Revija študentov

Veterinarske fakultete

Univerze v Ljubljani

CEPLJENJE KOT SPROŽILEC IMUNSKO POGOJENEKOŽNE BOLEZNI

Številka 34December 2015

VNETNI POLIPI PRI MačKah INVENTRaLNa OSTEOTOMIJa KOščENEGa BOBNIčNEGa MEhURJa

ZaSTRUPITEV Z ŽELEZOM

PONaVLJaJOča SEOBSTRUKCIJa

dIhaLNIh POTI

2 DECEMBER 2015

Nikoli ni bilo lažježivali pripeljati nazaj

do optimalnega zdravja

Več o produktu lahko izveste na www.viyorecuperation.com ali pri zastopniku

ANIMALIS, prehrana in zdravje živali, d.o.o.Tržaška cesta 135, SI-1000 Ljubljana

01 242 55 30 | 01 292 65 31 | 051 429 093t: f: m:info@animalis.si |e: www.animalis.si

“Inovativennutracevtikza okrevanjemačk in psov.”Prof. M. Lappin DVM, PhD, DACVIM,

Colorado State University. ZDA

Sedaj na voljo tudi Viyo reinforces!Podpira naravne obrambne mehanizme vašega psa in mucka.

Viyo Reinforces®

Puppy Viyo Reinforces Adult®

Viyo Reinforces Senior®

Viyo Reinforces®

Kitten Viyo Reinforces Adult®

Viyo Reinforces Senior®

3RUCTUS

Fotografija na naslovnici: Maruša Puhekwww.marusapuhek.com

Odgovorna urednica:Jana šauperl

Pomočnica urednice:Lea Vodopivec

Oblikovanje:Jaka Batagelj

Revija študentov Veterinarske fakultete Univerze v LjubljaniGerbičeva 60, 1115 Ljubljana

Tisk:Grafia d.o.o.Naklada: 500

Svoje predloge, ponudbe, članke ali vprašanja poš-ljite na:revija.ructus@gmail.com

UVODNIK

Intervju z Domnom Krcem

PorocILo o KLInIcnem PrImeru: CePLjenje Kot SProŽILeC ImunSKo PoGojene KoŽne BoLeznI

vnetnI PoLIPI PrI macKah InventraLna oSteotomIjaKošceneGa BoBnIcneGa mehurja

aneKDotI

zaStruPItev z ŽeLezom

PonavLjajoca Se oBStruKCIjaDIhaLnIh PotI

razISKovaLne naLoGe štuDentov

Prva štuDentSKa SeKCIja evDS

oBISK KonjenIšKeGa SejmaFIeraCavaLLI v veronI

IvSa taBor

Cro-SLo-auStro-CzeCh vIKenD

KaZaLO

4

5

8

12

20

22

24

28

31

32

33

34

Povezava do spletne strani:www.vf.uni-lj.si/si/studentska-revija-ructus

RUCTUS

4 DECEMBER 2015

UVODNIK

Odločitev, da postanem urednica revije, je bila spontana. Že lep čas ni izšla nobena številka in preprosto nisem želela dovoliti, da študentje veterine povsem izgubimo svoj Ructus. Članki, ki na naslednjih straneh čakajo, da jih preberete, so že nestrpno pričakovali objavo, zato nisem po nepotrebnem premišljevala, temveč vzela stvari v svoje roke in pričela z delom. Vsem, ki ste bili z menoj in vsak po svoje soustvarjali novo podobo, z oblikovanjem, fotografijami, vzpodbudno besedo, se na tem mestu iskreno zahvaljujem. Zgolj zaradi vas je tukaj, v novi preobleki, s svežim pridihom, nekoliko dru-gačen, a še vedno eden in edini – Ructus.

Prijetno branje vam želim.

5RUCTUS

Intervju z Domnom KrcemStuDent veterIne, KI mu je preDavanje spremenIlo zIvljenje

Še nedolgo tega sva skupaj študirala, danes pa že pri-dno nabira sredstva za zagon svojega podjetja. Da je njegova ideja odlična in drzna, so ljudje kmalu ugotovili, saj se pogosto pojavlja v raznih medijih. Jasno je, da v tem obdobju nima prav dosti časa, zato mi je v čast, da si je vzel nekaj trenutkov in mi pojasnil osnovne stvari o svojem velikem projektu.

Kaj bi uvrstili med tiste ključne dejavnike, ki so vas pravzaprav pripeljali k ustanovitvi podjetja ZOIC?

Prva iskra ideje se je zanetila na predavanju pri prof. dr. Bredi Jakovac Strajn, konec drugega letnika. Na predavanju smo namreč govorili o insektih kot odlič-nem viru krmil za domače živali. Visoka beljakovinska vrednost (55 % na suho maso) se mi je zdela zelo obetavna. Premišljeval sem, zakaj ne bi tudi sami uži-vali žuželk. Področje sem nekoliko raziskal in ugoto-vil, da nekatere države že delajo na tem. Ideja, da bi si lahko sam vzgojil svoj zelo kvaliteten vir beljakovin, me je prevzela. Ugotovil sem, da niso zgolj beljakovine tista dodana vrednost. Žuželke vsebujejo tudi visoko kvalitetne maščobe, ki so po sestavi nekje vmes med rastlinskimi in živalskimi olji. Poleg maščob imajo tudi relativno visok delež vlaknin, ki jih v večini predstavlja njihov eksoskelet t.i. hitinjača. ''Preobleka'', ki jo mokarji tekom rasti menjajo, vsebuje tudi n-acetilglukozamin. Gre za snov, ki spodbuja nastajanje sklepne tekočine. farmacevtska podjetja trenutno to surovino pridobivajo iz hitina rakov in školjk.

Zakaj smo na predavanju insekte sploh imenovali hrana/krma prihodnosti?

Zanašanje na optimizacijo proizvodnje pšenice, koruze, soje in riža ter vzreje govedi, prašičev ter perutnine nas ne bo pripeljalo daleč. Naravni viri so žal omejeni, zato nujno potrebujemo drugačen model pridelave hrane. In gojenje žuželk se ponuja kot ena izmed zelo obetavnih rešitev. Bitveno boljše namreč pretvarajo krmo v belja-kovine. Za kilogram žive mase potrebujemo namreč zgolj slaba dva kilograma krme, medtem ko za enako količino žive mase goveda potrebujemo kar sedem. Poleg tega je končni produkt sto odstotno uporaben, ''užiten od glave do peta'', pri sesalcih ali perutnini je skoraj pol žive mase izgubljene in zavržene kot stranski produkt. Reja je mnogo bolj vzdržna za okolje tudi iz vidika porabe vode ali proizvodnje toplogrednih plinov. Živina danes proizvede 20 % svetovnih toplogrednih plinov in porabi enormne količine pitne vode. Žuželke vode ne potrebujejo, saj jo pridobijo iz zraka v kolikor je zračna vlaga dovolj visoka. Ne proizvajo metana, izpust CO2 je zanemarljiv.

Jana Sauperl

6 DECEMBER 2015

Žuželke − super živali.

Njihova zgodba se ne konča samo pri hrani za človeka. So tudi odličen in najbolj naraven vir hranil za perut-nino ali ribe. Gojili bi jih lahko na organskih odpadkih in s tem izničili stroške krme. S tehnološko optimiziranim procesom je to lahko dober in hkrati plemenit posel. Južnoafriško podjetje Agri-protein dnevno proizvede 7 ton žuželk, trenutno se širijo, v 2016 bodo dosegli dnevni izplen 25 ton. Gre za ličinke vojaških muh (Hermetia Ilucens), ki jih hranijo z organskimi odpaki menz in hotelov. Njihova krma torej dosega vse HACCAP standarde in je hkrati njihov najbolj naraven vir hranil. S svojo rejo trenutno že znatno pripomorejo k zmanj-šanju izlova rib za namen krme. Sam sem se odločill za rejo mokarjev, saj se jih goji preprosto, njihova proizvo-dnja se lahko strojno optimizira. Najbolj naravna hrana mokarjev pa so žita, v našem primeru pšenični otrobi. Ker se zavedamo potencialne nevarnosti mikotoksinov, smo na fakukteti izvedli raziskavo na to temo. Mokarje smo izpostavili različnim koncentracijam aflatoksina in jih obdelali po klasičnem postopku. Raziskava še ni zaključena, vendar prvi rezultati kažejo, da so mokarji razgradili oz. prebavili mikotoskin. V kolikor se izkaže, da mokarji popolnoma razgradijo toksin, bi lahko v bodoče krmo, ki ni primerna za domače živali, uporabili za krmo žuželk.

Potencial žuželk pa je še bolj razsežen.

Zemlja se sooča tudi s problemom velike količine odpakov. Razgradnja plastike je po naravni poti zelo dolgotrajen proces. Vendar proces lahko pospešimo z določenim faktorjem. Pred kratkim sem bral članek, da so mokarje (Tenebrio molitor) hranili s stiroporjem, živali so dobile vsa potreba hranila, stiropor pa razgra-dili v organsko materijo. Predstavljajte si, kako zelo bi lahko pospešili razgradnjo plastike z uporabo žuželk ali celo izolacijo encima iz njihovih prebavil.

Slišala sem, da imate kar nekaj težav z zakonodajo. Na kakšen način jih rešujete?

Kaj nas sploh še ovira, da začnemo raziskovati, graditi in delovati s polno paro? Zakonodaja. Evropa je skeptična glede uporabe žuželk kot vira krme ali hrane. Potrebne bodo še mnoge raziskave, preden se bo kapital lahko znatno začel stekati v to novo panogo. Vendar so neka-tere članice (UK, Belgija, Nizozemska) zakonodajo ure-dile lokalno. V teh državah je žuželke dovoljeno gojiti, predelovati in prodajati.

Zaradi svojega prepričanja v potencial insektov smo se z ekipo odločili, da storimo korak naprej in odpremo podjetje v Veliki Britaniji. Le tako si namreč lahko omo-gočimo financiranje nadaljnjih raziskav in razvoj na tem področju.

7RUCTUS

Zakaj beljakovinske ploščice in iz kakšnih sestavin jih izdelujete?

Precej dolgo smo raziskovali, kako bi žuželke kar naj-bolj približali zahodnjaškemu potrošniku. Zavedamo se namreč kulturno vcepljenega predsodka do žuželk. Odločili smo se za okusne beljakovinske ploščice, obo-gatene z zmletimi mokarji. Poleg mokarjev smo upo-rabili samo najbolj naravne surovine: datlje, indijske oreške in kakav. Prisegamo na preprostost in kvaliteto. V prihajajočem letu bomo prvemu okusu dodali še dva, ki sta trenutno še skrivnost.

Tvoje priporočilo vsem mladim, ki bi radi na trg lansirali nekaj svojega?

Kot prvo lastnost bi navedel drznost in kot drugo, naj-pomembnejšo, vztrajnost. Tretja lastnost pa je uporab-nost znanja. Golo znanje je namreč zlata vredno, a ga je v našem času treba znati prodati. To nam omogoči, da lahko normalno živimo in da je trud, ki smo ga vložili

poplačan. Na tem mestu bi podal predlog, da morda ne bi bilo zgrešeno tudi na naši fakulteti uvesti semestralni predmet podjetništva kot ga imajo na biotehniški fakul-teti. Tudi sam sem namreč v ta svet stopil šele na lasn-koletnem biostartup vikendu. Podjetniško razmišlanje nam namreč ponudi širšo sliko, vidimo priložnosti, nau-čimo si postaviti ceno in napredovati na področjih, ki so nujno potrebna za uspešno kariero. Ne smemo poza-biti, da je tudi veterina stroka, kjer je treba svoje zna-nje, usluge prodati. Ne pravim, da je denar moje vodilo, ampak menim, da bi se z izkušnjami in znanjem, ki sem ga pridobil tekom podjetniškega udejstvovanja, bolje znašel tudi v drugih vodah.

Poleg Domna sta soustanovitelja podjetja še Krištof Horvat, ekonomist, ter Jurij Bajželj, ki skrbi za IT podporo. Njihovo širšo ekipo pa sestavljajo še video producent, oblikovalka, lektor angleških besedil, ambasadorji s področja športa in prehrane ter raziskovalci drugih vrst žuželk. Več o njih si lahko preberete na spletni strani: www.zoicbar.com

8 DECEMBER 2015

Katarina Sest

Mentorica: prof. dr. Tina Kotnik, dr. vet. med.

V poročilu je opisan klinični primer imunsko pogojene kožne bolezni pri 1,5 leta stari psici. Psica je bila en mesec pred pojavom kliničnih znakov pemfigusa cepljena s polivalentnim cepivom, kar bi lahko sprožilo bolezen

Imunsko pogojene kožne bolezni nastanejo, kadar telo iz znanega ali neznanega razloga začne proizvajati protitelesa ali senzibilizirane limfo-cite proti lastnim tkivom. V patogenezi je pomembno tudi moteno delo-vanje supresorskih T limfocitov ali t.i. bypass. Starejša literatura te bolezni imenuje avtoimune. Pojav kliničnih znakov lahko neposredno sprožijo t.i. sprožilni dejavniki (angl. »trigger factors«). Ti so včasih znani (na primer določena zdravila, škodljiv učinek UV žarkov, cepljenja) ali pa govorimo o idiopatskem pojavu bolezni.Med imunsko pogojenimi boleznimi, ki se pojavljajo v povezavi s cepljenji, je najpogosteje opisan Vasculitis. Klinično poteka podobno kot Pemphigus complex. Slednja je najpogostejša imunsko pogojena bolezen pri psih in mačkah. Klinično teh bolezni med seboj ne moremo ločiti. Pomožna dia-gnostična metoda je citološka preiskava tkiva, diagnozo pa zanesljivo lahko potrdimo le s patohistološko preiskavo tkiva in imunohistokemičnim barvanjem.Ne glede na vzrok in vrsto prizadetega tkiva vse imunsko pogojene bolezni zdravimo po principu zaviranja delovanja imunskega sistema z imunosup-resivnimi zdravili ter podporno terapijo (1).

porocIlo o KlInIcnem prImeru:Cepljenje Kot sprozIleC

ImunsKo poGojene Kozne BoleznI

9RUCTUS

Psica mešanka, stara 1,5 leta, je bila na Kliniko za kirur-gijo in male živali pripeljana sredi marca 2015. Lastnica je povedala, da psica ni redno dehelmintizirana. Tudi kožnih zajedavcev ne odpravljajo redno. Živi v sta-novanju, na sprehode jo vodijo na travnike in v gozd. Hranijo jo z briketi Royal Canin, piščancem, ribami, hre-novkami, rižem, sadjem in občasno mlečnimi izdelki. Psica sicer normalno je in pije, nima gastrointestinal-nih in respiratornih težav, zadnja dva dni pa ima slabši apetit. Proti steklini je bila cepljena le kot mladič, proti ostalim kužnim boleznim pa je bila s polivalentnim cepi-vom cepljena en mesec pred pregledom v dermatološki ambulanti.

