Embed Size (px)
DESCRIPTION
Podjetnikov vodič po podjetništvu
Citation preview
Podjetnikov priročnik 2009
Vsebina priročnika 1. Kaj je to računovodstvo in zakaj je pomembno? ......................................... 3 2. Razlike med S.P. in D.O.O. ...................................................................... 5 3. Postopki registracije D.O.O. ..................................................................... 6 3.1 Enostavni postopek registracije d.o.o. ........................................................ 6 3.2 Sestava imena (firme) d.o.o. .................................................................... 7 3.3 Dejavnosti ............................................................................................. 8 3.4 Sedež in poslovni naslov .......................................................................... 9 3.5 Zastopniki podjetja ................................................................................. 9 4. Postopki registracije S.P. ......................................................................... 10 4.1 Registracija s.p. .................................................................................... 10 4.2 Sestava imena (firme) s.p. ..................................................................... 10 4.3 Dejavnosti ........................................................................................... 10 5. Prepoznavnost podjetja ........................................................................... 11 5.1 Celostna grafična podoba ....................................................................... 11 5.2 Tiskovine ............................................................................................. 11 5.3 Spletne rešitve ..................................................................................... 12 5.4 Gostovanje .......................................................................................... 12 6. Koristno je vedeti ................................................................................. 13 6.1 Zavezanec ali nezavezanec za DDV .......................................................... 13 6.2 Davčni postopek ................................................................................... 13 6.3 Davek od dobička podjetij ...................................................................... 14 6.4 Potni nalogi .......................................................................................... 14 6.5 Dnevnice 2009 – gospodarstvo ............................................................... 14 6.6 Kilometrine 2009 – gospodarstvo ............................................................ 14 6.7 Izjava na izstavljenem računu za storitve prefakturiranja ............................ 14 6.8 Izjava na izstavljenem računu nezavezanca za DDV ................................... 14 6.9 Kdaj podjemna pogodba in kdaj pogodba o zaposlitvi? ............................... 14 7. Podjetnikov slovar ................................................................................ 15 7.2 Računovodstvo ..................................................................................... 15 7.3 Računovodsko načrtovanje ..................................................................... 15 7.4 Računovodska načela ............................................................................ 15 7.5 Poslovne knjige .................................................................................... 15 7.6 Davek na dodano vrednost (DDV) ........................................................... 15 7.7 Podjetje ............................................................................................... 16 7.8 Prihodek .............................................................................................. 16 7.9 Odhodek .............................................................................................. 16 7.10 Dobiček ............................................................................................. 16 7.11 Opredmeteno osnovno sredstvo ............................................................ 16 7.12 Drobni inventar ................................................................................... 17 7.13 Nepremičnine in premičnine .................................................................. 17 7.14 Amortizacija ....................................................................................... 17 7.15 Osnovni kapital ................................................................................... 17 8. Poslovni klub Vitago .............................................................................. 18 9. KODEKS združenja računovodskih servisov .............................................. 19 10. Kontaktni podatki Vitago ....................................................................... 20
2/20
1. Kaj je to računovodstvo in zakaj je pomembno? Novopečeni podjetniki največkrat nimajo dovolj strokovnega znanja o računovodstvu in knjigovodstvu,
kakor tudi ne o zakonodaji, ki na to področje posega. Poleg tega nimajo dovolj denarja, da bi zaposlili
računovodjo, pa tudi ne dovolj časa, da bi prebirali obstoječe zakone ali vse novosti, ki jih le ti prinašajo.
Nenazadnje, četudi bi te zakone novopečeni podjetniki brali, je verjetnost, da bi jih pravilno razumeli in
znali izkoristiti sebi v prid, zelo majhna. Verjetnost pravilnosti pa za inšpektorje ni dovolj. Zakonodaja
namreč ne dopušča, da bi se podjetnik na svojih napakah učil, saj so lahko kazni za napake ogromne,
ali zaradi prikazanih nizkih stroškov in visokih dobičkov davki ali prispevki zasoljeni.
Vendar tega mladi podjetnik ne ve. Zatorej ni presenečenje, da v računovodstvu ne vidi posebne koristi,
ampak ga smatra kot nepotrebno 'zlo', ki ga je zakonodajalec uveljavil zgolj zato, da bi žrl njegov
proračun. Ker v njegovih očeh računovodstvo nima posebne koristi, ga z zanosom servira v roke
najcenejšemu ponudniku računovodskih storitev ali še huje, prijazni in najcenejši 'znanki', ki z veseljem
ob pokojnini kaj ob strani zasluži ali uka željni sestri, ker je v šoli poslušala snov iz računovodstva. Takšne
in podobne ideje si iz glave izbriše šele ob prvem obisku davčnega inšpektorja, v kolikor ga le ta ni
postavil na kant.
Komu torej zaupati računovodstvo / knjigovodstvo? Komu v roke položiti svojo usodo in
usodo svojega podjetja?
Strokoven in sposoben računovodski servis lahko podjetniku prihrani veliko denarja, četudi je dražji.
Zaradi dobrega strokovnega znanja, poznavanja zakonodaje in iz nje izhajajočih danih možnosti lahko
dober računovodja podjetniku naložbo vanj tisočkrat povrne, kakor mu lahko na drugi strani amaterski
računovodja cenovno ugodno naložbo spremeni v velikansko katastrofo oziroma nepotrebno denarno
kazen.
Podjetnik, ki je vsaj enkrat plačal za 'svojo' napako, se je naučil, da pri računovodskih storitvah cenovna
elastičnost ni na mestu. Podjetnikovo prvo vprašanje računovodji ne bi smelo biti;'Koliko vaša storitev
stane?', ampak:'Kakšna je vaša izobrazba, s čim dokazujte svojo strokovnost? Kolikokrat so zaradi vaše
napake plačali podjetniki? Ali sledite novi zakonodaji, ali ste zavarovani?' in podobno.
Katere so naloge računovodstva?
Računovodstvo so pravzaprav dejavnosti vrednostnega spremljanja in proučevanja pojavov, ki so
povezani s poslovanjem posameznega podjetja. Ta pomembna poslovna funkcija zajema računovodsko
načrtovanje in analiziranje (predračunavanje, obračunavanje ipd.), računovodsko nadziranje ter
knjigovodstvo. V mikro, majhnih in srednjih podjetjih dajejo največji poudarek prav slednjemu, saj je
knjigovodstvo po zakonu obvezno, medtem ko so razna načrtovanja in analiziranja stvar ambicij in
profesionalnosti posameznega podjetja.
Knjigovodstvo je sistematično in po možnosti ažurno zapisovanje nastalih poslovnih dogodkov v
poslovne knjige, iz katerih se pripravi obračunska računovodska poročila, ki jih je potrebno predložiti
davčnemu organu ter Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in so
obvezna sestavina letnega poročila. S poslovnimi dogodki imam v mislih predvsem dogajanje oziroma
spremembe v sredstvih podjetja, obveznostih do virov sredstev, stroških, prihodkih, odhodkih ter
ugotavljanje poslovnega izida in predelovanje podatkov v njih. Knjigovodstvo, kot tudi druge dejavnosti
računovodstva, se v majhnih in srednjih podjetjih razlikujejo od enakih dejavnosti v velikih podjetjih, saj
sta tako obseg kot zahtevnost pri obeh zelo različna.
