FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

PRVE STOPNJE

LUKA MEDVED

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

GEOLOKACIJA EXIF SLIKOVNEGA FORMATA

KOT GROŽNJA ZASEBNOSTI

Mentor: viš. pred. mag. Andrej Dobrovoljc

Novo mesto, maj 2015 Luka Medved

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Luka Medved, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v digitalni knjižnici,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Andreju Dobrovoljcu, ki mi je pomagal z mnogimi nasveti,

predlogi, s strokovno pomočjo in vodenjem med pripravo diplomske naloge. Zahvalil bi se tudi

družini in prijateljem, ki so me pri samem delu in izdelavi diplomske naloge vztrajno podpirali

in me spodbujali.

Posebej bi se zahvalil tudi Marti Šuštarič za pregled in lekturo diplomske naloge.

POVZETEK

Današnja digitalna fotografija vključno z mobilnimi telefoni, ki ravno tako vsebujejo

fotoaparate, je cenovno dostopna širši množici. Telefoni, ki so čedalje hitrejši in pametnejši,

vsebujejo veliko aplikacij in tehnologij, s katerimi si lahko olajšamo življenje oz. si ga brez njih

težko predstavljamo. Med tehnologijami je tudi globalna pozicijska naprava, bolje poznana pod

kratico GPS. Z njegovo pomočjo lahko ugotovimo, kje na planetu se nahajamo, kar so

proizvajalci današnjih mobilnih telefonov učinkovito kombinirali s fotoaparatom. Tako je prišlo

do geolociranja – postopka, pri kateremu se koordinatni podatki zapišejo v fotografijo oz. v

njen EXIF format med njenim zajemom. Da razumemo geolociranje, je potrebno preučiti

format EXIF, ki je osnova za zapis geolokacijskih podatkov. Preučena je bila literatura, ki je na

voljo predvsem na spletu, saj gre pri geolociranju za relativno mlado tehnologijo, ki bazira na

starejših tehnologijah, torej EXIF formatu in GPS sistemu. Spoznali smo, da nekatere spletne

strani takšne občutljive podatke očistijo same, nekatere ne, zato je v diplomski nalogi opisanih

tudi nekaj orodij, s katerimi si lahko tovrstne podatke očistimo sami in si tako zagotovimo našo

varnost na spletu.

KLJUČNE BESEDE: digitalna fotografija, mobilni telefoni, EXIF format, geolociranje, GPS

sistemi, zasebnost

ABSTRACT

Today's digital photography and mobile phones which include digital cameras too, have become

accessible to a wider public. Mobile phones, being faster and smarter, have a lot of applications

and technologies, that can ease our life or we just can’t imagine one without them. Among of

technologies there is a global positioning system, better known under acronym GPS. With its

help we can figure where on the planet we are. The manufacturers of mobile phones efficiently

combined the technology with the camera, which led to the geotagging, the process, in which

the coordinate data are saved in a photograph’s EXIF format during its capture. To understand

the geotagging, it’s necessary to examine the EXIF format, which is the basis for saving the

geolocation data. This means that the examination of literature which is available primarily on

the internet will be needed. Geotagging is relatively young technology which is based on older

technologies, the EXIF format and the GPS system. We have learned that some websites clean

such sensitive data, and some do not, so the study also describes some of the tools with which

you can clean such information by yourself and ensuring your privacy on the internet.

KEY WORDS: digital photography, mobile phones, EXIF format, geotagging, GPS systems,

privacy

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze ............................................................................ 1

1.2 Cilji diplomske naloge................................................................................................. 3

2. FOTOGRAFIJA ................................................................................................................. 3

2.1 Zgodovina fotografije .................................................................................................. 3

2.2 Osnove fotografije ....................................................................................................... 4

2.2.1 Objektiv ................................................................................................................ 5

2.2.2 Telo....................................................................................................................... 6

2.2.3 Medij .................................................................................................................. 10

3. FORMAT EXIF ............................................................................................................... 10

3.1 Kaj je format EXIF? .................................................................................................. 11

3.2 Zgodovina in prihodnost formata EXIF .................................................................... 11

3.3 Nekaj o Nikonu D4S in velikosti senzorjev .............................................................. 14

3.4 Atributi EXIF formata v fotografiji s fotoaparata Nikon D4S .................................. 16

3.4.1 Copyright ........................................................................................................... 26

3.4.2 Metering Mode ................................................................................................... 27

3.5 Primerjava formatov EXIF različnih fotoaparatov .................................................... 28

3.5.1 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Nikon D4S...................................... 28

3.5.2 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Nikon D70s .................................... 30

3.5.3 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Canon EOS 1D-X .......................... 31

3.5.4 Primer formata EXIF z mobilnega telefona Apple iPhone 5 ............................. 32

3.5.5 Povzetek primerjave ........................................................................................... 34

3.6 Uporaba EXIF formata .............................................................................................. 36

3.6.1 Amaterska raven ................................................................................................ 36

3.6.2 Profesionalna raven ........................................................................................... 36

3.7 Konkurenca formatu EXIF ........................................................................................ 37

3.7.1 Maker Note ......................................................................................................... 37

4. GEOLOCIRANJE ............................................................................................................ 39

4.1 Zgodovina GPS-a ...................................................................................................... 39

4.2 Kako deluje geolociranje? ......................................................................................... 43

4.2.1 Omrežje satelitov................................................................................................ 43

4.2.2 Delovanje GPS sistema ...................................................................................... 43

4.2.3 aGPS .................................................................................................................. 44

4.2.4 Zemljepisna širina in zemljepisna dolžina ......................................................... 45

4.3 Geolokacijski atributi v EXIF formatu z mobilnega telefona Apple iPhone 5 ......... 46

4.4 Prikaz lokacije s pregledovalnika Jeffrey's Exif viewer ............................................ 48

4.5 Kritična analiza geolociranja (SWOT) ...................................................................... 49

5. VPRAŠANJE ZASEBNOSTI.......................................................................................... 50

5.1 Adam Savage pomotoma razkrije, kje je doma ......................................................... 50

5.2 Aretacija hekerja iz skupine Anonymous .................................................................. 50

5.3 Vrnitev ukradene opreme na podlagi serijske številke .............................................. 51

6. POSKUS PRIDOBITVE EXIF PODATKOV Z RAZLIČNIH STRANI ....................... 52

6.1 Socialna omrežja ....................................................................................................... 52

6.2 Spletne shrambe ........................................................................................................ 53

6.3 Oblačni servisi ........................................................................................................... 54

6.4 Ugotovitve ................................................................................................................. 55

7. KAJ STORITI, ČE ŽELIMO POBRISATI PODATKE? ................................................ 56

8. ZAKLJUČEK................................................................................................................... 57

9. LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 59

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Primerjava med bolj in manj odprto zaslonko na 50-mm objektivu. ........................ 6

Slika 2.2: Diagram DSLR fotoaparata ....................................................................................... 7

Slika 2.3: Vodnjak, fotografiran pri različnih časih ................................................................... 8

Slika 2.4: Primer fotografije s prašnimi delci ............................................................................ 9

Slika 3.1: Primerjava senzorjev in faktorjev reza .................................................................... 15

Slika 3.2: Prizor Still Life, namenjen testiranju fotoaparatov .................................................. 15

Slika 3.3: Primer fotografije z Nikon D70s, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke .......... 30

Slika 3.4: Primer fotografije s Canon 1D X, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke .......... 31

Slika 3.5: Primer fotografije z Apple iPhone 5, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke ..... 33

Slika 4.1: »Ozvezdje« satelitov NAVSTAR ............................................................................ 43

Slika 4.2: Osnovne linije latitude in longitude našega planeta ................................................ 46

Slika 4.3: Prikaz usmerjenosti naprave in lokacije med zajemom fotografije ......................... 48

Slika 7.1: Čiščenje GPS podatkov v Microsoftovem operacijskem sistemu Windows 7 ........ 57

KAZALO TABEL

Tabela 3.1: EXIF iz fotografije z DSLR fotoaparata Nikon D4S ............................................ 29

Tabela 3.2: EXIF iz fotografije s DSLR fotoaparata Nikon D70s ........................................... 30

Tabela 3.3: EXIF iz fotografije z DSLR fotoaparata Canon EOS 1D-X ................................. 32

Tabela 3.4:EXIF iz fotografije z mobilnega telefona Apple iPhone 5 ..................................... 33

Tabela 3.5: Primerjava EXIF formatov.................................................................................... 34

Tabela 3.6: Razlaga naključno izbranih atributov o nastavitvah v Maker Note ...................... 37

Tabela 3.7: Izvleček iz Maker Note – Nikon Shot Info D4S ................................................... 38

Tabela 3.8: Izvleček iz Maker Note – Nikon Color Balance Unknown .................................. 38

Tabela 3.9: Izvleček iz Maker Note – Nikon Lens Data 0204 ................................................. 38

Tabela 4.1: SWOT analiza geolociranja .................................................................................. 49

Tabela 6.1: Socialna omrežja ................................................................................................... 52

Tabela 6.2: Spletne shrambe .................................................................................................... 53

Tabela 6.3: Oblačni servisi....................................................................................................... 55

1

1. UVOD

Zaradi razcveta socialnih omrežij in tehnologije se pojavlja čedalje več vprašanj na področju

zasebnosti. Danes ima že skoraj vsak pametni telefon fotoaparat in GPS. To so proizvajalci

telefonov učinkovito kombinirali, kar je privedlo do geolociranja. Če imamo vklopljen GPS in

fotografiramo hišnega ljubljenčka, se v fotografijo zapiše lokacija, kje je fotografija nastala (če

je območje dobro pokrito s GPS signalom), in ta podatek se nahaja v EXIF formatu. Danes

starši svojim otrokom že navsezgodaj kupijo pametni telefon, da so z njimi v stiku, ko oni ali

otroci niso doma. Zato lahko pride do tega, da starši ne vedo, da je GPS na telefonu ves čas

vklopljen in zapisuje lokacije na vsako fotografijo. Otroci te fotografije nevede naložijo na

enega ali več socialnih omrežij, od koder so dostopne vsem, tudi neželenim osebam. Npr. z

družinske dopustniške fotografije bi lahko nepridiprav na podlagi GPS zapisa v EXIF formatu

ugotovil, kje se nahaja družinska dopustniška hiša, ter izven dopustniških časov vanjo vlomil

in odnesel različne vrednejše predmete.

To je klasičen problem, ki je pogost. Po drugi strani imamo tudi profesionalne fotografe, ki

veliko potujejo po svetu in jim je GPS podatek v fotografiji nepogrešljiva informacija. GPS

podatki prav pridejo fotografom reli dirk, ki fotografirajo iz različnih zornih kotov in si želijo

vedeti, kje so se nahajali, ko so fotografijo zajeli. Razlika med amatersko in profesionalno

fotografijo je ta, da je GPS sistem prisoten v vsakem mobilnem telefonu in je zato dostopen

širši množici, pri profesionalni fotografiji pa DSLR (Digital Single-Lens Reflex) fotoaparati ne

vsebujejo GPS-e in je zato treba zanje dokupiti t. i. GPS adapterje.

1.1 Raziskovalna vprašanja in hipoteze

Diplomska naloga se osredotoča na EXIF format in geolokacijski zapis v samem formatu, zato

se prvo raziskovalno vprašanje nanaša ravno na EXIF format. Raziskani bodo relevantni

podatki ter preučeni njegovi atributi, ki verjetno variirajo glede na model oz. namenskost

fotoaparata. Fotografije, napravljene na mobitelu, ne vsebujejo toliko podatkov, kot jih

vsebujejo fotografije, ki so nastale na fotoaparatu za profesionalno uporabo, ker slednji

dopuščajo več možnosti za nastavitve. To je podatek, ki se nahaja v skoraj vsaki fotografiji v

formatu JPEG in priti do njega je sila preprosto.

2

Drugo in tretje raziskovalno vprašanje se nanaša na geolociranje pri fotografiranju, zakaj je

uporabno in kakšne so njegove prednosti ter slabosti, tako na amaterski kot profesionalni ravni.

Zaradi lahke dostopnosti EXIF podatkov lahko s pomočjo primernih orodij do njih dostopimo

brez težav in hitro ugotovimo, kje je fotografija nastala.

Četrto raziskovalno vprašanje se navezuje na cilj raziskave. Želimo ugotoviti, kako manipulirati

z metapodatki v EXIF formatu oz. bolje celoten EXIF format iz fotografije, med drugim tudi,

kako izbrisati GPS zapis. Na tak način potem tretja oseba ne more priti do zapisa GPS lokacije

in tudi do ostalih podatkov v EXIF formatu ne.

Prva hipoteza se navezuje na varnost in zasebnost uporabnika fotografije z možnostjo

geolociranja na zasebni in poklicni ravni potem, ko je fotografija oz. album naložen na

internetu, če fotografija ni očiščena EXIF podatkov oz. vsaj GPS zapisa. Preverili jo bomo tako,

da bomo določeno fotografijo z EXIF podatki naložili na različna socialna omrežja (Facebook,

Twitter, Google Plus), spletne shrambe za fotografije (Imageshack.com, flickr.com, shrani.si)

in oblačne servise (Dropbox, Google Drive) ter poskusili ugotoviti, ali omenjeni servisi sami

očistijo podatke ali ne. Ostali dve hipotezi se nanašata na EXIF format – z drugo hipotezo

želimo ugotoviti, ali je EXIF format dejansko potreben pri delu s fotografijo ali ne? Nam je

poznan le EXIF format, zato bi pri tretji hipotezi radi ugotovili tudi, ali ima kakšno konkurenco.

To bomo ugotovili s pomočjo različne literature in virov, ki jih bomo preučili in je na voljo

predvsem na spletu.

Raziskovalna vprašanja:

1. Kaj je EXIF format?

2. Kaj je geolociranje?

3. Je uporaba geolociranja pri osebnih/profesionalnih fotografijah varna za uporabo na

internetu?

4. Kaj storiti, če ne želimo, da kdorkoli izve, kje je nastala fotografija in posledično kje

vse smo bili?

Hipoteze:

1. Geolociranje fotografij s pomočjo vgrajenih GPS naprav v mobitelih oz. fotoaparatih

lahko zelo vpliva na našo varnost in zasebnost v življenju.

2. EXIF je pomemben format pri delu z digitalno fotografijo.

3. EXIF nima konkurence.

3

1.2 Cilji diplomske naloge

Za diplomsko nalogo so zastavljeni trije poglavitni cilji. Prvi cilj je ugotoviti in raziskati, kaj je

EXIF format, kakšne atribute vsebuje, kaj posamezen atribut v EXIF formatu pomeni, kaj vse

lahko z njim počnemo, in kaj so njegove prednosti ter slabosti pri uporabi, ter ali nam lahko

pomaga ali škoduje na področju zasebnosti. Prvi cilj se nanaša na odgovarjanje raziskovalnih

vprašanj ter potrjevanje hipotez. Drugi cilj je praktične narave, saj bomo ugotavljali, ali je

možno pridobiti EXIF format oz. geolokacijske podatke s fotografij, naloženih na prej

omenjenih socialnih omrežjih in servisih. Pri zadnjem cilju bi ugotavljali, kako izbrisati EXIF

format oz. vsaj občutljive (geolokacijske) podatke iz EXIF formata v fotografiji, ter zakaj se je

dobro izogniti morebitnim težavam, ki bi se lahko pojavile zaradi dostopnosti geolokacijskih

podatkov.

2. FOTOGRAFIJA

Fotografija nam omogoča, da se lahko z njeno pomočjo spomnimo družabnih dogodkov, naših

mlajših let, obudimo spomine na pokojne sorodnike in prijatelje ter omogočimo »časovni stroj«

našim potomcem. Fotografijo lahko uporabljamo za umetniške namene in vanjo vključimo

svoja čustva ter zgodbo, ali le za dokumentiranje oseb, dogodkov, predmetov, da lahko lažje

predstavimo svoja mišljenja o dokumentiranem, da širimo naše znanje tistim, ki jih to zanima.

2.1 Zgodovina fotografije

Fotografija, kot jo dandanes poznamo, sega dvesto let v preteklost. Pred njenim pojavom so se

izumitelji ukvarjali s camero obscuro (temna soba), v katero je svetloba vpadla skozi drobno

luknjo in na nasprotni stene te sobe je risala obrnjeno podobo okolja, kamor je bila camera

obscura usmerjena. Le postopek za ohranitev te podobe okolja takrat še ni bil znan. V 19.

stoletju se je pojavilo več izumiteljev, ki jim je uspelo odkriti ta postopek. Joseph Niepec je

naredil prvo fotografijo, za njim je Louis Daguerre uspel napraviti praktičen postopek ohranitve

podobe na sliko. Fox Talbot je iznašel negativ – s pomočjo tega lahko izdelamo več fotografij

hkrati. Tudi Slovenec Janez Puhar je prispeval svoje s fotografijo na stekleno ploščo, nato je

sledil še izum suhe tehnike in fotografskega filma v zvitkih, toda kljub vsem tem izumom

4

fotografiranje še vedno ni bilo preprosto. Zato je George Eastman leta 1888 ponudil kamero

Kodak in ustrezen film – s tema izumoma se je fotografija komercializirala, saj so se lahko

fotografi poslovili od namenskih sob, t. i. temnic, in vdihavanja kemikalij različnih privlačnih

vonjav, ker so lahko v trgovini kupili vse za fotografije in jih tam tudi razvili. Leta 1925 so v

podjetju Leica sklenili, da bodo za slikorisni film uporabili takrat pogosto uporabljen 35-mm

filmski trak. Velikost filma in slikoris, oba poimenovana leica, sta postala standard. Nato so se

pojavili prvi zrcalno-refleksni aparati in kamere z vgrajenim elektromotorjem, avtomatiko,

bliskavico. Torej vse, kar poznamo v sodobnih fotoaparatih. Leta 1980 je Sony predstavil prvi

pravi digitalni fotoaparat mavica. Kljub skromnemu naboru funkcionalnosti v primerjavi z

današnjimi digitalnimi fotoaparati je takrat to pomenilo korak v pravo smer (Klofutar 2007, str.