Prve spremembe na koži so se pojavile na smrčku v obliki krast. Kasneje so se spremembe širile in zajele mukokutane prehode okrog oči, ust in anusa. Ob pregledu smo ugotovili tudi prizadeto notranjo stran uhljev, brado, rep in kožo stopal, ventralnega področja prsnega koša, trebuha in pazduh. Poleg krast smo opa-zili eritem, epidermalne kolarete in depigmentacijo (glejte priložene fotografije). Spremembe so bile srbeče.

Psica je bila pred prihodom na kliniko že zdravljena lokalno z jodovo raztopino, kremo z vsebnostjo glu-kokortikoida in antibiotika ter kremo proti glivicam. Sistemsko je bila zdravljena s prednizolonom in antibi-otikom trimetoprim-sulfametoksazol. Opravili so bak-teriološko preiskavo brisa kože, pri čemer so izolirali Staphyloccocus pseuintermedius.

Diferencialno diagnostično smo upoštevali vemphigus complex, vasculitis, Mukokutano piodermijo, demodi-kozo in alergijsko bolezen s sekundarno piodermijo.

Odvzeli smo kožne ostružke s prednje in zadnje okon-čine (koža med prstnimi blazinicami) ter mikroskopsko preiskali nativne razmaze materiala pri 10x povečavi. Nismo ugotovili prisotnosti zajedavcev vrste Demodex canis. Na mikroskopsko stekelce smo naredili več odti-sov krast z brade. Odtise smo posušili na zraku, jih fiksirali s segrevanjem nad plamenom in pobarvali z modificiranim barvilom po Romanovskem (Diff Quik®). Preparate smo preiskali pri 100x in 1000x povečavi. Ugotovili smo prisotnost nevtrofilnih granulocitov s fagocitozo kokov, do 4 eozinofilne granulocite v veli-kem vidnem polju (1000x) in do 3 akantolitične kerati-nocite v velikem vidnem polju. Iz ekonomskih razlogov lastnica ni želela nadaljevanja diagnostičnega postopka s predlagano histopatološko preiskavo tkiva.

Na podlagi rezultatov opravljenih diagnostičnih postop-kov smo postavili domnevno diagnozo Pemphigus com-plex s sekundarno piodermijo.

V času 14 dni zdravljenja z antibiotiki se je stanje še poslabšalo Spremembe na koži uhljev pred uvedbo zdravljenja z glukokor-tikoidi

aNaMNEZa dIfERENCIaLNE dIaGNOZE

dIaGNOSTIčNI POSTOPKI IN UGOTOVITVE

10 DECEMBER 2015

Pemphigus complex je najpogostejša imunsko pogojena bolezen psov in mačk, ki predstavlja približno 0,6% vseh dermatoz. Glede na globino procesa v epidermisu imunohistokemično ločimo več oblik bolezni in sicer: Pemphigus vulgaris, Pemphigus vegetans, Pemphigus foli-aceus in Pemphigus erytematosus. Opisana je še parane-oplastična oblika pemfigusa (1). Obolevajo psi srednjih let, izjemoma mlajši od enega leta. Predisponirani pasmi sta akita in chow chow (4). Etiologija bolezni je multifaktorielna. Pojavi se lahko zaradi uporabe neka-terih zdravil ali cepljenja, nastanek lahko sproži UV svet-loba, piki nekaterih insektov in stresna čustvena stanja. Včasih vzrok nastanka bolezni ni znan (1). V našem primeru so lastniki opažali znake alergijske bolezni že več mesecev, stanje pa se je izrazito poslabšalo po cep-ljenju proti kužnim boleznim, kar bi lahko bil sprožilni dejavnik za nastanek pemfigusa. Psica je bila zdravljena tudi z zdravilom Primotren, ki vsebuje trimetoprim sul-fametoksazol, to pa je zdravilo, ki je bilo že večkrat v literaturi opisano kot sprožilec bolezni. V eni novejših raziskav so ugotovili povezavo s predhodno alergijsko boleznijo kar pri 37% psov s pemfigusom. Pri teh so v histoloških preparatih opažali pogostejšo prisotnost eozinofilnih granulocitov, kar smo opazili tudi v našem primeru.

Na fotografiji vidimo rdečino kože na nogi in pustulo na koži blaznice

Pred zdravljenjem z antibiotiki Depigmentacija kože smrčka. Histološko značilna struktura smrčka se je izgubila

Piodermijo smo pričeli zdraviti peroralno z amoksicili-nom in klavulansko kislino (tablete Synulox®, Pfizer). Antibiotik se uporablja pri psih za zdravljenje kožnih bolezni (vključno z površinsko in globoko piodermijo), infekcij mehkih tkiv, obzobnih tkiv in urinarnega trakta. Primeren je tudi za zdravljenje bolezni dihal in ente-ritisa. Je širokospektralni antibiotik, ki deluje na šte-vilne Gram pozitivne in Gram negativne, aerobne ter anaerobne bakterije. Odmerek zdravila je 12,5 mg/ kg telesne teže, dvakrat dnevno (2). V našem primeru je bil odmerek 250 mg vsakih 12 ur. Antibiotik smo predpisali za 30 dni.

ZdRaVLJENJEPredpisali smo hipoalergeno dieto Eucanuba Dermatosis FP, ki vsebuje ribo in krompir. Hrana ima le en vir beljakovin in ogljikovih hidratov, zato zmanjša verjetnost nastanka alergijskih reakcij in s tem pripo-more k izboljšanju stanja kože (3).

Po sanaciji piodermije smo nameravali uvesti zdravlje-nje z metilprednizolonom v imunosupresivnih odmer-kih, ki se uporabljajo za zdravljenje imunsko pogojenih bolezni. Stanje psice pa se je kljub zdravljenju z antibio-tikom hitro slabšalo zato smo morali glukokortikoidno terapijo uvesti prej, kot smo načrtovali.

Organizem pri pemfigusu začne tvoriti protitelesa proti dezmosomom, zaradi česar pride do akantolize in odmiranja keratinocitov (torej pojava akantocitov). Na mestih v epidermisu, kjer keratinociti odmirajo v več-jem številu, nastanejo pustule. Ker je epidermis pri psih sestavljen le iz nekaj plasti celic, so pustule zelo krhke in se hitro predrejo. Vsebina izteče, na koži pa osta-nejo razjede, obrobljene z epidermalnimi kolaretami in prekrite s krastami (1). Predilekcijska mesta so na obrazu, smrčku, uhljih in podplatih. Tudi pri naši psici smo ugotovili spremembe, kot jih opisuje literatura (glejte fotografije). Za postavitev diagnoze se priporoča citološka preiskava pustul, bakteriološka in mikološka preiskava ter biopsija s histopatološko preiskavo in imunohistokemijskim barvanjem (4). V našem primeru smo naredili citološko preiskavo. Ugotovili smo akan-tocite, značilne za Pemphigus complex. Vidna je bila tudi fagocitoza kokov, kar je kazalo na gnojno vnetje kože. Prisotnost eozinofilnih granulocitov v večjem številu je nakazovala možnost alergijske reakcije ali invadiranosti z zunanjimi zajedavci, kot so na primer bolhe. Psico smo zato zdravili tudi s hipoalergeno dieto in svetovali redno uporabo ektoparazitikov.S pomočjo bakteriološke preiskave je bil izoliran Staphylococcus pseudintermedius, občutljiv na večino antibiotikov. Na podlagi te preiskave smo se odločili za peroralno zdravljenje z amoksicilinom in klavulansko kislino.

11RUCTUS

LITERATURA1. PLumB DC. PLumB`S veterInary DruG hanDBooK. 7th eDItIon. Pharmavet InC, 2011; 60-22. CaSe LP, Carey DP, hIraKawa Da. CanIne anD FeLIne nutrItIon. moSBy, 1995; 382-8.3. KotnIK t. KoŽne BoLeznI PSov In macK. LjuBLjana: veterInarSKa FaKuLteta, 2012; 78-94. jaCKSon h, marSeLLa r. BSava CanIne anD FeLIne DermatoLoGy. thIrD eDItIon. rePLIKa PreSS, 2012; 206-85. CamPBeLL KL. SmaLL anImaL DermatoLoGy SeCretS. hanLey & BeLFuS, 2004: 234-35

Prvi pregled v Dermatološki ambulanti KKMZ. Opazimo epidermalne kolarete v dimljah

Spremembe kože uhljev

Za zdravljenje Pemphigus complex se priporoča upo-raba glukokortikoidov v imunospupresivnih odmerkih. Najpogosteje se uporabljajo prednizon, prednizolon in metilprednizolon, v odmerku 2,2 do 6,6 mg/kg vsakih 24 ur p/o. Po dveh tednih zdravljenja se priporoča pono-ven pregled pacienta in ocena stanja. Cilj zdravljenja je doseči najnižji odmerek glukokotrikoidov, ki obvladuje znake bolezni. Zdravljenje je lahko doživljenjsko. Včasih zdravljenje po določenem obdobju lahko prekinemo, če simptomi bolezni popolnoma izzvenijo. To se zgodi, kadar sprožilec bolezni ni več aktiven. V primeru, da odziv na monoterapijo z glukokortikoidi ni optimalen, uvedemo dodatno terapijo z azatioprinom v odmerku 2,2 mg/kg vsakih 24 do 48 ur p/o ali klorambucilom v odmerku 0,2 mg/kg. Priporoča se tudi uporaba soli zlata in sicer v obliki aurotioglukoze ali aurotiomalata v začetnem odmerku 1 mg/kg/teden i/m. in vzdrževal-nem odmerku 1 mg/kg/mesec i/m. (5).

V našem primeru smo se odločili najprej za enomesečno antibiotično terapijo zaradi sekundarne piodermije in nadaljevanje zdravljenja z imunosupresivnimi odmerki glukokortikoidov. Zaradi hitrega slabšanja stanja smo zdravljenje z glukokortikoidi morali uvesti prej kot načr-tovano. Po štirimesečni terapiji z metilprednizolonom in ustrezno dieto se je stanje izboljšalo do te mere, da so kraste in rdečina kože ostali omejeni le na hrbtišče nosu. Psica v času objave poročila še vedno prejema metilprednizolon v odmerku 1 mg/kg/dan, saj se stanje poslabša, če odmerek znižamo.

12 DECEMBER 2015

vnetnI polIpI prI macKah InVeNtralNa OsteOtOmIja

KoSceneGa BoBnIcneGa mehurja(Bulla tympanICa)

Jernej Kmetec, dr. vet. med.

Asist. Tamara Dolenšek, dr. vet. med.

Emir Mujagić, dr. vet. med.,Vice Zaninović, dr. vet. med., Prva-K, Klinika za male živali

Vnetni polipi so benigne pecljate tvorbe, ki so sestavljene pretežno iz veziv-nega tkiva, krvnih žil in vnetnih celic ter prekrite z epitelnim tkivom (1). Najverjetneje izvirajo iz mukoze nosnega dela žrela, Evstahijeve cevi ali sre-dnjega ušesa. Običajno se pojavljajo v srednjem ušesu ali na stičišču timpa-nične votline z Evstahijevo cevjo (tuba auditiva). Polip se lahko nato razširi v zunanji sluhovod (meatus acusticus externus) po predrtju timpanične mem-brane (membrana tympanica) ali pa gre rostralno skozi Evstahijevo cev proti nosnemu delu žrela (nasopharynx) (2). Nekateri avtorji jih imenujejo tudi otofaringealni polipi, nazofaringealni polipi ali polipi srednjega ušesa (2, 3).

Za limfomom so vnetni polipi drugi najpogostejši vzrok nazofaringeal-nih bolezni pri mačkah. Vzrok za njihov nastanek ni znan, večina teorij se nagiba k vnetni etiologiji. Čeprav je to predvsem bolezen mladih mačk, se polipi pojavijo tudi pri starejših mačkah, psih, konjih, ovcah in ljudeh (1-4).

UVOd

Ključne besede: nazofaringealni polipi, kirurška anatomija, ventralna osteotomija.

Vnetni polipi so benigne pecljate tvorbe, ki so sestavljene pretežno iz vezivnega tkiva, krvnih žil in vnetnih celic ter prekrite z epitelnim tkivom. Najverjetneje izvirajo iz mukoze nosnega dela žrela, Evstahijeve cevi ali srednjega ušesa. Vzrok za nji-hov nastanek ni znan, večina teo-rij se nagiba k vnetni etiologiji. Za limfomom so vnetni polipi drugi najpogostejši vzrok nazofaringe-alnih bolezni pri mačkah. Vnetje srednjega ušesa se običajno raz-vije kot posledica vnetja zunanjega ušesa. Klinično ugotavljamo izce-dek iz sluhovoda, oteženo dihanje, motnje ravnotežja, potresavanje z glavo in kihanje. Diagnozo posta-vimo na podlagi rinoskopije, retro-faringoskopije, otoskopije ali video otoskopije, pregleda ustne votline,

Hornerjev sindrom pri mački.Vidna mioza in prolabirana tretja veka. Ptoza ni vidna zaradi manipulacije ma-čke pri slikanju

rentgenograma glave, računalni-ške tomografije, slikanja z magne-tno resonanco, palpacije mehkega neba in nazofaringealnih bioptov. Pogosto najdemo bakterije iz rodu Staphylococcus spp., Streptococcus spp. in Corynebacterium spp. Zgolj konzervativno zdravljenje je neu-činkovito, zato je za odstranitev polipov priporočljiva ventralna osteotomija koščenega bobničnega mehurja. V članku so opisani etio-logija, kirurška anatomija in kirur-ški pristop. Zapleti po posegu so Hornerjev in vestibularni sindrom, stalen izcedek iz sluhovoda in pono-vitev polipov.

13RUCTUS

Vnetje srednjega ušesa (otitis media) se običajno raz-vije kot posledica vnetja zunanjega ušesa (otitis externa) (5). Pri vnetju srednjega ušesa so prizadeti timpanična membrana, timpanična votlina, Evstahijeva cev, slušne koščice in bobnični živec. Vnetje srednjega ušesa lahko nastane tudi zaradi obolenja zgornjih dihal, poškodb, tujkov, novotvorb, zajedavcev in bakterijskih okužb (6, 7). Posledično pride do nastanka vnetnih polipov, ki se lahko širijo po zunanjem sluhovodu ali preko Evstahijeve cevi v nosni del žrela. Klinični znaki so odvisni od mesta nastanka, hitrosti rasti polipa in poteka bolezni (6).

Izcedek iz ušes in nagibanje glave v stran sta klinična znaka, značilna za širjenje polipov po zunanjem sluho-vodu, medtem ko so nosni izcedek, kihanje, stertor in neješčnost značilni za polipe v nosnem delu žrela (6).

Spol in pasma nimata vpliva na pojav bolezni (1). Kljub temu obstaja kar nekaj teorij o njihovem nastanku. Nekateri menijo, da je nastanek polipov povezan s prirojenimi, sekundarnimi, virusnimi ali bakterijskimi okužbami (6).

