1. Kdaj nastopi dedovanje? Kaj pa pri dedovanju denacionaliziranega premoženja!

Dedovanje se uvede s smrtjo. Po osebi, ki je razglašena za mrtvo pa z dnem, ko je postala odločba o razglasitvi za mrtvega pravnomočna, če ni v sami odločbi določen kakšen drug dan kot dan smrti.

Po ZDEN glede denacionaliziranega premoženja pa se dedovanje uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Pokojnikova zapuščina pa preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.

2. Vrste oporok! Pisna oporoka! Lastnoročna oporoka! Ali so dopustni pogoji v oporoki?

lastnoročna oporoka : veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal. Veljavna tudi, čeprav ni v njej naveden datum, kdaj je bila napravljena.

pisna oporoka pred pričami : oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči. Ta pristavek ni pogoj za veljavnost oporoke.

sodna oporoka (na enak način tudi notarska oporoka) : po oporočiteljevi izjavi jo sestavi sodnik pristojnega sodišča, ko poprej ugotovi oporočiteljevo istovetnost. Ko oporočitelj tako oporoko prebere in podpiše, potrdi sodnik na oporoki, da jo je oporočitelj v njegovi navzočnosti prebral in podpisal. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, ki mu jo je sestavil sodnik, jo ta prebere oporočitelju v navzočnosti dveh prič, nato pa jo oporočitelj v navzočnosti istih prič podpiše ali napravi na njej ročno znamenje, potem ko izjavi, da je to njegova oporoka. Priči se podpišeta na oporoki.

oblike oporoke, izpeljane iz sodne oporoke : a.) oporoka sestavljena v tujini: državljanu RS jo sestavi konzularni predstavnik

ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne zadeve, po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke;

b.) oporoka, sestavljena na slovenski ladji: na slovenski ladji poveljnik ladje po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke. Preneha veljati po preteku 30 dni od vrnitve oporočitelja v RS;

c.) oporoka, sestavljena med izrednim in vojnim stanjem: vojaški osebi jo po določbah, ki veljajo za sestavljanje sodne oporoke, sestavi poveljnik čete, njej enake ali višje enote ali kdo drug v prisotnosti takšnega poveljnika. Preneha veljati po preteku 60 dni po koncu izrednega ali vojnega stanja, če je oporočitelju vojaška služba prenehala prej ali pozneje, pa po preteku 30 dni po prenehanju vojaške službe.

mednarodna oporoka : osnovni namen MO je, da se z določitvijo enotne oblike zagotovi pravna varnost v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah, ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o obliki mednarodne oporoke. Sestavljena mora biti v pisni obliki. Oporočitelju je ni treba napisati lastnoročno. Napisana je lahko v kateremkoli jeziku, z roko ali kako drugače. Po oporočiteljevi izjavi jo sestavi sodnik pristojnega sodišča, državljanu RS v tujini jo sestavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS, ki opravlja konzularne zadeve. Oporočitelj mora ob navzočnosti 2 prič in pooblaščene osebe izjaviti, da je to njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter jo ob njihovi navzočnosti podpisati oziroma če jo je podpisal pred tem, priznati in potrditi, da je podpis njegov. Če se ne more podpisati, sporoči razlog pooblaščeni

1

osebi, ki to zapiše na oporoki. Lahko zahteva, da ga na oporoki v njegovem imenu podpiše kdo drug. Priči in pooblaščena oseba se ob navzočnosti oporočitelja hkrati podpišejo, s pristavkom, da se podpisujejo kot priče oziroma kot pooblaščena oseba. Podpisi morajo biti na koncu oporoke. Če ima oporoka več listov, mora oporočitelj vsakega podpisati. Če se ne more podpisati, ga podpiše v njegovem imenu kdo drug, ali če tega ni, pooblaščena oseba. Vsak list mora biti oštevilčen. Datum oporoke je datum, pod katerim se je podpisala pooblaščena oseba. Ta datum mora na koncu oporoke podpisati pooblaščena oseba. Oporočitelj lahko da izjavo glede hrambe oporoke in v tem primeru se na njegovo izrecno zahtevo kraj, kjer namerava hraniti oporoko, zapiše v potrdilo. Zanjo veljajo splošni predpisi o preklicu oporoke. Pooblaščena oseba priloži oporoki potrdilo, v katerem ugotovi, da so bile upoštevane določbe o MO. Za vsebino potrdila glej 71e. čl. ZD. To potrdilo je zadosten dokaz za formalno veljavnost pisanja kot oporoke po ZD, če se ne dokaže nasprotno. Dejstvo, da potrdila ni ali da ni pravilno sestavljeno, ne vpliva na formalno veljavnost oporoke, sestavljene v skladu z določbami ZD o MO. MO je glede oblike veljavna ne glede na kraj, kjer je bila sestavljena, na kraj, kjer so dobrine, na državljanstvo, stalno prebivališče ali začasno prebivališče oporočitelja, če je sestavljena v obliki MO v skladu z določbami ZD glede MO. Neveljavnost oporoke kot MO ne vpliva na njeno veljavnost glede oblike kot oporoke kakšne druge vrste. Podpisi na MO ali potrdilu so oproščeni vsake overitve ali podobne formalnosti, vendar smejo pristojni organi preveriti resničnost podpisa pooblaščene osebe.

ustna oporoka : je izredna oblika oporoke. Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama le tedaj, če zaradi izrednih razmer ne more napraviti pisne oporoke. Neha veljati, ko preteče 30 dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena. Priče smejo biti le osebe, ki smejo biti priče pri sodni oporoki, ni pa treba, da znajo brati ali pisati. Priče, pred katerimi je oporočitelj ustno izjavil svojo poslednjo voljo, morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno ponoviti pred sodiščem in pri tem povedati tudi, kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil svojo poslednjo voljo. Izpolnitev te dolžnosti ni pogoj za veljavnost ustne oporoke. Neveljavna so razpolaganja, s katerimi se kaj zapušča oporočnim pričam, njihovim zakoncem, prednikom, potomcem in njihovim sorodnikom v stranski črti do vštetega 3. kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb.

Pri pisni oporoki pred pričami in pri sodni oporoki so lahko priče polnoletne osebe, ki jim ni vzeta poslovna sposobnost in ki znajo brati in pisati; če gre za sodno oporoko, morajo priče razumeti tudi jezik, v katerem je napravljena. Ne morejo biti kot priče in ne morejo kot sodnik sestaviti oporoke po oporočiteljevi izjavi: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in zakonec oporočitelja. Enaki pogoji veljajo za pričo pri mednarodni oporoki in tolmača, če sodeluje pri sestavi oporoke. Neveljavna so določila, s katerimi se kaj zapušča sodniku, ki je oporoko sestavil, pričam ali prednikom, potomcem, bratom, sestram ter zakoncem teh oseb.

Oporočitelj lahko v posameznih določilih oporoke postavi pogoje ali roke.

3. Po zapustniku so dediči zakonec in bratranci. Kdo bo dedoval? Kaj pa nujni dediči? Kakšni bi bili njihovi deleži?

2

II. dedni red. Zakonec in starši pokojnika. Eno polovico zakonec, drugo polovico starši. Če starši umrli pred pokojnikom, vstopna pravica njihovih potomcev, ki dedujejo po enakih delih.

Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babice ter bratje in sestre so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati.

Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu izmed njih po zakonitem dednem redu.

4. Kdaj se uvede dedovanje? Kaj sodišče dobi najprej? (smrtovnico)

Dedovanje se uvede s smrtjo. Isti učinek ima razglasitev za mrtvega. V tem primeru se šteje dan, ko je postala odločba o razglasitvi za mrtvega pravnomočna, kot dan uvedbe dedovanja, razen če ni v sami odločbi določen kakšen drug dan kot dan smrti.

Roki, ki začnejo teči po ZD od dneva uvedbe dedovanja, začnejo teči v primeru razglasitve za mrtvega šele od dneva, ko postane odločba o tem pravnomočna.

Zapuščinski postopek se uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.

Kadar kdo umre ali je razglašen za mrtvega, mora matičar, ki je pristojen za vpis smrti v matično knjigo umrlih, v 30 dneh od vpisa poslati smrtovnico zapuščinskemu sodišču. Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov, ki jih dajo pokojnikovi sorodniki, osebe, s katerimi je pokojnik živel in druge osebe, ki lahko dajo podatke, ki se vpisujejo v smrtovnico. Sestavi se tudi, če pokojnik ni zapustil nobenega premoženja.

Če dobi nepopolno smrtovnico ali samo izpisek iz matične knjige umrlih, zapuščinsko sodišče glede na okoliščine samo sestavi smrtovnico pri sodišču ali odredi, naj jo sestavi delavec sodišča zunaj sodišča, ali pa naroči matičarju, da jo sestavi. Samo jo sestavi tudi v drugih primerih, kadar je to primerno, če je z izpiskom iz matične knjige umrlih ali z javno listino dokazano, da je kdo umrl ali da je razglašen za mrtvega.

