ste se učili, da ima cvet več delov: cvetni pecelj, časne liste, venčne liste, prašnike in pestič. Na pestiču razlikujemo odspodaj navzgor plodnico, vrat in brazdo. Plodnica skriva semenske zasnove. V vsaki semenski zasnovi je ženska spolna celica— jajčece. Po oploditvi se iz jajčeca razvije kalček, ki je bistveni del semena.Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnikih cvetic. Tu je na tisoče zrn cvetnega prahu. Če opazujemo čebelo na cvetu, vidimo,kako se preriva med prašniki in kako nastaja njeno telesce zaprašeno od cvetnega prahu. Kaj kmalu pa se dvigne v zrak in hitrogiblje z nožicami. Z njimi si čisti dlakavo površino, nato se v koških na zadnjih nožicah pojavijo grudice obnožine. Sčasoma senabere toliko obnožinskih grudic, da se komaj premika. Kako to napravi? Pelodova zrnca počeše s sprednjimi nogami, jihprenese na srednji par potem jih pa dene v košarice na kolenih zadnjih nog; zato pravimo pelodu tudi obnožina.Ko ima čebela koška napolnjena, leti z dragocenim zakladom domov. V panju poišče celico blizu zalege, vtakne vanjo zadnjinožici, s sprednjima pa osmuka iz koškov prineseni cvetni prah. Ob celici pa že čaka mlajša čebela, ki obnožino zrahlja in joovlaži z medom, da jo zavaruje pred kvarjenjem. Nato tlači z glavico pelod v celico. Ker pa prihajajo čebele z različnih cvetov,ima pelod v celicah različne barve (belo, rumeno, rdečo, oranžno itn.), saj je prinesen z različnih rastlin. Mnogo pelodovih zrncje tudi v medu, kar mu daje še posebno vrednost.Iz peloda pripravljajo zdravila. Je pa zelo hidroskopičen, saj hitro vsrkava vlago in hitro plesni; plesniv je pa neuporaben. Zatopelodna zrnca sušimo v temnem vetrovnem prostoru, ga zavijamo v papir in ga hranimo na suhem.

Iz cveta na cvet in košek je poln obnožine, potem pa hitro z njim v panj Drugi sestanekTema: Čebelja griža in zapeka so nevarna obolenja čebelPonazorila: mikroskop, povečevalno stekloČebele napadajo različne bolezni. Ene so nalezljive, druge pa ne. V glavnem razlikujemo bolezni zalege in bolezni čebel. Enaod obolelosti čebel je griža, ki ni nalezljiva. Dobijo jo zaradi neustrezne prehrane, npr. zaradi skisanega medu ali pa gozdnegamedu, ki smo jim ga pustili čez zimo. Čebele se v tem primeru trebijo na pod, na satnike in v celice satov, na brado in sprednjopanjsko končnico. Če tako čebelo le malo pritisnemo na zadek, brizgne iz njega blato z neprijetnim vonjem. V takšnemprimeru razkužimo (izperemo) satje s 4°/o raztopino formalina, potem pa vse lepo osušimo. Šele nato lahko satje vstavimoFormalinovo raztopino kupimo v drogeriji.Preprečevanje in zdravljenje bolezni: Ob pojavu bolezni moramo ugotoviti vzroke, ki so povzročili, da je bolezen izbruhnila. Zatem jihmoramo najprej odstraniti. Če je grižavost posledica neustrezne zimske zaloge hrane, jo moramo odstraniti in jo nadomestiti z drugo,ustrezno. Čebelam moramo zagotoviti mir. Gnezdo moramo dobro ogreti. Vse odmrle čebele zažgemo, satje, satnike, panje in orodje padobro razkužimo.Za preprečevanje bolezni so pomembni zaščitni ukrepi:- čebelam moramo pravočasno dopolniti zimsko zalogo hrane s sladkorno raztopino,- zazimimo le zdrave močne družine z mladimi maticami,-- pozimi čebel ne vznemirjamo, le zunaj opazujemo izlete in aktivnost čebeljih družin.Čebele imajo lahko tudi zapeko ali majsko bolezen; to je pravzaprav začep Črevesja mladih čebel, ki skrbijo za zalego. Bolezen senajvečkrat pojavi v mesecu maju. Vzrok za nastanek bolezni je pomanjkanje tekočine v času najburnejšega razvoja čebelje družine. Mladečebele rabijo za proizvodnjo mlečka velike količine vode, beljakovin, ogljikovih hidratov in masti. Če je dotok potrebnih snovi v panjuravnovešen, se bolezen ne pojavlja. Če pa se iz kakršnegakoli razloga to ravnovesje poruši, se pojavljajo znamenja bolezni. Tako na primer,če se zaradi pomanjkanja iz-letnih čebel ali zaradi slabega vremena zmanjša dotok vode v panj.Bolezen se navadno naglo razvije, značilno pa je, da obolevajo samo mlade čebele. Na stotine mladih čebel zapušča panje, kažejo znamenjanemira, ne morejo poleteti, zbirajo se na bradah panjev in v krčih odmirajo.Bolezen preprečujemo tako, da poskrbimo, da je spomladi v panju dovolj tekočine. To dosežemo tako, da zatremo vse kronične kužne in za-jeda vse bolezni čebel, uredimo higienske napajalnike za čebele, v primeru slabega vremena pa dodajamo čebelam redko sladkorno


14 od 67 14.5.2013 16:56

raztopino. Ob pojavu bolezni dodamo vsaki čebelji družini dva litra redke sladkorne raztopine, ki ji dodamo 1 gram kuhinjske soli na 1 literraztopine. Tako preprečimo nadaljne širjenje bolezni v čebelji družini. Za obolele čebele pa ni zdravila. Tretji sestanekTema: Sovražniki čebelPonazorila: fotografije in risbe škodljivcevTudi čebele imajo svoje sovražnike in pred njimi jih mora čebelar braniti. Med njimi moramo na prvem mestu navesti neizkušenega innepripravljenega čebelarja. Kdor hoče čebelariti, mora dobro poznati čebelje življenje.Ogromno škodo napravijo nepoučeni ljudje, ki škropijo rastlinsko cvetje s škodljivimi škropivi, na katerih nabirajo čebelenektar in cvetni prah.Med največje škodljivce pa štejemo voskovega mola. Ta se preživlja z voskom. Samice zaležejo v satje jajčeca in satjeprevlečejo s pajčevino, da zavarujejo črvičke, ki se izležejo iz jajčec. Ti uničijo cela satovja, predno se zabubijo. Proti njim jenajmočnejše sredstvo žveplanje (seveda ne v panju).Mravlje vseh vrst in oblik opravljajo v naših gozdovih zelo hvaležno sanitarno službo, čebelam in čebelarjem so pa velikanadloga, ker skoraj ni tako popolnega panja, da ne bi našle poti do čebel. V tem primeru morajo čebelne družine zaposlitiveliko število delavk za odganjanje nasilnežev. S tem odvzemajo možnost njihove koristne zaposlitve pri donosu medičine inostalih pridelkov. Ko si mravlje utrejo pot do panja, silijo pri žrelu ali pa od zadaj pri vratcih. Pri tem pa ne vznemirjajo lečebel, ampak kradejo sladki pridelek, napadajo čebeljo zalego in se nazadnje tudi vselijo v panj. Če je družina močna, jihodženejo že stražarke; potem si utrejo pot v panje slabičev in narejencev. Če nismo dovolj pozorni, si napravijo zadaj zamrežastim oknom ali pa med panji kar čela gnezda. Zato najprej poiščemo žarišče, se pravi mravljišče z njihovo zalego, saj ssamim ometanjem mravelj ne pridemo nikamor.Za preprečevanje dostopa mravljam v panj že od nekdaj uporabljamo različna sredstva, ki pa so se največkrat pokazala za ne-učinkovita. Kakor poročajo čebelarji — praktiki, se je poskus z naftalinom še najbolj obnesel. Popolnoma zgrešeno bi biloseveda, če bi ga dajali v panje ali na brado panjev, saj bi se v tem primeru čebele lahko zadušile v hlapih naftalina, med bi se papokvaril.Če kupimo naftalin v polivinilastih vrečkah, te najprej večkrat prebodemo, da so podobne situ, nato jih pa položimo okoličebelnjaka ali panja na stojišču. V novejšem času je naftalin v trgovinah v posebnih luknjičastih valovitih pripravah zaobešanje. Polivinilasto pokrivalo odstranimo in nato valjasto pripravo obesimo ali položimo na ustrezno mesto.Mravljišče v čebelnjaku ali v bližini čebelnjaka je treba pokončati; najlaže na ta način, da ga polijemo s petrolejem ali z 20 °/okreolinom.Osa napada čebele na vhodu panja in jemlje čebelam zalogo medu, prav tako silijo v notranjost panja in jih vznemirjajo. Ševečji škodljivec je sršen. Ose in sršene uničujemo na ta način, da jih lovimo v steklenice.

Metulj — voščena vešča z zalego v satju v razvojnih oblikah


15 od 67 14.5.2013 16:56

Voščena vešča je uničila sat

Vanje nalijemo nekoliko črnega piva ali vina. Tam se napijejo in izhoda več ne najdejo. Steklenico obesimo pred panj.Veliko škodo delajo miši. Predvsem v zimskih mesecih silijo v panj. Tam si napravijo iz razkosanih delčkov papirja alipodobnega materiala udobno gnezdeče. Čebelam požrejo vso zalogo cvetnega prahu in s svojo navzočnostjo vznemirjajozimsko čebeljo gručo, ki se ne more braniti. Prav tedaj pa čebele potrebujejo popoln mir. Da onemogočimo mišim dostop vpanj, zožujemo žrela.Še bolj škodljive kot miši so rovke. Te prav tako kot miši pozimi zlezejo v panj, sklestijo satje in uničijo čebelno družino. Ne-varne so še zategadelj, ker ima samica obilen zarod, ki pa mu je najboljša mati. Kakor hitro se približa gnezdu samec, gabrezobzirno nažene, ker ve, da bi ji neusmiljeno požrl nežne mladiče. Ko ti nekoliko odrastejo, so materi neprestano za petami.Držijo se drug drugemu za rep in tako procesija v gosjem redu potuje po gozdu.Prav tako delajo veliko škodo sinice. Priletavajo na deščico pri žrelu in s kljunčkom trkajo na panj; s tem rušijo mir v njem.Vsako čebelo, ki se prikaže iz panja, pozobljejo. Zato napnemo žico, da sinica ne more do žrela. Nekoliko stran od panjevpostavimo krmilno hišico, v kateri krmimo ptice.Nevarni sovražniki so srakoperji, ki lahko napravijo veliko škodo. Žolne se obešajo na panje, trkajo z dletastimi kljuni nakončnice in s svojim lepljivim jezikom love čebele, ki se prikažejo iz njih.Poznamo še škodljivce kot so medved, sršen, čebelji volk, smrtoglavec, čebelja uš itd. FEBRUAR Prvi sestanekTema: Življenje, nagon in prirojene lastnosti čebelPonazorila: risbe in diapozitiviVelikokrat slišimo in beremo, da se čebela v svojem načinu življenja vede tako, kot da ima razum, podoben človeku. Dajemojih za zgled glede delavnosti, organiziranosti, skrbnosti, reda in čistoče, bojevitosti, ljubezni v svoji družini itn.Čebela nima razuma. Dela največ po nagonu. Vse mojstrovine njenega dela so nagonske — prirojene. Brez vsake mere izrednonatančno izdela velikost celic v satu. Ima pa čebela spomin, ki ga oblikuje v povezavi dveh ali več predmetov ali barv. Na tanačin si zapomni kraj bivališča in smer nabiranja hrane. Ko po 10 dneh čebela mladica prvič izleti iz panja, se prične navajatina prepoznavanje določenih predmetov, ki si jih mora zapomniti. Navadi se tako, da prepozna nekaj predmetov ali barv vbližini svojega panja, sosednjega panja oziroma panjev, če jih je več skupaj. Iz tega razloga čebelar pobarva panje z različnimibarvami.Čebela še ni spremenila svojega načina življenja in v tem je razlika med čebelo in človekom. Človek menja način življenja,življenski standard, pridobiva vedno nove proizvode, itd. Čebele pa že od nekdaj delajo na isti način: uporabljajo iste surovine,sesajo medičino, mano, pobirajo cvetni prah in brez vednosti oprašujejo cvetove. Vedno dajejo Človeku iste pridelke: med,vosek, cvetni prah, strup, in to v istem letnem času.Zimo preživi čebelja družina v zmanjšanem številu. Ko se prične pomlad, se hitro razmnoži in panji so hitro polni čebel. Izhodiz utesnjenosti v panju je že tisočletja rojenje po nagonu, ki ga človek pozna. Po nagonu gradi čebelja družina satje, goji inneguje zalego, se brani pred vsiljivci, skrbi za red in čistočo. Tako dela vse v prid svoje družine: Od nekdaj skrbijo mladice zaprehrano zalege, ogrevanje, čiščenje celic v satu po poleganju in pripravo za ponovno zaleganje. Nobena se tega ni učila kotnaše mamice, vse delajo v temnem panju nagonsko.Krožni tok življenja in dela čebele je vedno enak, le človek se je prilagodil njenim nagonskim in prirojenim lastnostim, ji izde-lal panj — dom, v katerem lahko nadzoruje njeno delo in odvzema pridelke ter jih uporablja sebi v prid, kot uporablja celotnonaravno bogastvo zemeljske oble.


16 od 67 14.5.2013 16:56

Med vzorci različnih pravilnih likov je šesterokotna celica najidealnejša in najracionalnejša oblika za satje Če združimo nagonske in prirojene lastnosti čebele, so le-te naslednje:1. razmnoževanje;2. skrb za zalego;3. skrb za prehrano matice, trotov in mladic;4. skrb za čistočo in red;5. gradnja vedno enakega satja — celic za čebele delavke, trote in matico;6. čuvanje in obramba svojega doma;7. življenje v združbi — družini;8. nabiranje hrane za zalego in družino;9. nabiranje hrane — medu za več kot pol leta vnaprej;10. manjšanje in večanje števila članov družine po različnih letnih časih;11. odstranjevanje trotov iz družine pred zimo. Drugi sestanekTema: Kako se čebele sporazumevajoPonazorilo: risba plesa na satjuKljub temu, da čebele ne znajo govoriti, se med seboj prav lepo sporazumevajo. Kako?Če čebela najde v naravi sladek sok, leti takoj domov, odloži nabrani sok in začne kriliti ter begati po satju.

Sporazumevanje čebel: 1. sonce, 2. nektar je oddaljen čez sto metrov proti soncu, 3. oddaljenost na nasprotni strani

Ostale čebele jo opazujejo. Vsaka okusi z jezičkom prineseni sok in vedno več jih je, ki začnejo plesati z njo. Bega po nevidnikrožnici, postane, kjer je začela, in že spet nadaljuje po isti poti. Za njo potem hitijo k žrelu in nato na kraj, kjer je našla sladkisok.Tiste čebele, ki so zasledile sok v bližini panja, pri plesu krožijo, one z oddaljenega mesta krmišča pa osmičijo — korakajo vobliki osmice po satovju: polkrog na levo, naravnost nazaj, polkrog na desno, naravnost nazaj itn. Oba plesa pomenita čebeljogovorico za obveščanje o bližnjem ali oddaljenem viru hrane. S plesom pokažejo tudi smer kraja, pri čemer se poslužujejo legesonca.Tudi nabiralke cvetnega prahu plešejo v panju. Je pa med njihovimi plesi in plesi nabiralk medičine nekaj razlike. Tretji sestanekTema: Kaj potrebujejo Čebele za uspešen razvojPonazorila: risbe, diapozitivi, vzorci napajalnika


17 od 67 14.5.2013 16:56

Za svoj razvoj potrebujejo čebele: ustrezno toploto v panju, zalogo peloda in medu, vodo in prostor.Na koncu zime je potrebna predvsem ustrezna toplota, saj v tem času matica že začne zalegati. Zato skrbimo, da bodo panjiprimerno odeti. V notranjosti panja morajo čebele dvigniti temperaturo na 35° C. Nujno je tudi potrebna voda, ki jo morajodobiti v bližini panja. Zaradi oddaljenosti in spremenljivega vremena bi v tem času čebele med izletavanjem otrpnile. Zato jimpostavimo na ugodnem mestu napajala, da sonce vodo, ki jo čebele nosijo v panj, ogreje. Napajal pa je več vrst. Oglejmo sinekatere!Brez zadostne količine medu in peloda, ki ga matice potrebujejo za krmilni mleček vedno več, se zalega ne bo širila. Če pahočemo imeti močno družino do glavne paše, moramo že sedaj poskrbeti, da se zalega širi.Tudi pri širjenju plodišča moramo družini pomagati. Ko opazimo, da čebele pokrivajo okence v plodišču (kar pomeni, danimajo več prostora na satju), odvzamemo skrajni nezaleženi in z medom napolnjeni sat, na njegovo mesto pa denemo svežprazen sat. Čez nekaj časa dodamo v predzadnji sat satnico, da mladice lahko gradijo

Priporočljiv napajalnik

sat z voskom, ki ga potijo iz voskovnih žlez. Tako postopamo, če hočemo imeti močno družino pri prvem razcvetu rastlin.Če imamo v tem času slabo družino, jo združimo z močno. Nikakor pa ne slabo s slabo!Kako združujemo, se bomo pa še učili. Četrti sestanekTema: Vosek — stavbno gradivo čebelPonazorila: vzorci voska različnih barv; risbe in diapozitiviNa sestanku smo že govorili o notranjih organih čebeljega telesa in smo med drugim povedali, kako mladice pripravljajo vsvojem telesu vosek. Če pogledamo sveže zgrajeno satje, vidimo, da je sveže rumeno. Vse to so zgradile starejše mladice. Prigradnji celic se kažejo ne samo kot mojstrice v gradnji, ampak tudi kot pravi arhitekti, zakaj celice imajo racionalno najboljizkoriščen prostor. Vse to pa stane veliko truda. Za 1 kg voska morajo izpotiti čebele poprečno milijon voskovnih ploščic skozisvoje reže.Bili so časi, ko so gojili čebele predvsem zaradi satja. Ko še ni bilo ne petroleja in ne elektrike, so svetili s svečami, ki so jihvlivali iz voska. Tudi danes vlivajo sveče iz voska. Ga pa ne uporabljajo samo za sveče, ampak tudi za industrijske namene.Kar za 35 različnih industrijskih potreb ga rabijo.Da olajšamo čebelam gradnjo satja, izdelujemo danes satnice z osnovami celic na obeh straneh. Čebele pa napravijo celicerazličnih velikosti.1. Majhne šesterokotne celice so namenjene za zaleganje delavk. Vanje poklada matica oplojena jajčka, iz katerih se razvijejomladice.2. Določeno število šesterokotnih celic je pripravljeno za trote. Vanje pokladajo matice neoplojena jajčeca, iz katerih serazvijejo troti.3. Nekaj celic hruškaste oblike pa zgradijo navadno na robovih satov. Te so najprej normalne velikosti, potem pa jih čebele po-daljšajo — pravimo jim matičniki. V njih se razvijejo mlade matice.Deviško sveže rumeno satje v panju sčasoma porjavi in počrni. To povzroča predvsem starejša zalega s svojimi odpadki,izločki in »srajčkami«, v katere so bile zapredene v celicah. K potemnitvi satja pripomorejo tudi čebele, saj prevlečejo robovecelic z zadelavino (propolisom). Temno satje izločimo iz panja in ga skuhamo. To storimo sami ali pa ga damo v predelavo.


18 od 67 14.5.2013 16:56

Sat s potegnjenimi matičniki

Na množino satja v panju vplivamo z dodajanjem satnic. Kdaj in kako dajemo satnice v panj, bomo pa še slišali. MARECPrvi sestanekTema: Pripomočki in oprema pri čebelarjenju Ponazorila: vzorci pripomočkov in slikeZa uspešno čebelarjenje potrebujemo ustrezen pribor. Za začetek:1 do 3 panje s čebelami, čebelarski klobuk, priprava za dimlje-nje čebel (teh je več vrst), osušeno bukovo gobo, koščke šote,žakljevino, čebelarske klešče, grebljico, par čebelarskih rokavic in žveplo. Pozneje pa:osipalnik, pitalnike, stojalce za satje, več časopisov, penasto gumo za ogrevanje panjev, omaro za satje, šilo, kladivce in večkotačev za žičenje satnic. Drugi sestanekTema: V panju se je začelo novo življenjePonazorila: čebelarski klobuk, omelce, grebljicaCim bolj se bližamo pomladi, tem bolj smo radovedni, kako so čebele prezimile. Na prvi toplejši dan se pokažejo na bradipanja in začnejo se prvi spomladanski izleti — pravimo jim čistilni izleti. Pri tem moramo biti navzoči, da bomo lahko točnejeocenili stanje družine v panju. Še prej pa bomo odstranili sneg izpred panjev, ali ga vsaj potresli s senenim zdrobom aližagovino. Lahko ga tudi prekrijemo s papirjem, da čebele ne sedajo na mrzli sneg ali zamrznjeno zemljo, kjer zaradi mrazaotrpnejo.Če opazimo, da izletavajo, se vračajo in lazijo po končnici panja, da se na bradi dotikajo s tipalkami in rilčki, kot da bi se nekajpomenkovale, je to znak, da v panju ni matice. Zaznamujemo si panj in ob prvi priložnosti jim damo matico. Najbolje jeseveda, da jim damo matico s prašilčkom. Kmalu si postanejo prijateljice.Če čebele ne letijo, ampak samo lazijo po bradi panja in vlečejo za seboj zadek, je že sum, da so obolele za nosemo. V tem

primeru odberemo nekaj čebel in jih pošljemo na pregled veterinarski postaji. Če pa čebele ne vzleti jo, imajo spuščena krila inz njimi mirujejo, potem je to znak, da z njimi nekaj ni v redu. Čebele so pršičave.Lahko pa tudi opazimo, da kažejo vso potrebno živahnost pred žrelom, pa ne vzlete. Če si jih pobliže ogledamo, zapazimo, daimajo okrnela krila ali okvarjene nekatere druge dele telesa. Te so v času svojega razvoja pretrpele v celicah hlad in so brezvrednosti za čebelarja, saj tudi kmalu odmrjejo.Iz vsega tega sledi, da je treba resno vzeti opazovanje čebel v prvih izletnih dneh. Tretji sestanekTema: Zre j ali bomo samo močne družinePonazorila: slike močnih, srednjih in slabih družinKatere družine pa so močne? To so družine, ki spomladi pokrivajo osem in več satov, kažejo močno voljo do življenja in dela.

Zakaj je treba zrejati močne družine? Ugotovili so:1. te družine dajejo dosti pridelkov in oprašijo mnogo cvetja:2. uspešno se borijo proti boleznim in škodljivcem. Pogosto si z lastnimi silami pomagajo zadušiti nekatere bolezni;3. imajo večjo življenjsko sposobnost in zaradi tega ne potrebujejo tolikšne čebelarjeve nege;4. lažje prezimijo in lažje vzdržujejo v panju potrebno toploto. Zalego pokrivajo na gosto;5. lažje se ubranijo sovražnikov v panju in izven njega, predvsem v zgodnji pomladi in jeseni, ko ni stražark pred žrelom in jenevarnost ropanja.Moč čebelne družine lahko ugotovimo takoj, ko smo v plodišču odvzeli okence. Če je na eni strani dobro zasedenega sata vAZ. panju približno 2500 čebel, na obeh straneh pa 5000, potem je na 6—7 satih približno 30.000 do 35.000 čebel, kar lahkosmatramo v jeseni za dobro družino.


19 od 67 14.5.2013 16:56

Četrti sestanekTema: Zakaj in kako dražilno krmimo čebelePonazorila: primerna krmila za dražilno krmljenje in pripravkiDražilno krmimo čebele zato, da bi pospešili razvoj čebelne družine, je številčno pomnožili in pripravili do glavne paše. Veljanačelo, da nobena čebelna družina ni tako močna, da ne bi mogla biti še močnejša pred pričetkom paše, za katero jopripravljamo.Dražilno krmimo družine zgodaj spomladi in tudi poleti, če v naravi zmanjka paše. Dražilno krmljenje zgodaj spomladi pauporabljamo le takrat, če tega ne nudi narava. Če imamo ob lepem in ugodnem vremenu v okolici, oddaljeni od čebelnjakaoziroma čebel do 3 km, zgodnjo cvetočo spomladansko floro (teloh, troben-tice, zvončke, spomladansko reso, repico, sadnodrevje in še kaj), je ta boljša od vsakega dražilnega krmljenja. Če pa so vremenske razmere (deževje, sneg itn.) neugodne, namtudi zgodnje pomladansko cvetje nič ne pomaga in si tudi takrat pomagamo z dražilnim krmljenjem.Za dražilno krmljenje uporabljamo z vodo razredčen med, medenosladkorno testo in v skrajnem primeru sladkorno raztopino vrazmerju 1 :1. Če v naravi ni cvetnega prahu, kar se pri nas le redko pripeti, krmimo čebele tako, da razredčeni sladkorni alimedeni raztopini dodamo cvetni prah, ki smo ga prejšnje leto odvzeli čebelam ter ga pravilno hranili do pomladi. Med letomlahko nekajkrat uporabimo za dražilno krmljenje tudi suh kristalni sladkor, ki ga lahno navlažimo, da ostane v svoji prvotniobliki. Prvo takšno obdobje za krmljenje s suhim in rahlo navlaženim sladkorjem nastopi tedaj, ko odcvete sadno drevje innekatero zgodaj cvetoče grmičevje, drugo cvetje, ki pomeni pašno sezono (travniška paša, akacija) pa se še ni razcvetelo. Nazgodaj cvetočih rastlinah so nabrale skromne zaloge medičine, oplodile sadne cvetove in potem v kratki brezpašni dobi pojedlevse, kar so nabrale. Ker pa v tem času ni dotoka medičine, matica zmanjšuje zaleganje jajčec in tako se lahko zgodi, da čebelnadružina oslabi pred bližajočo se glavno pašo. Tako nima zadosti pašnih čebel — nabiralk, ki so stare nad 21 dni. Zato bomo vbrezpašnem obdobju medičino nadomestili z rahlo navlaženim suhim sladkorjem. Čebele ga počasi z dotokom žlezne tekočinetopijo in obdržijo delovni nagon. Kar dobijo iz sladkorja, pa lahko sproti porabijo za hrano. Tako imajo občutek, da se pašanadaljuje. Matica zato z nezmanjšano prizadevnostjo zalega naprej in čebelna družina postane dovolj živalna za glavno pašo.Pri dražilnem krmljenju igrajo veliko vlogo vremenske razmere. Če je kolikor toliko lepo vreme in čebele lahko izletavajo povodo, ki jo veliko porabijo za spomladansko zrejo žerk - zalege, je dražilno krmljenje s suhim sladkorjem ali pogačami odlično.Če pa so vremenske razmere neugodne in čebele nabiralke ne morejo donašati prepotrebne količine vode, pa dražilno krmimo ssladkorno raztopino z enakim delom vode in sladkorja. S tem dobi čebelja družina še vodo in čebelam nabiralkam ni trebaizletavati.Z rahlo navlaženim suhim sladkorjem in medeno vodo krmimo slednjo. Skozi vsa taka nepašna obdobja moramo nadaljevati zdražilnim krmljenjem, da obdržimo čebeljo družino številčno močno in vedno pripravljeno izkoristiti naslednjo pričakovanopašo, za katero pa mora vedeti vsak čebelar.Če dražilno krmimo s sladkorno raztopino, moramo le-to dolivati od 1/4 do 1/2 litra dnevno. S takim dolivanjem ima čebelarveč dela, medtem ko lahko navlaženi sladkor doda naenkrat za več dni.

