Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŢEVANJE IN STROKOVNO
IZPOPOLNJEVANJE
PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKO IZOBRAŢEVANJE
SOCIALNE SPRETNOSTI PRI POUKU
Študijsko leto 2009/2010
MARIBOR 2010
dr. Jurka Lepčnik Vodopivec
SOCIALNE SPRETNOSTI PRI POUKU
Študijsko leto 2009/2010
Gradivo je nastalo v okviru PEDAGOŠKO ANDRAGOŠKEGA
IZOBRAŢEVANJA pri izbirnem predmetu Socialne spretnosti pri pouku.
Avtorji in avtorice posameznih socialnih spretnosti: dr. Jurka Lepičnik
Vodopivec, Balantič Boris, Berk Nataša, Beton Damjan, Brečko Bogomir,
Dolgoš Arpad, Durjava Anja, Fras Marjanca, Fugina Dušan, Herman
Karolina, Hercog Eva, Holeček Maja-Maria, Hren Boštjan, Kovačič
Nataša, Kozar Jasmina, Lesjak Vesna, Maček Nina, Marič Mario, Maučnik
Primoţ, Mošnik Franci, Naveršnik Maja, Pajmon Karmen, Petan Maja,
Petanjek Bernard, Plevnik Martina, Ravničan Joţe, Sajko Lidija, Sinkovič
Katja, Slavič Marko, Turenšek Urška, Vogrin Tanja, Volarič Boris.
Za prispevke, objavljene v publikaciji odgovarjajo avtorji sami.
UVOD
Ljudje smo socialna bitja, ţivljenje v skupnosti in intenzivna interakcija z drugimi ljudmi
je pogoj za naš razvoj in udejanjanje vseh naših potencialov. Odnosi z drugimi so
pomembni v vseh ţivljenjskih obdobjih od najzgodnejšega obdobja v druţini, kasneje v
vrtcu, šoli, skupinah vrstnikov, v partnerskih odnosih in na delovnem mestu. Kvaliteto
teh odnosov in s tem uspešnost v ţivljenju, v veliki meri določa naše sodelovanje z
ljudmi, ki nas obkroţajo. (Peklaj, 1998)
Spremembe na vseh področjih ţivljenja so privedle do potrebe po sodelovanju med
ljudmi (druţenju, strpnosti, skupnemu reševanju problemov, osebni odgovornosti …).
Zato je naloga šole naučiti otroke sodelovalnih veščin. To pa jim omogočajo s takim
načinom poučevanja, kjer v manjših skupinah doţivljajo socialne izkušnje in prek njih
gradijo svoje znanje. Interakcija med učenci omogoči boljši uspeh na vseh podorčjih
otrokovega razvoja.
Pojem sodelovanje se nanaša na skupno delo za doseganje skupnega cilja. Sodelovalno
učenje pa opredeljuje metode, uporabljene v procesu učenja, pri katerih otroke
spodbujamo oz. od njih zahtevamo, da medsebojno sodelujejo pri izvajanju nalog.
(Slavin, 1987; povz. po Peklaj, 2001)
Kozel in Kmetec (prav tam) menita, da je sodelovanje skupno delo, da bi dobili skupni
cilj. V sodelovalni situaciji so cilji udeleţencev pozitivno povezani. Udeleţenci
zaznavajo svoj cilj kot dosegljiv edino v primeru, če tudi drugi člani skupine lahko
doseţejo svoj cilj. Zato udeleţenci v skupini iščejo pri svojem delu v skupini poti,
metode, ki ustrezajo njim in tudi vsem ostalim članom skupine, s katerimi so povezani v
sodelovanju.
Avtorici Hansen in Kaufmann (2000) opisujeta, da sodelovanje omogoča, da:
se dobro počutimo;
dobimo občutek delavnosti, ustvarjalnosti;
se počutimo prenovljene in dovolj močne, da se soočamo z ţivljenjem;
se počutimo srečne in igrive;
čutimo, da smo komu ali čemu koristili;
dobimo občutek pripadnosti skupini;
se naučimo novih spretnosti;
pozabimo na skrbi;
se zabavamo in smejimo;
se sprostimo;
drugo osebo bolje spoznamo;
krotimo stres;
smo »prijetni« in ne »zoprno« utrujeni.
Če torej strnemo, je naše ţivljenje nenehna interakcija z drugimi, zato je pomembno, da
otroke ţe v vrtcu/šoli pripravimo na sodelovanje z vrstniki in odraslimi – naučimo jih
sodelovalnih veščin, saj otroci v interakciji z drugimi napredujejo v spoznavnem,
socialnem in čustvenem področju. Ker so »udeleţenci« pri sodelovanju pozitivno
povezani, je uspeh na vseh prej omenjenih področjih zanesljiv.
Velika večina organiziranega učenja v naših šolah poteka v skupinah. Vendar moţnosti,
ki jih daje skupina za optimalno učenje, pogosto ne izkoristimo, saj še vedno prevladuje
enosmerna ali morda dvosmerna komunikacija med učiteljem in učenci, zelo malo pa je
smiselne, spoznavno produktivne komunikacije med učenci samimi. Tudi vpliv
skupinskega ozračja in odnosov na uspešnost učenja podcenjujemo. Kakovostna socialna
interakcija spodbuja zlasti višje miselne procese sklepanja, primerjanja, vrednotenja.
Učenje je v bistvu socialen, interaktiven proces, otroci dobijo pomembne informacije pa
tudi vzorce mišljenja in strategije reševanja problemov iz stikov in interakcije tako z
vzgojiteljem kot z vrstniki (Marentič Poţarnik, 2000).
Ruski psiholog Vigotski je ţe pred desetletji poudaril, kako pomembno je
sporazumevanje z drugimi, poglobljen dialog, soočanje argumentov v skupini,
primerjanje in razjasnjevanje idej za uspešno učenje in spoznavni razvoj nasploh. Teorija
socialnega konstruktivizma, ki se je razvila na tej osnovi in v zadnjem času pridobiva na
veljavi, poudarja, da se znanje gradi in bogati predvsem v socialnih procesih razgovora,
»pogajanja« o pomenu raznih pojmov in pojavov, dogaja se med učiteljem in učenci in
vse bolj tudi med učenci samimi (prav tam).
Razumevanje in uravnavanje skupinskih procesov je pomembno z več vidikov:
- učenje običajno poteka v večjih ali manjših skupinah;
- aktivno znanje se rojeva predvsem v produktivnem dialogu, skupnem
poglabljanju smisla;
- učenje soţitja v skupini, timskega sodelovanja, reševanja konfliktov (t. i. socialno
učenje ali učenje socialnih veščin) je samo po sebi vse bolj pomemben cilj.
Po mnenju Kagana (1989) je sodelovalno učenje delo (učenje) v majhnih skupinah, ki je
oblikovano tako, da vsak posameznik doseţe najboljši učinek pri lastnem učenju, pomaga
pa tudi drugim, da doseţejo kar najboljše rezultate. Osrednje mesto pri tem ima
interakcija v skupini. Pri tem je pomembna pozitivna povezanost (soodvisnost) članov,
neposredna interakcija med učenci, odgovornost vsakega posameznika in uporaba
ustreznih sodelovalnih veščin za delo v skupini.
Če povzamemo, pomeni »sodelovalno učenje torej učenje v majhnih skupinah, v katerih
zastavimo delo tako, da obstaja pozitivna povezanost med člani skupine, ko skušajo s
pomočjo neposredne interakcije pri učenju doseči skupen cilj. Pri tem skupinskem delu
pa se ohrani tudi odgovornost vsakega posameznega člana skupine« (Peklaj, 2001).
Socialne oz. sodelovane spretnosti pri pouku
Šola je celosten socialni prostor, ki daje vsem vpletenim (učencem, učiteljem) zelo
raznolike moţnosti za razvoj socialnih spretnosti. Učenci in učitelji vstopajo v učno
okolje iz svojega primarnega socialnega okolja, z osebno zgodovino in svojimi
posebnostmi. Prav zaradi tega naj bi bilo več pozornosti namenjeno osvetljevanju in
uzaveščanju do sedaj sprejetih vzorcev socialnih interakcij in značilnosti komuniciranja.
Razvoj socialnih spretnosti v šoli temelji na konceptu otrokovih pravic, ki jih postavlja v
procesu učenja v enakopraven partnerski poloţaj. Naloga učiteljev je, da jih povabijo k
sodelovanju, jim organizirajo raznolike razmere za učinkovito učenje socialnih spretnosti
v različnih kontekstih. Dajejo jim naj povratne informacije o socialnem ravnanju in
razvijajo širok nabor moţnosti. S svojim zgledom in ravnanjem hkrati predstavljajo
načine in oblike socialnega delovanja med svojimi in tujimi potrebami uravnoteţeno,
konstruktivno, učinkovito ter socialno sprejemljivo.
Socialne oz. sodelovalne spretnosti so bistveno drugačne in pogosto ravno nasprotne
veščinam pri individualnem učenju. V sodelovalni situaciji se od učencev pričakuje, da
sodelujejo z drugimi, jim razlagajo, jih prosijo za pomoč in jim tudi pomagajo.
Socialne spretnosti presegajo zgolj učenje dejstev in poudarjanje znanja. So tiste veščine,
ki posamezniku omogočajo, da se v socialnem prostoru učinkovito obnaša, da vstopa v
zadovoljive socialne odnose, da se nauči sporazumevati z drugimi in reševati konflikte.
Učitelj pri pouku zagotavlja pogoje, da imajo učenci priloţnost:
- medsebojnega komuniciranja (poslušanje, sporočanje, argumentiranje,…);
- aktivnega iskanja stikov (spraševanje, pomoč,…);
- dojemati učinke svojega vedenja na druge;
- dojemati in spoštovati različnost,
- v pogovoru biti strpni do drugačnih;
- biti občutljivi za sovrstnike v stiski, zavzemati se za šibkejše;
- zavzemati se za skupino, sprejemati naloge in k temu nagovarjati druge;
- drţati se dogovorov in pravil, itd…
V socialne spretnosti učitelj običajno vgradi pravila za sodelovanje in na ta način
omogoči, da se učenci naučijo različnih sodelovalnih spretnosti. Pomembna spretnost za
delo v skupini je upoštevanje zamisli drugih, iskanje pozitivnih vidikov teh zamisli ter
pozneje njihova uporaba pri skupinski nalogi.
Pri skupinskem delu je potek dela točno strukturiran, vsak posameznik ima točno
določeno vlogo, interakcija v skupini poteka po pravilih. Učitelj navodila strukturira na
način, da učenci natančno vedo, kakšna je njihova naloga, kaj se od njih pričakuje. Ko
učitelj načrtuje, mora zelo jasno določiti, katere cilje na nivoju znanja in katere v
socialnih odnosih ţeli pri tem doseči, katere metode bo pri tem uporabil in katere
materiale bo ponudil.
Socialne spretnosti temeljijo na sistemu stališč, interesov, vrednot in socialnih norm, ki
posamezniku omogočajo, da razume samega sebe in svoje okolje ter se na podlagi tega
odzove na dogajanje s strategijo v skladu s cilji, ki jih ima v danem trenutku.
Oblikovanje posameznikove osebnosti poteka s sprejemanjem druţbenih norm,
pričakovanj in zahtev (socializacija) ter hkrati z razvijanjem in uveljavljanjem lastnih
značilnosti in zmoţnosti (individualizacija). Za uspešno zadovoljevanje lastnih temeljnih
psihosocialnih potreb (po varnosti, sprejetosti, uspešnosti itn.) ob sočasnem upoštevanju
potreb drugih je pomembna posameznikova sposobnost, da se zmore učinkovito in
konstruktivno integrirati v socialno okolje.
Socialne spretnosti obsegajo vedenje, ki ga mora obvladati posameznik, da se lahko
učinkovito in konstruktivno vključi v socialno okolje. Izhajajo iz realno izoblikovanega
in bolj ozaveščenega odnosa do sebe, drugih ljudi in sveta, ki se izraţa v vsem sklopu
posameznikovega ravnanja v medosebnih interakcijah in njegove komunikacije z drugimi
ljudmi.
Vključujejo modele spoznavanja, razumevanja in usmerjanja sebe, drugih ljudi in
medosebnih interakcij ter odnos do dela v formalnih in neformalnih skupinah. Poudarek
je na medosebnem komuniciranju ter medosebnem vplivanju (v storilnostnih in odnosnih
situacijah). Gre torej za bolj zavestno izbiro lastnih (učinkovitejših in bolj zadovoljivih)
ravnanj v socialnih poloţajih, ob čemer kaţe posebno pozornost nameniti čustveni
dimenziji oz. pomenu čustev v socialnih interakcijah.
Na temelju razumevanja socialnega poloţaja, v katerem je posameznik v danem trenutku,
izbere vzorce interakcije in jih prilagodi v skladu z razumevanjem svojih moţnosti.
Pomembno je ozaveščeno izbiranje tistih ravnanj, ki ga z večjo verjetnostjo vodijo k
boljšim medosebnim odnosom (v medosebne odnose usmerjeni cilji) ali k večji
učinkovitosti (storilnostno usmerjeni cilji). Čim konstruktivnejše socialne spretnosti
izbere iz mnoţice različnih moţnih strategij, tem večja je verjetnost, da bo svoj cilj
dosegel.
Literatura:
Collins, J. and M. (1992). Social Skills Training and the Professional Hepler. Chichester:
John Wiley &Sons Ltd. Baffins Lane.
Chalvin, M., J.(2004). Kako preprečiti konflikte. Radovljica:Didakta.
Darling-Hammond, L., & Baratz-Snowden, J. (2005). A good teacherin every classroom:
Preparing the highly qualified teachers our children deserve. San Francisco: Jossey-Bass.
Ginis, P. (2004). Učitelj- sam svoj mojster. Ljubljana. Zaloţba: Rokus
Hansen K. in Kaufmann R. (2000). Korak za korakom. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Lamovec, T. (1993). Spretnosti v medsebojnih odnosih. Ljubljana: Center za
psihodiagnostična sredstva.
Lepičnik Vodopivec, J.(1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne komunicirati.
Ljubljana: MiSch.
Marentič Poţarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
McGrath, H., Francey, Sh. (1996). Prijazni učenci prijazni razred. Ljubljana: DZS.
Peklaj, C. (1998). Spodbujanje sodelovanja – različni pristopi k razvoju sodelovalnih
veščin v razredu. Sodobna pedagogika, (3), str. 287 – 299.
Peklaj, C. (2001). Sodelovalno učenje ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS.
Warden, D., Donald, Ch. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja. Ljubljana: Inštitut za
psihologijo osebnosti.
V nadaljevanju so nanizane socialne spretnosti pri pouku. Večina le teh je bila
preizkušena in predstavljena v okviru izbirnega predmeta SOCIALNE SPRETNOSTI
PRI POUKU v okviru PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKEGA IZOBRAŢEVANJA.
PRIMERI SOCIALNIH SPRETNOSTI PRI POUKU
Socialne spretnosti pri pouku smo razdeli na tri ravni: na osebno raven, na raven
odnosov in na druţbeno raven.
Socialne spretnosti pri pouku na osebni ravni
IDENTITETA OZ. RISANJE SAMEGA SEBE
Cilji
Po zaključku bodo udeleţenci znali:
▫ izraziti dele svoje osebnosti;
▫ prikazati svoje osebne interese, ţelje in dejavnosti;
▫ prepoznati svoje pozitivne lastnosti in posebnosti.
Ključni pojmi
▫ stališča
▫ obnašanje
▫ občutki
▫ ponos
▫ samospoštovanje
Osnove
Vsak udeleţenec ima enkratne lastnosti, zaradi katerih je svojska osebnost. Med
izpeljevanjem te dejavnosti bodo udeleţenci postali ponosnejši na svoje posebne interese.
Hkrati se bo dvignila raven njihovega samospoštovanja. Dvig samospoštovanja je močna
spodbuda za človekovo pozitivno pojmovanje samega sebe.
Raziskave so pokazale, da je dajanje zgleda učinkovit način prenašanja znanja. Z drugimi
besedami; če boš nekaj naredil, te bodo učenci posnemali. Npr. zelo verjetno je, da bodo
učenci mirno brali, če boš tudi ti sedel za mizo in mirno bral.