V smrtovnico se vpišejo podatki:1. priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter njegovega očeta, poklic, datum

rojstva, državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi njen dekliški priimek;

2. dan, mesec in leto ter kraj in če je mogoče, ura smrti;3. kraj, v katerem je imel pokojnik stalno oziroma začasno prebivališče;4. priimek in ime, poklic, datum rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče

pokojnikovega zakonca ter zakonskih otrok in otrok rojenih zunaj zakona ter posvojencev;

5. priimek in ime, datum rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče drugih sorodnikov, ki bi bili lahko poklicani k dedovanju na podlagi zakona in oseb, ki so poklicane k dedovanju na podlagi oporoke;

3

6. približna vrednost pokojnikovega nepremičnega premoženja in posebej približna vrednost njegovega premičnega premoženja.

Če je mogoče, se navede tudi kraj, kjer je premoženje, ki ga je pokojnik zapustil, ali je kaj premoženja, za katero so posebni predpisi glede posesti, hrambe in priglasitve, ali je kaj gotovine, VP, dragocenosti, HK ali kakšnih drugih pomembnih listin, ali je pokojnik zapustil kaj terjatev ali dolgov in koliko, ali je zapustil pisno oporoko, pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja ali sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju in kje so, če je pokojnik napravil ustno oporoko pa priimek in ime ter poklic in prebivališče prič, pred katerimi jo je napravil.

V smrtovnici je treba posebej navesti, ali se pričakuje rojstvo pokojnikovega otroka in ali imajo pokojnikovi otroci ali zakonec skrbnika.

Če je pred zapustnikom umrl njegov zakonec ali kakšen njegov otrok ali kdo drug, ki bi bil lahko poklican k dedovanju, se v smrtovnici navedeta datum in kraj njegove smrti.

Če matičar oziroma sodišče ob sestavi smrtovnice ugotovi, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, vpiše to v smrtovnico in obvesti o tem pristojni organ RS oziroma občine, iz proračuna katere se je pomoč financirala.

5. Prehod zapuščine na dediče!

Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. 132. čl. ZD

6. Odpoved dediščini! Ali mora biti dedna izjava overjena? (načeloma ne) Odpoved dediščini - ali velja tudi za potomce? Ali lahko pri dedni odpovedi kdaj govorimo o pogodbi?

Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni izrecno izjavil, da se odpoveduje samo v svojem imenu. Če so potomci mladoletni, za to odpoved ni potrebna odobritev pristojnega CSD. Če se je dedič odpovedal samo v svojem imenu, se šteje, kakor da sploh ni bil dedič. Če se odpovejo dediščini vsi dediči, ki ob zapustnikovi smrti pripadajo najbližjemu dednemu redu, so poklicani k dedovanju dediči naslednjega reda.

Če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se ni odpovedal dediščini, preide pravica do odpovedi na njegove dediče.

Dediščini se ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine. Ukrepi, ki jih stori kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu ne jemljejo pravice, da se odpove dediščini.

Odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža.

Odpoved dedovanju, ki še ni uvedeno, nima pravnega učinka. Izjemoma se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s

4

prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati. Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

Delež oporočnega dediča, ki se je odpovedal dediščini, gre zapustnikovim zakonitim dedičem, če ne izhaja iz oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen.

Delež zakonitega dediča, ki se je odpovedal dediščini samo v svojem imenu, se deduje, kot da bi bil ta dedič umrl pred zapustnikom.

Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po pokojnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. S to izjavo ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema. Odpoved dediščini v korist določenega dediča pa je izjava o odstopu dednega deleža. Gre za sprejem dednega deleža in sočasno razpolaganje z njim. Sporazum med prednikom in njegovim potomcem o odpovedi dediščini, ki bi šla potomcu po prednikovi smrti, je potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in obenem prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa. V tem je dedno pravni značaj pogodbe.

Dedne izjave: Če dedič sprejme dediščino ali se ji odpove, mora izjavo o tem podpisati on sam ali njegov zastopnik.

Podpisa na izjavi o sprejemu dediščine ali odpovedi dediščini, ki se predloži sodišču, ni potrebno overiti; sodišče pa v dvomu lahko zahteva overitev pismene izjave o odpovedi dediščini oziroma pooblastila.

V izjavi je treba navesti, ali dedič sprejme delež ali se odpove deležu, ki mu gre po zakonu ali po oporoki ali pa se izjava nanaša na nujni delež.

Izjavo o odpovedi dediščini lahko da dedič pred zapuščinskim sodiščem ali pred katerimkoli drugim po zakonu stvarno pristojnim sodiščem.

Ko dedič daje izjavo o odpovedi dediščini, ga sodišče opozori, da se lahko odpove dediščini samo v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev.

7. Kako sodišče postopa pri pozneje najdenem premoženju?

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin.

Če obstaja najdeno premoženje iz premičnin, sodišče opravi zapuščinsko obravnavo samo na zahtevo prizadetih oseb.

8. Ali starši pokojnika lahko dedujejo?

5

Ja, v drugem dednem redu.

9. Kdo lahko sestavi oporoko, katera oseba je oporočno sposobna?

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil 15 let starosti.

Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star 15 let ali ni bil sposoben za razsojanje.

Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.

10. Ali lahko dedič izjavo o odpovedi dediščini prekliče?

Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati.

Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

11. Zapuščinski postopek je bil končan, pozneje pa se je našla oporoka. Ali ima sodišče kakšno obveznost s kasneje najdeno oporoko?

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde oporoka, jo sodišče razglasi in pošlje zapuščinskemu sodišču, obdrži pa njen prepis. Zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč obvesti prizadete osebe o razglasitvi oporoke in jih opozori, da lahko uveljavljajo svoje pravice iz oporoke v pravdi.

12. Dedovanje na osnovi zakona. Dedni redi!

1. dedni red: potomci in zakonec pokojnika2. dedni red: starši in zakonec pokojnika3. dedni red: dedi in babice pokojnika

13. Kaj je naloga zapuščinske obravnave?

V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

14. Ali je za dedni sporazum potrebna obličnost?

Dedni sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi neuvedenemu dedovanju mora biti sestavljen v obliki notarskega zapisa. - glej ZN

15. Nujni dedič, nujni delež! Skupni nujni delež! Prikrajšanje nujnega deleža! Pomen nujnega deleža! Ali sodišče nujne dediče upošteva po uradni dolžnosti? Kaj če nujni dedič nima sredstev za preživljanje? Kako se upoštevajo oporočna razpolaganja in darila, če je nujni dedič prikrajšan? Kdaj se vzame nujni delež dediča v korist njegovih potomcev? (če je prezadolžen, zapravljivec, gre pa za potomce, ki so mladoletni otroci, pridobitno nesposobni).

6

Z ustanovo nujnega deleža je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja ter tudi prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos. Osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oziroma del premoženja, so nujni dediči. Del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču, je nujni delež. S tem terminom se označuje tudi skupni nujni delež, torej vsota vseh posamičnih nujnih deležev. Imenuje se tudi rezervirani del. Zapustnik s tem delom premoženja ne more razpolagati, lahko pa razpolaga z razpoložljivim delom premoženja. Nujni delež se določa na podlagi tkim. obračunske vrednosti zapuščine, ki jo dobimo, če vrednosti zapuščine dodamo vrednost določenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za življenja.

Dedovanje nujnih dedičev je zakonito dedovanje posebne vrste. To izhaja iz dveh dejstev: osebe, ki imajo po zakonu lastnost nujnih dedičev, imajo pravico do nujnega

deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu upravičene dedovati; velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža, je

del zakonitega dednega deleža.

Zakon pozna dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev kot nujni dediči: osebe, ki so lahko nujni dediči zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti

z zapustnikom: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in zakonec. To so absolutni nujni dediči. Njihov nujni delež znaša polovico deleža, ki bi šel posameznemu od njih po zakonitem dedovanju;

osebe, ki so lahko nujni dediči samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje: zapustnikovi dedi in babice ter zapustnikovi bratje in sestre. Njihov nujni delež znaša tretjino deleža, ki bi šel posameznemu od njih po zakonitem dedovanju.

Zakon predpisuje način ugotavljanja obračunske vrednosti zapuščine zaradi varovanja položaja nujnega dediča:Ob zapustnikovi smrti je treba najprej ugotoviti, popisati in oceniti zapustnikovo premoženje, aktivo in pasivo. Iz premoženja je treba izločiti tiste dele, ki niso predmet dedovanja: delež na premoženju, ki je rezultat prispevanja zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev in del premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. Izločiti je treba tudi gospodinjske predmete, ker gredo samo določenim upravičencem.

Od ostanka vrednosti premoženja (aktive) je treba odšteti zapustnikove dolgove ter določene dolgove zapuščine. Razlika je čista zapuščina.

Vrednosti čiste zapuščine je treba prišteti vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli in na katerikoli način naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, t.j. osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, če ne bi bilo oporoke.

Prišteva se tudi vrednost daril, za katera je zapustnik odredil, naj se dediču ne vračunajo v dedni delež, kot tudi vrednost daril, danih dediču, ki se dediščini odpove. K vrednosti čiste zapuščine se prišteje tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam, razen če gre za običajna manjša darila.

7

Seštevek vrednosti čiste zapuščine in vrednosti daril je obračunska vrednost zapuščine.

