1

DEKLARACIJATRAJNOSTNEGA RAZVOJASAVINJSKE REGIJEPovzetek izvajanja za obdobje 2012/13

34

»Vesela sem, da Savinjska regija, kjer sem se rodila in preživela otroštvo, dežela, kjer so še vedno močno zasidrane moje koreni-ne, uspeva uresničevati evropski model razvoja. Upam, da bo to pomenilo v prihodnosti še več priložnosti za ustrezno izobraže-vanje in pridobivanje spretnosti mladih in manj mladih ter da bo zmanjšalo brezposelnost in izboljšalo dobrobit ljudi v tem okolju. In za to gre – da so ljudje zaposleni, da sta njihovo delovno okolje in narava zdrava ter da so ustrezno socialno zaščiteni.«

Ne le okolje, pomembna je tudi konkurenčnost gospodarstva

Trajnostni razvoj v EU ni muha enodnevnica, čeprav je bil v zadnjih nekaj letih pov-sem umaknjen iz slovenskega političnega prostora. Četudi imamo pri nas ogromno dela na ideološkem polju, država brez gospodarskih temeljev ne more obstati.

Ker smo del evropske družine narodov, ne moremo obiti ukre-pov, ki se oblikujejo na ravni unije in ne zajemajo le varčeva-nja, temveč tudi mehanizme, ki bi omogočili rast gospodarstva. Ti morajo upoštevati načela trajnostnega razvoja. To pome-ni, da pri njihovem sprejemanju preverjamo tri glavne vidike po-litičnih ukrepov: kako vplivajo na socialno varnost ljudi in na okolje ter kaj pomenijo za kon-kurenčnost gospodarstva.

Najpomembnejši trenutno ve-ljavni zakonodajni paket s tega področja je bil sprejet leta 2009 in se imenuje podnebno-ener-getski paket. V skladu z njim imamo v EU vedno več energije iz obnovljivih virov in ravnamo z energijo vedno bolj varčno. Energetsko intenzivna industri-ja je morala bistveno izboljšati proizvodne postopke. Sprejetih je bilo tudi mnogo drugih posa-mičnih direktiv in uredb, ki do-ločajo skupne evropske okoljske standarde. Lahko rečem, da je

bila pozornost evropske politi-ke do leta 2009 usmerjena pred-vsem v okoljski vidik, kriza pa nas je opozorila, da moramo več pozornosti posvetiti tudi konkurenčnosti gospodarstva. Tako imamo zelo resne razpra-ve o tem, kako sedanjo politiko s cilji do leta 2020 posodobiti z novimi zahtevami do leta 2030 in jo izboljšati ter prilagoditi no-vim pogojem.

Trajnostni razvoj kot skupna podlagaZelo pomembno je tudi spre-

jemanje večletnega proračuna 2014-2020, za katerega Evrop-ski parlament zahteva večji poudarek na razvoju. O njem

smo se pogajali dobri dve leti in pričakujem, da ga bomo sprejeli proti koncu letošnjega leta. Trije glavni gradniki pro-računa so skupna kmetijska politika, kohezijska politika in programi za rast in delovna mesta. Prav vsem je skupen po-udarek na trajnostnem razvoju. Zaradi finančne krize in po-manjkanja finančnih sredstev bo med novimi programi tudi bistveno več povezovanja. Pri-čakujemo na primer sinergije med raziskovalno politiko in razvojem regij, med okoljsko in kmetijsko politiko, med razvo-jem podeželja in raziskovalno-razvojnimi projekti. Evropski parlament si tudi prizadeva za zahtevo, naj se 20 odstotkov proračuna porabi za omilitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje. Taki pro-jekti se lahko izvajajo tako na področju kmetijstva kot tudi na področju energetike, in-dustrije, so primeren izziv za

podjetništvo, izobraževalno in raziskovalno sfero.

Namenska raba, a tudi nadzorČeprav se trudimo, da bi po-

stopke olajšali in poenostavili, moramo poskrbeti, da zagota-vljajo namensko rabo finančnih sredstev. Zato bodo še vedno zahtevni, vanje pa bo moralo biti (razen redkih izjem) vklju-čenih več partnerjev. Zato je sodelovanje, kakršnega spod-buja Razvojna agencija Savinj-ske regije, nujen predpogoj za uspešen in evropsko usklajen razvoj regij. Omogoča izmenja-vo dobrih praks in učinkovito iskanje ter definiranje sinergij in želim si, da bi omogočili nov zagon trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Seveda mora ustrezno ukrepati tudi nacio-nalna politika, ki mora stremlje-nja evropske in regijske politike povezati z ustreznim zakono-dajnim okoljem.

hrane v trajnostnem koncep-tu sočasno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, pri čemer je treba izpostaviti ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Varova-nje kmetijskih zemljišč pred trajno spremembo namemb-nosti, zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ohranitev biotske raznovrstnosti in tipič-ne kulturne krajine, gospodar-no ravnanje z vodnimi viri so pomembne usmeritve trajno-stnega razvoja, ob čemer tudi ne smemo zanemariti socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi ter posameznih gospodarstev, ki tvorijo želeno vitalno podeželje.

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sek-torji) v svoji osnovi usmerjeno v povečanje produktivnosti, a hkrati bo tudi bolj trajnostno naravnano (torej bo proizve-dlo več z manj viri in bo pri-spevalo k blažitvi podnebnih sprememb) ter bo temeljilo na znanju. Usmeritev, povezana s spodbujanjem prestrukturi-ranja v smeri povečanja pro-duktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve podnebnim spre-membam, je namreč za Slove-nijo izjemnega pomena, zlasti z vidika nizke stopnje samooskr-be pri določenih proizvodih in proizvodov iz shem kakovosti,

nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke sto-pnje profesionalizacije v kme-tijstvu in naraščajočega vpliva podnebnih sprememb. Z vidika investicijskih ukrepov pa bodo morale naložbe slediti večpla-stnim ciljem, kar pomeni, da bodo morale poleg ekonomske zasledovati tudi okoljsko učin-kovitost. Izbrani ukrepi namreč morajo spodbujati odgovorno in trajnostno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske ra-znovrstnosti, večjo energetsko in snovno učinkovitost ter pri-spevati k blaženju podnebnih sprememb.