Pripomočki
svinčniki, barvice, papir
Dejavnost
1. Udeleţenci naj se razdelijo v skupine po 3 do 5 .
2. Vsaki skupini razdeli svinčnike, barvice in papir.
3. Vsak naj razmisli in zapiše oz. nariše :
▫ svoje ime in vzdevek;
▫ svojo najljubšo vrsto glasbe;
▫ svoje interese in konjičke;
▫ svoj najljubši predmet v šoli (poleg kosila);
▫ svoje najljubše barve;
▫ svoj največji uspeh oz. doseţek,
▫ svojo stvar, ki si jo najbolj ţeli;
Udeleţenci naj narišejo ali napišejo te različne pojavnosti samega sebe.
Če se jim zdi, da z risbo ne morejo izraziti nekaterih dejavnosti, jih spodbudi, naj bodo
ustvarjalni, npr. če je konjiček udeleţenca plavanje, lahko nariše plavalni bazen ali
jezero ali tudi ribo. Če še vedno vztraja, da ne zna izraziti neke posebne dejavnosti, lahko
uporabi tudi besede.
4.Pokaţite svoje risbe drugim udeleţencem v skupini. Vsakdo naj razloţi:
▫ kaj risba predstavlja;
▫ v čem je posebnost predstavljene dejavnosti ali interesa.
5. Po končani dejavnosti lahko risbe obesite na steno.
VAŠ KROG
S pomočjo »kroga potreb« analizirajte, kako dobro zadovoljujete svoje potrebe.
Razmislite o ljudeh, ki jih poznate, in dejavnostih, s katerimi se ukvarjate.
Postavite si naslednja vprašanja:
Ali ta oseba zadovoljuje katero od navedenih potreb?
LJUBEZEN
Ali čutimo močno pripadnost in bliţino do nje?
Koliko je tej osebi do mene in ali jo zanima, kaj se z mano dogaja?
Ali je vedno z mano – v dobrem in slabem?
MOČ
Ali upošteva moje mišljenje?
Ali se z njo počutim pomembna?
Ali spoštuje moje sposobnosti in kvalitete?
Ali me ceni?
ZABAVA
Se skupaj smejeva?
Se skupaj igrava in deliva lepe trenutke?
Ali skupaj odkrivava nove stvari?
Ali skupaj doţivljava dogodivščine?
SVOBODA
Mi daje občutek neodvisnosti?
Mi dopušča lasne odločitve? Ali tudi jaz lahko izbiram, kaj bova počela, delala?
Vprašanja o dejavnostih
LJUBEZEN
Ko se s to dejavnostjo ukvarjam, čutim pripadnost – druţini, partnerju, sodelavcem?
MOČ
Ali se počutim pomembnega, sposobnega, ko se ukvarjam s to dejavnostjo?
ZABAVA
Ko se s tem ukvarjam, se počutim prijetno, se zabavam in ugotavljam, da resnično
uţivam?
SVOBODA
Ko se s tem ukvarjam, čutim, da je to moj izbor, čutim neodvisnost?
V vsak kvadrant kroga napišite osebe in dejavnosti, ki zadovoljujejo vaše potrebe. Če
osebe oziroma dejavnosti zadovoljujejo le eno potrebo, jo vpišite samo v odgovarjajoči
kvadrant.
Poglejte celoten krog. Ali je v vsakem kvadrantu vsaj kakšna dejavnost ali oseba? Ali je v
katerem več oseb, dejavnosti? Če je tako, je to krasno.
Razmislite o novih moţnostih, načinih, s katerimi bi zadovoljevali potrebe s temi ljudmi
in o dejavnostih, ki bi jih lahko dodali krogu potreb (svojemu ţivljenju), da bi dosegli
večje ravnoteţje med potrebami.
NEVERBALNO IZRAŢANJE ČUSTEV
Cilji
Po zaključku te lekcije bodo udeleţenci znali:
▫ napisati seznam čustvenih besed;
▫ opisati načine izraţanja čustev in občutkov;
▫ prikazati lastna čustva in občutke;
▫ prepoznati različne načine, na katere različni ljudje izraţajo enaka čustva in
občutke.
Ključni pojmi
▫ spoštovanje različnosti
▫ čustva, občutki
▫ samospoštovanje
▫ neverbalna komunikacija
▫ verbalna komunikacija
Osnove
Zdi se, da ljudje včasih teţko posredujejo svoja čustva in občutke, ker nekako teţko
najdejo »pravo besedo«, da bi z njo opisali, kako se počutijo. Učenci se bodo jasneje
izraţali, če bodo razširili svoje zavedanje besed, ki opisujejo čustva. Ta zavest je zlasti
koristna v konfliktnih situacijah, kjer morajo ljudje zelo natančno izraţati svoje občutke.
Zelo pomembno je namreč, da se učenci zavedo pomena neverbalnega izraţanja čustev v
vsakdanjem ţivljenju. S to vajo ozavestijo, kako neverbalno (z mimiko obraza, s telesno
drţo ali gestami) izraţati čustva, naučijo se jih brati in poimenovati. Ob tej vaji bodo tudi
spoznali, zakaj je koristno svoja čustva poimenovati in kako nastajajo napake pri
razlaganju neverbalnega izraţanja.
Pripomočki
tabla in kreda (ali list papirja in pisalo)
Dejavnost
1. Napiši »ČUSTVENE BESEDE« na sredino table ali papirja.
2. Reci udeleţencem, naj naštejejo čim več različnih čustvenih besed. Povej, da bi po
tvojem mnenju lahko našteli več kot 25 različnih besed.
3. Potem, ko bodo izčrpali svoje ideje, jim povej, da se boste igrali igrico. Nek
udeleţenec prostovoljno stopi do table, si izbere čustveno besedo (ne da bi komu
povedal, katero) in izrazi izbrano čustvo. Drugi poskušajo uganiti pravo besedo.
Vsakdo, ki pravilno ugane, pride pred tablo, si izbere čustveno besedo in prikaţe
izbrano čustvo. Ostali vsakokrat ugibajo.
4. Nato prosi udeleţence, da na svojih seznamih obkroţijo vse pozitivne besede na
seznamu čustvenih izrazov (npr. srečen, zadovoljen itd.). Pogosto naštejejo več
negativnih kot pozitivnih besed. Če je tako tudi v tvojem razredu, vprašaj: »Kako to,
da ste našteli več negativnih čustvenih besed?« Poudari, da je pomembno zavedati se
besed, ki opisujejo naše občutke takrat, ko se slabo počutimo; in tudi takrat, ko se
počutimo dobro.
5. Potem, ko je bilo prikazanih ţe mnogo čustvenih besed, naj se udeleţenci zdruţijo v
skupine po štiri ali pet. Vodja na listke napiše svoje primere (svoje primere lahko
napišejo tudi udeleţenci). Potem vsakdo izbere en primer, ki ga odigra. Ostali v
skupini morajo uganiti čustva oziroma občutenja udeleţenca. Namen vaje je pravilno
poimenovati čustva, ki jih opazimo pri drugih, in ugotoviti, kako pogosto delamo pri
tem napake.
6. Na koncu vedno izrazimo svoje občutke hkrati verbalno in neverbalno kot primer
popolne komunikacije.
Vprašanja za razgovor
▫ Ali je bilo lahko ali teţko izmisliti si toliko čustvenih besed? Zakaj? Katere besede si je
bilo najteţe izmisliti? Zakaj?
▫ Katere besede/stavke je bilo najteţe prikazati? Ali so vsi učenci na enak način izraţali
čustva? (Ne.) Zakaj ne? (Zato ker se nihče ne izraža popolnoma enako kot drugi.)
▫ Ali imata lahko dva človeka na obrazih povsem različne izraze, pa vendarle čutita
enako? Ali poznaš kak tak primer? (Žalost: en joče, drugi ne.)
▫ Dva človeka se prepirata, pa samo eden od njiju kaţe jezen videz; ali to pomeni, da
drugi sploh ni jezen?
Napotki vodji
Če se udeleţenci teţko spomnijo besed, ki označujejo čustva in občutke, jim ponudi
scenarije. Lahko jim rečeš npr. takole: »Kako bi se počutil človek, ki je pred zelo teţko
odločitvijo?« (zmeden, prestrašen, ţalosten, jezen ipd.)
Primer:
Brez besed izrazi svoje občutke in razpoloţenje ob novici, da je tvoja nogometna ekipa
izgubila. Ostali v skupini naj poskušajo prepoznati tvoje občutke oziroma razpoloţenje.
1. Ravnokar si izvedel(a) za negativno oceno pri matematiki.
2. Mama ti ne dovoli v kino.
3. Dobil si igračo/stvar, ki si jo dolgo ţelel.
4. V pogovoru ti je dolgčas.
5. Nekdo ti je pred nosom zaloputnil vrata.
6. Nekdo se je vrinil v vrsto pred tabo.
7. Dobil si povabilo na rojstni dan.
8. Izgubil si deţnik.
9. Učitelj te je poklical pred tablo.
10. Izgubil si prijateljev zvezek.
MOJA KOCKA
Namen:
Usmeriti se vase in samega sebe doţivljati kot cenjeno in zanimivo osebo. Pripovedovati
drugim o sebi in s tem ustvariti medsebojne povezave med člani skupine.
Predstavitev teme:
Skopiramo kocko in če bodo kocke visele kot obešanke, potrebujemo tudi vrvico. Učenci
kocko izreţejo po črtah. Nato jim posredujemo navodila, da naj na vsako stran kocke
učenci napišejo kakšno informacijo o sebi. Nekaj idej:
- ime in datum rojstva
- astrološko znamenje
- imaš psa in kakšen je
- morda nalepiš svojo fotografijo
- nekaj podatkov o moji druţini
- morda na eno stran kaj narišeš
- kaj je tvoj hobi
- kaj najraje delaš
- kaj imajo na tebi radi tvoji prijatelji
- tvoje ambcije
- šport, počitnice, glasba, knjige,…
- moji doseţki
- moji cilji
Vprašanja za razpravo:
1. Pozovemo učence, da predstavijo »svojo kocko«.
2. Ali vam je bilo prijetno posredovati informacije o sebi svojim sošolcem? Zakaj
da?/ Zakaj ne?
3. Ali sedaj bolje poznate svoje sošolce?
OPISOVANJE
Potek in cilj:
Enega od članov skupine pošljemo iz učilnice. Ostali morajo njegov izgled (npr.: višina,
barva las, oči, kako je oblečen, obut,…).
MOJA SRAJČKA (10-20 min, 4-20 udeleţencev)
Potek in cilj:
Udeleţencem v krogu razdelimo prazne liste in pisala. Vsak naj na svoj list nariše srajco s
svojim imenom ali vzdevkom, v njo pa napiše, kaj mu je na sebi všeč, kaj si šteje pod
svoje dobre lastnosti, ter katere so tiste njegove spretnosti, ki mu gredo dobro od rok in
na katere bi lahko bil ponosen. Ko vsak konča svojo srajčko, jo poda svojemu desnemu
sosedu, ta pa na drugo stran srajčke (lista) napiše nekaj, kar mu je na lastniku srajčke
všeč. Listi naj kroţijo, dokler vsak ne napiše nekaj lepega na srajčke vseh drugih
udeleţencev. Igra je predvsem primerna za skupino udeleţencev, ki se med seboj bolje
poznajo.
Cilj igre je, da udeleţenci razmišljajo o svojih dobrih lastnostih, ter na osnovi tega
spoznavajo samega sebe ter gradijo boljšo samopodobo; zapisovanje pozitivnih stvari, ki
jih vidimo na drugih, pa stimulira tudi prijetnejše in tesnejše odnose v skupini.
JAZ V OGLEDALU
Cilj:
Spoznati in ovrednotiti dobre lastnosti sebe in sošolcev. Omogočiti spoznanje, da so vsi
vredni spoštovanja.
Čas: 5-10 minut
Pripomočki:
list,
pisalo.
Aktivnost:
Učence razdelimo v skupine po 7 do 10. Vsak dobi prazen list. Učenci nanj čez celo stran
narišejo ogledalo; nekje na listu zapišejo svoje ime. Potem ogledalo predajo svojemu
levemu sosedu. Ta zapiše nanj eno lepo lastnost, učenca, katerega ime je na njem.
Ogledalo potem kroţi, tako da vsak v skupini zapiše po eno lepo lastnost za vse ostale
člane. Na koncu vsak dobi nazaj svoje ogledalo, na katerem najde mnoge kvalitete, ki jih
sošolci vidijo na njem.
Pogovor po izvedeni aktivnosti:
Kaj je bil po vašem mnenju namen te vaje?
Kako ste se počutili, ko ste pisali vsa ta lepa sporočila?
Kako se počutite sedaj, ko ste o sebi prebrali vse te lepe stvari?
Ali ste vedeli, da sošolci vidijo toliko lepega na vas?
Ali vam to dovolj pogosto povejo?
Pa vi – ali pogosteje izrečete kritiko ali pohvalo?
Vir:
- = » http:/wwwforbetterworld.si/mesecnik_okt.pdf ». 15. 5. 2010
ETIČNO RAVNANJE
Trajanje: 10 minut na dan en teden + čas za oglasno desko in igranje vlog
Potreben material:pano, bel papir ustrezne velikosti za pano, rekviziti za igranje vlog
Cilj:Učenci spodbujajo drug drugega, da govorijo resnico
Učenci rišejo različne situacije, v katerih je nekdo pošten
Igranje vlog, ki kaţejo, kdo je pošten
Navodilo za izvajanje:
1. Na začetku tedna se dogovorimo, da imamo ˝teden iskrenosti˝. Razpravljamo
o pomenu govoriti resnico. Diskutiramo o tem, kako lahko učenci drug
drugemu povedno resnico.
2. Vsak dan se porabi 5-10 minut za diskusijo, kako so učenci bili pošteni in
kako so druge spodbujali k temu
3. Risanje različnih situacij na temo ˝Bil sem iskren, …˝. K sliki se lahko doda
tudi kakšen komentar, ki prikazano situacijo še bolj opiše.
4. Igranje vlog, kako biti pošten. Primeri lahko vključujejo naslednje situacije:
Sam narediš domačo nalogo, namesto, da jo prepišeš od sošolca
Med testom ne prepisuješ od sošolca
Dopuščanje, da ste naredili napaka, namesto da se krivijo drugi,
Na splošno o poštenem obnašanju v druţbi.
OGLEDALO
Potek in cilj:
Vsak izmed učencev od doma prinese manjše ogledalo. Navodilo je, da se 2 minuti
opazujejo kakšni so. Ko končajo poprosijo svoje sošolce, da jim povejo mnenje o njih
samih, s tem pa primerjajo svojo mnenje o sebi z mnenjem drugih.
Samopodoba je sestavljena iz lastnega vidika in vidika drugih. Po večini prevlada mnenje
drugih. S to igro učenec dobi lepše mnenje o sebi, saj smo do sebe skoraj vedno bolj
samokritični, kot nas vidi okolica.
SPOZNAVANJE OSEBNOSTI
Potek in cilj:
UČENCI SEDIJO V KROGU. Mentor sprašuje: kaj bi bil, če bi bil ţival, barva, rastlina,
pesem/glasba, knjiga…..Ko učenec odgovori, pove zakaj ( s tem pove neko svojo osebno
značilnost). Na koncu zaključek, da smo si različni in ravno različnost nas lahko
bogati.
RAZVIJANJE SAMOPODOBE IN ODKRIVAJE SAMEGA
Ljudje včasih nosimo maske, nadenemo si podobo, kot bi si ţeleli, da nas vidijo drugi, v
resnici pa smo drugačni.
Vsak udeleţenec dobi majico s kratkimi rokavi ali list papirja, na katerem je na eni strani
narisana prednja stran majice, na drugi strani pa zadnja stran majice, tako da se jasno
ločita prednja in zadnja stran. Na prednjo stran majice predstavimo (risba, besede,
simboli…) podobo sebe, kot si ţeli, da nas vidijo drugi. Na zadnjo, hrbtni strani majice
pa predstavi svoje lastnosti, za katere ţeli, da jih drugi ljudje ne opazijo in jih skriva, se
jih sramuje. Vsak predstavi majico celotni skupini.