Sodobna posoda za dražilno krmljenje je kozarec za vlaganje pokrit spolivinilom v katerega napravimo nekaj luknjic in obrnjenega postavimo nad gručo APRIL

Prvi sestanek


20 od 67 14.5.2013 16:56

Tema: Čebela je čudo naravePonazorila: grafikon, papir za računanje števila primerovZakaj so čebele tako koristne naši skupnosti in tolikokrat opevane?Zimo preživi družina, ki šteje od osem do dvajset tisoč čebel. Ko se nekako v februarju pojavi zalega, čebelja družina hitro narašča in že vjuniju doseže okoli petdeset do šestdeset tisoč članov. Matica poleže na višku svojega razvoja do 2500 jajčec dnevno, kar znaša trikratnonjeno težo. Takšne plodnosti ne pozna živalski svet. Čebela delavka poleti iz panja v svoji življenjski dobi okoli stotridesetkrat ališestnajstkrat dnevno. V enem dnevu nabere kakih 900 miligramov medičine ali mane. Donos medu na posamezno čebelo močno variira in jeodvisen od izdatnosti paše in od njene oddaljenosti od panja. Za kg akacijevega medu morajo čebele obiskati štiri milijone cvetov in napravitikakih 120.000 poletov. Če pomislimo, da porabi srednje močna družina samo za svoj razvoj letno 40-60 kg medu, 40 kg cvetnegaprahu in okoli 80 litrov vode, vidimo, kako velike napore mora obvladati mala čebela. Preračunano je, da ena čebela opraši na enempoletu 250 cvetov. Če poleti dnevno šestnajstkrat (16 x 250 = 4000 — pomnožili smo dnevne polete čebel s številom opra-šitev), vidimo, daje čebela v stanju oprašiti (oploditi) 4000 cvetov. Če računamo, da se je iz desetih cvetov jablane razvil in dozorel kg jabolk, spoznamo, da jeena čebela v enem dnevu oplodila 400 kg jabolk. Če računamo, da stane kg jabolk 15.000 din, je opravila ena čebela v enem dnevu zapoljedelca koristno delo v vrednosti 6.000.000 din.Če prištejemo, da čebele oplojujejo celo vrsto drugih žužkocvetnih rastlin (razne detelje, zelenjavo, rože), je njen prispevek k donosnostikmetijstva neprimerno večji, kot ga ima čebelar od čebeljih pridelkov.Poprečni donos medu na panj je v Sloveniji okoli 11 do 12 kg. Tako znaša donos medu enega panja, če ga računamo po Medexovi odkupniceni 20.000 din za kg, skupno 220.000 do 240.000 din. Vidimo, da ima naša skupnost mnogo večjo korist od čebel kot pa čebelar.Večina čebelarjev pri nas čebelari na med in le deloma na vosek. To je dodatni pridelek in čebelar ga po večini porabi za izdelavo novihsatnic. S pridelovanjem matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa in strupa se bavijo le večji čebelarski obrati, vtem ko se ljubiteljičebel v glavnem ne bavijo s pridelovanjem navedenih pridelkov.Po poprečnem računu je čebela nenadomestljiva pri napredku čebelarstva in kmetijstva. Če ne bi bilo čebel, bi izumrloogromno število rastlin, ki so odvisne od opraševanja po žuželkah in še posebej po čebelah. Drugi sestanek Tema: Čebelja pašaPonazorila: primerki rastlin, ki vabijo čebele, naravni in posušeni cvetovi, diapozitiviČebela je najvažnejša zvrst žuželk, ki potrebuje veliko rastlin. Najde jih v gozdu, na polju, na travnikih, v sadovnjakih, skratkapovsod, kjer rastejo in dajejo medičino, cvetni prah ter mano.Rastline in čebele sestavljajo nedeljivo celoto in so med seboj odvisne. V nobenem primeru ni mogoče ločiti enih in drugih, neda bi bila ogrožena njihovo življenje in obstoj. Rastline, ki dajejo čebelam hrano, pri nabiranju cvetnega prahu in medičineoprašijo, da je možen razvoj plodu ali semena. Tako pomagajo čebele, ki preživijo zimo v večjem ali manjšem številu in sespomladi hitro razmnožijo, vzdrževati večje kroženje rastlin. Med rastline, ki vabijo čebele, spadajo:a) zelišča;b) grmovnice — grmovje;c) gozdna, sadna in druga drevesa.Poznamo celo vrsto rastlin, med njimi tudi zdravilne. Zapomnimo si nekatere od njih. Te so:melisa, mrtva kopriva, regrat,kamilice, vretenčasta kadulja,trpotec, esparzeta,baldrijan, rdeča detelja — inkarnatka,majaron, bela medena detelja,meta, travniška kozja brada.

Nekatere od njih so plevel, druge kulture. Najdemo jih v gozdovih, na posekah, v vrtovih in sadovnjakih, v parkih, na poljih,travnikih, pašnikih, v alejah ob cestah in poteh, ob potokih in rekah, ob železniški progi, na šotiščih, igriščih, pokopališčih, obživih mejah itd. Vsako področje ima svoje rastlinske posebnosti. Nekatere od navedenih rastlin ne dajejo vedno enakih koristi,kar je odvisno od različnih podnebnih razmer. To velja tako za rastline kot za čebele.Odlično čebeljo pašo dajejo zdravilne rastline. Gotovo jih poznate veliko, saj jih nabirate in sušite za potrebe zdravilne indu-strije. Našteli smo le nekatere od znanih, so pa seveda različne v različnih podnebnih razmerah. Tretji sestanek

Tema: Kako lahko pomagamo izboljšati čebeljo pašoPonazorila: pravilno pripravljeni potaknjenci rastlin in semena drugih rastlin, ki vabijo čebeleGotovo boste našli na šolskem vrtu, v njeni okolici, ob progi, na nasipih in neizkoriščenem zemljišču primeren prostor, kjer jemogoče posaditi drevesa ali grmovnice, ki vabijo čebele. S tem boste polepšali svoj kraj in koristili čebelam. Imamo šole,katerih učenci so posadili vrbe, drevorede ob poteh, nasad ribeza v domačem vrtu ali na njivi, lipe sredi vasi, okrog igrišča,kopališča in drugod. To je lep spomin, ki ostane za nami in se ga spominjamo še kasneje, ko odrastemo.V naravi je vedno manj čebelje paše. Ljudje sekajo stara drevesa in trebijo gozdove ter izsekavajo drevesa, ki so jih ocenili kotgozdni plevel, čeprav so čebelam koristna. Ta so med drugimi vrba, iva, leska, akacija in še cela vrsta drugih. Uporabljajo ne-primerna škropiva proti plevelu in škodljivemu mrčesu; žrtve pa so vsako leto Čebele in druge koristne žuželke, ki se borijo zaobstanek in opravljajo svojo dolžnost opraševanja rastlin. Vsem takim izgubam bi se lahko izognili, če bi složno sodelovali


21 od 67 14.5.2013 16:56

čebelarji, kmetje, kmetijska industrija in gozdarji.Da obvarujemo rastline, ki koristijo Čebelam, in čebele, moramo pritegniti mladino in ne samo čebelarje. Varovati moramodrevesa, da jih ne bomo brez potrebe lomili in podirali; ne smemo uničevati narave in trgati cvetove po travnikih, gozdovih inpovsod, kjer rastejo. Narava je najlepša, če jo pustimo takšno, kot je, če je ob njenem cvetenju ne skrunimo. Lahko varujemovse, kar je raslo stoletja in desetletja, kar krasi našo lepo domovino in ustvarja ugodne razmere za čiščenje zraka, obnovokisika, pravilno vlago in padavine.Mladi čebelarji in mladina naj opozarja kmete, starše in gozdarje na samovoljno uničevanje narave, saj tako preprečujemo od-govorne ljudi, kako škodljivo je nenačrtno uničevanje rastlinstva, ki je dar narave in služi človekovi blaginji.Poznamo stare lipe, ki so jih sadili naši predniki ob cerkvah, sejmiščih in v centrih vasi ob posameznih svečanostih. Ohranileso se do danes in so stare več kot 500 let. Nekatere od njih so zaščitene kot spomeniki (Urh pri Ljubljani, Limbarska gora,Zasavska gora itd.). Zamislite si, česa vsega se spominjajo ta drevesa! Na njihovih deblih so vrezani znaki turške vladavine,prestreljena so od krogel in spominjajo na padle borce in talce, ki so jih osvajalci pred ustrelitvijo vezali obnje itd. Četrti sestanek Tema: Zakon razvoja in življenja čebelePonazorila: tabelarni pregled razvoja čebele od jajčeca do njenesmrti, diapozitivi o biologiji čebeleVsako živo bitje ima svojo razvojno pot, ki pelje od zarodka do vstopa v življenje in nato od rojstva do smrti. Pri čebeli (čebelidelavki) večkrat govorimo o 60-dnevnem zakonu, kar pomeni, da od dneva, ko je matica položila jajčece v celico, pa do njenesmrti v letnem času običajno mine 60 dni. Izjema so le v jeseni izležene čebele, ki so kot ličinke krmljene tako, da so sposobnepreživeti zimo. Ko se izležejo, ne opravljajo enakega dela kot njene vrstnice, ki se polegajo med letom. Tako ne krmijo ličink,ali samo minimalno, ne gradijo satja, ne donašajo vode in cvetnega prahu, ampak jih vse to delo čaka šele spomladi, ko nekakov februarju matica poleže prvo jajčece.60-dnevno življenje čebele delavke razdelimo v tri obdobja. Prvo obsega 21 dni in zajema razvoj od polaganja jajčeca v čebeljocelico do izleganja mladice, mlade čebele delavke; drugo obdobje zajema čas, ki ga mora opravljati mlada čebela v panju, komora čistiti celice, krmiti s krmilnim sokom ali mlečkom žerke v celicah, ko mora graditi satje, opravljati stražarsko delo in kose končno pripravlja, da po ogledu izleti na pašo, ki traja 21 dni; tretje obdobje pa obsega delo čebele delavke zunaj panja.Doba zunanjega dela čebel traja nekako od 18 do 21 dni, odvisno od vremenskih okoliščin, pašnih razmer itn.Poznamo še zakon 40-dnevnega dražilnega krmljenja, to je čas od zarodka (položitve jajčeca v celico) do pričetka dela zunajpanja, ko postane čebela nabiralka in donašalka medičine, mane, cvetnega prahu, vode in propolisa. Čebelar mora vedeti za časpričetka me-denja in glavne paše. Ce vemo, da je glavna paša na cvetoči akaciji okoli 1. junija in želimo imeti zadostno številopašnih — delovnih čebel v tem času, moramo pričeti dražilno krmiti najmanj 40 dni prej.Oplojena jajčeca, ki so položena v celice 40 dni pred nastopajočo pašo, čebelarju in kmetijstvu največ koristijo. MAJ Prvi sestanekTema: Koliko čebeljih družin je lahko na določenem območjuPonazorila: zemljevid-specialka, risba s površinskimi izmerami ali izdelan pašni kataster na kartiČebela in narava se med seboj dopolnjujeta in vedno držita določeno ravnovesje. Ravnovesje med številom čebeljih družin innaravo sedaj povsem obvlada človek. Divja čebela se v naravi — v votlih drevesih, zemeljskih votlinah — več ne pojavlja inpodnebne ter druge razmere so se v tisočletjih toliko spremenile, da bi se danes le težko obdržale. Čebelar in gospodarstvo pamorata vedeti, koliko čebelnih družin je nujno potrebnih na določenem območju ali v katastrski občini in na določeni hektarskipovršini, da oprašujejo v zadovoljivi meri žužkocvetne rastline in da so za čebelarja še vsaj delno koristne pri donosu čebeljihpridelkov. Vedeti moramo, koliko čebeljih družin se lahko preživi na hektarski površini Na ta vprašanja mora biti čebelarpripravljen in jih mora poznati. Ugotovljeno je, da na 10 ha naravne nekulturne vegetacije lahko živi ena čebelja družina, kinudi čebelarju do 10 kg medu. To seveda ne velja za plantažne nasade ali posevke kulturnih rastlin, npr. plantažno posejanorepico, sadovnjak, čisti gozd smrek, jelk, pravega kostanja itd.Po teh izkušnjah lahko ugotovimo, koliko čebeljih družin moramo imeti enakomerno porazdeljenih na izmerjeni površini kakekrajevne skupnosti, občine in republike. To ugotovimo tako, da število hektarske površine delimo z 10 (deset) in dobimopotrebno število čebeljih družin.Čebelar mora poznati pašne razmere in celotno rastlinstvo v določenem kraju, kjer čebelari, vedeti mora, kako izdatno medi vnjegovi okolici rastoča vegetacija, kakšno množino medičine, cvetnega prahu ali mane lahko izloči tamkajšnje rastlinstvo, česo v kraju, kjer namerava postaviti čebelnjak, že čebele drugih čebelarjev in koliko jih je; šele takrat lahko izračuna, kolikočebeljih družin se mu izplača gojiti v nekem kraju brez prevoza na posebna pasišča plantaž, gozda, akacije, žepka itd.

V naših krajih računamo, da je lahko eno čebelarstvo s 40 AŽ-panji na 5 km2.Po pašnem katastru je treba ugotoviti potrebno število čebel v določenem kraju in po taki ugotovitvi postaviti čebele na pasišča.Ugotovljeno je, da naša področja niso pravilno naseljena s čebelami. V okolici mesta ali večjih naselij je čebel preveč, voddaljenih in težko dostopnih krajih čebel sploh ni ali pa jih je izredno malo. Čebelarji, ki so organizirani v društvu čebelarjev,morajo med seboj urediti pravilno razmestitev čebel. Prav tako je dolžnost čebelarske organizacije, da ob večjem gozdnemmedenju, ki prenese večje število panjev na hektar površine, pravilno razmesti čebele prevaževalcev, ki jih prepeljejo izoddaljenih krajev, da izkoristijo trenutno obilno pašo, ki traja le nekaj dni ali tednov.


22 od 67 14.5.2013 16:56

Veliko vlogo opravljajo opazovalne postaje, ki ugotavljajo dnevni donos medičine ali mane in tako obveščajo čebelarje opojavu paše, da hitro organizirajo prevoz svojih čebel na taka pasišča. Drugi sestanek Tema: Kako prestavimo — prepeljemo čebelno družinoPonazorilo: premeščanje čebel'na različne razdalje, slike posebnih prevoznih sredstevČebele imajo odličen spomin za svoj življenjski prostor in si zato zapomnijo pot do doma. Takšen spomin imajo: pes, konj, go-vedo, lastovke in še cela vrsta drugih. Golob pismonoša se vrne iz oddaljenih krajev.Čebela si dobro zapomni smer leta in stojišče panja (čebelnjaka), njegovo okolico in predmete okoli njega, zapomni si prostor,kjer je našla medičino, mano ali cvetni prah, in se ponovno vrača po ta dar narave. Vse, kar si čebele zapomnijo, je statično invsaka sprememba položaja moti. Zato ni lahko brez škode za čebele prestaviti panj na manjše razdalje.Če prestavimo panj s čebelami zaradi čiščenja, barvanja ali drugih vzrokov, ga moramo postaviti vedno nazaj na isto mesto. Čega postavimo le nekaj metrov vstran, je to že velika izguba pašnih čebel, starih nad 20 dni. Če imamo namen prestaviti panj zameter ali 1/2 m, storimo to tako, da ga prestavljamo postopoma le po nekaj centimetrov dnevno. Če želimo prestaviti čebeljipanj za krajšo razdaljo, izvedemo to ponoči ali pozno zvečer. Pred žrelo naložimo slamo, seno ali debelejši pesek, skozikaterega se morajo preriti naslednji dan in se tako na novo orientirati. Pa tudi tak način ni povsem zanesljiv. Starejše čebelenabiralke se bodo še vračale na staro mesto, če le-to ni oddaljeno več kot 3 km zračne poti. Prestavitev čebel v razdalji do 3 kmod prejšnjega mesta se obnese brez izgub le tedaj, če jih najprej za 14 dni prestavimo na razdaljo več kot 6 km. Po preteku 14dni jih ponovno prestavimo na zaželeno mesto v bližino prvotnega stojišča.Na večje razdalje od treh km lahko prestavljamo čebele ob vsakem letnem času, vendar vedno v nočnem času ali pozno zvečer.Čebele prevažamo običajno tako, da zapremo žrela in odpremo v panju zračnike ali zračna vratca na vratih AŽ-panja, če jihima; ali pa snamemo vratca in čebele dobivajo zrak skozi žično mrežo okenc, ki držijo sate. Ko tako pripravljene čebelepripeljemo v določen kraj in jih postavimo na določeno mesto, počakamo kako uro, da se pomirijo, in nato brez hrupa odpremožrela. Čebelarji, ki imajo čebele vedno na stalnem prevoznem sredstvu, prirejenem tako, da so v enakem položaju tudi nadrugem pasišču in da se panji med vožnjo ali pred njo v ničemer ne premikajo, lahko vozijo čebele ponoči z odprtimi žreli. Sajponoči čebele mirujejo, ko je vozilo v teku.Vozilo, s katerim prevažamo čebele, mora imeti dobre vzmeti, da se pri močnih tresljajih satje ne trga (lomi). Na podtovornjaka položimo običajno pred nalaganjem čebel kakih 15 cm na debelo tlačene slame, sena, papirja, ali kak drug za udarceumirjajoči material.

Prevoz čebel na pašo nekdaj, danes pa prevažamo z motornimi vozili: avtomobilska prikolica,kamion, kombi ali celo avtobus

Tretji sestanekTema: Čebele rojijoPonazorila: maketa ali slika panja, slika roja in diapozitiviRoj je nova čebelna družina, v kateri so zastopani trije člani: matica, trotje in čebele. Čebelja družina roji po nagonu ob letnemčasu, ki je najprimernejši za novo družino — roj. Z njim si ustvari nov dom, zgradi novo satje in do zime pripravi vse potrebnoza prezimovanje.Rojimo razpoloženje se v čebelji družini razvija postopoma po tem, kako se širi obseg zalege. Rojilni nagon nastopi v panju na-vadno takrat, ko mlade čebele (dojilje) ne najdejo celic z mladimi žerkami, ki bi jim oddale krmilni sok. Ker krmilnega sokanimajo kam odložiti, ga uporabijo zase kot hrano. V njihovih telescih se kopiči čedalje več mlečka in drugih rezervnih snovi.Čebelam začno nabrekati jajčniki, ki so bili do sedaj nerazviti. Pojavi se rojilni nagon.Včasih so si čebelarji želeli veliko rojev. Veselili so se jih, saj so z njimi večali število čebelnih družin. Danes je rojenjenezaželeno, saj si lahko razmnožimo čebelne družine brez rojenja in delitve moči v čebelji družini oziroma panju.


23 od 67 14.5.2013 16:56

Izdaten roj čebel Z rojenjem se čebelja družina deli na roj in izrojenca. Družina, ki je rojila, v tistem letu nabere manj medu in drugih čebeljihpridelkov. Njen razvoj je zavrt in v slabih letih se le obdrži pri življenju in se do zime pripravi za prezimovanje. S tem imačebelar pri Čebelah izgubo in zato je v današnjih večjih panjih rojenje nezaželeno. To še posebno velja za pozne roje.Vsak čebelar mora poznati vzrok za rojenje čebel. Rojenje mora preprečevati, če hoče pripraviti čebelno družino do tega, damu nabere čimveč koristnih pridelkov.

Ogrebanje rojaKako preprečujemo rojenje in kako posegamo v naravni razvoj in nagon družine? To napravimo takole:1. starejše, slabo rodne matice načrtno zamenjamo z mladimi, ki smo jih vzredili strokovno. Če jo pravočasno ne zamenjačebelar sam, jo zamenja čebelja družina s preleganjem ali rojenjem;2. če ugotovimo, da kakšna čebelna družina pogosto roji, pravimo, da je rojiva in da ima prirojeno lastnost velike rojivosti.Tako matico v čebelji družini zamenjamo s strokovno vzrejeno nerojivo mlado matico;3. skrbimo za polno zaploslitev čebelje družine, da v pašni spomladanski dobi ne lenarijo in ne mislijo na rojenje. Polnazaposlitev družine preprečuje rojenje;4. ko se čebelja družina številčno tako razmnoži, da ji primanjkuje prostora, ji tega razširimo in družini odvzamemo del čebelbrez matice in jih dodamo številčno slabšim družinam;5. pred pričetkom rojilnega nagona čebeljo družino zaposlujemo z gradnjo novega satja, ji vstavljamo satnice ali vlagamogradilni satnik;


24 od 67 14.5.2013 16:56

6. pravočasno moramo iztočiti med in medišča. Ce nimajo prostora za odlaganje prinesene medičine in predelave v med, silijona rojenje in lenarijo v panju;7. skrbimo za ravnovesje pokrite in odkrite zalege v družini. Čim se pojavi v plodišču več pokrite kot odkrite zalege, takoj od-vzamemo pokrito zalego in jo dodamo slabši družini — ali pa jo damo pri AŽ-panju v medišče, da se tam izleže. Naizpraznjeno mesto v plodišču damo lep prazen sat za ponovno zaleganje. JUNIJPrvi sestanekTema: Kako ukrepamo z najdenim rojem?Ponazorila: slika roja, ogrebalnika ter pripomočkov za ogrebanjeGovorili smo že, da se čebele razmnožujejo z rojenjem. Roj predstavlja novo čebelno družino.Včasih se zgodi, da prileti v obdobju rojenja roj čebel iz sosednjih čebelnjakov ali pa tak roj najdemo daleč od svojega če-belnjaka.Če lahko ugotovimo, čigav je roj, lastnika takoj obvestimo, da ga ogrebe in spravi v pripravljeni prazni panj. Tako ga reši predgotovim propadom. Težje je, če ne poznamo lastnika; takrat je treba roju pomagati. Nepošteni ljudje včasih ne želijo obvestitilastnika in se roja polastijo. Kar naenkrat postanejo čebelarji. Ne zanimajo se, če so čebele v roju zdrave in če s polastitvijo nebodo pomagali pri razširjanju čebeljih bolezni v svojem okolišu.Pravilo je, da ga ogrebemo in postavimo panj na osamljeno mesto. Ko začne matica zalegati in se družina razvijati, damo če-bele zdravstveno pregledati pristojnemu veterinarskemu zavodu. Ko ugotovimo, da so zdrave, jih lahko damo v čebelnjak kdrugim čebelam. Takšna pazljivost je potrebna zato, ker se pojavlja vedno več čebeljih bolezni, ki se hitro širijo po svetu. Mi pasmo poklicani, da zatiramo vsak pojav bolezni pri ljudeh in živalih.Čebelarji in veterinarski strokovnjaki so ugotovili, da se bolne čebele pogosto odločijo za rojenje. Taki roji letijo daleč odsvojega doma. Če se v panju pojavi bolezen (gniloba čebelje zalege, poapnenje zalege, močna pršičavost, varrooza itn.), sečebele odločijo, da izrojijo. Čebele, ki letijo daleč od svojega doma, so pogosti razširjevalci čebeljih bolezni. S takim rojenjemsi zagotovijo obstoj svojega rodu. Če rojev po osamitvi zdravstveno ne pregledamo, smo odgovorni za škodo, ki nastane včebelarstvu, in še večjo škodo, ki nastane na kmetijskih kulturah zaradi bolezenskega izumiranja čebeljih družin. Zatiranjekužnih bolezni čebel je pri nas urejeno z zakonom o zatiranju kužnih bolezni. Zdravljenje takih bolezni je po zakonu obvezno.Kaznovan je tisti, ki pojava čebeljih kužnih bolezni ne prijavi ali ga prikriva. Roji, ki izrojijo zaradi bolezni, so maloštevilni,majhni in čebele v njih so izredno bojevite.Resnica je, da najdemo tudi zdrave roje, takšne, ki jih čebelar ni pravočasno odkril v bližini svojega čebelnjaka, kjer so gačakale prvi ali še drugi dan na primernem prostoru. Če jih ni odkril, si same poiščejo ustrezen prostor, sedejo na ugodno mestozunaj okoliša prejšnjega domovanja.Najvažnejša navodila za najdeni roj so:1. roju pomagamo tako, da ga zaščitimo pred propadom;2. lastnika, če vemo zanj, obvestimo o kraju nahajališča;3. če ne vemo za lastnika, obvestimo o njem najbližjega čebelarja;4. če domnevamo, da je roj bolan, ga uničimo ali pa ogrebemo in izoliramo od drugih čebel (dokler veterinarski strokovnjak neugotovi, da je zdrav);5. roj vedno vsadimo v čist in razkužen panj;6. ko vsadimo roj v čist panj počakamo toliko časa, da se pojavi pokrita zalega, takrat jo damo na pregled strokovnjaku, če poizgledu sumimo, da je družina okužena;7. ko smo roj spravili v panj, ga krmimo, če je potrebno;8. če kasneje ugotovimo lastnika, mu čebele proti odškodnini za delo in satnice vrnemo Drugi sestanekTema: Kako strokovno pripravimo umetni rojPonazorilo: čebelarjev načrt za povečanje čebelnih družin, slike ali ponazorilo štirisatarjev ali večsatarjev za pripravo umetnedružineZačetnik ali čebelar, ki želi povečati svoj čebelarski obrat in pomnožiti število čebelnih družin, pa tega ne želi z naravnimi roji,si lahko pomaga z umetnimi roji ali narejenci. Tako si izbere družino, ki ima najboljše lastnosti (je mirna, nenapadalna, imavedno največji donos medu, je po številu najmočnejša) in jo uporabi za povečanje števila čebelnih družin. Z naravnim rojem senamreč zmanjša pridelek medu, saj ta lahko odleti in je izgubljen. Zamenjava za rojenje je strokovno razmnoževanje obstoječihdružin.Načrtno lahko povečamo število družin na več načinov. Najenostavnejši način je, da močno čebelno družino po glavni paširazdelimo na dva samostojna dela. V AŽ-panju lahko napravimo tako, da pokrijemo matično rešetko in prekinemo prehod izplodišča v medišče, da odvzamemo iz plodišča polovico satov, jih vložimo v medišče, sate iz medišča pa prestavimo vplodišče. Paziti moramo, da so v obeh delih razdeljenega panja jajčeca in mlada zalega. Nato v medišču odpremo žrelo inpazimo na tisti del razdeljene družine, ki nima matice; to si bo vzgojil sam in čez 15 dni bo že izležena. Ko se bo oplodila inpričela zalegati, bomo imeli dve samostojni družini. Eno od njih prestavimo v drug panj, jo za 14 dni prestavimo na najmanj 6km oddaljeno stojišče, da čebele pozabijo prejšnji dom, in jo nato vrnemo v čebelnjak na poljubno mesto.Sestavljenca pripravimo tako, da v dopoldanskem času združimo na kožici od 4 do 7 zaleženih satov s čebelami vred, ki smojih odvzeli močnim družinam, seveda brez matice. Po potrebi jim dodamo še kak prazen sat ali satnico. Vse skupaj damo vprazen panj. Starejše čebele se bodo do večera vrnile v svoje domove. Narejencu dodamo sprašeno matico, ki smo jo vzgojiliali kupili pri vzrejevalcu matic v matičnici, zaprti s sladkornim testom. Čebele matico kmalu osvobodijo in tako imamo novo