Prirojene okužbe naj bi bile vzrok pojava polipov pri mladih mačkah. Prisotnost polipov so ugotovili tudi pri mačkah, ki so v sorodu z obolelim osebkom ali izhajajo iz istega legla. Ali je vnetje srednjega ušesa primarni ali sekundarni dejavnik pri nastanku polipov, ni znano. Zapora slušne cevi, ki jo povzročijo vnetje sluznice slušne cevi (alergijske reakcije, bakterijske in virusne okužbe), anatomske nepravilnosti in tujki, ustvari negativni pri-tisk znotraj timpanične votline, zaradi česar pride do transudacije in vnetja srednjega ušesa. Poskus podve-zovanja Evstahijeve cevi je povzročil mukociliarno dis-funkcijo, hipersekrecijo sluzi in vnetje srednjega ušesa z izločkom, v katerem se naselijo bakterije. Granulacijsko tkivo v srednjem ušesu lahko povzroči metaplazijo

VNETNI POLIPI IN VNETJE SREdNJEGa UšESa

ETIOLOGIJa

respiratornega epitelija in nastanek večskladnega ploš-čatega epitelija, ki gradi polip (7).

Pri vnetju srednjega ušesa so običajno prisotni predstav-niki bakterij iz rodu Staphylococcus spp., Streptococcus spp. in Corynebacterium spp. (5, 8).

Mačji kalici virus in mačji herpes virus domnevno nimata bistvene vloge pri nastanku polipov (1). Praviloma se polipi pojavijo pri mladih mačkah, vnetje srednjega ušesa pri odraslih mačkah in novotvorbe pri starih mač-kah (7).

Novejše teorije predlagajo, da naj bi bili polipi izrastki, ki so nastali zaradi nepravilnega razvoja iz ostankov bra-hialnih lokov. Drugi pa zastopajo stališče, da so polipi posledica vnetja (2).

Zadebeljena iregularna stena koščenega boničnega mehurja.Sence gostote mehkega tkiva v votlini koščenega boničnega mehurja

Polipi se najpogosteje pojavijo pri mladih mačkah (od 4. tedna do 6. leta starosti), lahko pa tudi pri starejših živa-lih. Klinični znaki so različni. Pri nazofaringealnih poli-pih je najpogosteje prisotno oteženo požiranje, stertor, nosni izcedek, kihanje, sprememba glasu in ventralni premik mehkega neba. Pri pregledu polipa v zunanjem sluhovodu opazimo obilo ušesnega masla in izcedka, ki je lahko gnojen ali krvav, ter nagibanje in stresanje z glavo. Pri pregledu z otoskopom vidimo maso v slu-hovodu, spremenjeno timpanično membrano, znake vnetja zunanjega in srednjega ušesa. Če polip ni predrl timpanične membrane, je le-ta lahko napeta in skozi njo opazimo gnoj. Značilna sta Hornerjev in vestibularni sindrom (1-3, 9).

Diagnozo postavimo na podlagi rinoskopije, retrofa-ringoskopije, otoskopije ali video otoskopije, pregleda ustne votline, rentgenograma (RTG) glave, računalniške tomografije (CT), slikanja z magnetno resonanco (MRI), palpacije mehkega neba in nazofaringealnih bioptov.

ETIOLOGIJa

14 DECEMBER 2015

Uho je sestavljeno iz treh delov: notranjega ušesa, ki je sestavljen iz membranoznega in koščenega labirinta (polž - cochlea). Polž je napolnjen s tekočino. Različne vibracije povzročajo nihanje zaznavnih celic z dlačicami. Podatke o zvoku prevaja slušni živec do slušnih centrov v možganih. Notranje uho nadzira tudi ravnotežje. Meja med notranjim in srednjim ušesom je ovalno okno (fenestra ovalis ali fenestra vestibuli). Srednje uho je zgrajeno iz timpanične membrane, timpanične votline in treh slušnih koščic (kladivce, nakovalce, stremence). Srednje uho je povezano z žrelom preko Evstahijeve cevi. Evstahijeva cev ima nalogo izenačevanja pritiska med timpanično votlino in zunanjim okoljem. Zunanje uho oblikujeta uhelj in zunanji sluhovod, ki zbirata zvok in ga usmerjata proti timpanični membrani. Vibracije se po sluhovodu prevajajo prek timpanične membrane na slušne koščice. Slušne koščice poleg prevajanja tudi ojačijo vibracije, kar sproži valovanje endolimfe v polžu. Za ojačenje vibracij sta odgovorni antagonistično delu-joči mišici - tensor tympani in tensor stapedius (2, 11).

Koščeni bobnični mehur daje strukturno obliko timpa-nični votlini, ki je napolnjena z zrakom (Slika 1, bela puščica). Naloga koščenega bobničnega mehurja je, da ščiti strukture srednjega in notranjega ušesa. Koščeni

KIRURšKa aNaTOMIJa UšESa

Zgolj konzervativno zdravljenje vnetnih polipov je neu-činkovito, zato je priporočljivo kirurško zdravljenje. Kirurške tehnike za odpravo polipov so ventralna oste-otomija koščenega bobničnega mehurja, miringoto-mija, trakcija-avulzija polipa, ablacija ušesnega kanala, združena z lateralno osteotomijo, ter laserska resekcija polipa v kombinaciji s sterilizacijo srednjega ušesa (10).

Trakcija-avulzija polipa pusti bazo polipa, zato je mož-nost ponovne rasti nazofaringealnega polipa po trakci-ji-avulziji in istočasni terapiji s prednizolonom še 11 %, pri polipih zunanjega sluhovoda pa 50 %. Po ventralni osteotomiji koščenega bobničnega mehurja je možnost ponovnega pojava le 2 - 5 % (3, 10).

ZdRaVLJENJE

Odstranitev septuma med dvema oddelkoma

Video otoskopija po posegu. Polip in timpanična membrana sta odstranjena

Viden polip v zunanjem sluhovodu pri video otoskopiji

Po odstranitvi timpanične membrane in lavaži je viden polip

Običajno za postavitev končne diagnoze zadoščajo pal-pacija mehkega neba, temeljit pregled ustne votline in žrela ter otoskopija (9). Rinoskopija, retrofaringosko-pija, RTG, CT in MRI nam omogočajo oceno velikosti in razširjenosti polipa, prav tako nam omogočajo tudi oceno prizadetosti okolnih tkiv (1). Pri kroničnem vne-tju srednjega ušesa lahko opazimo brstenje pokostnice, zadebelitev stene koščenega bobničnega mehurja in senco gostote mehkega tkiva v votlini (10).

Nekateri avtorji priporočajo še biokemijsko preiskavo krvi, popolno krvno sliko, analizo urina, testiranje paci-enta na mačjo levkozo (FeLV) in virus mačje imunske pomanjkljivosti (FIV) (3).

Diferencialne diagnoze, ki pridejo v poštev, so novotvorbe pri starejših mačkah, vnetje zgornjih dihal, tujki v nosni votlini, vnetje zunanjega in srednjega ušesa ter glivična obolenja (2).

15RUCTUS

Anatomija srednjega ušesa

pretin razdeli koščeni bobnični mehur na večji ven-tromedialni in manjši dorzolateralni oddelek (rdeča puščica). Lateralno steno manjšega oddelka oblikuje timpanična membrana, v dorzalnem delu pa je vhod v Evstahijevo cev. Oba oddelka povezuje tanka špranja, ki se nahaja v bližini okroglega okenca (fenestra rotunda ali fenestra cochleae) (zelena puščica) v kavdomedialnem delu manjšega oddelka. Kavdalni del špranje se razširi v triangularno odprtino (foramen triangulare). Medialno od njega je brdce (promontorium) (modra puščica) (10, 11).

Simpatična živčna vlakna srednjega ušesa so poganglij-ska, ki izhajajo iz kranialnega cervikalnega gangliona (ggl. cervicale cran.) (oranžna puščica). Le-ta potekajo skupaj z interno karotidno arterijo (a. carotis interna) in vstopijo v jugularno odprtino (foramen jugulare) (vijolična puščica), ki se nahaja kavdomedialno od koščenega bobničnega mehurja, ter nato nadaljujejo med koščenim bobničnim mehurjem in skalnico (os petrosum), kjer srečajo jezično-žrelni živec (n. glossopha-ryngeus) in vstopijo v ventromedialni oddelek. Po vstopu vlakna potekajo čez brdce, kjer se razvejijo in oblikujejo timpanični živčni pletež (plexus tympanicus) (rumena puščica), ter nato nadaljujejo svoj potek v dorzolateralni oddelek skozi špranjo, ki omogoča komunikacijo med obema oddelkoma koščenega bobničnega mehurja. Simpatična vlakna pleteža nadaljujejo pot rostralno do očesa in se združijo z oftalmično vejo trigeminalnega živca (n. ophtalmicus, n. trigeminus). Zaradi njihove lege moramo biti še posebno pozorni na te živce, saj so pogosto poškodovani med kirurškimi posegi na sre-dnjem ušesu. Poškodba teh živcev povzroči Hornerjev sindrom (10, 11).

Tudi parasimpatična vlakna potekajo skozi srednje uho in oživčujejo parotidno in mandibularno slinsko žlezo, vendar so manj občutljiva na iatrogeno poškodbo (11).Skozi konično-bradavično odprtino (foramen stylomas-toideum) obrazni živec (n. facialis) zapusti skalnični del senčnice (os temporale, pars petrosa) (12).

Zunanje uho je iz hrustanca, ki ga prekriva koža. Na bazi uhlja so orientacijske strukture, ki so pomembne pri kirurgiji ušesa: prosti rob (helix), hrustančna plošča (tra-gus), hrustančni letvici (crus helicis med. in lat.), tragusu nasprotna vzpetina (antitragus) ter med tragusom in antitragusom različno globoka zareza (incisura intertra-gica). Vertikalno cev, ki se odpira navzven, imenujemo zunanji sluhovod. Na hrustanec uhlja se pripenjajo šte-vilne mišice, ki omogočajo gibljivost in akustično orien-tacijo (11, 12).

Možne poti rasti polipa

16 DECEMBER 2015

V primerjavi z lateralno osteotomijo, ventralna oste-otomija koščenega bobničnega mehurja ni primerna za dostop in odstranitev spremenjenega tkiva iz zuna-njega sluhovoda, temveč je primernejša za dostop do sprememb srednjega ušesa (13).

Pri ventralni osteotomiji koščenega bobničnega mehurja pacienta intubiramo in postavimo v dorzalno lego. Cervikalno, intermandibularno in facialno podro-čje pobrijemo in aseptično pripravimo za poseg. Glavo pričvrstimo na operacijsko mizo z adhezivnim trakom v

področju simfize mandibule. Pod vrat podstavimo zvito kompreso zaradi boljšega prikaza ventralnega dela koščenega bobničnega mehurja (10, 14).

Preden naredimo rez, se prepričamo o legi koščenega bobničnega mehurja s palpacijo ventralnega dela. Pri mačkah z lahkoto zatipamo ventralni del koščenega bobničnega mehurja, vendar si zaradi lažje orienta-cije lahko s sterilnim kirurškim označevalcem razde-limo operacijsko polje na štiri kvadrante. Vertikalna črta poteka medialno, od simfize mandibule proti

Trepaniran ventromedialni oddelek. Rumeno je označen potek hipoglosalnega živca, v spodnjem delu slike je vijolično označen potek a. carotis ext. in v zgornjem delu slike potek a. facialis

KIRURšKI PRISTOP

Vidna bifurkacija linguofacialne vene inmaksilarne vene

Sistem kvadrantov

17RUCTUS

grlu. Horizontalno črto narišemo za kotnimi podalj-ški mandibule (os mandibulae, processus angularis). Spodnja kvadranta sta mesto, kjer se nahajata levi in desni koščeni bobnični mehur. Rez poteka 1,5 cm od sredinske črte simfize mandibule, od spodnječeljustnič-nega kota (angulus mandibulae) do krila atlasa oziroma do razcepišča jugularne vene. Rez poteka skozi kožo, podkožje in platismo ter površinsko in globoko vratno zapiralko (m. sphincter colli sup. in prof.). Mandibularno slinsko žlezo ter razcepišče vene (v. linguofacialis in v. maxillaris) nežno odmaknemo. Digastrično mišico (m. digastricus) in milohioidno mišico (m. mylohyoideus) razdvojimo s topo preparacijo in pod njo ležeče mišice (m. hyoglossus in m. styloglossus) odmaknemo z dvema retraktorjema po Gelpiju. Koščeni bobnični mehur je v trikotniku, ki ga na lateralni strani omejuje zunanja karotidna arterija (a. carotis externa) ter na medialni strani jezična arterija (a. lingualis) in podjezični živec (n. hypoglossus). Ko naredimo dostop do ventromedialnega dela koščenega bobničnega mehurja, z elevatorjem postrgamo njegovo pokostnico. V neposredni bližini medialnega dela koščenega bobničnega mehurja se nahaja ascendentna faringealna arterija (a. pharyngea ascendens), ki jo moramo zaščititi. Osteotomijo lahko začnemo s kirurškim vrtalom ali iglo po Steinmanu in nadaljujemo s kostnim ščipalnikom. Koščeni bobnični mehur navrtamo sprva s tanjšo iglo ali svedrom, nada-ljujemo z debelejšim, dokler odprtina ni ustrezno velika za dostop s kostnim ščipalnikom. Pri navrtanju ven-tromedialnega dela koščenega bobničnega mehurja moramo biti previdni, ker je njegova stena zaradi bolezni mehkejša in lahko pride do sesutja in poškodb spodaj ležečih struktur (10, 13, 14).

Prikazana hipotimpanična odprtina je napolnjena s slu-zastim vlecljivim izločkom in debrisom, ki jih posesamo. Pred tem odvzamemo vzorce za mikološko in bakte-riološko preiskavo ter antibiogram. Glede na izkušnje nekaterih avtorjev, so v večini primerov izvidi negativni, a kljub temu priporočajo zaščitno antibiotično zdravlje-nje. Koščeni pretin koščenega bobničnega mehurja pre-vidno odstranimo, da pridemo do mesta izvora polipa. Osteotomijo pretina delamo lateralno, da se izognemo poškodbi simpatičnih vlaken, ki potekajo preko brdca. Tako zmanjšamo možnost nastanka Hornerjevega sin-droma (10, 13, 14).

Odprto timpanično votlino speremo s toplo fiziolo-ško raztopino in preostanek izpirka posesamo. S fino kireto postrgamo polipoidno tkivo, ki je pritrjeno na steno mezotimpanične votline in se lahko razrašča vse do zunanjega sluhovoda. Izogibamo se premoč-nemu strganju, da preprečimo poškodbe simpatičnih vlaken in vestibularnih struktur. Ko izluščimo pritrjeni polip s stene timpanične votline, ga lahko povlečemo iz zunanjega sluhovoda ali nosnega dela žrela. S podob-nim pristopom lahko odstranimo tudi druge tumorske mase, kot so granulom, adenom in holesteatom. Odstranjeno tkivo vedno pošljemo na patohistološko preiskavo. Rano zašijemo po plasteh, drenaža običajno ni potrebna (10, 13, 14).