Po predstavitvi vseh sledi razgovor o prikazovanju pravega in laţnega jaza. Pomagamo si
z naslednjimi vprašanji:
Kje lahko pokaţem svoj pravi obraz in kje ne?
Zakaj se bojimo pokazati, kdo smo v resnici?
Koliko energije potrebujemo za zakrivanje samega sebe in koliko bi jo potrebovali za
spreminjanje sebe?
Kaj je najslabše, kar se nam lahko zgodi, če drugi spoznajo resničnega mene?
Sem pripravljen sprejeti tudi resnične podobe drugih?
Od kod zahteve po popolnosti?
Katera so okolja, kjer bi nas morali sprejeti take kot smo?
Socialno spretnost izvajamo v skupini, kjer se udeleţenci ţe poznajo med seboj in si
zaupajo.
V KATERO ŢIVAL ...
Potek igre:
Učitelj pove sledeča navodila:"Rad bi, da vsak med vami dobro premisli, v katero ţival bi
se rad spremenil. Izberite si ţival, ki vam je po čem podobna in jo imate radi. Poskušajte
opisati, kakšna ţival ste. Pred opisovanjem lahko otroci tudi odigrajo izbrano ţival.
Ogibati se je treba, kaj sprememba v določeno ţival pomeni.
Izkušnje:
Otroci pripovedujejo, vodja pa jih vzpodbuja s podvprašanji:
Kakšna je ta ţival?
Ali je krvoločna, huda, ali je prijazna?
Zakaj bi rad bil ta ţival?
Različica:
v katero ţival bi spremenil mamo, brata, očeta, prijatelja, sošolca,...
Cilj igre:
Pri tej igri imajo otroci moţnost, da se identificirajo z ţivalmi, s tem pa se bolj zavedo
samih sebe.
IZBERI FOTOGRAFIJO, KI POVE NEKAJ IZVIRNEGA O TEBI (15 minut, 10-
20 udeleţencev)
Sedimo v krogu. Vsak udeleţenec si izbere fotografijo, ki jih je vodja prej izrezal iz
različnih revij, časopisov. Odloči naj se za tisto, ki nekaj pove o njem, ga označuje. Nato
vsak udeleţenec pokaţe izbrano fotografijo in pove, zakaj jo je izbral.
OGLASI
Potek igre:
Vsak udeleţenec dobi list papirja, kamor napiše oglas zase. Pri tem izpostavi svoje
pozitivne lastnosti, sposobnosti, znanja. Nato vsak udeleţenec prebere drugim svoj oglas.
Cilji:
- krepitev pozitivne samopodobe
- zavedanje svojih kvalitet
- razmišljanje o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih
- spoznavanje drugih članov v skupini
Evalvacija:
- kako je bilo razmišljati o sebi?
- kako se je bilo »pohvaliti«?
- je sebe teţje pohvaliti kot druge?
- vam je bilo teţko razmišljati o svojih pozitivnih lastnostih?
GLEJ SEM (5 - 10 MIN, 15 - 30 UDELEŽENCEV) Potek in cilj:
Na mizi je nekaj predmetov: ravnilo, škarje, svinčnik, šilček… Otroci jih opazujejo
minuto ali dve.
Potem predmete pokrijemo. Otroci morajo po spominu povedati, kateri predmeti so na
mizi. Tako lahko preverjamo tudi zapomnitev barv, oblik, materiala, uporabe…
Cilj je da otroci spremljajo, kar se dogaja, ter si zadeve zapomnijo. S tem krepimo
moţganske celice, spomin, rokodelske spretnosti, način razmišljanja.
Vprašanja ki jih lahko postavimo po končani igri:
Koliko predmetov je bilo na mizi ? Kateri je bil največji predmet ?
Kateri je bil najmanjši predmet ? Katere od predmetov na mizi imamo doma ali v šoli ?
KOLAŢ
Potek in cilj:
Skupina ima na voljo veliko slikovnih revij. Iz revij izrezuje slike, s katerimi skušajo
posamezniki prikazati sebe tako, kot mislijo, da jih vidijo drugi. Te slike nalepijo na eno
stran risalnega lista. Na drugo stran risalnega lista nalepijo izrezane slike, s katerimi
skušajo prikazati svojo notranjost. To je tisto, česar drugi ne vidijo (npr.: svoje ţelje,
pričakovanja …) po končanem delu vsak predstavi svoj kolaţ.
SPREMENITE SE (5 - 10 MIN, 10 - 12 UDELEŢENCEV)
Potek: Otroci sedijo v krogu. Dva otroka se sprehajata med njimi. Potem gresta iz
igralnice in med seboj zamenjat del oblačil. Vrneta se, otroci pa morajo opaziti
spremembo.
Otrok spoznava samega sebe in druge ljudi ter si skozi igro pridobiva občutek pripadnosti
skupini.
Cilji:
- razvijanje tipne, slušne in vidne občutljivosti otrok,
- spoznavanje in zavedanje različnih čutil,
- razvijanje sposobnosti prepoznavanja občutkov tudi v situaciji, ko so ovirani,
- prepoznavanje in razumevanje neverbalnih sporočil,
- navajanje na opazovanje in ocenjevanje tujega obnašanja, sprememb v njem,
nasprotnosti.
SPOMIN (5 - 10 MIN, 3-5 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj:
Na mizi so karte, pokrite navzdol tako, da učenci vidijo le spodnjo stran karte. Vsaka
karta ima svojega identičnega dvojnika. Otroci odpirajo karte po dve naenkrat, tako da
skušajo odkriti identične pare. Če se odprti karti ujemata, ostaneta odkriti ali pa se
umakneta z mize. Če se karti ne ujemata, jih zapremo. Vsak učenec je na vrsti enkrat po
vrsti urnega kazalca.
Cilj igre je da otroci spremljajo druge otroke, ki odkrivajo karte in si skušajo zapomniti
pare. S tem krepimo moţganske celice, spomin, potrpeţljivost.
MOJE IME- MOJ ZNAK
Potek in cilji:
Posedemo se v krog. Nekdo pove svoje ime in so izmisli svoj znak. Naslednji najprej
ponovi njegovo ime, njegov znak in doda svoje ime in svoj znak. Tako ponavljamo vse
do zadnjega, ki pove vsa imena in vse znake. Cilj igre je da otroci spremljajo kar se
dogaja, ter si zadeve zapomnijo. S tem krepimo moţganske celice, spomin, način
razmišljanja.
LOVIROK
Dejavnost pospešuje potek dejavnosti, učencem ki jim manjka notranje motivacije
zagotavlja zunanjo. Udeleţencem pokaţe, da so sposobnejši kot so si mislili in pogosto se
izkaţe, da so naredili več in prej kot so pričakovali. Visoka učiteljeva pričakovanja
utrjujejo vero vase, ta pa poskrbi za boljše doseţke.
Cilji (kaj ţelimo doseči):
mišljenje **
čustvena inteligenca ***
samostojnost *****
Posebnosti (kaj vsebuje dejavnost):
samostojno delo *****
govorjenje *
poslušanje *
izbira ** (spremenljivo)
Uporaba za vsako temo, ki zahteva samostojno delo (učni listi, delovni zvezki,
raziskovalno delo), praktično delo (tehnični, likovni pouk), samostojne vaje (športna
vzgoja), reševanje nalog in primerov iste operacije (matematika).
Kako?
1. Potrebno je postaviti časovno omejitev, ki jo je teţko a ravno še mogoče izpolniti.
2. Pripraviti seznam imen učencev. Z vsakim se dogovorimo, do kdaj bo opravil
določeno nalogo in povemo da se bomo do takrat vrnili. Dogovorjeni čas
zapišemo na svoj seznam in na njegov delovni list.
3. V prostoru naj bo ura.
4. K vsakemu učencu se vrnimo ob dogovorjenem času in si ogledamo njihovo delo,
ter jih pohvalimo ali okaramo. Potem se dogovorimo do kdaj bomo opravili
naslednjo nalogo.
5. Časovni presledki med obiski pri posameznih učencih bodo različni. Učenci ki so
manj motivirani, manj samostojni in negotovi bodo potrebovali več nadzora in
krajše korake. .
6. Začeti je potrebno pri učencih, ki potrebujejo več pomoči ali jih je potrebno bolj
priganjati in se najprej ukvarjati z njimi. Ko se lotijo naloge se posvetimo še
tistim, ki so bolj neodvisni
TO SEM JAZ (5 - 10 MIN, 20 - 30 UDELEŢENCEV)
Cilji (kaj ţelimo doseči) – otroci:
- prepoznajo in izpostavijo svoje pozitivne lastnosti,
- izboljšujejo svojo samopodobo,
- spoznavajo samopodobo drugih dijakov,
- krepijo moč spomina (pomnenja);
- razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja.
Potek: Vsak otrok na list napiše 5 svojih lastnosti (lahko tudi doseţke, pozitivna dejanja
itd.), na katere je najbolj ponosen. Na tak način otroke pripravimo, da prvič opazijo,
drugič pa tudi izpostavijo svoje dobre lastnosti, doseţke ali dejanja, kar pozitivno vpliva
na gradnjo njihove samopodobe. Svoje videnje javno predstavijo sošolcem in s tem
omogočijo, da tudi oni zvedo več o njih.
Na tak način dobimo seznam pozitivnih lastnosti in doseţkov vseh otrok, iz katerega
lahko naredimo npr. »beleţnico« za ves razred, v smislu »TO SMO MI«. Vsak otrok
nato prejme en izvod beleţke (lahko je tudi v elektronski obliki). Na tak način lahko npr.
vsakič, ko je v dvomih ali nezadovoljen sam s seboj, pogleda v beleţko in ponovi svoje
pozitivne lastnosti. Po zaključku šole otrok beleţnica ostane kot trajni spomin na
sosošolce in šolske dni.
JAZ ENKRATEN IN SVOJ (+ moje in tvoje telo)
Pripomočki: velika pola papirja, flomastri, barvice, časopis, revije, škarje
Potek: Otroci sodelujejo v parih. Eden leţe na veliko polo papirja, drugi pa riše obris
njegovega telesa. Ko je obris končan, naj otroci narišejo še oči, usta, nos, lase. Silhueto
lahko po ţelji pobarvajo. Nato naj narišejo nekaj informacij o sebi npr. v predel trebuha
narišejo kaj radi jedo, ušes, kaj radi poslušajo, v predel nog, kaj radi počnejo (smučajo,
plavajo, hodijo v hribe). Poleg svoje silhuete lahko narišejo tudi svoje najljubše stvari,
prijatelje, ţelje…
Ko je vsak od para ustvaril svoj izdelek, naj si oba ogledata sliko in odgovorita na
vprašanja:
Kako podobna oz. različni sta si obrisa teles? Kaj mi je na mojem telesu všeč in kaj
morda ne? Zakaj ne? Kaj bi dodal ali odvzel svojemu telesu? Ali je to sploh mogoče? Ob
koncu se z vsakim parom pogovorimo, kaj sta odkrila.
Ko je aktivnost zaključena, naj vsak predstavi svojo sliko skupini. Pozneje lahko
naredimo tudi razstavo.
Cilj: spodbujati razmišljanje o sebi, telesnih in značajskih lastnostih, ţeljah in
pričakovanjih. Otrok lahko spoznava in dojema telesne podrobnosti in razlike med ljudmi
in enakovrednost vseh.
SEDEŢ NA MOJI DESNI STRANI JE PRAZEN Cilj: Člani skupine se spoznajo tudi po začetnih medsebojnih simpatijah. Delno se
pokaţe ţe tudi njihova vloga v skupini.
Potek: Sedijo v krogu, en stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni strani prazen stol
reče: »sedeţ na moji desni strani je prazen, hočem, da na njem sedi… » (pokliče nekoga
iz skupine)
Igra lahko traja toliko časa, dokler se jim zdi zabavna. Če pa vodja opazi, da igra izgublja
svoj smisel, jo lahko prekine. V navodilih mora člane opozoriti, da morajo obvezno
uporabljati besedo »hočem«. Tistemu, ki ga pokličem, sem naklonjen, ne pomeni pa, da
sem vanj »zaljubljen«.
SPOMIN
Spomin je hitra in preprosta igra za laţje pomnjenje strokovnega besedišča in definicij.
Igra je namenjena posamezniku, vendar ne izključuje sodelovanja med seboj. Cilji oz. kaj
ţelimo doseči z dejavnostjo so: razvijanje mišljenja, samostojnosti, jasnega izraţanja in
nekaj zabave pri učencih. Za samo izvedbo priprava učilnice ni potrebna.
Čemu?
Vaja zahteva, da aktiviramo moţgane. Sporočilo takšnega pomnjenja je pretvarjanje
gradiva iz ene oblike (strokovni izraz) v drugo (definicija) in zahteva razumevanje. Poleg
tega si lahko dobro zapomnimo le tiste stvari, ki jih razumemo. Učenje na pamet je
površno in neučinkovito. Poleg tega velja, da kadar moţgani primerjajo svoj poizkus s
popolnim odgovorom (za katerega poskrbi učitelj) je pomnjenje bolj naravno. Poleg tega
bodo učenci ugotovili, da v primeru, ko si ţelimo neko stvar zapomniti, moramo to stvar
večkrat ponoviti. Torej odlična vaja za osnovne načine ponavljanja. Takšna igra bo vselej
prispevala k večji motiviranosti in razbitju dolgočasnih ur, torej k raznolikosti. Ure bodo
zato znosnejše in prijetnejše.
Uporaba
Igra se lahko izvede pri vsakem predmetu, pri katerem je potrebno poznati tehnično in
strokovno besedišče: naravoslovju, matematiki, geografiji, slovenščini, tehniki, … Pri
tujih jezikih lahko učenci pišejo prevode ali razlago besed, pri matematiki enačbe za
napisane rezultate, …
Izvedba
Na tablo napišemo deset ali več strokovnih izrazov, povezanih s pravkar obravnavano
snovjo, ali s snovjo, katero ponavljamo po daljšem času.
Učencem damo minuto časa, da si jih preberejo in čimveč zapomnijo.
Ko čas poteče, seznam zbrišemo ali umaknemo prosojnico. Učenci morajo sedaj zapisati
definicije izrazov in ne izrazov samih. Cilj igre je, da v omejenem času zapišejo čim več
definicij.
Z učenci se nato pogovorimo kaj so napisali in posredujemo oz. povemo popolne
odgovore – učitelj.
VIR: P. Ginnis, UČITELJ – SAM SVOJ MOJSTER: zaloţba Rokus, 2004
NEVERBALNA KOMUNIKACIJA
Potek:
1. Uvod. Vsi prisotni se predstavimo tako, da na prvo črko svojega imena povemo
pozitiven pridevnik, s katerim se opišemo.
2. Vsak učenec dobi listič papirja, na katerega napiše svoje ime.
3. Učenci lističe preloţijo in dajo v vrečo, kjer jih premešamo.
4. Vsak učenec iz vreče potegne listič z imenom sošolca. Imena ne pove nikomur.
5. Nato učenci dobijo prazen list papirja, na katerega NARIŠEJO tri dobre lastnosti
tistega učenca, katerega ime je zapisano na lističu.
6. Ko so končali, vse risbe prilepimo na tablo.
7. Prične se ugotavljanje. Lastnosti katerega sošolca so narisane na katerem listu?
Vsak na risbo zapiše ime učenca, za katerega meni, da mu ustrezajo narisane
lastnosti.
8. Na koncu pravi avtorji risb na dno zapišejo ime sošolca, katerega lastnosti so
risali.
9. Razprava. Kolikokrat ste se pri poimenovanju risb zmotili, kolikokrat ste imeli
prav? Na podlagi česa ste po vašem mnenju na risbi prepoznali sebe, sošolca
oziroma sošolko? Kako ste se počutili ko ste ugotovili na kateri risbi ste
prikazani? Se vaša samopodoba razlikuje od zaznav sošolca oziroma sošolke, ki
vas je narisal/a?