25 od 67 14.5.2013 16:56

družino — sestavljenca.Poznamo več načinov načrtnega večanja števila čebeljih družin z rojevimi matičniki in doma vzrejenimi maticami. To delamov posebnih manjših panjih, ki jim pravimo prašilčki. Tretji sestanekTema: Pričenja se glavna pašaPonazorila: ogled matične rešetke, medišča in prehoda; lahko tudis slikamiČe smo vzimili močne čebelje družine z mladimi in rodnimi maticami ter zadostno zalogo hrane, če smo spomladi z dražilnimkrmljenjem ali krmljenjem na zalego družine pripravili za glavno pašo, potem bodo čebele v juniju na višku svoje moči insposobne izrabiti vsako pašo, ki se bo pojavila ali jim jo bomo nudili s prevozom na določeno pasišče. Čebele zasedajo celotnoplodišče in medišče. Čebelarjeva naloga je, da jim širi prostor, da jim nudi v gradnjo satnice, vlaga gradilni satnik, izravnavamoč družin in skrbi za preprečevanje rojilnega nagona.Temperatura se zvišuje. Narava je v cvetju, cela vrsta rastlin po naravnem zaporedju odpira cvetove, nekatere prej drugekasneje. Noči se toplijo in slana preneha ohlajati noči, medovniki pričnejo oddajati medičino in vabijo čebele na oprašitev —oploditev.Če ugotovimo, da čebele zasedajo in podsedajo satje v plodišču, da je to nabito polno, povečamo čebelam prostor. PriAŽ-panju odpremo pokrovčka na matični rešetki, očistimo medišče in nastavimo vanj očiščeno staro satje. Čebele kaj hitrozasedejo medišče in ogrejejo sate. Pri nakladnem panju razširimo prostor čebelji družini tako, da ji odstranimo pokrov inpitalnik, nastavimo na plodišče drugo ali tretjo naklado s sati in tako povečamo prostor. Ko se satje čez dan ali dva ogreje,prične čebelar s strokovnimi posegi v plodišče čebelne družine.Pri AŽ-panju prestavimo iz plodišča v medišče sate s povsem pokrito zalego in ostali prostor popolnimo s sati, ki so bili že prejv medišču. Ostale sate medišča pa dodamo plodišču, ko uredimo gnezdo tako, da postavimo sat z matico in zalego v sredinoplodišča in ob njem na obeh straneh razmestimo sate z odkrito zalego, kolikor jih seveda imamo. Nato ostala mesta popolnimoz lepimi mladimi sati, ki so bili že dan ali dva v medišču. Vložimo lahko še eno ali dve novi satnici v gradnjo. Satnico običajnododamo kot predzadnji sat v plodišču. Običajno ne prestavimo iz plodišča v medišče naenkrat več kot štiri sate pokrite zalege.Podobno napravimo v nakladnem panju. Tu lahko delamo s celimi nakladami ali pa sat z matico in nekaj sati odkrite zalegevložimo v zaželeno naklado, ki jo namestimo v odgovarjajoči red naklad.Pred prestavitvijo zalege v medišče AŽ - panja dobro očistimo matično rešetko in jo popravimo, če je naključno zvita, odtrganaali ni dovolj pritisnjena na predelno deščico. Pri naselitvi medišča pazimo na to, da preveč ne hladimo čebelje zalege. Čedružina še ni tako močna, da bi lahko naenkrat razširili prostornino za celotno medišče, ga bomo razširili le za toliko satov,kolikor jih družina lahko zasede. Nato bomo vložili slepi sat (desko) in prazni prostor za slepim satom napolnili s primernimmaterialom. Četrti sestanekTema: Točenje meduPonazorila: več vrst vzorcev zrelega medu, slika orodja ali orodjeza točenje medu, sat zrelega meduČebele delavke, stare nad 21 dni, donašajo v panj medičino in gozdno mano, zato jim pravimo donašalke. Medičino in manomlajše čebele predelajo v med. Če je med v celicah dovolj zgoščen in zrel, ga iztočimo.Med iz satja iztočimo s točilom. Navadno odvzemamo le iz medišča. To je navadno takrat, ko je gornja tretjina sata pokrita zvoskom. Gozdni med, ki je gostejši in pripravljen iz mane, ne iz medičine, točimo tudi, če čebele satja še niso pričelepokrivati. Da je med v resnici zrel in goden za točenje, ugotovimo tako, da udarimo z roko ob satnik in pogledamo, če se mediz celic ne izceja. To je znamenje, da je med zrel.Kako se pripravimo za točenje medu?Pred točenjem si pripravimo potrebno orodje in druga pomagala ter postavimo očiščeno točilo.Zatem očistimo in pripravimo: vilice ali nož za odkrivanje satja, stojalo za naslanjanje sata pred odkrivanjem celic, dvojno sito,skozi katero se bo cedil med, očiščeno posodo, ki jo podstavimo pod veho točila, potrebno število posod za shranjevanjeiztočenega medu. Potrebni sta še lopatica ali žlica za mešanje medu v cedilu in posoda za odlaganje voščenih pokrovcev, ki jihodstranjujemo z medenih satov.


26 od 67 14.5.2013 16:56

Točilo s posodo Ko je vse pripravljeno v prostoru, kamor čebele nimajo dostopa, si oblečemo bel plašč, pripravimo vlažno krpo za brisanjepocejajočega se medu in umivalnik s čisto vodo za umivanje rok in orodja. Pripraviti je treba še prostor, kamor bomopostavljali medene in iztočene sate. Ko je vse pripravljeno, lahko začnemo z delom.Pri nas je največ v uporabi točilo na 4 sate. Z njim iztočimo med. Najprej položimo vanj potrebno število satov (štiri), ki so naobeh straneh odkriti, to se pravi, da so odstranjeni pokrovci celic. Nato počasi zavrtimo točilo, da se z ene strani izloči več kot1/3 medu. Točilo ustavimo, obrnemo sate in zopet zavrtimo, da na drugi strani iztočimo ves med. Zopet ustavimo točilo inponovno obrnemo sate, tako dokončno z vrtenjem iztočimo med iz prve strani. Težko satje se rado lomi in zato moramonekoliko počasneje vrteti točilo, ko točimo iz prve strani; iz druge strani namreč pritiska med ob koš točila. S prehitrimvrtenjem lahko polomimo satje. Ko je med iztočen, vračamo iztočene sate čebelarju. Ta jih vrača čebelam v medišče in jemljepolne sate za nadaljnje točenje.Osnovna navodila za točenje medu so naslednja:1. prostor za točenje medu mora biti čist;2. orodje in pribor morata biti sveže očiščena in umita;3. čebelam moramo preprečiti dostop v prostor za točenje medu;4. glede na vrsto medu vrtimo točilo previdno, da ne lomimo satja;5. koš točila pred uporabo dobro pregledamo in upoštevamo, če ni mreža upognjena navzven, kar povzroča lomljenje satov;tako mrežo popravimo;6. točimo le goden in zrel med.7. točila in posode morajo biti iz nerjaveče pločevine ali aluminija. JULIJPrvi sestanekTema: Priprava čebeljih družin za zimoPonazorila: slika notranjosti panja, slike in diapozitiviZima je najtežji letni čas za življenje čebel. Čebela je žuželka, ki ljubi sonce in toploto. Brez pomoči ljudi bi v zimskem času les težavo vzdržala, posebno v naših krajih.Že v avgustu, ko mine pašno obdobje, se čebele pripravljajo za zimo. V istem času mora pričeti s pripravami tudi čebelar. Zanjse čebelarsko leto konča takoj po zadnji paši, ki je lahko julija, avgusta ali septembra. Za prezimovanje čebel si mora izdelatinačrt. Vedeti mora, s kolikšnim številom čebeljih družin bo prezimoval, kje in kako bo pripravil čebele za zimo, katere družinebo pridružil močnejšim, koliko bo prezimil rezervnih družin. Ko mu je vse to znano, določi panje, ki jih bo pripravil zaprezimovanje. Ostale družine bo pridružil odbranim panjem za prezimovanje in jih tako ojačal.Ko smo si napravili načrt, odbrali družine za prezimovanje in določili rezervne družine, se lotimo temeljitega pregleda vseh


27 od 67 14.5.2013 16:56

čebeljih družin v čebelnjaku ali na stojišču. Pripraviti je treba zimsko gnezdo, ki naj ima lepo satje. Pri pregledu izločimoslabo, staro in nedodelano satje iz plodišča, očistimo podaljške na satih in na stenah, ocenimo količino zalege in matico ter natoizoblikujemo gnezdo, ki ga do spomladi naslednjega leta ne bomo več spreminjali.Ko mine zadnja paša in čebele ne donašajo več medičine, zmanjša matica zaleganje in čebelje družine nazadujejo. Čebelar imarad, da matica zalega čimveč, da bo imela družina v zimskem gnezdu veliko število mladih zimskih čebel. To doseže zdražilnim krmljenjem. Dražilno krmi vse do sredine septembra, navadno s suhim, malo navlaženim sladkorjem. Stare čebeleližejo sladkor, ga predelujejo in ustvarjajo v panju vzdušje srednje dobre paše. Matica enakomerno leže jajčeca in družina bopred zimo imela več zalege in več zimskih mladic. Nikakor ne smemo dopustiti, da matica prekine ali zmanjša zaleganje vbrezpašni dobi. To se nam temeljito maščuje spomladi, ko le peščica čebel preživi zimo. Dražilno krmljenje in pripravazimskega gnezda je eno najvažnejših del za uspešno čebelarjenje v naslednjem letu.Po zadnji paši je še čas, da zamenjamo slabe matice, če so se nekatere pri dražilnem krmljenju slabo izkazale v zaleganju. Čemladih matic nimamo, jih lahko še kupimo pri vzrejevalcu. Kolikor pri zadnjem pregledu opazimo pohabljeno matico, jozamenjamo, pa čeprav je mlada.V začetku septembra ali koncem avgusta prenehamo z dražilnim krmljenjem za kakih 10 dni in nato ponovno pregledamočebeljo družino. Ugotovimo zalogo hrane in si količino za vsako posebej zabeležimo. Po desetih dneh pričnemo krmiti zazimsko zalogo. Te mora imeti vsaka čebelja družina v AŽ-panju od 10 do 14 kg, v nakladnem panju pa od 15 do 20 kg. Drugi sestanekTema: Kako ugotavljamo moč družine; zimsko paženje čebel

Ponazorila: odmerjen okvir (1 dm2), sat in vzorci pažnega materialaPri pripravi čebel za zimo ugotavljamo moč čebelje družine po površinskih ploskvah zaleženih satov v mesecu avgustu in sep-tembru. Iz zaloge, ki je v tem času v satju, se bodo izlegle zimske čebele, ki bodo preživele zimo. Zato moramo v avgustu inseptembru po zalegi izračunati, kako močna bo čebelna družina v zimskem času. Izkušen čebelar površino zalege prosto oceni,si podatke zabeleži in izračuna moč zimskih čebel v številkah.Če hočemo natančneje ugotoviti zimsko moč čebelje družine, izmerimo površino zalege na satju. Kot merilo uporabljamo pro-zoren močnejši polivinil ali pleksi steklo, na katerega narišemo merske enote v kvadratnih decimetrih. To mero polagamo na

ploskve zaleženih satov in zapisujemo število izmerjene zalege v dm2. Ko zberemo skupno Število dm2 zalege, vemo, kakomočna bo čebelja družina v zimskem času. To ocenjujemo takole:

— če ima čebelja družina koncem avgusta do 30 dm2 zalege, je zelo slaba;

— če ima čebelja družina koncem avgusta 40 dm2 zalege, je srednje močna;

— če ima čebelja družina koncem avgusta 50—60 dm2 zalege, je zelo močna.Po takih meritvah izločimo slabe čebelje družine in jih združimo ali pa pridružimo srednje močnim čebeljim družinam. Tako sov čebelnjaku vse čebelje družine srednje močne ali zelo močne.Na enak način merimo čebeljo zalego preko leta in to na vsakih 21 dni, kolikor časa traja razvojna doba od jajčeca do izlegečebele mladice. Da ugotovimo zimsko moč čebelje družine, merimo zalego:prvič 20. julija;drugič 10. avgusta;tretjič 31. avgusta.

Seštevek izmerjenih površin zalege v dm2 daje moč čebelje družine čez zimo.

Podobno lahko merimo količino zimske zaloge hrane. Pri tem pride na dm2 pokritega medu 250 g zimske hrane. Hkratiizračunamo, če je satje prazno, koliko hrane moramo čebelji družini še dodati, da bo imela zaželeno količino hrane za zimskoobdobje.Po krmljenju čebel za zimsko zalogo v sredini septembra pustimo čebele pri miru. Kolikor želimo čebeljo družino v AŽ-panjuprezimiti z odprtimi medišči, vrnemo ob prenehanju krmljenja sate medišču.Po ohladitvi v mesecu novembru čebelje družine zapazimo ali topleje odenemo. Kot material za pažanje so najboljši časopisnipapir, valovita lepenka, penasta guma, lesonit, kombiniran s papirjem, ali kak drug podoben material. Nikdar pa neuporabljamo slame, sena ali plev, kar so delali naši predniki in delajo nekateri čebelarji še danes.Čebelne družine zapazimo tako, da stisnemo panje tesno drug k drugemu, da zamašimo reže med njimi in da okoli gnezdanaložimo časopisni papir ali kak drug material od omenjenih. To napravimo tako, da v AŽ-panju, če prezimujemo čebeljodružino samo v plodišču, z deščico pokrijemo matično rešetko. Nato na ločilno desko s pokrito matično rešetko položimo plastčasopisnega papirja in nanj pritisnemo valovito lepenko, stiropor ali lesonit. Enako tesno pokrijemo plodiščno okence za vratipanja. Če prezimujemo čebelje družine z odprtimi medišči, pa napolnimo prazni prostor za okenci s papirjem ali kakim drugimnavedenim materialom.Nakladne panje zapažimo tako, da napolnimo prostor med pitalnikom in pokrovom s papirjem ali kakim drugim izolirnimmaterialom. Priporočljivo je, da nakladne panje, ki so med letom stali vsak zase z manjšo medsebojno razdaljo, stisnemo poštiri skupaj in jih skupaj zapažimo s strešno lepenko ali polivinilom.


28 od 67 14.5.2013 16:56

Člani čebelarskega krožka pred svojim čebelnjakom

2. DEL VIŠJA STOPNJA VSEBINAOsnovna pravila higiene pri čebelnjaku........... 61Čebelarjeve beležke................... 62Zimljenje čebel..................... 63Razvoj plodu do rojstva čebele.............. 63Anatomija in fiziologija čebelinega telesa........... 65Zleze čebelinega telesa in njegove funkcije.......... 67Kaj uživajo čebele................... 63Zgodovina panja.................... 69Današnje bivališče čebel v Sloveniji............. 71Kam bomo postavili panj................. 72Čebelarstvo v Sloveniji in Jugoslaviji............ 73Pomen čebel za razvoj rastlin, plodov in semen........ 74Poživimo naše čebelarstvo................. 77Zimsko življenje čebel.................. 78Kako je s toploto v čebelni družini............. 80Bolezni in okužbe čebel................. 80


29 od 67 14.5.2013 16:56

Najbolj znani sovražniki čebel.............. 86Kako se Čebele sporazumevajo............... 89Celoletni plan čebelarjeve dejavnosti............ 91Čebelarjevo orodje in najnujnejše čebelarjeve potrebščine .... 93Zadelavina in čebelji strup................ 93Življenje čebel in njihovo biološko ravnovesje v družini..... 94Prvi nagli pregled panja................. 96Obnožina in njen pomen za življenje čebel.......... 97Razvoj zalege, dejavnost čebele.............. 98Čebelja paša...................... 93Kako lahko pomagamo izboljšati čebeljo pašo......... 102V panju vzrejamo samo močne družine........... 104Dražilno krmljenje čebel s suhim sladkorjem......... 104Razvojni cikel čebele v 40 dneh je podoben ciklu zakonitosti v naravi 106Matični mleček..................... 10SČebele rojijo........•.............. 107Umetni roji — ometanec.................. 110Prva glavna paša in delo čebelarja............. 112Premestitev čebel in prevažanje na pašo........... 113Zorenje, sestava medu in točenje.............. 116Manin ali gozdni med.................. 117Izlet krožka v Čebelarski muzej in ogled večjega čebelarstva …119Kako vzredimo mlado matico............... 120Koledar vzreje matic.................. 123Dodajanje matic brezmatičnim družinam........... 123Dodajanje zimske zaloge hrane............... 125Naši vidni čebelarji in strokovni pisatelji........... 12 SEPTEMBERPrvi sestanekTema: Osnovna pravila higiene pri čebelnjakuPonazorila: higienska pravila, napisana na tablo ali na trd papirČistoča v panju, čebelnjaku in njegovi okolici je polovica zdravja čebelne družine. Držimo se osnovnih higienskih pravil privzreji. Oglejmo si nekatere!1. Predno kupiš čebele, se prepričaj o njihovem zdravstvenem stanju!2. Predno jih daš v panj, ga dobro očisti in ga dezinficiraj s 4°/o raztopino formalina!3. Skrbno odberi vzorec čebel in jih daj v preiskavo veterinarskemu zavodu, če količkaj sumiš, da z njimi nekaj ni v redu!4. Pri vsajanju tujih rojev bodi previden in jih ne dajaj v svoj čebelnjak, če ne veš, da so zdrave!5. Ne prodajaj voska obolelih čebel; predvsem pa ne, če sumiš, da imajo hudo gnilobo!6. Ne prevažaj obolelih čebel v bližino zdravih!7. Vsako obolelost javi takoj svoji organizaciji in veterinarskemu zavodu!8. V čebelnjaku in njegovi okolici naj bo vedno čistoča!9. Napajalniki morajo biti čisti!10. Bodimo pozorni na poljščine in sadno drevje ter poglejmo, če niso morda škropljeni s strupenimi škropivi!11. Po vsakem pregledu dobro očisti orodje, ki si ga uporabljal: po možnosti s formalinovo raztopino!12. Tudi halja naj bo vedno čista!


30 od 67 14.5.2013 16:56

Drugi sestanekTema: Čebelar je ve beležkePonazorila: beležnica in panjski listkiZa smotrno čebelarjenje potrebuje čebelar:1. delovodnik; 2. dnevnik za fenološke zapiske in grafikone toplote; 3. panjske listke.V delovodnik na kratko zapisujemo pravila, ki služijo za osnovo kroniki. Primerjamo jih z opravili začetne stopnje. Fenološkizapiski so nekakšen koledar narave — zapiski opazovanj vetra in toplote.Najpomembnejši so panjski listki, ki so pritrjeni na vratca vsakega panja. Lahko pa uporabljamo poseben notes s številkamipanjev. Iz zapiskov spoznamo, kaj je bilo opravljeno in kako je treba ukrepati. Pri zapisovanju se poslužujemo okrajšav: M =matica, m = neoplojena matica, mt = matičnik, t = trot, tm = trotovina, r = roj. Vzorec listka za vsako letoŠtevilka panja 4 Čas zapisa Opomba

Matica Rojena: Dodana: Rod:

197910. 7. kranjica

1979--------

------

198015. 5.kranjica

Stimuliranje 2 kgsuhegasladkorja

lkg testa ---------

Jesenski Datum: 29. 9. 29. 9. 27. 9.pregled Dodanoštev.satja: 10 6 11Zalega

v dm2: 48 49 45Zaloga: 10 kg______8kg_______10 kgZimovanje Poslušanje: normalno sumljivo mrtev

Zgodnja Prvi izlet: 18. 2. 20. 2. 10. 3.pomlad Pregled: 19. 3. 10. 3. 19. 3.

Hrana: 5 kg 7kg 3 kg

Zalega: v redu normalno —

Zasedajo: 6 satov 7 satov —

Pomlad Dodano: 0,5 kg lkg testa testa —Medu: — —Pregled: 10. 5. 18. 5. 20. 5Poletje Donos

medu:Gradnjanovihsatov:

8 kg 5 12 kg 5 6 kg 2

Moč družine močna močna mrtve žerke matice ni

Tretji sestanekTema: Zazimljenje čebelPonazorila: plast časopisnega papirja, valovita lepenka, penasta gumaKonec septembra je v panju zadnja zalega. Še vedno je v njem 35° C. V panju si družina poišče najugodnejše mesto za oblikovanje zimskegruče (krogle). Svoje zimsko prebivališče si izbere tam, kjer je dovolj svežega zraka, to je v bližini žrela. Da pa bo v mrzlih zimskih dneh vpanju dovolj toplote, družino zazimimo že v jeseni in panje delno zapazimo. Za paženje uporabimo časopisni papir, ki dobro vsrkava odvečnevodne hlape, ki jih razvijajo čebele. Pozimi mora biti v panju suho in dovolj toplo.Ko je godna zadnja zalega, se začne v panju zniževati temperatura, ki pade do 20° C. S prvimi toplejšimi dnevi v februarju gruča oživi, vpanju se začne novo življenje. Matica začne zalegati in potrebna je zopet temperatura 35° C. Gruča se stisne ob zalego, da jo zavaruje predprehladom. Zato porabi več hrane in moramo ji pomagati! Panj dobro odenemo: za časopisni papir denemo penasto gumo ali polisterol;nikakor pa ne vreč, napolnjenih z ovsenimi ali pšeničnimi plevami ali senom, ker vse to plesni in ohlaja panj.Nekateri čebelarji zazimijo čebele v medišču. V tem primeru služi plodišče za nekakšno klet, ki pomaga pri kroženju čistega in pokvarjenegazraka (kisik — ogljikov dvokis). Četrti sestanekTema: Razvoj plodu do rojstva čebelePonazorila: sat v opazovalnem panju, diapozitivi in risbeNiti delavke niti matica in ne troti ne morejo živeti vsak zase. Če manjka samo en član od navedenih, družina kmalu odmre. Njihovo


31 od 67 14.5.2013 16:56

življenje je zagotovljeno samo v skupnosti, kjer vsak opravlja svojo vlogo. Pravimo, da sestavlja čebelna družina biološko celoto.Matica polaga jajčeca v celice. Jajčeca pritekajo po matičnem jajcevodu mimo semenske vrečke, kjer se oplodijo s semeni, kijih matica dobi pri oprašitvi — spolnem aktu s troti. Iz neoplojenih jajčec se razvijejo samo troti.Jajčece se tretji dan razvije v žerko, ki plava v tekoči snovi in zelo hitro raste. Šesti dan se pa zabubi. Jajčeca, žerke in bubasestavljajo čebelni plod. Ko nastane buba, zaprejo čebele celico s poklopcem. Temu pravimo razvojne spremembe.Čebele delavke pridejo iz celice kot mladice potem, ko pregrizejo poklopec. Kmalu mladice čistijo celice, panj, krmijo ličinke,prejemajo nektar, ga pokladajo v pripravljene celice, tlačijo obnožino v celice, krmijo matico, delajo vosek, iz prineseneganektarja odstranujejo vodo, zapirajo med in plod v celicah ter stražijo pred žrelom. Vse to opravljajo mladice, predno dozore vletalke. Letalke pa iščejo nektar, pelod, vodo in drevesno smolo — zadelavino. Čebele delavke imajo mnogo dela, zato se hitrostarajo in zgodaj umirajo. Tiste čebele pa, ki prezimijo, imajo daljše življenje, ker mirujejo.Troti so samci v čebelni družini. Oplodijo mlade matice in pomagajo mladicam s svojo telesno toploto ogrevati čebelji plod. Nata način povečujejo dejavnost čebel — delavk.Čebele se med seboj spoznavajo po vonju. Vsaka ima svoj družinski vonj, na ta način spoznavajo svojo družino v panju. Čeprileti k žrelu tuja čebela, osa ali sršen, jih stražarke ne puste v panj.