7).

Začetki fotografije segajo tako dvesto let v preteklost, v zadnjih tridesetih letih pa se je

bliskovito razvila. Format EXIF je bil narejen leta 1995, torej 15 let po prvem digitalnem

fotoaparatu, kar pomeni, da fotografije, ki jih je fotoaparat ustvaril, še niso vsebovale podatkov,

v katerih so bile zapisane nastavitve fotoaparata ali geolokacijski podatki (Wikipedia, 2007).

Le-ti so se za širšo javnost pojavili okoli leta 2008, z bliskovitim razvojem mobilnih telefonov,

ki so imeli fotoaparat in GPS sprejemnik, s katerimi so uporabniki ugotavljali svoj položaj in

se navigirali.

2.2 Osnove fotografije

Za izdelavo fotografije (analogne ali digitalne), potrebujemo tri elemente: objektiv, telo in

medij, kamor se zapiše fotografija. Ti elementi se v primerjalni perspektivi med analogno in

digitalno fotografijo ne razlikujejo. Obstajajo tri skupine fotoaparatov. Prva skupina ima

integrirane objektive, kar pomeni, da je na fotoaparatu samo en objektiv in ga ne moremo

menjavati. V to skupino spadajo kompaktni fotoaparati in pametni telefoni. Njihovi

konstruktorji pri snovanju novega fotoaparata izdelajo tak sistem leč, da ima lahko tak

fotoaparat zmožnost pokrivanja čim več stvari, ki bi si jih slehernik želel fotografirati. Druga

skupina fotoaparatov ima možnost menjave objektiva, to so (digitalno) zrcalno-refleksni

fotoaparati, bolje znani pod angleško okrajšavo (D)SLR; (Digital) Single-Lens Reflex camera,

kjer gre za sistem dveh zrcal, ki nam s pogledom skozi okular prikazujeta, kakšno fotografijo

bomo napravili, preden pritisnemo na prožilec fotoaparata. Analogni fotoaparati so SLR-ji,

digitalni DSLR-ji, zato je to poudarjeno preko oklepajev. Tretja skupina fotoaparatov je

5

kombinacija prve in druge skupine. Lahko so namreč majhni kot kompaktni fotoaparati, vendar

z možnostjo menjavanja objektivov. Zaradi velikosti nimajo okularja in sistema ogledal, ki

prikažejo dejansko fotografijo. Analogni imajo kukalo, ki dovolj blizu prikaže, kakšno

fotografijo bodo napravili, zato se lahko le-ta razlikuje od dejanske fotografije, ker je kukalo

rahlo zamaknjeno od objektiva. Digitalnim fotoaparatom pri prikazovanju pomaga LCD zaslon.

Taki fotoaparati so znani pod imenom MILC – Mirrorless interchangeable-lens camera, torej

fotoaparat brez zrcala in z možnostjo menjavanja objektivov.

2.2.1 Objektiv

Objektiv je najpomembnejši del kamere in je nujen za dobre posnetke. Njegova kakovost se

kaže v ostrini in sposobnosti podajanja podrobnosti v fotografijah. Dela ostre fotografije, ker je

sestavljen iz več leč, ki so izdelane iz različnih vrst stekla in brušene po določenih optičnih

zakonih, nato so združene v mehansko enoto, ki jo je mogoče premikati lahkotno in natančno.

Obstaja več vrst objektivov, in vsi so izdelani za različne namene, in sicer normalni, kjer se

posnetki zdijo človeškemu očesu normalni z ozirom na velikost in perspektivo. Nato so še

teleobjektivi in širokokotni objektivi. Prvi zajamejo manjši kot, zato so objekti na posnetkih

povečani, pri drugih, ki zajamejo širši kot, so zato objekti pomanjšani (Klofutar 2007, str. 8).

Najpomembnejši elementi v objektivu so leče in zaslonka. Bolj kot so kakovostne leče, bolj

ostre so fotografije, s tem je višja tudi cena objektiva. Zaslonka je pomembna zato, da določi

koliko svetlobe naj prepusti čez objektiv in posledično na film/senzor. Na objektivu je označena

z vrednostjo f. Nižja kot je vrednost zaslonke, bolj je odprta. Ko je vrednost zaslonke čim nižja,

fotoaparat lahko zaradi ogromne količine sprejete svetlobe zelo hitro zajame fotografijo.

Vendar je treba paziti, da zaslonka ni preveč odprta, če nočemo, da je na fotografiji premočna

globinska ostrina (depth of field), ki nastane ravno zaradi preveč odprte zaslonke, in da

fotografija ni »prežgana«. To je žargonski izraz za fotografijo, ki nastane zaradi predolgo odprte

zaslonke (o tem je zapisano v naslednjem podpoglavju). Ko je zaslonka v fotoaparatu predolgo

odprta, senzor sprejme preveč svetlobe in namesto, da je fotografija normalno osvetljena, je

presvetla in motivi zaradi močne prisotnosti beline niso opazni. Taka fotografija spada med

»neuporabne« in jo zavržemo, razen če umetniško oko na njej zasledi nekaj »uporabnega«.

6

Slika 2.1: Primerjava med bolj in manj odprto zaslonko na 50-mm objektivu.

Vir: Turley (2007)

Slika 2.1 dobro prikazuje pojav premočne globinske ostrine na istem objektivu zaradi preveč

odprte zaslonke, opaziti je moč tudi, da je objekt na omenjenih fotografijah različno osvetljen

– na levi svetlejši zato, ker je zaslonka bolj odprta in dopušča več svetlobe; na desni pa temnejši

zato, ker je zaslonka bolj zaprta in dopušča manj svetlobe. To lahko popravimo s hitrostjo

zaklopa, kar bo opisano v naslednjem podpoglavju.

2.2.2 Telo

Kot je zapisano v prejšnjem podpoglavju, dražji kot so objektivi, boljše fotografije proizvajajo.

Ampak sam objektiv ni dovolj – potrebno je še telo (oz. body), le-to je lahko analogno ali

digitalno. V spodnjemu diagramu DSLR fotoaparata lahko vidimo, kako deluje DSLR

fotoaparat – princip je pri večini fotoaparatih isti, le da kompaktni fotoaparati nimajo kukala

oz. pentaprizme itn.

Profesionalni fotograf pri fotografiji nadzira dva ključna elementa – velikost zaslonke, da v

fotoaparat spusti toliko svetlobe, kot jo potrebuje, in s tem tudi globinsko ostrino; če bo rabil

mehki ospredji in ozadji, bo čim bolj odprl zaslonko, če ostri, pa jo bo zaprl. Druga stvar, ki jo

fotograf nadzira pri zajemu fotografije, je čas zaklopa. Le-tega se določa preko telesa.

7

Slika 2.2: Diagram DSLR fotoaparata

Vir: Manish (2014)

Če z objektivom vplivamo na globinsko ostrino ter dovod svetlobe na film oz. senzor, s telesom

fotoaparata vplivamo na hitrost zaklopa. Za primer si bomo vzeli DSLR fotoaparat. Na Sliki 2.2

(zgoraj) si lahko ogledamo diagram DSLR fotoaparata. Na levi strani je fotoaparat v stanju

pripravljenosti; torej ko pogledamo čez kukalo, lahko zaradi refleksnega zrcala takoj vidimo,

kakšno fotografijo bomo napravili. Svetloba gre skozi objektiv (1), nato se še trikrat odbije.

Prvič pri refleksnem zrcalu (2), drugič in tretjič v pentaprizmi (4), od koder nato potuje skozi

kukalo (5), kjer lahko vizualiziramo fotografijo. Desna stran slike predstavlja fotoaparat v

trenutku zajema fotografije. Razlika je v tem, da se zrcalo (2) zapre in sočasno odpre zaslonka

(6), zato da omogočita prosto pot svetlobi na senzor (7), ki potem s pomočjo procesorja predela

podatke prejete svetlobe in jo zapiše v digitalno fotografijo. Dlje časa kot je zaslonka v telesu

odprta, dlje časa senzor sprejema svetlobo. Fotografije po navadi zajamemo v času, ki je krajši

od ene sekunde. Možnosti pri izboru hitrosti zajema fotografije se začnejo od 1/2 in skoraj vse

do 1/10.000 (ali več, odvisno od vrednosti telesa, dražja telesa lahko hitreje fotografirajo). Na

Sliki 2.3 je primer zajema gibljivega objekta pri različnih časih.

8

Slika 2.3: Vodnjak, fotografiran pri različnih časih

Vir: Spaulding (2014)

Vodnjak na zgornji sliki je fotografiran pri različnih časih. Najhitreje zajeta fotografija je zgoraj

levo pri hitrosti 1/1000, tj. pri tisočinki sekunde (0,001 sekunde), in na njej kapljice delujejo

čisto zamrznjene. V primerjavi s prejšnjo fotografijo se pri drugi in tretji, ki sta bili zajeti z

malce daljšim časom, že bolj opazi, da se kapljice premikajo. Pri zadnji fotografiji, ki je bila

zajeta z najdaljšim časom, to je 1/15 (0,066 sekunde), je gibanje kapljic zelo izrazito. Zaradi

daljšega časa zaklopa je fotografija tudi najsvetlejša od ostalih treh, ker s tem istočasno na

senzor prepustimo tudi več svetlobe.

Možno je tudi fotografirati s časom zaklopa, daljšim od ene sekunde, vendar so fotografije,

zajete s takšno nastavitvijo, podnevi neuporabne, ker se prežgejo. Zato se taka nastavitev dobro

obnese ponoči, saj lahko s to nastavitvijo fotografiramo nebesna telesa. V temnem prostoru

lahko ustvarimo igro svetlobe – postavimo fotoaparat na stojalo, zatemnimo sobo, nastavimo

fotoaparat tako, da naj zaslonka ob zajemu fotografije ostane odprta še pol minute, se postavimo

pred kamero, in se z vžigalnikom v zraku podpišemo. Rezultat je zanimiva črna fotografija z

našim podpisom na sredini. To je le en od mnogih primerov uporabe nastavitve časa zaklopa,

daljšega od ene sekunde.

V končni fazi bi lahko rekli, da je fotografija umetnost izbiranja prave vrednosti zaprtosti

zaslonke v objektivu ter izbiranja pravega časa zaklopa zaslonke v telesu, kjer vedno iščemo

zlato sredino za prizor, ki ga trenutno opazujemo in ga želimo zajeti s fotografijo. Vsak prizor

prinaša različne pogoje, za katere so potrebne različne nastavitve, in vedno iščemo tisto sredino,

ki nam ustreza, zato ena nastavitev ne bo tako učinkovita kot druga.

9

Analogni fotoaparati vsebujejo mehanizacijo za vrtenje filmskih zvitkov1, iz katerih potem

razvijemo negative. Mehanizacija je lahko ročna ali elektronska. Pri digitalnih je mehanika

zamenjana z elektroniko, ki med drugim vsebuje senzor in procesor. Ta sprejeto svetlobo na

senzorju preračuna in jo spremeni v digitalno fotografijo ter le-to shrani na spominsko kartico.

Novejši fotoaparati vsebujejo tudi LCD prikazovalnike, ki fotografu prikažejo zajeto fotografijo

praktično takoj. Največja prednost digitalnega fotoaparata pred analognim je ta, da smo lahko

z digitalnim fotoaparatom bolj mobilni, saj s seboj ne rabimo nositi filmskih zvitkov in si s tem

olajšamo logistiko, ter imajo možnost hitrega pregleda fotografij. Neposrečene lahko takoj

izbrišemo, kjer pri analogni fotografiji te možnosti ni, saj je najprej potrebno razviti negative,

in iz njih še fotografije. Postopek je znal biti dolgotrajen, zato tudi ni možno takoj izvedeti,

kakšne fotografije nam je uspelo narediti. Ampak velika prednost analognega SLR fotoaparata

je v tem, da lahko objektiv na telesu menjamo, ne da bi pazili na prašne delce v zraku – pri

digitalnem je elektronski senzor nanje izredno občutljiv, in se na fotografijah poznajo kot

manjše packe, ki so razvidne na svetlih enobarvnih ozadjih. (Tribcsp, 2007)

Na spodnji sliki so te packe označene z rdečimi puščicami.

Slika 2.4: Primer fotografije s prašnimi delci

Vir: Tribcsp (2007)

Ne pomaga preveč niti dejstvo, da zaradi naelektrenosti senzor deluje praktično kot magnet za

prašne delce, zaradi katerih je potem potrebno senzor fotoaparata previdno očistiti, ali ga

odnesti na čiščenje k strokovnjaku. Da se temu izognemo, je menjava objektiva priporočljiva v

čistem okolju in med menjavo poskrbimo, da je telo fotoaparata usmerjeno navzdol. Analogni

1 Filmski zvitek je žargonski izraz za filmski trak, ki je spravljen v valjastem ohišju in vsebuje vzmet za vlečenje

filmskega traku v ohišje, ko ga 'porabimo'.

10

fotoaparat takih težav nima, zato je tudi danes ponekod zaželena uporaba takšnega fotoaparata,

saj je včasih kakovost fotografije pomembnejša od dejstva, da si omejimo mobilnost zaradi

prenašanja analognih filmov.

2.2.3 Medij

Pri analogni fotografiji je to film, pri digitalni senzor oz. spominska kartica. Pri prvem se

svetloba vžge v film, teh je več vrst, v največ primerih je bilo potrebno izdelati negativ, iz

katerega je bilo mogoče izdelati več tiskanih fotografij. Najbolj znan je filmski trak, ki ga je

potrebno razviti, obstajali so tudi filmi, ki so se razvili takoj, brez potrebe po strokovni pomoči.

Takšen primer je polaroid. Digitalni senzor deluje na podoben princip kot film, razlika je le v

tem, da ob zajemu fotografije digitalni senzor zbere svetlobo in jo pretvori v podatke, procesor

jih predela in na podlagi rezultatov izdela fotografijo, nato jo shrani v pomnilnik. In kar je

najbolj pomembno, digitalna fotografija vsebuje metapodatke, ki se zapišejo v format EXIF.

3. FORMAT EXIF

Pred digitalno dobo je marsikateri fotograf poleg fotografske opreme s seboj nosil tudi

beležnico ali polo nalepk, na katere si je zapisoval, s kakšnimi nastavitvami je posnel

fotografije, in jih zalepil na valjasto škatlico, v kateri je bil spravljen filmski zvitek. Po razvitju

fotografij in v upanju, da je pravilno zapisoval podatke v pravem zaporedju, se je lahko naučil,

kje bi moral imeti bolj odprto zaslonko, odprto krajši čas itn. Tak proces je bil dolgotrajen,

predvsem za fotografe začetnike, ki so se šele učili, kaj je bilo narobe s fotografijo in kje so

storili napako. V današnji digitalni dobi je to nekaj samoumevnega, saj lahko napake odpravimo

v primernih programskih okoljih, v najslabšem primeru fotografijo brezskrbno izbrišemo, ne

da bi nas skrbelo za stroške. Včasih to ni bilo mogoče, ker je bilo treba film in material (oz.

storitve) za njegovo razvitje plačati, in fotografi so želeli čim manj ponesrečenih fotografij ter

tako bolje izkoristiti film. Danes ima skoraj vsak sodoben digitalen fotoaparat zmožnost

shranjevanja tovrstnih informacij kar v fotografije same – in tem podatkom pravimo format

EXIF.

11

3.1 Kaj je format EXIF?

EXIF je kratica za Exchangeable image file format. Je standard, ki služi določanju vrednosti

atributov fotografijam, zvočnim in video posnetkom, ki jih naredijo vse digitalne naprave. To

so fotoaparati, videokamere, skenerji, diktafoni, pametni telefoni. Je izpeljanka iz starejšega

TIFF standarda, ki se dandanes ne uporablja več v tolikšni meri. Format EXIF uporablja

metapodatke, kot so informacije o datumu in času zajema fotografije, nastavitvah fotoaparata,

ime in model fotoaparata, čas in velikost zaslonke itn. Vsebuje tudi pomanjšano sliko

fotografije za hitrejše pregledovanje v galeriji fotoaparata, saj lahko le-ta ob pregledovanju

večjega števila fotografij zaradi omejenega pomnilnika deluje z omejenimi zmožnostmi

(Wikipedia, 2007).

Zato lahko fotografije s pomočjo namenskih programov pregledujemo glede na izbran čas ali

velikost zaslonke, po datumu, po imenu ali katerikoli drugi nastavitvi ter tako lahko hitro

pregledamo fotografije. EXIF atributi so metapodatki, ki ne vsebujejo le nastavitev,

uporabljenih za zajem fotografije, ampak tudi ostale podatke, kot so čas zajema fotografije, ime

fotografije, tip fotografije (Mansurov, 2009).

Nato sta tu še opis fotografije in podatki o avtorskih pravicah. Ti dve stvari se navadno dodajo

naknadno po obdelavi fotografij. Vendar je tehnološki razvoj prinesel tudi možnost vnašanja

tovrstnih podatkov preko samega fotoaparata. Tako si lahko olajšamo delo pri vnašanju

avtorskih pravic v format EXIF in si pohitrimo potek dela, zmanjšamo možnosti avtorske kraje

fotografije ter sočasno povečamo možnost, da nas različni kupci ali interesenti fotografij ravno

zaradi EXIF metapodatkov lažje najdejo (Peters, 2011).

3.2 Zgodovina in prihodnost formata EXIF

Leta 1980 je Sony predstavil svoj prvi digitalni fotoaparat za komercialno uporabo, tj. mavica.