Pripomočki:
manjši kosi papirja, na katere učenci zapišejo svoje ime,
vrečka,
prazni listi papirja (A4 format),
lepilni trak/magnetki,
pisala (barvice, flomastri, svinčniki, kreda).
Cilji:
neverbalna komunikacija,
predstava, kako me vidijo drugi in zavedanje, da se te predstave razlikujejo od
osebe do osebe (ne vidijo nas vsi enako in tudi mi ne drugih),
krepitev samopodobe s tem, da učenci pri vsakem sošolcu izpostavijo tri pozitivne
lastnosti in le-te tudi prepoznajo.
REŠEVANJE KONFLIKTNE SITUACIJE PREKO IGRE VLOG
Vprašanja za razmislek:
Kako ste se počutili pri igranju vlog?
Cilj:
Člani se učijo vedenja oz. reakcij v konfliktni situaciji.
Potek:
Člani skupine skušajo odigrati posamezne konfliktne situacije.
Npr.:
Stranka v restavraciji se pritoţi zaradi hrane.
Učenec v razredu se pritoţi zaradi ocene.
Učitelj se pritoţi zaradi vedenja učencev.
Učenec se pritoţi razredniku zaradi nesramnega odnosa sošolca do
njega.
Šofer v avtobusu ugotovi, da je mesečna vozovnica učencu ţe
potekla.
Stranka se pritoţi svojemu frizerju, da je bilo striţenje slabo
opravljeno.
Mama se ne strinja s ponočevanjem svoje hčerke.
Opomba: Vodja skupine se pri igranju vlog konfliktnih situacij odloči za razne
postopke:
Lahko s pomočjo izţrebanih listkov izbere par, ki bo odigral neko
konfliktno situacijo.
Paru lahko ponudi napisan scenarij konflikta ali pa to prepusti
njemu.
Dva para lahko odigrata vsebinsko isti konflikt, le da gre pri prvem
preteţno za avtokratski stil obnašanja, ki vodi v zaostrovanje
konflikta, pri drugem pa za demokratični stil obnašanja, ki vodi k
razreševanju konflikta.
Moţnost igranja vlog lahko določi sam ali pa se posvetuje s člani.
Med igro lahko vodja vloge zamenja.
Izkušnje kaţejo, da so učenci pri igri vlog zelo domiselni. Zdijo se jim zelo
zanimive, večkrat se zgodi, da glavna igralca v dogajanje pritegneta tudi
ostale člane skupine.
Po različnih reakcijah v konfliktnih situacijah se je koristno o njih
pogovoriti in si zapomniti pozitivne in negativne izkušnje, ki jih marsikdaj
lahko koristno uporabimo v vsakdanjem ţivljenju.
V kateri vlogi ste se počutili bolje (v vlogi konfliktnega ali v vlogi
oškodovanega)?
Socialne spretnosti pri pouku na ravni odnosov
Parafraziranje
Čeprav se zdi enostavno parafraziranje zahteva precejšnjo spretnost.
Postopek:
1. Poiščite si partnerja in izberite temo pogovora.
2. Vsak lahko pove svoje mnenje šele potem, ko je s svojimi besedami natančno
ponovil misli in čustva, ki jih je izrazil sogovornik. Parafraziranje mora biti točno,
da se sogovornik povsem strinja s tem, da je nameraval povedati prav to.
Sogovornik nudi povratne informacije, dokler skladanje ni popolno. Vzemite si
pribliţno 15 minut.
Diskusija v parih:
- Ali je partner vedno razumel, kaj ste ţeleli izraziti?
- Kaj je bil vzrok neskladja ( neustrezno izraţanje, nepazljivo poslušanje,
neskladnost verbalnih in neverbalnih sporočil, itd…)?
- Ali ste vedno razumeli partnerja? Izvori neskladja?
Diskusija v skupini.
Zaključki.
TANGENCIALNI ODGOVORI
Namen Preizkusiti učinek tangencialnih odgovorov. To so odgovori, pri katerih se ne odzovemo
na bistvo sporočila temveč uporabimo le del sporočila, da pogovor preusmerimo v drugo
smer.
Postopek:
1. V skupini po 4-5 udeleţencev se 5 minut pogovarjate o prijateljstvu.
2. V pogovoru posamezni člani skupine uporabijo del tega, kar je drugi povedal za to,
da spremeni predmet pogovora.
3. Pogovor nadaljujte toliko časa, da vsi uporabite tangencialne odgovore.
Diskusija v parih:
- Kako ste se počutili, ko je drugi uporabil del vaše izjave, da bi spremenil temo
pogovora?
- Kako ste se počutili, ko ste to storili vi?
Diskusija v skupini.
Zaključki.
DRUGEGA SEM PRESOJAL(A) ZGOLJ NA PODLAGI VIDEZA
Namen:
Učenci bodo raziskali svoje predsodke oziroma svoja mnenja, ki so osnovana na
predsodkih – imenovali jih bodo stereotipi. Ugotavljali bodo, zakaj je presojanje na
podlagi zunanjih značilnosti nezanesljivo.
Predstavitev teme:
Tema današnjega dne je presojanje drugega na podlagi njegovega videza. Vsi vemo, da je
to nepravično in kljub vsemu to včasih tudi sami počnemo. Mogoče se boste spomnili
primera, ko ste presojali na podlagi videza, in man zaupali svojo izkušnjo. Vsem poznane
izkušnje so: občutek nelagodja, ko naletimo na moţakarja, ki je oblečen v stare cunje,
odpor, ki ga začutimo ob debelih ljudeh, prepričanje, da nekdo ne zna slovensko, zato ker
»ima preveč temno polt«, označitev osebe, ki vozi dober in drag avtomobil, za snoba.
Včasih o ljudeh dobimo slab prvi vtis, a ko jih spoznamo, vidimo, da so prav prijetni.
Včasih nas oseba sprva privlači, pozneje pa ugotovimo, da je sebična ali dolgočasna.
Pobrskajte po spominu in najdite podobne primere, ko ste nekoga sprva napačno
presojali, pozneje pa spremenili svoje mnenje. Kaj je vplivalo na spremembo vašega
mnenja? Tema je »Presojal(a) sem drugega zgolj na podlagi videza«.
Vprašanja za razpravo:
1. Kaj mislimo, ko rečemo, da ne koga stereotipiziramo? Ali je bilo to, kar si ti
počel(a), stereotipiziranje? Ali si presojal(a) drugega na podlagi predsodka?
Pojasni!
2. Zakaj naše reakcije do drugih usmerjajo predsodki?
3. Kaj je pri »presojanju knjige po njenih platnicah« tvegano?
4. Kako se lahko zaščitiš pred sklepanjem prehitrih in preostrih zaključkov?
TIHA IGRA Z ŢOGO
Cilj Sproščanje, neverbalna komunikacija
Čas
5-10 min
Pripomočki Ţoga
Aktivnosti
Udeleţenci stojijo v krogu. Ţoga tiho potuje od enega do drugega igralca. Med igro
igralci ne smejo komunicirati in povzročati dodatnega hrupa. Pri tem se morajo
upoštevati določena pravila. Vodja spremeni pravila vsakih nekaj minut.
Pravila so lahko naslednja:
- preden vrţeš ţogo, poglej to osebo v oči
- ţogo moraš podati manj kot v treh sekundah
- ţoga mora biti najprej pri deklici, nato pri fantu in spet pri deklici
- ţogo je treba uloviti z obema rokama
- ţogo je treba uloviti le z eno roko, drugo roko pa je treba imeti na hrbtu
- osebe, ki ji boš vrgel ţogo, ne smeš pogledati
OPOMBA
Udeleţenci lahko tudi sami postavljajo pravila igre in tako prevzamejo vlogo vodje. Igra
poteka zelo sproščujoče. Če ţoga pade na tla, jo podajalec prime in ponovno vrţe. S tem
se ne izpostavlja nerodnejših učencev.
SAMOOBRAMBA
Potek in cilj:
Vsi člani razen enega stojijo, se objamejo z rokami in oblikujejo trden krog. Eden stopi v
sredo in se skuša prebiti ven.
Cilj je, da posameznik jasno izrazi in zaščiti svoje interese pred dokaj močno skupino.
PAJKOVA MREŢA (5-30 min, 5-15 udeleţencev)
Potek in cilj:
Igra pripomore k veliko boljši razredni klimi in medsebojnemu občutku pripadnosti.
Udeleţenci sedijo v krogu. Vodja drţi klobčič vrvi v roki in prične plesti mreţo tako, da
pove, kaj mu je (recimo pri pouku) všeč oz. kaj ga jezi, pri sebi obdrţi konec vrvi in vrţe
klobčič enemu od ostalih udeleţencev. Nato ta pove, kaj mu je všeč oz. kaj ga jezi, obdrţi
konec vrvi in vrţe klobčič naprej. To ponavljamo tako dolgo, da se med udeleţenci splete
pajkova mreţa.
Cilj igre je ozaveščanje tega, kar imamo radi in kar nas v skupini moti, zato da lahko na
osnovi tega pričnemo razreševati morebitne konflikte. Igra udeleţence povezuje v celoto,
in ker odkrito govorimo o svojih preferencah, se udeleţenci med seboj bolje spoznajo ter
izboljšajo medsebojne odnose.
KAJ REŠITI?
Cilj:
Prizadevati si za tiso, kar si ţelimo, ob tem pa moramo prisluhniti tudi drugim. Naučiti se
upoštevati dogovor in svoje ideje strniti v predloge, ter jih podpreti z argumenti.
Čas: 5 minut
Pripomočki:
list,
pisalo.
Aktivnost:
Reka, ki teče skozi mesto, kjer ţivite, je zelo narasla. Pred tem ni nič kazalo, da bo
poplavila. Vaša hiša (v njej ţivite vsi iz vaše skupine, ki šteje po pet učencev) je zelo
blizu narasle reke in deţurne ekipe so odredile, da se morate izseliti. To morate storiti v
prihodnjih petih minutah, kajti hiši grozi poplava. Čeprav je le pet minut, je to še vedno
dovolj časa, da rešite nekaj pomembnih stvari. Skupaj se morate odločiti, katere štiri od
tehle predmetov boste vzeli s seboj, preden boste zapustili hišo. Dogovoriti se morate tudi
za vrstni red, od 1 do 4, za vsak primer, če vam bo zmanjkalo časa, da bi rešili vse štiri
predmete.
- zbirko kaset; - mačko in njenih šest mladičev;
- vsa vaša oblačila; - zbirko osebnih pisem;
- TV sprejemnik; - vse osebne dokumente;
- 10 albumov vaših fotografij; - edinstven primer pribora;
- zlatnino vseh članov skupine; - dragoceno Van Goghovo sliko;
- sef z denarjem, ki ste ga varčevali; - psa;
- najljubši kos pohištva; - vrednostne papirje.
Pogovor po izvedeni aktivnosti:
Kako vam je bilo všeč pogajanje?
Ste uspeli rešiti ţeljeno, ste zadovoljni z izborom?
Ste uspeli ostati mirni pri upoštevanju mnenj drugih?
Ali je kdo nezadovoljen z izborom?
Ali ste imeli vsi priloţnost povedati svoje mnenje?
Literatura:
MCGRATH, H., FRANCEY Sh.. Prijazni učenci prijazni razredi. DZS. Ljubljana, 1996.
SPREJEM / POSLEDICE
Trajanje: 30 minut
Cilj: Urjenje opravičevanja za napačna dejanja
Navodilo za izvajanje:
1. sproţiti razpravo o pomenu opravičevanja, ko je eden nekaj storil narobe.
2. način izvajanja:
• gledanje osebe, s katero se pogovarjamo oz. se ji nameravamo opravičiti,
• posluţevanje imena osebe in
• obrazloţitev okoliščin, kaj je bilo narobe.
3. Model izvajanja: Učenci naj prakticirajo: "Ţal mi je za ,___________,
________________________________________________________."
4. Učenca se bosta izmenično opravičevala za naslednje situacije:
• razlitja vode po tleh,
• raztrganja lista v knjigi,
• trganja lista z oglasne deske,
• risanja po steni,
• brcanja drugega sošolca
• metanja pisalnega pribora.
IGRA VLOG (KONFLIKTI)
Potek in cilj:
Izberemo dva učenca, ki stojita pred vsemi drugimi v razredu, in zaigrata konflikt.
Zaigrano se skregata, mi pa pazimo, da ne zaideta predaleč in ju vodimo do rešitve
problema. Ostali opazujejo.
Cilj je, da učenci ugotovijo, da konfliktna situacija ni nujno slaba, saj se s tem rešujejo
problemi in medosebni odnosi.
OVREDOTENJE IN GRADNJA ODNOSOV
Kot metodo si sposodimo lateralno razmišljanje avtorja Edwarda de Bona, znano tudi kot
metodo šestih klobukov.
Vsak klobukov predstavlja določeno področje opisano v nadaljevanju.
Bel klobuk Predstavlja nevtralno objektivno mišljenje, navaja dejstva, podatke, informacije,
kaj imamo in kaj še potrebujemo.
Rdeč klobuk Pomeni čustveno obarvano mišljenje. Izraţa, kaj mu je pri določenih problemih
všeč in kaj ne, izraţa slutnje in občutke.
Rumen klobuk Pomeni pozitivno mišljenje. Razpravlja le o pozitivnih vidikih problema, išče
in poudarja nove moţnosti in prednosti danih rešitev, išče vrednosti v stvareh.
Črn klobuk Predstavlja kritično, previdno mišljenje. Kaţe na tisto, česar se ne da storiti,
varuje nas pred delanjem napak, analizira problem z vidika izvedljivosti v
realnih okoliščinah.
Zelen klobuk Proizvaja ustvarjalne, izvirne nove ideje, izraţa drugačne poglede.
Moder klobuk Predstavlja objektivno in hkrati pregledno mišljenje, nadzoruje celoten proces s
tem, da ugotavlja kje smo, kakšno mišljenje največ uporabljamo, kakšni so
zaključki, odločitve. Je neke vrste vodja, moderator skupine.
Z omenjeno metodo lahko ovrednotimo oziroma izvedemo razgovor na določeno temo, ki
se pokaţe kot moteča ali pomembna v razrednih odnosih, lahko tudi odnose same.
Pri tem moramo upoštevati osnovna pravila, ki jih predstavimo na začetku dejavnosti:
Ko nekdo ţeli spregovoriti, prosi za klobuk.
Govori tisti, ki ima klobuk (lahko imamo prave klobuke ali pa liste, na katerih so slike
klobukov), ostali poslušajo.
Govorimo samo o temi, področju, ki ga pokriva klobuk določene barve in ne o drugih
vsebinah.
Vrstni red klobukov lahko pripravimo vnaprej ali pa se razvrstijo spontano glede na
razvoj vsebine razgovora.
BESEDNI TENIS
Potek:
Po dva učenca si sedita nasproti - brez učbenikov, zvezkov ali kakršnihkoli zapiskov.
Učitelj določi temo. Vsaka dvojica z metanjem kovanca pove prvo besedo ali besedno
zvezo, povezano s temo, soigralec takoj pristavi drugo, prvi tretjo in tako naprej - čim
hitreje.
Kadar kateri od učencev odlaša, se mu zatakne, ponovi soigralčeve besede, se oddalji
od teme ali pove kaj napačnega, dobi točko nasprotni učenec. Točkovanje poteka kot
pri tenisu.
Nekatere teme so dovolj obseţne, da jih lahko vlečete skozi več iger. Za vsak primer
pa na tablo vendarle napišite senam tem - če je treba, naj učenci za vsako igro
uporabijo novo.
Uporaba:
je zelo primerna za ponavljanje katerekoli teme: imena umetnikov dvajsetega
stoletja, varnostni ukrepi, v delavnici, ključni dogodki francoske revolucije, kemijske
formule, števila, deljiva z 9, ...
Odlična za začetek ure.
Uporabno kot neformalno preverjanje znanja.
Tuji jeziki: pridevniki, vrste športa in konjičkov, oblike časov, imena trgovin in
izdelkov.
Izmenjava ustvarjalnih domislic, na primer: sestavine zdravega prigrizka, iskanje
informacij za raziskovalno nalogo, odločanje o cilju končnega izleta ali namenu
uporabe šolskih sredstev. Lahko je kot priprava za zbiranja idej s celotnim razredom.