Trepanacija ventromedialnega oddelka

Odstranitev kosti z rongeurjem. Kost koščenega bobničnega mehurja je videti zadebeljena

Viden dorzolateralni oddelek

Odstranitev septuma med dvema oddelkoma

18 DECEMBER 2015

REfERENCE1. ParneLL nK, herrtaGe me. DISeaSeS oF the throat. v: ettInGer Sj, FeLDman eC. textBooK oF veterInary InternaL meDICIne. voLume I. St. LouIS, mISSourI: SaunDerS eLSevIer, 2010: 1040-7.2. FoSSum tw, CaPLan er. SurGery oF the ear. v: FoSSum tw, heDLunD CS, johnSon aL. SmaLL anImaL SurGery. 4th eDItIon. St. LouIS, mISSourI, moSBy eLSevIer, 2013: 329-55.3. DeGner Da. SurGICaL removaL oF FeLIne InFLammatory PoLyPS. CLInICIan'S BrIeF. oaKLanD townShIP. mIChIGen, 2012: 90-4.4. wenzeL ar, waCK an, BeCK Se, BronSon e. PathoLoGy In PraCtICe. naSaL anD naSoPharynGeaL PoLyPS. javma 2012; 241(7): 885-87.5. SmIth mm. naSoPharynGeaL PoLyPS In CatS. v: ProCeeDInGS oF the Southern euroPean veterInary ConFerenCe, SePtemBer 2010.6. SmeaK DD. FeLIne ear PoLyPS. v: ProCeeDInGS oF the euroPean veterInary ConFerenCe voorjaarSDaGen, aPrIL 2008: 229-30.7. GottheLF Ln. otItIS meDIa. v: ProCeeDInG oF the LavC LatIn amerICan veterInary ConFerenCe,oCtoBer 2009: 11-22.8. henneveLD K, roSyChuK raw, oLea-PoPeLKa Fj, hyatt Dr, zaBeL S. CoryneBaCterIum SPP. In DoGS anD CatS wIth otItIS externa anD/or meDIa: a retroSPeCtIve StuDy. jaaha, SePtemBer 2012: 320-6.9. aLLen hS, BrouSSarD j, noone K. naSoPharynGeaL DISeaSeS In CatS: a retroSPeCtIve StuDy oF 53 CaSeS (1991–1998). jaaha, novemBer 1999: 457-61.10. DonneLLy Ke, tILLSon Dm. FeLIne InFLammatory PoLyPS anD ventraL BuLLa oSteotomy. ComPen ContIn eDuC PraCt vet 2004; 26: 446-53.11. rIGLer L. orGan za ravnoteŽje In SLuh. v: rIGLer L. anatomIja DomacIh ŽIvaLI. neuroLoGIa In aeStheSIoLoGIa. LjuBLjana: veterInarSKa FaKuLteta v LjuBLjanI, 1994: 287-314.12. FazarInC G, LovšIn e, štrBenC m, uršIc m. SencnICa (oS temPoraLe). v: FazarInC G, LovšIn e, štrBenC m, uršIc m. anatomIja DomacIh SeSaLCev. oSteoLoGIja In artroLoGIja: SKrIPta za štuDente veterInarStva. LjuBLjana: veterI-narSKa FaKuLteta v LjuBLjanI, 2007: 27-8.13. whIte raS. mIDDLe anD Inner ear. v: toBIaS Km, johnSton Sa. veterInary SurGery SmaLL anImaL. eLSevIer InC, SaunDerS, CanaDa, 2012: 2078-89.14. harDIe em. SurGICaL DISeaSeS oF the mIDDLe ear. v: monnet e. SmaLL anImaL SoFt tISSue SurGery. john wILey & SonS, InC, uK, 2013: 149-56.15. muILenBurG rK, Fry tr. FeLIne naSoPharynGeaL PoLyPS. veterInary CLInICS oF north amerICa. SmaLL anImaL PraCtICe 2002; 32: 839-49.

Polipi v timpanični votlini se pri mladih mačkah pojav-ljajo dokaj pogosto in predstavljajo skoraj tretjino vseh bolezni v nosnem delu žrela. Konzervativno zdravljenje ni uspešno, potreben je kirurški poseg, ki ima določene slabosti in včasih tudi nezaželene zaplete. Za dobro

Po kirurški odstranitvi polipa se lahko pojavijo Hornerjev in vestibularni sindrom, gluhost, izcedek iz rane, krvavitve, poškodbe obraznega in podjezičnega živca, dihalna stiska ali ponoven pojav polipa zaradi premalo korenitega posega. Hornerjev sindrom nava-dno izgine trideset dni po posegu, če pa vztraja več kot šest tednov, se stanje verjetno ne bo izboljšalo. Zaplet je verjetno posledica premočnega strganja in poškodbe simpatičnih vlaken. Tudi znaki vestibularnega sindroma so posledica premočnega strganja in poškodbe okro-glega ter ovalnega okna. Poleg tega je lahko poškodo-vana tudi vestibulokohlearna struktura, delno zaradi operativnega posega, lahko pa razraščanje in pritisk polipa okvari strukture v timpanični votlini. Znaki, ki se lahko pojavijo, so nagibanje glave, nekoordinirani gibi in očesna trzavica (10, 14, 15).

S pomočjo preizkusov z air-conducted brainstem audi-tory evoked response (BAER) so ugotovili, da je verjetnost okvare sluha majhna (16).

Nazofaringealni polip

ZaKLJUčEK

POOPERaTIVNI ZaPLETI IN OSKRBa PaCIENTa

izveden kirurški poseg je potrebno natančno poznava-nje anatomije srednjega ušesa in pristopa do koščenega bobničnega mehurja. Za uspešen izid pa sta potrebna izkušen kirurg in dobra pooperativna oskrba.

CEEC

AH

CMF0

0029

+386 1 200 66 66 www.iris.siIRIS Mednarodna trgovina d.o.o.Ceste v Gorice 8SI - 1000 Ljubljana

žvečljive tableteza pse in mačke

Psi in mačkeSE strinjajo

o eni stvari...

Ubije bolhe že 30 minut po zaužitju, hitro olajšanje prispeva k zadovoljstvuuporabnikov

Spinosad – učinkovina za lajšanje srbečice, povzročene zaradi bolšjih pikov,ki jo priporočajo evropski dermatologi1

Izključno na veterinarski recept – preventiva pred zajedavci pod nadzorom veterinarja

1. Elancova raziskava, ki je vključevala 50 evropskih dermatologov (Dip ESVD) udeležencev letnega kongresa ESVD-ECVD 2013

© 2015 Elanco, oddelek Eli Lilly and Company Limited. Comfortis® je registrirana blagovna znamka Eli Lilly and Company.

Comfortis®, zaupanja vredna rešitev za hitro, mesečno zatiranje bolh v obliki tablete

Opis proizvoda: Comfortis® žvečljive tablete za pse in mačke. Sestava: Ena tableta vsebuje: Zdravilna učinkovina: 90 mg, 140 mg, 180 mg, 270 mg, 425 mg, 665 mg, 1040 mg,1620 mg spinosada. Seznam pomožnih snovi: Celuloza, mikrokristalna umetna aroma govedine, hidroksipropilceluloza, silicijev dioksid, koloidni, brezvodni, natrijev karmelozat, premreženi, magnezijev. Indikacije: Psi in mačke: Zdravljenje in preprečevanje infestacije z bolhami (Ctenocephalides felis). Preprečevalni učinek proti ponovni infestaciji je rezultat adulticidne dejavnosti in manjšega nastajanja jajčec, ki traja še do 4 tedne po enkratni uporabi tega zdravila. Zdravilo lahko uporabljamo kot del strategije zdravljenja za nadzor alergijskega dermatitisa, ki ga povzročajo bolhe (Flea Allergy Dermatitis – FAD). Neželeni učinki: Psi: Neželeni učinek, ki so ga pogosto opazili pri psih, je bruhanje, ki se pojavi v prvih 48 urah po dajanju in ga najverjetneje povzroči lokalni učinek na tanko črevo. Na dan dajanja spinosada v odmerku 45– 70 mg/kg telesne mase ali naslednji dan so v terenskem preskušanju opazili pojavnost bruhanja 5,6% po zdravljenju prvi mesec, 4,2% po zdravljenju drugi mesec in 3,6% po zdravljenju tretji mesec. Pojavnost bruhanja, ki so jo opazili po prvem in drugem zdravljenju, je bila višja (8%) pri psih, ki so prejeli odmerek na zgornji meji odmerjanja. V večini primerov je bilo bruhanje prehodno in blago ter ga ni bilo treba simptomatsko zdraviti. Drugi neželeni učinki pri psih so bili občasni ali redki ter so vključevali mišični tremor, letargijo, anoreksijo, diarejo, ataksijo in epileptične napade. V zelo redkih primerih se lahko pojavijo slepota, slabovidnost in ostale motnje oči. Mačke: Neželeni učinek, ki so ga pogosto opazili pri mačkah, je bruhanje, ki se pojavi v prvih 48 urah po dajanju zdravila, in ga najpogosteje izzovejo lokalni učinki na tanko črevo. Na dan dajanja spinosada v odmerku 50–75 mg/kg telesne mase ali naslednji dan so v terenskem preskušanju opazili pojavnost bruhanja med 6% in 11% v prvih treh mesecih zdravljenja. V večini primerov je bilo bruhanje prehodno in blago ter ga ni bilo treba simptomatsko zdraviti. Drugi neželeni učinki, ki so jih pri mačkah pogosto opazili, so bili driska in anoreksija. Letargija, izguba kondicije in salivacija so se pojavili občasno. Epileptični napadi pa so bili redek neželeni učinek. Karenca: Ni smiselno. Na veterinarski recept. Imetnik dovoljenja za promet: Eli Lilly and Company Ltd, Speke Operations, Fleming Road, Liverpool L24 9LN, Združeno Kraljestvo.

20 DECEMBER 2015

aNeKDOtI

Valentin Skubic, redni profesor v. p.KRVaVEčI TIGER

Ko sem bil v letih 1962 do 1964 na doktorskem študiju na Veterinarski fakulteti v Zagrebu, smo podiplomci delali cele dneve, včasih prav do večera. Spominjam se, da sem, ko sem ob eni taki priliki že proti mraku prišel na glavni vhod fakultete iz Heinzelove ceste in se namenil na večerjo v samopostrežno restavracijo Šubičevac, naletel na vprežno vozilo z nalo-ženo kovinsko kletko pred fakulteto in hkrati sta me napadla dva čisto panična moška. Streslo me je za kaj gre, ali me morda nameravata ugrabiti in me potisniti v kletko na vozu, ker sta dobesedno navalila name. »Dali ste vi doktor?« je bilo vprašanje, brez navajanje imena, torej ne gre za ciljano ugrabitev sem si oddahnil.

Moj odgovor je bil, da sem šele na doktorskem študiju, da pa sem diplo-miran veterinar. »Pomozite doktore, pomozite (pri njima sem v trenutku doktoriral), u kavezu imamo tigra, koji jako krvari. Bojimo se, da će nam uginuti, pomozite, pomozite!« V tistem sta me moška že nekako nasilno pririnila do voza in do kletke na vozu in šele tedaj sem zagledal velikega režečega tigra v kletki in vse naokrog je bilo polno razmazane krvi.

Kolikor bolj sem prepričeval tigrova čuvaja, da so klinike tam zadaj za glavno stavbo fakultete in da bo treba naokrog do dežurne kirurške ambulante, toliko bolj sta vse bolj rinila v mene, naj vendar pomagam, ker bo sicer tiger poginil prej, kot pridemo do tja. Bila sta čuvaja iz zoološkega vrta in sta bila najbrž kaj kriva, da je prišlo do poškodbe tigra. Komaj sem ju spravil, da sta pognala voz okrog glavne fakultetne stavbe na klinično dvorišče. Tam pa spet, kako doklicati dežurne. Med tem se je že dokončno stemnilo, elek-trični zvonec na vratih je delal samo na pol, pozvonilo je samo na vsak tretji ali četrti pritisk. Končno sem le priklical dežurnega bolničarja, ki je šel nato zbudit dežurnega asistenta in tako smo končno krvavečega tigra le nekako spravili v ambulanto. Vsi smo bili krvavi, ker je tiger kljub ujetosti v kletko vsako toliko časa zapihal in zarjovel dokler ni prijela uspavalna injekcija, ki jo je dobil, s šapami pa je udarjal po mlaki krvi okrog sebe, tako da je vse naokrog špricalo.

Spominjam se, da sem tistega večera odšel spat na fakulteti brez večerje in da sem celo noč v sanjah lovil ranjenega tigra.

21RUCTUS

TEMNOPOLTI šTUdENT VETERINE IN BLONdINKa

V času ko smo bili še v skupni državi Jugoslaviji in so razpisovali državne štipendije za študente iz Afriških držav, je pri nas študiralo kar veliko temnopoltih študentov. Najprej so se morali naučiti našega jezika in po tem so lahko vpisali študij, ki jih je zanimal. Nekateri so slovenščino do podrobnosti zelo hitro obvladali, nekaterim pa je vse-skozi delalo velike težave razlikovanje spolov, sklanjatve in druge slovnične posebnosti našega jezika. V istem letniku sta se znašla temnopolti Sudanec Ibrahim in lepa svetlolasa in modrooka Slovenka. Na predavanjih sta pogosto sedela skupaj in Ibrahim je, kadar je sedel pri njej, vsake toliko časa pogledoval pod klop. Kolegica je to opazila in ga je vprašala: »Kaj pa imaš Ibrahim tam spodaj, kaj pa pogleduješ doli?«. Odgovor se je glasil: »Tvoja stegno«.

Bilo je spomladi proti koncu letnega semestra. Zunaj je sijalo toplo sonce in kolegica je bila lahno oblečena v mini krilu. Ni bila samo lepa v obraz, ampak je imela tudi zelo lepo postavo in Ibrahim si ni mogel kaj, da ne bi vsake toliko časa malo pogledal pod klop.

Ker pa so afriški študentje študirali v različnih republiških univerzitetnih središčih (Beograd, Zagreb, Ljubljana) so se naučili različnih republiških jezikov. Ko so se po diplomi vračali v domače kraje, so se enkrat letno še vedno dobivali, da se spomnijo na svoja študentovska leta in na Jugoslavijo, kjer so študirali. Njihovo snidenje je izgledalo takole: Zdravo drugovi, kako živite, kako ste se snašli, trebate kakvu pomoč? Odgovor je bil: »Kaj boš ti pripovedal, kad niš neznaš.« Tisti pa, ki so študirali v Ljubljani: »Že spet sami južnaki, gremo dam.«

22 DECEMBER 2015

zastrupItev z zelezom

Nika Kosem, dr. vet. med. in Mitja Miklavčič

Mentorica: doc. dr. Vladimira Erjavec, dr. vet. med.

