Rešitve nekaterih primerov iz dednega prava! Primer 1

Jože, star 76 let, je umrl. Zapustil je ženo Marijo in tri sinove (Andrej, Janez, Simon). Vendar ima Jože še iz prve zakonske zveze dve hčerki, Tino in Marino. Tina je jezna na očeta, zato se odpove dediščini zase. Tina, stara 54 let, je imela tri otroke, od katerih je najstarejši Marko, 35 let, lansko leto umrl, ter zapustil ženo in dva otroka. Kdo vse bo dedoval in kakšen bo delež posameznega dediča? Kaj pa, če se potomci po Marku odpovejo dedovanju?

Pomembna dejstva:- Tina se je odpovedala dediščini v svojem imenu (zase), ne v imenu ostalih, zato imajo njeni otroci vstopno pravico!- Žena nima vstopne pravice! (samo potomci)

Rešitev: Dedujejo Marija (1/6), Andrej(1/6), Janez(1/6), Simon(1/6), Marina (1/6), dva otroka od Tine (vsak od njiju deduje polovico Tininega deleža, torej 1/18 – vstopna pravica), dva otroka od Marka (vsak od njiju deduje polovico Markovega deleža, torej 1/36 – vstopna pravica).

Če se potomci po Marku odpovejo dedovanju, priraste njegov delež k drugima dvema otrokoma od Tine. Prirast gre vedno znotraj linije!

Primer 2

Jure je napravil oporoko pod vplivom grožnje svojega sina Mirka, ki mu je grozil, da se ne bo več nikoli z njim pogovarjal, če ne bo v oporoki določil, da celotno svoje premoženje zapušča njemu. S tako določbo v oporoki je namreč Mirko želel izključiti iz dedovanja svojega brata in sestro. Ali se bo oporoka kljub temu štela za veljavno in kako se bo opravilo dedovanje zapuščine?

Rešitev: (obstaja več možnih rešitev, na izpitu se odloči za eno od rešitev in jo utemelji)1. rešitev je dedna nevrednost Mirka: Posledica je, da Mirko ne more biti dedič. Zato se bo dedovalo po zakonu, na Mirkovo mesto pa pridejo njegovi potomci (vstopna pravica).2. rešitev je napaka volje Jureta: Posledica je, da je oporoka izpodbojna (relativno neveljaven pravni posel), zato se lahko izpodbija pod pogoji in v rokih, ki jih določa OZ! Uspešno izpodbijanje oporoke pomeni, da ni več oporoke, zato se deduje po zakonu.3. rešitev je nasprotje 2. rešitve: Oporoka ni izpodbojna (je veljavna), ker ni podana napaka volje, saj Jure ni uporabil sile, niti ne moremo njegovo izjavo označiti kot resno in neposredno grožnjo, kar zahteva OZ. Zato je Mirko dedič, njegov brat in sestra pa lahko terjata vsak svoj nujni delež.

Primer 3

Umrl je Janez Smrtnik. Zapustil je: – Svojo mamo Marijo – Svojega brata Benjamina – Svojega sina Martina

– Svojo hčerko Majo in njena otroka Kajo in Miha – Tri otroke Marjano, Mitjo in Marka, otroke njegove prej umrle hčerke Sabine.Kdo deduje in koliko? Obrazložite.

Deduje 1. dedni red:Martin: 1/3Maja: 1/3Marjana: 1/9 (vstopna pravica)Mitja: 1/9 (vstopna pravica)Marko: 1/9 (vstopna pravica)

Primer 4

Janez Močnik je umrl. Bil je lastnik jadrnice in zemljišča. 100.000 SIT je posodil svojemu prijatelju Robiju. Tri dni pred smrtjo si je iz knjižnice izposodil 5 knjig. En teden pred smrtjo si je J.M. kupil novi avtomobil. V avtu, ki ga je plačal in ki so ga dostavili, manjka avtoradio, in lak je poškodovan (velika črta). J.M. je imel patent. Bil je delničar (300 delnic) pri Zlati delnici d.d. Bil je član Mednarodnega združenja za znanstvene kemijske raziskave. Kot zaposlenemu v Kresnički d.d. je bila podeljena prokura.