Fotografije so se shranjevale na floppy 3.5 disketo, metapodatkov še niso vsebovale, ker je prva

verzija EXIF formata prišla leta 1995. EXIF format je razvila JEITA – Japan Electronic and

Information Technology Industries Association, japonska združba za razvoj elektronske

industrije, in sicer kot pripomoček za hrambo nastavitev, uporabljenih pri zajemu fotografije.

EXIF se je čez čas potem razvil še kot pripomoček za hranjenje občutljivih podatkov, kot so

GPS zapis, avtorske pravice in ID številka fotoaparata, s katerim je bila fotografija posneta. Če

se dandanes fotoaparati hitro razvijajo, se je EXIF razvijal izredno počasi, saj so posodobitve

12

prihajale na nekaj let. Razvoj EXIF formata ni nikjer eksplicitno zapisan, a je na spletnem mestu

CIPA (Camera & Imaging Products Association) vodič za razumevanje EXIF formata. V njem

je prikazano, kako se je vodič z vsako verzijo EXIF-a spremenil, in na podlagi tega se lahko

naučimo, kaj je bilo formatu EXIF dodano tekom let.

Oktober 1995, izdana je verzija 1.0:

uveljavijo se definicije za slikovni podatkovni format;

postavijo se definicije za strukturo informacijskih atributov (tag oz. etiketa);

uveljavitev osnovnih definicij za atribute.

Maj 1997, izdana je verzija 1.1:

dodatni atributi;

dodane operacijske specifikacije.

November 1997, izdana je verzija 2.0:

dodana barvna paleta sRGB;

dodan GPS;

dodane skompresirane predogledne sličice in zvočni posnetki;

December 1998, izdana je verzija 2.1:

dodani DCF atributi (Design rule for Camera File Systems definira strukturo map za

snemanje v pomnilnik in je standard, ki zagotavlja kompatibilnost med napravami

drugih tipov) za interoperabilnost.

April 2002, izdana je verzija 2.2:

dodan ExifPrint za kakovost tiskanja (kontrast, ostrina itd.);

dodatni atributi, ki se nanašajo na geolociranje in GPS.

September 2003, izdana je verzija 2.21:

dodana in popravljena Exif 2.2 vsebina v zvezi z DCF iz 2.0 Exif verzije:

dodani zapiski atributov za Gamma, Colorspace itd., ki odgovarjajo za primeren

barvni prostor (color space);

spremenjeni zapiski pri atributih za bliskavice in FileSource;

13

dodatne uporabne delovne smernice (atributi za bliskavice, način scenskega

(avtomatika) prizora.

September 2009, izdana je združena verzija 2.21:

združitev spremenjenega ali dodanega deleža Exif 2.21 v Exif 2.2.

April 2010, izdana je verzija 2.3:

prestrukturiranje glavnega besedila, smernic, pojasnitev itd. združene verzije 2.21;

dodani in popravljeni atributi:

predvsem atributi, povezani z občutljivostjo podatkov, GPS informacije, podatki

o fotoaparatu in objektivu, objektov, ki se nanašajo na zvočne datoteke, in barv

svetlobnega izvora (npr. nastavitev za belino);

pojasnjene specifikacije ravni in pregled področja uporabnosti*.

December 2012, izdana je pregledana verzija 2.3:

popravek razlage o orientacijskem atributu*;

popravek razlage o atributu za GPS status*.

(CIPA 2012, str. 3 in 4).

Alineje, ki na koncu vsebujejo zvezdico (*), se nanašajo na spremembe v vodiču, ne v EXIF-u.

Od večje spremembe je na EXIF formatu minilo skoraj dvanajst let, saj so bile zadnje večje

spremembe v EXIF formatu septembra 2003. Zato je to že zelo star standard, ki že dolgo ni bil

več posodobljen, obstaja pa tudi nekaj težav. EXIF format namreč ne podpira barvnih globin,

večjih od 24 bitov, in ne podpira videoposnetkov v tolikšni meri, kot podpira fotografijo. Mnogi

proizvajalci digitalnih fotoaparatov za surove (poznamo jih kot tudi RAW) fotografije

uporabljajo lastne standarde, do katerih je moč dostopati preko namenskih programov. Za Nikon

je to ViewNX2. Surove fotografije kljub širokim možnostim za digitalno obdelavo zavzamejo

veliko prostora na pomnilniku, zato se včasih fotografiranje v RAW formatu ne izplača. Torej

lahko uporabimo JPEG format, ki zavzame manj prostora ter sočasno uporablja tudi EXIF

format, ki ga lahko preberemo brez namenskih programov (Steve's Digicams, 2015).

V glavnem poglavju o EXIF formatu je v osnovi napisano, kakšne atribute vsebuje, tu jih bomo

podrobneje opisali. Vsaka znamka in vsak model fotoaparatov v EXIF format zapiše svoje

14

podatke, zato se lahko zapisi razlikujejo od enega do drugega fotoaparata, nekateri imajo lahko

manj vnosov kot ostali, odvisno od nabora dodatnih možnosti, ki jih fotoaparat ponuja.

Preden začnemo opisovati EXIF atribute, bi poudarili določeno posebnost pri tem fotoaparatu,

čigar fotografija je bila izbrana za potrebe diplomskega dela in opis atributov EXIF formata.

3.3 Nekaj o Nikonu D4S in velikosti senzorjev

Nikonov model D4S je namenjen poklicni in profesionalni rabi in je trenutno najdražji

fotoaparat, ki ga Nikon ponuja, zato pa ponuja zelo širok nabor možnosti. Od ostalih cenejših

DSLR-jev se razlikuje v tem, da ima namesto cenejšega Dx oz. CMOS (Nikon svoje senzorje

označuje s svojo oznako – Dx; to velja tudi za ostale proizvajalce fotoaparatov) senzorja Fx

(Nikonovo imenovanje) oz. full frame senzor (Nikon D4S, 22. februar 2015).

Njegova prednost je v tem, da je zaradi velikosti senzorja primerljiv s klasičnim analognim 35

milimetrskim filmom, zato ima tudi večje območje zajema fotografije. Če bi vzeli 35-mm film

in ga prilagodili za CMOS senzor, bi nastal 23,3-mm film. To bi pomenilo manjšo površino

zajema fotografije. Za lažjo predstavo si vzemimo 70-milimetrski objektiv. To pomeni, da je

njegova največja goriščna razdalja 70 milimetrov in ta je na fotoaparatu s full frame senzorjem

zaradi 1.00 rez faktorja dejansko 70-milimetrski. Če isti objektiv uporabimo na CMOS

senzorju, ki ima 1.50 rez faktor, »postane« 105-milimetrski. To vrednost pridobimo tako, da

rez faktor senzorja v fotoaparatu, ki ga uporabljamo, zmnožimo s trenutno goriščno razdaljo

objektiva, ki je na fotoaparatu.

Na Sliki 3.1 lahko lažje primerjamo faktorjev reza in razumemo, zakaj kljub navidezno večji

goriščni razdalji pri istemu objektivu pokrijemo manj prizora na fotografiji s CMOS senzorjem

(APS-C (Nikon DX, Pentax, Sony)) v primerjavi s full frame senzorjem (35-mm »full frame«).

15

Slika 3.1: Primerjava senzorjev in faktorjev reza

Vir: Mansurov (2013)

Fotografija z Nikona D4S, ki jo bomo uporabili za predstavitev atributov v njenem EXIF

formatu, je prikazana na Sliki 3.2 spodaj.

Slika 3.2: Prizor Still Life, namenjen testiranju fotoaparatov

Vir: Imaging Resource (2014)

Spletna stran, od koder fotografija izvira, se imenuje The Imaging Resource. Na tej strani

opisujejo in testirajo najnovejšo fotografsko tehnologijo, fotoaparate, objektive in dodatno

opremo (stojala, bliskavice …). Prizor na fotografiji se imenuje Still Life in se gre za neke vrste

referenčno fotografijo. Z vsakim fotoaparatom, ki ga opišejo, fotografirajo to skupino

predmetov in na fotografiji poiščejo najmanjše razlike med fotoaparati, kot so območja ostrenja,

nastale napake, npr. šum na fotografiji, pretirana ostrina itn. Fotografijo tako preučijo in

zapišejo, kje ima vsak fotoaparat svoje prednosti ter slabosti. Ti predmeti so vedno enako oz.

16

vsaj podobno postavljeni, da se s tem zagotovi dobra referenčna fotografija, pri kateri lahko

zato en fotoaparat primerjajo z drugim. Če uporabljajo kompaktni fotoaparat, torej brez

možnosti menjave objektivov, ga približajo, tako da je njegova fotografija čim bolj identična

tistim z ostalih fotoaparatov. Če se opisuje DSLR fotoaparat, tako kot v našem primeru, se

vedno uporablja isti objektiv, in sicer Sigma 70 mm, da se izloči čim več zunanjih razlik

(Etchells, 2010).

3.4 Atributi EXIF formata v fotografiji s fotoaparata Nikon D4S

EXIF format vsebuje kar nekaj atributov. Nekateri ne potrebujejo veliko razlage, saj so

razumljivi, drugi so zahtevnejši. Obstajajo tudi nekateri atributi, ki bodo posebej preučeni, saj

je njihova razlaga pomanjkljiva.

Kot je že bilo omenjeno, smo za namen diplomske naloge izbrali fotografijo Still Life z

opisovalne spletne strani The Imaging Resource s fotoaparata Nikon D4S. Za pregled EXIF

formata smo se odločili, da uporabimo pregledovalnik Jeffrey's Exif viewer, saj je brezplačen,

razumljiv in dostopen praktično vsakomur, ki ga zanima format EXIF. Povezava za dostop

pregledovalnika je zapisana v 7. poglavju o brisanju EXIF podatkov.

Prva stvar, ki jo opazimo pred seznamom EXIF atributov, je velikost EXIF podatkov v številu

bajtov. Le-ta je zapisana takole:

»EXIF — this group of metadata is encoded in 65,526 bytes (64.0 kb) «

Torej velikost EXIF formata v fotografiji znaša zaokroženih 64 kilobajtov, s točnejšo

vrednostjo 65,526 bajtov. Po tem podatku se začne tabela atributov v EXIF formatu v tej

fotografiji.

Exif Image Size / 4,928 × 3,280

Prvi atribut v tabeli nam pove velikost fotografije, ta meri 4928 pikslov v širino in 3280 pikslov

v višino.

Make / NIKON CORPORATION

Polno ime proizvajalca fotoaparata.

17

Camera Model Name / NIKON D4S

Model fotoaparata skupaj z proizvajalčevim krajšim imenom.

Orientation / Horizontal (Normal)

Lega fotoaparata, v kateri je bila fotografija napravljena. Skoraj vsi današnji fotoaparati

vsebujejo giroskop, ki odčitavajo lego fotoaparata med zajemom fotografije. Slednjo potem

avtomatsko obrne, da jo lahko v galeriji fotoaparata lažje pregledujemo, da nam ni potrebno

obračati glave ali fotoaparata.

Software / Ver. 1.00

Verzija programske opreme fotoaparata, ki je fotografijo napravil.

Modify Date / 2014:03:13 12:23:12

Čas, v kateremu je bila fotografija urejena v kakršnemkoli slikovnem okolju. Če ni bila, je

potem čas enak tistemu, kot je v Date/Time Original atributu, ali pa tega atributa sploh ni.

Artist / The Imaging Resource

Avtor fotografije. Današnji fotoaparati imajo možnost direktnega vnašanja naših podatkov za

lažje delo z avtorskimi pravicami. Pri fotoaparatih, ki te možnosti nimajo, ta podatek dodamo

naknadno.

V originalu slike je bil ta atribut prazen, zato je bil zaradi potrebe diplomske naloge dodan

naknadno.

Copyright

Beri podpoglavje 3.4.1 Copyright.

Exposure time / 1/25

Hitrost zajema fotografije, torej 0,04 sekunde – štiri stotinke sekunde.

F Number / 8.00

Velikost zaslonke, s katero je bila fotografija zajeta, torej z f/8.

18

Exposure Program / Manual

Nastavitev, ki je bila uporabljena za nastavitev času zajema in velikosti zaslonke. Dandanes je

digitalna fotografija avtomatizirana, zato se tu zapiše temu primerna vrednost. Te so: popolna

avtomatizacija časa in velikosti, avtomatizacija časa in ročna nastavitev velikosti zaslonke in

obratno, ter popolna ročna nastavitev. V našem primeru je bila fotografija napravljena z ročno

nastavljenimi vrednostmi času zajema in velikosti zaslonke.

Sensitivity Type / Recommended Exposure Index

Nastavitev, ki je bila uporabljena za občutljivost na svetlobo, priporočljivo glede na svetlobni

indeks. To je nastavitev, ki izhaja iz ene ali več mer za občutljivost. Uporablja se za ugotavljanje

fotoaparatov odziv na svetlobo. Nastavitvi za svetlobni indeks in občutljivost sta si zelo

povezani in včasih sodelujeta, vendar ju je treba jasno ločiti. Tako nam atribut pove, da je

fotografija nastala glede na priporočljiv svetlobni indeks, torej je fotoaparat avtomatsko izbral

najboljšo nastavitev (Imatest, 2011).

Exif Version / 0230

Trenutna verzija EXIF formata, ki jo uporablja fotoaparat. Če primerjamo vrednost 0230 z

vrednostjo 2.3 iz poglavja o zgodovini formata, lahko hitro ugotovimo, da ta fotoaparat

uporablja verzijo Exif formata 2.3, to je trenutno zadnja verzija, ki se dandanes uporablja.

Date/Time Original / 2014:03:13 12:23:12

Čas dejanskega zajema fotografije, ne glede na spremembe v kateremkoli slikovnem okolju.

Components Configuration / Y, Cb, Cr, -

Kompresija2 fotografije. Vsaka komponenta (te so Y, Cb, Cr, -) je postavljena v vrsti od prve

do četrte. Za nekompresirane oz. surove fotografije je vrstni red zapisan v

PhotometricInterpretation atributu, ki ga naš EXIF ne vsebuje. Dotični atribut lahko pove le

vrstni red Y, Cb in Cr, zato se za kompresirane fotografije uporablja le atribut Components

Configuration (Kanzaki, 2003).

2 Tj. stisnjena, zgoščena. Kompresija je izraz za stiskanje datotek, v našem primeru fotografij, do take mere, da

zavzamejo manj prostora ter da pri tem fotografija izgubi čim manj na kakovosti.

19

Compressed Bits Per Pixel / 4

Število, ki pove, na koliko bitov na piksel je fotografija skompresirana (Kanzaki, 2003).

Exposure Compensation / 0

Današnji digitalni fotoaparati so tako napredni, da je možno fotografijo digitalno osvetliti ali

potemniti kar med samim fotografiranjem, možna je tudi sočasna izdelava temne, nevtralne in

svetle fotografije in na podlagi tega se odločimo, katera fotografija nam je najbolj všeč. Ta

atribut nam pove, za koliko smo fotografijo osvetlili oz. stemnili. Če je EV3 vrednost pozitivna,

je fotografija osvetljena, če je vrednost negativna, je fotografija temnejša. V našem primeru

imamo nevtralno vrednost 0 EV, tako fotografija ni bila ne osvetljena ne potemnjena. Razpon

te vrednosti navadno znaša od +3 EV do -3 EV. Iz osebnih izkušenj je ena največjih prednosti

te nastavitve ta, da lahko v fotoaparatu nastavimo, da izdeluje fotografije z vrednostjo -0,3 EV,

torej rahlo temnejše, sočasno s tem skrajšamo čas zaklopa ter bolj pripremo zaslonko. Rezultat

tega skupka nastavitev je, da fotoaparat zaradi tega lahko izdeluje bolj ostre fotografije v slabših

svetlobnih pogojih, celo s krajšim časom zaklopa zaslonke. S tem se izognemo stranskemu

produktu fotografiranja z daljšim časom zaklopa, in sicer svetlobnim sledem oz. trakuljam.

Max Aperture Value / 2.8

Najvišja vrednost zaslonke na trenutnem objektivu, torej f/2.8.

Metering Mode

Beri podpoglavje 3.4.2 Metering mode.

Light Source / Unknown

Svetlobni izvor, le-ta je lahko naraven (sončna svetloba) ali umeten (sijalka, studijski reflektor,

bliskavica). Za odčitek tega podatka je potreben zunanji adapter, ki ga na našemu fotoaparatu

ni bilo in posledično je odčitek neznan.

Flash / No Flash

3 EV je kratica za Exposure Value, torej vrednost osvetlitve.

20

Nastavitev, ki je bila uporabljena za bliskavico. Dandanes ima skoraj vsak novejši digitalni

fotoaparat integrirano bliskavico, kar za Nikon D4S ne drži. Vgrajene bliskavice zadostujejo le

osnovnim potrebam, zato profesionalcem vgrajena bliskavica ne odgovarja in je proizvajalec

na Nikon D4S ni vgradil. Na vrhu fotoaparata je priključek za zunanjo bliskavico, ki je navadno

tudi veliko močnejša in ponuja mnogo različnih programov. Na fotoaparatu z vgrajeno

bliskavico bi tukaj pisalo, kateri program je bil uporabljen. To so že omenjeni No flash – torej

brez bliskavice; Slow – da se uporabi počasnejša bliskavica, da lahko njena svetloba bolje in

enakomerno zapolni prostor pred zajemom fotografije; Anti-Red Eye – program za interval

bliskanja, s katerim izničimo efekt rdečih oči; obstajajo pa tudi različne kombinacije teh

omenjenih.

Color Space / sRGB

Barvni prostor, ki je bil uporabljen za zajem fotografije. Navadno je to sRGB (standard Red

Green Blue), saj je to splošni standard za barvno paleto. To je ravno tako standard tako za

monitorje, tiskalnike kot tudi fotoaparate, videokamere, da je čim manj nekompatibilnosti med

prikazovanjem barv (Kanzaki, 2003).