3/20
Splošna pravila za knjigovodenje
Gospodarske družbe in samostojni podjetniki (v nadaljevanju podjetniki) morajo v okviru svojega
računovodstva oziroma knjigovodstva voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z
Zakonom o gospodarskih družbah ter v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi ali
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Poslovne knjige so vezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke, s knjiženimi poslovnimi dogodki. Z
vsako izmed njih se nenazadnje izkaže pisno trditev, da je poslovni dogodek sploh nastal. Poslovne knjige
morajo družbe in podjetniki voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Glede na vsebino ločijo Slovenski računovodski standardi dve vrsti oziroma kategoriji poslovnih knjig; to
so temeljne (obvezne) in pomožne (neobvezne) poslovne knjige. V temeljnih poslovnih knjigah, kamor
se uvrščata glavna knjiga in z njo povezani dnevnik, zapisujemo poslovne dogodke. Ko pa se zgodi, da so
le ti preobširni, s čemer bi se zameglila preglednost kontov, jih po vrsti in količini zapisujemo v pomožne
knjige. Najpogostejše pomožne knjige so knjige drobnega inventarja, blaga, materiala, kupcev,
dobaviteljev ipd., ki s precej podrobno specifikacijo dopolnjujejo glavne knjige.
Družbe in podjetniki morajo vsako leto na podlagi svojih knjigovodskih listin pripraviti letno poročilo,
nato pa podatke iz poročila poslati AJPES tri mesece po koncu koledarskega leta.
Dvostavno knjigovodstvo
Podatki se v računovodstvu praviloma urejajo dvojno; to je časovno in vsebinsko. Časovno se jih ureja v
dnevniku in sicer po vrstnem redu nastanka, vsebinsko pa v glavni in pomožnih knjigah. Tudi v glavni
knjigi se vsak dogodek prikaže na dveh mestih. Dvostavno knjigovodstvo je za večino poslovnih
subjektov obvezen sistem vodenja poslovnih knjig, poleg tega je zaradi načina evidentiranja tudi najbolj
pregleden. Po sistemu dvostavnega knjigovodstva vodijo poslovne knjige vse gospodarske družbe,
zavodi, društva in samostojni podjetniki, razen nekaterih izjem. Predpis, ki ureja področje računovodstva
v Sloveniji so Slovenski računovodski standardi (UL 118/2005, 27.12.2005), od 01.01.2006 pa se lahko
podjetja odločijo tudi za uporabo Mednarodnih računovodskih standardov oz. Mednarodnih standardov
računovodskega poročanja.
4/20
2. Razlike med S.P. in D.O.O. Odločitveni razlogi so lahko zelo različni in številčni, predvsem pa odvisni od vsakega posameznega primera. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih razlik med enoosebno d.o.o. in s.p.: S.P. vs. D.O.O. ‐ Osebna odgovornost s.p.: DA (odgovarjate z vsem svojim premoženjem) d.o.o.: NE (odgovarjate le z vloženim kapitalom) Razmislite o tem, koliko odgovornosti ste pripravljeni nositi, saj ste kot s.p. absolutno odgovorni in odgovarjate z vsem svojim premoženjem, medtem ko odgovarjate v gospodarski družbi le z vloženim kapitalom. ‐ Osnovni kapital s.p.: Ni potreben d.o.o.: 7.500 EUR (lahko v denarju ali v sredstvih) ‐ Ustanovitveni stroški s.p.: Brezplačno d.o.o.: Enostavni postpek (kapital v denarju) brezplačno Zahtevni postopek (kapital v sredstvih): pri notarju po notarski tarifi ‐ Obdavčitev dobička s.p.: 16 %, 27 %, 41 % (dohodninska lestvica) d.o.o.: 22 % (davek od dohodkov pravnih oseb ‐ enotna davčna stopnja) ‐ (2009 ‐ 21%, 2010 ‐ 20 %). Višina dobička, ki ga pričakujete, je pomemben dejavnik odločitve. Stopnje obdavčitve dobička med s.p. in gospodarsko družbo so različne (vidno zgoraj). V primeru, da pričakujete dobiček, preračunajte: koliko davka boste plačali, če ste s.p. in obdavčeni po dohodninski lestvici in koliko kot d.o.o., katerega dobiček je vedno obdavčen po isti stopnji, to je 22%. ‐ Vodenje poslovnih knjig s.p.: ‐ normirani odhodki (25 %)* ali ‐ enostavno knjigovodstvo** ali ‐ dvostavno knjigovodstvo d.o.o.: ‐ dvostavno knjigovodstvo ‐ Poslovni račun ‐ denar s.p.: z denarjem na računu prosto razpolaga, dovoljena je precejšnja svoboda. d.o.o.: možnost razpolaganja z denarjem na računu je precej omejena. Kot s.p. razpolagate s svojim prisluženim denarjem povsem prosto, nasprotno pa v gospodarski družbi, kjer se vaš prislužen denar ne smatra kot 'VAŠ', ampak kot denar podjetja. Zato je, v kolikor si ga izplačate v žep, dvakrat obdavčen. Prvič kot dobiček (22%), nato pa še kot dobiček, ki je izplačan lastniku v žep (20%). ‐ Plača s.p.: nima plače (dobiček = plača) ‐ plača zato ni strošek d.o.o.: ima plačo in si jo nakazuje ‐ plača je strošek Dobiček samostojnega podjetnika je hkrati tudi njegova plača, kar pomeni, da svoje plače ne more uveljavljati kot strošek. Na drugi strani d.o.o. svojo plačo sam sebi izplačuje, zato mu le ta predstavlja strošek. ‐ Krediti ‐ sredstva na razpisih s.p.: težje dobi kredit pri banki in zelo težko se prijavi na razpis d.o.o.: lažje dobi kredit pri banki, vendar mora izkazati pozitivno poslovanje + primrna oblika za prijavo na razpise.