Cilj:
jasno izraţanje,
poslušanje,
zabava, ustvarjanje ugodno ozračje za učenje
ponavljanje,
ogrevanje,
vklopi moţgane in spodbudi ustvarjalno razmišljanje
poţivi zdolgočasen razred
pomaga učencem, da se osredotočijo na temo, kar je posebej pomembno po malici ali
daljšem odmoru
Teme za vajo:
zvezne drţave v ZDA
poslanci in poslanke v slovenskem drţavnem zboru
pojmi pri didaktiki
stopnje po maslowu
reke v Sloveniji
Vir: Paul Ginnis; Učitelj - sam svoj mojster
S HRBTI SKUPAJ Preprosta in zabavna dejavnost za razvijanje govornih spretnosti, poslušanja, opazovanja,
razumevanja in sodelovanja
Navodila – po dva učenca sedita s hrbti skupaj ,dovolj blizu,da slišita drug drugega v
vsesplošnem hrupu. Sama se odločita, kateri bo A oziroma B.
Učenec A dobi slikovno gradivo, ki ga poskuša čim bolj natančno opisati, B posluša in na
prazen list papirja poskuša čimbolj natančno narisati, to kar je slišal ali pa po opisu
sošolca pove, kaj je slišal.
S to vajo krepimo sodelovanje, ko poteče čas, ki smo ga določili za to vajo, učenca
primerjata kopijo z izvirnikom. Potem zamenjata vlogi in ponovita vajo z novo sliko, ki
jo opisuje učenec B ,učenec A pa jo mora narisati ali z besedami opisati.
AKROSTIHI
Potek igre:
V vrečo damo listke z imeni vseh udeleţencev. Vsak mora izţrebati 1 listek, na katerem
je ime sošolca. O tem sošolcu mora napisati akrostih. Pri tem lahko uporabi le njegove
pozitivne lastnosti (akrostih ne sme biti ţaljiv). Ob koncu vaje se udeleţenci sprehodilo
po razredu in drug drugemu podarijo akrostihe. Nato vsak prebere svoj akrostih.
Primer:
Nasmejana
I novativna in iznajdljiva
Najboljša kuharica v razredu
Avanturistična in avtentična
Cilji:
- povezanost skupine med sabo
- zaznavanje in zavedanje pozitivnih lastnosti pri drugih članih skupine
Evalvacija:
- vam je bilo teţko napisati akrostih o drugem udeleţencu?
- kako je bilo prejeti akrostih od drugega sošolca?
- ste se o sebi naučili kaj novega?
Opomba:
Igro lahko izvajamo le v takšni skupini, kjer se člani med seboj ţe poznajo.
KROG ZAUPANJA (5 – 10 MIN , 10 – 20 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj:
Vsi stojijo v krogu. Nekdo stopi v krog in zamiţi. Z nogami na mestu si ga ostali neţno
podajajo.
S to igro lahko ugotovimo, kdo kako reagira v skupini, kdo je agresiven, kdo je zbran. S
to igro lahko tudi določimo sociometrični poloţaj učencev.
Vprašanja ki jih lahko postavimo po končani igri:
Ali si se dobro počutil v krogu ? Na kaj si mislil ko si bil v krogu ?
Ti je bilo prijetno ali te je bilo strah ? Kdo ţeliš da je naslednji v krogu ?
GORDIJSKI VOZELJ (5-15 minut, 10-30 udeleţencev),
Potek in cilj: Igra za povezovanje in skupinsko delovanje. Igralci stojijo v krogu z ramo ob rami in z
zaprtimi očmi. Roke iztegnejo proti sredini kroga in poiščejo prosti roki (poskušajo se
izogniti rokam njihovih sosedov in rokama ene in iste osebe). Nato odprejo oči in se
poskušajo razvozlati, ne da bi se spuščali.
SKUPINSKO DELO BREZ DOGOVARJANJA (5 – 10 MIN , 10 – 12
UDELEŢENCEV)
Potek in cilj: Otroci so v skupinah po dva, tri. S flomastri rišejo na večji papir. Ne dogovarjajo se, kaj
bodo narisali in tudi tudi med risanjem se ne smejo pogi+ovarjati. Eden začne, drugi
nadaljuje uin tako naprej. Zaključeno delo razstavijo in se pogovarjajo, kaj bi to lahko
bilo.Igra uči sodelovati. Otrok spoznava samega sebe in druge ljudi ter si skozi igro
pridobiva občutek pripadnosti skupini.
Cilji:
- spoznavanje koristnosti skupinskega dela in da omogoča zadovoljstvo,
- razvijanje pripravljenosti za skupno delo in igro,
- otroci postopno dojemajo potrebo, da pomagajo drugim,
- navajati otroke, da osebne interese podrejajo interesom skupine in postopno
prevzamejo odgovornost za uspeh in neuspeh skupine.
ACTIVITY (30 – 45 MIN , 4 – 12 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj:
Učenci igrajo v parih, v eni igri sodeluje od 2-6 parov. Igra je sestavljena iz kart, table,
figuric in peščene ure. Prav tako potrebujemo list papirja in pisalo. Vsak par je na tabli
predstavljen z eno figurico. Cilj igre je čimprej prepotovati tablo. Naenkrat igra le en par,
potem se ti menjajo v smeri urinega kazalca. Kako potujejo? En del para pogleda karto,
prebere ključno besedo ter način predstavitve te besede. So trije načini: pripovedovanje,
risanje in kazanje. Način predstavitve določa poloţaj na tabli. Ko se učenec, ki je
pogledal karto, pripravi, obrnemo uro in le-ta začne z opisovanjem ključne besede. Drugi
učenec v paru mora uganiti to besedo, preden se izteče peščena ura. Če par ugane besedo,
potem njuna figurica napreduje po tabli, drugače stoji na mestu. Igro nadaljuje naslednji
par.
Cilj igre je, da se otroci naučijo delovanja v paru, bolj učinkovitega sodelovanja, krepijo
moţganske celice ter tekmovalnost.
ZRCALJENJE – POSNEMANJE GIBOV DRUGEGA
Cilji:
Posnemanje gibov drugega.
Postopek:
Vsak član skupine si poišče partnerja. Oba se nato postavita ali
usedeta drug proti drugemu. Prostora med njima mora biti toliko,
da lahko oba prosto gibljeta z nogami in rokami. Počasi se
začneta gibati in vsak poskuša biti zrcalna slika drugemu.
Pozorni smo kdaj in kako partnerji menjajo vodstvo, kakšne značilnosti ima gibanje
(okorno, nepovezano, tekoče, grobo ali ljubko), kdo od igralcev izvaja razne akrobatske
točke z namenom, da partner ne bi mogel posnemati (pozitivna tekmovanja). Igro lahko
ponavljamo z različnimi partnerji. Nekateri se ob tej igri zabavajo, drugim je lahko
neprijetna. Te pustimo, da se sami odločijo ali se bodo vključili v igro ali ne.
SMEJOČA ŢOGA (5 – 10 MIN , 10 – 20 UDELEŢENCEV)
Cilj:
Vzpodbuditi učence k oblikovanju pozitivnih povratnih sporočil drug drugemu in učiti
jih, kako pozitivna sporočila od drugih sprejemati.
Potek:
Za igro potrebujemo lahko ţogo, ki ji narišemo velik smejoč obraz (le oči in usta). Ţoga
naj bo čim bolj lahka, da si jo laţje mečemo po razredu. Igra se začne tako, da vrţemo
smejočo ţogo nekemu učencu rekoč: »Ţogo dajem Petru, kajti všeč mi je, kako pomaga
vzdrţevati red na hodniku, kadar je deţuren.« Učenec ţogo ulovi in reče na primer:
»Hvala. Smejočo ţogo bom vrgel Meti, saj mi je danes pomagala počistiti tablo.«…Tako
ţoga zaokroţi po razredu in vsak učenec prejme in da pozitivno povratno sporočilo.
Vprašanja za diskusijo: - Kaj ponavadi vidiš pri sošolcih in ljudeh okoli sebe? Dobre ali slabe stvari?
- Kako si se počutil, ko si iskal dobre lastnosti, dejanja pri sošolcih?
- Ti je bilo teţko?
-In kaj misliš o sebi?
- Misliš, da je to dvoje povezano (če je nekdo grob do drugih, je tudi grob do sebe in
obratno)?
IZ DVOJIC V ŠTIRICE
Dejavnost spodbuja sodelovanje je dobra vaja za govorjenje in poslušanje ter spretnosti
razpravljanja in sprejemanja odločitev. Predstavljanje in zagovarjanje svojega mnenja,
sklepanje kompromisov in prevzemanje odgovornosti so osnovne veščine, ki jih
potrebuje posameznik za uspešno vključevanje v širšo skupnost
Cilji (kaj ţelimo doseči):
mišljenje *****
čustvena inteligenca **
samostojnost ***
soodvisnost ****
zabava **
jasna izraţanja *****
Posebnosti (kaj vsebuje dejavnost):
samostojno delo *
skupinsko delo ****
gibanje *
govorjenje *****
poslušanje *****
branje **
Uporaba je neomejena v razpravah in pri sprejemanju odločitev .
Kako?
1. Učenci oblikujejo dvojice. Vsaka mora opraviti določeno nalogo , pri kateri je
pomembno usklajevanje in sprejemanje skupnih odločitev. Na primer: razvrstimo
argumente ali vrednote po pomembnosti, izbrati boljši poslovni načrt...
2. Ko dvojice končajo delo ali se izteče dogovorjeni čas , se zdruţijo v skupine s
štirimi člani, tako da preprosto obrnejo stole in poročajo o svojih ugotovitvah.
Sledi pogovor kjer morajo uskladiti svoja mnenja in priti do skupnega sklepa, ki
ga bodo predstavili razredu.
3. Vsak posameznik in ne le predstavnik mora zagovarjati in razloţiti skupinske
odločitve.
4. Za konec sledi pogovor o vsebini in postopku ter se pri tem osredotoči na
odločanje, ter dobre in slabe strani soglasja, kompromisov in glasovanja.
POGOVOR V PARIH (10 MIN , 20 - 30 UDELEŢENCEV)
Cilji (kaj ţelimo doseči):
- intenzivirajo medsebojno sodelovanje;
- dosegajo večjo povezanost, gradijo pozitivno klimo oziroma vzdušje;
- spoznavajo in bolje razumevajo drug drugega;
- razvijajo komunikacijske spretnosti;
- razvijajo empatijo itd.
Potek: Otroke razporedimo v skupine po 4. V parih se pogovarjajo o sebi (npr. o svojih
interesih, preţivljanju prostega časa, doţivljanju šole itd.) Nato zamenjajo vloge. Vsak
predstavi sogovornika celotni skupini tako, da se postavi v njegovo vlogo. Npr.: »Sem
Nataša (prevzeto ime od sogovornika), učenka 4. razreda … »
Če se pri predstavljanju zatakne oziroma se ta, ki predstavlja, ne spomni vsega, kar je
sogovornik povedal, mu slednji lahko pomaga. Ob tej igri se udeleţenci pogosto tesno
poveţejo in bolje spoznajo.
VPIJEMO S KARTICAMI 1/2
Pripomočki: potrebne so tri kartice veličine A5 ali A6 v treh barvah: rdeča, oranţna in
zelena.
Potek: Učenci lahko uporabijo kartice, da pokaţejo, ali poznajo odgovor na vprašanje.
Rdeča: vem, da ne poznam odgovora
Oranţna: nisem prepričan, ali poznam odgovor
Zelena: vem, da poznam odgovor
Ker igra zahteva sodelovanje vseh učencev, je večji izziv kot navadno dvigovanje rok.
Kartice lahko učenci uporabijo tudi med učiteljevo razlago npr. oranţno, ko izgubljajo
rdečo nit učiteljeve razlage ali pa rdečo, ko so to nit popolnoma izgubili. Dober primer je
tudi pouk tujih jezikov – razlaga besedišča. S to vajo lahko zelo točno ugotovimo, kje
imajo učenci teţave.
Cilj: Ta dejavnost spodbuja sodelovanje. Kartice ustvarjajo občutek, da aktivno sodeluje
vsak učenec. To, da dobi kartice vsak učenec, jih med sabo izenači – vsi so enakovredni.
Kartice tudi dopuščajo moţnost, da vedno ne razumemo vsega in da se lahko razlaga
ponovi. Učencem dajemo vedeti, da so zmedenost, nesporazumi in miselni napor naravni
sestavni deli učenja in se največ naučimo tedaj, ko iskreno priznamo, kaj vemo in kaj ne.
Opisani postopek je demokratičen in prispeva še dodatno k uveljavljanju demokratičnih
vrednot.
PREMAGAJ UČITELJA 2/2
Moţno nadaljevanje prejšnje igre.
Potek: Učencem razloţim, da jim bom opisal postopek, prebral besedilo, na tablo napisal
nekaj stavkov,… in se bom pri tem verjetno večkrat zmotil.
Vsak učenec mora najti čim več učiteljevih napak in si jih zapisati.
Ko učitelj konča, učenci oblikujejo dvojice in primerjajo svoje sezname in sestavijo
skupnega.
Vsaka dvojica mora izpostaviti po eno napako.
Na koncu vsi učenci prepišejo popravke.
Uporabno: pri pouku tujega jezika, strokovnih izrazov pri naravoslovnih predmetih,
tehničnih, matematiki, geografiji…. Pri naravoslovju, kemiji opravimo poskus in imamo
izrazito malomaren odnos do zdravja in varnosti.
Različica je lahko taka, da se učenci po dvojicah zdruţijo v skupine po štiri in oblikujejo
skupen seznam.
Učenci lahko s karticami (vpijemo s karticami) ali palci (palcemeter) sproti opozarjajo na
učiteljeve napake.
Lahko pa tudi učenci izvedejo prikaz, ki bo vseboval napake in jih naj učitelj potem
najde.
Cilji: Zahteva pozornost posameznika in ga sili k razmišljanju. Potrjuje razumevanje
snovi. Poseben izziv je premagati učitelja, kar poskrbi za motivacijo in tudi odnosi med
učitelj/učenec lahko postanejo prijaznejši.
SABOTAŢA
Slabo vedenje uničuje učenje. Naslednji način nam pokaţe kako sabotirati sabotaţo. Z
vajo hitro oblikujemo učinkovita osnovna pravila za katerokoli skupino in katerikoli
predmet.
1. sabotáţa -e ţ (a) namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti
iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda: obsojen je bil zaradi sabotaţe;
sabotaţa v rudniku / gospodarska sabotaţa / proti sovraţniku so se borili tudi s
propagando in sabotaţami ♪
Sabotaţa je namerna akcija namenjena slabitvi, motenju, obstrukciji ali uničenju entitete.
Entiteta je filozofski pojem, ki je vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času
pa kljub temu ni nujno vezano na materialno pojavnost; nekaj kar je, kar obstaja.
Cilj: Igra postavi odgovornost za vedenje učencev tja kamor sodi, torej k učencem. Na
dokaj oster način poudari bistvo osebne in skupinske odgovornosti, kateri sta temeljnega
pomena za uveljavljane demokratičnosti.
Močno poudari dejstvo, da je ţivljenje niz izbir in posledic, ter da nihče ne more uiti
odgovornosti za svoje odločitve. Nedvoumno tudi pokaţe nezrelost pričakovanja ljudi, da
jih bodo drugi reševali pred posledicami njihovih dejanj (npr. pričakovanje, da bo učitelj
poskrbel za kaznovanje). Vaja zato obravnava nekatere teţavne vidike čustvene
inteligence.
V primeru, da vaja uspe, se zmanjša pritisk na učitelja, saj ni več potrebe, da bi sam
upravljal razred.
Izvedba
1. Na tablo zapišemo beseda sabotaţa. Učence vprašamo kaj pomeni. V primeru, da
je potrebno, jim priskrbimo slovarje in se skozi pogovor prepričamo ali so vsi
razumeli , kaj pomeni subtilno uničiti, spodkopavati, pokvariti,…
2. Učenci v dvojicah naj navedejo vse načine, kako posamezniki v skupini sabotirajo
(ali kako bi lahko sabotirali) učenje. Opomnimo jih, naj ne imenujejo
posameznikov, ampak le njihovo vedenje.