OKTOBERPrvi sestanekTema: Anatomija in fiziologija čebelinega telesaPonazorila: risba: prerez čebelinega telesa; diapozitiviČebelino telo je sestavljeno kot vsa živa bitja iz celic. Celice s svojimi funkcijami sestavljajo splet vlaken, vrste vlaken paustroj organizma.Čebelino telo je sestavljeno iz kožnega, mišičnega, prebavnega, ožiljnega, dihalnega, čutnega, izločevalnega in spolnega dela.1. Kožni ustrojČebelino telo pokriva hitinasta plast, ki je na oprsju trdnejša, na zadku pa slabša in mehkejša. Hitinasta plast čuva notranjeorgane, ne greje pa telo.Barva čebel je različna. Če bi potovali iz severne Evrope proti južni in še naprej po Afriki, bi lahko spotoma opazovali, kako sespreminja barva čebel, barva nemške čebele na severu je temna, kranjska in kavkaška pasma v srednem delu Evrope sta sivi,južno-evropska čebela (italijanska, grška in ciprska) so rumenkaste, egiptovska pa je že izrazito rumena.2. Ustroj mišicDa lahko čebela giblje z nogami in krili ter premika zadek, so ji potrebne mišice. Največ jih ima na oprsju, saj so na njempričvrščene noee in krila.3. Prehrambeni ustrojčebele sprejemajo hrano z ustnim ustrojem, kot imenujemo odprtine na spodnji strani glave, kjer so razvrščeni ustni organi. Znjimi čebela grize, liže in srka. Organi, ki sprejeto hrano drobijo, mehčajo, predvsem pa kemično spreminjajo in vsrkavajo, seimenujejo prebavila. To so daljše prebavne cevi in žleze, ki vanje izcejajo sokove. Hrana pride do medne vrečke, odtod doželodca in nato do tankega črevesja. Prebavljene snovi gredo po kratki zvezni cevki v blatnik. Tu se kopičijo, dokler jih kotblato ne iztisnejo skozi odprtino v zadku. Čebela hrani v blatniku iztrebek vse do prvega izleta v zgodnji pomladi.4. Ustroj ožiljaČebelja kri je brezbarvna tekočina, njena toplota je spremenljiva. Srce je cevasto in se vleče vzdolž vsega hrbta pod hitinastimoklepom. Cevčica je na petih mestih razširjena; razširitve nadomeščajo funkcijo srca; mišice v teh prostorih poganjajo kri.


32 od 67 14.5.2013 16:56

Čebela v prerezu: s = aorta, sp — srčni prekati, ž = trebušnjača z živčnimi vozli (črno), puščice kažejo smer krvnega obtoka5. Živčni ustrojČebela občuti bolezen, hlad, toploto in zunanje spremembe. Živčna vlakna se razprostirajo po telesu; dvoje velikih vozlov vglavi sestavlja možgane.6. Dihala in dihanjeČe opazimo čebelo, kako se vsede po letenju, da se odpočije, vidimo, kako z vso silo giblje z obročki (členki) na zadku. Znjimi vsrkava čist zrak, da s kisikom obogati kri, in izdihava pokvarjen zrak (dušičnate snovi). Izdihavanje opravlja s tremi paridušničnih odprtin na oprsju. V prvem paru, štetem od glave, ki ima največjo odprtino, se pogosto naselijo čebelji škodljivci —pršice.7. ČutilaČebela ima pet čutov — kot človek. Vid ima v dveh zloženih in treh enostavnih očeh na glavi, pikčastih in mrežastih. Sluh imana pregibu prvega para nog, voh in tip v čelnih tipalkah, okus pa v ustnem ustroju.8. BlatnikRaziskave so pokazale, da ima čebela v zadku tenko cevčico, povezano z želodčkom in črevesjem, ki opravlja funkcijo ledvic.9. SpolMatica ima v zadku par velikih, hruški podobnih jajčnikov, ki so sestavljeni iz 160 do 180 cevčic. V njih so jajčeca nanizanakakor biserne kroglice na ogrlici. Iz obeh jajčnikov je speljan cevovod, ki vodi mimo semenske mošnjice (vrečke). Pri oplojenimatici so v mošnjici trotove sperme. Ko se pomika jajčece po nožnici, spusti matica iz semenske mošnjice nekoliko semenčic,od katerih navadno eno prodre vanj in ga oplodi. Če pa zdrsne jajčece mimo semenske mošnjice, se iz njega izleže sicer živobitje, toda le moškega spola (troti). Iz oplojenih jajčec se razvijejo v celicah čebele, v visečih in prostornih matičnikih pamatice; iz neoplojenih jajčec se v širokih celicah vedno razvijejo samo troti. Ko matica izčrpa vso trotovo spermo, lahkopoklada samo še neoplojena jajčeca.Trot je do konca svojega življenja samček in njegova glavna naloga je oplojevanje matice.Delavke so zakrnele samičke, saj njihovi jajčniki niso razviti. Imajo pa v njih 8 do 10 cevčic. Ker ne morejo biti oplojene, pola-gajo lahko samo neoplojena jajčeca, iz katerih se razvijejo samo troti. Če je družina brez matice, začne delavka leči neoplojenajajčeca in tako dobimo trotovsko družino. Drugi sestanekTema: Žleze čebelinega telesa in njihove funkcijePonazorila: risbe, diapozitiviV telesu medonosnih čebel je cela vrsta notranjih žlez, ki so pomembne za čebele in čebelarstvo. Poglejmo najpomembnejše!Krmilne ali goltne žleze so v prednjem delu glave. Ko čebele použijejo nabrani cvetni prah, ga goltne žleze predelajo inzmešajo z nektarjem ter napravijo krmilni mleček. Zato jim pravimo tudi mlečne žleze. Vemo že, da krmijo z mlečkom mladicežerke. Brez peloda mlečne žleze ne delujejo. Imajo jih samo delavke in še pri teh se razvijajo postopoma. Med 6. in 12.dnevom starosti dosežejo višek razvoja,


33 od 67 14.5.2013 16:56

Prebavila odrasle čebele: u — usta, g = grlo, p = požiralnik, go = golša, z = zaklopnica, ž = želodec, t = tanko črevo, b =blatnik, za = zadnjica,

s = sečnicanato pa polagoma usihajo, dokler pri starih čebelah popolnoma ne zakrne.Mladice zapleteno izločajo krmilni mleček. Posebej ga proizvajajo za žerke mladih delavk, posebej za Žerke trotov, posebejza žerke bodočih matic in posebej za zalego različnih starosti. Pri tem je mleček vedno drugačen.Voskovne žleze so parne žleze, nameščene na trebušni strani med četrtim in sedmim členom zadka čebel delavk. Čebelarji jimpravimo voskovno zrcalo. V njih mladice predelujejo snov v starosti od 12 do 18 dni. Čebele potijo pripravljeno snov kottekočino, ki se na zraku strdi in ima obliko luskinic, podobnih mali školjki. Iz delov gradijo mlado satje. Tam pa, kjer čebelenimajo možnosti graditve, z nožicami spraskajo ploščice na dno panja, da jih potem snažilke zberejo in odnesejo iz panja.Vosek je izgubljen.Vonjalne žleze uporabljajo čebele le tedaj, kadar hočejo opozoriti tovarišice na prostor, kjer se zadržujejo ob prvem spomla-danskem preletu, ob prašen ju matice itn.Žleza strupnica je vrečka, napolnjena s strupeno tekočino. Iz vrečke je speljan kanalček do žela. Na koncu ima želo kljukice.Zaradi teh ne more izvleči žela iz pičenega mesta. Oprosti se lahko edino s silo. Pri tem si izruje želo z vsemi pripadajočimideli in umrje. Čebelji strup je za nekatere ljudi nevaren; se pa da ranjeno mesto zdraviti. Tretji sestanekTema: Kaj uživajo čebeleUčna sredstva: nektar, pelod, sladkor, voda, medenosladkorne pogačePo naravi so čebele vse svoje življenje navezane na sladki sok — nektar, ki ga ližejo s svojim ustnim ustrojem. Čim bolj od-daljen je, tem več ga porabijo za svojo energijo in tem manj ga prinesejo v svoje bivališče. Prav tako neobhodno potrebujejopelod. Brez njega ne bi bilo razvoja čebel. Poleg tega pa še vodo. Nektar, pelod in voda so čebelja hrana.Za lastni obstoj in razvoj porabi srednje razvita čebelna družina na leto 40—60 kg medu. V dobi zaleganja porabi največ. Vmrzli zimi zopet več kot pa v topli. Za prezimovanje je primernejši cvetlični med kot manin, saj ima cvetlični maloneprebavnih snovi. Uživanje maninega medu prehitro napolni blatnik, ki ga čebele pozimi ne morejo iztrebiti, kar povzročivelike nevšečnosti. Zato pred zimo iztočimo gozdni med in jim damo zimsko zalogo v obliki sladkorne raztopine. Priporočljivoje, da ji dodamo nekoliko cvetličnega medu. V ta namen uporabljamo trsni in pesni sladkor, ki ga raztopimo v razmerju 1:1; na1 kg sladkorja damo 1 liter vode. Krmljenje za zimsko zalogo mora biti pri nas opravljeno najkasneje do konca septembra. Čimv višji legi imamo čebele, tem prej moramo dokrmiti za zimo.Kakor je sladkor nadomestek za nektar, tako imamo tudi nadomestke za pelod (npr. sojino moko, kvas).Nadomestilo za med je tudi medenosladkorno ali samo sladkorno testo. To je zmes treh delov medu in sedmih delov sladkorjav prahu. Za boljšo prehrano primešamo nekoliko kvasa.Neobhodno potrebna je tudi voda. Čebele jo potrebujejo skozi vse leto, največ seveda v dobi zalege. Zato napravimo v bližiničebelnjaka oziroma stojišča napajališče, da čebele ne iščejo vode po gnojiščih in nečistih, za zdravje škodljivih vodah. Četrti sestanekTema: Zgodovina panjaPonazorila: makete različnih panjev, risbe, diapozitivi, obisk čebelarskega muzeja in razstavDejavnost čebelarjev lahko razdelimo v štiri obdobja. Lovsko čebelarstvo pozna lov čebel, dušenje in jemanje medu. Pastirskočebelarstvo obsega čuvanje čebel v drevesnih duplih. Človek jih je varoval pred ljudmi in živalmi. Ni jih uničeval, ampak jesamo izrezoval satje. Domsko ali vrtno čebelarstvo pozna gojenje čebel ob domovih in na vrtovih. Kulturno čebelarstvo pa seukvarja z izdelovanjem različnih panjev iz desk, slame in protja (truge in koši).Nekaj stoletij je pri nas prevladoval kranjski panj ali kranjič. Končnice so mu poslikali, kar je posebnost in redkost v zgodovinipanjev. Pred slabimi sto leti ga je pri nas začel spodrivati Alberti-Žnidaršičev ali AŽ-panj. V njih so začeli uporabljati satnikein prisili čebele, da so opustile prirojeno gradnjo satja in se prilagodile človeški volji. Namesto tople stavbe smo dobili hladno,ki jo danes uporabljamo v vseh panjih. Prednosti listovnega panja so danes očitne.Standardna panja na Slovenskem sta danes Albert-Znidaršičev panj in nakladni Langstroth-Rootov panj, imenovan tudi


34 od 67 14.5.2013 16:56

ameriški panj.

Pleten koš – predhodnik kranjiča

Poslikana panjska končnica na kranjiču. NOVEMBERPrvi sestanekTema: Današnje bivališče čebel v SlovenijiPonazorila: vzorci risanih panjev, diapozitivi; ekskurzije do večjega čebelarstva in trgovine s panjiVse do začetka tega stoletja so v Sloveniji prevladovali panji, imenovani »kranjiči«, v katerih so čebelarili naši predniki nekajstoletij. Danes jih najdemo tu pa tam v čebelnjakih le še zaradi rojev. Kranjiče je izpodrinil panj s premičnim satjem, ki ga jeskonstruiral Anton Znidaršič na podlagi Albertijevega panja; zato se imenuje AŽ-panj. Danes čebelari s temi panji več kot 90°/o naših čebelarjev.AZ-panj so pa v zadnjem času posamezni čebelarji preurejali in izpopolnjevali, ker jim prostornina ni ustrezala ali pa sozačutili potrebo po večjem pridobivanju nekaterih čebeljih pridelkov. Med temi je najbolj znan po Kirarju imenovani »Kirarjevpanj«,AŽ-panj pa vedno bolj izpodriva nakladni panj, imenovan tudi »ameriški panj«. Ta ni več v skladanci v čebelnjaku, ampak jepostavljen posebej na prostem. Tudi teh je nekaj vrst, se pa bistveno ne razlikujejo med seboj.Vsak čebelar stremi za tem, da bi imel dober in rentabilen panj, ki naj bi ustrezal naslednjim zahtevam:1. za opravljanje čebel naj se porabi čimmanj časa, prostora in orodja;2. njegova konstrukcija naj bo čimbolj preprosta;3. panj naj bo trden, hkrati pa dovolj lahek zaradi prevoza na pašo;4. ima naj dovolj prostora za odlaganje medičine;5. omogoča naj ustrezno zavarovanje pred mrazom;6. panj naj ne bo predrag.Seveda pa do takšnega panja še dolgo ne bomo prišli. Za katerega od današnjih panjev pa naj se odločimo?Najprej moramo vedeti, da je posebna komisija pri Zvezi čebelarskih organizacij Jugoslavije odbrala za Slovenijo kotstandardna panja Alberti-Žnidaršičev in nakladni Langstroth-Rootov panj. Tako je prepuščeno vsakemu posamezniku, zakaterega od navedenih se bo odločil. Oba imata svoje dobre in pomanjkljive strani. Čebelarju začetniku, ki od čebel nepričakuje večji dobiček, bi kazalo čebelariti v AŽ-panjih, zloženih v ličnem čebelnjaku; kdor pa misli čebelariti v večjemobsegu, pa naj čebelari v nakladnem panju.Vsi dosedanji panji so leseni, grajeni iz desk. V zadnjem času priporočajo panje iz plastičnih mas, ker bojda nudijo čebelam


35 od 67 14.5.2013 16:56

boljšo zaščito pred vlago, mrazom in pregrevanjem, čebelno družino pa ohranjajo na ta način vitalnejšo in sposobnejšo za večjidonos. Tudi lažji so za prenašanje in prevažanje (10—16 kg). Pri nas pa še niso preizkušeni.

Nakladni panj na stojiščuDrugi sestanekTema: Kam bomo postavili panjUčna sredstva: slike in načrti različne razporeditve panjev na stojiščih in v čebelnjakih, diapozitiviIzkušnje so pokazale, da je najustreznejše mesto za panje in čebelnjake pod drevjem. Zakaj? V zgodnji spomladi potrebujejopanji sončno toploto, tedaj pa drevje še ni ozelenelo in veje nimajo listov. Tako lahko sončni žarki nemoteno prodirajo dopanjev. Poleti listi čuvajo panje pred pripeko, sončni žarki pa padajo poševno pod kronami dreves.Kje bomo postavili panj ali Čebelnjak, je v veliki meri odvisno od pašnih razmer in okolice. Čebela ne prinese nič odnabranega nektarja, če je morala ponj nad 3 km daleč. Zato naj ne bo oddaljeno njeno bivališče več kot 2—3 km od paše. Panjoziroma čebelnjak mora biti od zemlje nekoliko dvignjen in to iz več razlogov. Ne bomo pa postavljali ne enega ne drugega obcesti ali železniški progi. Glede tega moramo biti previdni. Tresljaji na cesti ali železniški progi čebele samo razburjajo, nadrugi strani pa so zaradi pikov v nevarnosti ljudje, ki hodijo po cesti.Kam naj bo obrnjeno pročelje panja oziroma čebelnjaka? Nikakor ne proti severu, od koder piha mrzel zrak; prav tako ne protijugu, od koder vdirata veter in dež — neposredno v žrelo. Najustrezneje je, če gleda pročelje proti jugovzhodu, od koderprihajajo sončni žarki v zgodnjih jutranjih urah in ogrevajo čebele ves dopoldan. Jugovzhodna stran pa ima to slabost, dajutranji žarki ne dajejo dovolj ogrevanja. Tretji sestanekTema: Čebelarstvo v Sloveniji in JugoslavijiPonazorila: statistični podatki, shema organizacijeČebelarstvo ima v Sloveniji staro tradicijo. Do druge svetovne vojne so se z njim ukvarjali predvsem kmetje, ki so jim sredstvaod čebelarstva pomenila dodaten vir dohodka. Po vojni je čebelarstvo nazadovalo, saj je bilo po nepopolnih podatkih leta 1934pri nas čez 100 000 panjev, 1974. leta pa le še 51 475, ko se je število panjev začelo zopet dvigati.Čebelarstva so danes pri nas v zasebni lasti. V glavnem čebelarijo ljubitelji čebel in le malo je poklicnih čebelarjev. Tudi struk-tura čebelarjev se je bistveno spremenila. Med čebelarji ne prevladuje več kmečko prebivalstvo, ampak razni poklicni, ročni inumski delavci.Da bi vrnili čebelarstvu pomen in vrednost, ki mu v današnjem svetu gresta, moramo marsikaj spremeniti. Najprej moramopritegniti mladino. V ta namen smo organizirali čebelarske krožke, katerih število se razveseljivo veča. V primerjavi z drugimisocialističnimi deželami pa je to še vedno premalo. Za primerjavo vzemimo Čehoslovaško, kjer je bilo 1968. leta pri šolahorganiziranih 913 krožkov in vanje vključenih 7864 krožkarjev.Pomemben dejavnik je tudi čebelarska organizacija, ki nepretrgano obstaja in razvija svojo dejavnost že od leta 1898. Današnjičebelarji so organizirani v Zvezi čebelarskih društev Slovenije, ki ima v vseh občinah svoje osnovne organizacije — občinskezveze čebelarskih društev (družin). Naloge ZČDS so predvsem: pomoč osnovnim organizacijam, zastopanje interesovčebelarjev in čebelarstva v republiškem merilu, organiziranje predavanj, tečajev in razstav ter izdajanje strokovne literature. Nazveznem nivoju je ZČDS povezana s Savezom pčelarskih organizacija Jugoslavije, ta pa je vključena v mednarodnoorganizacijo Apimondia.Pozabiti ne smemo strokovne domače in tuje čebelarske literature, s katero razpolaga ZČDS; med njimi je v prvi vrsti mesečnikSlovenski čebelar, ki nepretrgoma izhaja že od leta 1898 in ima posebno rubriko, namenjeno čebelarskim začetnikom.Čebelarji se združujejo tudi v delovnih organizacijah, ki odkupujejo in prodajajo čebelje pridelke in čebelarske pripomočke.V močno odkupno, prodajno, proizvodno in predelovalno gospodarsko organizacijo se je razvila OZD HP Medex v Ljubljani,ki ima poleg odkupa in prodaje čebeljih pridelkov ter proizvodov na podlagi matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa inpijač tudi lasten biotični center. V svojo gospodarsko organizacijo ima vključene čebelarje kot kooperante.Podobno se s čebelarstvom ukvarja tudi Hmezad - DO Mlekarna, Arja vas pri Žalcu in več kmetijskih zadrug. DECEMBERPrvi sestanekTema: Pomen čebel za razvoj rastlin, plodov in semenUčna sredstva: risbe in diapozitiviDosti ste že slišali o medsebojni odvisnosti rastlin in čebel, o opraševanju žužkocvetnih rastlin, ki ga opravljajo čebele. Na


36 od 67 14.5.2013 16:56

zemlji je približno milijon rastlinskih vrst, od teh oprašujejo čebele kar sedmino, to je 150 000 vrst.Učili ste se že tudi, da so deli cveta: cvetni pecelj, časni listi, venčni listi, prašniki in pestič.

Oplojeni cvet Levo: sad po oploditvi po čebelahDesno: enostransko razvit plod

zaradi neustrezne oploditve Opraševanje je prenašanje cvetnega prahu s prašnika ene rastline v bližino brazde pestiča istovrstne rastline: z jablane najablano, akacije na akacijo itn. Zrnca cvetnega prahu oplodijo cvete, iz katerega se ponekod razvije plod, drugod seme, izsemena pa nova rastlina.Poznamo štiri vrste opraševanj:

samostojno opraševanje; tu pride do oprašitve samo v tistih dvospolnih cvetih, kjer so prašniki in pestiči drug polegdrugega. Čeprav je dvospolnih cvetov v naravi največ, je pri njih samolastno opraševanje redko. Samolastno seoprašujejo: pšenica, fižol, ječmen in druge cvetice, če izostanejo opraševalci. Semena, nastala po samolastni oprašitvi,so navadno slabša. Rastline, katerih seme se je oprašilo po samolastni oprašitvi, so redko sposobne za življenje. Razvoj

cvetnic je šel v smer medsebojne oprašitve, ki daje največ dobrega in zdravega semena;

1.

medsebojno opraševanje; medsebojno se oprašujejo vse cvet-nice z enospolnimi cvetovi. Mnogi dvospolni cveti pakažejo v svoji zgradbi nekatere posebnosti, ki preprečujejo samolastno oprasevanje (nekatere metulj niče, lilije,

zvončnice, košarnice, kobuljnice);

2.

opraševanje z vetrom pri vetrocvetkah. V primerjavi z žužkocvetnimi so v manjšini. To so iglavci in večina gozdnih

listavcev (hrast, bukev, breza, leska, oreh, jelša; poleg njih konoplja, hmelj in trave, h katerim spadajo tudi žita);

3.

opraševanje po žuželkah, ki obsega žužkocvetne rastline. Pomen teh pa je ogromen: repica na primer daje olje, lanplatno, detelja krmo govedi, brez nje ni mleka. Čim bliže so čebele in čim več jih je, tem bolj gotovo se izvedeoprašitev, zvišuje hektarski donos sadja, zelenjave in olja. Čebele pa opravljajo glavno vlogo pri opraševanju. Ko

4.


37 od 67 14.5.2013 16:56

nabirajo izločeni nektar in cvetni prah s cvetov, opravljajo križno opraševanje rastlin. S tem prispevajo k samo-sejanju

kvalitetnega semena in k samooplojevanju gozdnega drevja, grmičevja in ostalih žužkocvetnih rastlin.

SamoopraševanjeDrugi sestanek:Tema: Poživimo naše čebelarstvo!Ponazorila: načrt pašnega katastraČebelarstvo ali gojenje čebel je ena najvažnejših kmetijskih panog. Daje nam visoko kalorične prehrambene pridelke. Oprašujecelo vrsto rastlin (od sadja do krmilnih in gozdnih rastlin), ki jih uporablja človek za prehrano in v industrijske namene. S čebe-lami ne pokrivamo celotnega območja Slovenije ter Jugoslavije in zaradi tega ostane v naravi ogromno medičine in drugihnaravnih dobrin, ki jih čebele ne poberejo in predelajo v užitne in zdravilne proizvode. Posebno so neizkoriščene ogromnepovršine gozdnih paš.Naša naloga je, da pospešujemo čebelarstvo, da se strokovno usposobimo za načrtno in rentabilno gojenje čebel. Orentabilnosti čebelarstva so mnenja različna. Nekateri zatrjujejo, da »muha ne da kruha« in da ima od čebelarstva večjo koristkmetijstvo kot pa čebelarji sami. Vsak, ki se odloči za čebelarjenje z večjim številom panjev, mora vedeti, kako bo čebelaril, dabo gospodarsko rentabilen, in si napraviti načrt. Vedeti mora katere čebelje proizvode bo prideloval, ali bo prevažal inizkoriščal več paš letno in katero vrsto panjev bo izbral za svoj čebelarski obrat. Vzdrževanje in opravljanje čebel določata čebelarju letni izdatek in dohodek. Tak je približno izračun dohodkov inizdatkov v srednje dobrem pašnem okolišu na AŽ-panj.

Ugotovljeno je svetovno poprečje fizičnega in drugega dela na en gospodarski panj, ki znašaŠest delovnih ur. Če ovrednotimo delovno uro s 30,00 din, jeskupaj

180,00 din

Poprečno porabimo letno na panj za krmljenje 10 kg sladkorja; to znaša po grosistični ceni12,00 din za kg

120,00

Stroški treh novih satnic in okvirjev po 10,00 din znašajo skupaj 30,00 dinSkupni stroški za AŽ-panj znašajo letno 330,00 dinV stroške niso všteti: amortizacija, prevoz, embalaža itn Dohodki AŽ-panja znašajo poprečno letno: 10 kg medu po odkupni ceni 30,00 din da skupno300,00 din 1 kg cvetnega prahu po 120,00 din da

120,00 din

Skupni letni dohodki na AŽ-panj znašajo 420,00 dinČe odštejemo izdatke od dohodkov, dobimo letni dohodek v višini 90,00 din

Ker se navedene cene spreminjajo, je treba temu ustrezno prilagoditi tudi denarno vrednotenje. Pomembna so razmerja. Tretji sestanekTema: Zimsko življenje čebelPonazorila: risba: čebelna gruča (krogla) na satjuZimsko življenje čebel je zelo upočasnjeno. Posamezne čebele živijo dlje, ker počivajo. Zato porabijo majhno količino hrane.Zbrane v klopčič si zagotovijo ustrezno toploto v bivališču. Kakšni pa sta življenje in razpoloženje, lahko ugotovimo sprisluškovanjem. Dobro in zdravo počutje kažejo z neprekinjenim in enakomernim šumenjem. Vsako vznemirjanje povzročizrahljanje zimske gruče in znižanje topline v njej. Posamezne čebele se ločijo od toplega gnezda, zaidejo v mrzli pas, kjernaglo odrevene in popadajo na tla. Kaj lahko povzroči slabo prezimovanje?Pomanjkanje svežega zraka je usodno. Zrelo je sapnik, skozi katerega prihaja svež zrak v panj. Na dnu se nekoliko ogreje, sepolagoma dviga ter izpodriva izrabljeni zrak — vodne hlape in ogljikovo kislino, dokler ne pride v območje čebelne gruče.Izdihani, s škodljivo ogljikovo kislino in vodnimi hlapi nasičeni zrak mora iz panja. Za menjavo skrbi sveži zrak, ki pritiskananj, da se mora umakniti ter razkrajati. Pomembno je, da se to zgodi pravočasno. Žrelo mora biti zadosti razširjeno.

Če čebele spuščajo cvileče zvoke in »»jočejo«, pomeni, da so zgubile matico. V tem primeru jim lahko pomagamo samospomladi.