5/20
3. Postopki registracije D.O.O.
3.1 Enostavni postopek registracije d.o.o.
Dokumentacijo za enostavni postopek registracije d.o.o. pripravimo v celoti. Enostavni postopek je tisti, pri katerem družbeniki vplačajo osnovni kapital v celoti v denarju in hkrati ne želijo vnesti nobenih posebnosti (dodatnih členov) v akt o ustanovitvi ali družbeno pogodbo. Nato počakamo, da položite osnovni kapital na izbrano banko in vlogo oddamo na pristojno Okrožno sodišče. 1. Pokličite 03 / 56 68 634 ali pišite na [email protected] da se dogovorimo za vaš termin registracije
podjetja. Na vrsto lahko pridete že isti dan, vendar je bolje, da se naročite nekoliko prej. 2. Na dogovorjeni termin prinesite s seboj osebni dokument (za vse ustanovitelje in zastopnike). 3. Za vas bomo opravili naslednje postopke:
a. v poslovnem registru bomo preverili ime (firmo) za vaše novo podjetje, b. pomagali vam bomo z izborom dejavnosti po SKD 2008, c. pripravili bomo vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev podjetja, d. napotili vas bomo na banko, kjer boste odprli depozitni račun in položili osnovni
kapital (pri določenih bankah vam lahko pomagamo tudi mi), e. izpolnili bomo obrazec za pridobitev davčne številke f. vašo vlogo bomo oddali na Okrožno sodišče.
4. Podatki pri registraciji: a. Ustanovitelji (ime, priimek, EMŠO, davčna št., delež v kapitalu), b. Zastopniki (ime, priimek, EMŠO, davčna št., vrsta zastopnika), c. Popolno ime / firma, d. Naslov podjetja, e. Dejavnosti po SKD 2008, f. Napoved prihodkov in odhodkov in morebitno izgubo ali dobiček.
5. Za vas bomo pripravili: a. Akt o ustanovitvi / družbeno pogodbo b. sklep o določitvi poslovnega naslova c. sklep o določitvi zastopnikov d. izjava o imenovanju (za vsakega zastopnika posebej ‐ strinjanje zastopnika, da nastopi
funkcijo direktorja ali prokurista) e. izjava družbenika (za vsakega ustanovitelja posebej ‐ ustanovitelj izjavlja, da nima
neporavnanih obveznosti do države iz prejšnjih poslovanj) f. obrazec za priglasitev na DURS
Na registracijo boste čakali v povprečju teden dni. Davčno številko boste prejeli hkrati s sklepom o registraciji.
6/20
3.2 Sestava imena (firme) d.o.o.
Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime.
Obvezne sestavine dolgega imena d.o.o.: Imaginarno ime, dejavnost, d.o.o
PRIMERI ‐ dolgo ime: LIIPI, poslovne storitve, d.o.o. KROJAČEK, trgovina s hlačnimi krili, d.o.o. KREATIVA IN NEVERJETNOST, agencija za marketing, d.o.o.
Kratko ime je ime brez dejavnosti: LIPI d.o.o., KROJAČEK d.o.o., KREATIVA IN NEVERJETNOST, d.o.o.
Imaginarno ime (firma) mora biti v Slovenskem jeziku ali ... Ime MORA biti v slovenskem jeziku ALI v enem izmed mrtvih jezikov (latinščina, esperanto, stara grščina)! Dovoljena je tudi uporaba kratic ali izmišljenih besed / imen. Ime lahko (ne glede na dovoljeno uporabo mrtvih jezikov) vsebuje le črke slovenske abecede. (izjeme najdete v nadaljevanju ‐ Dolga razlaga) Ime se mora jasno razlikovati od drugih Ime družbe se MORA jasno razlikovati od vseh drugih družb. Če temu ni tako, lahko: a) registrski organ zavrne predlog za vpis firme v register ter b) podjtje, ki je že registrirano s podobnim imenom, lahko zahteva opustitev firme, njen izbris in odškodnino. Podrobna razlaga z izjemamami Firma je ime, s katerim družba posluje, vendar pa si le‐tega ne morete kar tako izmisliti, ampak je potrebno pri tem upoštevati nekatera zakonska določila. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe. Firma ima lahko dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo, ki pa ne smejo biti take, da spravljajo ali utegnejo spraviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja ali da bi utegnilo priti do zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi kršile pravice drugih oseb. Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij. Besedo Slovenija ali njene izpeljanke in kratice ter zastavo in grb Republike Slovenije je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije. Dovoljenje vlade ali pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti je potrebno tudi zato, da se v firmi uporabijo besede, ki označujejo državo ali samoupravno lokalno skupnost (npr. državni, republiški, občinski). Ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe je dovoljeno vnesti v firmo le z njenim dovoljenjem; če je že umrla, pa z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, ter z dovoljenjem ministra ali ministrice, pristojnega za javno upravo. Firma ne sme vsebovati besed ali znakov, ki nasprotujejo zakonu ali morali, vsebujejo znane blagovne in storitvene znake drugega upravičenca, ali vsebujejo ali posnemajo uradne znake. Družba mora pri svojem poslovanju uporabljati firmo v obliki, v kakršni je vpisana v register, uporablja pa lahko tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj sestavino, po kateri se firma družbe razlikuje od firm drugih družb, in oznako, za kakšno družbo gre. Skrajšana firma se vpiše v register. Firma mora biti v slovenskem jeziku. Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku. V firmi se lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme, ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam, gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali gre za mrtvi jezik. Firma družbe se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb. Če ima družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo ali komplementar komanditne družbe, čigar priimek je del firme, enak priimek, kot je že vsebovan v prej registrirani firmi druge družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, mora v firmo vnesti sestavino, po kateri se bo njegova firma jasno razlikovala od že registriranih firm.
7/20
Še nekaj o imenu ... Ime podjetja in vaša prepoznavnost Eden izmed najpomembnejših dejavnikov podjetniške znamke in njenega stika s svetom je ime. Ime brez pomena, brez povezljivosti z nekim razlogom, brez tistega, kar ga dela edinstveno, je neuporabna materija. Dobro ime je sporočilo samo po sebi ali pa je spodbuda k pravemu razmišljanju. Dobro ime sproži asociacije, prikliče zgodbe, sproži ter spodbuja, zato je potreben tehten razmislek o imenu. Dejstvo je, da nam mora biti všeč (da ga radi »nosimo«), prav tako pa mora biti zgovorno in privlačno tudi za trg, zato ga je zelo tvegano izbirati po »feelingu«. Veliko varneje se je dokopati do pravega imena s pomočjo strokovnjakov. V imenu je vsa predstava o tržni znamki, o podjetju. Preden zakorakate na trg s čim novim ali drugačnim, si vzemite čas in dobro premislite, kaj želite doseči, koliko časa mislite biti na trgu, na katere trge mislite prodajati, kdo bo kupec, kakšno cenovno politiko boste ubrali, kakšno promocijo boste imeli in tako naprej. Zakaj je ime pomembno? Ime je v vsakem pogledu pomembno. Ponavadi si koga, ki ga prvič srečamo, zapomnimo prav po imenu. Vtis, ki ga je to prvo srečanje naredilo na nas, povezujemo neposredno z imenom. Podobna zgodba se odvije tudi z imenom organizacijske znamke (podjetja). Ime je najvidnejši ter slišni dejavnik in se pojavlja pravzaprav povsod, kjer je kakršnakoli povezava s podjetjem. Dobro ime je portret tistega, ki ga nosi. Odraža njegovo osebnost, v množici ga naredi različnega od drugih in je zapomljivo. Skratka, ime pomeni identiteto, individualnost, diferenciacijo in prepoznavnost. Pomen kakovosti imena Kakovost imen merimo z različnimi parametri, ki so odvisni od tega, komu je ime namenjeno in kje se bo uporabljalo ter kaj naj bi sporočalo. Osnove (slabe) kakovosti imena najdemo v naslednjih dejavnikih: slaba izgovorljivost, brezpomenskost, težavno črkovanje, nezapomljivost, neprimernost, običajnost, neaplikabilnost in tako naprej. Vse našteto pomeni, da slabo ali neprimerno ime ne pove veliko ali skoraj ničesar o tistem, ki ga nosi. Samo pomislite, koliko denarja in truda je potem dodatno treba vložiti, da potrošnikom pojasnite, da se vaše podjetje imenuje na primer KLOSENTROS.