3. Učenci počakajo, da dobijo besedo in nato naštete vzorce učitelj zapisuje na tablo.
4. Učitelj pove kako teţko je nadzorovati vse te vzorce vedenja. V nekaterih
primerih ne moremo najti krivca, včasih se našteti vzorci dogajajo za učiteljevim
hrbtom –pod mizo, zunaj učilnice .. Zato se morajo učenci odločiti, ali ţelijo
nadaljevati takšno vedenje in s tem kvariti tuje in lastno učenje ali pa se bodo
nehali tako vesti in si tako zagotovili uspeh pri učenju in preizkusih. Odgovornost
je njihova. Razpravljamo naprej v razredu, lahko tudi o posledicah te odločitve in
jim optimistično sporočimo, da bi to lahko uspelo vsem in da si tudi sami
skrivoma ţelijo prav to. V primeru, da zvalijo odgovornost na učitelja se jim
moramo zoperstaviti.
5. Učence vprašamo katero vedenje s seznama se jim zdi škodljivo. Skupaj z učenci
učitelj izbere dve ali tri in spodbuja učence naj se najprej lotih teh dveh. Učitelj
predlaga, da se vsi dogovorijo, da se nehajo tako vesti.
6. V primeru, da se učenci zmorejo drţati dogovora, zapišemo nova »pričakovanja«
(tako se izognemo besedi »pravila«) in jih postavimo na vidno mesto v razredu.
Izognite se kaznovanju, četudi učenci morda niso za to. Namesto tega, naj učitelj
vpelje zamisel, da imajo učitelji in učenci skupno odgovornost, da se med seboj
opominjajo in si postavljajo izzive.
7. V primeru, da učitelj ne pride do dogovora zlahka, naj predlaga poskusno
obdobje, ob katerem bo ob koncu preveril kaj je dosegel.
VIR: P. Ginnis, UČITELJ – SAM SVOJ MOJSTER: založba Rokus, 2004
NAUČIMO SE POSLUŠATI
Potek:
Ta dejavnost se izvaja v štirih krogih. Učenci naj sedijo v dvojicah, obrnjeni drug proti
drugemu. Učence v dvojicah zaprosite, da se sami odločijo, kdo bo A in kdo B.
Prvi krog
A-ji in B-ji naj dve minuti istočasno nenehno govorijo, brez obotavljanja, ponavljanja ali
spreminjanja teme. Razred prosite, da predlaga temo pogovora ali pa jo predlagajte vi
(npr. priljubljena TV-oddaja, glasba, kraji, počitnice, hrana, obleke, športi ...). Medtem ko
partnerja neprekinjeno govorita, morata tudi poslušati, kaj govori drugi.
Poročanje: Kako dobro sta razumela drug drugega? Kako sta se počutila? Kako uspešna
sta bila pri istočasnem poslušanju in govorjenju? Kako pogosto se to dogaja v resničnem
ţivljenju? Kdaj lahko vidite, da ljudje govorijo drug čez drugega, namesto da bi drug
drugega poslušali?
Drugi krog
A-ji naj dve minuti govorijo o novi temi (npr. o druţini in prijateljih ali kaj bi naredili z
milijonom evri), medtem ko B-ji okamenijo, se ne premikajo ali se kakorkoli odzivajo,
niti z očmi. Preden začnejo, naj se "kipi" udobno namestijo in gledajo mimo
partnerjevega obraza v točko na drugi strani sobe.
Poročanje: Pogovorite se o občutkih, ki vas preplavijo, ko se sploh ne menijo za vas in
kako to vpliva na vas (npr. ali si ţelite utihniti, udariti kip ...), ter o priloţnostih, ko se to
zgodi v vsakdanjem ţivljenju.
Tretji krog
B-ji so zdaj na vrsti, da dve minuti govorijo (npr. o ljudeh, krajih, dogodkih, stvareh, ki
so zanje pomembne ali o najlepših spominih), medtem ko A-ji z bolj ali manj opaznimi
namigi pokaţejo, da niso resnično pozorni (npr. gledajo na uro, zehajo, strmijo v daljavo,
gledajo mimo govorca).
Druga moţnost je, da prosite A-je, naj poskusijo preusmeriti pozornost nase in
prevzamejo pogovor s pripombami, kot so: "Ja, seveda, natančno to se je zgodilo tudi
meni... Da, vem, to me spominja na..."
Poročanje: Osredotočite se na občutke, ki vas prevzamejo, ko vas ne slišijo zares. Kako
lahko to ugotovite? Kaj ste naredili v zvezi s tem? Kdaj se dogaja, v šoli in zunaj nje, da
so ljudje vljudni, a ne zares pozorni?
Premor
Na osnovi prvih treh krogov slabega poslušanja prosite razred, da naštejejo značilnosti
dobrega poslušanja. Kakšni so dobri poslušalci? Na primer:
ohranjajo stik z očmi,
nebesedno se ustrezno odzivajo z uporabo kimanja, mrščenja, smehljanja,
vprašujočih pogledov (tehnično je to znano kot zrcaljenje),
uporabljajo mrmranje, medmete in druge besede za izraţanje svoje nenehne
pozornosti,
v premorih povzamejo in dajo povratno informacijo o povedanem (to je
preizkusni kamen poslušanja).
Pri dejavnem poslušanju ne postavljamo vprašanj, če ne potrebujemo pojasnila.
Četrti krog
Dvojice vadijo dejavno poslušanje visoke kakovosti na razmeroma resne in osebne teme
(npr. kaj bi radi počeli v ţivljenju, kaj jih skrbi, kaj menijo o izobrazbi, duhovih, politiki,
priseljencih, ţivljenju po smrti ...). Pomembno je, da tako A-ji kot B-ji dobijo priloţnost,
da govorijo in poslušajo, in imajo dovolj časa, da to dobro opravijo.
Vsak ima na razpolago sedem do devet minut.
Preden se partnerja zamenjata, poslušalec vselej povzame, kar je govorec povedal.
Zapisovanje med pogovorom ni dovoljeno. To bo učencem res pokazalo, kolikšna stopnja
koncentracije je potrebna za temeljito poslušanje in ponotranjenje tega, kar ljudje povedo.
V zadnjem krogu učenci izkusijo dobro počutje, občutek lastne vrednosti, povečanje
samozavesti, ker jim poslušalec posveča izključno in popolno pozornost.
Poročanje: Povprašajte o uspehih in teţavah. Kakšni so bili občutki? Kdaj in koga je
pomembno temeljito poslušati – prijatelje, druţino, sošolce? Nazadnje zaprosite učence,
naj premislijo o tem, da bi pozorno poslušanje vključili v vsako učno uro. Zaprosite jih,
naj si zadajo cilj, da to postane "pravilo".
Pripomočki:
učilnica,
stoli.
Uporaba / cilji:
To vajo lahko uporabimo, če ţelimo ustvariti ali obnoviti osnovna pravila v
razredu (glavni namen te vaje).
Vajo lahko uporabimo tudi kot iztočnico za razpravo ali ponavljanje katerekoli
snovi (teme za pogovor poiščemo v učnem načrtu).
Ta vaja je bistvena za postavljanje temeljev vzgojiteljskega dela, uveljavljanje
demokratičnih vrednot in za skupinsko naravnano in interaktivno učenje pri
kateremkoli predmetu.
S to vajo poučujemo poslušanje kot del strategije za razreševanje sporov. Večino
spornih vprašanj lahko razrešimo, če učenci najprej prisluhnejo drug drugemu in
pozneje (sogovornikom) podajo povratno informacijo o povedanem.
Vajo lahko izvajamo na višji zahtevnostni stopnji tudi v tujem jeziku.
Zakaj je ta igra primerna?
Poslušanje ima takojšen in pozitiven vpliv na samozavest. Na splošno ljudje, ki
jih resnično poslušamo, pravijo, da se počutijo cenjene in spoštovane.
Samozavesti ne moremo povečati z narejenim nasmehom in podobnim, ampak
tako, da drugi resnično občutijo, da so dovolj pomembni, da jih poslušamo.
Poslušanje je osnova za kakovostno razpravo, pogajanja, razreševanje konfliktov,
vzajemno ocenjevanje, postopek odločanja in vzgajanja.
Poslušanje je torej tista značilnost ţivljenja v razredu, ki je najbolj potrebna za
resnično delovanje interaktivnih metod. Veliko učiteljev bi z veseljem preizkusilo
bolj postulovske tehnike, a šele takrat, ko se vzpostavi samodisciplina (s pomočjo
trdnih osnovnih pravil, zasnovanih na poslušanju). Podobno bo večina učencev
ţelela občutiti, da jo trdna osnovna pravila ščitijo, preden bodo sodelovali v
"tveganih" učnih dejavnostih.
Poslušanje je ţivljenjska veščina, ki je bistvena za vse osebne, poklicne odnose in
odnose v širši skupnosti. Če poleg uspeha pri preizkusih znanja cenite tudi drugo
vrsto doseţkov, poučujte poslušanje in bodite za zgled.
Vir: Ginnis, Paul (2004): Učitelj – sam svoj mojster: Ljubljana: Rokus. S. 185-187.
Socialne spretnosti na ravni širše druţbe
KAJ VIDIŠ?
Namen:
Med to ustvarjalno preizkušnjo bodo učenci spoznavali, da so razlike v zaznavanju in v
razlagah plod posameznikove edinstvenosti. Čeprav imamo različne zaznave, to ne
pomeni, da ima nekdo zagotovo »prav« in se drugi »moti«.
Pripomočki:
Za vsakega učenca kopija delovnega lista Kaj vidiš? In likovni pripomočki.
Navodila:
Učencem razdelimo delovne liste. Povemo jim, da naj opazujejo črte in si v svoji
domišljiji ustvarijo predstavo o tem, kaj je na risbi.
Razdelimo likovne pripomočke. Sedaj naj učenci prikličejo v spomin domišljijsko sliko
in dopolnijo risbo na delovnem listu tako, da bo prikazovala to, kar so si bili zamislili.
Vzpodbujamo samostojno delo, zato naj se učenci med risanjem ne pogovarjajo. Ob tem
jim zagotovimo, da pogovor ni potreben, ker pri tej nalogi ni pravilnih in napačnih
načinov dopolnjevanja risb – torej naj se raje predajo svoji ustvarjalnosti.
Ko so učenci z vajo pri koncu, se sprehodimo po razredu in jih vzpodbujamo, naj drug
drugemu pokaţejo risbe in opišejo, kako so dojeli likovno predlogo, ter prikaţejo, kako
so svojo zaznavo izrazili v izdelku. Potrudimo se vzbuditi nadaljnjo razpravo s
poudarkom na medosebnih razlikah v zaznavah in razlagah.
Vprašanja za razpravo:
1. So bile naše risbe »pravilne« in »napačne«?
2. Če smo že črte na risbi videli različno, koliko stvari v življenju bi lahko videli
različno?
3. Katere so stvari, ki jih vidimo in razlagamo različno in so predmet sporov in
problemov?
4. Zakaj je pomembno razumeti, da imajo ljudje pravico do različnih videnj, mnenj
in razlag?
5. Kaj se lahko pripeti, če ljudje verjamejo, da so njihove zaznave pravilne in
zaznave drugih napačne?
NA BARKI
Cilj
Vţivljanje v določene situacije, spoštovanje mnenj
Čas
15-20 min
Pripomočki
Listi, svinčniki.
Aktivnosti
Udeleţenci se dajo v skupinice po dva. Damo jim navodilo, da gredo za en mesec na
jadranje ter naj se s sopotnikom poskušajo dogovoriti, kaj bodo jedli za kosilo, ob kateri
uri bodo zjutraj vstajali ter za koliko dni vnaprej ţelijo vedeti, kam potujejo. Ko se
dogovorita, se po dve skupini zdruţita in poskušajo se dogovoriti isto. Skupine se nato
zdruţujejo toliko časa, dokler ne nastane ena sama velika skupina. Na koncu jih
vprašamo, na kakšen način so se dogovarjali, ali so se res vsi strinjali, se je bilo teţko
dogovarjati, so prevladovala mnenja posameznikov, …
Opomba
Bolj kot se skupine večajo, teţje se dogovarjajo. Igro lahko uporabljamo tudi pri
posameznih temah, pri čemer vprašanja o katerih se morajo dogovoriti prilagodimo glede
na temo.
SEDEŢ NA MOJI DESNI JE PRAZEN
Potek in cilj:
Sedijo v krogu. En stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni prazen stol, reče:”Sedeţ na
moji desni strani je prazen, hočem da na njem sedi...” (Pokliče nekoga iz skupine).
Člani skupine se prepoznajo po začetnih medsebojnih simpatijah. Delno se pokaţe ţe tudi
njihova socialna vloga v skupini.
DOMINE (5-10 min, 10-25 udeleţencev)
Potek in cilj:
Igra je primerna za spoznavanje. Vodja pove svoje ime in kaj ima rad (npr. Jaz sem Tanja
in rada smučam.). Tisti, ki ima rad isto stvar, prvega hitro prime za roko. Nato le-ta pove
svoje ime in nekaj drugega, kar ima rad, in tako se igra nadaljuje, dokler se vsi ne drţijo
za roke.
Cilj igre je spoznavanje drug drugega in iskanje podobnosti ter istih interesov med
neznanci. Pri takšnih igrah se udeleţenci naučijo laţje spoznavati nove ljudi, tkati
poznanstva in se aktivno vključevati v širšo druţbo.
KROG ZAUPANJA? Cilj: Tu lahko učenci ugotovijo, da je zaupanje telesni proces. Vadijo lahko, kako fizično
dojeti zaupanje oz. kako biti vreden zaupanja.
Čas: 15 minut
Aktivnost: Učenci se razdelijo v skupine po šest do osem. Vsakokrat se po en učenec iz
skupine postavi na sredino z zaprtimi očmi in tesno stisnjenimi stopali. Potem se naredi
čisto trdega z zravnanimi nogami. Drugi učenci skrbno pazijo, da so vsi enako oddaljeni
od učenca v sredini in sicer toliko, da se ga lahko dotaknejo z rahlo upognjenimi rokami.
Nato se učenec v sredini rahlo nagne in začne padati, drugi učenci v krogu ga ujamejo in
previdno pomikajo sem ter tja. Učenec na sredini pri tem ugotovi, koliko zaupanja ima do
drugih učencev, ali je prepričan, da ga bodo drugi ujeli, ali pa ga je malo strah in se ţeli
sam zavarovati pred padcem. Pomembno je, da drugi učenci v krogu previdno in
enakomerno premikajo učenca v sredini, tako da le-ta dobi zaupanje, da je v dobrih
rokah. Po pribliţno eni minuti prekinite, v sredino pa naj stopi drug učenec. Igra je še
posebej prijetna, poleti na kakšnem travniku.
Pogovor po izvedeni aktivnosti:
Mi je bila ta igra všeč?
Kaj mi je bilo ljubše: stati v krogu in ujeti sošolca na sredini ali stati na sredini in
pasti?
Se je moje zaupanje do sošolcev v krogu med eksperimentom povečevalo?
Kdaj je bilo moje zaupanje manjše?
Če bi v tej skupini še enkrat lahko izbral krog sošolcev, ki naj bi me ujeli, katere
sošolce bi izbral?
Kaj bi še rad povedal?
VOZI ME VLAK V DALJAVO
Potek in cilj:
Izmed vseh učencev izberemo število kandidatov za število vlog ki jih imamo. Vloge so
naslednje:
Brezdomec
Mlado dekle na invalidskem vozičku
Lezbijka
Policist
Študentka sociologije
Romska pomočnica, ki dela v osnovni šoli
Duhovnik
Bivši zapornik
Umetnik okuţen z virusom HIV
83 letni gospod, ki je slep
Nezaposlena mati samohranilka
Mlad begunec iz Bosne
Vse učence z vlogami napisanimi na list postavimo na eno stran, na drugo stran pa
namišljene »potnike«, ki se peljejo z vlakom. Vse učence potnike vprašamo, s kom bi si
ţeleli deliti kupe. Zaradi stereotipov bodo rezultati kar podobni, a jim kasneje pojasnimo,
da npr.:
UČENEC: »Z bivšim zapornikom se ţe ne bi peljal!«
ODG.: Kaj pa če je bil po krivem obsojen?