38 od 67 14.5.2013 16:56

Če čebele dajejo zvoke, podobne šelestenju suhega listja, pomeni, da jim je hladno. Če šelest pojema v naslednjih dneh, pomeni, da čebele umirajo zavoljo mraza. Zato moramo panje pravočasno zapaziti. Močno šumenje pomeni pomanjkanje vode — čebele so žejne. Če dopušča vreme, nalijemo v prazen sat tople vode in gapotisnemo ob gruči v panj. Lahko pa napolnimo pollitrsko posodo za vlaganje sadja s toplo medeno razstopino in jo dobrozapremo s polivinilasto folijo, v katero smo napravili nekoliko luknjic. Posodo z raztopino obrnemo in jo položimo nad gručo vmedišče. Zgrizene čebele in voščine pred žrelom pomenijo, da je v panju miš ali pa rovka. Zato postavimo pred žrelo past za miši; če paopazimo okoli žrela in na bradi kapljice čebeljega blata, pomeni, da je družina grižava, če ne celo nosemava. Kaj delajo čebele v zimski gruči?Sprejemajo zalogo hrane in skrbe za primerno toploto. Seveda porabijo mnogo manj hrane kot pa poleti. Medtem ko porabijo vmesecu septembru 2 kg, v oktobru 1,80 kg, v januarju pa le 0,50 kg, pojedo v februarju že 1,50 kg, v marcu pa 2,50 kg, saj sepri povečani zalegi poveča tudi poraba medu in peloda.

Nakladni panji pod snegom Četrti sestanekTema: Kako je s toploto v čebelni družiniPonazorila: vzorci zazimljenja in risbeČebelna družina mora imeti v panju ustrezno temperaturo. Do določene meje se družina sama zavaruje pred mrazom in predprehudo vročino. To pa le do določene meje.Če primerjamo današnje bivališče v panju z bivališčem v drevesnem deblu, kjer so živele, potem vidimo, da so se njeneživljenjske razmere poslabšale, saj je bila debela duplina v toplotnem pogledu idealna. Lubje in les sta bila slaba prevodnikatoplote. Prazen panj je poleti topel, pozimi pa hladen. Znižana temperatura zahteva večjo porabo hrane. Če temperatura lepreveč pade, se družina zgruči, in če je satje z medom oddaljeno od gruče, čebele ne morejo do njega ter tako pri »polni skledi«odmrejo. Če pa je temperatura v panju preveč visoka, čebele zapuščajo panj, da s svojo navzočnostjo ne bi višale temperature;tedaj posedajo pred žrelom, letajo po vodo in jo razpršujejo po panju, da bi ga shladile. V tem primeru nastane nevarnost, dazalega ne bo dokrmljena v času razvoja. Posledica je, da pridejo mladice na dan z zakrnelimi krili ali pokvarjenimi nogami,tipalnicami in drugimi deli telesa. Za čebelarja takšne čebele nimajo nobene cene.Zato moramo poskrbeti za ustrezno temperaturo v panju in primerno toplotno izolacijo. V ta namen se poslužujemočasopisnega papirja, valovite lepenke, penaste gume in podobnega materiala, ki vsrkava odvečno vlago. JANUAR Prvi sestanekTema: Bolezni in okužbe čebelPonazorilo: mikroskop, povečevalno steklo, folbeks, fumagilin,fenotiazin, naftalin in testni papir (pomaščen bel papir).Na razvojni poti (15 milijonov let) so čebele ogrožale znane bolezni. Močne in živahne družine so jih preživele, slabe pa od-mrle. To je zakon naravne selekcije in osnovno pravilo, ki ga mora imeti sleherni čebelar pred očmi, ko govorimo o okužbah inboleznih čebel. Teh pa je kar precej. Ene so hujše in bolj uničujoče, druge pa manj in ozdravljive. Za vse pa velja staro in


39 od 67 14.5.2013 16:56

preizkušeno pravilo, da je bolje bolezni preprečevati kot zdraviti. Pri tem se moramo zavedati, da bolezni in okužbe uspevajo predvsem v šibkih družinah, močne pa se upirajo napadu povzročitelja in se ga tudi v posameznih primerih rešijo.Varooza je v najnovejšem času pri nas najbolj nevarna obolelost čebel, saj napade zajedavec (Varroa jacobsoni) vse živo vpanju: zalego, čebele delavke, trote in matico. Izhodišče tega nevarnega zajedalca je v jugovzhodni Aziji, od koder se je širil vvzhodno Evropo, tako da je bila bolezen v Sloveniji odkrita že 1980. leta.

Varoa na poškodovanih izleženih čebelah Zajedalec varoa ima obliko klopa in je viden s prostim očesom; ima ovalno telo, ki je 1,1 mm dolgo, široko pa 1,6 mm. Telo jetemne barve, pokrito je z dlačicami in ima štiri pare nog. Ustni aparat je šiljast in sesa z dvema ostrima bodalcema, s katerimase lahko prerije med členaste prepone spodnjega dela čebel, ličink in bub. Hrani se s čebeljno krvjo (hemolimfo); sesa jo izčebel, trotov in matic. Varoa je dobro gibljiva, giblje se v različnih smereh in tako lahko preide z ene na drugo čebelo v panjuali pa na cvetju.Samica varoe večkrat zaleže 2 do 5 jajčec, položi jih v sveže pokrite čebelje celice. Iz jajceč se v 2 do 3 dneh razvijejo ličinke(zarodek, črviček). Ko se ličinka zabubi, pride iz bube v 3 do 5 dneh zrel zajedalec, razvoj samičk varoe traja 7-8 dni. Razvojparazita (zajedalca) je na ta način dvainpolkrat hitrejši kot razvoj Čebele, se pravi, da se razvijeta že dve generaciji in polvarooze v času, ko naj dozori prva čebela. Pod pokrov-cem celice jih uniči od sedaj znanih in uporabljenih zdravilnih sredstevsamo mravljična kislina. Komaj se samice in samci zajedalca izležejo, se že parijo v čebeljih oziroma trotovskih celicah. Samcipo parjenju poginejo, samice pa po rojstvu čebel in trotov nadaljujejo življenje na odraslih čebelah; tam sesajo njihovohemolimfo.

Samica varroe (štiri pare nog) Za čebelarja je pomembna ugotovitev, da je okužba v trotovskih celicah desetkrat močnejša kot v čebeljih. Zanimivo pa je tudi,da se jajčeca varoe v čebeljih celicah pogosto ne razvijajo in da odmrejo. Tako si lahko razlagamo, da v nekaterih družinahokužba redko presega stopnjo 10% in da se takšna družina razvija normalno. Tudi pridelek je normalen. Plodnost varoe jenamreč odvisna od količine juvenilnega hormona v hemolimfi čebel.Kako odkrivamo napadene čebele?Imamo več načinov, nekateri menijo, da je odkrivanje enostavno, drugi pa vidijo zadevo bolj zapleteno.Ker je zajedalec dobro viden tudi brez pripomočkov, ga ugotovimo pri dobrem opazovanju že na bradi panja ali med drobirjem.Dobre rezultate daje tudi pregled pokrite zalege. Smotrno je najprej opazovati trotovsko zalego. Najprej odkrijemo pokrovčkezaleženih celic in izvlečemo trotovsko ali pa čebeljo bubo ter jo pregledamo.


40 od 67 14.5.2013 16:56

Najpreprostejši način pa je, da naberemo na panjski bradi približno 50 čebel in jih damo v steklenico z dolgim grlom (npr.buteljko). Vanjo nalijemo vodo in jo segrejemo do vrelišča, da se začne iz steklenice kaditi para. Vodo iz steklenice s čebelamivred vlijemo na svetel ploščat krožnik ali v široko čašo in čebele sproti pobiramo. Med segrevanjem so se zajedalci ločili odčebele, zato jih lahko vidimo mrtve v vodi.Kaj in kako ukrepamo, če najdemo zajedavca?Sredstva za ozdravljenje do sedaj ni. Okužbo lahko samo omilimo. Čim pa opazimo najmanjši sum, se moramo držati obveznihstrokovnih navodil, ki jih je izdala Republiška veterinarska uprava zaradi izvajanja zdravljenja in ukrepov za zatiranje varroozepri čebeljih družinah. (Glej Slov. čebelarja št. 7-8/81!)Najvažneje pa je, da očuvamo čebele pred propadom. To se pravi, da se moramo posluževati naravnih (bioloških) tehničnihukrepov. Čebelni družini je treba pomagati in jo obravnavati tako, da do okužbe ne pride. Če pa jo že imamo, jo moramozatirati in zmanjšati na takšno stopnjo, da ne povzroča gospodarske škode in da lahko uspešno čebelarimo. Pri tem se moramozavedati, da ta bolezen hitreje napreduje v družinah, ki so močne in imajo veliko zalege.Varoozo zatiramo s biološko metodo in tudi z uporabo kemičnih sredstev. Biološka borba z varoo temelji na odstranjevanjuvečjega števila zajedavcev iz čebelje družine z izrezovanjem pokrite trotovske zalege. Ker se ob začetku leta varoa razmnožujepredvsem na trotovski zalegi, bomo že ob cvetenju češenj vstavili ob zalego gradilni sat. Čebele bodo takoj zgradile sat strotovskimi celicami in matica ga bo zalegla. Ko je trotovska zalega pokrita jo izrežemo, prekuhamo gradilni izrezani satnik vvosek in tako uničimo nadaljni razvoj varoe. Tako izrezujemo trotovino iz gradilnika vse do avgusta, ko čebele prenehajo sgradnjo satja.Število zajedavcev zmanjšujemo tudi z uporabo kemičnih sredstev. To opravimo zgodaj spomladi in kasno jeseni, ko v panju nidosti zalege. Pri izbiri kemičnih sredstev moramo biti previdni, ker so nekatera za ljudi, ki z njimi delajo, strupena, druga pa sekopičijo v medu. Kemična sredstva so v prometu in v uporabi v različnih oblikah:- v obliki papirnatih lističev, ki so natopljena s kemoterapevtikom (folbex VA, varamit),- v obliki tekočine oziroma spreja za škropljenje,- sredstva, ki jih dodajamo čebelam v hrani, tako imenovani sistemiki,- lahko hlapljiva sredstva (mravljična kislina, oksalna kislina, timol in druga).Zelo pomembno je, da čebelar točno pozna čas in način uporabe preparata in da se točno drži navodil o uporabi zdravil. Zatomora vsak čebelar pred uporabo zdravila natančno prebrati navodilo o uporabi in jih tudi natančno upoštevati.Bolezni čebelje zalegeMed njimi je najnevarnejša huda gniloba čebelje zalege (pravijo ji tudi amerikanska gniloba). Je zelo nevarna in nalezljiva.Bakterije napadajo najmlajši plod (žerke); ta postane rumenkaste barve in se spremeni v kašnato snov, ki obleži na spodnji stenicelice. V njej je obilo bakterij, in ko najmlajše čebele čistijo celice, se okužijo. Ko po nekaj dneh postanejo dojilje, krmijozdravi plod in prenašajo bakterije.Bakterije napadajo starejše žerke, ki so tako velike, da napolnijo celice. Čebele pokrijejo celice z voščenim poklopcem, plod pase v njih spremeni v kašnato snov in pogine. Poklopci celic niso več vzbočeni, ampak udrti in luknjičavi. Čim to opazimo,

moramo spodrezati 1 dm2 okuženega satja in ga poslati veterinarski inšpekciji, ki potem odredi vse ostalo: določi karanteno(zaporo) za okoliš, v katerem je potem prepovedan promet s čebelami, in druge preventivne mere, če je laboratorijski izvidpozitiven.Ker je to poleg varrooze najbolj nevarna kužna bolezen, se je treba strogo držati zakonskih predpisov; v nasprotnem primeru sodoločene visoke kazni.Nekoliko bolj mila, pa nič manj zahrbtna in nevarna je lahka ali evropska gniloba čebelje zalege (pravijo ji tudi pohlevna gni-loba). Bolezen povzročajo bakterije različnih vrst, ki živijo v črevesju ličink in preidejo kaj rade v njene mišice. To pa je letakrat, kadar so ličinke slabo oskrbovane in zaradi tega oslabele (slabo ogrevanje, slabši mleček itn.).Bolezen spoznamo po površini zalege, ki ni strnjena, ampak presledkasta, in po spremenjenem položaju uvitih ličink. Te ležijona dnu celic na boku ali na »trebuhu« ter postajajo mlahave in rumenkaste barve. Sčasoma zgnijejo in se spremenijo v gmoto temnorjave barve, ki se vleče in diši kislo. Če to opazimo, pošljemo košček sata s spremenjenimi ličinkami veterinarskiinšpekciji na preiskavo, ki določi zdravljenje. Zdravijo jo veterinarji s pokladanjem sladkorne raztopine z dodatkomantibiotikov. Plodišča zožimo na toliko satov, kolikor jih čebele lahko na gosto pokrijejo; sate z velikim številom obolelihličink pa odstranimo in sežgemo. Zalego prestavimo v medišče, sate v plodišču pa zamenjamo.Najbolje pa je preprečevati bolezen in čebelno družino pravilno oskrbovati.


41 od 67 14.5.2013 16:56

Pršičavost je bolezen, ki prizadene vso čebeljo družino. Povzroča jo pršica (zajedalec), ki se naseli na takih mestihčebelinega telesa, da lahko pride do krvi; to pa so dihala in okolica krilnega sklepa. Krila napadenih čebel postanejo hroma. Okužba je nevarna, dokler so čebele stisnjene v zimski gruči. Zato jo najlažje opazimo pri čistilnih izletih. Čebelelazijo po bradi s povešenimi krili in ne morejo vzleteti. Če pa poskušajo, padajo na tla, se zbirajo tam v gruče in odmirajo.Družina začne propadati.Pršičavost se da zdraviti, je pa pri vsakem sumljivem primeru treba odbrati skupino mrtvic in jo poslati v pregled veterinarskiinšpekciji Zdravimo pa z dimom folbeksa, ki je v obliki lističev.Nevšečna bolezen je tudi nosemavost. Ta je kužna bolezen črevesja, povzroča pa jo praživalca Nosema. Je zelo odporna protitemperaturi in proti raznim razkužilom.Ker obolele čebele slabo prebavljajo, se jim blatnik hitro napolni z ostanki slabo prebavljene hrane. Čebele prihajajo na brado znapetim zadkom in se okorno premikajo; ker ne morejo dolgo leteti, padajo na tla ali pa na dno panja in v gručah odmirajo.Posebno nevarna v družini sta okužena matica in okuženo satje. Matica se trebi v panju, njen trebež je sladek. Mlade čebele galižejo in se s tem okužujejo. Bolezen se da zdraviti z razkuževanjem satja (100 % ocetna kislina, fumagilin ali fumidil B).Poznamo še druge bolezni Čebel in bolezni čebelje zalege kot so: ameboza, salmonela — paratifus, septikemija, okamenelazalega, mešičkasta zalega in poapnela zalega. Naštete bolezni niso tako pogoste. Njihov natančni opis je v knjižiciZdravstveno varstvo čebel, Priročnik za čebelarje, ki je bil izdan leta 1987 in brezplačno razdeljen vsem čebelarjem, nahaja pase tudi v prodaji. Tudi bolezni čebel in zalege, ki jih obravnava ta Priročnik za čebelarske začetnike, so širše opisane v knjižici


42 od 67 14.5.2013 16:56

Zdravstveno varstvo čebel. Drugi sestanekTema: Najbolj znani sovražniki čebelUčna sredstva: naravni primeri škodljivcev, risbe, preparati, diapozitiviSpoznali ste že nekatere sovražnike čebel, danes pa nekoliko več o njih.Škodljivci iz živalskega svetaNa prvem mestu moramo omeniti medveda, ki napravi dosti škode, kjerkoli se pojavi. Premetava in razbija panje ter uničujevse, da pride do sladkega satja. Vse dosedanje obrambne naprave razen električne napeljave okoli čebelnjaka se niso obnesle.O miših, gozdnih rovkah in voščenem molu ste že slišali. Tudi ježa štejejo med sovražnike, pa ne zato, ker bi uničeval čebele.Razburja in kali mir s svojim štorklanjem. Ker se zadovolji samo z mrtvicami, ga ne bomo uničevali, ampak samo odnesli odpanja. — Nadležna in škodljiva postane krastača, če se naseli v bližini panja. Če le more, se skobaca prav do žrela in hlasta počebelah. Za čebelje pike se ne meni.Med pticami ste že spoznali sinice, srakoperje in žolne. Izključno s čebelami se hrani legat, ki mu pravijo tudi čebelar; je pa vnaših krajih redek? Zato je pa laška penica (konoplar) pogostejša; ta pita mladiče najraje s čebelami. Dokaj majhno in po barvineznatno ptico težko opazimo, ko se spretno smuka okoli panjev.Med žuželkami naj poleg ose in sršena omenimo še nevarnega škodljivca — čebeljega volka, ki lahko resno ogrožačebelnjake. To po velikosti in barvi osi podobno žuželko ne bomo opazili pred panji, ker napada čebele izven panja. Samicapreži na kaki rastlinski bilki in čaka, da se približa žrtev. Potem se nalahko dvigne v zrak in zasleduje žrtev v primerni razdalji.Ko čebela sede na cvet, se bliskovito vrže nanjo, ji zasadi ostro žrelo v oprsje in jo ohromi s strupom. Po ohromitvi jo obrne nahrbet, ji vtakne v usta rilček in izsesa iz njenega želodčka nabrano medičino. Nato jo pograbi in odnese v svoje gnezdišče. Nata način uniči ogromno čebel.Seznaniti se moramo še s smrtoglavcem, ki vdira v panje. Ime je metulj dobil po svoji mrtvaški glavi podobni lisi na oprsju. Jenočni metulj, ki se kaj rad posladka z medom. Panje obiskuje od avgusta do oktobra. Je silno predrzen in za napade čebel seprav nič ne zmeni. Bega po satih, srka med in vznemirja čebele; marsikatera pa pade pod zamahi njegovih močnih kril.Od vseh je najbolj nevaren voščeni molj, ki uničuje satje. Metulji letajo od maja do septembra; čez dan se skrivajo v raznih za-kloniščih, pod noč pa obletavajo, zlasti njihove samice, panje in se skušajo vtihotapiti vanje. Če najdejo v panju nezasedenosatje, odlože v celice jajčeca, iz katerih se v nekaj dneh izvalijo črvički, ki hitro rastejo. Če ni družina dovolj močna, se ga nemore ubraniti. Črvi rijejo po satju, ga razjedajo in polagoma uničujejo. Če je družina močna, črve sproti sama uniči. Najhuje paje, če se vgnezdi v omari za rezervno satje. V nekaj tednih ga popolnoma uniči. Za zavarovanje pred tem škodljivcem je najboljpreprosto sredstvo žveplo, ki ga v primerni posodi zažgemo in postavimo v omaro s satjem.

Smrtoglavec Med pajki je najbolj nevaren navadni križevec. Če njegove mreže, ki jih naprede ponoči, podremo, jih čez prihodnjonoč zopet naprede. Čebela, ki se zaplete v pajkovo mrežo, je izgubljena celo tedaj, če se iz nje izmota, saj ji močnepajčevinaste niti zvežejo noge in krila. S podiranjem pajčevine ne opravimo dosti, pajka je treba izbrskati iz njegovegaskrivališča in ga uničiti. Škodljive rastline Tudi med rastlinami je nekaj takih, ki so čebelam škodljive. Najbolj je čebelam škodljiva čemerika. Spada med lilijein ji ugaja vlažna ilovnata zemlja. Cvete v prvi polovici junija, ko je življenje čebel najbolj bujno. Že duh zelenkastega cvetapovzroča hud glavobol. Rastlina je strupena od korenin do cveta. Dobro medi, med pa je strupen. Pod cvetovi najdemo mrtvečebele. Rešitev je edino v tem, da prepeljemo čebele na drug kraj. Največji škodljivec pa je človek s svojim škropljenjem in zapraševanjem cvetov. Čebele se zastrupijo; če paprinašajo s cvetov medičino ali pelod, pogine tudi zalega. Posledica je množično odmiranje čebel in izmetavanje zalege.


43 od 67 14.5.2013 16:56

Čemerika Tretji sestanekTema: Kako se čebele sporazumevajoPonazorila: risbe čebeljega plesaVemo že, da se čebele sporazumevajo s plesi, ki so včasih krajši drugič pa zopet daljši in bolj zapleteni. Za orientacijo jimslužijo sončni žarki, tudi če so skriti za oblaki. Za razliko od človeka zelo dobro zaznavajo infra rdeče in ultra vijoličaste žarke.Najbolj zanimiv in tudi najbolj zapleten ples je ples v osmici. Z njim nakazujejo, v kateri smeri sonca je nektar, kolikšna je od-daljenost in kakšna množina medičine je.1. Čebela bega po satju naravnost navzgor, potem napravi krog najprej na desno in potem na levo. Pri tem napravi pravzapravosmico in hkrati miga z zadkom zdaj na eno, zdaj na drugo stran. S tem je povedala, da je medičina oddaljena čez 100 m vsmeri sonca. Oddaljenost nakazuje z miganjem zadka. Če migne desetkrat v 15 sekundah, je zaloga medičine oddaljena 100 m,če štirikrat hkrati, je medičina oddaljena 1000 m.2. Čebela hiti navzgor in navzdol in ponavlja v nasprotni smeri osmičko s slabšimi vzgibi zadka. Medičina je v smeri od sonca.Oddaljenost pa nakazuje z zadkom.Z različnimi plesi oznanja čebela tudi cvet druge vrste. Vsak drugačen ples pa se konča z okušanjem prinesene medičine.


44 od 67 14.5.2013 16:56

Ples čebele, ki nakazuje smer (sonce) in oddaljenost nektarja FEBRUARPrvi sestanekTema: Celoletni plan čebelar j eve dejavnostiPonazorilo: koledarCelotni plan je treba prilagoditi višinskim in podnebnim razmeram, zato bomo navedli samo primer splošnegakoledarja.Opravila: od 15. avgusta dalje: ugotavljamo količino medu in peloda v medišču in plodišču; začetek stimulativnega pitanja — 1/2 litra nadan; do 30. avgusta: pregled družine, izpraznitev medišča, zamenjava matic, združevanje družin, zoževanje plodišča in nadaljevanjestimulativnega pitanja; do 10. septembra: začetek krmljenja za zimo, pokrivanje mediščnih okenc s časopisnim papirjem; do 1. oktobra: nadaljevanje krmljenja za zimo, pripiranje žrel; oktober: urejanje satja (zdravo satje shranimo in zavarujemo pred voskovnim molom, staro pretopimo); ureditev čebelnjakaznotraj in zunaj; november in december: priprava in žičenje satnikov, študij strokovne literature, zimsko odevanje panjev; januar: tedenski ogled panjev pred žrelom in notranjosti čebelnjaka (pozor pred mišmi in rovkami!); prisluškovanje notranjemuživljenju in razpoloženju čebelne gruče; februar: opazovanje čebel pri žrelu ob prvem trebljenju, odstranjevanje snega in posipanje pred panji oziroma čebelnjakom; marec: neposreden in hiter pregled vsake družine, ugotavljanje zalege, medu in peloda; pitanje z močno raztopino (voda) z


45 od 67 14.5.2013 16:56

dodatkom zdravil ter nadomestki peloda; ponovno odevanje panjev; april: dodajanje satov z zalego slabšim družinam, zasilno pitanje pod večer in preprečevanje ropanja; maj: širjenje plodišča in žrela; vstavljanje satovja v medišče, nadziranje rojenja, odpiranje mediščnih okenc; junij: čas čebelarjeve žetve; točenje; avgust: za čebele dopust, če ni gozdnega medenja: stimulativno pitanje; nevarnost ropanja.