Od obračunske vrednosti zapuščine izračunamo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže kot določene kvote dednih deležev. Razpoložljivi del zapuščine dobimo, če od vrednosti čiste zapuščine odštejemo vrednost skupnega nujnega deleža.

Do ugotavljanja in računanja skupnega nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine pride samo tedaj, kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža, t.j. kadar zahteva nujni delež. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril tudi tedaj, ko ni zapuščine, ker je zapustnik razdal življenje za življenja. Obračunsko vrednost zapuščine predstavlja le vrednost daril.

Pravica do nujnega deleža je premoženjska in ne osebna pravica in se zato deduje.

Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, če pa nujni delež s tem še ni krit, se vračajo tudi darila. Oporočna razpolaganja se zmanjšajo v enakem razmerju. Darila se vračajo od zadnjega v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Istočasno dana darila se vračajo sorazmerno.

Zmanjšanje oporočnih razpolaganj se lahko zahteva v 3 letih od razglasitve oporoke, vrnitev daril pa v 3 letih od zapustnikove smrti oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba o njegovi razglasitvi za mrtvega oziroma odločba, s katero se ugotavlja njegova smrt.

Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad

zapustnikom;2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper

njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;3. če se je vdal brezdelju ali nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Ta mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl. Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.

Z razdedinjenjem dedič izgubi dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

8

16: Zapuščinski postopek, kako sodišče odloči?

Odločbe se izdajajo v obliki sklepov.

Sklepi, zoper katere je dovoljena samostojna pritožba in sklepi sodišča II. stopnje morajo biti obrazloženi.

17. Pravdna sposobnost! Omejitve! Oporočna sposobnost!

Pravdna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko opravlja procesna dejanja sama ali preko pooblaščenca.

Pravdna sposobnost je odvisna od poslovne sposobnosti. Na podlagi 77. čl. ZPP lahko stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, sama opravlja pravdna dejanja (ima torej pravdno sposobnost). To so polnoletne osebe, ki jim ni niti delno niti v celoti odvzeta poslovna sposobnost.

Oseba, ki ni poslovno sposobna oziroma ji je poslovna sposobnost v celoti odvzeta, tudi ni pravdno sposobna in ne more sama opravljati procesnih dejanj. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik, pri fizičnih osebah bodisi skrbnik ali straši.

Procesna sposobnost ustreza na področju materialnega prava poslovni sposobnosti s tem razločkom, da imamo le procesno sposobne ali nesposobne, ne pa tudi omejeno procesno sposobne osebe. Tudi oseba, ki je na področju materialnega prava omejeno poslovno sposobna, je v procesu popolnoma procesno sposobna, kolikor gre za uveljavljanje takih pravic oziroma zahtev, ki si jih lahko stranka veljavno naloži ali pridobi v okviru omejene poslovne sposobnosti.

Procesno sposobne so vse polnoletne osebe, ki so popolnoma poslovno sposobne in ki jim poslovna sposobnost ni bila deloma vzeta, kot tudi osebe, ki so pred polnoletnostjo sklenile ZZ.

18. Ali se lahko podeduje delež, ki ga ima nekdo v družbi? Kdo še lahko deduje delnice?

Osebne družbe prenehajo s smrtjo družbenika, če družbena pogodba ne določa drugače. Če se družba nadaljuje s preostalimi družbeniki, je treba napraviti obračun in dedičem izplačati v denarju to, kar bi prejel pri obračunu, če bi družba v tistem trenutku prenehala. Družbena pogodba lahko določi tudi, da se družba nadaljuje z dediči. Če družba preneha, je potrebno opraviti likvidacijo.

19. Pogoj v oporoki!

Oporočitelj lahko v posameznih določilih oporoke postavi pogoje ali roke.

Po ZD se za nemogoče, nedovoljene, nemoralne, nerazumljive pogoje in take, ki so sami s seboj v nasprotju (perpleksni pogoji), šteje, kakor da jih ni, t.j. kakor da jih oporočitelj ni postavil. To je zaradi upoštevanja dejstva, da oporočitelj ne more več popravljati oporoke in naj se, če je le mogoče, oporoka obdrži v veljavi.

9

Če je postavljen dedič ali volilojemnik z odložnim pogojem, pridobi dedič dediščino oziroma volilojemnik pravico do volila, če se pogoj izpolni, t.j. če nastopi negotovo dejstvo, ki ga je oporočitelj postavil kot pogoj. Dedič mora preživeti zapustnika, mora pa tudi doživeti trenutek izpolnitve pogoja in biti tedaj dedno sposoben oziroma ne sme biti dedno nevreden. Vendar pa lahko oporočitelj določi, da ni treba, da dedič doživi čas izpolnitve pogoja. V tem primeru pridobijo dediščino dedičevi dediči (transmisija).

Dedna pravica dediča je v času visečnosti pogoja odložena. Za razliko od pravil po OZ tu učinkuje nastop odložnega pogoja ex nunc. Če zapustnik ni določil kaj drugega, do izpolnitve pogoja pripada zapuščina zakonitim dedičem, ki lahko v času pendence pogoja dediščino neomejeno uporabljajo, ne smejo pa prizadeti, okrniti njene substance. Njihov položaj je podoben položaju užitkarja.

Če je volilojemnik določen z odložnim pogojem, obdrži volilo obremenjenec, dokler se pogoj ne izpolni, potem pa ga pridobi volilojemnik.

20. Ali je dopustno določilo v oporoki, da se bo XY zapustilo 10mio SIT pod pogojem, da zgradi nek objekt? (Dopustno, saj gre za nalog-modus!)

Oporočitelj lahko naloži kakšno dolžnost tistemu, ki mu kaj nakloni iz zapuščine. ZD imenuje naloženo dolžnost breme, navadno pa govorimo o nalogu (modusu).

Nalog je določilo oporoke, s katerim oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje: dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev. Ni treba, da ima to ravnanje premoženjski značaj. Pri nalogu nimamo nobene osebe, ki lahko v lastnem interesu izsilila spolnitev. Če naj gre ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le-ta pridobi terjatev na spolnitev, to ni nalog ampak volilo. Od pogoja se razlikuje po tem, da zavezuje določeno ravnanje, pogoj pa ne.

Nalog pomeni, tako kot volilo, breme za dediča oziroma volilojemnika, zato tudi zmanjšanje bremen, če je kršen nujni delež. Je breme zapuščine, zato v dvomu preide na tistega, ki namesto odpadlega dediča ali volilojemnika deduje ali dobi volilo.

Tudi za nalog velja, da ga oporočitelj ni določil, če je nemogoč, nedovoljen, nemoralen, nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju.

Če obremenjeni naloga ne izpolni, lahko po oporočiteljevi volji izgubi dediščino ali volilo. V tem primeru je neizpolnitev naloga izenačena z nastopom razveznega pogoja.

Ker tisti, v korist katerih je določen nalog, ne pridobijo nobene terjatve zoper obremenjenega, se postavlja vprašanje, ali lahko kdo izpolnitev izsili: izvršitelj oporoke, če je postavljen; prizadeta oseba, npr. dedič, če je z nalogom obremenjen volilojemnik; posredno sodišče, če je nalog določen v korist oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase ali če je določen v splošno koristen namen. Sodišče obremenjenemu ne izroči premične stvari, ki jo hrani sodišče ali ne odredi potrebnih vpisov v zemljiški knjigi, dokler obremenjeni ne izpolni. 214 ZD

21. Razdedinjenje!

Oporočitelj lahko razdedini dediča, ki ima pravico do nujnega deleža:

10

1. če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom;

2. če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše;

3. če se je vdal brezdelju ali nepoštenemu življenju.

Razdedinjenje je lahko popolno ali delno.

Oporočitelj, ki namerava kakšnega dediča razdediniti, mora to izraziti v oporoki na nedvomen način, koristno pa je tudi, da navede razlog za razdedinjenje. Ta mora biti podan takrat, ko je bila oporoka napravljena, razlog iz 3. točke pa tudi takrat, ko je oporočitelj umrl. Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.

Z razdedinjenjem dedič izgubi dedne pravice v obsegu razdedinjenja, pravice drugih oseb, ki lahko dedujejo po zapustniku, pa se določijo, kot da bi bil razdedinjeni umrl pred zapustnikom.

Če je potomec ali posvojenec, ki ima pravico do nujnega deleža, prezadolžen ali zapravljivec, mu lahko oporočitelj v celoti ali deloma vzame njegov nujni delež v korist njegovih potomcev. Tak odvzem ostane veljaven le tedaj, če ima tisti, ki mu je vzet nujni delež, ob uvedbi dedovanja mladoletnega otroka ali vnuka od prej umrlega otroka ali če ima polnoletnega otroka ali vnuka od prej umrlega otroka, ki je pridobitno nesposoben.

22. Dediščinska tožba, kaj je to in katero sodišče odloča! Kakšen je zahtevek?

Z dediščinsko tožbo (hereditatis petitio) zahteva tožnik kot dedič, t.j. iz naslova zatrjevane dedne pravice, titulo universali, zapuščino, del zapuščine (dedni delež) ali posamezne predmete zapuščine od osebe, ki trdi, da ima to zapuščinsko premoženje ali posamezne predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice, ki se torej tudi šteje za dediča. Z dediščinsko tožbo se uveljavlja dedna pravica v pravdi zlasti tedaj, ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič, dejansko pa ni dedič.

