Družba / Črne gradnie

Za rušenje zmanjkalo denarja ali volje?Marjeta KraljMedtem ko je glavna gradbena inšpektoricaprotikorupcijski komisiji pojasnjevala, da imajo ob 4000izvršljivih odločbah denarja dovolj le za prisilno rušenje 50črnih gradenj, inšpektorji niso uporabili niti tega, ki so gaimeli na voljo.Čeprav so imeli na voljo 235.389evrov, so gradbeni inšpektorji laniprisilno rušenje odredili le za dvečrni gradnji in za to porabili natan-ko 14.387 evrov. Medtem ko prostor-ski strokovnjaki že dvajset let opo-zarjajo, da brez odločnega in hitre-ga ukrepanja inšpekcijskih služb zo-per črnograditelje te škodljive prak-se ne bo mogoče izkoreniniti, grad-bena inšpekcija očitno sedi na de-narju. In ne le to. Ravno v tistem ča-su, 10. maja 2012, je takratna pred-stojnica gradbene inšpekcije Alek-sandra Velkovrh protikorupcijskikomisiji celo pojasnjevala, da bi vtistem trenutku glede na izvršljiveinšpekcijske odločbe lahko porušiliokoli 4000 nelegalnih gradenj, ven-dar pa finančna sredstva zadoščajole za približno 50 prisilnih rušitevletno. Protikorupcijska komisija jeprav ta podatek ocenila kot najboljkritičen, pa čeprav je tudi na podla-gi izjav Velkovrhove hkrati ugota-vljala, da velika korupcijska tvega-nja na področju prostora prinašajotudi netransparentni, dolgotrajni inpomanjkljivo nadzorovani postopkigradbenih inšpektorjev.

Lani vračali, letos premalo?Toda takrat prisilnih odstranitev čr-nih gradenj sploh niso izvajali. Kajtipogodba z izvajalcem prisilnih ru-šenj v letih 2012 in 2013 je bilasklenjena šele septembra 2012, sovčeraj pojasnili na inšpektoratu zapromet, energetiko in prostor. Ne-porabljen denar za prisilne odstra-

nitve črnih gradenj je tako romalnazaj v proračun, medtem ko ga jeletos po 16 dokončanih in eni nedo-končani prisilni rušitvi ter porablje-nih 103.515,88 evra zmanjkalo šepred koncem leta. Tako vsaj praviminister za infrastrukturo in pros-tor Samo Omerzel, čeprav celo po-datki ministrstva kažejo, da bi in-

špektorjem za prisilne rusitve dokonca leta moralo ostati še dobrihsto tisočakov.Nadaljevanje na strani 3 »

235389evrov so imeli lani na voljo gradbeniinšpektorji za prisilno rušenje,

14387evrov so porabili za rušenje zgoljdveh črnih gradenj.

f } k mm ■*-*

h Imm^mu i^^^^H mT^^mm ■*•* 1* __^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_H

Minister Samo Omerzel je prav včeraj predstavil koncept prenove prostorske ingradbene zakonodaje. Fotografija: sta

4Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Družba / Črne gradnje

Za rušenje zmanjkalodenarja ali volje?

Marjeta Kralj

« Nadaljevanje s strani 1

To sicer lastnikov nezakonitih gra-denj ne bi smelo prestrašiti, saj bovlada po Omerzelovih besedah pred-vidoma jutri potrdila novelo zakonao graditvi objektov in tako v presojodržavnemu zboru po hitrem postop-ku poslala določilo, po katerem bočrnograditelj s pravnomočno inšpek-cijsko odločbo lahko zaprosil za eno-letni odlog rušenja. V tem času naj bipripravili zakon o legalizaciji nedo-voljenih gradenj, nato pa do marcaprihodnje leto še celovito prenovoprostorske zakonodaje, ki naj bi pri-nesla hitrejše, enostavnejše in pre-glednejše postopke za pridobivanjevseh soglasij in dovoljenj za gradnjoter tako omejila želje investitorjev ponezakoniti gradnji. Pri tem bo ključ-na vzpostavitev enotne vstopne toč-ke za investitorje, ki bo vzpostavlje-na na podlagi digitalizacije in elek-tronskega povezovanja tako različnihprostorskih baz podatkov kot vsehinstitucij, ki sodelujejo pri izdaji po-trebnih dovoljenj.