Vključevanje okoljskih vidi-kov v načrte in programe ter

izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evrop-skih sredstev v novi finančni perspektivi (predhodna pogo-jenost), zato podpiramo obči-ne Savinjske regije pri zaklju-čevanju dosedanjega dela pri občinskih prostorskih načrtih ter jih pozivamo, da zadeve čim prej oddajo ministrstvu v potrditev.

Prav vsak pa se mora zave-dati, da upravljanja in varo-vanja okolja ne omogoča le učinkovita politika, temveč z umnim ravnanjem veliko pri-pomoremo tudi posamezniki, ki moramo to dediščino skrbno varovati.

Dr. ROMANA JORDAN,slovenska poslanka v Evrop-

skem parlamentu, SDS

DEKLARACIJATRAJNOSTNEGA RAZVOJASAVINJSKE REGIJEPovzetek izvajanja za obdobje 2012/13

2

3

Deklaracijatrajnostnega razvoja Savinjske regije

Izvajanje Deklaracije trajnostnega razvoja se nanaša na območje Savinjske regije, kjer na 2301 km2 živi več kot 255.000 prebivalcev v 31 lokalnih skupnostih. Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo družbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji.

Uspešnost regije bomo udejanjali z integracijo gospodarskih, družbenih in okoljevarstvenih ciljev. Pri tem bomo vključevali človeške vire s področij vladnih, nevladnih in gospodarskih akterjev. Z naravnimi viri bomo upravljali vzdržno in okolju prijazno. S sonaravnim upravljanjem razpoložljivih kmetijskih, gozdnih, energetskih, gospodarskih in drugih virov bomo spodbujali samooskrbo regije.V svoje razvojne dokumente bomo vgrajevali načela trajnostnega razvoja in jih upoštevali tudi pri pripravah in izvajanju načrtovanih investicij.Za zagotavljanje okoljevarstvenih investicij, za trajnostno in tehnološko prestrukturiranje podjetij bomo iskali ekonomske spodbude. Razvoj regije bomo gradili na etičnih načelih in regijo uveljavljali kot družbeni ekosistem.V svojem delovnem in bivalnem okolju bomo podpisniki deklaracije skrbeli za pozitivne družbene spremembe in za ozaveščanje soljudi. Rezultate napredka trajnostnega razvoja regije bomo spremljali in vrednotili z izvajanjem aktivnosti v regijskem projektu »Savinjska regija - Ekoregija«.Spremljali in merili bomo Ekološki odtis Savinjske regije in ga z različnimi razvojnimi aktivnosti postopno izboljševali tako, da bomo v procesne faze odgovorno vnašali standarde za dosego trajnostnega razvoja regije.Razvojna agencija Savinjske regije bo kot nosilec zagotavljala odprtost projekta, ki temelji na vključevanju znanja, izkušenj in primerov dobrih praks projektnih partnerjev. Odločenost, da razvojna prizadevanja prednostno in poudarjeno izvajamo z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja, vidimo kot konkurenčno prednost Savinjske regije. Deklaracijo trajnostnega razvoja Savinjske regije nosilci družbenega in gospodarskega razvoja simbolično sprejemamo ob svetovnem Dnevu Zemlje 22. aprila 2011.

S svečanim podpisom se zavezujemo k izvajanju Deklaracije.

Podpisano v Celju, 31. maja 2011

Avt

or: J

anez

Jazb

ec, d

irek

tor R

ASR

Mestna občina Celje,župan Bojan Šrot Mestna občina Velenje,župan Bojan Kontič Občina Braslovče,župan Branimir Strojanšek Občina Dobje,župan Franc Leskovšek Občina Dobrna,župan Martin Brecl Občina Gornji Grad,župan Stanko Ogradi Občina Kozje,župan Dušan Andrej Kocman Občina Laško,župan Franc Zdolšek Občina Ljubno,župan Franjo Naraločnik Občina Luče,župan Ciril Rosc Občina Mozirje,župan Ivan Suhoveršnik Občina Nazarje,županja Majda Podkrižnik Občina Podčetrtek,župan Peter Misja Občina Polzela,župan Ljubo Žnidar Občina Prebold,župan Vinko Debelak Občina Rečica ob Savinji,župan Vincenc Jeraj Občina Rogaška Slatina,župan mag. Branko Kidrič Občina Rogatec,župan Martin Mikolič Občina Slovenske Konjice,župan Miran Gorinšek Občina Solčava,župan Alojz Lipnik Občina Šentjur,župan mag. Marko Diaci Občina Šmarje pri Jelšah,župan Jože Čakš Občina Šmartno ob Paki,župan Alojz Podgoršek

Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje,predsednik Miran Gracer

Šolski center Šentjur,direktor mag. Branko Šket

Občina Šoštanj,župan Darko Menih Občina Štore,župan Miran Jurkošek Občina Tabor,župan Vilko Jazbinšek Občina Vitanje,župan Slavko Vetrih Občina Vojnik,župan Benedikt Podergajs Občina Vransko,župan Franc Sušnik Občina Zreče,župan mag. Boris Podvršnik Občina Žalec,župan Janko Kos RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.,direktor Janez Jazbec Razvojna agencija Savinja,direktorica Danica Jezovšek Korent Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija, d.o.o.,direktorica Jasna Klepec Območno razvojno partnerstvo Osrednje Celjsko,direktor mag. Marko Zidanšek, Simbio d.o.o. Razvojna agencija Kozjansko,direktorica mag. Andreja Smolej Razvojna agencija Sotla,direktorica Bojana Žaberl Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje,vodja Ivo Trošt Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje,vodja Anton Breznik Zavod RS za varstvo narave, OE Celje,vodja Mojca Tomažič Visoka šola za varstvo okolja,direktorica mag. Milena Pečovnik Kmetijsko gozdarski zavod Celje,direktor Stanko Jamnik Regionalna gospodarska zbornica Celje,direktor Drago Polak Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica,predsednica dr. Cvetka Tinauer NT&RC, d.o.o. Celje,direktor Srečko Šrot IPAK - inštitut za simbolno analizo in razvoj informacijskihtehnologij - Stičišče NVO Savinjske regije,vodja dr. Stanko Blatnik

Kozjanski park,direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič

KSSENA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleškoin Koroško,direktor Boštjan Krajnc

Dekleracija dodatne osebe.indd 2-3 24.11.2011 10:17

Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije:MESTNA OBČINA CELJE; MESTNA OBČINA VELENJE; OBČINA BRASLOVČE; OBČINA DOBJE; OBČINA DOBRNA; OBČINA GORNJI GRAD; OBČINA KOZJE;