3.3 Dejavnosti
Za ustanovitev podjetja ni določenih pogojev, zatorej ga lahko ustanovi kdorkoli! Pogoji so vezani na dejavnost, ki jo ima namen podjetje opravljati.
Dejavnosti so v grobem razdeljene v tri skupine:
1) neregulirane dejavnosti Lahko jih opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj. Npr. poslovno svetovanje, računovodske storitve, programiranje, grafično oblikovanje ipd. 2) posebne dejavnosti Za posebne dejavnosti je značilno, da ima vsaka zase z zakoni predpisane pogoje. Npr. trgovina, gostinstvo, študentski servis ipd.. 3) obrtne dejavnosti: Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno izpolniti določen pogoj ‐ navadno strokovna izobrazba ustrezne smeri, za nekatere pa je potrebno samo članstvo v Obrtni zbornci ‐ 20 EUR.
8/20
3.4 Sedež in poslovni naslov
Sedež družbe je samo KRAJ, v katerem se zvečine vodijo posli družbe oziroma, kjer se nahaja poslovodstvo podjetja (direktor, uprava, nosilec s.p. ipd.). Poleg sedeža (npr. Ljubjana, Koper...) je potrebno določiti tudi poslovni naslov (ulico in hišno številko) v kraju, kjer ima podjetje sedež. Poslovni naslov je lahko kjerkoli:
• na naslovu vašega stalnega prebivališča • na naslovu vašega začasnega prebivališča • na naslovu staršev ali prijateljev • na naslovu nekega drugega podjetja ipd.
V kolikor opravljate dejavnost na naslovu svojega stanovanja, morate pridobiti soglasja lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropovi mejijo z vašo stanovanjsko enoto. Ob pričetku poslovanja morate o tem obvestiti tudi upravnika, v kolikor ga imate. Enako velja za najemniška stanovanja, pri katerih morate pridobiti tudi dovoljenje lastnika stanovanja, v katerem živite. V stanovanju lahko opravljate dejavnost, v kolikor ne motite sosedov in ne obremenjujete čezmerno skupnih prostorov. Poslovni prostor ni obvezen Imeti poslovni prostor ni obvezno. Postane pa obvezen takrat, ko pričnete v nekem prostoru sprejemati stranke ali opravljati hrupno dejavnost. Ni nujno, da sta poslovni prostor in poslovni naslov na istem mestu, je pa priporočljivo. Poslovni prostor lahko nekje najamete. Če pa ga želite imeti doma, morate na Upravni enoti pridobiti uporabno dovoljenje.
3.5 Zastopniki podjetja
Ustanovitevlji vseh oblik podjetij (razen s.p.) morajo v svojem podjetju določiti vsaj enega direktorja. Lahko določijo več direktorjev ali pa dodatno tudi prokurista. Direktor podjetja, ki ni nikjer zaposlen in ni študent, se mora v podjetju zaposliti. Kdo je direktor (poslovodja)? Direktorji so upravičeni voditi posle družbe. Družbo lahko zastopa en ali več direktorjev. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih lahko družba opravlja. Direktorja se lahko omeji s skupnim zastopanjem. Za takšno zastopanje je značilno, da je pogodba veljavno sklenjena le takrat, ko jo podpišejo vsi direktorji. V kolikor se direktorja ne omeji na skupno zastopanje, govorimo o samostojnem zastopanju, ko je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše vsaj en direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb. Kdo je prokurist? Prokura je posebna oblika pooblastila, s katero pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje družbe. Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odsvajanja in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. V nasprotju z drugimi pooblaščenci, ki potrebujejo za določene posle posebna pooblastila z natančno opredelitvijo posla, tega prokurist ne potrebuje. Prokurist ne deluje kot član uprave, ampak v odvisnosti od pooblastil, ki jih ima. Po navadi je prokurist tista oseba, ki sklepa praven posle s tretjimi osebami, za odločanje znotraj družbe pa nima pooblastil. Tudi prokuriste je mogoče omejiti s skupno prokuro. Omeji se jih lahko tudi na predmet poslovanja posamezne podružnice družbe. Drugačne omejitve prokure nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.
9/20
4. Postopki registracije S.P.
4.1 Registracija s.p.
Dokumentacijo za registracijo s.p. pripravimo v celoti. Vašo vlogo oddamo na pristojni AJPES in DURS. 1. Pokličite 03 / 56 68 634 ali pišite na [email protected] da se dogovorimo za vaš termin registracije
podjetja. Na vrsto lahko pridete že isti dan, vendar je bolje, da se naročite nekoliko prej. Če želite, da vaš s.p. prične delovati s prvim v mesecu, ni nujno, da pridete registrirati podjetje prav na prvega. Pridete lahko tudi prej, vendar največ 3 mesece in sami določite datum registracije.
2. Na dogovorjeni termin prinesite osebni dokument in davčno številko. Za vas bomo izpolnili obrazce za prijavo na:
a. AJPES (prijava v poslovni register), b. DURS (prijava na davčno upravo), c. ZZZS (v primeru samozaposlitve).
3. Sklep o registraciji boste prejeli po pošti naslednji dan od datuma, ko ste predlagali ustanovitev.
4.2 Sestava imena (firme) s.p.
Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime.
Obvezne sestavine dolgega imena s.p. so: Dejavnost, ime priimek, s.p.
PRIMERI dolgo ime: Poslovne storitve, Bogomil Bogomolka, s.p. Trgovina s hlačnimi krili, Valerija Krojačič s.p. Agencija za marketing, Ignac Promotnik s.p. Kratko ime je ime brez dejavnosti: ime priimek s.p. Samostojni podjetnik lahko pred obvezne sestavine dolgega in kratkega imena postavi tudi imaginarno oz. izmišljeno ime. (pravila glede imaginarnega imena najdete v nadaljevanju). PRIMERI (dolgo ime + dodano imaginarno ime, ki ni obvezno): LIIPI, poslovne storitve, Bogomil Bogomolka, s.p. KROJAČEK, trgovina s hlačnimi krili, Valerija Krojačič s.p. KREATIVA IN NEVERJETNOST, agencija za marketing, Ignac Promotnik s.p. Kratko ime: LIIPI, Bogomil Bogomolka, s.p.