Železo je v telesu esencialen element, ki je pomemben predvsem pri prenosu kisika v hemoglobinu in mioglo-binu. Vključen je tudi v številne biološke procese, med drugim v citokromu P450, ki je odgovoren za presnovo večine kemikalij (1).

aKUTNa ZaSTRUPITEV Z ŽELEZOMPri psih je zaradi njihovih prehranskih navad zastrupi-tev z železom navadno akutna. Psi običajno po nesreči pridejo v stik s prehranskimi dopolnili ali sredstvi za gnojenje in jih zaradi svoje narave in načina prehranje-vanja v kratkem času zaužijejo večje količine (2).

ŽELEZOVI PRIPRaVKI Na tržišču je veliko pripravkov, ki vsebujejo železo. Največjo nevarnost za zastrupitev ljubiteljskih živali predstavljajo preparati, ki vsebujejo bolj topne železove soli. Sem spadajo številni mineralno-vitaminski pri-pravki, herbicidi, železovi pripravki in gnojila za rastline, ki so v prosti prodaji. Prehranski dodatki so pogosto prevlečeni s sladkorjem, zato so okusni za pse in jih ti zaužijejo v velikih količinah. Tudi lastniki živali pogosto zmotno menijo, da minerali in vitamini psu ne morejo biti nevarni, in pustijo te pripravke na živali dostopnih mestih. Čeprav so tudi mačke dovzetne za zastrupitev z železom, v literaturi taki primeri niso opisani (2). Oralna absorpcija železovih soli je zapleten proces, soodvisen od mnogih dejavnikov, kot so prehrana, že prisotne zaloge železa v telesu, proces zorenja rdečih krvničk (eritropoeza) in zaužiti odmerek železa. Ker je elementarno železo za tkiva strupeno, so sesalci razvili mehanizme za vezanje in skladiščenje železa (1,2,3).Največ zaužitega železa se absorbira v dvanajstniku in začetnem delu teščega črevesja, (2) prisotnost hrane v prebavnem traktu pa zmanjša delež absorpcije železa. Po absorpciji gre železo v sistemski krvni obtok, kjer se veže na transferin, ki je prenašalna beljakovina za železo po krvi. Vezano na transferin se prenese v kostni mozeg, kjer se kot sestavni del transferina vključi v sintezo hemoglobina. Koncentracija serumskega transferina je velika in močno presega koncentracijo transferina, ki je potreben za vezavo železa v normalnih fizioloških pogo-jih. Velike zmogljivosti vezanja železa ščitijo organizem pred pojavljanjem prostega železa v krvnem obtoku. V primeru zaužitega toksičnega odmerka železa se pora-bijo vse molekule transferina, zaradi česar začne po krvnem obtoku krožiti prosto železo, ki sproži nastanek prostih radikalov, peroksidacijo lipidov in degeneracijo celic, ki vodi v nekrozo (3).

Ob zaužitju velikih količin železovih pripravkov pride zaradi neposrednega korozivnega učinka do poškodb sluznice želodca in duodenuma. Železo ob stiku s slu-znico povzroči kongestijo in v hujših primerih hemora-gično nekrozo sluznice. Zaradi takšnih poškodb sluznice živali dehidrirajo. Prosto železo povzroči tudi povečano permeabilnost kapilar, izgubo intravaskularnega volu-mna in posledično hipoperfuzijo tkiv. Presežki prostega železa povzročijo motnje v koagulaciji krvi in poškodbe mitohondrijskih membran (2).Posebnost v metabolizmu železa je njegovo omejeno izločanje iz organizma. Kljub preseženim koncentraci-jam železa v telesu, ni mehanizma za njegovo aktivno izločanje. Največ železa se izloči v procesu luščenja celic prebavnega trakta. Na dan se tako izloči približno 0,5-2 mg železa (1).

OdMERKI ZaUŽITEGa ELEMENTaRNEGa ŽELEZa IN POSLEdICE ZaUŽITJaManj kot 20 mg elementarnega železa/kg telesne mase,ni sistemskih toksičnih učinkov, včasih se lahko pojavijo blage prebavne težave.20-60 mg elementarnega železa/kg telesne mase, blago do zmerno toksičen učinek.Več kot 60 mg elementarnega železa/kg telesne mase,huda zastrupitev.Zaužitje več kot 100 mg elementarnega železa/kg telesne mase, žival pogine, če ne ukrepamo takoj.

KLINIčNI ZNaKI PRI ZaSTRUPITVI Z ŽELEZOM NaSTaNEJO ZaRadI POšKOdB PREBaVNEGa, SRčNOŽILNEGa IN ŽIVčNEGa SISTEMa1. faza (0-6 ur po zaužitju): bruhanje, bolečine v tre-buhu, driska in otožnost. 2. faza (6-24 ur po zaužitju): pride do začasnega izboljšanja.3. faza (12-96 ur po zaužitju): bruhanje, driska, bole-čine v trebuhu, krvavitve v prebavni trakt, slabost, šok, pogin.4. faza (2 do 6 tednov po zaužitju): poškodovana tkiva v prebavnem traktu nadomešča vezivo, zato pride do zožitve lumna prebavnega trakta in posledičnih težav (1).

TERaPIJa Pri pacientih, ki zaužijejo večje količine železa, je v roku 3 ur po zaužitju smiselno izzvati bruhanje. Izzvanje bru-hanja je kontraindicirano pri pacientih, ki že bruhajo krvavo vsebino. V tem primeru je priporočljivo izpiranje želodca z mlačno, blago raztopino sode bikarbone (1-5 %).Za vezavo železa, ki je že v krvnem obtoku, uporab-ljamo helatorje - vezalce železa (deferasiroks EXJADE® (Novartis, Švica), deferipron, deferoksamin). Presežek prostega železa se veže na helator in izloči z urinom, kije zaradi vezave prostega železa s helatorji obarvan rdečkasto.

23RUCTUS

Podporna terapija: živalim lahko damo preventivno antibiotike in sredstvo za zaščito jetrnih celic. Prizadetim živalih dovajamo kisik in jih ogrevamo, nadomeščamo jim tekočine in blažimo morebitne krče. Oglja ni smi-selno dajati, ker se železo ne veže nanj (1, 2, 3).

KLINIčNI PRIMER ZaSTRUPITVE Z ŽELEZOMV dežurni službi smo na Kliniki za kirurgijo in male živali Veterinarske fakultete sprejeli psa, pasme beagle, sta-rega 7 let, težkega 18,7 kg.

aNaMNEZaLastnica je povedala, da je pred približno eno uro in največštirimi urami pojedel 60 tablet železovega pri-pravka. Pripravek je vseboval železov (II) fumarat, kar po izračunu ustreza koncentraciji 24 mg elementar-nega železa na kg telesne mase.

KLINIčNI PREGLEdPri kliničnem pregledu je imel pes pulz 100/minuto, fre-kvenca dihanja je bila 18/minuto in telesna temperatura 37,6° C. Takoj smo mu aplicirali apomorfin (APOgo®, Genus Pharmaceuticals, Velika Britanija), 0,04 mg/kg – intramuskularno. Pes je večkrat bruhal, v začetku zelenkasto sluzasto vsebino, nato pa samo slino. Med obravnavo psa v ambulanti smo opazili spremembo njegovega splošnega stanja, postal je bolj depresiven in omotičen, zadnje noge so mu klecale, zanašalo ga je v zadnjem delu telesa. Začel je nekontrolirano izločati temno, skoraj črno, pastozno blato.

TERaPIJaKer smo pri psu ugotovili značilne znake zastrupi-tve z železom, smo se z lastnico dogovorili, da psa čez noč hospitaliziramo. Vstavili smo mu intraveno-zni kateter in pričeli nadomeščati intravenozne teko-čine (Hartmannova raztopina, Braun, ZDA), 7,6 ml/kg/uro, dobil je eno tableto za zaščito jeter z učinko-vino silimarin (Epato 1500 plus®, DRN, Italija) ter 0,5 g sukralfata (Venter®, Krka, Slovenija). Čeprav je bilo njegovo splošno stanje precej prizadeto, je ostalo čez noč stabilno. Prvih nekaj ur v hospitalu je še defeciral črno pastozno blato. Naslednji dan smo naredili krvne preiskave, splošna krvna slika ni pokazala odstopanj, pri biokemijskih preiskavah pa smo ugotovili povišano vsebnost klora 118,1 mmol/l (referenčna vrednost 105-115), podaljšan protrombinski čas 7,9 sekunde (referenca 4,86-7,74) in povišano vsebnost železa 47,5 mmol/l (referenca 18-27), ter poslali psa ne rentgen-sko slikanje. Plinska analiza krvi je pokazala povišan pH krvi, ki je znašal 7,44 (referenčna vrednost 7,36-7,42), znižan parcialni tlak kisika 5,4 kPa (referenčna vrednost 10,6-13,3) in znižan oksihemoglobin 0,74 (referenčna vrednost 0,96-1,00). Naslednji dan je bil pes odpuščen v domačo oskrbo z nadaljevanjem peroralne terapije, Epato® ena tableta (1500 mg) na dan, en mesec, in Venter® 0,33 g 2- krat na dan, dva tedna. Lastnico smo opozorili, naj bo pozorna na zapoznele znake zastrupi-tve čez 2-6 tednov (bruhanje in driska). Po dveh dneh je lastnica pripeljala psa na kontrolo, počutil se je dobro, trebuh je bil palpatorno brez posebnosti, jetrni encimi so bili znotraj referenčnih vrednosti, koncentracija železa v krvi je padla. Lastnici smo svetovali ponovno

LIteratura 1 rameSh CG.: veterInary toxICoLoGy: BaSIC anD CLInI-CaL PrInCIPLeS. eLSevIer InC.: new yorK, 2007: 433-8.2 KonnIe P.: CLInICaL veterInary toxICoLoGy. moSBy 2004: 777-84.3 CamPBeLL a., ChaPman m.: hanDBooK oF PoISonInG In DoGS anD CatS. BLaCKweLL SCIenCe LtD 2000: 163-6.

kontrolo čez en teden.

ZaKLJUčEKPri opisanem primeru je pes zaužil količino elementar-nega železa, ki je povzročila blago do zmerno zastru-pitev, znake katere bi v idealnih razmerah blažili/odpravljali z vezalci prostega železa. Ker teh nismo imeli na voljo, smo z izzvanjem bruhanja poskušali odstraniti še neprebavljeno prehransko dopolnilo, ki je vsebovalo železo. Sledila je zaščita organskih sistemov, ki jih prosti železovi ioni najbolj prizadenejo. Psa smo rehidrirali in poskrbeli za zaščito hepatocitov in želodčne sluznice. Zaradi sorazmerno nizkega odmerka zaužitega ele-mentarnega železa je bila prognoza razmeroma ugo-dna. V primeru, da bi pes zaužil večje količine železa, pa bi bila učinkovitost terapije brez uporabe helatorjev zelo vprašljiva.

24 DECEMBER 2015

ponavljajoca se oBstruKCIjaDIhalnIh potI

Ponavljajajoča se obstrukcija dihalnih poti (RAO), vča-sih imenovana tudi naduha ali kronična obstruktivna bolezen dihal, je kronična imunsko pogojena bolezen dihalnih poti. Po definiciji je to sindrom, ki se pojavlja pri odraslih konjih s kronično obstrukcijo dihalnih poti (spremljajo jo obdobja oteženega dihanja) in je v zače-tni fazi reverzibilen po zdravljenju z omejevanjem pri-sotnosti prašnih delcev v okolju in bronhodialtatorji (1). Značilna je za konje krmljene s senom. Pojavlja se pri konjih, ponijih in oslih, enako pogosto pri obeh spolih in pasmah, bolj pa so zanjo dovzetni čistokrvni konji. Pojavnost bolezni je višja pri starejših živalih in se pra-viloma ne pojavlja pred 4. letom starosti, sezonsko se več pojavlja pozimi in spomladi (2,3). Za RAO oboli 12% vseh konj, povprečne starosti 9 let (4).

Vzroki za razvoj RAO so genetski in okoljski. Dovzetnost za bolezen se lahko deduje avtosomalno dominantno ali avtosomalno recesivno vendar je način dedovanja zelo kompleksen (3,5). Možni geni za dovzetnost konj za RAO se nahajajo na 13. in 15. kromosomu. Študije so pokazale, da je najbolj verjeten gen za receptor za inter-levkin 4. Je pa lahko glavni gen različen pri posameznih pasmah (5). Dokazano je tudi, da obstaja pri konjih dov-zetnih za RAO večja verjetnost za razvoj preobčutjivost na insekte in urtikarije (6). Od okoljskih dejavnikov igra osrednjo vlogo v nastanku preobčutljivostne reakcije organski prah v zraku, ki izvira iz sena ali slame. Ta prah lahko vsebuje veliko število aler-genih snovi: bakterijske endotoksine, več kot 50 vrst ple-sni, peptidoglikane, proteaze, mikrobne toksine, pršice, delce rastlin in anorganske delce. Dodaten vpliv pa imajo tudi dražeči plini v slabo zračenih hlevih (npr. amonijak). Kot glavne dejavnike se šteje vdihane plesni, ostali (naj-bolj endotoksini) pa so povezani predvsem z resnostjo obolenja. V prahu iz sena so bili zelo pogosto njadene plesni: Aspergillus fumigatus, Faenia rectivirgila in Thermoactinomyces vulgaris (3). V novejših epidemioloških študijah je bila dokazana tudi povezava med RAO in respiratorno okužbo v pre-teklosti (6).

Klinični znaki pri RAO so posledica nevtrofilnega vne-tja, nabiranja sluzi, bronhospazma, hiper-reaktivnosti bronhov in preoblikovanja stene dihalnih poti (1,3). Pri obstrukciji ima glavni pomen bronhosopazem. Osrednjo vlogo v patogenezi bolezni pa ima vnetje, ki je imunološko povzročeno, vendar mehanizem še ni točno poznan. Raziskave kažejo, da je osrednji meha-nizem v povišanem odzivu celic T pomagalk 2. Te ob pomoči kemotaktične aktivnosti pljučnih endoteljskih celic privabijo nevtrofilne granulocite v alveole in nižje dihalne poti(3). Vlogo v vnetju imajo tudi ostale vne-tne (mastociti in makrofagi), endotelijske in nekatere ostale celice (1). Povečana vsebnost sluzi v bronhih je povezana z večjo viskoznostjo sluzi, zmanjšanim muko-ciliarnim čiščenjem, večjim številom vrčastih celic in večjo ekspresijo gena za mucin. Konji imajo tudi po pre-nehanju znakov RAO v dihalih več sluzi kot zdravi (3). Preoblikovanje dihalnih poti v kronični fazi pa povzroči zmanjšan notranji premer dihalnih poti, ki nastane pa zaradi hiperplazije epitelijskih celic, hipertrofije gladkih mišičnih celic in peribronhialne fibroze (1).

UVOd

ETIOLOGIJa PaTOGENEZa

Valentina Zalig, dr. vet. med. in Mitja Miklavčič

Mentorica: asist. dr. Petra Kramarič, dr. vet. med.