Njegova zunajzakonska partnerica Eva sprašuje, kaj od navedenega bo dedovala.

Zunajzakonska partnerica je izenačena z zakonsko partnerico, zato je upravičena dedovati. Dedovala bo premoženje Janeza Močnika, torej stvarne, obligacijske in druge pravice: jadrnico, zemljišče, terjatev 100.000 tolarjev, avtomobil, jamčevalne zahtevke iz naslova stvarnih napak na avtomobilu, premoženjski del patenta (licenčnina), 300 delnic. Prokure ni mogoče podedovati, saj ugasne s smrtjo.

Lahko si doslednejši in pri stvarnih pravicah napišeš takole: deduje se lastninska pravica na jadrnici, zemljišču, avtomobilu (v ZD je napaka, saj stvari pravno gledano ni mogoče dedovati, lahko se dedujejo le pravice na stvareh).

Primer 5

Matija Zalokar je imel ženo Marijo in sina Matjaža. Ko je Marija umrla in je Matija ostal sam s sinom, se je le-ta od očeta odselil in si ustvaril svojo družino. Matija Zalokar je z izročilno pogodbo dne 15.1.2001 vse svoje nepremično premoženje izročil bratrancu Francu in njegovi ženi Micki Kalan, ki sta mu ves čas pomagala in skrbela zanj. Po Matijevi smrti leta 2003 se je k dedovanju priglasil sin Matjaž, ki je zatrjeval, da je pogodba, ki jo je sklenil pokojni oče po vsebini darilna pogodba ter zahteval odpravo prikrajšanja nujnega deleža.

Kaj bo storilo zapuščinsko sodišče? Zapuščinsko sodišče bo Matjaža napotilo na pravdo, ker gre za spor o dejstvih. Zapuščinsko sodišče rešuje namreč samo pravna vprašanja! Glej 210. člen ZD.

Ali je Matjažev nujni delež prikrajšan? DA, definitivno je prikrajšan, če je izročeno premoženje edino premoženje, ki ga je imel zapustnik!!!…vendar je potrebno biti dober

pravnik in poskušati doseči več kot samo odpravo prikrajšanja deleža. Zato je dobro poskusiti z eventualno kumulacijo zahtevkov (CPP)! Eventualna kumulacija bi izgledala nekako takole:

1. Zahtevam, da sodišče ugotovi neveljavnost izročilne pogodbe.2. Če sodišče ne ugodi 1. zahtevku, zahtevam, da Franc in Micka Kalan vrneta prejete

stvari v tolikšni meri, da se odpravi prikrajšanje mojega nujega deleža.Če tožnik uspe že po 1. zahtevku, to pomeni neveljavnost izročilne pogodbe. Pride do dedovanja po zakonu!

Primer 6

Anton Tratnik je živel v drugem mestu kot njegova bolna mati. Še ko sta živela skupaj, se nista najbolje razumela, vendar hujših sporov ni bilo. Mati je imela družinsko pokojnino po možu, ko je zbolela. Edini sin Anton jo je obiskal največ 1x letno in ji ni nikdar ničesar prinesel, niti ji nikdar ni prinesel denarja. Sama ga za to ni prosila. Po materini smrti se je Anton Tratnik priglasil k dedovanju. Njegova teta, materina sestra, je v zapuščinskem postopku ugovarjala, da je dedno nevreden. Ker je nastal spor o odločilnih dejstvih, saj se Anton Tratnik s tetinimi trditvami ni strinjal, je sodišče prekinilo zapuščinski postopek in teto napotilo na pravdo, da mora po tožbi dokazati nečakovo dedno nevrednost, ker je od tega odvisna njena dedna pravica, saj Anton Tratnik ni imel potomcev.

Sodišče napoti na pravdo tistega, katerega pravica je manj verjetna!