Drugi sestanekTema: Čebelarjevo orodje in najnujnejše čebelarjeve potrebščinePonazorila: vzorci čebelar j evih potrebščinZa samostojno čebelarjenje je potrebno poleg že znanega orodja še naslednje:1. ne pretemna in ne pretopla obleka, da se ne potimo in ne dražimo čebel;


46 od 67 14.5.2013 16:56

2. grebljica in podrezalnik;3. kožica, sipalnik in pitalniki;4. matičnica;5. stojalce za odkrivanje satja, lopatica in vilice za odkrivanje satja ali ustrezen nož, točilo;6. posode za med, ki morajo biti čiste in brez duha; železne morajo biti pološčene (emajlirane), pločevinaste pa pocinkane,najboljše so iz nerjaveče pločevine. Tretji sestanekTema: Zadelavina in čebelji strupTu pa tam lahko opazujemo, kako čebele letajo na popke (poganjke) nekaterih dreves. Če pogledamo malo bližje, vidimo, kakonabirajo smolo in jo odnašajo v panj. Tam jo gnetejo, žvečijo in dodajajo slino. Na ta način nastane zmes, ki zadrži smolnivonj. Pravimo ji zadelavina, zamaz ali propolis. S to snovjo čebele premažejo notranje stene novih panjev, razpoke in mrežozadnjega okenca. Zamažejo vse špranje, če niso preširoke (največ 1—2 mm), da obvarujejo družino pred prepihom. Tudi razneškodljivce, ki se prikradejo v panj, po usmrtitvi premažejo (miš, rovko, smrtoglavca), da s svojim smradom ne vznemirjajodružine. Pravimo, da jih mumificirajo.Kakor je zadelavina za čebele varovalna snov, tako je za človeka neprecenljiva zdravilna surovina. Iz nje danes izdelujejo raznezdravilne tinkture in maže, ki jih uporabljajo že na vseh klinikah. Prednost pa je v tem, da si ta zdravila lahko sami napravimo.S sodobnimi tehnološkimi postopki si lahko povečamo količino zadelavine. To niti ni komplicirano.O čebeljih strupnih žlezah smo že govorili. Vemo, da so na koncu čebeljega zadka in da delujejo samo pri delavkah. Tudi tastrup je dragoceno zdravilno sredstvo, predvsem proti revmatizmu.Kakor se je močno razširilo pridobivanje matičnega mlečka in zadelavine, se je v novejšem času tudi povečalo zanimanje zapridobivanje čebeljega strupa pri nas. Pridobiva se s pomočjo dražilne naelektrene priprave, ki jo postavimo pred žrelo panja.Pridobivanje te dragocene snovi je za čebelarja še posebno zanimivo iz več razlogov:1. pridobivanje je preprosto in brez večjega truda,2. ni odvisno od vremenskih razmer in ga lahko pridobivamo predvsem v brezpašni dobi, ko ni donosa medu in cvetnegaprahu,3. število čebel in moč družine se ne zmanjša, saj ostanejo čebele po piku nepoškodovane.(Zbiralnik čebel, strupa, Slov. čebelar, št. 9/79-296) MARECPrvi sestanekTema: Življenje čebel in njihovo biološko ravnovesje v družiniPonazorila: risba, grafikon ali diapozitiviDelo čebele, ki ga občudujemo, je nagonsko. Po nagonu skrbno urejajo svoj dom, skrbe za zarod, hrano, grade satje, kot biimele boljši razum od človeka.Nagon in instinkt se preko leta menjavata glede na razvoj čebelne družine in na letni čas. Tako s prirojenim nagonom vodijo inurejajo svoje družinsko življenje, kot človek, ki ima razum. Vemo, da tudi človeku razum včasih napačno deluje, da hoče uve-ljaviti svojo voljo v lastni družini, nad drugimi narodi itn. Čebele sovraštva in nadvlade ne poznajo. Pri borbi za obstanek se leredko poslužujejo ropanja, pa še tega povzroči čebelar.Naj navedemo nekaj prirojenih lastnosti čebel:1. RazmnoževanjeV zimskem času čebelna družina miruje, združi se v gručo in tako vzdržuje toploto. Čim manjšo prostornino mora ogrevati,tem manjša je izguba toplote.V februarju, v toplejših krajih malo prej, v hladnejših malo kasneje, prične matica leči jajčeca. Ko v aprilu in maju zacvetinarava, je čebelja družina že pripravljena na delo, na opraševanje in donos medičine, cvetnega prahu ter vode. Zaleganje maticanagonsko veča in teža njenih jajčec na višku njene moči doseže celo njeno trikratno težo. Čebela se do junija odloči za rojenje,preleže po potrebi matico, si pripravi zadostno količino hrane ter zgradi satje.2. Skrb za zalegoMladice, nad šest dni stare čebele, tvorijo s pomočjo krmilnih žlez mleček (matični mleček), ki ga polagajo ličinkam aližerkam, pripravljajo različno hrano za ličinke bodočih čebel, trotov in matic. V organiziranem krogu krmijo matico z mlečkom,jo pitajo, tako da ona samo zalega in se ji ni treba boriti za hrano ali jo iskati. Skrbijo za zalego v vseh treh razvojnih dobah.3. Nagon za vzdrževanje snage in redaTakoj, ko se čebela izleže, že mora po nagonu očititi celico, iz katere se je izlegla, saj so v njej ostali izločki, ki jih moraodstraniti in pripraviti celico za ponovno položitev jajčeca. Matica ne zaleže celice, če ta ni očiščena. Vsako najmanjšo smet aliumrlo čebelo takoj odnesejo iz panja,. Red držijo tudi pri donašanju medičine, cvetnega prahu in pri zaleganju. Zalega je vednostrnjena in se širi iz sredine sata navzven. Okoli skrajnega roba zalege bo vedno cvetni prah, ki je hrana za mlade polegajoče sečebele in za ličinke — žerke. Nad zalego in cvetnim prahom je vedno med, ki se širi do skrajnega roba sata, in še na okvir gapritrdijo, če ga je dovolj.4. Gradnja satjaNagonsko gradijo mlade čebele, stare od 12 do 18 dni, spomladi in poleti in s tem širijo svoj dom. Vse pokvarjeno satjepopravijo. Gradijo tri vrste celic: čebelje celice, celice trotov, ki so nekoliko večje, in matičnike, ki so podolgovate jačasteoblike. Dolžnost čebelarja je, da v pomladanskem času odstranjuje staro in črno satje, ki ima že zožene celice od večkratnega


47 od 67 14.5.2013 16:56

poleganja čebel, in ga nadomešča z osnovo, ki ji pravimo satnica. Satnice čebele takoj dogradijo. S tem smo obnovili satje vsvoji čebelni družini. Letno obnavljamo običajno tri do štiri sate.5. Obrambni in napadalni nagonTa se pojavlja pri starejših panjskih čebelah, ki čuvajo vse odprtine v panju, najbolj pa vhod — žrelo. Napadejo vsakogar, ki sepojavi pred njihovim vhodom. Že po vedenju ocenijo, če jim je kdo nevaren in če jim kdo ni. Branijo se z želom, ki je njihovonaravno orožje. Najbolj sovražijo vonj po potu živali ali človeka. Mlade čebele ne napadajo ali pa napadajo in se branijo boljporedko. S pikom čebela kmalu umre in zato so glavni čuvarji stare panjske čebele, mladice pa še čaka delo po prirojenemvrstnem redu opravil.6. Družinski in nabiralni nagonČebela si je v svoji razvojni dobi izbrala obliko družinskega življenja. Nagon za družinsko življenje je tako močan, da vsakposamezni član čebelne družine (čebela, trot in matica) že po nekaj urah ali dnevih umre in ni sposoben živeti samostojno.Nabiralni nagon in skrb za hrano, medičino, cvetni prah in vodo sta čebeli potrebna za obstoj. Vemo, da je čebela najboljdelavna žuželka in da jo imamo za zgled. Pravimo, da je kdo priden kot čebela, čebela venomer dela, razen v zimskem času, patudi takrat, ko ustvarja toploto svojega doma. Če je v naravi dovolj medičine ali mane, jo nabira do enomoglosti. V panj nanesetoliko medu, da bi se v njem zadušila, ali pa širila gnezdo v nedogled, če bi le imela prostor. To dela zato, ker po nagonu ve, danarava ne nudi vedno dovolj medičine in da so letni časi, ki je ne dajejo. Zato si napolni skladišča za daljše obdobje vnaprej.Cvetni prah nabira v glavnem po potrebi. Rabi ga največ za hrano ličink in mladih čebel, pa ga zato nabira med letom z manjšozalogo. Cvetni prah daje narava od zgodnje pomladi do jeseni in zato nagonsko ve, da ji zadošča manjša zaloga za čas slabihvremenskih razmer.Čebela ima izredne orientacijske zmožnosti in izvrstno reagira na tresljaje. Ima odlično razvit voh in si zapomni kraj, kjer se jepojavila paša, svoj dom, določene predmete itn. Drugi sestanekTema: Prvi nagli pregled panjaPonazorila: diafilm, slikeV panju se poraja novo življenje. Matica začne zalegati, čebele pa izkoristijo prvi topli dan za izleta vanje in trebi j en je. Čenam dovoljuje toplo vreme, na hitro pregledamo notranjost tistih panjev, na katere nas je opozorilo prisluškovanje pozimi inopazovanje pri prvem izletu. Delo moramo opraviti zelo previdno, da ne prehladimo zalege: hitro odstranimo ogrevalnasredstva pri okencu, odpremo zadnje okence, izvlečemo nezasedene sate, ugotovimo zalogo medu in peloda, ugotovimo kolikoje zalege; nato vrnemo vse lepo na svoje mesto in si napravimo beležke.Pri ugotavljanju zalog mora biti-najmanj 3 kg nenačetega medu, da bodo čebele lahko oskrbovale zarod in da bo matica lahkozalegala brez pomanjkanja toplote. Če ga ni dovolj v bližini čebel, jim dodamo satje z medom, ki smo ga prihranili v ta namenprejšnjo jesen, seveda v neposredno bližino. V primeru, da nimamo dovolj satja v zalogi, damo na gornji del satov ali narešetko medeno ali vsaj medeno-sladkorno pogačo. Tretji sestanekTema: Obnožina in njen pomen za življenje čebelPonazorila: pelod različnih barv, osmukanec in izkopanec, mikroskop in povečevalno stekloPelod vsebuje vse maščobne in beljakovinske snovi, encime in njihove spojine, zato pravimo, da je čebelji kruh. Na leto po-trebuje srednje močna družina 30—40 kg peloda. Zaradi pomanjkanja peloda se upočasni ali pa sploh preneha razvoj zaroda, kije v zgodnji in pozni pomladi nujno potreben. Pelod potrebujejo predvsem mladice, da se jim zbudi razvoj goltnih žlez, kizagotavljajo razvijanje potrebnih snovi za krmljenje zaroda. Tudi matica mora dobiti s hrano zadostno količino beljakovin, dalahko nenehno zalega jajčke.Pelod različnih cvetov ima različno vrednost. Med najboljšimi je cvetni prah ive, saj vsebuje največ tolšč in beljakovin.Njegove vrednosti ne moremo z ničemer nadomestiti. Posebno vrednost ima še zavoljo tega, ker iva in leska cvetita že vzgodnji pomladi, ko še ni drugega cvetja.


48 od 67 14.5.2013 16:56

Prvo hrano v naravi dobijo čebele na vrbiČe tega ni v bližini, prinesemo domov nekoliko vej iz oddaljenih krajev. V teku dneva se cvetovi na toplem razvijejo. Cvetniprah stresemo na papir in ga vsujemo v steklenico. Zalijemo ga z žličko toplega in redkega medu in vse trdno zavijemo vcelofan. Že uporabljenim pelodnim satom potisnemo pelod v celice in na tak način napravimo nekakšno konzervo. Mednamreč konzervira vso snov. Pelod v takšni konzervi bo dragocena hrana čebelam.Seveda pa pomankanju peloda odpomoremo še na več načinov. Najpomembnejša in najbolj priporočljiva je sojina moka, ki jopolagamo čebelam v zgodnji pomladi, ko peloda še ni v naravi. Pri tem pa moramo paziti, da ne bi bila sojina moke ovlažena,ker bi jo čebele ne jemale. Četrti sestanekTema: Razvoj zalege, dejavnost čebelePonazorila: sat s čebeljo zalego, slike razvoja plodu, diapozitiviVemo, da so v čebelni družini tri vrste čebel: matica, delavke in troti. Vsak posameznik je sestavni del družine in izpolnjujesvojo nalogo po naravni zakonitosti.Matica vzdržuje čebelni rod, polaga jajčeca v satne celice po potrebi družine, ki jih narekujejo delavke. V Času največjegazagona vsadi matica 2500 in več jajčk dnevno. Njihova teža je večja kot teža matice.Če opazujemo prihod mlade čebele, ko dozori, vidimo, kako počasi zgrize poklopec celice. Pri tem napornem delu se zeloutrudi, zato so njeni prvi koraki negotovi. Najprej se usmeri k hrani. Mlade novorojene, pravimo jim mladice, imajo svoje telopokrito z gostimi svetlimi dlačicami. Ko se nekoliko osušijo in okrepčajo, začnejo z delom, ki se postopoma menjava, ne da bijim kdo zapovedoval, kaj morajo delati. Tudi lenuhinj ni med njimi!Ko se čebela izleže, mora počistiti celico, da bo lahko matica pokladala jajčke. V naslednjih 4—6 dneh tlači z glavico pelod vcelice satja, ki je tudi del njene prehrane. Z razvojem njenih goltnih žlez v glavi ta sposobnost počasi plahni. Nekako šesti danže pripravlja krmilni sok. Z matičnim mlečkom krmijo žerke — tako postane dojilja. Ko se matica sprehaja po satovju inogleduje celice, če so očiščene, jo spremlja 6-8 mladic, da jo krmijo. Ko pa zalega jajčke v celice, jo spremlja 6-8 mladic, ki jonenehno hranijo.Ko je mladica stara 10 do 12 dni, se ji prebudijo voskovne žleze. Satje gradi do 18 dne, ko postane stražarka. Ko pa z 21. dnem pride njen čas, se lepega sončnega dne pojavi na bradi panja in obletava panj, da se seznani z njegovo okolico in seiztrebi. Ker še ne zna poti domov, se zadržuje v bližini panja. Starejše čebele privajajo na ta način, da se zbirajo pred žrelom vpolkrogu, obračajo glavice k žrelu, vihajo zadek in spuščajo vonj vonjalnih žlez ter ga s krili razpihavajo, da mladice vejo kamdomov.Mladice postanejo letalke. Njihovo delo v panju je končano.Poglejmo stopnje razvoja posameznih čebel!Vrsta Znaki Doba razvoja

jajčkaDobarazvojaličinke

Dobarazvojabube

Razpor.razvoja

Celovitrazvoj

Matica: ♀ oplojena3 dnimenjajo lego

6 dni 7 dni 3+6+7 16


49 od 67 14.5.2013 16:56

Delavka: ♀ oplojena3 dnimenjajo lego

6 dni 12 dni 3+6+12 21

Trot: ♂ oplojena3 dnimenjajo lego

6 dni 14—15 3 + 6 + 14 23—24

APRIL Prvi sestanekTema: Čebelja pašaPonazorila: slike rastlin, naravni ali posušeni cvetovi in diapozitivi medečih rastlinČebele letijo tudi daleč od svojega doma. Najugodnejša razdalja od čebelnjaka ali stojišča do pasišča je okrog 400 metrov. Tučebele izrazito opravljajo svoje delo in 100 °/o oprašijo sadno drevje in druge žužkocvetne rastline. Na večjem območju spremerom 800 metrov že pada učinkovitost opraševanja po čebelah na 75 %, obvladujejo razdalje do največ 3000 metrov.Rastline dajejo različne količine medičine ali nektarja. Ogljemo si nekatere od njih po hektarskem donosu! Ime rastline Hektarski donos

medičineRdeča detelja 6 kg

Nokota 15 kg

Jablana 20 kg

Dren 25 kg

Višnja in češnja 30 kg

Češplja, gorčica 40 kg

Sončnice 30—50 kg

Repica 50 kg

Ajda 60 kg

Maline (gozdne) 70 kg

Bela detelja in mrtva kopriva 100 kg

Švedska detelja 125 kg

Vrba 150 kg

Javor, medena detelja, ozkolistna vrba 200 kgKadulja 650 kg

Lipa 1000 kg

Akacija 1700 kg

Ugotovljeno je: čim daljši je let čebele od panja do pasišča, tem več porabi za lastno energijo, potrebno za letenje, in tem manjmedičine prinese v panj. Oddaljenost 2 km od izhodišča je tista meja, ko je za čebelno družino in čebelarja še koristna. Vmedeno golšo, v kateri prenaša medičino, spravi le toliko hrane, da jo ima za 3000 m dolgo pot.Hitrost neobložene čebele je okoli 60 km na uro, hitrost obložene čebele s tovorom pa samo 30 km na uro. Glede na torazmeščano čebele po terenu tako, da imajo najkrajšo pot do pasišča. Če želimo 100 % oprašitev sadnega drevja ali drugihžužkocvetnih rastlin, jih bomo razmestili po pasišču tako, da bo med čebelnjaki ali stojišči po 800 metrov. S tem bomo dosegliodlično oprašitev in največji donos medičine ali cvetnega prahu.Čebelnjakov ne kopičimo na enem mestu. S kopičenjem bi podaljšali let čebel od doma do pasišča in zmanjšali količino na-branih pridelkov ter oprašenih rastlin.Da bi zadostili tem potrebam, približamo čebele rastlinskim kulturam. Vozimo jih na pašo na polja in v gozdove. S tem zago-tovimo čebelam bogato pašo, poljedelcem večji hektarski donos in čebelarju večji pridelek.Za oprašitev 1 ha različnih rastlin je potrebno naslednje število čebelnih družin: za 1 ha sončnic 2 čeb. družiniza 1 ha češpelj, detelje, nemške detelje 3 čeb. družineza 1 ha grašice, ozimne repice, gorčice 4 čeb. družineza 1 ha jablan, hrušk, tj. 100 dreves 4 čeb. družineza 1 ha ribeza, kosmulj, tj. 500 grmov 5 čeb. družinza 1 ha marelic, breskev, češenj, višenj 5 čeb. družin Nekatere rastline (nasadi jablan in ribeza, posevki sončnic, oljne repice in detelje) potrebujejo 6 do 8 čebeljih družin na hektar.Glede na to ugotovitev razmeščamo v posameznih krogih letalnega območja ustrezno število čebeljih družin.Zanimiva je tudi medonosnost rastlin, ki je dokaj različna. Nekatere rastline nudijo čebelam cvetni prah, druge cvetni prah


50 od 67 14.5.2013 16:56

((pelod) in medičino, tretje samo medičino.Oglejmo si tabelo po seznamu rastlin! (Legenda: rastlina z znakom +* vsebuje medotvorno snov, rastlina z znakom — nevsebuje medotvorne snovi)

Ime rastline Cvetni prah ali pelod Medičina ali

nektarMana

Akacija + + +

Beli trn + + —Črni bor + — —Navadni bor + — +Borovnica + + —Breskev + + +

Brusnica + + —

Dren + + +Breza + — +

Bukev — + +Klen + + —Gaber + + +

Mrtva kopriva + + —Gorčica + + —

Grah + + —

Hruška + + +Plavica + + —

Jablana + + +

Jagoda + + —

Jesen + + +Javor + + +Jelka + — +Japonska akacija + + +

Rdeča detelja + + —Brest + + +

Divji kostanj + + —

Medena detelja + + —

Lan + + —Ime rastline Cvetni prah ali pelod Medičina ali

nektarMana

Lipa + + + Leska + — + Maline + + — Mandelj + + — Materina dušica + + — Marelica + + + Macesen + + + Jelša + + + Robidovje + + — Repica, repa, redkev + + — Sončnica + + + Španski bezeg + + — Cešplja + + + Topol + — — Višnja + + — Vrba žaluj ka + + — Vresje + + —

Drugi sestanek


51 od 67 14.5.2013 16:56

Tema: Kako lahko pomagamo izboljšati čebeljo pašoPonazorila: semena, potaknjenci, lopata, grabljeMladina lahko pri praktičnem in organiziranem pouku v krožku zasadi bregove potočkov, rek, ribnikov, okolico igrišč terneobdelano zemljo z rastlinami, ki nudijo čebelam pašo in človeku korist.Z rastlinjem, kot so leska, vrba, akacija, javor, divji in pravi kostanj ter razni sadeži, zasadi neobdelano in opuščeno zemljišče.Potrebno se je dogovoriti s funkcionarji krajevne skupnosti, ki urejajo zelene površine, kmetijskimi ustanovami in gozdnim go-spodarstvom, da določijo svoja zemljišča za organizirano sajenje medonosnih rastlin.Pri sajenju je treba tako zemljo od časa do časa opleti. Če sadimo rastline, ki hitro rastejo, se te v kratkem času same prebijejok življenju. S sadikami in potaknjenci ni težav, lahko jih dobimo v drevesnicah, kjer jih gojijo strokovno, ali pa v gozdu, kjer sose zasejale samorodno in jih je treba razredčiti.V vsakem kraju je mogoče najti območje, kjer bi uspevalo jagodičevje, kosmulja, ribez in maline. Teh sadežev primanjkuje inje po njih vedno povpraševanje.Mogoče je tudi sejati semena rastlin, primernih in koristnih za čebele; take, ki dajejo cvetni prah in medičino; na primer: belodeteljo, medeno deteljo in sončnice. Zelo hvaležno je tudi gojenje zdravilnih rastlin. Skoraj vse so pomembne za čebelarstvo inimamo od njih dvojno korist.Za sajenje in sejanje medonosnih rastlin si napravimo načrt ali zamisel, kako bomo doma, v naselju, kjer stanujemo, ali v šoli,če imamo šolski vrt, razširjali medonosne rastline. Doma v vasi bomo namesto topolov posadili lipe, namesto brez jablane.Na zapuščenem zemljišču bomo posadili akacijo ali pravi kostanj. Ob cestah in progah bomo posejali medeno deteljo, na vrhuroba pa za okras nekaj sončnic. Napravili bomo posebno obliko grede (okroglo) in jo posejali z okrasnimi pritlikavimisončnicami, ki izredno medijo. Sončnice posejemo še med koruzo, če jih gojimo na posestvu.V sušni brezpašni dobi zacveti facelija. Ta nikoli ne zataji, donosi medu, posebno še obnožine, so pa več kot spodbudni.Rastlina cvete več kot šest tednov nepretrgano. Pri tem razvije ena sama rastlina do 30.000 cvetov. Ko na začetku vitic cvetoviže zorijo in odpada zrelo seme, se na koncu šele odpirajo. Mlade cvetove čebele noro obletavajo. Ne zaman, saj se donosi na enhektar gibljejo od 300 do 1000 kg!Prednost te medovite rastline je tudi v tem, da glede zemlje ni izbirčna in uspeva v vseh območjih Slovenije. Sušo in vročinodobro prenaša. Sejemo jo dva meseca pred želenim začetkom cvetenja, se pravi v začetku junija, da zacveti po kostanjevi paši.Čebelam nudi izdatno pašo zlasti v avgustu in začetku septembra, kar je dobrodošel nadomestek za ajdovo pašo, ki jepopolnoma odpovedala. Pa tudi če zamedi v tem času hoja, dobimo na faceliji izdatno in prepotrebno obnožino.Sejemo jo v bližini čebelnjaka oziroma stojišča na neobdelanih in zapuščenih površinah, ki jih je na pretek.Na kmetijskih zemljiščih uporabljamo zeleno gnojenje. Jeseni posejemo na zemljišču, ki je namenjeno za koruzo, seme oljnerepice. Ta spomladi hitro raste in cveti v drugi polovici aprila. Medi izredno in ima obilo cvetnega prahu. Ko cvetenjeponehava, jo podorjemo kot zeleno gnojilo in tako koristimo čebelam, čebelarju in lastniku posestva, ki mu ne bo trebakupovati dragih umetnih gnojil.Tudi na zemljišču, ki ga kmetovalci določijo za krompir, posejemo rdečo deteljo, ki zacveti v začetku maja naslednjega leta indaje obilo medičine. Po cvetenju jo pokosimo kot odlično živinsko krmo. Po košnji zemljo preorjemo, pasadimo krompir aliposejemo koruzo in na ta način pridobimo iz zemljišča dva pridelka v letu (deteljo, krompir ali koruzo). Tretji sestanekTema: V panju vzrejamo samo močne družinePonazorila: slika močne, srednje in slabe družineKatere so močne družine? To so družine, ki spomladi zasedajo osem in več satov ter kažejo močno voljo do življenja in dela.Zakaj je treba vzrejati močne družine?Prednosti so naslednje:1. od njih dobimo dosti čebeljih pridelkov in oprašenega cvetja;2. uspešno vodijo boj proti boleznim in škodljivcem; pogosto z lastnimi silami pomagajo zadušiti nekatere bolezni;3. imajo večjo življenjsko sposobnost in ne potrebujejo tolikšne čebelarjeve skrbi in nege;4. lažje prezimujejo in vzdržujejo v panju potrebno toploto; na gosto zasedajo zalego;5. lažje se ubranijo sovražnikov, ko spomladi izlete na čistilni izlet, in v jeseni, ko stražarke opustijo stražo pred žrelom in jenevarnost ropanja. Četrti sestanekTema: Dražilno krmljenje čebel s suhim sladkorjemPonazorila: kristalni sladkor, pitalnik, omelce, posoda za vlaženjesladkorjaZa dražilno krmljenje lahko poleg sladkorne raztopine, razredčenega medu in sladkornomedenih pogač uporabljamo vdoločenih obdobjih še z medeno vodo navlažen kristalni sladkor.Napravimo ali kupimo si primeren pitalnik. Lahko pa uporabimo kar lesen satnik, ki ima na vsaki strani za 5 cm nižjo lesonitnoploščo. Tako nastane v satniku prostor, kamor nasujemo navlaženi sladkor. Odprtina zgoraj pa služi čebelam za vhod v pitalnik.Lahko tudi na eno stran satnika namesto lesonita pritrdimo šipo, skozi katero opazujemo čebele, kako predelujejo sladkor vtekoče stanje in ga spravljajo v medeno golšo. Pogledamo tudi, Če je v njem zmanjkalo sladkorja, in ga zopet dodamo. Iz panjačebelne družine običajno odstranimo zadnji desni sat in namesto njega v brezpašni dobi vstavimo po opisanem načinu izdelanin napolnjen sat s sladkorjem. V brezpašni dobi stare čebele nad 21. dni pridno ližejo sladkor in ustvarjajo v panju vzdušje


52 od 67 14.5.2013 16:56

srednje dobre paše. Matica z nezmanjšanim elanom zalega jajčeca in moč družine ostane na primerni višini. Tako lahkoizkoristi prihajajočo pašo ali pašo, na katero smo načrtno prepeljali čebele. Če je sat z navlaženim sladkorjem v panju vbrezpašni dobi, ohrani čebelar sočasno delovni elan čebel nabiralk — delavk. Če se pojavi paša ali če je čebelar prepeljalčebele na pašo v kak drug kraj, čebele same opustijo uporabo in predelavo suhega sladkorja. Zunanja paša je privlačnejša inboljša. Dobra stran krmljenja s suhim sladkorjem je še v tem, da čebele niso v stanju predelati toliko sladkorja, da bi gavskladiščile v panju kot med. Vse, kar predelajo, sproti potrošijo in v medu, ki so ga pripravile iz medičine (nektarja), nisladkorja.S suhim oziroma z medeno vodo navlaženim sladkorjem ne krmimo čebel spomladi, ko želimo, da se čebelja družina številčnočim prej poveča, ko čuvamo stare pašne čebele, da živijo čim dlje. Predelava skladkorja ima to slabo stran, da se čebeledelavke iztrošijo in da se jim s tem zmanjša življenjska doba. Tega pa spomladi, ko pravimo, da je vsaka čebela vredna dinar,ne smemo dopustiti. Navlažni sladkor ali pogače uporabljamo v brezpašnih dobah, ki se pojavljajo kratkotrajno takrat, koodcvete sadno drevje in še ni travniške ali akacije ve paše, ko odcvetijo travnik, akacija, javor in lipa, ko še ne cveti pravikostanj in se ni pojavilo gozdno medenje (mana), ali pa ob vsaki brezpašni dobi pred prevozom čebel na žepek v Liko, narožmarin v Dalmacijo, na žajbelj itn.Dražilno krmljenje s suhim sladkorjem je primerno tudi za čebelarja, ki čebelari na mestu in ne prevaža. Po kostanjevi paši vjuliju običajno ni več izdatne paše. Čebele pa moramo pripraviti za zimo tako, da bodo panji čimbolj močni. V njih imamopolno starih delavoljnih čebel, ki niso zimske čebele in ki bodo morale umreti še pred zazimovanjem družine. Takrat krmimočebele z navlazenim sladkorjem toliko časa, dokler v septembru ne pričnemo krmiti sladkorne raztopine za zimsko zalogo. Znavlaženim sladkorjem krmimo, da matica močneje zalega, da stare čebele hitro izumirajo in da ne trošijo medu, ki bo družinipotreben za zimo.V nobenem drugem primeru ni primerno uporabljati za dražilno krmljenje suh kristalni sladkor. Posebno nevarno je, kot smo žeomenili, pred pomladjo in v začetku pomladi. Suh oz. navlažen sladkor porabi veliko vode, da se raztopi. To vlago iztisnejočebele iz svojih žlez slinavk. Če bi ga uporabljali, bi silile čebele iz panja po vodo tudi v slabem vremenu. Nizke temperaturein deževno vreme pa ogrožajo življenje čebel in veliko bi jih po nepotrebnem izgubili ter tako oslabili čebeljo družino. MAJPrvi sestanek