25RUCTUS

Klinični znaki so odvisni od stopnje napredovanja bolezni od blage do močne. Lahko so stalno prisotni ali se sezonsko ponavljajo.Pri subklinični obliki bolezni navadno zaznamo le slabšo delovno sposobnost in včasih blag kašelj, ki se pojavlja na začetku pri hranjenju, kasneje tudi ob vadbi.Blaga oblika se odraža z oteženim dihanjem in lahko z občasnim kašljem. Običajno konji kašljajo na začetku treninga ali ob hranjenju. Frekvenca je malo povišana, tip dihanja pa je normalen. Apetit in splošno stanje sta večinoma normalna, opazimo pa lahko slabšo delovno sposobnost in serozni ali mukozni izcedek iz obeh nos-nic, ponavadi po treningu.

Zadebeljena carina inobloge na sluznici

Aplikacija sterilne fiziološke raztopine

Velika količina sluzi v sapniku

Ocena delovanja pljuč:Le ta je lahko v blagih primerih težavna. Princip teme-lji na meritvah sprememb transplevralnega pritiska v kombinaciji z pnevmatografskimi meritvami toka zraka, na podlagi česar je mogoče izračunati upor pljučnega tkiva. Metoda je relativno draga in invazivna. Primernejša je impulzna oscilometrija, ki meri dihalni upor in reaktivnost različnih zračnih frekvenc, volume-trična kapnografija in analiza krivulje vsiljenega podalj-šanega izdiha. Konjem se lahko da vdihavati nizke doze histamina ali metaholina, ko nam provokativna doza, ki povzroči bronhokonstrikcijo pove kolikšna je reaktiv-nost dihalnih poti. Ta metoda se v praksi redko uporab-lja (3). Uporabna je tudi plinska analiza arterijske krvi, pri kateri imajo pacienti z napredovalo obliko bolezni lahko resna odstopanja v parcialnem tlaku kisika v krvi in s tem prizadeto oksigenacijo tkiv (1).

Aspirat vsebine sapnika: Vzorec se lahko odvzame na dva načina: trans-trahe-alno ali s pomočjo endoskopa. Trans-trahealni pristop se zaradi možnosti nastanka vnetja podkožja in svoje invazivnosti redkeje uporablja. Prednost te tehnike pa je izključitev možnosti kontaminacije vzorca z bakteri-jami ustno – požiralnikove regije. Zaradi nezanesljivosti se metoda v diagnostiki RAO ne uporablja. Konje je pot-rebno za odvzem vzorca pomiriti, najprimernejši za to je butorfanol (v kombinaciji z agonisti adrenoceptorjev alfa 2), saj poleg pomiritve zmanjšuje tudi pojavnost kašlja (7).

KLINIčNa SLIKa

dIaGNOSTIKa

Pri hujši obliki se kašelj pojavlja ves čas, a je bolj zazna-ven ob naporu ali krmljenju. Frekvenca dihanja v miro-vanju je povišana. Izdih je otežen in postane dvofazen. Zaradi težjega izdiha hipertrofira zunanja poševna tre-bušna mišica, kar vidimo kot reberni žleb. Izcedek iz nosnic je navadno viden, a ne vedno. Lahko se včasih kaže tudi kot enostranski in je bolj obilen po naporu ali ko ima glavo spuščeno navzdol. Kvaliteta izcedka se giblje med seroznim, mukoznim ali mukopurulentnim. Delovna sposobnost je zelo oslabljena in konji po tre-ningu potrebujejo daljši čas, da se regenerirajo. Pri zelo hudih primerih tudi izgubljajo telesno težo, hujšajo (2)

Bronhoalveolarna lavaža: Za odvzem bronhoalveolarnega izpirka brez endoskopa se uporablja nosno-pljučna sonda z napihljivim balonč-kom. Kvaliteta vzorca se med tehnikama (z ali brez uporabe endoskopa) ne razlikuje. Cev endoskopa oz. nosno-pljučno sondo je potrebno uvesti dovolj globoko in jo zagozditi. Potrebno je aplicirati 250–500 ml fizio-loške raztopine, od le-te pa jo je dobro nazaj aspirirati čim več (najmanj 60 %). Aspiriran vzorec mora vsebo-vati peno, kar pomeni, da vsebuje surfaktant. Takšen vzorec je reprezentativen. Konj mora biti za postopek pomirjen (7). Bronhoalveolarna lavaža naj ne bi bila primerna za konje v rednem športnem treningu in pred tekmovanji. Kontroverzen je tudi način izvedbe preiskav, saj neka-teri kliniki strogo zagovarjajo vzorčenje takoj po vadbi, drugi, da mora na preiskavo prispeti spočit konj (1,7).Diagnoza se postavi s citološko analizo aspirata, ki pri konjih obolelih za RAO vsebuje višji odstotek neut-rofilcev in nižji odstotek makrofagov ter limfocitov. Nekatere študije so tudi dokazale povezavo med zviša-njem odstotka nevtrofilcev in resnostjo obolenja (3). V zadnjem času se v literaturi pojavljajo tudi poročanja o potencialni rabi intradermalnih testov v diagnostič-nem smislu, a raba ostaja kontroverzna, ker se RAO ne odziva vedno z sistemsko produkcijo imunoglobulinov E (3).

26 DECEMBER 2015

RAO je bolezen, ki jo veterinarji lahko zdravijo, njen potek in izid pa je v veliki meri odvisen od upošteva-nja navodil o oskrbi konja. Najpomembnejši dejavnik predstavlja izključitev čim več z alergeni povezanih dejavnikov (mokro seno, dobra ventilacija hleva, izpust na travi). Razlike v pljučni funkciji se ob primerni oskrbi pokažejo že po treh dneh od spremebe pogojev okolja, seveda pa je to način oskrbe, ki ga je potrebno upošte-vati dolgoročno. Takšnim konjem je primerno nastiljati brezprašno hipoalergeno žaganje, papir, mlet karton (3), arašidova jedrca, šoto, kontroverzno pa je nastilja-nje slame, saj raziskovalci niso uspeli dokazati očitne razilke v poteku bolezni pri konjih, krmljenih s senažo, ne glede na to ali so jim nastiljali z žaganjem ali kvalite-tno rezano slamo, ki je hipoalregeno obdelana (1). 2-4 ure močeno seno je alternativa suhemu senu, v pri-meru, ko krmljenje senaže ni možno, a takšna rešitev nudi le delno izboljšanje, če sploh (1). Na podlagi drugih virov (11), močenje sena tik pred krmljenjem (30 min pred krmljenjem naj bi bilo optimalno časovno okno) ugodno vpliva na klinične znake pri blago prizadetih konjih, pri tistih, ki pa so huje prizadeti, pa naj bi kli-nične znake le še potenciralo. Močenje sena je metoda, ki vpliva na več komponent sena, mehanično na ta način spiramo prašne delce, spore plesni in endoto-ksine, seveda pa tudi zmanjšujemo vsebnost ogljikovih hidratov (12).

Anamneza: starost 13 let, muhasti rjavi sivec, kastrat, za rekreativno jahanje, ki je sedaj bolj redko, saj je po zadnjem jahanju dobil napad kašlja. Redno cep-ljen proti tetanusu in influenci, redno dobiva sredstva proti zajedavcem. Nastanjen v boksu velikosti 5 x 5 m z izpustom, skupaj s kobilo Luno, ki ima prav tako respi-ratorne težave. Tudi ona je redno cepljena in dobiva sredstva proti zajedavcem. Ko je možno, sta konja na pašniku. Nastilj v boksu je žagovina s slamo. Krmljeno je suho seno, slama in senaža, pesni rezanci in mine-ralno vitaminski dodatek. Tudi, ko so seno močili, se stanje ni izboljšalo. Kašelj ni vezan na sezono ali vreme. Hlevar seno meče čez pregrado boksa, a lastnica pravi, da konj ob polaganju krme načeloma ne kašlja. Težave so se pričele pred tremi leti. Ko je bil konj leto in pol samo na pašniku, je manj kašljal. Ima nosni izcedek, ki je rumeno sive barve, obojestranski. Konj je bil že zdravljen z mukolitikom, antibiotikom trimetoprimom – sulfametoksazol, steroidnim proti vnetnim zdravilom deksametazonom, bronhodilatatorjem klenbuterolom. Konj se je boljše počutil že prvi dan po pričetku terapije. Sedaj je stanje zopet slabše. Konj ima zgodovino preob-čutljivostne reakcije na sedativ detomidin.Osnovni klinični pregled: bister, odziven in pozoren. V dobrem rejnem stanju. Dihanje je enakomerno, glo-boko, abdominalno, frekvenca 26. Pulz 38, telesna tem-peratura 38,1. Kašelj je pogost, suh in dražeč. Ima malo belega izcedka in obeh nosnic, viden je podaljšan izdih. Perkusija sinusov je brez posebnosti. Mandibularne in retrofaringelane bezgavke so brez posebnosti. Zračna mehurja nista tipljiva. V parotidnem področju je na levi strani tipljiva čvrsta masa, ki je nepomična in ostro omejena od okolice, dvignjena nad površino, velikosti

ZdRaVLJENJE

šTUdIJa PRIMERa: GaZaLProtivnetna zdravila: Sistemski ali inhalacijski kortikosteroidi primerni za uporabo: deksametazon, prednizolon, izoflupredon, triamcinolon acetonid ter inhalacijski: beclometazon dipropionat, flutikazon propionat. Inhibitorji fosfo-diestraze: aminofilin in pentofilin, antilevkotrieni in kromoni. Pri rabi steroidnih protivnetnih zdravil je pot-rebno biti previden, saj imajo številne stranske učinke, med drugim lahko povzročijo tudi laminitis (8). Kljub temu, da so raziskave pokazale številne metabolite ciklooksigenazne vnetne poti v bronhialnih sekretih za RAO obolelih konjev, nesteroidna protivnetna zdravila niso pokazala terapevtskega učinka (1).

Bronhodilatatorji:Najprimernejši so β-adrenergični agonisti: klenbuterol, terbutalin, fenoterol, albuterol, pirbuterol in salmeterol (1).

Ekspektoransi, mukolitiki in mukokinetiki: V terapiji RAO se veliko uporabljajo, a je njihov kli-nični učinek še vprašljiv in ni do potankosti raziskan. Največkrat se uporablja acetilcistein (1).

Antibiotiki:Se uporabljajo kot preventiva sekundarnih okužb ki so pri takšnih konjih pogoste (1).

Spazmolitiki:Dokazan je pozitiven učinek N-butilskopolamin bro-mida v akutnem bronhospazmu (9).

27RUCTUS

8 x 4 cm, hladna. Na sapniku je slišati hropce in pretaka-nje sluzi. Hropci, pokanje in piskanje so slišni na celot-nem pljučnem polju, tako ob vdihu kot izdihu. Hemogram je pokazal anemijo in limfopenijo. Endoskopija:Sedacija z 30mg detomidina, nozdrvi očiščene in pre-mazane z Xylocain gelom. Konj je dodatno fiksiran z nosno zadrgo. Endoskop uvedemo skozi levi ventralni nosni prehod, sluznica vhoda zračnih vrečk je bila blago polnokrvna. Aplikacija lokalnega anestetika lidokaina (20ml), ob epiglotis. Sluznica sapnika je svetlo rdeča, blago polnokrvna in edematozna. Vidna je velika koli-čina penaste sluzi. Ob razcepišču sapnika je bil aplici-ran lokalni anestetik (20ml). Obloge sluzi se nahajajo po vsej površini, carina je zadebeljena. V spodnjem delu je sapnik mestoma delno kolabiran. Nato je bil endoskop zagozden, apliciran lokalni anestetik (20ml) v pljuča pa se je preko delovnega kanala endoskopa apliciralo 0,5 L sterilne fiziološke raztopine, ogrete na telesno temperaturo, ki je bila s pomočjo vakuumske črpalke posesana nazaj v zbirno posodo. Ker je bil ujet le 1 dcl izpirka, se je dopolnil še z 40 ml ročnega aspi-rata iz sapnika. Izpirek je bil nato razdeljen v 10 epruvet z EDTA in poslan na analizo (centrifugiranje in razmazi, barvani po Giemsi) v laboratorij. Mikroskopska preiskava razmazov je pokazala nad 90 odstotkov nevtrofilcev, ostale celice so še alveolarni makrofagi in odluščene epitelijske celice. Po navedbah v literaturi je nevtrofilno vnetje (20 – 70 %) nevtrofil-cev v razmazih ključni klinični dokaz za vnetje spodnjih dihalnih poti in nam pomaga ločiti konje z RAO od tistih z eozinofilnim pnevmonitisom, mikozno pljučnico ali parazitarno infestacijo (13). Gazal je bil zdravljen prvih 10 dni z azitromicinom (1mg/kg), acetilcisteinom in klenbuterolom A. Po kon-čani tej terapiji pa je 14 dni dobival metil prednisolon.

LITERATURA1. mCGorum BC, DIxon Pa, roBInSon ne, SChumaCher j. equIne reSPIratory meDICIne anD SurGery. SaunDerS eL-SeLvIer, 2007: 565-585.2. maIr t, Love S, SChumaCher j, SmIth r, Frazer G. equIne meDICIne, SurGery anD reProDuCtIon. SaunDerS eLSeLvI-er, 2013: 117-121.3. PIrIe, r. S. (2014), reCurrent aIrway oBStruCtIon: a revIew. equIne veterInary journaL. DoI: 10.1111/evj.122044.httP://www.merCKmanuaLS.Com/vet/reSPIratory_SyStem/reSPIratory_DISeaSeS_oF_horSeS/reCurrent_aIrway_oBStruCtIon_In_horSeS.htmL (24.3.2014)5. GerBer v, BaLerI D, KLuKowSKa-rotzer j, SwInBurne je, DoLF G. mIxeD InherItanCe oF equIne reCurrent aIrway oBStruCtIon. j vet Intern meD 2009;23:626–6306. noLI C, FoSter a, roSenKrantS w. veterInary aLLerGy. . wILey-BLaCK weLL, 2014: 373-383.7. renDLe, DavID: maKInG the moSt oF SamPLeS From the equIne reSPIratory traCt - a CLInICIan’S PerSPeCtIve on CLInICaL PathoLoGy CharLeS Sturt unIverSIty, waGGa waGGa, new South waLeS, 2012(7): 4–9.8. CorneLISSe j. In n. e. roBInSon: GLuCoCortICoID theraPy anD the rISK oF equIne LamInItIS. equIne veterInary eDuCatIon 2013, 25(1): 39-46.9. CouetIL, et aL.: eFFeCtS oF n-ButyLSCoPoLammonIum BromIDe on LunG FunCtIon InhorSeS wIth reCurrent aIrway oBStruCtIon. journaL oF veterInary InternaL meDICIne: 2012(26):1433–38.10. hoDGSon, j. L. In hoDGSon, D. r.: CoLLeCtIon anD anaLySIS oF reSPIratory traCt SamPLeS. equIne reSPIra-tory meDICIne anD SurGery. eDS B. C. mCGorum, P. m. DIxon, n. e. roBInSon anD j.SChumaCher. SaunDerS, eDInBurGh, PP. 119-150. 11. houSe, amanDa: unDerStanDInG reCurrent aIrway oBStruCtIon (rao) In the horSe. unIverSIty oF FLorIDa: IFaS extenSIon.12. SPenDLove, PrISCILLa, jennIFer L. hoDGSon In DavID r. hoDGSon: PreventIon anD ControL oF Lower aIrway In-FLammatIon In the horSe. auStraLIan Government: ruraL InDuStrIeS reSearCh anD DeveLoPment CorPoroatIon. 13. ruSh, BonnIe In tIm maIr: equIne reSPIratory DISeaSeS. BLaCKweLL SCIenCe, 2004: 189–202.14. DavID mIChaeL wonG: the IntraDermaL SKIn teSt In the horSe: vaLue aS a DIaGnoStIC moDaLIty In equIne meDI-CIne. FaCuLty oF the vIrGInIa PoLyteChnIC InStItute anD State unIverSIty, 2003.