Kako bo odločilo sodišče po tožbi za ugotovitev dedne nevrednosti? Oblikujte zahtevek.Gre za ugotovitveni zahtevek: Ugotovi se naj, da je Anton Tratnik, dedič po pokojni…, dedno nevreden.Vendar ne gre za dedno nevrednost – glej ZD (taksativno so našteti primeri, kdaj gre za dedno nevrednost – v našem primeru ni pogojev za dedno nevrednost, saj mati nikoli ni prosila za denar; če bi mati zahtevala socialno pomoč, bi to pomenilo, da ni imela denarja za preživetje in bi lahko govorili o dedni nevrednosti, vendar tega v našem primeru ni zahtevala)! Zahtevku ne bo ugodeno.

Na katera zakonita določila je sodnik v zapuščinskem postopku oprl svoj sklep o napotitvi na pravdo? Na 4. točko 2. odstavka 210. člena ZD.

Kako vpliva dedna nevrednost na dedne pravice potomcev dedno nevrednega? Šteje se, da je dedno nevredni umrl pred zapustnikom. Tako imajo potomci dedno nevrednega vstopno pravico, če seveda sami izpolnjujejo pogoje za dedovanje!!!

Primer 7

Po zakonu o dedovanju so lahko nujno dediči (obkroži in utemelji):a) zapustnikov zunajzakonski partner (DA: izenačen je z zakoncem, če obstajajo pogoji za zakonsko zvezo)b) zapustnikova nečakinja (lahko bi bila samo zakoniti dedič, nujni dedič bi pa lahko bila npr. mama)c) ded zapustnikovega posvojitelja (NE)d) zapustnikov nepopolni posvojenec (Ne, mi ne poznamo nepopolne posvojitve – v prehodnih določbah sicer obstaja prehodna rešitev, vendar tega praktično ni več)e) zapustnikov očim (če je zapustnika posvojil, DA, sicer pa NE)

Primer 8

Pokojni Matej Zalokar je zapustil zaščiteno kmetijo s 15 ha obdelovalne zemlje, pretežno v I. kvalitetnem razredu. Napisal je oporoko, da vse svoje premoženje zapušča sinu Andreju, ki je živel v drugem kraju in bil redno zaposlen v tovarni. Zapustnikova žena je umrla pred njim, imel pa je še hčerko Alojzijo, ki je že 15 let pomagala pri obdelovanju te kmetije in nikdar ni bila v službi. Njej so pri delu pomagali tudi njeni 4 otroci. Zapustnik je menil, da mora posestvo prevzeti moški potomec, hčerko pa je že ves čas močno zapostavljal. Po njegovi smrti Andrej ni več dovolil sestri, da bi sodelovala pri opravilih in je hotel takoj prodati vso živino. Sam dobro plačane službe ni nameraval zapustiti in se tudi ni nameraval preseliti na deželo.

Osnovno pravilo: vedno naj bo prevzemnik kmetije tisti, ki ima namen obdelovati kmetijo in izvajati kmetijsko dejavnost!!! To je osnovni, primarni izločitveni kriterij (vsi izločitveni so sicer navedeni v 7. členu ZDKG)! Razlikuj izločitvene (7 ZDKG) in izključitvene razloge (11 ZDKG).

Kako bo odločilo sodišče v zapuščinskem postopku? Prišlo bo do zakonitega dedovanja. Zakaj? Zato, ker iz primera očitno izhaja, da, oporočni dedič (to je Andrej) nima namena obdelovati kmetije in izvajati kmetijske dejavnosti! Na podlagi izločitvenih kriterijev bi sodišče najverjetneje določilo Alojzijo kot dedinjo.Če samo ponazorim, kako bi sodišče prišlo do tega sklepa:

1. najprej bi sodišče gledalo prvo alineo 7. člena ZDKG in ugotovilo, da ni sporazuma dedičev, zato še ne bi moglo postaviti Alojzije za dedinjo.

2. potem bi gledalo drugo alineo, po kateri imajo prednost pri dedovanju zakonec in potomci, ki se usposabljajo za kmetijsko dejavnost. Andrej se ni usposabljal (ni razvidno iz primera). Sicer je res, da se Alojzija tudi nikdar ni usposabljala, vendar že 15 let dela na kmetiji – tako imamo v nadaljevanju druge alinee rešitev tega primera (odraščala je na kmetiji…).