Tema: Razvojni cikel čebele v 40 dneh je podoben ciklu zakonitosti v naraviPonazorila: grafični prikaz razvojnega cikla — signali rastlinZnano nam je že iz začetne stopnje te knjige, da je razvojni cikel čebele v letnem času podvržen zakonitosti. Vemo, da trajarazvojna pot čebel od jajčeca pa do pričetka nabiranja hrane izven panja okoli 40 dni.Vemo, da začnemo dražilno krmiti na zalego nekako 40 dni pred glavno pašo. S tem jačamo aktivnost matice pri zaleganju.Tako imamo v glavni ali bližnji paši zadostno število čebel delavk. Okoli 40 dni traja življenjska doba čebele, od tega delanekako 21 dni v panju, ostalo dobo pa zunaj kot nabiralka.Po zakonu štiridesetnevnega cikla se ravnajo še rastline in cvetice v naravi. Med prvimi medonosnimi rastlinami se razcvetijo:teloh, spomladanska resa, leska in še nekatere. Ko je spomladanska resa v cvetu, lahko računamo, da bo nekako čez 40 dnibujno cvetela češnja in za njo druga sadna drevesa. Čez nadaljnjih 40 dni se razvcetijo akacija in travniške cvetlice (kadulja).Ko preteče nekaj manj kot 40 dni, bo cvetel pravi kostanj.Iz vsega povedanega ugotavljamo, da nam nekatere glavne rastline, ki smo jih našteli, določajo datume razvoja v približničasovni razdalji 40 dni. Vse se čudovito usklaja z razvojnimi dobami čebelje zalege in dobo doraščajoče mladice. V tem časuse iz oplojenega jajčeca razvije čebela in se usposobi za zunanja dela: za nabiranje medičine in cvetnega prahu, za opraševanjesadnega drevja ter drugih žužkocvetnih rastlin.Čebele in narava sta v medsebojni odvisnosti, dopolnujeta se in si medsebojno pomagata. Po zakonu 40 dni uravnavata čebelain narava svojo življenjsko bit. Drugi sestanekTema: Matični mlečekPonazorila: odprt matičnik z mlečkom in žerko, orodje, odvzem mlečka in vzorec enega od preparatov MedexaPovedali smo že, da čebele mladice v začetku svojega življenja nekaj dni iz krmilnih žlez izločajo krmilni sok ali matičnimleček, s katerim hranijo žerke — ličinke čebel delavk, trotov in matice, da krmijo odraslo matico ves čas njenega zaleganja vpanju. Krmilni sok ali matični mleček izločajo mlade »dojilje« iz svojih krmilnih žlez, ki se jim razvijejo po šestih dnehživljenja in delujejo nekako do dvanajstega dneva starosti. Sok ali mleček pomešajo s cvetnim prahom, vodo in medom terkrmijo ličinke — žerke. V panju igra matični mleček izredno vlogo. Iz komaj vidnega jajčeca se izleže popolna žuželka: čebelav 21, matica v 16 in trot v 24 dneh. Človek potrebuje za svojo rast okoli 20 let, medtem ko se čebela že izleže popolnomaodrasla. Matični mleček ima posebno vrednost v tem, da glede na jakost in sestavo uravnava nastajanje spola, ali se bo izjajčeca izglegla matica ali delavka. Matica lahko odloži dnevno za trikratno svojo težo jajčec samo zato, ker med zaleganjemuživa mleček, ki ji ga čebele dojilje polagajo na rilček. Zamislimo si, kako bi bili kokošji jajčki poceni, če bi kokoš znesla nadan za trikratno svojo težo! To zmore le matica, ki uživa matični mleček. Na to čudo narave so postali pozorni znanstveniki inpričeli uporabljati matični mleček v zdravilstvu, za okrepčila in poživila. Iz njega izdelujejo razne proizvode z dodatkomcvetnega prahu, propolisa in medu.Kemične analize so pokazale, da vsebuje matični mleček beljakovine, aminske kisline, rudnine, sladkor, vodo, barvine, anti-biotike in hormone. V mlečku je hlapna snov, ki napravi, da se mlada ličinka čebele razvije v matico. Okoli 3 °/o sestavin


53 od 67 14.5.2013 16:56

matičnega mlečka se s kemičnimi analizami ne da ugotoviti.Matični mleček mu pravimo zato, ker ga pridobivamo samo iz celice, v kateri se razvija matična ličinka ali žerka. Z mlečkomso krmljene še žerke čebel in trotov, vendar jim čebele dojilje polagajo drugačno sestavino. Matični mleček uživajo bolniki alipa jim ga vbrizgavajo z injekcijo. Kakor so ugotovili, ugodno vpliva na krepitev organizma pri raznih oslabelostih telesa indelujejo proti staranju. Dobre uspehe so dosegli pri zdravljenju slabokrvnosti. Slabotnim, v rasti zaostalim in neodpornimljudem se matični mleček na splošno priporoča. Tretji sestanekTema: Čebele rojijoPonazorila: slika rojaRojivost ali rojenje čebel je naravno večanje čebeljih družin. Rojivost lahko s posebnimi posegi pospešujemo, zaviramo alipovsem preprečujemo.V čebelji družini ima le matica to prednost, da živi več let. Navadno živi 3 do 4 leta, redkeje 5 in več let. Že po tretjem letustarosti začne pešati in slabše zalegati, prej ali slej pa se popolnoma izčrpa. Čebele poskrbijo za zamenjavo na dva načina:1. staro matico zamenjajo s preleganjem;2. izrojijo s staro matico in si ustvarijo nov dom. Preleganje matice se tiho in mirno izvede na ta način: obrobih satja čebele izdelajo matičnike, v katerih se razvije po 16 dneh mlada matica. Stara je odveč, čebele jo zapustijo in kmalujo uniči mlada in močnejša matica.Za rojenje se odloči močna čebelna družina navadno z dve leti staro matico. Čebele se začnejo pripravljati na rojenje, delovnielan polagoma upada in čebele se razdelijo v dva tabora. Ko je prvi matičnik pokrit, star je 10—12 dni, stara matica z rojemizleti iz panja. (Pri AŽ-panju tehta roj 2—4 kg). Nekaj časa kroži okoli čebelnjaka, da se zbere, nato matica sede na bližnjedrevo ali kak drug primeren kraj in nanjo se usujejo čebele. Tako nastane velika gruča čebel, ki jo čebelar spravi v ogrebalnik.Ko se ohladi, jo strese v pripravljeni panj in že ima novo družino. Čebele rojijo okoli poldneva ob lepem, brezvetmem insončnem vremenu.V panju, ki je rojil, se izleže mlada matica. Ko se oplodi, prične družina novo življenje.Rojivosti je največkrat kriva premajhna prostornina panja. Ko se čebelna družina tako razmnoži, da je prostor napolnjen, seodloči za rojenje. Če taki družini pravočasno povečamo prostor, preprečimo rojilno razpoloženje.Ogrebanje rojaČebelar pri opravljanju čebel včasih ugotovi, ali vsaj moral bi ugotoviti, da se določena čebelna družina pripravlja na rojenje.Lahko pa prepreči. Če ga ne, potem mora ugotoviti dan rojenja. Pripravlja se na roj in nadzira panj. Ko najde roj, ima žepripravljen prazen panj z vloženimi satnicami, ogrebalnik, lestev, klobuk s pajčolanom in omelce. Viseči roj omete tako, da mupodstavi ogrebalnik, polovični AŽ-panj ali kakšen drug primeren zaboj. Primerno ga pritrdi, zleze v bližino roja in ga zomelcem ali zajemalko spravi v ogrebalnik. Roj lahko spravi v ogrebalnik ali podstavljen zaboj tudi tako, da ga z močnimsunkom strese v ogrebalnik. Pri ogrebanju mora paziti, da spravi v ogrebalnik ali panj matico. Čim je matica v ogrebalniku, seji čebele takoj pridružijo, če pa je matica še na veji, čebele, ki smo jih spravili v ogrebalnik, odletijo in se pridružijo matici naveji.Ko smo roj z matico spravili v ogrebalnik, ga pustimo kakih 20 minut mirovati, odprtino ogrebalnika pa deloma zapremo. Kose čebele umirijo, jih lahko vsadimo v pripravljeni panj. Roj običajno sprejme novi dom in prične graditi satnice. Ima velikogradilno vnemo, saj lahko v nekaj dneh izdela vse satnice, ki smo jih vložili v panj.Oskrbovanje rojaKo smo roj vsadili v pripravljeni panj, še nismo rešeni vseh skrbi. Roj je v novem domu brez hrane, nima izdelanega satja, jebrez zaloge, cvetnega prahu itd. Če smo roj vsadili v času dobre paše, je običajno vse v redu. Čez kakih 6 dni ga moramopregledati, da ugotovimo, če matica že zalega, če je v panju zadosti hrane, če gradi in če je izdelal nove satnice. Če vse tougotovimo, lahko z novo družino ravnamo tako, kot z vsemi ostalimi v čebelnjaku.Kolikor je v času vsaditve brezpašna doba, pa roj ne izdela satnic, družina ne bo imela hrane in bo umrla od lakote. V temprimeru smo mu dolžni zamenjati nezgrajene satnice z dobrim rezervnim satjem in ga nakrmiti s sladkorno raztopino. Takoobdržimo novo čebeljo družino pri življenju.V času, ko imamo roj še v ogrebalniku in čakamo, da se čebele umirijo, ugotovimo, katera čebelja družina je rojila, če tega šene vemo. To ugotovimo tako, da z moko posujemo nekaj čebel, ki so še ostale na veji in se niso pridružile roju. Predčebelnjakom nekaj časa opazujemo, v kateri panj se bodo vrnile. Tako smo ugotovili izrojenca.


54 od 67 14.5.2013 16:56

Po oprašitvi matice v zraku, kar stane trota življenjeKakor roju moramo posebno skrb posvetiti tudi izrojencu, tj. panju, ki je rojil. Tam bo sedaj mlada matica, čez kakih 10 dnipogledamo, če se je že oplodila in če že zalega, če ugotovimo lepo čebeljo zalego, je z izrojencem vse v redu. Lahko se zgodi,da se mlada matica pri oploditvi izven panja izgubi. Izrojenec je zapisan propadu, ču mu takoj ne pomagamo z dodajo mladesprašene matice. Kolikor v izrojencu že zalegajo trotovke, je čebelja družina težko ozdravljiva, saj ne sprejme nobene matice.Izrojenca, ki je postal trotovec, spravimo v red tako, da proti večeru prestavimo čebele v polovični AŽ-panj. Panj postavimo zaen dan v klet, v izpraznjeni izrojenčev panj pa vsadimo rezervno štirisatno družinico. Drugi dan proti večeru prinesemo iz kletitrotovca in ga odnesemo v bližnji gozd, tam odpremo panj in postavimo vse sate na kozico. Čebele ometemo s satov, da sevrnejo in si izprosijo vhod v prejšnji panj. Tako se pridružijo novi čebelni družini. Čebele trotovke ne znajo poti v svoj panj inse v naravi izgube.Kaj moramo vedeti o ogrebanju roja?Zapomnimo si naslednje:roj moramo poiskati takoj, ko se usede in umiri;pripraviti moramo panj, kamor bomo vsadili roj;pred rojenjem moramo pripraviti ogrebalnik ali primeren zaboj, lestev, omelce, zajemalko, kadilo, rokavice in klobuk spajčolanom;v ogrebalnik moramo spraviti vse čebele;če se roj v ogrebalniku po 30 minutah umiri, je matica gotovo v njem;v pripravljalni panj vstavimo satnice;na pripravljalni panj pritrdimo sipalnik, kamor bomo sesuli roj iz ogrebalnika;vsajeni roj pregledamo čez 6 dni, če ima hrano in zalego. Četrti sestanekTema: Umetni roji — ometanecPonazorila: prašilček — panj štirisatarUmetne roje pripravljamo in delamo v lepem vremenu dopoldne, ko je zunaj mnogo pašnih čebel in so na zaleženih satih veči-noma mladice. Stare čebele hitro zapustijo narejenca in se vrnejo v svoj panj. Stare čebele v narejencu lahko povzročajoropanje, zato se morajo odstraniti, preden sate z mladimi čebelami vstavimo v poljuden prašilček ali manjši panjič s štirimi aliveč sati.V narejenca damo le sate s pokrito zalego. Na vsako stran zaleženih satov pride po en sat s hrano, tj. z medom in cvetnimprahom. Narejencu običajno dodamo še nekaj mladih čebel, ki jih najdemo na gradilnem satu ali satnici v gradnji. Narejenecnekaj časa ne izletava, ker ima samo mlade čebele. Zato mu moramo v prazni sat naliti vode.Narejenec z rojnim matičnikomOb lepem dopoldanskem vremenu pregledamo čebeljo družino, ki ima skoraj godne matičnike. Poiščemo matico in vse sate izplodišča postavimo na stolico. Ko smo našli sat z matico, odstranimo na njem morebitne matičnike in ga postavimo v sredinoplodišča. Na vsako stran mu dodamo po en sat z mlado nepokrito zalego, ostali prostor pa napolnimo z lepim satjem alisatnicami.Sate, ki smo jih odvzeli in so na stolici, pustimo nekaj minut, da odletijo stare čebele; nato jih vložimo v pripravljeni manjšipanj. V sredino vložimo sat z najlepšim matičnikom, vse druge odstranimo. Čez nekaj dni se bo izlegla mlada matica, se natooplodila in imeli bomo novo čebeljo družino.Ometenca napravimo tako, da na stolico zložimo iz dveh ali treh močnih panjev nekaj satov s čebelami vred ter jih pregrnemoz mokrim prtom. Čebele pustimo najmanj četrt ure pri miru, da se dodobra napijejo medu, nakar jih ometemo v zabojček.Seveda moramo vse sate na stolici dobro pregledati, če ni na katerem mogoče matica iz panja, ki smo mu odvzeli sate. Vzabojček ometemo samo čebele in trote. Nato vzamemo sprašeno matico (oplojeno), ki smo jo sami vzgojili ali kupili privzrejevalcu matic, in jo zapremo v matičnico. Čepek zadelamo s sladkornim testom in matičnico obesimo v zabojček. Zabojčekzapremo in prostor za zračenje pustimo prost. Nato ga postavimo za tri dni v temno klet. Čebele bodo osvobodile matico in rojje narejen. Tak roj naj bo težak vsaj 2 kg! Vsadimo ga v pripravljeni panj, opremljen deloma s praznimi in deloma z medenimisati. Tako je nastala nova čebelja družina — umetni roj ali ometenec.Čebelarji pa se poslužujejo še več načinov pripravljanja umetnih rojev.


55 od 67 14.5.2013 16:56

JUNIJPrvi sestanekTema: Prva glavna paša in delo čebelarja

Ponazorila: karton s pokazatelji o razvoju panja, potrebne beležke in označevanje panjevKo se zgodaj spomladi prične življenje v panju, ko se prično izlegati čebele mladice, moč čebelje družine vidno raste. Čebelarlahko razvoj pospeši in vodi čebelno družino tako, da so mu razvije do prve glavne paše. Prva glavna paša, od katere lahkopričakujemo donos medu, je pri nas paša na akaciji. Kjer te ni, je pa travniška paša. To je v juniju in do takrat naj bo v panjihzadosti pašnih čebel (starih nad 21 dni), da bodo lahko izkoristile prvo glavno pašo.V aprilu, ko se pojavi prva manjša paša v naravi, so proti koncu meseca ali v začetku maja družine toliko močne, da zasedajovse satje v plodišču, vse ulice med sati, prostor pod sati in plodišče jim postaja pretesno. Takrat mora čebelar omogočiti čebelnidružini širjenje prostora in s tem nadaljnji razvoj. Pri nakladnih panjih povečamo prostor z dodajanjem naklad, pri AŽ-paju paodpremo prostor v medišče. Če čebelar pravočasno ne razširi prostora, se bo čebelja družina pripravila na rojenje. Čebelar botako dobil roj in povečal število družin. Toda v tem letu potem ne bo točil veliko medu od roja in od izrojenca. Obe družininista sposobni izkoristiti prve glavne paše.Ko ugotovomo, da je čebelna družina dovolj močna, živalna, da v plodišču ni več prostora za nadaljnji razvoj, razširimoprostor v medišče. Vanj prestavimo del satja s pokrito zalego iz plodišča in prazni prostor v plodišču in medišču napolnimo ssatjem, ki smo ga jeseni skrbno odbrali in spravili v omaro. S prestavljanjem zalege v medišče pričnemo šele takrat, ko je vplodišču zaleženih 7 do 8 satov. V večini primerov je to v Sloveniji koncem aprila ali v prvi polovici maja, kar je odvisno odpašnih razmer in našega načina oskrbovanja čebel.S širjenjem prostornine čebelni družini omogočamo, da matica zalega intenzivno, da ima vedno na razpolago prazne čebeljecelice za zaleganje in da v panju načrtno držimo ravnovesje pokrite in odkrite zalege. Čim je v čebelji družini več pokritezalege kot odkrite, se prične rojilni nagon in čebele se odločijo za rojenje. Na to mora biti čebelar vedno pozoren, vedno moraprestavljati pokrito zalego v medišče in nuditi matici prostor za zaleganje. Na ta način se veča moč družine, vedno več jepašnih čebel, ki bodo v stanju izkoristiti prvo glavno pašo. V času pred glavno pašo čebelar pripravi satnice, ki jih potemvstavlja ob gnezdo ali na predzadnje mesto v plodišču, da tako obnavlja staro ter hkrati preprečuje rojilni nagon.Jačanje čebelne družine pospešujemo z dražilnim krmljenjem ali krmljenjem na zalego, o čemer smo že govorili na drugemmestu.Čas pred prvo glavno pašo je tudi čas za vzrejo mladih matic, za zamenjavo matic in za pripravo rezervnih družin. V tem časuse večkrat pojavi čebelja družina, ki ji nismo preprečili rojilnega nagona in je pričela graditi matičnike. Matica take matičnikehitro zaleže. Lahko jih uporabimo pri zamenjavi starih in slabo plodnih matic ali pa iz njih v posebnem prašilčku vzgojimonovo čebeljo družino z mlado matico. Panju, v katerem so se pojavili matičniki, lahko odvzamemo staro matico in nato v njemiz najlepšega matičnika vzredimo mlado.Pred prvo glavno pašo pripravimo vse potrebno orodje za točenje in posodo za uskladiščenje ter ugotovimo količino ter zrelostmedu. Drugi sestanekTema: Premestitev čebel in prevažanje na pašo

Ponazorila: načrt pašnega katastra z vrisanimi plantažami ali skica, slike prevoznih sredstev in način prevoza Če se odločimo za čebelarjenje na med in cvetni prah, se moramo sočasno odločiti za prevoz čebel na pašo.Če se odločimo za čebelarjenje na stalnem mestu s srednjimi pašnimi razmerami, izberemo naš standardni AŽ-panj, ki ga po-stavljamo v čebelnjak.Če se odločimo za čebelarjenje samo kot ljubitelji čebel, je vseeno, v kaki vrsti panja bomo čebelarili. Seveda pri tem ne ra-čunamo na večji dohodek od čebeljih pridelkov. Zadostuje nam, da čebelarimo za razvedrilo, da se umaknemo iz mestnegavrveža v naravo s čistim zrakom. Če je primerna letina, dobimo nekaj kg medu, s čimer smo povsem zadovoljni. Če je letinaslaba in čebele niso mogle nabrati medu in drugih pridelkov, smo prav tako zadovoljni. Sežemo pač v žep po denarnico, daplačamo potrebni sladkor za krmljenje.Ako želimo ekonomsko čebelariti in prevažati, moramo poznati pašne razmere Jugoslavije in čas izločanja medičine; imetimoramo opazovalne postaje itd. Kot pripomoček nam služijo razni statistični podatki, dobro izdelan pašni kataster in urnikcvetenja določenih rastlin. Pašni kataster predstavlja posebna geografska karta (zemljevid), na kateri so vrisana naselja,označene dovozne ceste, površine medečih ter gozdnih rastlin. Karta pašnega katastra prikazuje velikost plantaž, medonosnihposevkov in gozdov. Razvidna mora biti nadmorska višina, označen čas medenja in po možnosti še hektarski donos medu napanj po večletnih statističnih ugotovitvah. Posebno mora biti naznačena stalna naseljenost čebel po številu panjev, ki jih imajona določenem stalnem mestu domači čebelarji. Čebelar, ki prevaža na pašo, mora ščititi domače čebelarje in postaviti čebelevsaj 4 km od večjega števila panjev domačega čebelarja.Če nimamo izdelanega pašnega katastra na posebni geografski karti, se poslužujemo statističnih podatkov, osebnih poznavanjkrajev in njihovih vegetacij, pri čemer se poslužujemo opazovalnih postaj. V Sloveniji imamo opazovalne postaje razmeščenepredvsem v krajih, poraslih z gozdovi iglavcev. Vzdržuje jih naše največje podjetje MEDEX iz Ljubljane. Opazovalno postajopredstavlja poseben prostor, na katerem je postavljena tehtnica in na njej panj s srednje močno čebelno družino. Odgovornaoseba dnevno zapisuje donose medičine v panj in podatke javlja določenemu centru v Ljubljani, ta pa jih objavlja v dnevnemčasopisju in radiu Ljubljana.


56 od 67 14.5.2013 16:56

Orientacijsko nam lahko služijo grafični prikazi površin po občinah, kot na primer pokazatelji celotnih površin občin, pašnihpolj, gozdov in naseljenosti s čebelami.Podobno se lahko poslužujemo diagramov letnega donosa in porabe hrane na panj v kakem časovnem obdobju. Ti nam povedo,kako je v kaki občini ali večjem geografskem območju nihalo medenje in kakšni so bili letni donosi.Čebele prestavljamo — prevažamo pozno zvečer ali v nočnem času, ko ne izleta vaj o in so vse doma. V izredno slabemdeževnem vremenu jih lahko prevažamo tudi podnevi, če ugotovimo, da ne izletavajo in da so vse v panju. Pravilo pa je, dačebele prevažamo v nočnem času, ko po nagonu mirujejo in ne izletavajo.Čebele prevažamo zaradi različnih namenov:1. spomladi jih prepeljemo na pašo spomladanske rese z namenom, da se moč družin hitreje razvije, da so tako pripravljene zaglavno pašo;2. na željo kmetovalcev jih postavimo v plantažne nasade sadja, ribeza in posevkov oljne repice (zaradi oprašitve). Kmetijstvoima od tega korist, čebelar pa ojača moč družin;3. razvite in močne čebelne družine prepeljemo na pašo cvetoče akacije, kostanja, ajde, sončnic ali gozdne paše, če se jepojavilo gozdno medenje — mana. Taki prevozi koristijo predvsem čebelarju, da z njimi poveča donos medu kot glavnegapridelka čebel;

Sodobno vozilo za prevoz na pašo, ki je hkrati tudi čebelnjak.4. jeseni prevažamo na jesenske paše, da povečamo površino zalege in da naberejo čebele potrebno zimsko zalogo.Pri pripravi čebel za prevoz na paše upoštevamo naslednje:— prevažamo le močne in zdrave čebelne družine;— pred prevozom opravimo pregled čebel in ugotovimo zalogo hrane, količino zalege in moč družin;— iz medišča odstranimo in iztočimo težke medene sate, da se med prevozom ne lomijo;— vse premične dele panja pritrdimo (okenca, vrata, brado) z žeblji ali na kak drug način;— panju odpremo zračnike ali prevažamo AŽ-panje s snetimi vrati;— žrela zapremo z žično mrežico;— v panju zamašimo vse reže, iz katerih bi lahko uhajale čebele;— prevozno sredstvo mora imeti dobre vzmeti ali pa naložimo na pod vozila 10 cm plasti slame, koruznice ali sena, daublažimo udarce;— na novem mestu podnevi uredimo stojišče, kamor ponoči z lahkoto postavimo panje;— med vožnjo in na novem stojišču zavarujemo panje pred vremenskimi neprilikami;— za prevoz si priskrbimo potrdilo o zdravstvenem stanju čebel od pristojne veterinarske inšpekcije;

— priskrbimo si privolitev čebelarske organizacije kraja, kamor želimo postaviti čebele; na pot vzamemo potrebno orodje;kladivo, klešče, žeblje, žico, žago in vodo, če je vročina. Tretji sestanekTema: Zorenje, sestava medu in točenjePonazorila: medeni sat, vilice in slikeMed točimo iz medišča panja, ko je dovolj zgoščen. Pravimo, da točimo zrel med. Najprej odvzamemo mediščno satje in znjega ometemo čebele, potem odkrijemo med z nožem ali vilicami in ga iztočimo v posebnem točilu, ki deluje na principucentrifugalne sile.O načinu točenja, odvzemu in pripravi na odvzem smo že govorili v prvem delu knjige — v navodilih za mesec junij.Med pripravijo čebele iz nektarja ali medičine in iz mane, ki jo donašajo v medenih golšah. Medičina je vodena in bi se kmalupokvarila, če je čebele ne bi predelale v med. Medičini in mani primešajo čebele svoje izločke iz posebnih žlez — zorilno snov,ki sta jo v medu odkrila madžarski strokovnjak Kordos in Rus Parkov. To sta v glavnem dva fermenta: invertaza in diastaza.Oba skupno z drugimi izločki spreminjata trsni sladkor v grozdnega in sadnega. Šele tako dobi med svoj značilni vonj in okus.Zgoščeno medičino in mano odlagajo čebele v celice, tu pa med še naprej dozoreva. Ko se dovolj zgosti, ga pokrijejo s tankimivoščenimi pokrovčki. Čebele nabirajo medičino na različnih cvetovih in mano na različnih drevesih listavcev in iglavcev.Mano izločajo, kot že vemo, kaparji in ušice. Ločimo torej nektarski med, ki ima svoj izvor v cvetlicah, pravimo mu cvetličnimed, ter med, ki je proizvod ušic ter kaparjev in mu pravimo gozdni med. Poznamo več vrst medu, ki so dobile imena porastlinah, na katerih nabirajo čebele medičino in sladke sokove kot mano.Tako poznamo: žajbljev, akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev in ajdov med.Za naš cvetlični med je značilno, da ga ne nabirajo čebele samo na eni in isti vrsti cvetja, pač pa na različnih. Zato je sestavarazlična in daje našemu cvetličnemu medu poseben okus, barvo in vonj. Medu, ki ga naberejo čebele po travnikih na cvetočih


57 od 67 14.5.2013 16:56

rastlinah, pravimo cvetlični ali travniški med.Med je visokokalorična hrana; poleg več vrst sladkorjev vsebuje še mineralne snovi, vodotopne vitamine in aromatske snovi.Medtem ko dajejo medu sladkorji in dekstrini energetsko vrednost, so še druge snovi, ki so fiziološko sicer pomembne in zdra-vilne, nimajo pa kalorične vrednosti. Vemo, da je v medu 75 do 80 odstotkov raztopine invertnega sladkorja, ki daje pri 100 gokrog 159.104 yulov. Pri enem kg medu se sprosti 126.105 yulov. Kilogram medu da toliko energije kot 3 kg svežega mesa, 50jajc, 5 litrov mleka, 3 kg sladkovodnih rib, dober kg šunke, 6 kg pomaranč ali kot 3 kg banan.Medu ne uživamo izključno kot hrano, marveč kot dopolnilo k raznim jedem in pijačam. Najbolj pogosto ga uživamo s kruhomali pecivom, zlasti pa sladkamo z njim razne domače čaje in zdravilne napitke.Med ima veliko zdravilno vrednost, uporabljamo ga proti različnim boleznim- Tudi naši predniki so ga cenili. Naši medicinskistrokovnjaki so ga že v preteklih desetletjih dobro poznali in ga predpisovali kot zdravilo pri različnih boleznih. Med delujebakteriostatično in bakteriocidno na celo vrsto mikroorganizmov. Med kot zdravilo uporabljamo:— kot sredstvo za umirjanje živcev, če ne moremo spati;— kot zdravilo pri vnetju sluznice v ustih in nosni votlini ter pri kaši ju;— kot sredstvo za okrepitev po prestali bolezni;— kot zdravilo za bolne oči;— kot zdravilo pri želodčnih, pljučnih, črevesnih boleznih; pri opeklinah, zaprtju, oslovskem kašlju in srbečici;— kot lepotilo in razkužilo.Med uporabljamo še v kuhinji pri pripravi cele vrste peciva, za medico in še in še.