Rešuje se torej spor o dedni pravici: obe stranki trdita, da jima pripada zapuščina, ker imata dedno pravico.

Tožnik mora predvsem dokazati, da ima dedno pravico oziroma da ima močnejšo pravico (močnejši naslov) od tiste, na katero toženec opira svojo posest zapuščine oziroma zapuščinskih predmetov. (npr. tožnik kot dedič po oporoki, najdeni po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ima močnejšo dedno pravico kot toženec, ki je bil s sklepom o dedovanju ugotovljen kot zakoniti dedič.) Tožnik mora nadalje dokazati, da ima toženec zapuščinske predmete v posesti in tudi to, da jih ima v posesti sklicujoč se na dedno pravico.

Tožnik v dediščinski tožbi zahteva, naj sodišče:1. ugotovi, da je on dedič ali sodedič, in2. da tožencu naloži, naj mu izroči zapuščinske predmete, ki jih ima v posesti,

oziroma, če gre za sodediče, njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov, ki jih ima.

11

Tožba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni. Iz ugotovitvenega zahtevka namreč izhaja, da zahteva tožnik stvar kot sestavni del zapuščine, da jo torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediščinska tožba ne bi razlikovala od lastninske tožbe.

Pri dediščinski tožbi je treba upoštevati načelo stvarne (realne) subrogacije: če posestnik odsvoji zapuščinske predmete, izterja zapuščinske terjatve ali nekaj nabavi iz sredstev zapuščine, postane vse tisto, kar je na ta način pridobil, ex lege sestavni del zapuščinskega premoženja, ki ga je posestnik dolžan izročiti tožniku. Tako je za tožnika ohranjena gospodarska vrednost zapuščine. V dajatvenem zahtevku je treba spričo tega upoštevati spremembe v aktivi zapuščine in zajeti zapuščino tako, kakor jo ima toženec v času vložitve tožbe. Obseg dajatvenega zahtevka odvisen od tega, ali je toženec dobroverni ali nedobroverni posestnik.

V dediščinski tožbi lahko tožnik postavi tudi samo ugotovitveni zahtevek, če ima pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj njegove dedne pravice in če ni bil izdan sklep o dedovanju, s katerim se ugotovi, kdo je dedič.

Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v 10 letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v 20 letih.

Glede na to, da gre za zastaralne in ne prekluzivne roke, se z njihovim potekom izgubi le tožbeni zahtevek na izročitev zapuščine zoper določeno osebo, ki ima zapuščino kot dedič, ne pa dedna pravica. Tožba, s katero tožnik zahteva samo ugotovitev obstoja dedne pravice, torej ne zastara.

Splošna pristojnost.

23. Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove!

Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja.

Dedič, ki se je odpovedal dediščini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove.

Več dedičev je nerazdelno odgovornih za zapustnikove dolgove, vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne.

Med dediči se delijo dolgovi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, če ni v oporoki drugače določeno.

Zapustnikovi upniki lahko v 3 mesecih od uvedbe dedovanja zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja. V tem pr. dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev.

Zapustnikovi upniki, ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja.

12

Ločeni zapuščini lahko sodišče postavi skrbnika.

24. Kateri zakon določa, da se posest ne deduje?

SPZ 29. čl. določa, da dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

25. Dednopravne pogodbe po ZD, pogodba o dosmrtnem preživljanju (Kako je pri tej pogodbi z odplačnostjo?), pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja za čas življenja!

Dedno pravne pogodbe zdaj urejene v OZ. So pogodbe obligacijskopravne narave.

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja: Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.

Veljavna tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Sklenjena mora biti v obliki NZ. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo da lahko kasneje v enaki obliki. Izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali dedno nevreden.

Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini.

Zapuščina je nato le premoženje, ki ni bilo zajeto s to pogodbo in tisto, ki ga je pridobil kasneje.

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Enako se ravna, če se izročitelju po izročitvi in razdelitvi, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.

Izročitelj si lahko zase ali za svojega zakonca ali oba pridrži pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Če dogovorjeno za oba, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni dogovorjeno kaj drugega ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.

Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca. Tedaj je potrebno, da se tudi ta s tem strinja. Če zakonec ni upoštevan, ostane njegova pravica do nujnega deleža neokrnjena. V takem primeru ostane izročitev in razdelitev veljavna, pač pa se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca, tisti deli zapustnikovega premoženja, ki jih je izročil svojim potomcem, štejejo za darila.

13

Potomci niso odgovorni za zapustnikove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega. Izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Obveznost jamčenja, ki nastane po delitvi med sodediči, nastane tudi med potomci po izročitvi in razdelitvi premoženja.

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako pravico ima izročitelj, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena. V drugih primerih neizpolnitve bremen, prevzetih s pogodbo, odloči sodišče, upoštevajoč pomembnost bremen za izročitelja in druge okoliščine primera, ali ima izročitelj pravico zahtevati vrnitev danega premoženja ali pa samo pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen.

Potomec, ki je moral prejeto vrniti, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju ali če se ni odpovedal dediščini. Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju: S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Ta pogodba lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, ki pa morajo biti v pogodbi navedene. Za pogodbe o dosmrtnem preživljanju se štejejo tudi pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori skupnost življenja ali skupnost premoženja, ali da bo en pogodbenik skrbel za drugega in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti oskrbel pogreb, ali kaj drugega v istem namenu.

Sklenjena mora biti v obliki NZ.

Preživljanec se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Preživljalec po preživljančevi smrti ni odgovoren za njegove dolgove, pač pa se lahko določi v pogodbi, da bo on odgovoren za njegove obstoječe dolgove določenim upnikom.

Pogodbeni stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi potem, ko sta jo že začeli izpolnjevati. Če živita po pogodbi pogodbenika skupaj, pa se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, uredi sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova

14

njuno razmerje ali pa ga razveže, upoštevajoč vse okoliščine. Sodišče lahko spremeni preživljančevo pravico v dosmrtno rento, če to ustreza eni in drugi stranki.

Če umre preživljalec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in na tiste potomce, posvojence ali njihove potomce, ki so poklicani k dedovanju, če ti v to privolijo. Če ne privolijo, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, imajo pravico zahtevati odškodnino id preživljanca. Sodišče določi to odškodnino po prostem preudarku, upoštevajoč pri tem premoženjske razmere preživljanca in tistih. ki so bili upravičeni do nadaljevanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

Odplačnost pogodbe je v tem, da preživljalec plača premoženje s preživljanjem preživljanca.

26. Kdaj zakonec ne deduje?

Zakonec nima dedne pravice, če je bila ZZ z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, ali če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala.

Zakonec izgubi dedno pravico, če je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po zapustnikovi smrti ugotovi, da je bila tožba utemeljena, ali če se njegova ZZ z zapustnikom razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka, za katerega je preživeli zakonec vedel ob sklenitvi ZZ.

27. Če vstopijo dediči ali je to subjektivna sprememba tožbe?

V tem primeru gre za univerzalno pravno nasledstvo na aktivni ali pasivni strani. S trenutkom smrti vstopi dedič ex lege v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. (Smrt stranke ali proglasitev za mrtvo pomeni konec pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v pravdi)

Če je imel zapustnik pooblaščenca, se civilna pravda nadaljuje, dediči pa lahko pooblastilo prekličejo. Če stranka ni imela pooblaščenca, se postopek vedno prekine, dokler ga dedič ne prevzame oziroma dokler sodišče dediča na predlog nasprotne stranke ne povabi, naj to stori. Če se dedič na ta poziv sodišča ne odzove, se postopek kljub temu nadaljuje. Pravilo, da se pravdni postopek ne prekine, če ima stranka pooblaščenca, velja le, če so predmet spora podedljive pravice.

Če stranka nima pooblaščenca, ampak zakonitega zastopnika, in umre, se postopek vedno prekine, kajti s smrtjo stranke preneha pravica zakonitega zastopanja.

28. Prehod lastninske pravice in posest pri dedovanju! Kaj se pri posesti deduje? (deduje se dejstvo, ker je posest dejstvo in ne pravica) Kdaj se deduje lastnina in kdaj posest?

SPZ 29. čl. določa, da dedič pridobi na zapustnikovih stvareh posest v trenutku zapustnikove smrti.

Pri posesti dedičev gre za primer posesti brez dejanske oblasti in brez volje posestnika (spiritualizirana posest).

15

Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. 132. čl. ZD

29. Na katerih stvareh pridobi dedič posest?

Na vseh zapustnikovih stvareh.

30. Izločitev iz zapuščine!

Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

31. Gospodinjski predmeti v zapuščini!

Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti.

Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

32. Poslovna nesposobnost pri dednem pravu! (oporočno dedovanje)

Oporočno sposobna je oseba, ki je sposobna za razsojanje in je dopolnila 15 let.

Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje potreben razum in voljo. Zapustnik je nesposoben za razsojanje glede določene izjave poslednje volje, če je v takem duševnem stanju, da ne more bodisi pravilno doumeti oziroma razumeti pomena te izjave in njenih posledic (defekt razuma) bodisi da ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem (defekt volje). Sposobnost za razsojanje je relativna: obstajati mora ravno glede izjave poslednje volje, ki jo zapustnik poda. Razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, se ocenjuje z blažjimi merili, kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.

Kot stanja, ki povzročajo nesposobnost za razsojanje, pridejo v poštev: slaboumnost, začasne in trajne duševne bolezni, v starosti zlasti senilne in presenilne demence. Nerazsodnost povzročajo tudi motnje zavesti trenutnega ali prehodnega značaja: zaradi pijanosti, hipnoze, epilepsije,...

Mladoletnik, ki je pred dopolnjenim 15. letom pridobil popolno poslovno sposobnost, ne pridobi oporočne sposobnosti, kajti ZD glede zahtevane starosti ne pozna izjeme.

16

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v 10 letih od razglasitve oporoke.

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

Proti nepošteni osebi se lahko zahteva razveljavitev oporoke 20 let od njene razglasitve.

33. Kaj je dedni naslov v dednem pravu?

Zakon ali oporoka.

34. Kaj je vstopna pravica? Vstopna pravica pri oporočnem dedovanju!

Med sorodniki, ki sestavljajo določeno linijo pri zakonitem dedovanju, velja vstopna pravica (ius repraesentationis). Če predstavnik linije ne deduje, če odpade kot dedič, ker ni preživel zapustnika, ali ker je dedno nevreden ali ker se je zase, v svojem imenu odpovedal dediščini, stopijo na njegovo mesto kot dediči njegovi potomci prve stopnje, t.j. njegovi otroci; če ne deduje kakšen otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci, itd. Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo skupaj tisti delež, ki bi šel njihovemu predniku, namesto katerega dedujejo. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio, njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika; zato morajo sami izpolnjevati pogoje za dedovanje. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice, zaradi dedne nevrednosti prednika sploh pridejo do dedovanja.

Vstopne pravice pri oporočnem dedovanju naše pravo ne pozna.

35. Kdo so dediči I. dednega reda? Kakšni so deleži? Ali sodijo nezakonski otroci v I. dedni red?

Dediči I. dednega reda so potomci in zakonec pokojnika. Dedujejo po enakih delih. Za prej umrle velja vstopna pravica. Če pokojnik ni zapustil potomcev, zakonec deduje v II. dednem redu skupaj s starši pokojnika.

Posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

36. Ali lahko sodišče v zapuščinskem postopku rešuje spor dedičev o vsebini zapuščine? V kakšnih primerih sodišče prekine postopek in napoti na pravdo?

Pravilo, da je treba stranke napotiti na pravdo ali na upravni postopek, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, ima pomen generalne klavzule, vendar pa zakon še primeroma navaja nekaj najbolj značilnih spornih dejanskih vprašanj: spore o dejstvih, od katerih je odvisen obstoj dedne pravice: o oporoki ali o

razmerju med dedičem in med zapustnikom, če gre za zakonito dedovanje; spore o dejstvih, od katerih je odvisna možnost izločitve gospodinjskih

predmetov; spore o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža;

17

spore o dejstvih, pomembnih za dedičevo nevrednost ali razdedinjenje; spore o dejstvu, da se je dedič odpovedal dedni pravici.

Če v naštetih primerih ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče o pravnih vprašanjih v zapuščinskem postopku.

37. Ustna oporoka: kaj pomeni vzrok izredne okoliščine?

Izjemne razmere morajo biti vzrok, da zapustnik ni mogel testirati v pisni obliki, ne gre za obstoj izrednih razmer samih po sebi. Gre torej za kompleksni pogoj, pri katerem morata biti podani obe sestavini. Izredne razmere so nevsakdanji dogodki objektivnega značaja: poplava, potres, epidemija, vojni dogodki, lahko pa tudi okoliščine, ki so vezane na osebo konkretnega oporočitelja, subjektivne situacije: nenadna težka bolezen ali naglo, nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča v gorah, ... Obstoj izrednih razmer presoja sodišče glede na okoliščine konkretnega primera. Pojma ni razlagati ekstenzivno, ker bi sicer ustna oporoka postala redna oblika oporoke.

38. Kaj stori sodišče, če je med dediči spor o vsebini oporoke?

Sodišče dediče napoti na pravdo.

39. Pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja! Razlike med to pogodbo in pogodbo o preužitku! Kdaj preide lastninska pravica?

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve ali storitve. Skupaj z nepremičninami so predmet pogodbe tudi premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, če stranki ne določita drugače. / pri pogodbi o izročitvi se premoženje izroči dedičem I. dednega reda, pri pogodbi o preužitku katerikoli osebi. Z njo se morajo strinjati vsi potomci, medtem ko pri pogodbi o preužitku to ni potrebno. Ta pogodba nima dednopravnih elementov, je le obligacijska pogodba.

Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo v obliki občasnih denarnih dajatev, nudenju življenjskih potrebščin, oskrbovanju, zagotovitvi stanovanjskega prostora, prepustitvi uživanja določenega zemljišča, ipd.

Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, je za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovoren tudi novi pridobitelj, če je preužitek vpisan v zemljiško knjigo (stvarno breme).

Pogodba mora biti sestavljena v obliki NZ.

Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže. Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti.

40. Kdaj se pridobi oporočna sposobnost?

Če je oseba sposobna za razsojanje, ko dopolni 15 let.

18

41. Kaj je volilo? Razlika med volilom in oporoko! Kako se z volilom lahko razpolaga z oporoko?

Volilo (legat) je oporočno naklonilo določene koristi osebi, katere oporočitelj ne postavi za dediča, katere torej po volji oporočitelja ni šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega ali alikvotnega dela premoženja.

Damnacijski legat - obligacijska pravica volilojemnika, da zahteva izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti.

Vindikacijski legat - ima stvarnopravni učinek. Volilojemnik pridobi ob smrti zapustnika lastninsko pravico na voljeni stvari, s tem pa tudi možnost lastninske tožbe. Je singularni sukcesor zapustnika. (zakoniti vindikacijski legat je pravica določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov.)

Sublegat - če oporočitelj volilojemnika obremeni z volilom.

Prelegat - volilo dediču poleg njegovega dednega deleža.

Oporočiteljevi upniki imajo pravico zahtevati plačilo pred volilojemniki.

Dedič ni dolžan v celoti izpolniti volil, katerih vrednost presega vrednost tistega dela podedovanega premoženja, s katerim je oporočitelj lahko prosto razpolagal. Isto velja za volilojemnika, če vrednost volil ali bremen, ki naj jih izpolni, presega vrednost njegovega volila.

Volilo ugasne, če volilojemnik umre pred oporočiteljem, če se odpove volilu ali če je nevreden. Predmet volila v tem primeru ostane tistemu, ki bi ga moral izpolniti, če ne izhaja iz same oporoke, da je imel oporočitelj kakšen drug namen. Volilo ugasne tudi tedaj, če je oporočitelj odtujil ali porabil predmet volila ali če je ta predmet drugače prenehal obstajati za oporočiteljevega življenja ali če je bil po naključju uničen po njegovi smrti.

Volilojemnik ni odgovoren za oporočiteljeve dolgove, razen če oporočitelj odredi tako v oporoki, vendar le v mejah vrednosti volila.

42. Vrste dedovanj! Podlaga za dedovanje. Katero ima prednost? Zakaj ima oporočno prednost pred zakonitim?

Zakon ali oporoka.

Prednost ima oporočno dedovanje.

Z oporoko oporočitelj razpolaga s premoženjem za primer smrti. Je enostranski pravni posel za primer smrti, ki se lahko vsak čas prekliče. Je strogo osebni akt, ki mora biti v predpisani obliki.

43. Kdaj se ne upošteva oporočiteljeve volje?

Oporočitelj mora biti ob sestavi oporoke oporočno sposoben, njegova volja ne sme imeti napak in oporoka mora biti sestavljena v predpisani obliki. Možnost, dopustnost, določenost ali določljivost vsebine oporoke in dopustnosti podlage

19

oporočnega razpolaganja se presojajo po obligacijskopravnih pravilih. Oporočitelj je pri razpolaganju s premoženjem omejen z institutom nujnega deleža.

44. Kaj je promet s kmetijskimi zemljišči? Varstvo kmetijskih zemljišč. Dedovanje! Dedovanje kmetij!

Glej ZDKG.

45. Kdaj govorimo o razpoložljivem delu zapuščine?

Razpoložljivi del zapuščine dobimo, če od vrednosti čiste zapuščine odštejemo vrednost skupnega nujnega deleža.

46. Kaj je potrebno za veljavno oporoko? Pogoj za sestavo oporoke! Oporoka pred pričami! Kdo ne more biti priča? Kaj je posebej pomembno pri oporoki pred pričami? Vloga prič! Kakšna je pisna oporoka pred pričami, če je natipkana in podpisana? Bistvo za veljavnost lastnoročne oporoke! Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni pri pisni oporoki? Kdo mora narediti oporoko pred notarjem?