OBČINA LAŠKO; OBČINA LJUBNO; OBČINA LUČE; OBČINA MOZIRJE; OBČINA NAZARJE; OBČINA PODČETRTEK; OBČINA POLZELA; OBČINA PREBOLD; OBČINA REČICA OB SAVINJI; OBČINA ROGAŠKA SLATINA; OBČINA ROGATEC; OBČINA SLOVENSKE KONJICE; OBČINA SOLČAVA; OBČINA ŠENTJUR; OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH; OBČINA ŠMARTNO OB PAKI; OBČINA ŠOŠTANJ; OBČINA ŠTORE; OBČINA TABOR; OBČINA VITANJE; OBČINA VOJNIK; OBČINA VRANSKO; OBČINA ZREČE; OBČINA ŽALEC; RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE; RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA; SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA; OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO OSREDNJE CELJSKO; RAZVOJNA AGENCIJA KOZJANSKO; RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE CELJE; ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OE NAZARJE; ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE, OE CELJE; VISOKA ŠOLAZA VARSTVO OKOLJA, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE; REGIONALNA GOSPODARSKA ZBORNICA CELJE; SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA; NT&RC; IPAK, INŠTITUT VELENJE – STIČIŠČE NVO SAVINJSKE REGIJE; OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA CELJE; KOZJANSKI PARK; ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR; KSSENA, ZAVOD ENERGETSKA AGENCIJA ZA SAVINJSKO, ŠALEŠKO IN KOROŠKO; VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE; A2S; BISOL GROUP; BOSIO; BSH HIŠNI APARATI; CELJSKE MESNINE; CELJSKI SEJEM; CINKARNA CELJE; ELPRO KRIŽNIČ; EMO–ORODJARNA; ERICO; ESOTECH; ETOL; GIC GRADNJE; GKN DRIVELINE SLOVENIJA; IZLETNIK CELJE; KLS LJUBNO; KIV; KOSTROJ STROJEGRADNJA; KOVINOPLASTIKA POVŠE; KOVINTRADE; MEJA ŠENTJUR; MELU MIZARSTVO; MIK CELJE; MLEKARNA CELEIA; NARAVNO ZDRAVILIŠČE TOPOLŠICA; NOVEM CAR INTERIOR DESIGN; OPLAST; PIVOVARNA LAŠKO; PREMOGOVNIK VELENJE; RIMSKE TERME; SG AUTOMOTIVE; SICO; STEKLARNA ROGAŠKA; ŠTORE STEEL; ŠUMER; THERMANA; TERME DOBRNA; TERME OLIMIA; VIVAPEN

4

Uveljavljanje večnamensko-sti in orientiranosti k trajno-stnemu razvoju sta načeli tako okoljske kot kmetijske politike, ki ju povezujemo z medseboj-no odvisnim in uravnoteženim razvojem v ekonomskem, so-cialnem in okoljskem smislu. Zato na ministrstvu podpiramo prizadevanja, zapisana v De-klaraciji o trajnostnem razvoju Savinjske regije.

Zasledovanje trajnostnega razvoja vodi do kmetijstva, ki bo ne le ekonomsko učinkovi-to in konkurenčno, socialno in družbeno odgovorno, temveč tudi okolju prijazno in vzdržno, čeprav je njegova primarna na-loga proizvodnja varne in kako-vostne hrane s trajnostnim izko-riščanjem domačih proizvodnih virov. Kmetijstvo s proizvodnjo hrane v trajnostnem konceptu sočasno daje tudi blagovne in neblagovne javne dobrine, pri čemer je treba izpostaviti

Ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije

ohranjanje naravnih virov za prihodnje generacije. Varovanje kmetijskih zemljišč pred traj-no spremembo namembnosti, zmanjševanje izpustov toplo-grednih plinov, ohranitev bi-otske raznovrstnosti in tipične kulturne krajine, gospodarno ravnanje z vodnimi viri so po-membne usmeritve trajnostne-ga razvoja, ob čemer tudi ne

Mag. DEJAN ŽIDAN,minister za kmetijstvo in

okolje

smemo zanemariti socialnih vidikov, prostorskega razvoja in ohranitve vasi ter posameznih gospodarstev, ki tvorijo želeno vitalno podeželje.

V prihodnje bo slovensko kmetijstvo (in povezani sek-torji) v svoji osnovi usmerjeno v povečanje produktivnosti, a hkrati bo tudi bolj trajnostno naravnano (torej bo proizved-lo več z manj viri in bo pri-spevalo k blažitvi podnebnih sprememb) ter bo temeljilo na znanju. Usmeritev, povezana s spodbujanjem prestrukturi-ranja v smeri povečanja pro-duktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve podnebnim spre-membam, je namreč za Slove-nijo izjemnega pomena, zlasti z vidika nizke stopnje samooskr-be pri določenih proizvodih in proizvodov iz shem kakovosti, nizke stopnje produktivnosti in dodane vrednosti, nizke stopnje profesionalizacije v kmetijstvu in naraščajočega vpliva podneb-nih sprememb. Z vidika investi-cijskih ukrepov pa bodo morale naložbe slediti večplastnim ci-

ljem, kar pomeni, da bodo mo-rale poleg ekonomske zasledo-vati tudi okoljsko učinkovitost. Izbrani ukrepi namreč morajo spodbujati odgovorno in traj-nostno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstno-sti, večjo energetsko in snovno učinkovitost ter prispevati k bla-ženju podnebnih sprememb.

Vključevanje okoljskih vidi-kov v načrte in programe ter izvajanje projektnih presoj vplivov na okolje sta osnovna pogoja za pridobivanje evrop-skih sredstev v novi finančni perspektivi (predhodna pogo-jenost), zato podpiramo obči-ne Savinjske regije pri zaklju-čevanju dosedanjega dela pri občinskih prostorskih načrtih ter jih pozivamo, da zadeve čim prej oddajo ministrstvu v potrditev.

Prav vsak pa se mora zave-dati, da upravljanja in varo-vanja okolja ne omogoča le učinkovita politika, temveč z umnim ravnanjem veliko pri-pomoremo tudi posamezniki, ki moramo to dediščino skrbno varovati.