Sharpness / Normal

Nastavitev vrednosti ostrine fotografij v samemu fotoaparatu, ki jih bo izdeloval. Višja kot je

vrednost, objekti na prizoru na fotografiji imajo bolj ostre robove. Če je vrednost previsoka, so

robovi lahko beli. In nižja kot je vrednost, so robovi na objektih mehkejši.

Contrast / Normal

Nastavitev vrednosti kontrasta fotografij, ki jih bo fotoaparat izdeloval.

»Kontrast je stopnja barvnih in tonskih razlik med soležnimi površinami v sliki. Kontrast

fotografije je odvisen od barvitosti objekta in jakosti svetlobe. Več svetlobe iz ene same točke

pomeni ostre sence in večji kontrast. Ko spreminjamo kontrast, spreminjamo tudi barvno

intenziteto. Preveč kontrasta pri fotografiranju lahko zmanjša intenziteto barv v sliki, pri

popravku kontrasta pa ravno nasprotno.« (Rovšek, 22. februar 2015).

Saturation / Normal

Nastavitev vrednosti nasičenosti barv v fotografijah, ki jih bo fotoaparat izdeloval. Višja kot je

nasičenost, bolj barvita je fotografija, ter nižja kot je nasičenost, bolj sivkasta je fotografija.

21

Zaradi namena fotografije Still Life je vrednost zadnjih treh atributov nevtralna, saj so te

nastavitve (načeloma) subjektivne narave, zato jih opisovalec fotoaparata zaradi izločanja razlik

med fotografsko opremo ne spreminja oz. pusti na tovarniških nastavitvah.

ISO / 100

Vrednost občutljivosti oz. ISO ekvivalentna vrednost fotografije. Fotografija je bila zajeta na

vrednosti 100. ISO je nastavitev, s katero določimo, koliko naj bo fotoaparat občutljiv na

svetlobo. Pred digitalno fotografijo so obstajali filmi z različnimi ISO vrednostmi in višja kot

je bila ISO vrednost, bolj je bil film občutljiv na svetlobo, kar je pomenilo, da lahko z višjo

vrednostjo ISO lažje fotografiramo v temi. Stranski produkt višje vrednosti ISO je, da se na

fotografijah pojavi šum oz. zrnatost. Le ta se lahko pojavi že na fotografijah pri dnevni svetlobi

s previsoko vrednostjo ISO, na nočnih je šum le še bolj izrazit. Torej, višja kot je ISO vrednost,

bolj je izrazit šum, a s tem je tudi boljša zaznava objektov oz. njihovih robov na fotografiji, ki

je nastala v temi z minimalno svetlobo. Uradno je razpon ISO od 4 do 10.000, glede na model

fotoaparata in tip filma. Poleg fotoaparatov so se razvile tudi njihove funkcije, saj so najnovejši

digitalni fotoaparati tako razviti, da je šum pri najvišji vrednosti precej neizrazit v primerjavi s

predhodniki digitalnih fotoaparatov.

Focal Length / 70.0 mm

Največja goriščna razdalja objektiva, ki je trenutno na fotoaparatu.

Maker Note Nikon / (17,782 bytes binary data)

Med preučevanjem atributov v fotografiji nam je tale atribut posebej padel v oči, ker vsebuje le

velikost zapisa, ki znaša 17,782 bajtov binarnih podatkov. Če v Jeffrey's Exif viewer EXIF

pregledovalniku pogledujemo, kaj je pod seznamom atributov EXIF formata, postane jasno, da

se pod tem seznamom nahaja Maker Note tabela. To je proizvajalčev lasten vnos v EXIF, v

katerem so zapisani čisto prav vsi podatki in nastavitve v fotoaparatu, ki so bile uporabljene

med nastankom fotografije, med drugim vsebuje tudi serijsko številko fotoaparata, ki je – tako

kot pri avtomobilih VIN identifikacijski zapis – unikatna za vsak fotoaparat. Na podlagi tega

lahko ugotovimo, kdo je lastnik fotoaparata. Maker Note je na nek način praktično

proizvajalčeva nadgradnja oz. dodatek EXIF formatu, vnosov je približno 7.500, s tem, da se

določena vrednost velikokrat ponovi in vsebuje drugačne vrednosti. Za primerjavo, EXIF

format iz te fotografije jih ima okrog 60. Temu atributu bomo namenili podpoglavje v poglavju

o konkurenci EXIF formatu.

22

User Comment

Atribut, v kateremu lahko preberemo ali zapišemo lasten komentar v zvezi s fotografijo. Tu je

bil vnos prazen.

Sub Sec Time / 05

Sub Sec Time Original / 05

Sub Sec Time Digitized / 05

Ti trije atributi vsebujejo enako vrednost, razlika je v poimenovanju atributov. Gre za vrednost,

ki se uporablja za zapisovanje frakcij sekund za atribute ModifyDate, Date/Time Original in

Create Date (Aware [Systems], 2008b).

Ker gre za zelo podobne atribute, vendar z isto vrednostjo, so zato opisani skupaj.

Flashpix Version / 0100

Verzija formata Flashpix, ki jo podpira fotoaparat. Če podpira Flashpix format 1.00, je to

označeno z verzijo 0100 v 4-bitnem ASCII zapisu (Kanzaki, 2003).

FlashPix je datotečni format, v katerem se lahko fotografija shrani v več resolucijah. Njena

končnica je .fpx, in je shranjena v bitnem slikovnem zapisu, zato je lahko ta format fotografij

prostorsko precej zahteven (Wikipedia, 2006).

Interoperability Index / R98 - DCF basic file (sRGB)

Indeks interoperabilnosti, ki nakazuje identifikacijo pravila interoperabilnosti. R98 je datotečna

specifikacija priporočljivih pravil o EXIF interoperabilnosti, DCF osnovni pa o datotečnem

dogovoru s strani sestave pravil datotečnih sistemov za fotoaparate (Kanzaki, 2003).

Interoperability Version / 0100

Verzija interoperabilnosti, ki jo fotoaparat podpira. Vrednost je podobna Flashpix verziji, ravno

tako v ASCII zapisu (Kanzaki, 2003).

23

Sensing Method / One-chip color area

Tip senzorja, ki je bil v fotoaparatu uporabljen za zajem fotografije. Obstajajo še One-Chip,

Two-Chip, Three-Chip, Color Sequential, Trilinear in Color Sequential-linear tip senzorjev

(Kanzaki, 2003).

File Source / Digital Camera

Vir fotografije. Zaradi tega atributa lahko ugotovimo, da fotografija izvira iz digitalnega

fotoaparata.

Scene Type / Directly photographed

Način prizora, s katerim smo zajeli fotografijo. Ker je bila ta fotografija za potrebe opisa

fotoaparata, je zato zajeta z ročnimi nastavitvami, kar razloži vrednost Directly photographed

v atributu. Sicer bi bilo tu zapisano ime avtomatske scenske nastavitve, kjer fotoaparat posebej

prilagodi vsako nastavitev. Te scenske nastavitve so portretna, nočna, mestna, narava, hitri

športi itn.

CFA Pattern / [Red,Green][Green,Blue]

Niz barvnega filtra (Color filter array) ki je bil uporabljen, kadar je uporabljen one-chip color

area senzor. Torej rdeča in zelena ter zelena in modra (Bayer filter), ki je tudi najbolj uporabljen

vzorec (Kanzaki, 2003; Wikipedia, 2004).

Custom Rendered / Normal

Atribut, s katerim ugotovimo, ali je bila fotografija oz. njeni podatki kdaj obdelani z namenom

za produkcijo. Če je bila, se potem pričakuje, da EXIF pregledovalnik onemogoči ali zmanjša

kakršnokoli nadaljnjo predelavo. Ker je vrednost v atributu Normal, tako torej vemo, da ni bila,

sicer bi bila vrednost Custom (Aware [Systems], 2008).

Exposure Mode / Manual

Način, v katerem je bila nastavljena vrednost digitalne osvetlitve. Ta atribut je v grobem zelo

povezan z atributom Exposure Compensation. Ker je bil fotoaparat med zajemom fotografije

ročno nastavljen na nevtralno osvetljevanje, tj. 0, je zato tu zapis Manual. Možna je tudi

avtomatska osvetljava oz. potemnitev fotografije; če se procesorju, ki obenem računa tudi

svetlobo, zdi fotografija pretemna, jo lahko naknadno osvetli. V tem primeru bi v vrednosti

24

pisalo Auto. Obstaja še ena vrednost, in sicer Bracket. V tem načinu namreč fotografiramo isti

prizor z različnimi osvetlitvami, ter se tako odločimo za tisto fotografijo, ki nam je najbolj všeč.

Lahko jih kombiniramo in tako ustvarimo HDR (High Dynamic Range) fotografijo.

White Balance / Manual

Nastavitev beline, ki je bila uporabljena za fotografijo. Ročna nastavitev je možna pri

fotografiranju v surovemu (RAW) formatu, saj potem lahko to vrednost natančno določimo v

temu primernem slikovnem orodju na računalniku. Sicer imajo fotoaparati shranjene nastavitve

za različne beline – za belo pod sončno svetlobo, pod halogensko žarnico itn. Fotoaparat lahko

najhitreje nastavimo tako, da fotografiramo objekt bele barve. Če bela na objektu pride napačne

barve (ne takšna, kot jo dejansko vidimo), nastavitev beline ni prava, zato jo je potrebno poiskati

in najti pravo. Možna je tudi ročna korekcija beline z namenskim orodjem v fotoaparatu, vendar

je to priporočljivo le v dolgoročnem fotografiranju v istem okolju, saj nastavljanje pravilne

beline lahko vzame kar nekaj časa.

Digital Zoom Ratio / 1

V tem atributu izvemo, kakšno razmerje digitalne povečave je bilo uporabljeno. Ker je bila

povečava le optična, je zato v tem atributu vrednost 1.

Focal Length In 35mm Format / 70 mm

Največja vrednost objektiva na 35-milimetrskem formatu. Ker je Nikon D4S že fotoaparat s

full frame senzorjem, je zato vrednost zapisana v Focal Length In 35mm Format enaka tisti, kot

v atributu Focal Length. Če bi bili EXIF podatki s fotoaparata s CMOS senzorjem, bi se

vrednosti v atributih razlikovale. V EXIF formatu s fotoaparata s CMOS senzorjem bi za 70-

mm objektiv pisalo 105 mm, ampak ker imamo fotoaparat s full frame senzorjem, je zato

vrednost 70 mm.

Gain Control / None

Stopnja nastavitve svetlobne ojačitve, ki je bila določena. V tem EXIF formatu je vrednost

None; sicer so lahko še Low Gain Up – torej rahla osvetljava, High Gain Up – močna osvetljava,

Low gain down – rahla potemnitev in High gain down – močna potemnitev. Velja vedeti, da je

ta nastavitev svetlosti popolnoma zase in nima veze z ISO vrednostjo, in prav tako nima

digitalne osvetlitve v Exposure Mode (Aware [Systems], 2008a).

25

Subject Distance Range / Unknown

Nastavitev, ki je bila uporabljena za določanje razdalje objekta. Sem sicer spadajo zapisi Macro,

Close View in Distant View, zato sklepamo, da gre za atribut, ki pristaja kompaktnim

fotoaparatom, saj je vrednost v našem EXIF formatu neznana (Kanzaki, 2003).

GPS Version ID / 2.3.0.0

Atribut, ki je povezan z verzijo EXIF formata. Čeprav fotoaparat ne vsebuje GPS adapterja,

vseeno EXIF format tudi na takšnem fotoaparatu še vedno vsebuje vrednost verzije GPS

metapodatkov, saj gre za atribute, ki so globoko ukoreninjeni v EXIF format in verzija GPS je

zato identična z verzijo EXIF-a.

Compression / JPEG (old-Style)

Atribut, ki nam pove, v katerem podatkovnem formatu je zapisana fotografija, torej v klasičnem

JPEG-u, zato fotografija tudi ima končnico .jpg.

Resolution / 300 pixels/inch

Resolucija fotografije – torej 300 pikslov na eno inčo. To je 118,11 pikslov na centimeter. Višja

kot je vrednost, večja in podrobnejša je fotografija.

Thumbnail Length / (10,240)

Velikost pregledne sličice originalne fotografije v bajtih.

Y CB CR Positioning / Co-Sited

Vrednost določene pozicije podvzorčnih barvnih komponent glede na vzorce svetlosti. Lahko

so centrirane ali vzporedne (co-sited) (Aware [Systems], 2008c).

Create Date / 2014:03:13 12:23:12

Atribut, ki nam pove, kdaj je dejansko nastala fotografija, povezan je z atributom Date/Time

Original.

Exif Image Width / 640

Exif Image Height / 424

Exif Image Width / 1620

26

Exif Image Height / 1080

Velikost prve oz. manjše in druge oz. večje EXIF predogledne sličice, ki so uporabljene za

pregledovanje fotografij na samem fotoaparatu. Da ni sistemski pomnilnik RAM

preobremenjen, so za hitrejše pregledovanje fotografij zato uporabljene manjše slike, zato lahko

brez daljšega čakanja hitro pregledujemo napravljene fotografije.

EXIF / (65,526 bytes binary data)

Velikost EXIF metapodatkov v bajtih.

3.4.1 Copyright

Copyright / Image is copyright © 2012, The Imaging Resource, all rights reserved.

Visitors to this site may download images for local, private, non-commercial use.

Individuals who have themselves downloaded the images may print copies on their

personal printers as an aid to evaluating the performance of the camera(s) involved.

Other than this explicit usage, the images may not be published, reproduced, or

distributed in print or electronic and/or digital media, or linked or otherwise referenced

on the internet or other digital information networks without the express written consent

of The Imaging Resource.

Copyright je podoben atributu Artist. Omogoča nam zavarovanje pred krajo avtorskih pravic.

Če naložimo fotografijo na splet s tem podatkom, je to naša lastnina v javnem spletu in tu lahko

tudi zapišemo in jasno poudarimo, kaj dovoljujemo s fotografijo in česa ne. Če kakšen

posameznik tega ne spoštuje in ta atribut iz fotografije izbriše, lahko tovrstno početje postane

stvar civilne tožbe. Tukaj je bil podatek prazen in je bil zaradi diplomskega dela dodan oz.

prepisan, saj je ta podatek zapisan ob fotografiji, od koder jo je možno dobiti.

27

3.4.2 Metering Mode

Metering Mode / Multi-Segment

Atribut, ki nam pove, s katero nastavitvijo za merjenje razdalje za ostrenje smo zajeli

fotografijo. Če pogledamo skozi okular fotoaparata, vidimo zarisanih več ravnih in ukrivljenih

črt, le-te se lahko razlikujejo glede na znamko in model fotoaparata. To so oporne točke za

slikovno kompozicijo, a so povezane tudi z nastavitvijo ostrenja. Na podlagi te nastavitve

računalnik v fotoaparatu motorčku za avtomatsko ostrenje naroči, do kdaj naj vrti mehanizem,

da najde za nas optimalno, torej ostro vrednost objekta. Obstajajo 4 nastavitve in te so:

Točkovno ostrenje

Pri točkovnem ostrenju se upošteva približno 5 % območja v kukalu oz. iskalu. To območje se

lahko nahaja na sredini, lahko le na levi ali desni strani itn. Možno je ročno definirati točko

ostrenja. Pri tem ostrenju obstaja velika možnost presvetlitve oz. potemnitve fotografije.

Sredinsko ostrenje

Pri sredinskem ostrenju se upošteva približno 70 % območja v kukalu, s tem da se osredotoča

le na sredino (to je tisto območje, ki je navadno označeno s krogom v kukalu). Pri tem ostrenju

obstaja manjša možnost presvetlitve oz. potemnitve fotografije.

Delno ostrenje

Je podobno kot točkovno ostrenje, le da je območje povečano za približno 15 %. Uporabno je

v zelo svetlih ali zelo temnih prizorih, ki lahko zelo vplivajo na izračune ostrenja pri točkovnem

ostrenju, kjer zato le-to ni uporabno, zato tudi fotografija ni tako slabo svetlobno neenakomerna,

kot je pri točkovnem ostrenju.

Matrično ostrenje

Obstaja tudi pod imenom »Multi-Segment metering«, kar tudi je uporabljena nastavitev v

našemu EXIF formatu. Je popolnoma avtomatično in na podlagi le-tega avtomatsko izračuna

najboljše območje za ostrenje in pri tem poskuša izračunati takšno vrednost, da so objekti v

ospredju in ozadju čim manj zamegljeni, sredinski pa čim bolj ostri. Vse skupaj je svetlobno

zelo uravnano, zato fotografija ni ne presvetla ne pretemna.

28

3.5 Primerjava formatov EXIF različnih fotoaparatov

V uvodu je zapisano, da se EXIF formati verjetno razlikujejo med fotoaparati. Da to ugotovimo,

smo se odločili za primerjavo EXIF formata iz fotografij od štirih različnih fotoaparatov, in

sicer:

Nikon D4S (2014, za profesionalno rabo; EXIF format je isti, kot je bil uporabljen za

opis atributov);

Nikon D70s (2005, prestopni model za polprofesionalno rabo; za primerjavo EXIF

formata med novejšim, tj. Nikonovim D4S, in starejšim fotoaparatom);

Canon EOS 1D-X (2012, za profesionalno rabo, Canonov ekvivalent Nikonu D4S; za

primerjavo EXIF formata med najbolj uporabljenima in konkurenčnima znamkama v

svetu digitalne fotografije);

Apple iPhone 5 (2012, osebni mobilni telefon; edini, ki na našemu seznamu vsebuje

serijsko vgrajen GPS čip).