4.3 Dejavnosti
Za ustanovitev podjetja ni določenih pogojev, zatorej ga lahko ustanovi kdorkoli! Pogoji so vezani na dejavnost, ki jo ima namen podjetje opravljati. Dejavnosti so v grobem razdeljene v tri skupine: 1) neregulirane dejavnosti Lahko jih opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj. Npr. poslovno svetovanje, računovodske storitve, programiranje, grafično oblikovanje ipd. 2) posebne dejavnosti Za posebne dejavnosti je značilno, da ima vsaka zase z zakoni predpisane pogoje. Npr. trgovina, gostinstvo, študentski servis ipd.. 3) obrtne dejavnosti: Za nekatere obrtne dejavnosti je potrebno izpolniti določen pogoj ‐ navadno strokovna izobrazba ustrezne smeri, za nekatere pa je potrebno samo članstvo v Obrtni zbornci ‐ 20 EUR.
10/20
5. Prepoznavnost podjetja
5.1 Celostna grafična podoba
Celostna grafična podoba –prvi vizualni kontakt vaše organizacije z naročniki Razpoznavnost in osnovna samopromocija nekega podjetja se najbolje izraža skozi njegovo Celostno grafično podobo, ki poleg osnove ‐ samega logotipa, zajema in definira celoten način pojavnosti nekega podjetja navzven, začenši pri tipični vizitki, kuverti, dopisnem listu, pa tja do grafične opreme službenih vozil, označevalnih tabel, delovnih oblek… obseg je lahko zelo različen, od najbolj osnovnih pa tja do zelo obsežnih in kompleksnih.
Za razpoznavnost in samopromocijo vašega podjetja:
• oblikujemo logotip podjetja, • oblikujemo celostno podobo podjetja, tiskovine (dopisni papir, kuverte, mape), vizitke, vizualno
podobo spletne strani, pisarniški material, promocijski material (zgoščenke, majice, letake, kataloge, nalepke, zastavice), usmerjevalne table, oblikujemo grafično opremo vozil, zastave idr.,
• oblikujemo reklamni material: zloženke, kataloge produktov ali storitev, poslovna poročila, flayerje, plakate, vstopnice,
oblikujemo slikovna ozadja z logotipi in motivi vašega podjetja za uporabo v osebnih računalnikih, kot promocija vašega podjetja.
5.2 Tiskovine
Tiskovine so potrebne za vsakodnevno poslovanje in promocijo podjetja, izdelkov, storitev… In le kvalitetne tiskovine pomagajo približati izdelke ali storitve našim kupcem, za zadovoljevanje njihovih želja in potreb.
Pripravimo in izdelamo vam unikatno oblikovane tiskovine. Poleg tega pa vam lahko ponudimo svetovanje na področju oglaševanja in marketinga. Končni izdelek pa je vedno brezhiben in konkurenčen.
Za vas izdelamo: • poslovne vizitke, • dopisne liste, • kuverte različnih dimenzij , • mape, • zloženke, • kataloge, • namizne zastavice , • poslovna poročila, • plakate, • letake, • nalepke.
11/20
5.3 Spletne rešitve
Prisotnost na spletu je v času informacijske družbe nujna!
Prisotnost na spletu je v današnjem času za urejeno podjetje nujno. Na področju izdelave spletnih strani in rešitev vam ponujamo celovit in pregleden obseg storitev, kar pomeni, da projekt spletne strani ali rešitve začnemo pri svetovalnem delu in ne končamo pri objavi le‐teh na spletu, ampak skupaj z vami te strani ali rešitve tudi urejamo, vzdržujemo, oglašujemo in po potrebi opravimo tudi vse ostale postopke, ki so potrebni, da spletne strani dobijo in obdržijo svoj pomen.
Oblikovanje spletnih strani je poseben segment, kjer je pomembno, da dajemo poudarek na simbiozi med dobrim grafičnim izgledom na eni strani in funkcionalnostjo na drugi. Izdelava grafičnih elementov, kot so navigacijski gumbi, animacije in ostali grafični elementi so avtorsko delo in tako edinstveni za vsako predstavitev, vse skupaj v tesni navezi s Celostno grafično podobo podjetja in tako omogoča dobro prepoznavnost.
V segmentu spletnih predstavitev vam:
• svetujemo kako uspešno predstaviti svojo dejavnost, produkt ali storitev na spletu, in vam predlagamo rešitve, glede na ciljne skupine,
• pripravimo vam pregledno dokumentacijo projekta, ki vsebuje načrt izdelave spletne strani ali rešitve, vzdrževanje, urejanje, oglaševanje spletnega mesta ter terminski plan dela,
• kakovostno oblikujemo vizualno podobo spletnih strani ali rešitev, • izdelamo spletne strani ali rešitve v tehnologiji, ki jo določimo v načrtu, • upravljamo oz. ažuriramo vsebino spletnih strani, • poskrbimo za kakovostno vzdrževanje spletnih strani ali rešitev, ter gostovanje na kakovostnih
ter tehnično brezhibnih strežnikih, • svetujemo in pripravimo strategijo spletnega oglaševanja in v ta namen izdelamo spletne
oglase, • opravimo registracijo domen.
5.4 Gostovanje
Vaša spletna predstavitev si zasluži gostovanje na spletnem strežniku, ki vam lahko ponudi stabilnost,
hitrost, odzivnost, tehnično naprednost in odprtost.
Za vas smo gostovanje pripravili v dveh paketih, ki se razlikujeta glede na vaše potrebe. Pri naših strežnikih gre za zadnjo Dual Xeone server case tehnologijo. Strežniki (oz. celotna infrastruktura) so locirani v Phoenixu, Arizona. Datacenter je v lasti podjetja Sterling Networks.
12/20
6. Koristno je vedeti
6.1 Zavezanec ali nezavezanec za DDV
Vsakemu, ki razmišlja o tem, da bi se podal v podjetniške vrste, se poraja vprašanje o sistemu DDV. O tem, kako in kdaj se vključiti in tudi kaj to pomeni za njegovo dejavnost.
V Republiki Sloveniji ločimo obvezno in prostovoljno vključitev v sistem DDV. Podjetnik se lahko že na začetku poslovanja odloči o prostovoljni vključitvi v sistem DDV, vsekakor pa je ob večjem prometu (ko znesek obdavčljivega prometa preseže 25.000,00 EUR) k temu zakonsko zavezan.
Veliko pa je takih podjetnikov, ki v svojih letnih poročilih ne prikaže prometa višjega od 25.000,00 evrov, tako da se o vprašanju o vključitvi v sistem odločajo predvsem prostovoljno.
Kaj pomeni, če si zavezanec za DDV ?