Družbena odgovornost za splošno blaginjo

Naj se za te čase sliši čudno ali ne, v Savinjski regiji nas vse več misli in dela tako kot je za-pisano v naslovu. Županja in župani vseh 31 ob-čin ter direktorji in direktorice pomembnih regijskih gospo-darskih in razvojnih družb smo se s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja zavezali v vsa svoja razvojna prizade-vanja vključevati načela traj-

nostnega razvoja. Izpostavili smo svojo odgovornost. Prav po tem želi Savinjska regija postajati prepoznavna, na tem graditi svojo prihodnost. Moč, izražena skozi delo in rezultate vseh podpisnikov Deklaracije, je velik razvojni kapital Savinjske regije.RASR, Razvojna agencija Sa-vinjske regije je kot pobudnik in skrbnik izvajanja Deklara-

cije pozvala podpisnike, da na kratko predstavijo razvojne aktivnosti, ki so jih s poudar-kom na trajnostnih vrednotah v preteklem letu izvedli. Zbrane prispevke objavljamo.Premika se in to v pravo smer. Z zadovoljstvom napovedujemo, da se 90 podpisnikom pridru-žuje 10 povabljenih, med njimi največji naši gospodarski druž-bi Gorenje in Unior.

Hvala vam vsem za zaupanje. Hvala tudi ministru mag. De-janu Židanu in EU poslanki dr. Romani Jordan, ki v na-govoru potrjujeta pravilnost naše odločenosti.

Skrbnik deklaracije

RASR,Razvojna agencijaSavinjske regije, d.o.o.direktor Janez Jazbec

5

»Vesela sem, da Savinjska re-

gija, kjer sem se rodila in pre-

živela otroštvo, dežela, kjer so

še vedno močno zasidrane moje

korenine, uspeva uresničevati

evropski model razvoja. Upam,

da bo to pomenilo v prihodnosti

še več priložnosti za ustrezno

izobraževanje in pridobivanje

spretnosti mladih in manj mla-

dih ter da bo zmanjšalo brez-

poselnost in izboljšalo dobrobit

ljudi v tem okolju. In za to gre

– da so ljudje zaposleni, da sta

njihovo delovno okolje in na-

rava zdrava ter da so ustrezno

socialno zaščiteni.«

Ne le okolje, pomembna je tudi konkurenčnost gospodarstva

Trajnostni razvoj v EU ni muha enodnevnica, čeprav je bil v zadnjih nekaj letih pov-sem umaknjen iz slovenskega političnega prostora. Četudi imamo pri nas ogromno dela na ideološkem polju, država brez gospodarskih temeljev ne more obstati.

Ker smo del evropske družine narodov, ne moremo obiti ukre-pov, ki se oblikujejo na ravni unije in ne zajemajo le varčeva-nja, temveč tudi mehanizme, ki bi omogočili rast gospodarstva. Ti morajo upoštevati načela trajnostnega razvoja. To pome-ni, da pri njihovem sprejemanju preverjamo tri glavne vidike po-litičnih ukrepov: kako vplivajo na socialno varnost ljudi in na okolje ter kaj pomenijo za kon-kurenčnost gospodarstva.

Najpomembnejši trenutno ve-ljavni zakonodajni paket s tega področja je bil sprejet leta 2009 in se imenuje podnebno-ener-getski paket. V skladu z njim imamo v EU vedno več energije iz obnovljivih virov in ravnamo z energijo vedno bolj varčno.

Dr. ROMANA JORDAN,slovenska poslanka v Evrop-

skem parlamentu, SDS

Energetsko intenzivna industri-ja je morala bistveno izboljšati proizvodne postopke. Sprejetih je bilo tudi mnogo drugih posa-mičnih direktiv in uredb, ki do-ločajo skupne evropske okoljske standarde. Lahko rečem, da je bila pozornost evropske politi-ke do leta 2009 usmerjena pred-vsem v okoljski vidik, kriza pa nas je opozorila, da moramo več pozornosti posvetiti tudi konkurenčnosti gospodarstva. Tako imamo zelo resne razpra-ve o tem, kako sedanjo politiko s cilji do leta 2020 posodobiti z

novimi zahtevami do leta 2030 in jo izboljšati ter prilagoditi no-vim pogojem.

Trajnostni razvoj kot skupna podlagaZelo pomembno je tudi spre-

jemanje večletnega proračuna 2014-2020, za katerega Evrop-ski parlament zahteva večji poudarek na razvoju. O njem smo se pogajali dobri dve leti in pričakujem, da ga bomo sprejeli proti koncu letošnjega leta. Trije glavni gradniki pro-računa so skupna kmetijska politika, kohezijska politika in programi za rast in delovna mesta. Prav vsem je skupen po-udarek na trajnostnem razvoju. Zaradi finančne krize in po-manjkanja finančnih sredstev bo med novimi programi tudi bistveno več povezovanja. Pri-čakujemo na primer sinergije med raziskovalno politiko in razvojem regij, med okoljsko in kmetijsko politiko, med razvo-jem podeželja in raziskovalno--razvojnimi projekti. Evropski parlament si tudi prizadeva za zahtevo, naj se 20 odstotkov proračuna porabi za omilitev podnebnih sprememb in za prilagajanje nanje. Taki pro-jekti se lahko izvajajo tako na področju kmetijstva kot tudi

na področju energetike, in-dustrije, so primeren izziv za podjetništvo, izobraževalno in raziskovalno sfero.

Namenska raba, a tudi nadzorČeprav se trudimo, da bi po-

stopke olajšali in poenostavili, moramo poskrbeti, da zagota-vljajo namensko rabo finančnih sredstev. Zato bodo še vedno zahtevni, vanje pa bo moralo biti (razen redkih izjem) vklju-čenih več partnerjev. Zato je so-delovanje, kakršnega spodbuja Razvojna agencija Savinjske re-gije, nujen predpogoj za uspe-šen in evropsko usklajen razvoj regij. Omogoča izmenjavo dob-rih praks in učinkovito iskanje ter definiranje sinergij in želim si, da bi omogočili nov zagon trajnostnemu razvoju Savinjske regije. Seveda mora ustrezno ukrepati tudi nacionalna politi-ka, ki mora stremljenja evrop-ske in regijske politike poveza-ti z ustreznim zakonodajnim okoljem.