Toda prostorski strokovnjaki opo-zarjajo, da sta legalizacija in preno-va prostorske zakonodaje lahko us-pešni le, če jima bo sledilo učinko-vito in strogo ukrepanje inšpekcij-skih služb zoper vse nove črnogra-ditelj e. A pri črnih gradnjah name-rava infrastrukturno ministrstvoprihodnje leto celo varčevati. Kot jezapisano v gradivu, ki je priloženo

noveli zakona o graditvi objektov, jev proračunu gradbene inšpekcije zanaslednje leto za rušenje nedovolje-nih gradenj zagotovljenih 197.OOOevrov. A zaradi moratorija za rušitvenaj bi od tega zneska porabili le pri-bližno sto tisočakov za rušenje ne-varnih gradenj, za katere odlog ru-šitve ni mogoč, preostalih 97 tisoča-kov pa privarčevali. »Ta opisprihrankov, ki naj bi jih ukrep zago-tovil, res moti, saj država sredstvaza rušenje vendar samo zalaga,«

pravi krajinska arhitektka in urba-nistka Maja Simoneti. Naj ob temdodamo, da na gradbenem inšpek-toratu ne vedo, koliko sredstev dr-žava od lastnikov prisilno poruše-nih črnih gradenj uspe izterjati na-zaj. Prav tako nam tega podatka ni-so mogli posredovati s carinskeuprave, kjer izvajajo izterjave, sajstroški prisilnih rušenj sodijo medstroške upravnega postopka, kamorštejejo tudi stroške za priče, izve-dence v upravnem postopku... x

p Sredstva za rušenje p Porušene črne gradnjePodatki: Inšpektorat za promet. Podatki: Inšpektorat za promet,energetiko in prostor, * Porabljena energetiko in prostor, * Od teh enosredstva do 19. novembra 2013. prisilno rušenje še ni zaključeno.

H Dodeljena H Porabljena H Prostovoljne H Prisilne

: 414.000 i 500

: um : 235.389 300 ; H ; H ; H ;

150.000; illl 2o ° 1 1 5 ■7oZ Illl 10 ° I I I I

: 2010 : 2011 : 2012 : 2013 : : 2010 : 2011 : 2012 : 2013 :

5Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Peter Gabrijelčičdekan ljubljanske fakultete za arhitekturo

Enoletni moratorij za rušenje črnihgradenj je pametna odločitev, saj jetreba paziti, da se komu ne naredikrivica, ta čas pa omogoča, da se kon-čno pripravijo neki kriteriji za legali-zacijo oziroma v skrajnem primerurušenje črnih gradenj. Toda hkrati biabsolutno morali sprejeti določilo, dase od tega trenutka dalje vsaka novačrna gradnja obvezno zruši. Kajti sicerta moratorij znova uvaja permisivno-st, ki jo bodo izkoristili špekulanti, dabodo ujeli še zadnji vlak in se vpisalimed črnograditelje, da bodo lahkosvojo gradnjo legalizirali pod omiljeni-mi pogoji.

Črtomir Remecpredsednik Inženirske zbornice Slovenije

Glede predlagane zamrznitve menim,da bo povzročila samo dodatne krivice,predvsem tistim, ki so zaradi starostiali pomanjkanja denarja za odvetnikeže postali brezdomci. Sprašujem se, za-kaj naše vlade vprašanja legalizaciječrnih gradenj niso rešile že zdavnaj, inse bojim, da je bil vzrok v neuspešnemiskanju dovolj ugodnih rešitev za poli-tične privilegirance. Uradno z načrtiministrstva na IZS nismo seznanjeni,osebno pa menim, da je v primeruokoljsko in tehnično sprejemljivih črnihgradenj njihova legalizacija smiselnaob plačilu vseh zdaj veljavnih prispev-kov in dajatev in dodatno dovolj viso-kih kazni, da se črnograditeljstvo vprihodnje ne bo več splačalo.

Maja SimonetiInštitut za politike prostora

Stroka je precej kritična do ukre-pov v zvezi s črnimi gradnjami, sajnelegalnih gradenj ne odobrava.Pred legalizacijo pričakujemo, dabodo oblikovani smiselni pogoji zapridobitev gradbenega dovoljenjain vzpostavljen tudi sistem učinko-vitega nadzora in preprečevanjanovih nelegalnih posegov. Tega nimogoče doseči zgolj z novimi pred-pisi! V tem duhu pričakujemo, dabo legalizacija vsebinsko predmetprenovljene sistemske zakonodajein ne ločenega zakona. Stroka od-klanja možnost upravne legalizaci-je in pričakuje, da bodo pred spre-jemanjem odločitev o legalizacijiin sanaciji oblikovani tudi strokov-ni kriteriji in izvedene posameznepresoje.

Na gradbenem inšpektoratu ne vedo, koliko sredstev državi od lastnikov prisilno porušenih črnih gradenj uspe izterjatinazaj. Fotografija: Jaka Adamič/dokumentacija Dnevnika

6Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Dnevnik.si, Iz tiskane izdaje 20. 11. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

1

7Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Dnevnik.si, Iz tiskane izdaje 20. 11. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

2

8Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo

Dnevnik.si, Iz tiskane izdaje 20. 11. 2013Doseg / Reach: 205280Država / Country: Slovenija

3

9Nar

očni

k: IN

ŽEN

IRSK

A ZB

OR

NIC

A SL

OVE

NIJ

EO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

Kazalo