Odločitev o vključitvi v sistem DDV pomeni, da bo podjetje zavezanec za DDV in da mora zato na ceno svojih izdelkov ali storitev zaračunati še 20 % DDV. Kar pomeni, da se končna cena njegovega izdelka ali storitve, za njegovega kupca, poveča za teh 20 % davka na dodano vrednost.
Sistem davka na dodano vrednost pa določa da mora podjetnih, v svojem davčnem obdobju, državi odvesti razliko od, svojim strankam zaračunanega DDV in plačanega DDV od svojih davčno prizanih odhodkov.
Kaj je bolje za samostojnega podjetnika?
V splošnem velja, da je za podjetje, ki več računov izdaja fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v sistem DDV, saj davek na dodano vrrednost podraži ceno njegovih izdelkov ali predvsem storitev. S tem lahko postane (cenovno) nekonkurenčen. Take tipične podjetnike lahko najdemo med frizerji, avtomehaniki, ličarji…, saj imajo majhne stroške nabave, večjo dodano vrednost in večinoma prodajajo svoje izdelke ali storitve fizičnim osebam. Ti se načeloma tudi izogibajo vključitvi v sistem DDV.
Podjetjem, ki prodajajo večinoma pravnim osebam oziroma zavezancem za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko stroškov, pa se splača biti vključni v sistemu DDV, saj input za vstopni davek pogosto presega output. Pa tudi podjetjem, ki kupujejo njihove izdelke ali storitve ni težko plačati davka na dodano vrednost na kupljene izdelke, saj plačani davek uveljavljajo kot vstopni v svojih obračunih DDV.
Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je pomembno, ali je podjenik zavezanec ali ne. Velja, da je za kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na koncu prinese več čistega dobička, obenem pa se moramo tudi zavedati, da čim več čistega dobička prikazujemo, več davka bomo plačali.
6.2 Davčni postopek
Davčni postopek je poseben upravni postopek, katerega pravila so določena v Zakonu o davčnem postopku. S pobiranjem davka se v sodobnih državah ukvarjajo davčne uprave. V Republiki sloveniji je to Davčna uprava RS (DURS). Pri tem jim pogosto pomagajo tudi drugi organi javne uprave, delodajalci in banke. Davčni postopek sestavljajo dve fazi;
• Faza obračuna davka in • Faza pobiranja davka oziroma plačilo davka.
Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/davcni‐postopek/
13/20
6.3 Davek od dobička podjetij
Davek od dobička podjetij (ang. corporate income/profit tax) obdavčuje dobiček podjetij, torej njihov pozitivni poslovni izid. Poslovni izid podjetja je razlika med vsemi odhodki in vsemi prihodki v obračunskem obdobju. Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/davek‐od‐dobicka‐podjetij/
6.4 Potni nalogi
Potni nalogi so računovodske listine, ki dokazujejo obstoj službenih potovanj delavcev in služijo povračilu davčno priznanih stroškov, ki so jih pri oziroma v zvezi s službenim potovanjem utrpeli. Temeljni stroški so dnevnice (povračilo stroškov za prehrano) in prevozni stroški (kilometrina, cestnina, parkirnina, …). Obračunajo pa se lahko tudi drugi stroški, ki so nastali zaradi izvršitve naloge službenega potovanja. Več na: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/potni‐nalogi/
6.5 Dnevnice 2009 – gospodarstvo
Službeno potovanje v Sloveniji: nad 12 do 24 ur – 21,39 eura nad 8 do 12 ur – 10,68 eura nad 6 do 8 ur – 7,45 eura
6.6 Kilometrine 2009 – gospodarstvo
Od 1. 1. 2009 prevoz na službenem potovanju ‐ 0,37 EUR Od 1. 1. 2009 prevoz na delo in z dela ‐ 0,18 EUR
6.7 Izjava na izstavljenem računu za storitve prefakturiranja
Na izdanem računu za storitve prefakturiranja, mora biti dopisana tudi naslednja izjava: DDV ni obračunan po točki c 6. odstavka 36. člena ZDDV‐1.
6.8 Izjava na izstavljenem računu nezavezanca za DDV
Na izdanem računu za prodani izdelek ali opravljeno storitev, mora nezavezanec za DDV dopisati
naslednjo izjavo: DDV ni obračunan po prvem odstavku 94. člena ZDDV‐1.
6.9 Kdaj podjemna pogodba in kdaj pogodba o zaposlitvi?
V vsaki rastoči organizaciji se na neki stopnji razvoja podjetje sooči s situacijo, ko povečan obseg dela zahteva potrebo po dodatni delovni sili ali kadrovski okrepitvi. Vodstvo se v takem primeru odloča kako zaposliti dodatnega delavca. Vprašanje torej je, ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo pogodbo civilnega prava. Za podjetnika je, predvsem pri sezonskem delu, ali pa tudi delu na določenem projektu, bolj ugodno da z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar mora biti pri tem pazljiv, saj zakonodaja vsebuje nekatere omejitve... Več: http://www.eracunovodstvo.org/blog/racunovodstvo/kdaj‐podjemna‐pogodba‐in‐kdaj‐pogodba‐o‐zaposlitvi/
14/20
7. Podjetnikov slovar 7.2 Računovodstvo
računovódstvo ‐a s (o) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim spremljanjem, proučevanjem in izražanjem poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem posameznega poslovnega sistema, ter njihovo analizo. Ta pomembna poslovna funkcija zajema računovodsko načrtovanje in računovodsko analiziranje (predračunavanje, obračunavanje ipd.), računovodsko nadziranje ter knjigovodstvo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v poslovnem sistemu, ki opravlja računovodsko funkcijo
7.3 Računovodsko načrtovanje
Računovodsko načrtovanje je na podlagi predvidevanja prihodnosti zasnovano določanje prihodnjega delovanja, ki obsega postavljanje ciljev poslovanja in nalog pri njem, ter postopkov za njihovo uresničevanje; v ta okvir spada dolgoročno ali strateško načrtovanje kot osnovno ali letno načrtovanje do operativnega načrtovanja.
7.4 Računovodska načela
Računovodska načela opredeljujejo pojmovanje računovodstva, podajajo njegove temeljne značilnosti in ustvarjajo podlago za računovodske standarde. Ukvarjajo se z računovodsko dojeto vsebino ekonomskih kategorij, njihovim izkazovanjem in pojasnjevanjem.
7.5 Poslovne knjige
Poslovne knjige so vezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke, s knjiženimi poslovnimi dogodki, njihov videz, njihova zasnova in njihova organiziranost pa je odvisna od tehničnih pripomočkov, ki jih uporabljamo v računovodstvu, razlikujejo pa se tudi glede na to, ali gre za urejanje podatkov o načrtovanih ali že uresničenih poslovnih dogodkih. Poslovne knjige morajo družbe in podjetniki voditi po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Glede na vsebino ločijo Slovenski računovodski standardi (SRS) dve vrsti oziroma kategoriji poslovnih knjig; to so temeljne (obvezne) in pomožne (neobvezne) poslovne knjige. V temeljnih poslovnih knjigah, kamor se uvrščata glavna knjiga in z njo povezani dnevnik, zapisujemo poslovne dogodke. Ko pa se zgodi, da so le ti preobširni, s čemer bi se zameglila preglednost kontov, jih po vrsti in količini zapisujemo v pomožne knjige. Najpogostejše pomožne knjige so knjige drobnega inventarja, blaga, materiala, kupcev, dobaviteljev ipd., ki s precej podrobno specifikacijo dopolnjujejo glavne knjige.