Oporoka je enostranski pravni posel in zanjo veljajo pogoji kot za pravne posle nasploh, ZD pa vsebuje predpise o oporočni sposobnosti, o oporočiteljevi volji in o napakah volje (oporoka je izjava volje, zapustnik mora hoteti narediti oporoko, njegova volja mora biti usmerjena na nastanek oporoke oziroma na morebitno spremembo ali preklic oporoke. Volja, izjavljena v oporoki, mora ustrezati pravi in resnični volji zapustnika, v nasprotnem primeru ima volja napake, o katerih govorimo kadar je bil oporočitelj z grožnjo ali silo prisiljen, da je napravil oporoko ali če jo je napravil zaradi zvijače ali ker je bil v zmoti. Zahteve po obličnosti.

47. Kako je z izvenzakonskim partnerjem pri dedovanju?

Izenačen je z zakoncem. Deduje v I. oziroma II. dednem redu.

48. Kdo je oporočno sposoben in kako lahko razpolaga?

Oporočno je sposobna oseba, ki je sposobna za razsojanje in stara 15 let. Razpolaga lahko z razpoložljivim delom zapuščine.

49. Kaj če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde nepremično premoženje?

Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

Če prej ni bilo zapuščinske obravnave, jo sodišče opravi le tedaj, če obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin.

50. Dedni naslovi, dedni redi!

Dedni naslov je oporoka ali zakon.

20

Dedni redi so 3:I. potomci in zakonec pokojnika po enakih delih, vstopna pravica;II. starši in zakonec pokojnika, vsak polovico, starša po enakih delih polovico, ki

jima pripada. Če ni zakonca, starši celotno zapuščino po enakih delih. Vstopna pravica po starših, če eden nima potomcev, prirast k deležu drugega starša. Če oba starša umrla pred zapustnikom in nimata potomcev, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec;

III. dedi in babice pokojnika: eno polovico ded in babica po očetovi strani, drugo ded in babica po materini strani. Ded in babica iste strani po enakih delih. Vstopna pravica potomcev. Če ded in babica ene strani umrla brez potomcev pred zapustnikom, prirast njunega deleža deležu deda in babice druge strani.

51. Kako je s prehodom zahtevka za plačilo odškodnine na dediče? Kdaj je podedljiv zahtevek za (ne)gmotno škodo?

Tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za življenja ne morejo prenesti na drugega, ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca, se ne morejo dedovati.

176 OZ: Pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega. Zapadli zneski odškodnine se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo.

184 OZ: Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.

52. Kakšno vrsto oporoke naj naredi nekdo, ki je slep?

Sodno oporoko ali notarsko oporoko.

53. Oče umre, sin je umrl že pred njim in ima dva otroka, kaj je z njima?

Dedujeta na podlagi vstopne pravice v I. dednem redu.

54. Kaj je dedni naslov in koliko znaša nujni delež pri otrocih?

Oporoka ali zakon. Nujni delež otok znaša polovico zakonitega dednega deleža.

55. Prvi dedni red pri zakonitem dedovanju! Kaj če je eden od otrok umrl, ima pa otroke?

Vstopna pravica.

56. Kdaj govorimo o prirasti?

Če ne pride do dedovanja na podlagi vstopne pravice, ker od dedovanja odpadli dedič nima potomcev ali če ti ne morejo ali nočejo dedovati. V takem primeru nastopi prirast (akrescenca, ius accrescendi): dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. Prosti dedni delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. Če ni sorodnikov iste stopnje sorodstva, velja prirast za sorodnike iste linije, vendar bližje stopnje

21

sorodstva, če pa še takih ni, se s prirastjo povečajo deleži sorodnikov druge linije oziroma drugih sodedičev. Prirast lahko nastopi tudi pri oporočnem dedovanju.

57. Postopek, obravnava, pritožba, tožba, če se pojavi nov dedič!

Če po pravnomočnosti sklepa o dedovanju oseba, ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku uveljavlja kakšno pravico do zapuščine kot dedič, zapuščinsko sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč napoti to osebo, da lahko uveljavlja svojo pravico v pravdi.

58. Naloge zapuščinske obravnave! Kaj mora vsebovati sklep o dedovanju?

V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.

Sklep o dedovanju mora obsegati: glej 214 ZD podatke o pokojniku; navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig ter navedbo premičnin,

sklicujoč se na popis; podatke o dediču z razmerjem do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot

oporočni dedič, če je dedičev več, pa tudi njegov dedni delež; ali je določitev dediča odložena; ali je dedičeva dedna pravica odložena, ker še ni prišel čas, ali je omejena na

določen čas, ali je odložena zaradi neizpolnjenega pogoja ali odvisna od razveznega pogoja oziroma naloga, ki ga je šteti za razvezni pogoj, ali je omejena s pravico užitka in v čigavo korist;

podatke o osebah, katerim je pripadlo volilo, užitek ali kakšna druga pravica iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice.

Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.

Če gre za omejitev dedovanja, ker je zapustnik prejemal socialno pomoč, navede sodišče v sklep o dedovanju tudi vse bistvene podatke o tem ter morebitno obvezo o povračilu pomoči in ugotovi obstoj zakonite zastavne pravice.

Sklep o dedovanju se vroči vsem dedičem in volilojemnikom, kakor tudi osebam, ki so v postopku uveljavljale zahtevke iz naslova dedovanja. Če je bila sodišču predložena pisna izjava o odpovedi dediščini po pooblaščencu in podpis pooblastitelja ni overjen, se sklep o dedovanju vroči obema. Pravnomočen sklep o dedovanju se pošlje pristojnemu davčnemu uradu.

Ko se predložijo dokazi o izpolnitvi in zavarovanju obveznosti, ki so dediču naložene z oporoko v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje zadeve ali v kakšen splošno koristen namen, odredi sodišče, da se opravijo v ZK potrebni vpisi in da se upravičencem izročijo premične stvari, ki so v hrambi pri sodišču.

59. Pravno sredstvo proti sklepu o dedovanju! Zakaj tožba, zakaj ne pritožba?

Zoper sklep o dedovanju je dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve in zadrži izvršitev sklepa.

22

Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ali volilu in ob pogojih za obnovo postopka po določbah ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi.

60. ZD - 32. čl. Potomec dela pri zapustniku, kakšne so njegove pravice po smrti zapustnika?

Zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, imajo pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

Tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračuna dediču v njegov dedni delež.

61. Pravni položaj premoženja po smrti enega zakonca!

Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Eden od načinov prenehanja je tudi smrt zakonca.

Do delitve premoženja je med ostalimi dediči in zakoncem skupnost dedičev?

62. Kaj je dedni dogovor, njegova pravna narava, kdaj se šteje za sklenjenega? Ali je dedni dogovor poravnava? Ali se lahko dedni dogovor sklene pred sklepom o dedovanju?

Veljaven le sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju med prednikom in njegovim potomcem.

Neveljavna je dedna pogodba, pogodba o vsebini oporoke, pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine.

Odstop dednega deleža sodediču pred delitvijo: glej 136. in 146. čl. ZD.

63. Dedna pogodba!

Neveljavna je pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu.

64. Kakšne odločbe se izdajajo v zapuščinskem postopku? Ali je zoper sklep o dedovanju dovoljena pritožba? Rok? Če je zamujen rok za pritožbo, ali in kdaj jo sodišče upošteva?

Sodišče druge stopnje praviloma odloča le o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno, upošteva pa lahko tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

65. Subsidiaren zakon ZD in ZDEN?

Subsidiaren zakon ZD je ZPP.

66. Redna in izredna pravna sredstva po ZD!

23

Redno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju ali volilu je pritožba, ki se mora vložiti v 15 dneh od vročitve sklepa. Pritožba zadrži izvršitev sklepa, je torej suspenzivno pravno sredstvo. Ima načeloma devolutivni učinek. O njej odloča višje sodišče, vendar pa lahko tudi sodišče prve stopnje po pritožbi samo spremeni sklep o dedovanju ali volilu, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

V skladu z določbo, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe ZPP, če ZD ne določa drugače, je šteti, da je revizija dovoljena tudi zoper sklep o dedovanju ali o volilu, ker je ZD ne izključuje, vendar le kot izredno pravno sredstvo. Ker se v reviziji rešujejo predvsem pravna vprašanja, pomeni revizija sredstvo, na podlagi katerega pride do odločanja vrhovnega sodišča o zamotanih pravnih vprašanjih zapuščinskih zadev.

Zoper pravnomočni sklep o dedovanju ali o volilu lahko vloži državni tožilec zahtevo za varstvo zakonitosti po določbah ZPP.

Ni obnove postopka. Po določbah ZD v primeru, da obstajajo pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, stranke uveljavljajo svoje pravice samo v pravdi. Pravnomočno končan zapuščinski postopek se ne more obnoviti niti na podlagi sporazumnega predloga vseh v postopku udeleženih strank.

67. Primer preklica oporoke! Nerazsodnost potem, ko je oporoka že napisana!

Oporočitelj lahko vselej prekliče oporoko, ali v celoti ali deloma, z izjavo, dano v katerikoli obliki, v kateri se po zakonu lahko napravi oporoka.

Oporočitelj lahko prekliče pisno oporoko tudi tako, da jo uniči.