3.5.1 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Nikon D4S

Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Nikon D4S je enak tistemu, ki je bil uporabljen za

opis atributov v prejšnjem poglavju. Razlika je v tem, da sta atributa Artist in Copyright

očiščena podatkov, ki sta ju vsebovala v poglavju o opisu atributov v EXIF formatu za lažje

razumevanje njunega namena in sta bila naknadno dopolnjena.

Fotoaparat Nikon D4S in objektiv Sigma 70 mm f/2.8.

29

Tabela 3.1: EXIF iz fotografije z DSLR fotoaparata Nikon D4S

Make NIKON CORPORATION Sub Sec Time 05

Camera Model Name NIKON D4S Sub Sec Time Original 05

Orientation Horizontal (normal) Sub Sec Time Digitized 05

Software Ver.1.00 Flashpix Version 0100

Modify Date 2014:03:13 12:23:12 Interoperability Index R98 - DCF basic file (sRGB)

Artist Interoperability Version 0100

Copyright Sensing Method One-chip color area

Exposure Time 1/25 File Source Digital Camera

F Number 8.00 Scene Type Directly photographed

Exposure Program Manual CFA Pattern [Red,Green][Green,Blue]

Sensitivity Type Recommended Exposure Index Custom Rendered Normal

Exif Version 0230 Exposure Mode Manual

Date/Time Original 2014:03:13 12:23:12 White Balance Manual

Components Configuration Y, Cb, Cr, - Digital Zoom Ratio 1

Compressed Bits Per Pixel 4 Focal Length In 35mm Format 70 mm

Exif Image Size 4,928 × 3,280 Scene Capture Type Standard

Exposure Compensation 0 Gain Control None

Max Aperture Value 2.8 Subject Distance Range Unknown

Metering Mode Multi-segment GPS Version ID 2.3.0.0

Light Source Unknown Compression JPEG (old-style)

Flash No Flash Resolution 300 pixels/inch

Color Space sRGB Thumbnail Length 10,240

Sharpness Normal Y Cb Cr Positioning Co-sited

Contrast Normal Create Date 2014:03:13 12:23:12

Saturation Normal Exif Image Width 640

ISO 100 Exif Image Height 424

Focal Length 70.0 mm EXIF (65,526 bytes binary data)

Maker Note Nikon (17,782 bytes binary data) Exif Image Width 1,620

User Comment Exif Image Height 1,080

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Število atributov je 61.

30

3.5.2 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Nikon D70s

Za preučitev formata z Nikona D70s smo uporabili fotografijo psa iz osebnega arhiva, kar

prikazuje Slika 3.3.

Slika 3.3: Primer fotografije z Nikon D70s, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke

Vir: Medved, osebni arhiv (2014)

Fotoaparat Nikon D70s in objektiv Sigma 50–500 mm f/4-6.3 EX DG HSM.

Tabela 3.2: EXIF iz fotografije s DSLR fotoaparata Nikon D70s

Exif Image Size 3,008 × 2,000 Sub Sec Time 80

Make NIKON CORPORATION Sub Sec Time Original 80

Camera Model Name NIKON D70s Sub Sec Time Digitized 80

Orientation Horizontal (normal) Flashpix Version 0100

Software Ver.1.00 Color Space sRGB

Modify Date 2014:06:13 14:47:05 Interoperability Index R98 - DCF basic file (sRGB)

Exposure Time 1/800 Interoperability Version 0100

F Number 6.30 Sensing Method One-chip color area

Exposure Program Shutter speed priority AE File Source Digital Camera

Exif Version 0221 Scene Type Directly photographed

Date/Time Original 2014:06:13 14:47:05 CFA Pattern [Blue,Green][Green,Red]

Create Date 2014:06:13 14:47:05 Custom Rendered Normal

Components Configuration Y, Cb, Cr, - Exposure Mode Auto

Compressed Bits Per Pixel 4 White Balance Manual

Exposure Compensation 0 Digital Zoom Ratio 1

Max Aperture Value 6.3 Focal Length In 35mm Format 555 mm

Metering Mode Multi-segment Scene Capture Type Standard

31

Light Source Cloudy Gain Control None

Flash No Flash Contrast Normal

Sharpness Normal Subject Distance Range Unknown

Focal Length 370.0 mm Compression JPEG (old-style)

Saturation Normal Resolution 300 pixels/inch

Maker Note Nikon (1,530 bytes binary data) Thumbnail Length 8,657

User Comment Y Cb Cr Positioning Co-sited

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Število atributov je 51.

3.5.3 Primer formata EXIF z DSLR fotoaparata Canon EOS 1D-X

Za čim bolj objektivno primerjavo smo se odločili uporabiti enako referenčno fotografijo z

opisovalne spletne strani The Imaging Resource, tj. Still Life, le da je bila zajeta s

konkurenčnim fotoaparatom in enakim objektivom.

Slika 3.4: Primer fotografije s Canon 1D X, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke

Vir: Imaging Resource (2011)

Fotoaparat, ki je bil uporabljen, je bil Canon EOS 1D-X, objektiv pa Sigma 70 mm f/2.8.

32

Tabela 3.3: EXIF iz fotografije z DSLR fotoaparata Canon EOS 1D-X

Make Canon Color Space sRGB

Camera Model Name Canon EOS-1D X Maker Note Canon (8,152 bytes binary data)

Orientation Horizontal (normal) User Comment

Modify Date 2012:08:28 13:54:07 Sub Sec Time 33

Artist Sub Sec Time Original 33

Y Cb Cr Positioning Co-sited Sub Sec Time Digitized 33

Copyright Flashpix Version 0100

Exif Image Size 5,184 × 3,456 Interoperability Index R98 - DCF basic file (sRGB)

Exposure Program Manual Interoperability Version 0100

Sensitivity Type Recommended Exposure Index Focal Plane X Resolution 5728.176796

Recommended Exposure Index 200 Focal Plane Y Resolution 5702.970297

Exif Version 0230 Focal Plane Resolution Unit inches

Date/Time Original 2012:08:28 13:54:07 Custom Rendered Normal

Create Date 2012:08:28 13:54:07 Exposure Mode Manual

Components Configuration Y, Cb, Cr, - White Balance Manual

Shutter Speed Value 1/25 Scene Capture Type Standard

Aperture Value 8.00 Serial Number 052011000696

Exposure Compensation 0 Lens Info 70mm f/0

Metering Mode Multi-segment Lens Serial Number 0000000000

Flash Off, Did not fire GPS Version ID 2.3.0.0

Focal Length 70.0 mm Compression JPEG (old-style)

F Number 8.00 ISO 200

Exposure Time 1/25 Resolution 72 pixels/inch

Owner Name Thumbnail Length 16,140

Lens Model EF50mm f/2.5 Compact Macro +LSC

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Število atributov je 52.

3.5.4 Primer formata EXIF z mobilnega telefona Apple iPhone 5

To podpoglavje se ne osredotoča le na telefon omenjene znamke, ampak se nanaša tudi na vse

ostale telefone, saj je njihova zgradba zelo identična. Tudi tukaj bomo uporabili fotografijo psa

iz osebnega arhiva. Nastala je na Šmihelskem mostu v Novem mestu, kar nam GPS podatki

33

lahko potrdijo. To je tudi fotografija, ki smo jo uporabili za preučitev GPS atributov v poglavju

o geolociranju in pri poskusu pridobitve podatkov EXIF iz fotografije, ki bo naložena na

različna socialna omrežja in spletne servise v prihodnjem poglavju.

Slika 3.5: Primer fotografije z Apple iPhone 5, iz katere smo pobrali EXIF metapodatke

Vir: Medved, osebni arhiv (2014)

Fotoaparat oz. mobilni telefon, ki je bil uporabljen, je Apple iPhone 5.

Tabela 3.4:EXIF iz fotografije z mobilnega telefona Apple iPhone 5

Make Apple Sub Sec Time Digitized 882

Camera Model Name iPhone 5 Flashpix Version 0100

Orientation Horizontal (normal) Color Space sRGB

Software 7.1.2 Sensing Method One-chip color area

Modify Date 2014:08:02 17:53:25 Scene Type Directly photographed

Y Cb Cr Positioning Centered Exposure Mode Auto

Exposure Time 1/536 White Balance Auto

F Number 2.40 Focal Length In 35mm Format 33 mm

Exposure Program Program AE Scene Capture Type Standard

ISO 50 Lens Info 4.12mm f/2.4

Exif Version 0221 Lens Make Apple

Date/Time Original 2014:08:02 17:53:25 Lens Model iPhone 5 back camera 4.12mm f/2.4

Create Date 2014:08:02 17:53:25 GPS Latitude Ref North

Components Configuration Y, Cb, Cr, - GPS Latitude 45.803056 degrees

Shutter Speed Value 1/536 GPS Longitude Ref East

Aperture Value 2.40 GPS Longitude 15.162181 degrees

Brightness Value 7.867511521 GPS Altitude Ref Above Sea Level

34

Exif Image Size 3,264 × 2,448 GPS Altitude 175.3455882 m

Metering Mode Multi-segment GPS Time Stamp 15:53:25.09

Flash Off, Did not fire GPS Img Direction Ref True North

Focal Length 4.1 mm GPS Img Direction 37.85201794

Subject Area 1631 1223 1795 1077 Compression JPEG (old-style)

Maker Note Apple (196 bytes binary data) Resolution 72 pixels/inch

Sub Sec Time Original 882 Thumbnail Length 8,419

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Število atributov je 51. Kot zanimivost: če odstranimo geolokacijske atribute, jih je »samo«

42.

3.5.5 Povzetek primerjave

Primerjali smo vse štiri EXIF formate in izločili tiste atribute, ki so jih vsebovali vsi formati

skupaj, pustili tiste, ki jih je vseboval le en, dva ali trije formati. Senčen kvadratek pomeni, da

je fotoaparat vseboval atribut, bel kvadratek pa da ga ni vseboval. Izločeni so bili tudi atributi,

ki so imeli drugačna imena, a isto vrednost (npr. Shutter Speed Value in Exposure Time).

Izsledki primerjave so razvidni v spodnji Tabeli 3.5.

Tabela 3.5: Primerjava EXIF formatov

Nik

on D

4S

Nik

on D

70

s

Can

on

EO

S 1

D-X

Ap

ple iP

hon

e 5

Nik

on D

4S

Nik

on D

70

s

Can

on

EO

S 1

D-X

Ap

ple iP

hon

e 5

Software File Source

Artist Gain Control

Copyright Subject Distance Range

Sensitivity Contrast

Compressed Bits Per Pixel Sharpness

Exif Image Width Saturation

Exif Image Height Interoperability Index

EXIF Interoperability Version

Exif Image Width Sensing Method

Exif Image Height CFA Pattern

User Comment Digital Zoom Ratio

35

Exposure Compensation GPS Version ID

Owner Name Focal Plane X Resolution

Light Source Focal Plane Y Resolution

Recommended Exposure Index Focal Plane Resolution Unit

Brightness Value Lens Serial Number

Subject Area GPS Latitude Ref

Focal Length In 35mm Format GPS Latitude

ISO GPS Longitude Ref

Serial Number GPS Longitude

Lens Make GPS Altitude Ref

Lens Info GPS Altitude

Lens Model GPS Time Stamp

Scene Type GPS Img Direction Ref

Custom Rendered GPS Img Direction

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Kot je razvidno iz Tabele 3.5, je kljub starostnemu razponu še vedno očitna podobnost med

Nikonovima modeloma, s tem da ima novejši model nekaj dodatnih atributov, ki jih starejši

nima, kot so atributi za ISO, velikost EXIF predoglednih sličic, GPS verzije. Če pogledamo

Canonov fotoaparat, opazimo, da ima kar nekaj lastnih atributov, ki jih drugi nimajo, to so Focal

Plane X & Y resolution, serijska številka objektiva in ime lastnika. Atributa, ki ju Canonov

fotoaparat ne vsebuje za razliko od Nikonovih fotoaparatov, sta Software version ID in vrednost

kompresije bitov na piksel. Če odštejemo atribute za geolociranje, ima največ svojevrstnih

atributov mobilni telefon iPhone 5, čeprav jih od vseh fotoaparatov vsebuje najmanj. Zato je

edini, ki vsebuje geolokacijske atribute, poleg tega ima tudi atributa o vrednosti svetlosti ter

območju zajema. EXIF format se torej lahko razlikuje od fotoaparata do fotoaparata, čeprav le

minimalno.

Atributi, ki so jih vsebovale vse naprave oz. so bili izločeni, so sledeči (poimenovanja so

uporabljena iz Nikon D4S, zato niso vključeni Canonovi in Applovi lastno poimenovani

atributi, da ni podvojenih vnosov in zmede): Make, Camera Model Name, Orientation,

Modify Date, Exposure Time, F Number, Exposure Program, Exif Version, Date/Time

Original, Components Configuration, Exif Image Size, Exposure Compensation, Max Aperture

Value, Metering Mode, Flash, Color Space, Focal Length, Maker Note Nikon, Sub Sec Time,

Sub Sec Time Original, Sub Sec Time Digitized, Flashpix Version, Exposure Mode, White

36

Balance, Scene Capture Type, Compression, Resolution, Thumbnail Length, Y Cb Cr

Positioning, Create Date.

Število atributov, ki si jih vse naprave delijo med sabo, je torej 30; število atributov, ki jih

uporablja le ena, dve ali tri naprave, pa 50.

3.6 Uporaba EXIF formata

EXIF format smo torej preučili, spoznali njegove atribute in njihove vrednosti, primerjali

atribute med štirimi različnimi modeli. Tako smo ugotovili, da torej digitalna fotografija ne

vsebuje le same fotografije, ampak tudi ostale zanimive podatke, ki so skriti v njenem ozadju.

3.6.1 Amaterska raven

Preden postanemo vešči fotografije, vedno začnemo kot fotograf začetnik. Učimo se, kako

delati ostre fotografije, kako pravilno nastaviti fotoaparat glede na dane svetlobne pogoje in

razpoložljivo opremo. Fotograf amater bo po fotografiranju pregledal fotografije, ki jih je

napravil, želel bo vedeti, zakaj so se mu nekatere ponesrečile. To lahko stori tako, da preveri

vrednosti, ki jih je uporabil med fotografiranjem in jih bo našel v EXIF formatu, katerega bo

lahko pregledal preko namenskega orodja na računalniku ali fotoaparatu samem.

3.6.2 Profesionalna raven

Profesionalni fotograf EXIF formata ne uporablja več za pregledovanje nastavitev, ki jih je

uporabil za fotografiranje, ker z leti dobi izkušnje in že ve, kakšne nastavitve in opremo

potrebuje, zato tako orodje raje izkoristi za zapis svojega imena in avtorskih pravic, v katerih

jasno določi, kaj se s fotografijo lahko počne. V teh atributih lahko dovolimo, ali pa tudi ne,

npr. naslednje stvari: javno uporabo, prodajo fotografije brez naše vednosti, uporabljanje v

komercialne namene itn.

Poklicni fotograf lahko pri pomanjšani fotografiji, ki jo oglašuje na spletu, v njen EXIF format

zapiše svoje kontaktne podatke in informacije o tem, kje bi lahko morebitni kupec kupil

fotografijo v večji, originalni velikosti ali njeno fizično kopijo. Če se gre za kakšno naravno,

mestno ali krajinsko fotografijo, lahko pusti tudi geolokacijske podatke, s katerimi lahko privabi

turiste v neokrnjeno naravo.

37

3.7 Konkurenca formatu EXIF

EXIF format je izpeljanka iz TIFF formata, ki se dandanes ne uporablja več oz. le še v zelo

redkih primerih. Direktne konkurence EXIF formatu ni, saj je to standard, ki so se ga odločili

uporabiti praktično vsi proizvajalci fotoaparatov, videokamer, skenerjev in skoraj vseh naprav,

katerih produkt je digitalna fotografija, videoposnetek ali zvočni zapis. Vendar je bilo med

preučevanjem EXIF-a ugotovljeno, da obstaja tudi proizvajalčeva nadgradnja EXIF formata, in

sicer Maker Note, v katero se zapiše dodatne informacije, kot so sistemske nastavitve

fotoaparata. Le-te informacije za EXIF niso tako pomembne, saj so tudi preobsežne.

3.7.1 Maker Note

Da preverimo, zakaj gre pri Maker Note, smo izbrali nekaj naključnih atributov iz tabele Maker

Note pri prej omenjeni Still Life fotografiji fotoaparata Nikon D4S, ki se nahaja pod tabelo o

EXIF formatu. Zraven smo zapisali, kaj pomenijo.

Tabela 3.6: Razlaga naključno izbranih atributov o nastavitvah v Maker Note

Date Display Format M/D/Y

Nastavitev prikaza datuma. Kot je razvidno, je

izbrana ameriška nastavitev, v kateri je najprej

prikazan mesec pred dnevom.

AF-S Priority Selection Focus Prioritetna izbira za ostrenje pri načinu AF-S.

AF Point Selection 51

Points

Nastavitev števila pik, s katerimi lahko ostrimo

območja v okularju.

Grid Display On Vklop ali izklop prikaza mreže na okularju in/ali

LCD zaslonu.

Viewfinder Display Frame

Count

Na dnu okularja lahko nastavimo, kaj nam

prikazuje – v tem primeru torej število

fotografij, ki jih lahko še izdelamo.

CH Mode Shooting Speed 10 fps

Nastavitev, v kateri nastavimo, koliko slik na

sekundo (frames per second) delamo v načinu

CH.

Assign Remote Fn Button None Tu lahko določimo, kaj lahko stori zunanji

funkcijski gumb.

Shutter Count 209 Število do sedaj zajetih fotografij.

LCD Illumination Off Osvetlitev LCD zaslona.

Screen Tips Off Prikaz pomoči na LCD zaslonu.

Beep Off Pisk ob zajemu fotografije.