Četrti sestanekTema: Manin ali gozdni medUčno sredstvo: vzorci maninega meduV ugodnem vremenu se svetijo na listih in iglicah kapljice sladke tekočine: to je medena rosa ali mana. Pojavi se pri naglihspremembah toplote, ko po hladnih nočeh sledijo soparni dnevi. Sladke kapljice se pojavijo na iglastem drevju, predvsem nasmreki in hoji, na javoru, hrastu, lipi, topolu, borovnici, pa tudi na listih sadnega drevja. Povzročiteljice gozdnega medenja sorastlinske uši, ki spadajo v red kljunastih žuželk. Te imajo značilen ustni aparat, ki je podoben kljuncu; zabadajo ga v mehkolubje dreves in grmov.Rastlinski sok, ki se pretaka po sitastih ceveh rastlin, vsebuje sladkorje (ogljikove hidrate), beljakovine, organske kisline, vita-mine in pepel. Telo uši izkoristi le nekaj odstotkov sladkorjev, ki jih vsebuje drevesni sok; ostale snovi izloči bolj ali manjpredelane v obliki drobnih kapljic — mane. Čebele jih srkajo in iz njih pripravljajo

Kljunate žuželke povzročiteljice gozdnega medenja

Povečan posnetek zelene hojeve ušice, ki sesa na vejici skrita med jelovimi iglicami


58 od 67 14.5.2013 16:56

manin med. Če sončni žarki preveč pripekajo, izpari iz sladkih kapljic voda in sladkor se posuši. Tedaj čebele ne »prijemajo«.Manin med je temne barve; od pretežno rjave do črne. Je zelo sladek in ima pomembne snovi za človeški organizem, ki jihcvetlični medovi nimajo. Hitro se trdi (kristalizira) in ga je treba hitro iztočiti. Ima okoli 3200 kalorij in je izdatna hrana; zatoga posebno cenijo športniki in težaški delavci. JULIJPrvi sestanekTema: Izlet krožka v čebelarski muzej in ogled večjega čebelarskega obrataPonazorila: beležka, dnevnik in pisaloZačetniki, posebno učenci, ki obiskujejo čebelarski krožek, navadno niso čebelarji, krožek pa ima v šolskem vrtu po en ali dvapanja čebel kot učni pripomoček. Nekateri krožki pa nimajo čebel. Za vse je potrebno, da si ogledajo čebelarski obrat aliustanovo, kot je čebelarski muzej v Radovljivci.Priporočljiv je izlet v Radovljico, kjer je edinstven čebelarski muzej. Spotoma si lahko ogledamo Vrbo, rojstni kraj FrancetaPrešerna, Bled in še kaj.V Ljubljani je MEDEX največje jugoslovansko čebelarsko podjetje, ki ima vzorno urejene obrate. Če prej zaprosimo upravoMedexa za obisk, ali ga obvestimo o nameravanem izletu, nam bodo razkazali svoje obrate za predelavo, embaliranje inraziskavo čebeljih pridelkov. Spotoma je možen ogled letališča Brnik. Člani krožka bodo z obiskom gotovo zadovoljni.Večji čebelarski obrat je zanimiv še posebno zato, ker spoznamo več vrst panjev, več načinov čebelarjenja, opremo, prostore indruge pripomočke za uspešno čebelarjenje. Priporočljiv je še izlet krožka na večje pasišče ob gozdnem medenju, kamorprepreljejo čebelarji svoje ljubljenke iz vseh krajev Slovenije in države. Drugi sestanekTema: Kako vzredimo mlado maticoPonazorila: vzrejni koledar, vzrejni okvir AŽ-sata in matičnicaV čebelni družini je matica najvažnejši člen, od nje je odvisna cela družina (moč in delavnost). Če ima družina slabo, nerodno,staro ali bolno matico in jo družina sama pravočasno ne zamenja, v kratkem času propade.Vemo že, da je edino delo matice v panju, da leže jajčeca in tako skrbi za moč družine. Staro, onemoglo matico čebelna družinaobičajno zamenja tako, da zgradi matičnike in prisili matico, da jih zaleže. Čim se čez 16 dni izleže mlada in bojevita matica,odstrani staro in zagospodari sama. Takemu načinu zamenjave matice pravimo preleganje.Danes strokovno vzrejamo matice in načrtno zamenjujemo slabe ali stare matice. Strokovna vzreja matic je nekoliko zahtev-nejše delo in zahteva izredno sposobnost čebelarja. Tako vzrejo običajno pripravimo takrat, ko rabimo večje število matic, koodvzamemo stare in dodajamo mlade matice gospodarnim čebeljim družinam.Za vzrejo matic odberemo najboljše čebelje družine, ki so pasemsko čiste, ki o njih vodimo zapiske o delovni vnemi in drugihdobrih lastnostih. Odberemo čebelje družine, iz katerih bomo jemali vzrejno gradivo (jajčeca ali en dan stare žerke). Takedružine imenujemo matičarji. To so matične družine, ki nam dajejo najboljše žerke oziroma jajčeca. Posebno odbrane čebeljedružine, v katerih vzrejamo plemenite trote, imenujemo trotarji. Odbrani plemenski matičarji in trotarji morajo ustrezati takoglede pasme kot pridnosti. Za vzrejo odbranih ličink uporabljamo čebeljo družino, ki ji pravimo rednik. Redniki negujejovstavljeno vzrejno gradivo ves čas, dokler matičniki niso godni. Pri vzreji večjega števila matic rabimo še pomožne družine, izkaterih jemljemo čebele in zalego za rednike.Priprava vzrejnega gradivaIz odbranih čebeljih družin uporabljamo žerke, ki se pravkar izlegajo. Stare smejo biti kvečjemu 20 ur. Take žerke dobimotako, da vstavimo v sredino matičarja lep rumen sat, v katerem so se čebele enkrat ali dvakrat že izlegle. Predno ga vstavimo,ga poškropimo z razredčenim medom, da ga čebele takoj očistijo in ga matica prej zaleže. Sat pogledamo vsak dan, daugotovimo, kdaj ga je matica zalegla. To si zapišemo. Četrti dan imamo na njem pravšnje žerke. Prestavimo jih v umetnoizdelane matičnike, ki jih namestimo na posebno letvo vzrejnega satnika. Vzrejno gradivo je pripravljeno.Predno dodamo vzrejno gradivo redniku, mu odvzamemo matico. Odvzamemo mu jih devet dni pred vložitvijo vzrejnega gra-diva. Po devetih dneh redniku poderemo vse matičnike, ki jih je zgradil zasilno. Nato mu v sredino gnezda vstavimo vzrejnisatnik. Čebele bodo takoj pričele polagati hrano v umetne matičnike. Ko so matičniki v redniku zreli, jih porabimo. Upoštevatimoramo, da se matica izleže 15 do 17 dni za dnevom, ko je bilo jajčece položeno v celico. Zaradi previdnosti uporabimomatičnike dva dni pred predvidenim rojstvom matic. Če smo presadili enodnevne žerke, bodo matičniki godni deseti dan, česmo vzrejali iz tridnevnih jajčec, pa bodo zreli enajsti dan.Predno poberemo matičnike, jih preglejmo in izločimo vse, ki niso pravilno grajeni:Pred vcepitvijo vsak matičnik preizkusimo. Če buba »grize«, ko matičnik prislonimo k ušesu, je v redu.


59 od 67 14.5.2013 16:56

Na plemenilni postaji načrtno vzrejajo matice za oplemenitev in prodajo. Godne matičnike uporabljamo na več načinov:— vcepljamo jih v narejence ali v družine, ki smo jim prej odvzeli ostarele, izčrpane matice;— vstavljamo jih v posebne za to pripravljene plemenilnike, panjičke;— dajemo jih v valilne matičnike. V njih čebele negujejo, dokler se ne izležejo. Nato jih po posebnem postopku dodajamopripravljenim čebelam v plemenilnikih. Ko jih mlade čebele v plemenilnikih sprejmejo in osvobodijo iz matičnic, jih pošljemona plemenilno postajo ali postavimo na primerno mesto v čebelnjaku, da se oplode. Ko pričnejo mlade matice zalegati in kougotovimo, da je zalega pravilna, jih lahko dodamo gospodarskim čebeljim družinam, ki jim moramo zaradi starosti,izčrpanosti ali iz kakih drugih vzrokov zamenjati matico. Pred dodajanjem ali zamenjavo mlade matice označimo. KOLEDAR VZREJE MATIC

Pred uporabo koledarja bomo izrezali zunanji krog z velikimi številkami in ga nalepili na karton ali pločevino. Prav tako bomo nalepili centralni krog nakarton. Ko združimo oba kroga, dobimo koledar za uporabo.Ušesce za obešanje pričvrstimo z žebljičkom, na drugo pa lahko pritrdimo oznako s številko družine in vse druge beležke.


60 od 67 14.5.2013 16:56

če pa rabite več primerov, je najbolje, da koledar prefotografirate, odtisnete na kontrastni papir, in sicer toliko primerov, kolikor jih potrebujete. Dodajanje matic brezmatičnim družinamVzreja matic spada med zelo pomembno opravilo v čebelarstvu, nič manj važna in zapletena pa je izmenjava oziroma dodajamatic. Vemo že, da matice obilno zalegajo prvi dve leti svojega življenja, potem pa njihova rodovitnost popušča. Stare maticene morejo razviti živahnih družin. Poleg tega so mlade matice odpornejše in uspešneje prebijejo zimo. Za dodajanje maticdružinam, ki smo jim sami odstranili matice ali pa so jih iz kakršnega koli razloga izgubile, je več načinov in je v ta namenpotrebno določeno znanje, posebno še, če gre za dragocene matice, ki smo jih dobili iz vzrejnih postaj ali pa smo jih samivzredili iz rodov, ki imajo dobre gospodarske lastnosti. Oglejmo si nekaj teh načinov!V vsakem primeru je najprej potrebno ugotoviti pripravljenost družine za sprejem nove matice, pa naj si bo, da smo staromatico sami odstranili ali pa jo je na kakršen koli način družina izgubila. Družina se v kratkem času zave izgube. Matično telonamreč izloča posebno snov, feromon imenovano, ki družino opozarja na navzočnost matice. Če matice ni, se ta snov kmaluizgubi. Čebele so razdražene, brenčijo zateglo in žalostno, čebele stražarke pa nervozno hitijo okoli žrela, kar je zanesljivoznamenje brezmatičnosti. Pahljajo z dvignjenimi zadki in pri tem izločajo iz posebne žleze vonjavo, da bi privabile matico.Brez matice pa čebelna družina oslabi vsak dan za tisoč čebel, kolikor jih zaleže povprečno matica na dan.Čim dlje je družina brez matice, tem manj je pripravljena sprejeti dodano matico. V primeru, da je v panju mlada zalega, si bonovo matico vzredila sama. Če pa je ni, bodo začele bolj izdatno krmiti nekaj mladic. Tem se nato razvijajo jajčniki, ki so bilizakržljani, tako zalegajo le neoplojena trotovska jajčeca. Dobimo trotovsko družino, ki ne bo sprejela dodane matice.Na sprejem pa vplivajo tudi zunanje klimatske razmere: letni čas (spomladi prej kot poleti), hladno, vetrovno in deževnovreme. Zato ni priporočljivo dodajati v takem vremenu. Najbolj zanesljivo sprejme matico družina, ki jo sestavljajo samomladice. Te so v narejencih v katerih so panjske čebele, ki še niso izletavale.Kako ugotovimo pripravljenost družine za sprejem dodane matice? Nekatere izkušnje kažejo naslednje priporočilo.Iz brezmatičnega panja vzamemo sat s čebelami in ga postavimo na kozico. Nanj spustimo matico in pozorno opazujemo, kakose bodo obnašale čebele do nje. Če se ji bodo začele odmikati in jo v spoštljivi razdalji obkrožati, je dobro znamenje. Če jibodo začele na rilčkih ponujati drobne kapljice hrane in bo matica hvaležno sesala, je kar zanesljivo znamenje, da je novinkadobrodošla. Bolj sumljivo pa je, če matica sama stika po celicah za hrano in če jo čebele vznemirjeno zasledujejo ter jo stiskajov klopčič. V tem primeru je navadno izgublena. Če jo hočemo rešiti, pihnimo v klopčič dim, da se čebele, ki postanejoomamljene, razidejo. Če je matica še živa, jo lepo spravimo v matičnico! Če pa vidimo, da je matica dobrodošla in čebelepripravljene za sprejem, jo še poškropimo s sladkorno ali medeno raztopino, da jo čebele obližejo. Med oblizovanjem se maticanavzame duha po družini, zato jo brez skrbi dodamo panju.Najbolj uveljavljen način pri nas pa je dodajanje matic v matičnicah. Posebna mrežasta kletka ima vhod zaprt s sladkornim te-stom. Tega čebele preližejo; pri tem je dovolj časa, da se matica navzame duha po družini. Čebele jo potem rade sprejmejo.Drugi zopet dodajajo matice na ta način, da najprej omamijo čebele v panju (z dimom, etrom, kloroformom). Ko se čebelezbude iz omame, jih zapusti spomin. Zato zanesljivo sprejmejo dodano matico — ne glede na prejšnjo pripravljenost zasprejem. Tretji sestanekTema: Dodajanje zimske zaloge hranePonazorila: beležka, sladkor in pripravljena sladkorna raztopinaŽe v prvem delu knjige smo povedali, kako pripravimo močno in pravilno urejeno čebeljo družino za prezimovanje. Če čebelenimajo do sredine septembra nepretrgane srednje dobre paše, matice omejijo zaleganje in družine vidno pešajo; manjša se močdružine. Povedali smo, da pašo nadomestimo s suhim, malo navlaženim sladkorjem, sladkornim testom, pa tudi s sladkornoraztopino v razmerju 1 :1, če jo dolivamo v pitalnik vsaj vsak drugi dan do 1/2 litra. Z dražilnim krmljenjem zaposlujemo starečebele, da se iztrošijo, in držimo matico pri enakomernem zaleganju.Preden začnemo v prvi polovici septembra krmiti čebelje družine na zimsko zalogo, bežno pregledamo družine in ugotovimoza vsak panj zalogo hrane v kilogramih. Če imamo v panjih na stranskih satih gozdni ali kostanjev med, ga izločimo invstavimo lepo prazno satje. Gozdni in kostanjev med imata veliko trdih delcev, ki jih čebelja prebavila ne izkoristijo in jihizločijo kot blato. Ker v zimskem času ni vsak mesec izletnih dni, da bi se čebele otrebile, sta gozdni in kostanjev medneprimerna za zimsko zalogo in zato velika povzročitelja griže in noseme. Ko smo izločili gozdni in kostanjev med, če je bil vplodisču, izpraznimo mediščno satje v AŽ-panju, iztočimo med, če ga je kaj, ali pa medeno satje spravimo na suh prostor zaspomladansko dražilno krmljenje. Čebelje družine so sedaj samo v plodisču, kjer bodo prezimile. Pri nakladnih panjihodstranimo odvečne naklade in pustimo čebelje družine glede na številčno moč le v dveh nakladah.S krmljenjem na zimsko zalogo pričnemo okoli 10. septembra in dodamo manjkajočo hrano v nekaj dnevih. Za zimsko zalogododajamo sladkorno raztopino, v kateri je sladkor v enakem razmerju z mlačno vodo. Pri dodajanju sladkorne raztopinemoramo računati na to, da bodo čebele raztopino predelale, fermentirale in jo zgostile na gostoto medu. Računamo, dapredstavlja liter sladkorne raztopine kg predelane in zgoščene zimske hrane. Sladkor oziroma sladkorna raztopina je najboljšahrana čebelam za zimo, saj ima najmanj trdih delcev oziroma najmanj odpadkov. Na sladkorju lahko zdržijo čebele do 5mesecev, ne da bi čutile potrebo po trebljenju. Vse vrste medu imajo več snovi, ki jih čebele izločajo z iztrebki.Čebelna družina v AŽ-panju mora imeti od 10 do 14 kg zimske zaloge, nakladni panj pa od 15 do 20 kg. V naših krajihpričnemo čebele krmiti za zimsko zalogo v prvi polovici septembra. S tem izrabimo za predelavo sladkorja v krmilni medpretežno stare čebele, ki bodo do zime še odmrle. Mlade čebele se bodo še nekaj časa izlegale in v brezdelju počivale dopomladi.Manjkajočo zimsko zalogo hrane dodajamo čebelam po liter ali liter in pol na dan, dokler ne dodamo manjkajoče količine. Kr-mimo v poznih večernih urah, da s tem ne povzročamo ropanja. Krmimo vse čebelje družine; če potrebujejo nekatere čebelje


61 od 67 14.5.2013 16:56

družine večje količine in druge manjše, to uravnavamo z dnevno količino dodane sladkorne raztopine. Posebno pazimo na to,da ničesar ne polijemo, da pitalniki ne točijo, saj bi s tem povzročili ropanje.Po končanem dodajanju zimske zaloge lahko vrnemo sate v medišče. Prezimovanje je odvisno od kraja, kjer čebelarimo, odtega, ali po načrtu prezimujemo čebele z odprtimi medišči, od ostrih in blagih zim itd. Ko smo končali s krmljenjem za zimskozalogo, zožimo na panjih žrela, če tega nismo napravili že prej, in pustimo čebele pri miru do večjih stalnih ohladitev, ko jihbomo končno toplo zapažili.Za zimsko dodajanje zaloge hrane je posebno pomembno:— da uredimo zimsko gnezdo v plodišču z lepim satjem;— da imamo v panju zdravo in mlado matico;— da izpraznimo medišče v AŽ-panjih ali zmanjšamo število naklad pri nakladnih panjih;— da odstranimo iz plodišča gozdni in kostanjev med;— da polagamo sladkorno raztopino v poznih večernih urah;— da ne polivamo sladkorne raztopine tam, kjer bi jo našle čebele;— da pitalniki ne točijo;— da sladkorno raztopino pripravimo vedno en dan prej in jo dodajamo ohlajeno; — da dodamo zadosti zimske zaloge, rajeveč kot manj;— da krmimo pravočasno — v septembru;— da šibkim družinam, če jih prezimujemo, zmanjšamo število satov v plodišču na število, ki jih čebele oktobra zasedajo;— da rezervnim družinam dodamo primerno količino zimske zaloge. Četrti sestanekTema: Naši vidni čebelarji in strokovni pisateljiPonazorilo: beležkaSlovenci imamo več vidnih mož, ki imajo velike zasluge za razvoj čebelarstva, za čebelarsko društveno udejstvovanje in šir-jenje pisane besede o čebelah, čebelarstvu in čebelarjih.Poznan je naš gorenjski čebelar Anton Janša, roj. 20 maja 1734 v Breznici pri Radovljici, prvi čebelarski učitelj na dunajskemcesarskem dvoru. Rodil se je v skromni kmečki družini v vasi Breznica na Gorenjskem. Tam je tudi spominsko obeležje.Dunajski dvor je v 18. stoletju sklenil, da je potrebno pospeševati razvoj čebelarstva, saj je gosposka potrebovala vosek zaizdelovanje sveč in med za sladilo. Na drugi strani so lahko nalagali večje davščine podložnikom, ki so s prodajo čebeljihpridelkov povečali dohodek. Ko je dunajski dvor zvedel za odličnega čebelarja Antona Janšo, ga je z dekretom določil zaodličnega učitelja čebelarstva. Anton Janša je organiziral posebno čebelarsko šolo na Dunaju. Tam so se izobraževali čebelarjipredavatelji ali učitelji, ki so nato hodili po deželi in poučevali čebelarstvo.Na Dunaju je Anton Janša napisal dve čebelarski knjigi. Leta 1771 je izšla knjižica Razprava o rojenju in po njegovi smrtileta 1775 Popolni nauk o čebelarstvu, ki jo je uredil njegov naslednik Josef Münzberg. Obe sta bili tiskani v nemščini inSlovenci smo ju dobil v prevodu leta 1792, 1906 in 1922.Antona Janšo uvrščamo med prve in najvidnejše čebelarske osebnosti in ga štejemo za prvega in največjega tedanjega strokov-njaka na področju čebelarstva.Za njim je nastopil Peter Pavel Glavar., čebelar in pisec, ki je imel v svojih mladih letih nenavadno burno življenjsko pot; pi-satelj Ivan Pregelj jo je literarno upodobil v povesti Odisej iz Komende. Rojen je bil leta 1721 in umrl leta 1784. Kotnezakonski sin je živel pri priseljeni družini Basaj v Vopoljah pri Cerkljah. Kot župnik in pozneje graščak je čebelaril v večjemobsegu ter z besedo in dobrim zgledom mnogo pripomogel k napredku čebelarstva pri nas. Prevedel je Janševo Rapravo orojenju, jo dopolnil po lastnih izkušnjah in izročil Kranjski kmetijski družbi, ki pa je takrat ni izdala. Ker P. P. Glavar ni bilnemške krvi in ker je napisal knjigo v slovenskem jeziku, se je njegov rokopis »izgubil«. Izdana je bila šele leta 1976 ob200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Zato ga štejemo za prvega Čebelarskega pisatelja v slovenskem jeziku.Med vidne čebelarje in pisce čebelarskih poljudnoznanstvenih tekstov štejemo še Janeza Goličnika, Jurija Jonkeja, J. Jurančiča,F. Rojino, A. Bukovca, V. Rojca, če naštejemo najpomembnejše iz preteklosti.


62 od 67 14.5.2013 16:56

Rojstna hiša s čebelnjakom A. Janše


63 od 67 14.5.2013 16:56

Naslovna stran prve slovenske izdaje Janševega »Popolnega nauka o čebelarstvu«.

Peter Pavel Glavar

POGOVOROD ZHEBELNIH ROJOU

SKUSIA. JANSHA,


64 od 67 14.5.2013 16:56

Zhebelinga Duneiſkiga Vuzhenika V' nemſhkim jiſiku popiſſan, na Kranſku preloſhen, inupogmiran ſkusi viſoku vuredniga, Zhaſtitliviga, Vuzheniga Duhouniga

PETRA PAVLA GLAVARJA,nekdanjega Commende S. Petra Faimazhtra,

Sedajniga Landspreſhke Goſpoſke laſtniga goſpuda.V' tem Leitu 1776.

Del Glavarjevega rokopisa iz leta 2007


65 od 67 14.5.2013 16:56

Z ustanovitvijo Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem vLjubljani je društvo začelo izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, Ki nepretrgoma izhaja vsedo danes. UPORABLJANI VIRI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE IZPOPOLNJEVANJESodobno čebelarstvo I. in II. del — Uredniški odbor ZCDS, Ljubljana 1955 in 1958Praktično čebelarjenje, dr. Jože Rihar — Ljubljana 1956Vzrejajmo boljše čebele, dr. Jože Rihar — Ljubljana 1972Naš panj, Anton 2nidaršič — Ljubljana 1925Čebelarjenje v nakladnem panju, dr. Jože Rihar — Ljubljana 1975Bolezni in zastrupitve čebelje družine, Kolektiv strokovnjakov — Ljubljana 1976Gozdno medenje in proizvajalci mane, dipl. inž. Franci Sivic — Ljubljana 1974Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. V. Demšar Stane Mihelič, Jože Stabej in L. Debevec — Ljubljana 1976S čebelami in čebelarji skozi stoletje, Leopold Debevec — Ljubljana 1976Učime se včelafit, Karel Pinc — Praha 1977Kalendar pčelovoda, N. Iojriš — Moskva 1970Bienenwirtschaft, Alois Tropper — Graz 1972

ZaložilaZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA


66 od 67 14.5.2013 16:56

Uredil in opremil Martin MencejLektoriral prof. Janez Erklavec

Natisnila tiskarnaSimotisk - Ljubljana

1989


67 od 67 14.5.2013 16:56

Documents

ČEBELARSKI PRIROČNIK