UČENEC: »Jaz pa se ne bi peljal z romsko pomočnico, ker mi je mama rekla, da romi
kradejo!«
ODG.: Pa ste ţe videli koga izmed romov krasti?
AGENCIJA ZA SPOPRIJATELJEVANJE
Potek in cilj.
Kdo je lahko moj prijatelj? Agencija za spoprijateljevanje:
Učenci si zamislijo, da obstaja agencija, na kateri izpolniš vlogo, kakšnega prijatelja ţeliš
imeti, agencija pa ti potem zagotovi. Vloga je v prilogi. Bistvo oziroma cilj je , da v
debati (potem, ko izpolnijo vlogo) skupaj spoznajo, da pri prijatelju ni pomemben videz,
barva polti, veroizpoved ali kultura ( ali pa morda je ) kaj je, pije…
Pomembna je osebnost, skupni interesi…
Skupaj spoznajo značilnosti dobrega oziroma idealnega prijatelja.
Priloga 2:
Agencija za spoprijateljevanje
VLOGA ZA PRIJATELJA
ZUNANJI VIDEZ HOBIJI, INTERESI
KAJ RAD JE, PIJE; KATERE FILME
GLEDA; KATERO GLASBO
POSLUŠA ipd.
KAKŠEN/-A JE KOT OSEBA
DRUŢBENI STATUS DRUGE ZAHTEVE ali POGOJI
DRAŢBA VREDNOT
Vsak udeleţenec napiše 5 vrednot, za katere meni, da jih druţba ceni.
Nato se zdruţita po dva udeleţenca in skupaj pogledata napisane vrednote in izbereta 5
vrednot, za katere doseţeta konsenz, da so v druţbi najbolj cenjene.
Pari se zdruţijo v četvorke in ponovno najdejo 5 skupnih vrednot.
Nazadnje udeleţenci tvorijo skupino osmih in spet se dogovorijo za skupnih 5 vrednot.
Zdruţevanje v večje skupine prilagodimo številu članov celotne skupine. Predpostavimo,
da je vseh udeleţencev dejavnosti 24, tako smo dobili 3 skupine po osem članov.
Skupine predstavijo svojih pet vrednot, za katere menijo, da so v druţbi najbolj cenjene.
Zapišemo jih na tablo. Vrednote zapišemo samo enkrat, tudi če se ponovijo.
Skupine dobijo določno vsoto denarja za draţbo (lahko kot fiktivni kredit ali naredimo
bankovce posebno za dejavnost). Vse skupine enako vsoto denarja.
Sledi draţba predlaganih vrednot.
Voditelj vodi draţbo in postavi izklicno ceno. Skupine se potegujejo za vrednote, ki bi jih
radi imeli oziroma za vrednote, katere sami cenijo. Skupina, ki ponudi največjo vrednost
denarja za licitirano vrednoto postane njena lastnica. Skupina ima na voljo le začetno
vsoto denarja in ga mora smiselno in strateško razporediti za vse vrednote, ki jih
namerava kupiti.
Cene po katerih so bile kupljene vrednote nam dajo številske rezultate koliko cenimo
določeno vrednoto. Glede na doseţeno ceno jih lahko razvrstimo od najbolj cenjene do
najmanj cenjene.
Sledi razgovor, kjer si lahko pomagamo z naslednjimi vprašanji:
Ste zadovoljni z rezultatov oziroma vrednostjo vrednot?
Ali izraţa rezultat realno stanje druţbe?
Ste imeli teţave pri usklajevanju petih skupnih vrednot v paru, četvorki, skupini osmih?
Zakaj imamo različne vrednote?
Kako bi omenjene vrednote razvrstili glede na Muskovo hierarhijo vrednot?
NA KOGA MISLIM
Potek:
Eden od igralcev na listek napiše ime enega od članov skupine in listek zgane, tako da ga
ostali člani skupine ne vidijo. Ostali poskušajo ugotoviti, čigavo ime je napisal, pomagajo
si s tem, da ga sprašujejo po osebnostnih značilnostih napisane osebe. Igralec lahko
odgovarja le z da ali ne. Tisti, ki ugane, ko je napisan na listku, nadaljuje z igro tako, da
na listek napiše novo ime. Igra se konča, ko pridejo na vrsto vsi člani skupine.
Uporaba:
Najbolje je, da učenci postavljajo vprašanja v krogu. Ugibanje in kreativnost ugibanja je
odvisna od starosti otrok v skupini. Vodja sodeluje v igri in njegov način spraševanja
usmerja še na drugačna vprašanja, kot jih postavljajo otroci.
Vodja vzpodbuja otroke, da ne ugibajo na slepo, ampak povedo ime šele, ko so resnično
prepričani, da je pravo.
Igra je primerna, ko je potrebno otroke zaposliti, da se ne dolgočasijo.
Cilj:
učinkovito postavljanje vprašanj, ...
VAJA SOOČENJA
(1-1,5 ure, 10-25 udeleţencev), sluţi za iskanje podobnosti in razlik, spoznavanju in
vpeljevanju v delo
Člane skupine se izzove s provokativno izjavo, idejo, sugestijo. Vsak se more v nekaj
sekundah odločiti, če se s to izjavo strinja ali ne in se postaviti pod znak DA ali NE. Sledi
soočenje. Udeleţenci imajo na voljo dve minuti, da pri sebi zavzamejo stališče oz. da
razmislijo in se postavijo na določeno stran. Nato imajo na voljo šest minut, da
argumentirajo svoje stališče in skušajo prepričati tiste na “drugi strani”. Če koga
argumenti prepričajo, lahko kadarkoli zamenja stran. Nato pa imajo na voljo še eno
minuto, da se dokončno odločijo in izberejo stran.
Moţnosti za soočenje: ni naključje, da imajo nekateri udeleţenci več denarja kot drugi,
človek drugačne barve koţe in kulture oblačenja je v evropskem mestu sumljiv, deklice v
nerazvitih drţavah ne potrebujejo izobrazbe, znati morajo le skrbeti za dom…
Opozorilo: ta vaja lahko zbudi močne občutke, zato ravnajte pazljivo
.
PRI NAS PA DELAMO TAKO
Potek igre:
Oblikujemo 3 skupine (ali več, odvisno od števila udeleţencev). Skupine ločimo in vsaki
damo posebna navodila. Vsaka skupina je pripadnica določene kulture, ki ima zelo
specifične vzorce komuniciranja.
Skupina 1: člani te skupine se pri komuniciranju postavijo blizu drug drugega (na razdalji
20 cm)
Skupina 2: člani te skupine pri komuniciranju z drugimi ves čas gledajo v tla.
Skupina 3: člani te skupine pri komuniciranju z drugimi ves čas sogovornika trepljajo po
rami.
Nato člane skupin med seboj pomešamo v istem prostoru in se morajo med sabo
pogovarjati o vremenu.
Cilji:
- prepoznavanje pomena medkulturnih razlik
- zavedanje pomena neverbalne komunikacije
- razvijanje strpnosti v komunikaciji z drugimi
Evalvacija:
- kako ste se počutili, ko ste komunicirali s člani iz drugih skupin?
- vam je bilo nenavadno, ker so se člani drugih skupin vedli drugače od vas?
ZA DOBER DAN (5 – 10 MIN , 15 – 30 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj: Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s kom se bo srečal. Ko
sreča prijatelja, ga pogleda v oči in ga lepo pozdravi, mu zaţeli lep dan ali pove lepo
misel. Pozdravi ali izreče lepo misel največ dvema prijateljema. Potem se usede na svoje
mesto. Tako naredijo vsi otroci. Zadnji lahko zaţeli tudi sedečemu sošolcu.
S to igro učimo učence spoštovanja drugih, lepega vedenja, retoričnih spretnosti,
izraţanja misli itn.....
Vprašanja ki jih lahko postavimo po končani igri:
Mislite da je ta igra dobra ? Kaj smo se naučili ?
Koliko novih misli smo danes slišali ? Kdo je slišal novo misel ?
Smo si s tem polepšali dan ?
BINGO (5 – 10 MIN , 15 – 30 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj: Vsak učenec hitro prostoročno nariše mreţo za bingo z devetimi kvadrati. Učitelj na tablo
napiše 12 ključnih izrazov s odročja, ki se je nedavno obravnavalo pri pouku.Vsak
učenec v svojih 9 kvadratov napiše 9 besed s seznama v oljubnem vrstnem redu. Če so
pametni si bodo izrali tiste, ki si jih bodo laţje zapomnili. V poljubnem vrstnem redu se
prebere razlaga izrazov s seznama. Vsak učenec v svoji mreţi prečrta posamezno bedeso,
ko učitelj prebere ustrezno definicijo. Ko prečrta 3 besede v vrsti (vodoravno, navpično
ali diagonalno), jih mora sa razloţiti. Igra se nadaljuje toliko časa, da prvi učenec prečrta
vse besede, ki jih mora spet razloţiti. Razred potdi ali zavrne njegovo razlago.
Uporabimo za:
- utrjevanje predelane snovi,
- za ugotavljanje predznanja o temi, ki jo nameravamo obdelati,
- kot nov način preverjanja znanja,
- odličen zaključek ure.
Učencem sporoča, da je učenje lahko zabavno. Ob enem je Bingo tehnika, ki jo lahko
uporabijo tudi doma.
REŠEVANJE KONFLIKTNE SITUACIJE PREKO IGRE VLOG: (5 – 10 MIN , 15
– 30 UDELEŢENCEV)
Potek in cilj:
Člani skupine skušajo odigrati posamezne konfliktne situacije. Npr.:
- Stranka v restavraciji se pritoţi zaradi hrane.
- Učenec v razredu se pritoţi zaradi ocene.
- Učitelj se pritoţi zaradi vedenja učencev.
- Učenec se pritoţi razredniku zaradi nesramnega odnosa sošolca do njega.
- Šofer v avtobusu ugotovi, da je mesečna vozovnica učencu ţe potekla.
- Stranka se pritoţi svojemu frizerju, da je bilo striţenje slabo opravljeno.
Učenci se učijo vedenja oz. reakcij v konfliktni situaciji. Po različnih reakcijah
v konfliktnih situacijah se je koristno o njih pogovoriti in si zapomniti
pozitivne in negativne izkušnje, ki jih marsikdaj lahko koristno uporabimo v
vsakdanjem ţivljenju.
VODENJE SLEPCA
Cilj: Poudarek je na neverbalni komunikaciji in zaupanju.
Potek: Udeleţenci se razdelijo v pare. Prvi v paru ima zaprte oči, drugi ga vodi
po prostoru. Po dveh minutah zamenjata vlogi. Po končani igri se posedejo v
krog in se pogovorijo o tem, kako so se počutili kot slepci in kako kot vodje.
Opomba: V skupinah, kjer se člani med sabo dobro poznajo, se v to igro lahko
vţivijo in se običajno dobro počutijo. Izkušnje kaţejo, da vodenje zelo dobro
poteka med člani, ki so med seboj prijatelji ali so si sicer blizu. Za dober potek
je nujna tišina.
VODENJE ČLOVEKA S TELESNO IN GOVORNO MOTNJO (15 – 25
MIN , 15 – 20 UDELEŢENCEV)
Cilj:
Vţivljanje v čustva človeka z motnjo.
Potek:
Prostovoljcu na skrivaj povemo, da ima motnjo – ne more govoriti in ne more
npr. zavijati v desno. Preostalim učencem naročimo, da naj ga z navodili
vodijo z neke točke v učilnici do neke druge točke. Ti učenci ne vedo za
motnjo (da se ne more pogovarjati in zavijati v desno). Potem začnejo z
navodili. Najprej se jim običajno naloga zdi smešno lahka, potem pa se izkaţe,
da ni čisto tako. Ampak večinoma se igra uspešno zaključi.
Vprašanja za diskusijo:
- Vprašamo učence, kako so se počutili, ko so govorili v prazno, brez
odziva...Ali so mislili, da jih vodeni učenec nače ubogati? Kakšna čustv so
doţivljali? Ali so razumeli učenca? Ali so se skušali postaviti v njegovo koţo?
- Učenca z motnjo vprašamo, kako se je počutil, ko ni mogel slediti navodilom.
Ali ga je mučilo, da ne more spregovoriti? Kakšna čustva je doţivljal?
- Tudi ljudje z motnjami ne morejo početi vsega, kar počnejo zdravi ljudje.
Pogosto o tem tudi ne morejo spregovoriti. Zakaj ne?
- Ali jih razumemo oziroma vsaj skušamo razumeti? Se skušamo vţiveti v
njihov poloţaj?
- Jim skušamo pomagati, če imamo priliko? Kako na primer?
VIRI:
- H. McGarth, S. Francey. Prijazni učenci prijazni razredi, učenje socialnih
veščin in samozaupanja v razredu. Drţavna zaloţba Slovenije, Ljubljana,
1996. Strani: 105, 108.
- D. Vtič Višnar. Iskalci biserov, priročnik za razredne ure. Društvo za boljši
svet, Maribor, 2004. Strani: 138-139.
PALCEMETER
Predstavlja neposredno in takojšnjo povratno informacijo, s pomočjo katere
lahko prikrojimo pouk. Udeleţencem daje občutek resničnega sodelovanja kjer
vsi sodelujejo in nihče se ne more skriti. Spodbuja deljenje odgovornosti in
model demokracije. Priloţnost je tudi za srameţljive udeleţence in manj
spretne govorce, ki se ne oglašajo.
Cilji ( kaj ţelimo doseči):
mišljenje ****
čustvena inteligenca **
samostojnost ***
veččutnost *
zabava **
jasno izraţanje **
Posebnosti (kaj vsebuje dejavnost):
samostojnost *****
poslušanje ***
opazovanje *
izbira ****
Uporaba je primerna za preverjanje razumevanja (posameznih pojmov in
predelane snovi), za preverjanje znanja (trditev ki so lahko resnične ali
neresnične) , za ugotavljanje občutkov (kakšna je koncentracija, kolikšna je
zanimanje za snov) in za ugotavljanje mnenja (koliko se podpira zamisel, da bi
skupina...).
Kako?
1. Pokaţemo kako se uporablja „palcemeter“: iztegnjena roka, stisnjena
pest in dvignjen palec.
2. Pokaţemo kako s palcemetrom vsak posameznik odgovori na
kakršnokoli vprašanja;
- če je palec obrnjen navzdol, je odgovor strogo negativen,
- če štrli navpično navzgor, skrajno pozitiven,
- moţni so še vsi poloţaji med tema dvema skrajnostima.
3. Kadar ţelimo preveriti razumevanje, ugotoviti mnenje in občutke vseh
udeleţencev jih prosimo naj uporabijo palec.
PRETVARJANJE
Dejavnost kjer lahko učenci gradivo pretvarjajo v druge oblike, le če razumejo.
S to tehniko zagotovimo globlje razumevanje in učinkoviteje učenje.
Morebitne teţave pri pretvarjanju pomagajo učitelju ugotoviti, česa učenci niso
razumeli, čemu morajo posvetiti več pozornosti in ali je bila razlaga morda
pomanjkljiva. Učencem pomaga razviti osnovne spretnosti, potrebne za
samostojno učenje in utrjevanje. Ta tehnika jim pokaţe, da so lahko v šoli
uspešni, če se stvari lotijo na pravi način ne glede na to kakšen je njihov učni
stil ali katera inteligenca je pri njih najbolj razvita.
Cilji (kaj ţelimo doseči):
mišljenje *****
čustvena inteligenca *
samostojnost ****
veččutnost *
zabava *
jasna izraţanja ****
Posebnosti (kaj vsebuje dejavnost):
samostojno delo *****
poslušanje *
branje ****
pisanje ***
opazovanje *
izbira *
Uporaba je neomejena. Pri pouku tujega jezika (zgodbo v ciljnem jeziku
pretvorimo v zgodbo iz sličic in obratno), pri matematiki (določen postopek ali
pravilo ubesedimo), pri poslovnih temah (opis dela pretvorimo v zgodbo s
sličicami), pri naravoslovnih predmetih (postopke in reakcije ponazorimo s
preprostimi modeli)...