Foto: Albin Inkret

6

župan Bojan Šrot

župan Bojan Kontič

župan Branimir Strojanšek

Manjša poraba energijeMestna občina Celje je vizijo

trajnostnega razvoja sprejela prvič leta 2003, ko je bil izde-lan občinski program varstva okolja, in se nadaljuje v na novo sprejetem občinskem programu.

Na področju trajnostne ener-gije smo nadgradili energetsko strategijo mesta Celje s spreje-tjem lokalnega energetskega koncepta, ki vključuje akcijski načrt ukrepov za učinkovito rabo energije in njenih obno-vljivih virov. V 26 javnih objek-tih je vpeljano energetsko knji-govodstvo, ki omogoča letno spremljanje rabe energije. Na podlagi izvedenih ukrepov iz akcijskega načrta se je v javnih zgradbah v letu 2012 poraba energije znižala za 15 odstot-kov glede na leto 2011, za 13 odstotkov pa so se zmanjšali tudi izpusti CO2. V letu 2011 je bila v Toplarni Celje iz ter-mično obdelane lahke frakcije komunalnih odpadkov in blata iz čistilne naprave pridobljena toplota, ki je omogočila proi-zvodnjo 7.101 MWh električne energije in 22.454 MWh toplote.

Z njo se delno ogreva sistem da-ljinskega ogrevanja, proizvede-na elektrika pokriva lastno rabo v toplarni ali jo oddajajo v javno električno omrežje.

Načelom trajnostnega razvoja Mestna občina Celje sledi tudi na področju ravnanja z odpad-ki. Imamo urejen regionalni center za ravnanje z odpadki z vso potrebno infrastrukturo za obdelavo odpadkov, uspešno povečujemo tudi delež ločeno zbranih frakcij komunalnih od-padkov na mestu nastanka.

Tudi na drugih področjih Mestna občina Celje nadaljuje projekte, ki so povezani s trajno-stnim upravljanjem okolja. Oza-veščamo osnovnošolce v okviru Ekorgovega kluba, dograjujemo infrastrukturo za uporabo oko-lju prijaznejših goriv (plinovodi in vročevodi), prebivalcem zago-tavljamo zdravstveno ustrezno pitno vodo in spodbujamo razi-skave o okolju ter zagotavljamo monitoring okolja.

Zeleni in energetsko učinkoviti

V Mestni občini Velenje usmerjamo razvoj lokalne skupnosti skladno z načeli trajnostnega razvoja in z mi-slijo na slehernega prebivalca. Naš cilj je, da bi bilo Velenje gospodarsko razvita, prijazna in strpna skupnost, ki ponuja privlačno bivalno okolje in vi-soko kakovost življenja.

Med prednostne naloge uvr-ščamo tudi izboljševanje zdrav-ja občanov, posebno pozornost pa namenjamo varovanju oko-lja. Domačinom in obiskoval-cem ponujamo varen, udo-

ben in okolju prijazen prevoz – brezplačen mestni avtobus Lokalc – z vzpostavitvijo brez-

plačnega sistema za izposojo koles in urejanjem kolesarskih stez spodbujamo uporabo koles v mestnem prometu, imamo pa tudi polnilna mesta, ki so na vo-ljo lastnikom električnih vozil.

S pomočjo sredstev evrop-skega kohezijskega sklada bomo zagotovili celovito oskr-bo prebivalcev s pitno vodo in učinkovito odvajanje ter čišče-nje odpadnih voda. Ustanovili smo center ponovne uporabe, ponovno uporabo in predelavo odpadkov pa zagotavljamo tudi s sistemom ločenega zbiranja.

Velenje se lahko pohvali z na-zivi najbolj zelena mestna občina

2010, najbolj zelena mestna obči-na na področju ravnanja z odpad-ki 2011, energetsko najučinkovi-tejša mestna občina, pri čemer je tudi prva slovenska občina, pod-pisnica konvencije županov, ki je pripravila trajnostni energetski akcijski načrt (SEAP). Poleg tega Velenje ostaja mesto z izjemnim posluhom za socialno občutljive ter vse skupine in posameznike s posebnimi potrebami.

Kulturno in naravno bogastvo

Občina Braslovče je poleg ti-pične pokrajine, znane po ze-lenih hmeljiščih, prepoznavna po bogati naravni in kulturni dediščini, česar se vse bolj za-veda, zato zadnja leta pospe-šeno vlaga v razvoj podeželja. Vse več razvojnih projektov je podprtih s sredstvi EU. Za ne-katere je prejela tudi najvišje ocene in priznanja.

Da bi se ohranila neokrnje-na narava in pristno okolje, se veliko sredstev namenja za vla-ganja v gradnjo primarnega in sekundarnega kanalizacijskega omrežja. Končuje se gradnja primarnega kanalizacijskega omrežja in centralne čistilne naprave Kasaze za potrebe še-stih občin Spodnje Savinjske doline, pospešeno gradimo sis-tem sekundarne kanalizacije, obnavljamo ceste ter namakal-ni sistemi. Vse bolj pomembni so ravnanje z odpadki, urejanje vodotokov in ukrepi na podro-čju učinkovite rabe energije ter rabe obnovljivih virov energije. V sodelovanju z občinami ce-lotne Spodnje Savinjske doline pozornost namenjamo zagota-vljanju lokalne samooskrbe in

dvigu pomena zdrave lokalno pridelane hrane.

Obnavljamo tudi kulturne spomenike in oživljamo ekolo-ške učne poti naravnih danosti. Ključna in daleč najbolj prepo-znana prireditev je zagotovo Dan hmeljarjev drugo nedeljo v avgustu. Z njeno organizacijo občina skrbi, da ostaja tudi ta pomemben del kulturno etno-loške dediščine ohranjen, živ in dostopen širši javnosti.

Občini poleg bogatih gozdov poseben pečat daje velik vodni potencial, saj gospodari poleg reke Savinje tudi s tremi jezeri. Prav zato so v izdelavi številni razvojni dokumenti, ki bodo pripomogli k trajnostnemu razvoju občine in celotne Sa-vinjske regije. Tako bo bodoče programsko obdobje 2014–2020 predstavljalo izziv in priložnost, da se omenjeni projekti realizi-rajo s pomočjo sredstev EU.

7

župan Franc Leskovšek

župan Martin Brecl

župan Stanko Ogradi

Ohranjanje dediščine in narave

Občina Dobje si je ob usta-novitvi zadala dolgoročen cilj zagotavljanja kvalitetnega bivalnega okolja v skladu z načeli trajnostnega razvoja, varstva narave in varstva vi-rov. V zadnjem (enoletnem) obdobju smo v okviru progra-ma razvoja podeželja izvedli kar dva projekta, ki prispevata k ohranjanju naravnih virov in nesnovne kulturne dedi-ščine.