7.6 Davek na dodano vrednost (DDV)
Davek na dodano vrednost oziroma DDV uvrščamo med davke na potrošnjo. DDV je vsefazni in posredni davek na promet blaga in storitev, saj se plačuje v vsaki fazi proizvodno‐distribucijske verige. Samo ime davka nam pove, da se v vsaki fazi oziroma pri vsakem posameznem prometu istovrstnega blaga in storitve obdavči le vrednost, ki je bila blagu ali storitvi dodana v tej fazi prometa. Pri DDV vsak udeleženec v verigi obračuna davek na dodano vrednost v tej fazi, hkrati pa od tega zneska DDV odšteje DDV, ki je bil vsebovan v produkcijskih faktorjih v prejšnjih fazah. Tako dejansko plača v proračunsko blagajno le razliko med davkom, ki ga je zaračunal pri naslednji fazi ali končnemu potrošniku, ter davkom, ki je bil njemu zaračunan pri nabavi. Zavezanec za DDV torej obračuna in plača dejansko le davek, ki bremeni vrednost, dodano v njegovi fazi proizvodnje ali prodaje. Ena od bistvenih lastnosti davka na dodano vrednost je zagotovitev davčne nevtralnosti med davčnimi zavezanci. Nevtralnost za davčnega zavezanca, kupca blaga in storitev pomeni pravico, da od davčne obveznosti v davčnem obdobju odšteje vstopni davek, ki so mu ga zaračunali dobavitelji.
15/20
7.7 Podjetje
Podjetje je pravna oseba. To pomeni, da ji zakon predpisuje podobne pravice in dolžnosti kot fizični osebi. Podjetje kot pravna oseba ima pravico izdajanja računov, posedovanja, sklepanja pogodb, plačevanje dajatev in na druge načine sodelovati v širši družbi. Podjetja so lahko profitna ali neprofitna. Podjetje se ustanovi tako, da ga registriraš pri organih oblasti. Za registracijo med drugim potrebuješ ustanovne listine, sedež podjetja, včasih pa še zastopnika. Imena podjetij se morajo med seboj jasno razlikovati.
7.8 Prihodek
Prihodek je vrednost, ki jo podjetje ustvari v določenem obdobju. Praviloma je to zmnožek prodanih količin proizvodov in storitev ter njihovih cen (= realizacija). Podjetje je uspešno, če je razlika med prihodki in za realizacijo teh prihodkov potrebnimi stroški pozitivna. Vrste prihodkov
• Poslovni prihodki: so prihodki od prodaje proizvodov, storitev, materiala, blaga, prihodki od subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij, premij
• Prihodki od financiranja: so prihodki od obresti za posojena denarna sredstva, delež dobička od udeležbe v drugem podjetju, dividende, prihodki od tečajnih razlik
• Izredni prihodki: so posledica nekih občasnih dogodkov v podjetju
7.9 Odhodek
Odhodki določenega obračunskega obdobja so le tisti stroški, ki so vsebovani v prodanih poslovnih učinkih. Razliko med vsemi proizvedenimi poslovnimi učinki in odhodki tako predstavljajo zaloge (nedokončane proizvodnje, končnih izdelkov). Vrste odhodkov Poslovni odhodki:
• materialni stroški (materiala, energije, nadomestnih delov, drobnega inventarja, ...) • amortizacija • nematerialni stroški (stroški za občasna in začasna dela, dnevnice za službena potovanja,
prevozni stroški, stroški za prehrano, davki in prispevki, ...) Odhodki od financiranja
• odhodki financiranja iz odnosov s povezanimi podjetji • obresti, revalorizacije tolarskih obveznosti • penali, izgubljene are
Izredni odhodki • primanjkljaj pri inventuri, pogodbene kazni, neizterljive terjatve, odhodki iz prejšnjih let
7.10 Dobiček
Dobiček je pozitivni poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi kapitala.
7.11 Opredmeteno osnovno sredstvo
Opredmeteno osnovno sredstvo je sredstvo v lasti ali finančnem najemu, ki se uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene ter se bo po pričakovanjih uporabljalo v več kot enem obračunskem obdobju. Predpisana sta dodatna pogoja za prepoznavanje opredmetenega osnovnega sredstva:
• verjetnost, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim, in • možnost, da se njegova nabavna vrednost zanesljivo izmeri.
16/20
7.12 Drobni inventar
Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. V SRS1 je predpisana možnost, da se stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti ne presegajo 500 EUR, razporedijo med material (o tem odloča podjetje samo).
7.13 Nepremičnine in premičnine
Nepremičnine so zemljišča (stavbna, kmetijska, gozdna in druga) in zgradbe (objekti visoke gradnje, nizke gradnje, vodne gradnje in druga gradbena dela). Premičnine so osnovna sredstva, ki niso nepremičnine ali trajno povezane z nepremičninami in jih je mogoče premikati.
7.14 Amortizacija
Amortizacija je opredeljena v Slovenskih računovodskih standardih (SRS) kot strošek, ki nastaja zaradi prenašanja nabavne vrednosti amortizirljivega sredstva na poslovne učinke. Obračuna se kot zmnožek amortizacijske osnove in amortizacijske stopnje. Predmet amortizacije so amortizirljiva dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva. Izjema so zemljišča, opredmetena osnovna sredstva podjetij v gradnji, osnovna sredstva kulturnega pomena in opredmetena osnovna sredstva v stečajnem ali likvidacijskem postopku. Uporablja se pri knjigovodskem razvidovanju, obračunavanju in razkrivanju amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev. Preprosto povedano, strošek amortizacije je vrednostno izražena poraba oz. izraba sredstva v določenem časovnem obdobju, ki je izračunana na podlagi predpostavke o dolžini časovnega obdobja, v katerem bomo sredstvo uporabljali (npr: pričakovana fizična izraba, pričakovano tehnično staranje, pričakovano ekonomsko staranje, pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe, zaradi katerih bo potreben hitrejši odpis), ter podatkov o nabavni vrednosti in vseh ostalih stroških, potrebnih za njegovo usposobitev.