Kako?
1. Učenci naj gradivo, ki je predstavljeno v eni obliki pretvorijo v drugo.
2. Nekaj primerov:
- besedilo pretvorijo v miselni vzorec,
- besedilo pretvorijo v zgodbico s sličicami,
- besedilo pretvorijo v diagram,
- besedilo pretvorijo v razpredelnico,
- besedilo razčlenijo in povzamejo po posameznih točkah.
SKUPNA IDENTITETA (10 – 15 MIN , 20 – 30 UDELEŢENCEV)
Cilji (kaj ţelimo doseči) – otroci:
- razmišljajo in razvijajo čustveno inteligenco;
- razvijajo osebno odgovornost ter odgovornost do drugih;
- delajo samostojno;
- se povezujejo z drugimi;
- se učijo lastnega izraţanja in komunikacijskih spretnosti;
- se učijo pomagati drugim (šibkejšim);
- se učijo delati v skupini (timsko delo);
Potek: Oblikujemo mešane skupine, po npr. šest učencev. Te skrbno izberemo,
tako da predstavljajo različne stopnje znanja pri predmetu v določenem
časovnem obdobju. Člani vsake skupine morajo sedeti tako, da se vsi dobro
vidijo in slišijo med seboj. Nadaljujemo z delom kot običajno, le da morajo
učenci v drugih skupinah poskrbeti, da vsak posameznik popolnoma razume
razlago ali gradivo, s katerim delajo. Odgovornost za opravljeno delo si
razdelijo med seboj. Če ima kdo teţave z navodili ali posameznimi pojmi,
mora vprašati druge. Tisti, ki razumejo, morajo preveriti, ali razumejo tudi
ostali in če ne, ponudijo pomoč. Če se vsem »zatakne«, prosijo za pomoč
učitelja. Učitelj lahko kadarkoli pokliče kogarkoli in preveri razumevanje
obdelane snovi. Če so odgovori napačni ali nepopolni, skupina ni izpolnila
svoje naloge. To ne pomeni, da morajo vsi otroci v skupini delati z istim
ritmom ali istim gradivom. Hitrejši lahko napredujejo hitreje. Skupine naj ne
bodo premajhne, tako da se šibkejši otroci ne bodo vedno obračali na istega
sošolca za pomoč.
Naloga je primerna predvsem zato, ker se otroci laţje učijo drug od drugega
kot od učitelja, ker razumejo teţave vrstnikov in uporabljajo jezik, ki jim je
skupen.
VSI ENAKI VSI RAZLIČNI
Pripomočki: eno ali več rjavih jajc in eno ali več belih jajc, skleda.
Potek: Po razpravljanju z otroki o podobnostih med ljudmi (vsi imajo oči, vsi
imajo lase) ter raznolikosti (modre/rjave oči, dolge/kratke lase) jim pokaţem
rjavo in belo jajce. Pogovarjam se še o podobnosti in raznolikosti obeh jajc
(obe sta ovalni, a različnih barv). Nato ubijem obe jajci v skledo in odstranim
lupine. Od otrok ţelim izvedeti, kateri rumenjak spada h kateri lupini (rjavi ali
beli).Lahko nadaljujemo s hitro pogovorno strategijo. Otroci se naj usedejo v
krogu, jaz postavim prvo vprašanje, odgovarja pa otrok na moji desni, nato ta
otrok postavi vprašanje in odgovarja naslednji itd.
Moja najljubša pesem je ….. katera je tvoja?
Moja najljubša hrana je ….. katera je tvoja?
Moj najljubši šport je ….. kateri je tvoj?
Moja najljubša TV oddaja je….. katera je tvoja?
Moja najljubša pravljica je…. Katera je tvoja?
Ista vprašanja se lahko večkrat ponovijo, tako da lahko otroci vidijo
podrobnosti in razlike med njimi.
Cilji: Prepoznavanje podobnosti in razlike med ljudmi ter razumeti različnost
kot kvaliteto med posamezniki.
VERIŢNA ZGODBA Cilj: Opazovanje vzrokov, zaradi katerih se lahko neka informacija popači.
Potek:Skupina se zbere v krogu. Tri do pet članov skupine zapusti prostor.
Nekdo od tistih, ki so ostali v prostoru, pove ali prebere kratko zgodbo. Nato
pokliče prvega od članov, ki je zunaj. Temu nekdo od tistih v prostoru
interpretira zgodbo, ki si jo je zapomnil. On jo pove naslednjemu, ki vstopi. To
teče toliko časa, dokler ne pridejo vsi člani nazaj v skupino. Končno verzijo
zgodbe nato primerjajo z originalom.
Končna verzija zgodbe je navadno popačena. Skupina naj se skuša pogovoriti
o vzrokih.
NAUČIMO SE POSLUŠATI
Če ţelimo ustvariti ali obnoviti osnovna pravila v razredu, kar je glavni namen
vaje. Uporabimo jo lahko kot iztočnico za razpravo ali za ponavljanje
katerekoli snovi.
Poslušanje ima takojšen in pozitiven vpliv na samozavest. Na splošno ljudje, ki
jih resnično poslušamo, pravijo, da se počutijo cenjene in spoštovane.
Samozavesti ne moremo povečati z narejenim smehom in podobnim, ampak
tako, da drugi resnično občutijo, da so dovolj pomembni, da jih poslušamo.
Poslušanje je osnova za kakovostno razpravo, pogajanja, razreševanje
konfliktov, vzajemno ocenjevanje, postopek odločanja in vzgajanja. Poslušanje
je torej tista značilnost ţivljenja v razredu, ki je najbolj potrebna za resnično
delovanje interaktivnih metod. Veliko učiteljev bi z veseljem preizkusilo bolj
pustolovske tehnike, a šele takrat, ko se vzpostavi disciplina (s pomočjo trdnih
osnovnih pravi, zasnovanih na poslušanju). Podobno bo večina učencev ţelela
občutiti, da jo trdna osnovna pravila ščitijo, preden bodo sodelovali v
»tveganih« učnih dejavnostih. Poslušanje je ţivljenjska veščina, ki je bistvena
za vse osebne, poklicne odnose in odnose v širši skupnosti.
IZVEDBA
Igro izvajamo v štirih krogih. Učenci naj sedijo v dvojicah, obrnjeni drug proti
drugemu. Eden je A in drugi je B.
PRVI KROG
Učenca (A in B) naj dve minuti govorita nenehno, istočasno, brez obotavljanja,
ponavljanja ali spreminjanja teme. Prosimo razred, da predlaga temo
(priljubljena TV-oddaja, glasba, kraji, počitnice, hrana, obleka, športi …).
Medtem ko partnerja neprekinjeno govorita, morata poslušati, kaj govori drugi.
Poročanje. Kako dobro sta razumela drug drugega?Kako sta se počutila? Kako
uspešna sta bila pri istočasnem govorjenju in poslušanju? Kako pogosto se to
dogaja v resničnem ţivljenju? Kdaj lahko vidite, da ljudje govorijo drug čez
drugega, namesto da bi drug drugega poslušali?
DRUGI KROG
A-ji naj dve minuti govorijo o novi temi (npr. o druţini in prijateljih ali kaj bi
naredili s tremi milijoni evrov), medtem ko B-ji okamenijo, se ne premikajo ali
se kakorkoli odzivajo, niti z očmi. Preden začnejo, naj se B-ji udobno
namestijo in gledajo mimo partnerjevega obraza v točko na drugi strani sobe.
Poročanje. Pogovorite se o občutkih, ki vas preplavljajo, ko se sploh ne menijo
za vas (npr., ali si ţelite utihniti, udariti kip ..) ter o priloţnostih, ko se to zgodi
v vsakdanjem ţivljenju.
TRETJI KROG
Sedaj so na vrsti B-ji, da dve minuti govorijo (npr. o ljudeh, krajih, dogodkih,
stvareh, ki so zanje pomembne ali o najlepših spominih), medtem ko A-ji z
bolj ali manj opaznimi namigi pokaţejo, da niso resnično pozorni (npr. gledajo
na uro, zehajo, strmijo v daljavo, gledajo mimo govorca). Druga moţnost je,
da prosite A-je, naj poskušajo preusmeriti pozornost nase in prevzeti pogovor s
pripombami, kot so : »ja seveda, natančno to se je zgodilo tudi meni … da
vem, to me spominja na …«.
Poročanje. Osredotočite se na občutke, ki vas prevzemajo, ko vas ne poslušajo
zares. Kako lahko to ugotovite? Kaj ste naredili v zvezi s tem? Kdaj se dogaja,
v šoli in zunaj nje, da so ljudje vljudni, a ne zares pozorni?
PREMOR
Na osnovi prvih treh krogov slabega poslušanja prosite razred, da našteje
značilnosti dobrega poslušanja. Kakšni so dobri poslušalci? Npr.
Ohranjajo stik z očmi,
nebesedno se ustrezno odzovejo z uporabo kimanja, mrščenja,
smehljanja, vprašujočih pogledov (tehnično je to znano kot zrcaljenje),
uporabljajo mrmranje, medmete in druge besedice za izraţanje svoje
nenehne pozornosti,
v primerih povzemajo in dajo povratno informacijo o povedanem
(preizkusni kamen poslušanja),
pri dejavnem poslušanju ne postavljamo vprašanj, če ne potrebujemo
pojasnila.
ČETRTI KROG
Dvojice vadijo dejavno poslušanje visoke kakovosti na razmeroma resnih in
osebnih temah (npr. kaj bi radi počeli v ţivljenju, kaj jih skrbi, kaj menijo o
bogu, izobrazbi, politiki, priseljencih, ţivljenju po smrti …). Pomembno je, da
tako A-ji kot B-ji dobijo priloţnost, da govorijo in poslušajo, in imajo dovolj
časa, da to dobro opravijo. Vsak ima na razpolago sedem do devet minut.
Preden se partnerja zamenjata, poslušalec vselej povzame kar je poslušalec
povedal. Zapisovanje med pogovorom ni dovoljeno! To bo učencem res
pokazalo kakšna stopnja koncentracije je potrebna za temeljito poslušanje in
ponotranjenje tega, kar ljudje povedo. V zadnjem krogu učenci izkusijo dobro
počutje, občutek lastne vrednosti, povečanje samozavesti, ker jim poslušalec
posveča izključno in popolno pozornost.
Poročanje. Povprašajte o uspehih in teţavah. Kakšni so bili občutki? Kdaj in
koga je pomembno temeljito poslušati –prijatelje, druţino, sošolce? Nazadnje
zaprosite učence, naj premislijo o tem, da bi pozorno poslušanje vključili v
vsako učno uro. Prosite jih, naj si zadajo cilj, da to postane pravilo.
VIR: P. Ginnis, UČITELJ – SAM SVOJ MOJSTER: zaloţba Rokus, 2004
SOK
spodbujanje moralnega razvoja – sprejemanje (ponotranjenje) vrednot, stališč
in načinov presojanja.
Napredek v otrokovem presojanju lahko doseţemo s skupinskimi
razgovori, v katerih se posameznik sooči s tem, da je na problem
mogoče gledati z različnih vidikov, z igro vlog, razvijanjem
komunikacijskih veščin, spodbujanjem utemeljevanja. V pomoč
uporabimo besedila iz zbirke, naloge pa izvajamo pri urah spoznavanja
okolja, druţbi, razrednih urah.Odnosi med ljudmi so kompleksni in
zahtevajo spretnosti, ki se jih moramo naučiti. Učencem pomagamo pri učenju
in razvijanju socialnih veščin v kontroliranem okolju - varnem zavetju učilnice
s pomočjo izbranih nalog.
Priporočene metode: skupinsko delo, sodelovalno učenje, okrogla miza.
Cilji
- razvijajo celovit značaj
- učijo se ustrezno reagirati v kočljivi situaciji
- na podlagi tehtnih argumentov spreminjajo svoje ravnanje v
sprejemljivejše za skupno ţivljenje
- razvijajo sposobnosti za strpno ţivljenje z drugimi ljudmi
- v skupinah pripravijo prikaz situacije iz besedila
- analizirajo in vrednotijo ravnanje oseb v igri
- utemeljujejo svoje odločitve
Ključne besede:
Nadlegovanje, nagajanje, odrinjenost, strah, stiska, pomoč, prijatelj,
prijateljstvo, medsebojna pomoč, zaupanje, sodelovanje, odnosi med ljudmi,
socialne veščine, situacija, vţivljanje, empatija, okoliščine, problem, reševanje
problema, rešitev, predlog, usmiljenje, instinkt, sočutje.
Besedilo: Politi sok
Čas kosila! V ţelodcu kruli, komaj čakaš, da kaj poješ. Skupaj s prijateljem
stojita v vrsti in se skupaj tudi usedeta za mizo. Skodelico s sokom odloţiš na
mizo, pred pladenj. Nasproti se vama usede sošolec, s katerim ne prijateljuješ.
S prijateljem jesta in klepetata, se smejita. Brez opozorila stegne sošolec
nasproti roko in prevrne tvojo skodelico. Sok pljusne po mizi in steče na tla.
Tvoj prijatelj zajame sapo in obtoţi sošolca, da je to storil namenoma.
"Oprosti!" takoj odvrne sošolec. "Bilo je po nesreči."
Predlog izvedbe:
1. Poslušanje učiteljevega branja besedila.
2. Razdelitev v skupine po 3-5 učencev, usmeritev učencev v
prikaz situacije.
3. Igra vlog – priprava skupin.
4. Izbor dveh skupin, ki predstavita delo (brez vmesne analize).
5. Analiza ravnanj oseb v posameznem prikazu, utemeljevanje.
6. Razmišljanje ob vprašanjih in opisu novih situacij za razgovor
Vprašanja za razgovor
Kako ugotoviti, da je sošolec res po nesreči polil sok? Utemelji svojo
ugotovitev.
Misliš, da mu je resnično ţal, ker je polil tvoj sok? Utemelji svoje mnenje.
Bi ravnal drugače, če bi sok polil tvoj prijatelj? Kako?
Kaj bi moral sošolec storiti po dogodku?
Se komu zdi smešno, da je sok polit po mizi in tleh?
Kaj bo storila učiteljica?
Opis nove situacije
1. Kaj pa, če si prepričan/a, da je sošolec sok polil nalašč. Tudi tvoj prijatelj je
prepričan v to. Kako boš to povedala sošolcu? Čeprav on trdi drugače, mu ti
dokaţeš, da se laţe. Kako?
Kaj se zgodi s politim sokom? Dobiš drugo skodelico? Kaj rečeš pri okencu za
hrano?
2. Morda pa nimaš prav glede sošolca. Res je sok polil po nesreči, ti pa si ga
obsodil/a, da je to storil namenoma. Pristopila je učiteljica in tvoj sošolec je v
teţavah. Kako se počutiš sedaj? Kaj meniš o vlogi svojega prijatelja? Kaj se bo
zgodilo, če se opravičiš sošolcu in učiteljici? Kaj misliš, kako bosta sprejela
tvoje opravičilo? Kaj si se naučil/a iz tega dogodka?
VIR: Podrobnosti o prispevku 'Kaj bi storil, storila? (Politi sok),
http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=3808, 31.5.2010
OSEBNI OGLASI
Cilj:
Vţivljanje v lastnosti in značilnosti vedenja drugega.
Potek:
Vsak član skupine izvleče listek, na katerem je napisano ime
nekoga drugega. Temu nato sestavi primeren »osebni oglas«.
Vse oglase nato zberejo in glasno preberejo pred skupino ter
poskušajo uganiti, kdo je napisal oglas in komu je namenjen.
Opomba: Oglas lahko prebere vodja skupine ali kdo izmed članov.
Vprašanja za razmislek:
Ste bili presenečeni nad oglasom, ki je bil sestavljen za vas?
Ali bi vi sestavili podoben oglas za sebe?
Kako ste se počutili ob branju vašega oglasa?
Vam je bilo kaj posebno všeč?