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

38

Če pogledamo še malo naprej po tabeli, zasledimo, da se določeni zapisi ponavljajo in ni

zapisano, kaj bi lahko pomenili. Za prikaz smo izbrali tri najbolj pogoste zapise ter pet

naključno izbranih.

Tabela 3.7: Izvleček iz Maker Note – Nikon Shot Info D4S

Nikon Shot Info D4S 0x05f8 193

Nikon Shot Info D4S 0x05f9 59

Nikon Shot Info D4S 0x05fa 7

Nikon Shot Info D4S 0x05fb 0

Nikon Shot Info D4S 0x05fc 1

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Ti atributi (Tabela 3.7) so izvlečki šifriranih podatkov v fotografiji iz fotoaparata Nikon D4S.

Tabela 3.8: Izvleček iz Maker Note – Nikon Color Balance Unknown

Nikon Color Balance Unknown 0x0094 35

Nikon Color Balance Unknown 0x0095 107

Nikon Color Balance Unknown 0x0096 252

Nikon Color Balance Unknown 0x0097 64

Nikon Color Balance Unknown 0x0098 189

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Tudi ti atributi (v Tabeli 3, 8) so šifrirani za večino Nikonovih modelov fotoaparatov.

Tabela 3.9: Izvleček iz Maker Note – Nikon Lens Data 0204

Nikon Lens Data 0204 0x0009 40

Nikon Lens Data 0204 0x0014 234

Nikon Lens Data 0204 0x0015 26

Nikon Lens Data 0204 0x0016 32

Nikon Lens Data 0204 0x0017 51

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Nikon in ostali proizvajalci ravno tako šifrirajo tudi informacije o Lens Data 0204 (Tabela 3.9),

če gre za verzijo 0201 ali višjo. Če je dešifrirni algoritem znan, so podatki lahko izluščeni

(Harvey, 2014).

Atributi v Tabelah 3.7, 3.8 in 3.9 so prikazani v precej manjšem številu; za lažjo predstavo

lahko zapišemo, da ima točni seštevek teh atributov štirimestno številko. Torej Maker Note

39

poleg podatkov o različnih nastavitvah vsebuje predvsem šifrirane podatke in vrednosti. Da bi

jih lahko razumeli, potrebujemo dešifrirni ključ, le-ta pa ni dostopen širši množici.

4. GEOLOCIRANJE

Geolociranje je možno na napravi, ki vsebuje GPS ali njegov adapter. Kot smo že omenili,

kratica GPS v angleščini pomeni global positioning system, torej globalni sistem

pozicioniranja. Geolociranje oz. geotagging je postopek, pri kateremu se geolokacijski

metapodatki zapišejo v digitalni medij oz. njen EXIF, torej v našem primeru v fotografijo. S

temi podatki lahko natančno (ali tudi ne, odvisno je, kako je področje pokrito z GPS signalom)

ugotovimo, kje in na kateri nadmorski višini je fotografija nastala, ter v katero smer je bila

naprava usmerjena ob zajemu fotografije. Preden lahko v celoti razumemo geolociranje, se

lotimo osnov GPS sistema, njegove zgodovine in ostalih stvari, povezanih z njim.

4.1 Zgodovina GPS-a

Sullivan (2012) je o začetkih GPS sistema zapisal takole: »Vse se je začelo pri prvem satelitu,

ki ga je človeštvo v času hladne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo poslalo v vesolje. To je bil

ruski oz. tedaj še sovjetski satelit Sputnik. Čeprav se je to sprva zdel hud poraz za Američane

v vesoljski tekmi, je bil to le spodbuden povod za eno najpomembnejših tehnologij v 20., če ne

celo 21. stoletju.

Vse se je začelo četrtega oktobra 1957, na dan izstrelitve sovjetskega satelita. Znanstveniki na

MIT-u so ugotovili, da je frekvenca, ki jo mali ruski satelit oddaja, hitrejša, ko se je satelit

bližal, in počasnejša, ko se je oddaljeval. To je t. i. Dopplerjev efekt, pri katerem opazovalec,

ki se giblje proti zvočnemu viru, sliši višjo frekvenco, kot če se oddaljuje. Ravno to je bil povod

za idejo, ki se je porodila znanstvenikom. Sateliti bi lahko bili zasledovani s tal s pomočjo

merjenja frekvence signalov in obratno, sateliti bi lahko spremljali lokacijo oddajnikov na tleh.

To je v grobem osnova današnjega globalnega pozicijskega sistema. GPS sprejemniki v naših

napravah, kot so mobilni telefoni ali vozila, lahko omogočijo, da ugotovimo hitrost in višino

sprejemnika na podlagi radijskih signalov iz štirih ali več satelitov nad nami.«

40

Za Sputnik lahko trdimo, da je pionir današnjega globalnega pozicijskega sistema. Oglejmo si

najbolj pomembne mejnike v GPS sistemu od začetka, tj. leta 1959, in vse do leta 2012, ki jih

je zapisal Mark Sullivan:

1959 – Ameriška mornarica postavi prvi satelitski navigacijski sistem z imenom TRANSIT, ki

ga uporabljajo za lociranje podmornic. Sistem je najprej imel šest satelitov, sčasoma se je

njihovo število povečalo na deset. Ker je bila tehnologija še v povojih, so morale podmornice

večkrat čakati tudi po več ur, da so prejele signal s satelitov. Ta sistem je groba osnova

današnjega GPS-a z neprekinjenim pošiljanjem radijskih signalov s satelitov, ki krožijo v

Zemljini orbiti.

1963 – Družba Aerospace Corporation izvede študijo za vojsko, ki želi sistem vesoljskih

satelitov, ti bi pošiljali nenehen signal sprejemnikom na tleh ter tako locirali vozila, ki se

premikajo z visoko hitrostjo tako na površini kot v zraku. Študija prvič predstavi koncept GPS-

a kot ga poznamo danes – sprejemniki v vozilih na površju in zraku lahko oddajajo natančen

skupek koordinat na podlagi izračunov prenosov signalov iz satelitov.

1974 – Ameriške vojaške branže po dolgem, enajstletnemu delu na sistemu GPS, v vesolje

izstrelijo prvega izmed 24-ih satelitov za GPS mrežo. Skupina teh satelitov je namenjena

testiranju koncepta NAVSTAR.

1978–1985 – Ameriška vojska v orbito izstreli še dodatnih 11 testnih satelitov za sistem

NAVSTAR. Le-tega so začeli poimenovati enostavno kot »sistem GPS«. Sateliti vsebujejo ure

na jedrski pogon, da lahko natančneje računajo čas prenosa signalov. Nekateri izmed teh

satelitov (izstreljenih predvsem po l. 1980) vsebujejo celo senzorje za zaznavanje izstrelitev ali

detonacije jedrskih orožij.

1983 – Rusi oz. Sovjeti sestrelijo let Korean Air 007, ki je nevede zašlo v sovjetski zračni

prostor nad polotokom Kamčatka. Kmalu zatem takratni ameriški predsednik Ronald Reagan

celotnemu civilnemu komercialnemu letalstvu ponudi možnost uporabe GPS sistema, ko bo le-

ta končan, za izboljšanje navigacije in povečanje varnosti v letalskemu prometu.

1985 – Ameriška vlada podpiše sporazume z zasebnimi podjetji za razvoj »letalskih, ladijskih

in prenosnih« GPS sprejemnikov.

1989 – Po več letih preizkusov ameriško vojno letalstvo dokončno izstreli prvi popolnoma

delujoč GPS satelit v Zemljino orbito. Vojno letalstvo je sprva želelo izstreliti satelit v

41

ameriškem vesoljskem čolničku (Space Shuttle), a zaradi katastrofe, v kateri je NASA4 izgubila

čolniček Challenger l. 1986, se preventivno odločijo za izstrelitveni sistem Delta II.

1989 – Podjetje Magellan trdi, da je prvo podjetje na ameriškem tržišču, ki prodaja prenosni

GPS sprejemnik, Magellan NAV 1000.

1990 – V strahu, da bi ameriški vojaški tekmeci uporabili GPS sistem v svojo prednost, se

ameriško ministrstvo za obrambo preudarno odloči, da zmanjšajo natančnost GPS sistema.

1994 – Zvezna letalska administracija (FAA) in tedanji ameriški predsednik Bill Clinton

svetovnim letalskim podjetjem sporočita, da je nadaljnja uporaba GPS sistema popolnoma

brezplačna za »predvideno prihodnost«.

1995 – Prva verzija GPS sistema je dokončana leta 1995, ko v vesolje v t. i. »sozvezdje«

izstrelijo zadnje satelite od operativnih 27-ih GPS satelitov. Izmed teh so trije uporabljeni kot

rezerve v primeru odpovedi do treh sistemov za hitro menjavo. Sateliti, težki od 1300 do 1800

kilogramov, planet obkrožijo dvakrat na dan. Njihova pot je zasnovana tako, da so vsaj štirje

vedno vidni, ne glede na položaj na Zemlji, ob vsakem času.

1998 – Takratni ameriški podpredsednik Al Gore naznani načrt, v katerem bi GPS sateliti

pošiljali še dva dodatna signala, ki bi bila uporabljena le za civilno (popolnoma nevojaško)

uporabo, da bi še bolj izboljšali varnost v letalskem prometu. Ameriški kongres načrt (imenovan

»GPS III«) leta 2000 tudi odobri.

1999 – Proizvajalec mobilnih telefonov Benefon na komercialnem tržišču predstavi prvi telefon

z GPS čipom, tj. varnostni telefon Benefon Esc!. Telefon se je prodajal predvsem v Evropi, a

Benefonu so počasi, a vztrajno sledili še mnogi ostali proizvajalci mobilnih telefonov.

2000 – Deset let kasneje ameriško ministrstvo za obrambo končno odstrani namerno zmanjšano

natančnost GPS sistema, ki je bila uvedena tik pred začetkom prve zalivske vojne. GPS

praktično čez noč postane desetkrat bolj natančen, in začnejo ga uporabljati praktično skoraj

vse vrste panog, od ribičev, gozdarjev, prevoznikov itn.

4 National Aeronautics and Space Administration – ameriška vladna agencija, odgovorna za ameriški vesoljski

program in dolgoročne vesoljske raziskave.

42

2001 – Tehnologija GPS sprejemnikov postane tako majhna in cenovno dostopna, da različni

proizvajalci, kot sta Tom Tom in Garmin, začnejo proizvajati osebne GPS sprejemnike kot po

tekočemu traku.

2004 – Podjetje Qualcomm zagotovi, da je razvilo in testiralo tehnologijo »asistiranega GPS-a«

(aGPS), ki mobilnim telefonom omogoča uporabo mobilnega signala v kombinaciji z GPS

signalom za lociranje njihovih uporabnikov do čevlja (0,3 metra) natančno. Ta tehnologija je

ključen faktor pri geolociranju.

2005 – S Cape Canaverala izstrelijo prvi satelit nove generacije GPS satelitov, imenovanega

»Block II«. Nova vrsta satelitov oddaja signale na drugem, posebnem kanalu, namenjenem za

civilno uporabo.

2009 – Ameriški urad za vladno računsko odgovornost (GAO – Government Accountability

Office) izda poročilo, v katerem opozarja, da je bilo namenjenih kar 5,8 milijard dolarjev za

nadgradnjo in vzdrževanje GPS satelitov. Pestijo jih različne tehnične težave, visoki

vzdrževalni stroški ter njihovi zaostanki, zaradi česar bi lahko prišlo do propada nekaterih

satelitov že leta 2010. Ameriško vojno letalstvo je zagotovilo, da bo skrbelo za maksimalen

standard učinkovitosti in tako pomirilo strahove javnosti.

2010–2011 – Ameriško vojno letalstvo izstreli še dva nova GPS satelita, enega v letu 2010,

drugega 2011. Skrbela naj bi za delovanje »ozvezdja« dosedanjih satelitov do prihoda satelitov

nove generacije, t. i. »Block III« satelitov, ki bi jih izstrelili v letu 2014. Na novih »Block III«

satelitih bo še en dodaten civilni kanal za oddajanje signalov in s tem se bo izboljšala norma

kakovosti GPS sistema.

2012 – Sedaj ameriško vojno letalstvo nadzira »ozvezdje« 31-ih delujočih GPS satelitov, z

dodatnimi tremi neaktiviranimi sateliti, ki so lahko aktivirani kadarkoli. »Ozvezdje« satelitov

zagotavlja razpoložljivost vsaj 24-ih satelitov 95 % časa. V vesolje je 4. oktobra vojno letalstvo

izstrelilo še en satelit; GPS IIF-3. (Sullivan, 2012).

Kot je iz te časovne table razvidno, je GPS sistem precej napredoval od Sputnika naprej. Bilo

je veliko sprememb, preizkusov, celo namenskih degradacij zaradi strahu pred vojaško

konkurenco. A se kljub temu GPS sistem nenehno razvija, ameriška vojska ves čas izboljšuje

in skrbi za GPS sistem navkljub visokim stroškom, ki jih tak sistem potrebuje.

43

4.2 Kako deluje geolociranje?

V poglavju o zgodovini GPS sistema smo se naučili, da GPS sprejemnik deluje tako, da sateliti

sprejemajo signale s sprejemnika, nato mu pošljejo povratno informacijo. Ta informacija je

podatek, iz katerega lahko razberemo, kje se nahajamo. V Zemljini orbiti se danes nahaja od 24

do 32 aktivnih satelitov, ki so ves čas pripravljeni, da nam prikažejo lokacijo, kadar jo

potrebujemo. Leta 2001 so bili ročni GPS sprejemniki prava redkost – temu je botrovala tudi

visoka cena. Danes pa so nekaj samoumevnega.

4.2.1 Omrežje satelitov

Na spodnji sliki je grafičen prikaz »ozvezdja« satelitov sistema NAVSTAR v orbiti našega

planeta.

Slika 4.1: »Ozvezdje« satelitov NAVSTAR

Vir: Griffin (2011)

Čeprav gre za prikaz starejšega NAVSTAR sistema, postavitev in pot današnjih satelitov ni kaj

dosti drugačna, saj so za natančno računanje lokacije sprejemnika vedno potrebni najmanj štirje

sateliti.

V orbiti je najmanj 24 operativnih satelitov, poleg njih še rezervni sateliti. Satelite upravlja

ameriško ministrstvo za obrambo, vsak satelit dvakrat na dan obkroži Zemljo, na višini 11.500

milj (16.900 km) in s hitrostjo 9.000 milj na uro (3,9 km/s oz. 14.000 km/h) (Griffin, 2011).

4.2.2 Delovanje GPS sistema

44

GPS sprejemniki pridobivajo podatke o svoji lokaciji na podlagi triangulacije. Da je le-ta

uspešna, potrebujemo stalen stik z vsaj tremi sateliti za določanje položaja na zemeljski obli oz.

štirih zaradi določanja nadmorske višine. Natančnost meritve je odvisna predvsem od vrste GPS

sprejemnika. Potrošniške naprave imajo običajno natančnost okoli +/-10 metrov, medtem ko

lahko profesionalni kompleksni sistemi DGPS dosežejo natančnost do enega metra.

GPS signal vsebuje 3 različne kose informacij:

1. Psevdo naključna koda je enostavno identifikacijska koda, ki identificira satelit, ki

oddaja informacijo.

2. Koledarski (Almanac) podatek je podatek, ki opisuje orbitalni izvor satelitov. Vsak

satelit seje almanac podatke za vse ostale GPS satelite, na podlagi česar lahko GPS

sprejemniki izračunajo, na katere satelite se bodo povezali, in ignorirajo ostale.

3. Enodnevni (Ephemeris) podatki so podatki, ki GPS sprejemniku povejo, kje bi moral

biti vsak GPS satelit čez dan in so veljavni zelo kratek čas, običajno do štiri ure.

Na natančnost koordinatnega zapisa v fotografijo lahko vpliva veliko dejavnikov. Najbolj pa

vpliva okolje. V urbanem območju se signali slabo prebijajo mimo visokih stolpnic, drevesa v

(pra)gozdovih pa lahko signale absorbirajo, do slabih geometrijskih rezultatov lahko pride tudi

v primeru položaja satelitov v vrsti ali preozkem grupiranju (Griffin, 2011).

4.2.3 aGPS

Trajanje pridobivanja podatkov o položaju s sistemom GPS lahko traja od trideset sekund do

nekaj minut. Da bi ta postopek skrajšali, so zato razvili aGPS. To je kratica za »assisted Global

Positioning System«, torej za GPS sistem s pomočjo, ki nam omogoča pridobitev naše lokacije

zelo hitro. Radijski stolpi za mobilna omrežja pogosto vsebujejo GPS sprejemnike in ti nenehno

pridobivajo podatke o satelitih ter jih obdelujejo. Ti podatki so nato ob vzpostavitvi povezave

posredovani mobilnemu telefonu oz. napravi z aGPS čipom, zato je z njegovo pomočjo proces

pridobivanja lokacije bistveno hitrejši. Sistem aGPS je izdelalo podjetje Qualcomm,

uporabljajo ga njihovi čipi GPSOne. Kako bo aGPS implementiran, je popolnoma odvisno od

proizvajalcev mobilnih naprav. Obstajajo štiri možne konfiguracije teh naprav:

Samostojna konfiguracija – mobilna naprava nima nobene povezave z mobilnim

omrežjem, in uporablja le signale s GPS satelitov, ki jih trenutno lahko prejme in

vzpostavi povezavo za ugotavljanje lokacije.

45

MS bazirana konfiguracija – mobilna naprava je povezana z mobilnim omrežjem in

uporablja GPS signale ter lokacijske signale iz omrežja.

MS podprta konfiguracija – enako kot MS bazirana konfiguracija, le da lokacijski

signali prenašajo tudi fiksno lokacijo na strežnik, ki potem uporabi moč signala z

mobilne naprave za omrežne stolpe za nadaljnje točnejše določanje položaja. Zato je

telefoniranje možno, a onemogočena uporaba mobilnega interneta.