Lastniki so spremenili oskrbo živali, prestavili so ga ven iz zaprtega hleva, v poseben odprt hlev z izpustom brez nastilja. Hranijo ga z mešanico travne silaže in senaže v ramerju 1:1. Danes je Gazal brez kliničnih znakov RAO, je pridobil na telesni teži in ga spet uporabljajo za jahanje.

28 DECEMBER 2015

razIsKOValNe NalOge stUDeNtOV

Jasmina Koračin

Mentor: doc. dr. Tomaž Snoj, dr. vet. med.

Somentorica: asist. dr. Neža Grgurevič, dr. vet. med.

Po predvidevanjih nekaterih avtor-jev naj bi estrogeni iz kravjega mleka pri človeku delovali kot hormonski motilci. V zvezi s tem je bil namen našega dela ugotoviti, če se v krvi poskusnih miši, hranjenih z mle-kom s poznanima koncentracijama

VPLIV ESTROGENIh hORMONOV IZ KRaVJEGa MLEKa Na RaVENTEh hORMONOV V KRVI PRI MIšIh

estrona (E1) in 17β-estradiola (E2), poviša koncentracija teh hormo-nov v krvi. S tehtanjem maternic pri samicah in ugotavljanjem koncen-tracije testosterona v krvi samcev smo spremljali vpliv estrogenov na organizem. Rezultate poskusne skupine smo primerjali s skupino živali, ki ni dobivala mleka, in sku-pino, ki je prejemala mleko z doda-nima E1 (100 ng/ml) in E2 (100 ng/ml). Poskus je trajal osem dni, izvajal pa se je na steriliziranih samicah in intaktnih samcih. Po koncu poskusa smo živali anestezirali, odvzeli kri in stehtali maternice. Koncentracijo

hormonov v krvni plazmi smo dolo-čali s komercialnimi ELISA kompleti. Rezultati so pokazali, da hranje-nje miši z mlekom breje krave, ki je vsebovalo 65,2 pg/ml E1 in 92,7 pg/ml E2, ni vplivalo na koncen-tracijo teh hormonov v njihovi krvi niti ni povzročilo sprememb v masi maternic ali koncentraciji testosterona v krvi. Hranjenje miši z mlekom z dodanima E1 in E2 je povzročilo povišano koncentracijo teh hormonov v plazmi, povečanje mase maternic in nižjo koncentra-cijo testosterona v plazmi.

Eva Knuplež

Mentorica: doc. dr. Valentina Kubale Dvojmoč, dr. vet. med.

Somentorica: doc. dr. Mojca Lunder

Grelin je edini do sedaj odkriti pep-tidni hormon, ki nastaja na periferiji in povečuje izločanje rastnega hor-mona iz hipofize ter vpliva na apetit. Veže se na sedem transmembran-ski receptor (7TM-R) za grelin, ime-novan tudi GHSR (iz angl. growth hormone secretagogue receptor). Aktivacija receptorjev GHSR-1a na nevronih v hipotalamusu pove-čuje apetit in vnos hrane ter s tem pomembno vpliva na kratkoročno in dolgoročno uravnavanje telesne mase. S pomočjo bakteriofagnega prikaza smo v predhodnih raziska-vah poiskali in ovrednotili peptide, ki so potencialni agonisti ali anta-gonisti GHSR-1a in tako obetavne učinkovine in spojine vodnice za regulacijo apetita in vnosa hrane. V raziskovalnem delu smo preučili, ali se štirje izbrani peptidni mime-tiki grelina vežejo na receptor in ali

PREIZKUšaNJE NOVIh PEPTIdNIh SPOJIN VOdNICZa POSEGaNJE V dELOVaNJE OREKSIGENEGa hORMONa GRELINa

ob vezavi nanj delujejo kot agonisti oziroma antagonisti. Delovanje peptidov smo preverili s pomočjo testov signalizacije na trajni celični liniji HEK-293, ki izraža grelinski receptor. Zasnovali smo teste ago-nističnega in antagonističnega delovanja peptidov in s čitalnikom mikrotitrnih plošč izmerili količino sproščenega znotrajceličnega kal-cija po vezavi peptida na receptor. Pridobljene rezultate smo anali-zirali in z vrednostmi IC50 in EC50 ovrednotili učinkovitost antago-nističnega oziroma agonističnega delovanja spojin. Pokazali smo, da nobeden izmed peptidov ne izkazuje agonističnega delovanja po vezavi na receptor GHSR-1a. Z antagonistični testi smo poka-zali, da je peptid 1 (P1) deloval kot antagonist na receptor v nanomo-larnem območju (IC50 = 1,3 nM) in delovanje receptorja zavrl bolj kot znan antagonist [D-Lys3]-GHRP-6 (IC50 = 0,9 µM). Ob tem sta se kot delna antagonista na receptor izka-zala tudi peptid 4 (P4) in peptid 2 (P2). P1 smo nadalje uporabili v preliminarnih poskusih na živalih, kjer in vivo v uporabljeni koncen-traciji ni statistično značilno vplival na vnos hrane pri miših. S pomočjo

dobljenih rezultatov in vitro smo identificirali ligand – P1, ki predsta-vlja novo spojino vodnico z antago-nističnim delovanjem na receptor GHSR-1a. Poskuse in vivo s P1 bomo optimizirali in preučili njegov vpliv še na več mestih v grelinskem sis-temu in ustvarili celostno podobo delovanja peptidnega mimetika. Ta nam bo omogočala optimiza-cijo poznanih in razvoj novih spojin vodnic za razvoj nizkomolekularnih učinkovin za zdravljenje različnih obolenj, povezanih s prekomerno telesno maso, in za farmakološko podporo pri hujšanju in vzdrževa-nju telesne mase.

29RUCTUS

Zoran Zlabravec

Mentor: viš. zn. sod. dr. Ivan Toplak, dr. vet. med.

Raziskavo dokazovanja prašičjih bokavirusov (PBoV) smo izvedli na vzorcih blata, odvzetih od 50 živih in 86 poginjenih prašičev iz 54 različnih slovenskih rej. Uvedli in optimizirali smo metodo PCR v real-nem času, s katero smo dokazo-vali nukleinsko kislino PBoV v regiji NP1 virusnega genoma. Prisotnost PBoV smo dokazali pri 38 % živih in 34,9 % vzorcev poginjenih pra-šičev. Za potrebe tipizacije PBoV smo uvedli klasično metodo PCR za pomnoževanje odseka regije NS1 genoma PBoV v dolžini 680

UGOTaVLJaNJE IN GENETSKa KaRaKTERIZaCIJa PRašIčJIh BOKaVIRUSOV

nukleotidov. 11 pozitivnim vzorcem PBoV iz 5 različnih rej smo uspešno določili nukleotidno zaporedje v dolžini 636 nukleotidov. Primerjava nukleotidnega zaporedja je poka-zala 78,5–100 % identičnost in 76,4–100 % identičnost aminoki-slinskega zaporedja med tipizira-nimi sevi v Sloveniji. Ugotovljeni PBoV iz Slovenije so se uvrstili v dve različni genetski skupini znot-raj vrste PBoV3; v skupino I PBoV3 smo uvrstili 10 vzorcev, v skupino IV PBoV3 pa en tipiziran vzorec. Znotraj skupine I PBoV3 smo ugo-tovili 90,3–100 % identičnost med slovenskimi sevi in 91,4–97,5 % identičnost s sevi iz ZDA, Kitajske, Irske, Madžarske in Hrvaške. Novoodkriti sev iz skupine IV PBoV3 29-18-B/2014 ima le 78,5–80,7 %

identičnosti nukleotidov s preosta-limi sevi iz Slovenije in je na filoge-netskem drevesu uvrščen skupaj s sevi iz ZDA, Kitajske in Irske; genet-sko najbližji mu je sev iz Kitajske, s katerim deli le 84 % identičnosti nukleotidnega zaporedja v pri-merjani regiji. Primerjava nukleoti-dnega zaporedja PBoV, tipiziranih znotraj istih rej, je pokazala, da sta v dveh rejah istočasno krožila dva genetsko različna seva PBoV, kar je dokaz okužbe reje iz dveh različnih virov. Sekvence tipiziranih sloven-skih sevov PBoV so objavljene in dostopne v genski banki. V izvedeni raziskavi smo prvič dokazali in tipi-zirali PBoV v Sloveniji.

Spela Vidrih

Mentorica: doc. dr. Valentina Kubale Dvojmoč, dr. vet. med.

Debelost je eden od vodilnih vzro-kov smrtnosti po svetu. Eden od tarčnih kandidatov za razvoj zdravila, ki bi vplivalo na zmanj-šanje apetita je receptor za grelin (GHS-R1a), ki sodi v superdružino sedem transmembranskih recep-torjev (7TM-R) in spodbuja apetit. Raziskave na področju molekularne farmakologije 7TM-R, ugotavljanje sprememb pri prenosu signala v celici in vpliv na citoskelet celice so pomembne teme predkliničnih far-makoloških raziskav. Mutageneza pomembnih aminokislinskih ostan-kov je pomembna za proučevanje delovanja receptorja in njegovega vpliva na znotrajcelične signalne poti ter prerazporeditev cito-skeleta. Cilj naše raziskave je bil proučiti vpliv posameznih aminoki-slinskih ostankov v tretjem (TM3) in šestem (TM6) transmembranskem območju receptorja, ki imajo vpliv bodisi na aktivacijo sekundarnega sporočilnega sistema v celici bodisi

KaRaKTERIZaCIJa MORfOLOšKIh SPREMEMB CELIC hEK-293 TRaNSfECIRaNIh Z MUTaNTNIMI OBLIKaMI RECEPTORJa Za GRELIN (GhS-R1a) Z OSLaBLJENO SPOSOBNOSTJO VEZaVE LIGaNda aLI aKTIVaCIJO SEKUNdaRNEGa SPOROčILNEGa SISTEMa

na sposobnost vezave liganda, ravni konstitutivne aktivnosti ter vpliva na morfologijo in citoskelet celic, v katerih smo jih izrazili. Želeli smo ugotoviti vpliv spremenjenih lastnosti receptorjev na obliko, velikost celic, razporeditev ter pre-razporeditev aktinskih filamentov in mikrotubulov ter ugotoviti vlogo posameznih G-proteinov pri pre-oblikovanju citoskeleta. V študiji smo uporabili divjo in mutantne oblike GHS-R1a ter dominantno negativne (DN) oblike G-proteinov, ki so bili izraženi v celicah HEK-293. S pomočjo konfokalne mikroskopije smo pokazali površinsko izraženost in znotrajcelično lokalizacijo divje in mutantnih oblik GHS-R1a ter njihov vpliv ali vpliv DN oblik pode-not α G-proteinov na citoskelet. Ugotovili smo, da imajo podenote α G-proteinov G12 in G13 vlogo v prerazporeditvi aktinskega citoske-leta, predvsem nastanka stresnih filamentov pri GHS-R1a. Pri mutan-tni obliki GHS-R1a s povečano kon-stitutivno aktivnostjo je bila vloga obeh podenot G-proteinov še izra-zitejša, predvsem pri nastanku stre-snih filamentov. Pri mutantni obliki receptorja s spremembo v ohra-njenem motivu DRY so bile opazne

razlike pri polimerizaciji mikrotubu-lov. V opisani študiji je bil opažen podoben fenotip morfologije celic, razporeditev ter prerazporeditev mikrotubulov in aktinskega cito-skeleta pri celicah z soizraženimi mutantami GHS-R1a z okvarjeno bodisi funkcijo vezave liganda in funkcijo prenosa signala v celico kot pri celicah z izraženo divjo obliko receptorja.

30 DECEMBER 2015

Jernej Kmetec, dr. vet. med. in Lea Vodopivec

Mentorica: doc. dr. Vladimira Erjavec, dr. vet. med.

Somentorica: doc. dr. Tanja Plavec,

Z našo raziskavo smo želeli preveriti delež steriliziranih psic. Zanimalo nas je, kakšna je incidenca tumorja mlečne žleze in kakšna je zašči-tna vloga kirurške sterilizacije psic pri obravnavani problematiki ter kateri so najpogostejši kratkoročni in dolgoročni zdravstveni zapleti po opravljeni sterilizaciji. Prav tako smo želeli preučiti, kakšen je delež urinske inkontinence pri psicah, in določiti vzročno-posledično pove-zavo med starostjo živali ob posegu in pojavom urinske inkontinence. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki so jo izpolnje-vali lastniki živali. Na ta način smo v raziskavo vključili 2044 psic, od teh je bilo 1510 psic steriliziranih in 534 psic intaktnih. Ugotovili smo, da je večina lastnikov psice steri-lizirala pred prvo gonitvijo (55 %), kar je splošno uveljavljena praksa

INCIdENCa TUMORJEV MLEčNE ŽLEZE PRI STERILIZIRaNIh PSICahTER ZaPLETI PO KIRURšKEM POSEGU STERILIZaCIJE PSIC

v Sloveniji. Tumor mlečne žleze je imelo 114 (6 %) psic, od tega jih je bilo 71 (4,7 %) od 1510 steriliziranih in 43 (8,1 %) od 534 intaktnih. Tako smo ugotovili, da je verjetnost za nastanek tumorja mlečne žleze pri intaktnih psicah 1,7-krat večja kot pri steriliziranih psicah. Od 71 steri-liziranih psic jih je bilo 34 sterilizira-nih iz zdravstvenih razlogov, zato bi jih iz analize lahko izključili, s čimer bi bila verjetnost nastanka tumorja mlečne žleze pri intaktnih psicah še večja od 1,7-krat. S hi-kvadrat testom smo ugotovili, da so se psice s tumorjem mlečne žleze pred ste-rilizacijo gonile večkrat v primer-javi s psicami, ki nimajo tumorja mlečne žleze. Ugotovili smo, da se je tumor mlečne žleze pojavil pri 1,2 % psic, ki se pred sterilizacijo niso gonile, odstotek pa je bil enak, če so se psice pred sterilizacijo gonile manj kot 3-krat. Povezave med nastankom tumorja mlečne žleze in pasmo psic nismo ugotovili, ker je bilo v vzorcu preveliko število raz-ličnih pasem in pri določeni pasmi premajhno število psic te pasme. S hi-kvadrat testom smo ugotovili, da med velikostjo psic in incidenco tumorja mlečne žleze ni povezave.