Kako je z vprašanjem nujnega deleža pri dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij? Zaradi načela nedeljivosti se nujni delež izplača. Sodišče določi rok za izplačilo nujnega deleža na podlagi določenih kriterijev, okoliščin (14. in 15. člen ZDKG).Ali se lahko nujni delež po ZDKG poveča ali zmanjša? Da, po splošnih pravilih ZD. Vendar v našem primeru do tega ne more priti ( 2. odstavek 14. člena ZDKG).Ali se lahko izloči nezazidljivo zemljišče in se izroči Andreju? Da, lahko se izloči tisto zemljišče, ki neposredno ne služi gospodarski (izvajanje kmetijske dejavnosti) in socialni (nekdo živi od tega zemljišča) funkciji kmetije (3. člen ZDKG).

Primer 9

Pokojni Peter Lah je zapustil veliko zaščiteno kmetijo z najboljšo obdelovalno zemljo in precej gozda ter povsem strojno opremljeno. Z njim so na tej kmetiji pred smrtjo živeli v družinski in gospodarski skupnosti žena Marija, 24 letni sin Andrej in 17 letna hči Petra. Andrej je staršem precej pomagal pri obdelovanju zemlje, vendar le ob prostem času, ker je bil zaposlen v tovarni. Petra je končala samo osnovno šolo, nato pa je delala na domači kmetiji. V zapuščinskem postopku se je Marija Lah odpovedala dedovanju, Andrej in Petra pa sta se oba potegovala za to, da bi kmetijo dedovala in se o tem nista mogla sporazumeti.

Kako bo odločilo sodišče?Pomembno dejstvo: Petra ni polnoletna.

1. možnost: Kadar za dedovanje konkurirajo mladoletniki, lahko sodišče odloži dedovanje do polnoletnosti. Tako lahko sodišče odloži dedovanje do Petrine polnoletnosti (10. člen ZDKG – poglej si, kdo so lahko predlagatelji za odložitev).

2. možnost: Sodišče lahko določi prevzemnika kmetije, pri čemer mora zagotoviti mladoletnemu dediču, da se usposobi za samostojno življenje (16. člen ZDKG).

Ali lahko sodišče določi za prevzemnika kmetije mladoletnika? Da, ker dedna pravica ni omejena s starostjo. To bi bilo v konkretnem primeru celo bolj smiselno, saj se Petra ne izobražuje in je delo na kmetiji vse, kar zna. V tem primeru bi imel Andrej pravico do nujnega deleža..Kako bi ravnalo sodišče, če zapustnik ne bi zapustil dedičev, ki bi po ZDKG smeli dedovati? Vedno, kadar ni možno določiti prevzemnika in tudi sicer, kadar noben dedič ne izpolnjuje pogojev po ZDKG, pride v poštev delitev (13. člen ZDKG).

Primer 10

V zapuščinskem postopku po Majdi Kralj je sodišče z oklicem pozvalo morebitne dedne upravičence, da naj se v roku 1 leta od objave oklica v Uradnem listu RS priglasijo sodišču. Postavilo je skrbnika zapuščine, ki jo je predstavljala stanovanjska hiša z dvoriščem. Ker se v danem roku ni nihče priglasil, je sodišče izdalo sklep, da premoženje pripada državi. Naknadno, že po pravnomočnosti tega sklepa, se je oglasilo 5 zapustničinih otrok, ki so bili pri rejniških družinah, ena izmed njih je bila še mladoletna.

Kakšne so njihove pravne možnosti?V svoji pravici niso prekludirani. Lahko vložijo dediščinsko tožbo (hereditatis petitio). Gre za tožbo, sestavljeno iz dveh zahtevkov. Otroci bodo zahtevali, da se ugotovi, da so dediči (ugotovitveni zahtevek). Hkrati bodo zahtevali od posestnika stvari (občina) izročitev stvari (oz. dediščine) (dajatveni zahtevek). Brez ugotovitvenega zahtevka bi bila hereditatis petitio v bistvu rei vindicatio!

Pasivno legitimiran je tisti, kateremu je bilo premoženje izročeno. To je občina. Rok za vložitev tožbe – glej 141 ZD (subjektivni, relativni in objektivni, absolutni rok).

Ali je situacija drugačna, če so otroci mladoletni? Ne.