MS podprta/hibridna konfiguracija – enaka kot prejšnja, le da je podpora mobilnemu

internetu omogočena. Deluje le v območjih visoke pokritosti signala.

Primeri samostojnih naprav so GPS sprejemniki za navigacijo v vozilih, primeri ostalih

konfiguracij pa različni starejši in novejši mobilni telefoni. Danes je skoraj vsak pametni telefon

opremljen z aGPS čipom zaradi ameriške zakonodaje o omogočanju hitrejšega nudenja nujne

pomoči na podlagi ugotavljanja lokacije mobilnega telefona klicatelja, ki je v takšni ali drugačni

nevarnosti. aGPS torej omogoča tudi večjo avtonomijo baterij današnjih naprav ter tudi hitrejše

ugotavljanje našega položaja. Še toliko bolj je pomemben zato, ker v tem primeru omogoča

izdelavo manjših mobilnih telefonov z napravami, ki ne trošijo življenjske dobe baterije po

nepotrebnem (Rubino, 2009).

4.2.4 Zemljepisna širina in zemljepisna dolžina

Preden si ogledamo metapodatke iz izbrane fotografije za opis geolokacijskih atributov, si

oglejmo, kako je naša lokacija zapisana na svetu. Zemljepisna širina ali latituda (Latitude)

opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja. Ekvator (Equator) je definiran na 0

stopinjah (0°), Severni tečaj je 90 stopinj severno (+90°), Južni tečaj pa 90 stopinj južno (-

90°). Linije zemljepisne širine so si vzporedne, zato so pogosto imenovane tudi kot paralelke.

Zemljepisna dolžina ali longituda (Longitude) opisuje lego kraja na Zemlji zahodno ali vzhodno

od poldnevnika (Prime meridian), dolžina se meri v stopinjah: od 0 do 180 stopinj (+180°) na

zahodni polobli in od 0 do 180 stopinj (-180°) na vzhodni polobli (MapTools, 2015).

Za lažjo predstavo si oglejmo še spodnjo sliko 4.2, ki prikazuje zemljepisne širine in dolžine

našega planeta.

46

Slika 4.2: Osnovne linije latitude in longitude našega planeta

Vir: Berglee (2012, str. 11)

Točnejši kót merimo v stopinjah, ki jih potem delimo na manjše enote, podobno kot pri

merjenju časa. Ena stopinja je 60 minut, to je 3600 sekund, ena minuta pa ima 60 sekund.

Kót lahko zapišemo na tri načine, in sicer v:

A) decimalnih stopinjah: 15.234234;

B) decimalnih minutah: 15° 14.054';

C) decimalnih sekundah: 15° 14' 03.228".

(Bucar, 2014).

Geolokacijski metapodatki v EXIF formatu se zapišejo v decimalnih stopinjah.

4.3 Geolokacijski atributi v EXIF formatu z mobilnega telefona Apple iPhone 5

V tem podpoglavju navajamo EXIF geolokacijske atribute iz mobilnega telefona Apple iPhone

5, podobno kot smo EXIF atribute predstavljali v 3. poglavju. V poglavju o primeru formata

EXIF z istega mobilnega telefona smo že predstavili fotografijo, ki smo jo uporabili za opis

njenih geolokacijskih atributov. Poleg tega smo te atribute že zasledili v EXIF tabeli. Tudi za

47

te podatke smo uporabili priročni pregledovalnik Jeffrey's Exif viewer. Fotografija vsebuje 9

geolokacijskih atributov.

GPS Latitude Ref / North

Fotografija je nastala na severni polobli.

GPS Latitude / 45.803056 degrees

Točen zapis zemljepisne širine v decimalnih stopinjah.

GPS Longitude Ref / East

Fotografija je nastala vzhodno od poldnevnika.

GPS Longitude / 15.162181 degrees

Točen zapis zemljepisne dolžine v decimalnih stopinjah.

GPS Altitude Ref / Above Sea Level

V tem atributu izvemo, na podlagi katere reference je GPS ocenil, na kakšni višini se nahajamo.

Podatek nam pove, da je bil posnetek narejen nad morsko gladino.

GPS Altitude / 175.3455882 m

Točen zapis nadmorske višine. V EXIF formatu so uporabljene enote vedno metri.

GPS Time Stamp / 15:53:25.09

Zapis časa v koordiniranem univerzalnem času (UTC), zato tudi dvourna razlika glede na

centralni evropski čas, vključno s poletnim časom (UTC +2), v katerem premaknemo eno uro

naprej, zato se ta čas razlikuje od ostalih časovnih atributov v EXIF formatu. Podatek je vedno

zapisan v razumljivih vrednostih, torej urah, minutah in sekundah.

GPS Img Direction Ref / True North

Tu ugotovimo usmerjenost naprave ob zajemu fotografije. V našem primeru je bila naprava

obrnjena proti severu.

GPS Img Direction / 37.85201794

Točna vrednost usmerjenosti naprave v stopinjah od 0 do 360 stopinj.

48

4.4 Prikaz lokacije s pregledovalnika Jeffrey's Exif viewer

V spletnem pregledovalniku Jeffrey's Exif viewer lahko pridobimo še naslednje podatke, in

sicer nam razumljive podatke o lokaciji, saj nam tudi zemljepisno širino in dolžino v decimalnih

stopinjah pretvori v decimalne sekunde, katere lahko uporabimo v Googlovem okolju

zemljevidov Maps. Oglejmo si prevod teh podatkov in prikaz iz Google Maps:

Lokacija:

Latituda/longituda: 45° 48' 11" Sever, 15° 9' 43.9" Vzhod

(45.803056, 15.162181)

Lokacija, domnevana na podlagi koordinat:

Novo mesto, 8000 Novo mesto, Slovenija

Višina: 175 metrov (575 čevljev)

Usmerjenost fotoaparata: Severovzhod

Domnevanje časovnega pasu z earthtools.org: 1 ura pred GMT

In še slikovni prikaz z Google Maps, Slika 4.3:

Slika 4.3: Prikaz usmerjenosti naprave in lokacije med zajemom fotografije

Vir: Medved, osebni arhiv (2014), Jeffrey's Exif Viewer in Google Maps

Tako iz metapodatkov kot iz fotografije in prikaza z Google Maps, ugotovimo in potrdimo, da

je fotografija psa, ki opazuje splav na sredini reke Krke, nastala na Šmihelskem mostu v Novem

mestu na nadmorski višini 175 metrov, medtem ko je bil mobilni telefon usmerjen proti

severovzhodu.

49

4.5 Kritična analiza geolociranja (SWOT)

Geolociranje v fotografijah prinaša številne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Za

ugotovitev le-teh smo se odločili za kritično SWOT analizo, v kateri bomo izpostavili vsak

element, in na podlagi teh ugotovitev zaključili, kakšne prednosti, slabosti in nevarnosti ima

geolociranje in kakšne priložnosti lahko ponuja.

Tabela 4.1: SWOT analiza geolociranja

PREDNOSTI SLABOSTI

Hitra ugotovitev točnega položaja

napravljenih fotografij.

Enostavna uporaba in rokovanje s

sistemom GPS.

Večja poraba energije pri

pridobivanju in zapisovanju GPS

podatkov na mobilnih telefonih.

V urbanih, poraščenih ali

hribovitih okoljih je GPS signal

oslabljen, zato obstaja velika

možnost netočnosti

geolokacijskega zapisa.

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

Ustvaritev različnih seminarjev ali

vodičev o ozaveščanju o visoki

dostopnosti in varnosti osebnih

podatkov neveščim uporabnikom

tovrstnih storitev in naprav.

Vdor v zasebnost običajnega

uporabnika, ki nevede naloži

fotografijo svoje nepremičnine ali

premičnine na splet.

Na podlagi objavljenih fotografij

določenega uporabnika lahko hitro

ugotovimo njegov vzorec obnašanja.

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

Torej z geolociranjem v fotografijah si lahko pomagamo pri ugotavljanju točnih položajev

fotografij. Zaradi napredka današnje tehnologije je tudi uporaba GPS sistema zelo enostavna in

razumljiva, saj jo vsebuje praktično vsak novejši mobilni telefon. A če vse fotografiramo z

vklopljenim GPS modulom, s tem tudi krajšamo čas avtonomije mobilnega telefona, kar

turističnemu uporabniku ne bo ravno pogodu, saj bo lahko potreboval telefon za nujne primere.

V mestih z visokimi nebotičniki, v pragozdovih in kanjonih ni garancije, da bomo imeli točen

lokacijski zapis, zato je potrebno upoštevati možnost netočnih zapisov v EXIF format. Zaradi

nevarnosti, ki jih geolociranje ponuja, se odpirajo številne možnosti za ustvaritev različnih

seminarjev ali nastanek vodičev o varnem geolociranju pri fotografiranju, na katerih osnovne

uporabnike podučimo, kako osebne fotografije, ki jih želimo naložiti na internet, očistiti

50

občutljivih podatkov in se zavarovati pred vdori v zasebnost. Ponosni lastnik nove dopustniške

hiše bo želel njene fotografije, nevede neočiščene EXIF podatkov, naložiti na kakšno spletno

hrambo in s pomočjo njegovega vedenjskega vzorca bi lahko zlikovci ugotovili, kdaj je lastnik

na dopustu in kdaj ni, ter to izkoristili za nečedno dejanje.

5. VPRAŠANJE ZASEBNOSTI

Zasebnost. Pojem, ki v času 21. stoletja zaradi hitrega napredka informacijske tehnologije

čedalje bolj izgublja svoj pomen, a to je lahko tako dobro kot tudi slabo. Dobro zato, ker lahko

v nekaterih primerih geolociranje celo pomaga oblastem, ki takšne ali drugačne zločince

izsledijo in jim onemogočijo nadaljnje povzročanje škode. Slabo zato, ker takšne ali drugačne

osebnosti, predvsem slavne, ki si že tako želijo še tisti kanček zasebnosti, pomotoma razkrijejo,

kje živijo in si tako pridobijo radovedneže tam, kjer jih najmanj pričakujejo – na lastnem domu.

Oglejmo si nekaj primerov, ki so se zgodili ob nepremišljeno naloženih fotografijah na internet.

5.1 Adam Savage pomotoma razkrije, kje je doma

Adam Savage, gostitelj oddaje o potrjevanju in razbijanju mitov MythBusters, je na Twitter 9.

februarja 2010 objavil fotografijo svojega avtomobila pred svojim domom. Fotografija je

vsebovala geolokacijske atribute, torej točno lokacijo nastanka fotografije, s tem je nehote javno

razkril, kje je doma. Pod fotografijo je zapisal, da gre v službo in s tem potencialnim tatovom

dal vedeti, da ga v tistemu trenutku ni več doma. Čeprav je vedel, da njegov mobilni telefon

vsebuje možnost geolociranja, a je to zanemaril in funkcijo pozabil izklopiti. Po incidentu je

geolociranje izklopil in se kmalu zatem tudi preselil (Murphy, 2010).

Članek nato opozarja o lastni varnosti pri nalaganju fotografij na splet, ter bralce poduči, kaj

storiti, da se jim ne prigodi to, kar se je zgodilo gospodu Savageu.

Ugotovili smo, da Twitter takrat (tj. leta 2010) ni očiščeval metapodatkov v fotografiji, kar je

bil tudi eden od razlogov za nastanek diplomskega dela. Je danes Twitterju mar za zasebnost

njegovih uporabnikov? To bomo v naslednjem poglavju tudi ugotovili.

5.2 Aretacija hekerja iz skupine Anonymous

51

Avstralska policija je aretirala člana skupine Anonymous oz. točneje »LulzSec« na podlagi

geolokacijskih atributov v fotografiji dekleta, ki prikazuje svoj dekolte in sporočilo na listu

papirja namenja oškodovancem, ki sta jih prizadela »w0rmer« in »CabinCr3w«. Izkazalo se je,

da je dekle partnerica enemu teh članov, in sicer »CabinCr3w-u«. Njegovo pravo ime je Higinio

O Ochoa III in je iz Teksasa. FBI ga je po aretaciji obtožil vdora v več ameriških policijskih

spletnih strani ter dumpinga (izmeta) osebnih podatkov policistov, kot so njihovi domači

naslovi, zasebne in službene telefonske številke. Ochoa je živel v predmestju Melbourna in

policija ga je izsledila na podlagi geolokacijskih metapodatkov iz fotografije. »LulzSec« je

hekerska veja skupine Anonymous. Ime »lulz« izvira iz uveljavljene internetne kratice »lol«

(laughing out loud), torej smejati se naglas. Edini cilj te skupine je uničevanje različnih

organizacij in podjetij za zabavo in zaslužek, obenem pa skušajo prikazati, kako so le-te

škodovale svetu s svojimi različnimi »zločini« (Mezzofiore, 2012).

Člana skupine Anonymous so dobili na podlagi metapodatkov v fotografiji njegovega dekleta

z jasnim sporočilom, ki je bilo namenjeno oškodovancem. To je lep primer, kako so lahko

geolokacijski podatki uporabljeni kot policijska pomoč pri aretaciji ali iskanju določene osebe.

5.3 Vrnitev ukradene opreme na podlagi serijske številke

Profesionalnemu fotografu Johnu Hellerju so med opravljanjem poklicne dolžnosti pred

egipčanskim teatrom v Hollywoodu ukradli njegov fotoaparat Nikon D3 vključno z vso

opremo. Skupna vrednost opreme je znašala okrog devet tisoč ameriških dolarjev. Kljub

prepričanju, da je njegova omiljena oprema za vedno izgubljena, je poskusil program

GadgetTrak Camera Serial Search, v katerega je vnesel serijsko številko svojega fotoaparata.

Program je s pomočjo različnih iskalnih algoritmov prečesal vse večje spletne servise, dokler

ni našel fotografij z identično serijsko številko na Flickr-ju, ki niso bile od Hellerja. Le-ta je

novega lastnika fotoaparata s pomočjo policije in najdenih fotografij na Facebooku hitro našel

in ugotovil, da je novi lastnik nevede kupil ukradeno opremo, saj je imel tudi račun, s katerim

je lahko nakup potrdil. Fotoaparat in opremo so Hellerju vrnili, policija še vedno preiskuje

posameznika, ki je ukradeni fotoaparat preprodal (GadgetTrak, 2011).

Še en primer, v katerem je ravno tako posredovala policija in lastniku vrnila opremo. Torej se

zato nekatere podatke v fotografijah splača obdržati, nekatere ne. Katere, je povsem odvisno od

posameznikovih odločitev in namenov, ki jih ima s svojimi fotografijami.

52

6. POSKUS PRIDOBITVE EXIF PODATKOV Z RAZLIČNIH STRANI

V tem poskusu bomo fotografijo z Apple iPhone 5 naložili na različne spletne strani. Postopek

naložitve in prebiranja podatkov po naložitvi na splet je sledeč – originalno fotografijo z vsemi

občutljivimi podatki bomo naložili na tovrstne spletne strani. Prva stvar, ki jo želimo ugotoviti

je ta, ali bodo spletne strani na kakršenkoli način nas vprašale ali označile lokacijo fotografije

brez naše vednosti. Druga stvar, ki jo želimo ugotoviti, ali lahko pridobimo kakršnekoli podatke

iz fotografije, ki jo kot tretja oseba shranimo na svoj računalnik, in bomo za ugotovitev tega

uporabili pregledovalnik Jeffrey's Exif Viewer. To je postopek, ki bo uporabljen za vse

omenjene spletne strani. Ugotovitve so zapisane v sledečih podpoglavjih.

Originalno ime fotografije je IMG_3220.jpg, njena velikost je 1,78 MB.

6.1 Socialna omrežja

Socialna omrežja, kjer lahko spremljamo, kaj se dogaja z našimi prijatelji, najljubšimi zvezdniki

in ostalimi različnimi osebnostmi tako na lokalni kot svetovni ravni.

Tabela 6.1: Socialna omrežja

Ime omrežja Dostopnost podatkov na omrežju Podatki po pregledu na

Jeffrey's Exif Viewer

53

Facebook Facebook kljub dostopnosti geolokacijskih

podatkov ni označil lokacije fotografije. Če

torej želimo, da naši prijatelji vedo, kje je

fotografija nastala, moramo lokacijo

označiti sami. Torej pri Facebooku ni

nobene nevarnosti v primeru, da ne želimo

objavljati točne lokacije fotografije.

Fotografija se je

preimenovala, njena nova

velikost znaša 245 kB.

Očitno iz fotografije,

naložene na Facebook, ni več

možno dobiti nikakršnih

podatkov, saj EXIF formata

pregledovalnik ne najde več.

Twitter Popolnoma enako kot Facebook. Torej je

Twitter, če pogledamo npr. Adama Savagea

v prejšnjem poglavju, tekom let začel čistiti

podatke in tako povečal zasebnost svojih

uporabnikov.

Tudi fotografija s Twitterja je

očiščena podatkov, večja

razlika je v velikosti, saj ta po

novem znaša 30 kB. Torej jo

Twitter za razliko od

Facebooka bolj skrči.

Google Plus+ Googlov Plus+ se od Facebooka in

Twitterja razlikuje v tem, da je prebral

lokacijo fotografije in jo tudi pravilno

označil, a lokacije ni dal v javnost, to

moramo dovoliti sami. Zraven lokacije je

tudi nekaj EXIF podatkov, kot so model in

ime fotoaparata, vrednost zaslonke itn.

Razlika je v grobem le v tem, da je ime

fotografije ostalo enako.

V pregledovalniku EXIF

podatkov je EXIF format

ostal, le da ima samo 3

atribute, in sicer Software

(Google), Exif Version

(0220) in Google Plus

Upload Code (10 9 144 1 1

168 1 1 192 1 1). Torej je

Google Plus očistil EXIF

podatke za zunanjo uporabo,

medtem ko so na njihovi

strani še vedno dostopni

poleg naložene fotografije.