Če se s poznejšo oporoko izrecno ne prekliče prejšnja oporoka, ostanejo določila prejšnje oporoke v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše.

Če je oporočitelj uničil poznejšo oporoko, dobi prejšnja oporoka znova veljavo, razen če se dokaže, da to ni bila oporočiteljeva volja.

Vsako poznejše razpolaganje oporočitelja z določeno stvarjo, ki jo je komu naklonil, ima za posledico preklic naklonitve te stvari.

59/3 ZD: Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi potem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.

68. Pokojnik v oporoki določi enega od 5 otrok za dediča. Kaj je tu narobe?

Prišlo je do prikrajšanja nujnega deleža ostalih otrok, ki pa ga morajo uveljavljati.

69. Pod kakšnimi pogoji lahko nekdo, ki misli, da ima pravico do zapuščine, uveljavlja to v pravdi?

Dediščinska tožba.

70. Značaj sklepa o dedovanju?

Sklep o dedovanju je ugotovitvena, deklaratorna odločba.

24

Sklep o dedovanju ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oziroma dajatvenega izreka, dediči morajo sami poskrbeti, da se njihove pravice realizirajo, z izjemo: sodišče takoj po pravnomočnosti sklepa o dedovanju odredi, da se upravičencem

izročijo premične stvari, ki so v hrambi pri sodišču; po pravnomočnosti sklepa odredi sodišče po uradni dolžnosti, da se v ZK

opravijo potrebni vpisi glede nepremičnin, in sicer tako vpis lastninske pravice dediča kot tudi vpis pravic, ki pomenijo omejitve ali obremenitve lastninske pravice na nepremičnini.

71. Razlika med dediščinsko tožbo in reivindikacijo?

Tožba mora vsebovati oba zahtevka: ugotovitveni in dajatveni. Iz ugotovitvenega zahtevka namreč izhaja, da zahteva tožnik stvar kot sestavni del zapuščine, da jo torej zahteva na temelju svoje dedne pravice. V nasprotnem primeru se dediščinska tožba ne bi razlikovala od lastninske tožbe.

72. Kdaj postane dedič lastnik?

Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.

73. Kaj je darilna pogodba za primer smrti?

Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

Je posebna vrsta darilne pogodbe, pri kateri je izpolnitev odložena do darovalčeve smrti.

74. Kakšna je darilna pogodba s protidajatvijo?

Kakor hitro obstoji kakšna obveznost nasprotne stranke v zvezi z naklonitvijo, ki jo lahko ta stranka iztoži, takšno naklonilo ni darilo, ampak je kakšna druga pogodba. Tudi če je darilo odvisno od darila kakšne druge stranke, je posel odplačen: gre za vzajemno darilo. Četudi je obveznost, zaradi katere kdo kaj plača, le naturalna, takšno plačilo ne pomeni darila. Naturalna obveznost je pravna obveznost (plačilo zastaranega dolga ni darilo).

Bistvena sestavina darilne pogodbe je neodplačnost.

75. Kaj je dedno pravo?

Dedno pravo je skupek pravil, ki urejajo prehod premoženja umrle osebe na druge osebe.

76. Če je oporok več, katera velja?

Zadnja pa tudi prejšnja v delu, v katerem jo poznejša ne spreminja.

77. Ali je mogoče, da oporočitelj spremeni svojo voljo? Kaj je potem s prejšnjo oporoko? Ali mora biti datum napisan?

25

Datum se zahteva le pri mednarodni oporoki.

V ostalih primerih ima le dokazni pomen.

79. Dedni deleži, če ni otrok! Kaj če so otroci?

Če so otroci, dedovanje v prvem dednem redu, sicer v drugem.

80. Sporazum o delitvi zapuščine!

S sklepom o dedovanju delitev dediščine še ni opravljena: z njim sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo. Sodišče sodedičem določi dedne deleže, ne pa deležev na posameznih zapuščinskih stvareh.

Do razdelitve je dediščina skupna lastnina. O delitvi se dediči lahko sporazumejo sodno ali izvensodno.

81. Ali lahko sodnik v zapuščinskem postopku odloči o spornih dejanskih in pravnih vprašanjih?

O dejanskih napoti na pravdo. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih: če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v

skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.

82. Zmanjšanje dednega deleža pri dedovanju v prvem dednem redu!

Če zapustnikov zakonec, ki nima potrebnih sredstev za življenje, deduje z drugimi dediči prvega dednega reda, lahko sodišče na njegovo zahtevo odloči, da deduje zakonec tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva povečanje svojega dednega deleža proti vsem ali proti posameznim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da deduje zakonec celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zakonec zašel v pomanjkanje, če bi se delila.

Če drugi dediči prvega dednega reda, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, dedujejo z zapustnikovim zakoncem, lahko sodišče na njihovo zahtevo odloči, da dedujejo tudi del tistega dela zapuščine, ki bi ga po zakonu dedoval zakonec. Povečanje dednega deleža nasproti zakoncu lahko zahtevajo vsi ali posamezni sodediči.

Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem.

Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

26

Pri odločanju o zahtevkih iz tega člena upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost sodedičev ter vrednost zapuščine.

83. Posvojenci kot otroci!

Pri posvojitvi imajo posvojenec in njegovi potomci do posvojitelja in njegovih sorodnikov enake dedne pravice, kakor posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.

Pri posvojitvi dedujejo posvojenec in njegovi potomci po drugih posvojencih in njihovih potomcih.

Posvojitelj in njegovi sorodniki so pri posvojitvi zakoniti dediči posvojenca.

Pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih in tudi ti nimajo zakonite dedne pravice po posvojencu in njegovih potomcih.

84. Neveljavnost oporoke in rok za izpodbijanje!

Neveljavnost oporoke zaradi napak v obliki lahko uveljavlja po uvedbi dedovanja samo, kdor ima pravni interes, in sicer v enem letu od dneva, ko je izvedel za oporoko, toda najpozneje v 10 letih od razglasitve oporoke.

Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

85. Ali so dedki in babice nujni dediči? Ali so oni vedno nujni dediči pri npr. smrti vnuka? Kolikšen je njihov nujni delež?

Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (relativni nujni dediči).

86. Oporoka je napisana, edini dedič umre pred zapustnikom!

Pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, nastopi dedovanje na podlagi zakona.

87. Primer dedne nevrednosti!

Nevreden je, da deduje, tako na podlagi zakona, kot na podlagi oporoke in da karkoli dobi na podlagi oporoke:1. kdor je z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku;2. kdor je s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga je z zvijačo pripravil do tega, da

je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu je preprečil to storiti;

3. kdor je uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, kakor tudi, kdor je ponaredil zapustnikovo oporoko;

4. kdor se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, kakor tudi, kdor ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

Nevrednost ni ovira za potomce nevrednega. Ti dedujejo, kakor da bi bil nevredni umrl pred zapustnikom.

27

Nevrednost preneha, če zapustnik nevrednemu dediču odpusti.

Na nevrednost mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, razen če gre za primere, ko se je dedič pregrešil zoper dolžnost preživljanja ali je opustil potrebno pomoč.

88. Oporoka, skupna oporoka!

Pogodba o vsebini oporoke je neveljavna.

89. Predmet dedovanja?

Dedovanje pomeni pravno nasledstvo v pravna razmerja umrlega, praviloma v razmerja premoženjske narave, v njegove premoženjske pravice in obveznosti oziroma v njegov premoženjskopravni položaj.

Osebne pravice in dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati (izjema dedovanje avtorske moralne pravice).

Ne morejo se dedovati tudi tiste premoženjske pravice, ki tudi za življenja niso prenosljive ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca.

Predmet dedovanja so tako stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom.

90. Kaj se pridobi z dedovanjem?

Z dedovanjem pridobi dedič kot zapustnikov univerzalni naslednik vrsto upravičenj glede zapuščine, ki kot celota predstavljajo dedno pravico. Dedič pridobi lastninsko pravico in postane posestnik na stvareh zapuščine. Postane tudi imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino, upravičen je zahtevati od vsakogar, ki mu odteguje zapuščino ali njen del, lasteč si dedno pravico, da mu zapuščino ali njen del vrne.

Dedna pravica ima absolutni značaj, učinkuje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki pa se pridobi samo ob posebnih pogojih.

91. Dedovanje po zunajzakonskem partnerju! Pogoji! Kdaj se dedna pravica zakonca poveča?

Kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila ZZ, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila ZZ med njima neveljavna.

92. Položaj zakonca po ZD?

Deduje v I. oziroma II. dednem redu.

Zakonec deduje v I. dednem redu tudi, če so se vsi potomci odpovedali pravici do dedovanja, ker pride do dedovanja v oddaljenejšem dednem redu šele, če se odpovedo dediščini vsi dediči bližnjega dednega reda (torej tudi zakonec).

93. Koga sodišče, ko odloča o dediščini, napoti na pravdo?

28

Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

94. Ali pravica tožbe na razvezo preide na dediče?

Ne, lahko pa nadaljujejo že začet postopek, če hočejo dokazati utemeljenost zahtevka.

Sicer ZZ s smrtjo enega zakonca preneha, sodišče izda sklep, s katerim ugotovi prekinitev postopka.