V projektu Za čistejše okolje v Občini Dobje, katerega nosilec je bila občina, je bila izvedena vgradnja male komunalne čistil-ne naprave za 30 populacijskih enot in rastlinske čistilne na-prave za 25 populacijskih enot v naselju Ravno. Izvedeni sta bili tudi dve predstavitveni delavnici za otroke in krajane, na katerih je bil predstavljen princip delo-vanja obeh čistilnih naprav. S tem smo dolgoročno rešili pro-blem čiščenja odpadnih voda za naselje Ravno in zadostili tudi zakonskim zahtevam.

V projektu Po poteh izročila, zapisi ljudskega pripovedništva

iz Dobja pri Planini sta bili iz-dani dve knjižni izdaji, v kate-rih sta se predstavila dva nova kulturna ustvarjalca, avtorica obeh knjižnih del in avtor risb. Gre za prvo uradno promocij-sko izdajo Občine Dobje in tudi prvo zapisano in urejeno zbir-ko ljudskih pripovedi z obmo-čja Dobja pri Planini. Izvedeni so bili tudi trije javni promocij-sko-pripovedovalski dogodki. Celotno dogajanje predstavlja nepretrganost umetniškega ustvarjanja v smislu ohranjanja kulturne dediščine, ki je eden od medijev za vzpostavljanje trajnostnega razvoja v lokalni skupnosti.

Oba projekta smo izpeljali v okviru lokalne razvojne strate-gije lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja in pridobi-li del nepovratnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Ekološki vrtec in čistejše vodeGlavni namen trajnostnega

razvoja Občine Dobrna je pri-spevati h gospodarskemu in k socialnemu razvoju ter var-stvu okolja občine. Občina, ki je znana po 600-letni zdraviliški tradiciji in ima bogato naravno in kulturno dediščino, prispeva k razvoju kraja in izboljšanju kakovosti življenja občanov.

Gradi nov ekološki vrtec, ki bo priključen na toplotno črpalko voda-voda, za otroke najprijetnejše talno gretje bo dopolnjeno s stropnim seval-nim hlajenjem, rekuperacija bo dosegala 80-odstotni izko-

ristek, deževnica bo zbrana in uporabljena, centralni nad-zorni sistem pa bo omogočal optimizacijo delovanja vseh sistemov.

Občina Dobrna izvaja projekt celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje, ki obsega gradnjo fekalne kanalizacije na območju občine Dobrna v skupni dolžini 22 kilometrov. Projekt pomembno vpliva na varstvu voda in okolja ter na hitrejšo regionalno rast in ra-zvoj.

Ostali projekti občine: uredi-tev trga Dobrna z eko tržnico in s prostorom za izposojo koles, ureditev cestne, kolesarske in pohodne infrastrukture, odprava posledic škode po poplavah, upo-raba sistema DEM v vseh javnih stavbah za spremljanje porabe energije in stroškov, izdelava lo-

kalnega energetskega koncepta, izvedba projektov z obnovljivimi viri energije, postopna prenova svetilk javne razsvetljave, orga-niziranje čistilnih akcij, izvajanje ločenega zbiranja odpadkov, ure-ditev ekoloških otokov, dostop do interneta preko javnih e-točk, or-ganiziranje seminarjev in delav-nic, namenjenih izobraževanju in osveščanju občanov, uporaba elektronskega gradiva za člane občinskega sveta, brezplačno glasilo Dobrčan …

Sredi neokrjene naraveGornji Grad leži v Zgornji

Savinjski dolini ob reki Dreti. Zaradi čiste in neokrnjene na-rave smo edina slovenska ob-čina, včlanjena v evropsko kli-matsko zvezo. Planine, ki nas obdajajo, nudijo pester nabor rekreativnih dejavnosti.

Morda ravno mirno okolje predstavlja rešitev skrivnosti, zakaj so se benediktinci pred skoraj tisočletjem naselili rav-no tu, medtem ko jih drugod na Slovenskem ni bilo. Ne samo njim, tudi prvim ljubljanskim škofom je tu tako ugajalo, da so si postavili letno rezidenco. Od te renesančne, kasneje ba-rokizirane graščine do danes res ni ostalo veliko, zato pa je že od daleč vidna katedrala sv. Mohorja in Fortunata. Veliko ljudi obišče tudi naše planinske postojanke – Menino planino, Lepenatko, Rogatec – od koder se vračajo zadovoljni, saj tudi lahkotno planinarjene in po-hodništvo lahko predstavljata sprostitev v današnjem hitrem tempu življenja.

V občini se pospešeno nada-ljuje priključevanje stanovanj-

skih objektov na zgrajeno kana-lizacijsko omrežje kanalizacije v Bočni, ki jo je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Pri razpršeni gradnji posamezniki na podlagi sofi-nanciranja iz občinskega prora-čuna pospešeno vgrajujejo male čistilne naprave. S sosednjimi občinami Nazarje, Ljubno, Luče in Solčava smo v letošnjem letu zgradili nov zbirni center za komunalne odpadke. Izvajamo manjše projekte, kjer črpamo sredstva Evropskega kmetijske-ga sklada za razvoj podeželja. Postopoma si želimo urediti tudi središče kraja in parkirne prostore. Izvajamo dvoletni pro-jekt ureditve tematskih poti po občini Gornji Grad z naslovom Sodelujmo z naravo, ki ga tudi sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja preko LAS – društva za razvoj pode-želja.

8

župan Dušan Andrej Kocman

župan Franc Zdolšek

župan Franjo Naraločnik

Lokalni trajnostni razvojV Občini Kozje se lotevamo

vrste projektov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju.

V letu 2013 se končuje gra-dnja energetsko učinkovitega večnamenskega objekta v Koz-jem. Občina Kozje izvaja v ob-dobju 2012–2015 energetsko ob-novo obeh osnovnih šol Lesično in Kozje z enoto vrtca Zmajček. Ta zajema obnovo fasade, za-menjavo stavbnega pohištva, strešne kritine in izolacijo pod-strešja, toplotno izolacijo tal in izboljšav na ogrevalnih siste-mih. Objekti bodo ogrevani na lesno biomaso.