Urinska inkontinenca se je pojavila pri 168 (8 %) psicah, od teh je bilo 152 (10,1 %) psic steriliziranih in 16 (3 %) psic intaktnih. S hi-kvadrat tes-tom smo ugotovili, da je povezava med sterilizacijo in urinsko inkon-tinenco statistično značilna pri stopnji tveganja 0,05. Sterilizirane psice imajo 3,36-krat večjo verje-tnost za pojav urinske inkontinence v primerjavi z intaktnimi psicami. Z Mann-Whitney testom pa smo ugotovili, da so bile psice, ki imajo urinsko inkontinenco, sterilizi-rane kasneje. Razlika je statistično značilna ob stopnji tveganja 0,05, čeprav so razlike med skupinami precej majhne. Ugotovili smo, da je med posegom ali po njem prišlo do neželenih zapletov pri 140 (10,4 %) psicah. Kot kratkoročni zaplet so se najpogosteje pojavile težave pri celjenju rane, vnetje rane in nabi-ranje serozne tekočine v rani po posegu (4,1 %). Med bolezenskimi stanji, ki so se pojavila pri sterili-ziranih psicah, smo najpogosteje ugotovili spremembe na koži (12,9 %), urinsko inkontinenco (10,18 %), težave s sklepi (9,5 %) in intoleranco na hrano (6,9 %).

Barbara Beci in Petra Grabnar

Mentorica: doc. dr. Jožica Ježek, dr. vet. med.

Somentor: doc. dr. Jože Starič, dr. vet. med.,

Zdravje telet je ključnega pomena za bodočo visoko prirejo mleka in mesa. Večina vseh poginov pri teletih se zgodi v prvih tednih življe-nja. Najpogostejši obolenji telet po rojstvu sta gastroenteritis in sepsa, pri starejših teletih pa se pojavljajo predvsem respiratorna obolenja. Obolevnost in smrtnost telet se lahko med različnimi rejami zelo razlikujeta. Z raziskavo smo želeli pridobiti podatke o obolevnosti telet v slovenskih rejah, načinu

OBOLEVNOST TELET V SLOVENSKIh REJah– UGOTaVLJaNJE dEJaVNIKOV TVEGaNJa V POVEZaVI Z NačINOM VZREJE

oskrbe s kolostrumom, načinu napajanja in drugih dejavnikih, ki so pomembni za zdravje telet. Raziskavo smo izvedli s pomočjo vprašalnikov, na katere so odgo-varjali rejci goveda. Vprašalnike je prostovoljno izpolnilo 293 rejcev iz različnih regij Slovenije. Podatki se nanašajo na leto 2013. V raziskanih rejah so povprečno redili 42,5 glav goveda. Po mnenju rejcev je bila pogostost drisk pri teletih v 60 % rej nižja od 20 %, v ostalih pa je bila pogostost višja. Driske so se najpo-gosteje pojavljale pri starosti 2–4 tedne in so v povprečju trajale 3–5 dni. V 93 % rej so respiratorna obo-lenja opazili pri manj kot 20 % telet. Najpogosteje so se pojavila med 1. tednom in 3. mesecem življenja in so v povprečju trajala 3–5 dni. Na pogostost drisk in respiratornih obolenj v reji so statistično značilno

vplivali: usmerjenost govedoreje, izobrazba rejca, geografska regija, oskrbovalec telet, nastanitev tele po rojstvu skupaj s kravo, upoštevanje kakovosti kolostruma, nastanitev krav ob telitvi ter nastanitev celotne črede in njena velikost. Na inci-denco drisk so imeli vpliv tudi nas-lednji dejavniki: segrevanje mleka pred napajanjem, način napajanja in čiščenje opreme za napajanje ter čas prvega napajanja s kolostru-mom. Na pogostost respiratornih obolenj so statistično značilno vpli-vali tudi: usmeritev kmetijske dejav-nosti, kupovanje živali, čiščenje boksov za novorojence, prezrače-vanje hleva, čas in način napajanja s kolostrumom ter način odstavi-tve telet. Naši rezultati potrjujejo pomembnost tehnologije oskrbe in načina vzreje za zdravje telet.

31RUCTUS

Z namenom povečanja zanimanja za stomatologijo med študenti veterinarske medicine sta EVDS (European Veterinary Dental Society) in EVDC (European Veterinary Dental College) s skupnimi močmi oblikovala program študentskih sekcij EVDS na evropskih veterinarskih fakultetah (ta nudi finančno in strokovno pomoč štu-dentom, ki bi se želeli poglobljeno izobraževati na tem področju). S ponosom lahko povemo, da smo v Sloveniji med prvimi, ki smo se odzvali povabilu in tako uradno ustanovili društvo SCEVDS pod mentorstvom Dr. Ane Nemec.

Na prvem srečanju, 11. 12. 2015 se je društvo na kratko predstavilo. Gostili smo podpredsednico EVDS dr. Hedvig Armerén s Švedske. Kot častni gost se je zase-danja udeležil tudi prof. dr. Zlatko Pavlica, Hon. Memb. EVDC (leta 1988 začetnik stomatologije na Kliniki za kirurgijo in male živali). Dr. Ana Nemec je na kratko predstavila osnove veterinarske stomatologije, ki vklju-čujejo klinični pregled in rentgenologijo.

Anja Horvat

PrVa stUDeNtsKa seKcIja eVDs (evropsKeGa zDruzenja veterInarsKIh stomatoloGov)

Cilji društva so združiti čim večje število študentov in zaposlenih na Veterinarski fakulteti, jim ponuditi kakovostno izobraževanje s področja veterinarske stomatologije in povezovanje s podobnimi društvi v tujini. Vsi člani študentske sekcije bodo deležni šte-vilnih ugodnosti EVDS, med drugim tudi brezplačne članarine (več si lahko preberete na www.evds.org/continuing-education/forstudents).

Letos bomo v SCEVDS nadaljevali s predavanji in prak-tičnimi delavnicami na katerih se bomo seznanili z osnovami stomatologije, lokalno anaglezijo/anestezijo v ustni votlini (ki je izjemnega pomena kljub splošni anesteziji živali), zdravljenjem poškodb in bolezni zob. Dotaknili se bomo tudi ustne onkologije, rekonstrukcij-ske kirurgije in nekaterih postopkov s področja specia-listične stomatologije.

Vsi, ki vas zanima stomatologija, imate kakršnakoli vprašanja, bi se želeli včlaniti v društvo ali pa kako drugače sodelovati z SCEVDS, pišite na naslov scevds.lj@gmail.com.

Foto: Kaja Obidič

32 DECEMBER 2015

Da študij na veterinar-ski fakulteti ni preveč suhoparen, različne štu-dentske organizacije poskušamo študentska leta bodočih veterinar-jev popestriti z raznoli-kimi izleti, ekskurzijami in dodatnimi izobraževanji. Tako smo se tudi letos v ŠOVF odločili, da organizi-ramo izlet v Verono, kjer vsakoletno poteka konj-ski sejem Fieracavalli, ki je bil prvič organiziran že leta 1898.

V soboto, 7. novembra, smo dan začeli že zgo-daj zjutraj z druženjem pred študentsko sobo v Mestnem logu, kjer smo ob kozarčku kuhanega vina poklepetali in priča-kali avtobus. Sledila je pet ur dolga vožnja, po kateri smo v jutranjih urah pris-peli na prizorišče sejma. Pred vhodom smo, kot se spodobi, naredili še sku-pinsko fotografijo, nato smo polni pričakovanj vstopili na sejmišče, kjer se je vsak po želji spre-hodil in si ogledal doga-janje. Že na vhodu nam je dobrodošlico izrekla

Manica Ipavec

oBIsK KonjenISKeGa sejmaFIeracaVallI V VerONI

čreda prijaznih osličkov, ki so se veselo prepustili našemu crkljanju.

Ogled celotnega prizori-šča, posameznih pred-stav in tekmovanj nam je vzel dobršen del dneva. Kmalu smo ugotovili, da se na sejmu najde nekaj za vsakogar, pa naj bo to že izurjen konjenik ali pa samo ljubitelj konjev. Obiskovalci smo se sre-čevali s konji, poniji in osli najrazličnejših pasem in talentov. Posamezne panoge so bile predsta-vljene vsaka v svoji hali, tako smo si imeli mož-nost ogledati tekmova-nja v preskakovanju ovir, vožnji vpreg, dresuri, voltažiranju, različnih western disciplinah in še mnoge druge. Predvsem so nas presenetile in nav-dušile predstavitve tradi-cionalnih načinov jahanja in avtohtonih pasem konj posameznih držav ozi-roma regij Evrope. Del prizorišča je bil namenjen tudi trgovinam s konjeni-ško opremo, za vsa lačna usta pa je bilo poskr-bljeno tudi z obsežno ponudbo hrane; vse od lokalnih specialitet pa do

hitre hrane.

Po končanem obisku sejma smo se zbrali pred vhodom na prizorišče z namenom, da si gremo ogledati Shakespearovo Julijo in njen slavni balkon. Ogled starega dela mesta sta organizirala člana ekipe ŠOVF Rok Klančnik in Klemen Jug. Pot do cen-tra in nazaj smo opravili kar z lokalnim mestnim prevozom, za katerega še vedno nismo povsem prepričani, da je bil res-nično brezplačen.

Med iskanjem Julije smo kaj kmalu spoznali, da GPS sistem ni vedno zanesljiv, zato smo na cilj prišli šele po dobre pol

ure pohajkovanja po sli-kovitih uličicah Verone. Naše iskanje se je nav-sezadnje le poplačalo, vsi smo se zagreto slikali ob kipu Julije in si tako, kot pravi legenda, zago-tovili srečo v ljubezni. Za konec smo imeli še nekaj uric prostega časa, ki smo ga lahko zapravili z razi-skovanjem starega dela mesta, ŠOVF ekipa pa smo si med tem privoščili še pravo italijansko pico.

Za konec bi dodala samo še to, da v ŠOVF menimo, da je izlet super uspel, in upamo, da se ponovno, v čim večjem številu, vidimo naslednje leto!

33RUCTUS

Po uveljavljeni tradiciji pravih študentov vete-rine, smo tudi letos pripravili IVSA tabor. Preživeli smo krasen vikend, poln doživetij, zabave in zanimivih izku-šenj. Pomembna novost letošnjega tabora je bila sprememba lokacije. Iz uveljavljene Kranjske Gore smo se preselili na nov, neznan teritorij – v Križevce pri Ljutomeru. Nabirali smo motivacijo za novo študijsko leto in izmenjevali izkušnje pre-teklih letnikov z mlajšimi kolegi. Izvolili smo tudi novo ekipo IVSE Slovenija. Tako je novi predsednik organizacije postal Matic Mrzdovnik, študent tret-jega letnika. V sklopu predavanj nam je svoje delo predstavil Domen Krč, ki si je priljubljenost

Ivsa taBor – 2015Franci Grenko občinstva še dodatno pri-

dobil z degustacijo oku-snih tablic. Sledili sta še krajši predavanji o IVSA kongresu v Romuniji in izmenjavi s turško ekipo iz Ankare. Turški kolegi so sicer bili z nami na taboru, saj so nam v tednu prej vrnili obisk in prišli na skupinsko izmenjavo v Slovenijo.Ker se je tudi letos tabora udeležilo nekaj brucev, je bil za njih pripravljen krst. Kakor se za našo fakulteto spodobi, so se spopadali z najpogostej-šimi izzivi veterinarjev, ki pa so jih tudi uspešno premagali. Prebili so se skozi zahtevne ovire in pokazali skupinski duh. Seveda je za sprejemom novih 'tabornikov' sledila odmevna zabava, brez katere tabor ne bi bil tak-šen kot se spodobi. Po preplesani in neprespani noči je hitro prišla nedelja

in čas za odhod. Vsekakor smo bili malo razočarani, saj je vikend minil prehitro. Kljub temu pa se pozitivno vzdušje in prijateljstvo nadalju-jeta še naprej in ostajata prisotna med študenti. Dogodek je odlična pri-ložnost za ohranjanje družabnega utripa na

Moški del nove IVSA - Franci Grenko (vodja publikacij), Matic Mrzdovnik (predsednik), Domen Kaker (podpredsednik) in Tine Fluher (organizacijski vodja), poleg njih pa je v ekipi tudi Anja Erbežnik (vodja izmenjav)

fakulteti, prav tako pa je nepogrešljiv člen vsa-kega študijskega leta. S pozitivnimi izkušnjami preteklega se že vese-limo priprav na naslednji tabor.

34 DECEMBER 2015

Foto: Anna Sickmueller

Med 6. in 8. novembrom smo v Ljubljani organizi-rali vikend, na katerem se dvakrat letno srečamo študenti veterinarstva iz Slovenije, Avstrije in s Hrvaške. Letos smo v družbo treh IVSA čla-nic povabili še prijatelje s Češke. V treh dneh, ki smo jih preživeli na raz-ličnih delih Slovenije, smo spletli nove prijateljske vezi in poznanstva.Ko smo z ekipo pripravili vse potrebno za nemo-ten potek dogodka, smo nestrpno pričakovali prve goste. V petek zvečer smo se spoznali in pove-selili v študentski sobi v Mestnem logu. Naslednji dan nas je pot vodila na Primorsko, v

Cro-slo-austro-CzeCh vIKenDljuBljana 2015

Franci Grenko Park Škocjanske jame, nato pa še na Kraško vin-sko cesto. Gostje so bili očarani nad jamami, še bolj pa nad pomembnim delom slovenske kul-ture – vinogradništvom. Najprej smo si ogledali kleti in proizvodnjo pod-jetja Vina Kras v Sežani, kjer smo lahko preizkusili letošnjo letino. Pot smo nadaljevali po vinski cesti in obiskali še nekaj odlič-nih vinogradnikov v tej regiji. Ves vikend nas je spremljalo odlično vreme, ki je dodatno pripomoglo k dobremu vzdušju. Dan smo zaključili z zabavo v Ljubljani.V nedeljo smo si ogle-dali še Ljubljano in njene glavne znamenitosti, med

drugim smo se povzpeli tudi na Grajski grič in uži-vali v razgledu.Napočil je čas za odhod. Izmenjali smo si prijazne misli ter darila in se pos-lovili. Veselimo se ponov-nega srečanja, ki bo drugo leto maja v Brnu na Češkem.

36 DECEMBER 2015

Skrb za zdravje živali je del nas

1311-2014_VETERINA_FPA-CA_Ad_SI.indd 1 8.12.2014 12:48:54