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

6.2 Spletne shrambe

Spletne (s)hrambe so namenjene gostovanju fotografij in omogočajo dostop do teh s prijavnim

uporabniškim imenom in geslom. Pri tovrstnih servisih spremembe EXIF formatov niso

pričakovane, saj fotografije le gostijo.

Tabela 6.2: Spletne shrambe

Ime hrambe Dostopnost podatkov na omrežju Podatki po pregledu na

Jeffrey's Exif Viewer

54

Shrani.si Fotografija je ostala nespremenjena. V pregledovalniku so EXIF

podatki dostopni, znana je

tudi lokacija. Previdnost pri

pošiljanju fotografij,

naloženih na to shrambo, kot

je slovenski Shrani.si, ni

odveč.

Imageshack.com Ameriška spletna shramba je fotografijo

sicer pomanjšala na 1,3 MB in ob njej so

izpisani podatki mobilnega telefona, ki jo

je napravil, skupaj z ostalimi podatki, kot

so datum in vrednost zaslonke, vendar ni

sledu o lokaciji.

EXIF podatki so v

pregledovalniku popolnoma

izluščeni, ostal je le

nespremenjen Modify Date

atribut. Če uporabnik želi

anonimnost, a ga ne moti

malce počasnejše

dostopanje do te spletne

strani, je to dobra izbira za

shranjevanje fotografij brez

EXIF podatkov.

Flickr.com Podobno kot Imageshack.com, le da

imamo poleg fotografije na voljo tudi

ostale podatke o mobilnem telefonu ob

strani. Ni razvidno, ali Flickr.com lahko

ugotovi lokacijo fotografije.

Od Imageshack.com se

razlikuje v tem, da ne očisti

EXIF podatkov, saj so še

vedno dostopni v

pregledovalniku.

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

6.3 Oblačni servisi

Oblačni servisi so tisti servisi, ki nam omogočajo dostop do podatkov ne glede na to, kje se

nahajamo, in so na voljo vedno, kadar imamo dostop do spleta. Razlika od spletnih shramb je

predvsem v tem, da lahko pri oblačnih servisih do podatkov dostopamo s pomočjo aplikacije

na računalniku in mobilni napravi, lahko tudi na enak način, kot pri spletnih shrambah.

55

Tabela 6.3: Oblačni servisi

Ime oblačnega

servisa

Dostopnost podatkov na omrežju Podatki po pregledu

na Jeffrey's Exif

Viewer

Dropbox Če direktno delimo fotografijo z Dropboxa, jo bo

le-ta popolnoma očistil. Na voljo niso nobeni

podatki, ne lokacija, ne podatki o fotoaparatu.

Pregledovalnik prikaže popolnoma očiščeno

fotografijo EXIF metapodatkov. Če fotografijo

delimo tako, da dodamo naslovnikov e-mail, da se

fotografija doda na račun naslovnika in si bosta

delila mapo, v kateri je fotografija, in jo bosta lahko

oba urejala, bo naslovnik dobil praktično original in

na voljo bo imel tudi vse ostale podatke.

Popolnoma odvisno

od tega, na kakšen

način bomo fotografijo

delili.

Google Drive Fotografija, naložena na Googlov Drive, v EXIF

formatu obdrži le svoje ime in velikost.

EXIF podatki so

popolnoma očiščeni.

Vir: Medved, lastna raziskava (2015)

6.4 Ugotovitve

Socialna omrežja fotografijam očistijo podatke, kar je zelo dobro za nekoga, ki svoje zasebnosti

noče deliti absolutno z nikomer. Manjše odstopanje je le pri Google Plus-u, ki takoj razbere

lokacijo, a jo zakrije pred tistimi, ki jih imamo v krogih na Google Plus-u, če tako hočemo.

Fotografije so pri spletnih shrambah očiščene EXIF metapodatkov, razen pri slovenskem

shrani.si in flickr-ju, zato je priporočljiva previdnost pri deljenju fotografij s tovrstnih shramb.

Pri oblačnih servisih sta se Dropbox in Googlov Drive različno odrezala. Drive očisti prav vse

podatke tako na spletni strani kot v fotografiji. Dropbox je tukaj svojevrsten, saj je zelo odvisno,

kako bomo tam fotografijo delili. Če bomo z nekom delili posebej določeno fotografijo z URL

povezavo, bo prejemnik dobil očiščeno fotografijo, če bomo z njim delili mapo, v kateri se

nahaja, bo imel dostop do originalnih datotek in s tem tudi dostop do EXIF podatkov. Vendar

Dropbox ni mišljen za deljenje fotografij s širšo množico, zato previdnost pri uporabi Dropboxa

tudi ni odveč. Obstaja veliko takšnih strani in servisov, a izbrani so bili ti, ki se danes

najpogosteje uporabljajo. V končni fazi so omenjene spletne strani na področju zasebnosti

dobro poskrbele, a vsekakor ne škodi, da preverimo, če kakšna spletna stran sama očisti podatke

ali ne. Da smo res prepričani, lahko podatke v fotografijah, preden jih naložimo na splet,

očistimo sami.

56

7. KAJ STORITI, ČE ŽELIMO POBRISATI PODATKE?

Za delo z EXIF podatki obstaja veliko programov. Najdemo jih lahko precej preprosto, dovolj

je, da v Google vpišemo »EXIF tools for editing« in na podlagi podanih rešitev izberemo tisto,

ki nam najbolj ustreza. Ena izmed teh je ExifTool GUI – SiOL, tega lahko naložimo in

uporabljamo za manipulacijo z EXIF metapodatki, kjer lahko izbrišemo tiste podatke, ki bi

lahko najbolj vplivali na našo zasebnost.

Če je v nas kaj programerske žilice, lahko naložimo tudi skupek orodij, in sicer ExifTool by

Phil Harvey – SNO. Z njimi lahko izdelamo lastno orodje za pregledovanje (ali tudi

obdelovanje) EXIF podatkov.

Za diplomsko nalogo je bil za pregledovanje EXIF formatov slik uporabljen pregledovalnik

Jeffrey's Exif Viewer, ki je brezplačen in ne potrebuje namenske instalacije na računalnik, saj

deluje popolnoma samostojno na spletu, dostopen je na: http://regex.info/exif.cgi.

Med nastajanjem diplomskega dela smo ugotovili, da lahko EXIF metapodatke izbrišemo kar

v Microsoftovem operacijskem sistemu Windows. Sicer ne ponudi možnosti za izbris vseh

podatkov, a izbrišemo lahko tiste, ki bi lahko najbolj vplivali na našo zasebnost. Očistimo jih

lahko z urejanjem lastnosti fotografije. Na Sliki 7.1 je prikazano, kako lahko ustvarimo kopijo

fotografije brez želenih ali celo brez vseh podatkov v operacijskem okolju Windows 7.

57

Slika 7.1: Čiščenje GPS podatkov v Microsoftovem operacijskem sistemu Windows 7

Vir: Medved, lastni prikaz (2015)

Tudi takšen način čiščenja zasebnih podatkov je dovolj za običajnega uporabnika.

8. ZAKLJUČEK

Kljub osnovnemu poznavanju formata EXIF smo se pri preučevanju naučili veliko novih stvari.

EXIF format je standard, v katerem je zapisanih veliko različnih atributov, kot so čas in hitrost

zaslonke, datum in čas nastanka … in je standard, ki so se ga odločili uporabiti praktično vsi

proizvajalci naprav, katerih produkt je digitalna fotografija. Njegova edina konkurenca je

zastareli TIFF format, iz katerega je EXIF format tudi izpeljanka. TIFF se dandanes ne

uporablja več v takšnem obsegu, kot se format EXIF, poleg tega EXIF format vsebuje tudi

Maker Note, ki vsebuje proizvajalčeve različne vnose. Maker Note v Nikonu D4S vsebuje nekaj

zapisov iz nastavitev fotoaparata, ter ogromno šifriranih vnosov, ki jih ni možno razbrati brez

dešifrirnega ključa, saj ni dostopen.

58

Format EXIF je lahko za marsikoga zelo uporabno orodje za delo pri fotografijah, predvsem za

začetnike, ki se še učijo, kje delajo napake, in bodo lahko iz formata razbrali vrednosti, ki so

jih uporabili pri zajemu fotografije. Profesionalni fotograf se bo želel s pomočjo EXIF formata

zavarovati pred krajo svojega avtorskega dela, lahko pa da ne en ne drug ne bosta o EXIF

formatu izvedela nikoli. V diplomski nalogi smo primerjali EXIF formate štirih naprav in

ugotovili, da se EXIF format lahko razlikuje od naprave do naprave. Res je, da so razlike

minimalne, vendar so prisotne.

Geolociranje je postopek zapisa koordinat v fotografijo oz. njen EXIF, zato lahko prinese

različne prednosti in slabosti. Npr. prednost poznavanja točne lokacije fotografije. Uporaba

GPS sistema v mobilnih telefonih je sila preprosta. Slabosti so, da če nalagamo slike s

geolokacijskimi metapodatki na splet, lahko slednje nevede končajo v rokah nepridipravov, ki

potem lahko preučujejo naš vzorec obnašanja in čakajo na primeren trenutek. Zato se je zelo

dobro prepričati, ali fotografija kljub temu vsebuje kakršnekoli geolokacijske metapodatke, ki

bi nas ogrožali.

Če bomo objavljali zasebne fotografije, je vsekakor za našo varnost in zasebnost najbolje, da

metapodatke očistimo; če pa imamo kakšne fotografije, v katerih bi radi namerno pustili

geolokacijske podatke, da bi tujcem predstavili lepoto narave, jih lahko pustimo. Popolnoma

od nas je odvisno, ali bomo naložili fotografije z metapodatki na splet ali ne. Pri poskusu, pri

katerem smo ugotavljali dostopnost metapodatkov na sami strani in v pregledovalniku, je bilo

ugotovljeno, da je danes na bolj ali manj znanih socialnih omrežjih in ostalih servisih za

gostovanje fotografij dobro poskrbljeno za našo zasebnost. Literature o EXIF formatu in

geolociranju v slovenskem jeziku ni veliko, zato je lahko diplomsko delo podlaga za nekoga,

ki ga to področje zanima.

Varnost naše zasebnosti si lahko v končni fazi zagotovimo tako, da sami pobrišemo podatke s

pomočjo programov, ki so omenjeni v predzadnjem poglavju. Če tega ne storimo in tvegamo,

so lahko posledice nepredvidljive. Odvisno od tega, kaj in kam nalagamo na splet.

59

9. LITERATURA IN VIRI

1. AWARE [SYSTEMS] (2008) TIFF Tag CustomRendered. Dostopno prek:

http://www.awaresystems.be/imaging/tiff/tifftags/privateifd/exif/customrendered.html

(22. 2. 2015).

2. AWARE [SYSTEMS] (2008a) TIFF Tag GainControl. Dostopno prek:

http://www.awaresystems.be/imaging/tiff/tifftags/privateifd/exif/gaincontrol.html

(22. 2. 2015).

3. AWARE [SYSTEMS] (2008b) TIFF Tag SubsecTime. Dostopno prek:

http://www.awaresystems.be/imaging/tiff/tifftags/privateifd/exif/subsectime.html

(22. 2. 2015).

4. AWARE [SYSTEMS] (2008c) TIFF Tag yCbCrPositioning. Dostopno prek:

http://www.awaresystems.be/imaging/tiff/tifftags/ycbcrpositioning.html (22. 2. 2015).

5. BERGLEE, ROYAL (2012) Regional Geopgraphy of the World. Dostopno prek:

http://2012books.lardbucket.org/pdfs/regional-geography-of-the-world-globalization-

people-and-places.pdf (17. 3. 2015).

6. BUCAR (2014) Koordinatni zapisi in pretvarjanje med njimi. Dostopno prek:

Slovenski GeoCaching klub: http://www.geocacher.si/koordinatni-zapisi-in-

pretvarjanje-med-njimi/ (18. 3. 2015).

7. CIPA - CAMERA & IMAGING PRODUCTS ASSOCIATION (2012) CIPA DC-

008-Translation-2012 Exchangeable image file format for digital still cameras: Exif

version 2.3. Dostopno prek: http://www.cipa.jp/std/documents/e/DC-008-2012_E.pdf

(10. 2. 2015).

8. ETCHELLS, DAVE (2010) Still Life and Multi/VFA Test Targets. Dostopno prek

spletne strani The Imaging Resource: http://www.imaging-resource.com/ARTS/

TESTS/SLMULTI.HTM (15. 2. 2015).

9. GADGETTRAK (2011) Photographer Recovers $9K Stolen Camera & Equipment

Thanks to GadgetTrak. Dostopno prek: http://gadgettrak.com/blog/2011/08/

photographer-recovers-9k-stolen-camera-equipment-thanks-to-gadgettrak/ (24. 3.

2015).

10. GRIFFIN, DARREN (2011) How does the Global Positioning System Work?

Dostopno prek: http://www.pocketgpsworld.com/howgpsworks.php (11. 3. 2015).

60

61

11. HARVEY, PHIL (2014) ExifTool Tag Names Documentaton. Dostopno prek:

http://search.cpan.org/dist/Image-ExifTool/lib/Image/ExifTool/TagNames.pod (4. 3.

2015).

12. IMAGING RESOURCE (2011) Canon 1D X Test Image Still Life. Dostopno prek:

http://www.imaging-resource.com/PRODS/canon-1dx/E1DXhSLI000200NR0.HTM

(3. 3. 2015).

13. IMAGING RESOURCE (2014) Nikon D4S Test Image Still Life. Dostopno prek:

http://www.imaging-resource.com/PRODS/nikon-d4s/D4ShSLI000100NR2D.HTM

(15. 2. 2015).

14. IMATEST (2011) Documentation – ISO Sensivity and Exposure Index. Dostopno

prek: http://www.imatest.com/docs/sensitivity_ei/ (22. 2. 2015).

15. KANZAKI, MASAHIDE (2003) Exif data description vocabulary. Dostopno prek:

http://www.kanzaki.com/ns/exif (22. 2. 2015).

16. KLOFUTAR, TINA (2007) Elektronski učbenik analogno/digitalne fotografije.

Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede

(12.1.2015).

17. MANISH, LAKHANI (2014) Photography withManish: What is Digital SLR (DSLR)

Camera? Dostopno prek: http://withmanish.com/camera-kb/what-is-digital-slr-dslr-

camera/ (1. 12. 2014).

18. MANSUROV, NASIM (2009) What is EXIF Data? Dostopno prek:

https://photographylife.com/what-is-exif-data (16. 1. 2015).

19. MANSUROV, NASIM (2013) Mirrorless vs DSLR. Dostopno prek:

https://photographylife.com/mirrorless-vs-dslr (15. 2. 2015).

20. MAPTOOLS - TOOLS FOR NAVIGATION (2015) Latitude and Longitude Defined.

Dostopno prek: https://maptools.com/tutorials/lat_lon/definitions (17. 3. 2015).

21. MEZZOFIORE, GIANLUCA (2012) Anonymous Hacker AnonWormer Unmasked by

Girlfriend's Cleavage Picture. Dostopno prek: http://www.ibtimes.co.uk/anonymous-

hackers-unmasked-girlfriend-s-semi-naked-327325 (24. 3. 2015).

22. MURPHY, KATE (2010) Web Photos That Reveal Secrets, Like Where You Live.

Dostopno prek: http://www.nytimes.com/2010/08/12/technology/personaltech/

12basics.html?_r=0 (23. 3. 2015).

23. NIKON. Nikon D4s. Dostopno prek: http://www.nikonusa.com/en/Nikon-

Products/Product/dslr-cameras/1541/D4S.html (22. 2. 2015).

62

63

24. PETERS, RICHARD (2011) Add copyright info to your photos exif. Dostopno prek:

http://www.richardpeters.co.uk/blog/2011/01/11/quick-tip-add-copyright-info-to-your-

photos-exif/ (10. 2. 2015).

25. RUBINO, DANIEL (2009) GPS vs. aGPS: A Quick Tutorial. Dostopno prek:

http://www.windowscentral.com/gps-vs-agps-quick-tutorial (13. 3. 2015).

26. ROVŠEK, ZVONE. Povečanje kontrasta. Dostopno prek:

http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_digitalno_napake_kontras

t.html (22. 2. 2015).

27. STEVE'S DIGICAMS (2015) Explaining EXIF Data. Dostopno prek:

http://www.steves-digicams.com/knowledge-center/how-tos/digital-camera-

operation/explaining-exif-data.html (14. 2. 2015).

28. SPAULDING, STACY (2014) Week 9: Camera Basics. Dostopno prek:

http://www.stacyspaulding.com/week-9-camera-photo-basics/ (11. 12. 2014).

29. SULLIVAN, MARK (2012) A brief history of GPS. Dostopno prek:

http://www.techhive.com/article/2000276/a-brief-history-of-gps.html (10. 3. 2015).

30. TRIBCSP (2007) Sensor dust. Dostopno prek: http://web.archive.org/web/

20141030165319/http://www.tribcsp.com/~sigma2/SensorDust01.html (28. 11. 2014).

31. TURLEY, JAMES M. (2007) DoF Comparison shot. Dostopno prek:

https://www.flickr.com/photos/turkguy19/847802600/ (28. 11. 2014).

32. WIKIPEDIA (2004) Bayer filter. Dostopno prek:

http://en.wikipedia.org/wiki/Bayer_filter (2. 2. 2015).

33. WIKIPEDIA (2006) Flashpix. Dostopno prek: http://en.wikipedia.org/wiki/FlashPix

(22. 2. 2015).

34. WIKIPEDIA (2007) Exchangeable image file format. Dostopno prek:

http://en.wikipedia.org/wiki/Exchangeable_image_file_format (1. 12. 2014).