7.15 Osnovni kapital
Pred registracijo d.o.o. je potrebno na banko položiti osnovni kapital. Osnovni kapital v višini 7.500 EUR je lahko vplačan v denarju, v sredstvih (stvarni vložeki) ali kombinirano. V kolikor želite kot kapital uveljaviti sredstva (IT oprema, pisarniška oprema, vrednostni papirji ipd.), potem morate sodišču predložiti:
• račun za ta stredstva (največ 2 meseca star) ALI • mnenje sodnega cenilca
17/20
8. Poslovni klub Vitago Poslovni klub združuje predstavnike vodilnih, v podjetjih z različnimi dejavnostmi, okoli najvažnejših gospodarskih tem in priložnosti. Z izobraževanjem, izmenjavo informacij in izkušenj pomagamo našim članom ustvarjati kontakte in promocijo njihovih dejavnosti, proizvodov in inicijativ. V 17 letni tradiciji delovanja podjetja Vitago smo imeli priložnost navezati mnogo poslovnih znanstev in vezi, ki jih v tem trenutku želimo deliti tudi z vami. Rezultat tega je formiranje Poslovnega kluba Vitago, ki je namenjen oblikovanju sinergije neformalnega druženja in poslovnih priložnosti z našimi strankami. Klub tako deluje kot inkubator poslovnih priložnosti, kjer povezujemo zainteresirane partnerje s poslovnimi idejami, kakor tudi kapitalom, znanjem in ostalimi resorsi. Našim partnerjem s tem ponujamo nova znanstva in nove poslovne priložnosti in tako dvigujemo dodano vrednost. Del dejavnosti Poslovnega kluba je tudi izdajanje publikacije INFORMATOR. V njem vas sproti obveščamo o spremembah zakonodaje na področju davkov, dela in ostale zakonodaje, potrebne za pravilno poslovanje. S tem našim poslovnim partnerjem olajšamo delo na področju iskanja informacij in zadostitvi zakonodajnim zahtevam. V INFORMATORJU vas obveščamo tudi o akcijskih ponudbah in prireditvah, ki jih organiziramo v okviru Poslovnega kluba. V INFORMATORJU omogočamo našim članom predstavitev njihove dejavnosti in tako povečujemo krog poslovnih partnerjev. Če ste zainteresirani in želite povečati krog poslovnih vezi, lahko kratko predstavitev na podlagi posredovanih podatkov pripravimo tudi za vaše podjetje. Predstavitev pripravimo tudi v spletni obliki, ter jo povežemo z vašim logotipom na strani Poslovnega kluba Vitago. UGODNOST ZA NAŠE PARTNERJE: Članstvo v Poslovnem klubu je za naše stranke avtomatično, kratka predstavitev njihovih dejavnosti pa brezplačna.
Vaši podatki: Ime in priimek:_____________________________________________________ Podjetje:__________________________________________________________ Naslov:___________________________________________________________ Dejavnost:________________________________________________________ Vaša ponudba:_____________________________________________________ Podatke lahko pošljete na e‐mail [email protected]
18/20
9. KODEKS združenja računovodskih servisov Kodeks Združenja računovodskih servisov je zapis pravil po katerih se ravnajo člani združenja pri opravljanju svoje dejavnosti. Kodeks temelji na mednarodnem kodeksu etike računovodskega strokovnjaka, ki predstavlja standard ravnanja računovodskih strokovnjakov. Računovodski servis je združba, ki lahko vključuje enega ali več računovodskih strokovnjakov, ki vsak zase spoštujejo temeljna načela svoje stroke. Skrb za to, da vsak posameznik, ki deluje v okviru računovodskega servisa , in s tem tudi računovodski servis kot celota, ta načela izvaja tudi v praksi, prevzema vodja računovodskega servisa. Računovodski servis mora pri opravljanju svojih storitev skrbeti za: Neoporečnost Vodja računovodskega servisa mora skrbeti , da so zaposleni in vsi ostali sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju storitev za naročnika pri svojem delu odkriti in pošteni. Nepristranskost Vodja računovodskega servisa mora skrbeti za pravičnost in ne sme dovoliti, da bi predsodki ali pristranskost, nasprotje interesov ali vplivi drugih ogrozili nepristranskost obravnavanja naročnikov storitev. Kakovost Vodja računovodskega servisa mora skrbeti za doseganje visokega nivoja opravljanja strokovnih storitev. To pomeni, da mora skrbeti, da so storitve zasnovane na najnovejšem razvoju običajnih postopkov zakonodaje in tehnike. V primeru, da vodja računovodskega servisa presodi, da pričakovanja naročnika presegajo njegovo znanje ali pooblastila, oziroma da za zahtevano storitev računovodski servis ni sposoben kakovostno opraviti brez pomoči zunanjih strokovnjakov, mora o tem naročnika seznaniti ter predlagati ustrezno rešitev. Primerno usposobljenost Za doseganje primerne kakovosti opravljenih storitev mora vodja računovodskega servisa skrbeti za nenehno izobraževanje in usposabljanje sebe in ostalih sodelavcev. Upoštevanje strokovnih standardov Vodja računovodskega servisa mora skrbeti, da se pri opravljanju storitev upoštevajo sprejeti strokovni in poklicni standardi. Zaupnost Vodja računovodskega servisa mora zagotavljati zaupnost informacij, ki jih računovodski servis pridobi od naročnika, ali ugotovitev, ki nastanejo kot posledica opravljanja storitev. Teh informacij in ugotovitev ne sme uporabiti ali razkriti brez pravega in posebnega pooblastila oziroma brez pravne ali poklicne pravice ali dolžnosti po razkritju. Zaupnost mora ohraniti tudi v primeru prekinitve poslovnega sodelovanja z naročnikom. Seznanjanje javnosti Vodja računovodskega servisa pri propagiranju in trženju svojih storitev ne sme uporabljati sredstev, ki škodijo ugledu stroke, prav tako ne sme bistveno odstopati od primernega zaračunavanja za storitve, ki jih je opravil. Pri oglaševanju svoje usposobljenosti oziroma izkušenj ne sme omalovaževati dela drugih računovodskih servisov ali strokovnjakov. Reševanje sporov Vodja računovodskega servisa mora morebitne spore reševati po pravni poti. Sporov ne sme reševati na način, ki bi lahko povzročil škodo.
19/20
20/20
10. Kontaktni podatki Vitago 1. Gorazd Klančišar, direktor: M: 041 639 052 E: [email protected] 2. Sonja Klančišar, prokuristka, odnosi z javnostmi: M: 031 639 052 E: [email protected] 3. Sonja Žibert, računovodkinja: E: [email protected] 4. Vera Sluga, računovodkinja: E: [email protected] 5. Brezplačna telefonska številka za uporabnike Siol telefonije: T: 05 99 47 551 6. Izmenjava datotek / gtalk: E: [email protected] 7. Poslovni klub / Informator poslovnega kluba: E: [email protected] 8. Splošni e‐mail: E: [email protected] 9. Telefaks: T: 03 56 68 635 10. Skype: I: Vitago_doo 11. MSN: I: [email protected] 12. WEB: www.vitago.si 13. E‐računovodstvo: www.eracunovodstvo.org 14. Skupina Poslovni klub Vitago na Facebook‐u: http://www.facebook.com/group.php?gid=34428199153&ref=mf