Skladno s sprejetim lokalnim energetskim konceptom letos na celotnem območju občine Kozje energetsko prenavljamo javno razsvetljavo. Zamenjanih bo 135 neustreznih svetilk in iz-vedena regulacija napetosti ter redukcija osvetljenosti.

V poslovno-obrtni coni Kozje, ki jo je je občina opremila v letu 2011, gradijo prve objekte. Inve-stitor toplarne bo skladno s stra-tegijo LEK v letošnjem letu začel izvajati daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v javnih, poslov-

nih in stanovanjskih objektih v Kozjem. Znotraj poslovno-obr-tne cone pa je na voljo še nekaj parcel, ki so opremljene z vso potrebno komunalno infrastruk-turo, s čimer je poskrbljeno za zmanjševanje vplivov na okolje in trajnostno gradnjo.

Z obnovo trga Kozje, ki je za-varovan kot kulturni spomenik, bo prenovljena vsa dotrajana infrastruktura. Med ostalimi projekti je predvideno dokon-čanje kanalizacijskega omrežja v naselju Kozje in izdelava pro-jektne dokumentacije in nakup zemljišča za gradnjo rastlinske ČN za naselje Šonovo ter uredi-tev okolju prijaznih avtobusnih postajališč ob državnih cestah. Gradnja večnamenskega objekta – doma krajanov v Podsredi – je končana. Na parkirišču objekta je zagotovljen tudi parkirni pro-stor za avtodome s potrebnim sanitarnim vozlom.

Ohranjamo podeželsko dediščino

Prispevek Občine Laško k trajnostnemu razvoju Savinj-ske regije se odraža v različnih projektih, ki so bili sofinanci-rani iz sredstev EU.

Tako je bila prvi večji projekt, ki ga je izvedla občina, kanali-zacija Laško in Rimske Toplice. Gradnja kanalizacije v Laškem se v letošnjem letu nadaljuje. Za zagotavljanje neoporečne pitne vode in za preprečevanje večjih vodnih izgub sta bila v naši ob-čini s pomočjo sredstev EU iz-vedena dva projekta: vodovod Vrh–Tevče–Reka–Trojno in vo-dovod Vrh–Radoblje–Globoko.

K izboljšanju kakovosti ži-vljenja in razvoju podeželja sta prispevala projekt gradnje več-namenskega objekta v Rimskih Toplicah in obnova in razširitev

večnamenskega objekta v Zida-nem Mostu, za ohranjanje de-diščine podeželja pa je bil pred kratkim končan projekt obnove kartuzijske pristave v Jurklo-štru. Pomemben prispevek k trajnostnemu razvoju imajo tudi projekti, ki so bili izvedeni v okviru programa Leader: Po poteh umetnosti, Spoznajmo če-belarsko dediščino, Ustvarjajmo, Perkmandeljc in vzpostavitev Prodajalne dobrot podeželja.

Z gradnjo brvi čez Savinjo je občina pomembno prispevala k obogatitvi turistične ponudbe Thermane Laško. Za izboljšanje turistične zanimivosti kraja pa je bil izveden projekt obnove starega mestnega jedra Laško.

Pomemben prispevek k traj-

nostnemu razvoju regije imajo tudi projekti energetske obnove javnih stavb. Občina Laško že iz-vaja dva projekta – energetsko obnovo Vrtca Laško in osnovne šole v Rimskih Toplicah. V pri-pravi je še energetska obnova OŠ Primoža Trubarja Laško, Zdra-vstvenega doma Laško in podru-žničnih šol v Zidanem Mostu in Rečici. Gre za zmanjšanje rabe toplotne energije, toplotnih iz-gub, izboljšanje bivalnega udo-bja in dela zaposlenih.

Manj onesnaženja pri razsvetljavi

V Občini Ljubno se zavedamo pomena trajnostnega razvoja celotne regije. Varovanje naše-ga okolja je prednostna naloga, ki nam bo omogočala obstanek in razvoj.

V začetku letošnjega leta smo končali projekt prenove javne razsvetljave. Z vgradnjo varčnih sijalk se je bistveno zmanjšala poraba električne energije. Vse svetilke za javno razsvetljavo zdaj ustrezajo zahtevam uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Občina Ljubno je sodelovala pri gradnji skupnega zbirnega centra Podhom, kjer bo omogočeno in-tenzivno ločevanje odpadkov. Z reciklažo odpadkov prispevamo k trajnostnemu gospodarjenju z viri.

Po dolgih letih priprav se bo za-čela gradnja fekalne kanalizacije za naselji Juvanje in Radmirje. S priklopi gospodinjstev na jav-no kanalizacijo se bo zmanjšala onesnaženost Radmirskega in Ju-vanjskega potoka in s tem reke Savinje.

Z nadaljevanjem obnove in oži-

vitve trškega jedra na Ljubnem ob Savinji bo urejen ločen sistem meteorne in fekalne kanalizaci-je. S tem bodo na voljo dodatni priklopi na javno kanalizacijsko omrežje.

Čiste vode so osnova za zdravo življenje in tudi za razvoj turiz-ma, ki je v veliki meri vezano na vodno dejavnost na Savinji.

Da je pomembno mladini omo-gočiti pogoje za izobraževanje in druženje, je Klub zgornjesavinj-skih študentov v sodelovanju s kulturnim društvom in z Obči-no Ljubno obnovil večnamensko dvorano v kulturnem domu na Ljubnem. V nadaljevanju bodo še opremili prostore z računalniki in uredili okolico.

S prireditvami v okviru Flosar-skega bala in s tekmo za svetov-ni pokal v ženskih smučarskih skokih je Ljubno velik promotor celotne regije, ki privablja obisko-valce od blizu in daleč.

9

županja Majda Podkrižnik

župan Ivan Suhoveršnik

župan Ciril Rosc

Protipoplavni ukrepiPo več kot desetletju priza-

devanj se je z gradbenimi deli začelo celovito urejanje po-plavne problematike porečja Savinje. V prvi fazi projekta na območjih naše občine Luče, kakor tudi v Celju, Vojniku in Laškem, izvajajo lokalne pro-tipoplavne ukrepe, ki bodo zagotavljali poplavno varnost najbolj ogroženih urbanih ob-močij. Dela, ki zajemajo tako Savinjo kot njene pritoke, bodo predvidoma zaključena v naslednjem letu.