95. Dedovanje tujcev po ZD!

Tuji državljani imajo v RS s pogojem, da se uporablja načelo vzajemnosti, enake dedne pravice kot državljani RS.

96. Kako je treba razlagati oporoko? Kaj sodišče stori, če naleti na dvom glede prave volje oporočitelja? V oporoki starejša oporoka ni bila izrecno preklicana, nova pa ne razpolaga s celotnim premoženjem - oporočitelj starejšo uniči, kaj zdaj?

Določila oporoke je treba razlagati po oporočiteljevem namenu.

Če nastane dvom, se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost.

Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva tudi o veljavnosti ali vsebini oporoke.

Če je oporočitelj oporoko uničil, jo je s tem v bistvu preklical. Glede premoženja, ki z oporoko ni zajeto, pride v poštev zakonito dedovanje.

97. Kasneje najdeno premoženje, posebnosti ZDEN, nov dedič - napotitev na pravdo!

Glej 74. - 83. čl. ZDEN.

98. Ali lahko bratje in sestre dedujejo po zakonu in ali so lahko nujni dediči?

Bratje in sestre lahko dedujejo po zakonu v II. in III. dednem redu na podlagi vstopne pravice, so pa le relativni nujni dediči, to je če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

99. Osnovne faze zapuščinskega postopka!

1. pripravljalna opravila: sestava smrtovnice s strani matičarja;2. popis in cenitev pokojnikovega premoženja, če to zahteva skrbnik ali če gre za

omejitev dedovanja po 128. čl. ZD, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki;

3. preizkus pristojnosti;4. uvedba po uradni dolžnosti, ko sodišče izve, da je kdo umrl ali da je razglašen za

mrtvega;5. razglasitev oporoke;

29

6. narok;7. napotitev na pravdo in mirovanje postopka8. sklep o dedovanju;9. vročitev sklepa.

100. ZD - kakšne so bile spremembe? Kaj je dedna nevrednost?

Pri nevrednosti črtano, da nevreden, če pobegnil iz države, da bi se izognil obsodbi za hujše KD, da bi se izognil obvezni vojaški službi ali da bi sovražno deloval proti SKRJ, pa se do zapustnikove smrti ni vrnil v državo.

Glede na spremembe zakona o notariatu.

Glede na sprejetje OZ v zvezi z dednopravnimi pogodbami.

Črtan 3. odstavek 196 člena glede zaslišanja prič pri ustni oporoki.

Črtan 161. člen glede obvestitve sodišča s strani notarjev glede sestavljenih oporok.

Črtan 100. člen o izgubi pravic razvezanega zakonca iz oporoke, ki jo je bivši zakonec napravil pred razvezo.

Črtan 3. člen, ki se nanašal na zemljiški maksimum.

Črtan 5. člen, ki določal, da imajo državljani drugih republik SFRJ v Sloveniji enake dedne pravice kot njeni državljani.

101. Rok za tožbo potencialnih dedičev!

Pravica, zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v 10 letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v 20 letih.

102. Ali tretja oseba lahko deduje, ali lahko deduje zemljišče in kateri predpis to določa?

Ja. Glej tudi ZDKG in ZKZ.

103. Ali moraš za pismeno oporoko pred pričami znati brati in pisati?

Ja.

104. Ali pravica vložiti tožbo preide na dediče umrlega zakonca? Kaj pa nadaljevanje spora?

Pravica vložiti tožbo ne, ZZ s smrtjo enega zakonca itak preneha. Dediči pa lahko nadaljujejo že začet postopek.

105. Kaj je ugotovitvena tožba v zapuščinskem postopku?

30

Tožba na ugotovitev, da je nekdo dedič, npr. Je dediščinska tožba samo z ugotovitvenim zahtevkom.

106. Kaj je z zapuščino, če ni dedičev?

Zapuščina brez dedičev postane lastnina RS.

107. Odstop - odpoved dedovanju!

Po ZD se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič.

Odpoved dediščini v korist določenega dediča je izjava o odstopu dednega deleža. Gre za sprejem dednega deleža in sočasno razpolaganje z njim.

Odpoved neuvedenemu dedovanju nima nobenega pravnega učinka. Izjema le, če se potomec v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Gre za odpoved bodoči, pričakovani dediščini.

Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič. Usoda dednega deleža, ki bi mu šel, je odvisna od tega, ali gre za oporočnega lai zakonitega dediča.

Dedni delež oporočnega dediča gre zakonitim dedičem, če ni bila volja oporočitelja drugačna. Oporočitelj lahko za tak primer postavi substituta. Če ga ni postavil, pride do akrescence, prosti dedni delež priraste deležem sodedičev, bodisi na podlagi izrecne izjave zapustnikove volje bodisi na podlagi interpretacije oporoke.

Z dednim deležem zakonitega dediča, ki se je odpovedal dediščini v lastnem imenu, se ravna tako, kot da je umrl pred zapustnikom. Se pravi vstopna pravica potomcev ali akrescenca, prosti delež priraste deležem sodedičev. Zapustnik lahko v oporoki določi substituta tudi za primer, da se zakoniti dedič odpove dediščini.

108. Ali je dedovanje urejeno v enem ali več zakonih?

V ZD, ZDEN, zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, pogodbe v OZ.

109. Pristojnost v zapuščinskih zadevah!

Za zapuščinsko obravnavo po državljanu RS je glede njegovega nepremičnega premoženja, ki je v RS, izključno pristojno sodišče v RS. Če je nepremično premoženje državljana RS v tujini, je sodišče v RS pristojno samo v primeru, če ni po zakonu tuje države, v kateri je to premoženje, pristojen tuj organ.

Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče (zapuščinsko sodišče).

Če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v RS, je krajevno pristojno sodišče v RS, na katerega območju je zapuščina.

31

Če je zapustnikovo premoženje v različnih krajih RS, je za zapuščinsko obravnavo krajevno pristojno po zakonu stvarno pristojno sodišče, na katerega območju je pretežni del zapuščine.

Če ni nobene zapuščine v RS, določi Vrhovno sodišče RS, katero po zakonu stvarno pristojno sodišče je krajevno pristojno.

Začasne ukrepe za zavarovanje zapuščine v RS lahko odredi sodišče, na katerega območju je zapustnik umrl, kakor tudi sodišče, na katerega območju je zapustnikovo premoženje.

Ves čas med postopkom mora sodišče paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti.

110. Sporna dejstva v zapuščinskem postopku! Katera so lahko? Kako ravna zapuščinsko sodišče, če pride do spora? Če je stranka napotena na pravdo, pa ne vloži tožbe - kako ravna sodišče?

Sodišče napoti na pravdo oziroma na upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Če sodišče prekine postopek, določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo oziroma upravni postopek. Če se stranka v določenem roku ravna po sklepu sodišča, traja prekinitev postopka, dokler ni pravda oziroma upravni postopek pravnomočno končan. Če se stranka v določenem roku ne ravna po sklepu sodišča, se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodišče napotilo na pravdo oziroma upravni postopek. Tako končan zapuščinski postopek, kakor tudi v primeru, da sodišče stranke ni napotilo na pravdo, čeprav bi jo moralo, ni ovira, da se o zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda.

111. Izpodbijanje darilne pogodbe - ZD, stečaj, actio Pauliana!

Actio Pauliana je tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj.

Glej OZ 255 in nadaljnje.

112. Povečanje deležev posameznim dedičem!

Možno v I. dednem redu, glej zgoraj.

113. Oporočitelj da z oporoko neki tretji osebi - kaj imajo pravico zahtevati otroci?

Nujni delež.

114. Kdaj je oporoka neveljavna?

Če jo naredi oporočno nesposobna oseba, če so bile pri sestavi napake volje ali niso izpolnjene zahteve glede obličnosti.

115. Kako uveljavlja dedič svoj zahtevek?

V zapuščinskem postopku ali z dediščinsko tožbo.

32

116. Vrste dednih izjav. Kaj pomeni, če dedič odstopi svoj delež drugemu? Ali gre za sprejem ali odpoved dedovanju? Odpoved neuvedenemu dedovanju! Ali gre za enostranski ali dvostranski posel?

Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež sodediču pa tudi tretji osebi na dva načina:1. s pismeno overjeno pogodbo;2. z dedno izjavo o odpovedi dediščini v korist določenega dediča. To izjavo se

šteje za sprejem dediščine oziroma dednega deleža in za sočasni odstop dednega deleža sodediču.

Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, o odstopu dednega deleža, zavezuje dediča samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku. Z njo ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice.

Za delitev se šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.

ZD določa, da se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. Stranki sporazuma sta lahko samo prednik in njegov potomec. Odpoved velja za dediščino ali dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu in tako tudi za nujni delež. Kljub sklenitvi pogodbe lahko prednik zapusti potomcu z oporoko celo zapuščino ali njen del. Potomec mora biti ob sklenitvi popolnoma poslovno sposoben, zastopanje ne pride v poštev. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in overjena. Glej ZN. Posledice odpovedi potomca bodoči dediščini so enake kot posledice (enostranske) odpovedi dediščini. Če potomec ni v pogodbi izrecno izjavil, da se odpoveduje samo zase, velja odpoved tudi za njegove potomce.

33