Projekt Zagotovitev poplav-ne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi je sploh prvi slovenski kohezijski projekt urejanja problematike poplavne varnosti porečja katere od slo-venskih rek in eden največjih slovenskih projektov okoljske infrastrukture, ki jih je finančno podprla Evropska unija.

Sredstva za prvo fazo projek-ta zagotovitve celovite poplavne varnosti na porečju Savinje sta zagotovila:

- 85 odstotkov Evropska unija iz Kohezijskega sklada, in sicer

v okviru Operativnega progra-ma razvoja okoljske in prome-tne infrastrukture za obdobje 2007–13, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Zmanj-šanje škodljivega delovanja voda

- 15 odstotkov Republika Slo-venija, ministrstvo za okolje in prostor

Za zagotovitev poplavne var-nosti na območju Luč bo izva-jalec Nivo Eko, d. d., izvedel naslednja dela:

- uredil strugo Savinje in Luč-nice

- zvišal zidove in poti ob Luč-nici ter obnovil brvi

- namestil usmerjevalni objekt na sotočju

- uredil desno brežino Savi-nje

- zgradil nov jez na Savinji- zgradil protipoplavni nasipi

na Savinji.

Z zadrževalnikom preprečili poplave

Občina Mozirje se želi raz-vijati v smeri trajnostnega razvoja, kar se kaže v izvaja-nju projektov, ki so socialno ugodni, okoljsko sprejemljivi in ekonomsko izvedljivi.

Posodobitev ceste Mozir-je–Golte omogoča varnejšo in trajnostno povezavo do gorske vasice Šmihel nad Mozirjem in turistično rekreacijskega centra Golte. Uspešnost pro-jekta se kaže z vračanjem ljudi na opuščene kmetije in dograditvijo hotela na Golteh. Vsi posegi v prostor so bili iz-

vedeni v soglasju z zavodom za varstvo narave in v okviru ekonomskih zmožnosti.

Oskrba z neoporečno vodo izhaja iz celovitega pristopa do zagotavlja trajnostnega razvoja tako Občine Mozirje kot tudi širšega območja. Nemoteno odvajanje in čiščenje odpa-dnih voda v južnem pretežno stanovanjskem predelu naselja Mozirje omogoča prebivalcem večjo kakovost življenja, hkra-ti pa je omogočena umestitev novih objektov za socialne na-mene.

Na hudourniškem potoku Tr-nava je bil poleg pregrad zgra-jen zadrževalnik, velik štiri tisoč kubičnih metrov, ki ima veliko akumulativno sposobnost zadr-ževanja v deževju naraslega po-toka in naplavin, tako da voda ne poplavlja starega dela naselja

Mozirje in zmanjšuje dolvodno odlaganje naplavin v strugi po-toka skozi Naselje. S projektom smo dosegli oživitev opuščenih objektov ob strugi Trnave v na-selju Mozirje.

Projekt gradnje odprtega širo-kopasovnega omrežja (GOŠO) povezuje enajst občin v Savinj-ski dolini. Omrežje omogoča brezžično elektronsko poveza-vo na vsaki domačiji, kar je iz-jemno pomembno za življenje ljudi na podeželju.

Aktivni na vseh področjihV zadnjem letu smo v občini

Nazarje skrbeli za blaginjo ob-čanov z različnimi projekti.

Poskrbeli smo za možnost nakupa zemljišč z industrijsko-obrtno in stanovanjsko gradnjo ter urejali ustrezen status ze-mljišč za potrebe širitve pod-jetja BSH Hišni aparati Nazarje in za protipoplavno varnost na tem območju. Iščemo nove in-vestitorje za komunalno ureje-ne industrijsko-obrtne parcele v IOC Prihova in parcele za individualno gradnjo. Izvedli smo komunalno ureditev par-cel za individualno gradnjo v Šmartnem ob Dreti. Dobili smo nove prostore pošte v poslov-no-stanovanjskem objektu v središču Nazarij. Za obstoj samostojnega Zdravstvenega doma Nazarje in nudenja nujne medicinske pomoči za občane Zgornje Savinjske doline smo v obdobju izdelave in potrditve DIIP za razširitev prizidka in obnove.

S podelitvijo koncesije dis-tribucije daljinskega ogrevanja smo uporabnikom omogočili dolgoročno oskrbo s toplotno

energijo. V sodelovanju z drugi-mi občinami v dolini so zgrajeni protipoplavni ukrepi na obmo-čju odlagališča Podhom in nov zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. V dogovoru z obči-nami Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Gornji Grad smo se lotili izvedbe projekta obnove 40 let starega vodovodnega sis-tema Letošč. Smo v zaključni fazi pridobivanja služnosti.

Podpisana sta dva sporazuma z ministrstvom za promet, in si-cer o sofinanciranju rekonstruk-cije križišča center in ureditve regionalne ceste skozi Šmartno ob Dreti. Pridobivamo služnosti in odkupujemo zemljišča.

Nadaljujemo sanacijo po po-plavah in preventivne posege za njihovo omejitev. Zgradili smo nov most v Spodnjih Krašah, sami smo financirali čiščenje prodišč, sanirali plazove in ostale posledice poplav.

10

župan Jože Kužnik

župan Peter Misja

župan Vinko Debelak

Zazrti v prihodnostObčina Podčetrtek s Terma-

mi Olimia in ponudniki na podeželju skrbi za trajnostni razvoj, ki dodatno pripomore h gospodarskem razvoju obči-ne. V zadnjem letu je občina veliko sredstev namenila za obnovo in prilagoditev obsto-ječe infrastrukture ter uredi-tev nove in tako poskrbela za nove pridobitve, ki sledijo na-čelu trajnostnega razvoja.

Ureditev kolesarskih stez: ob-čina se zaveda pomena zmanj-ševanja emisij CO2, zato ureja tudi infrastrukturo za trajno-stno usmerjen turizem. Še po-sebej je treba izpostaviti uredi-tev kolesarskih stez, ki smo jih zadnja leta uredili približno 7,5 kilometrov.

Čiščenje odpadnih voda: ve-lik del občinskega proračuna in sredstev EU v Podčetrtku namenimo tudi za ureditev sis-tema čiščenja odpadnih voda.Tako smo v zadnjem letu ure-dili čistilno napravo, eko otoka s parkiriščem in z vodovodom v Pristavi pri Mestinju ter ure-dili kanalizacijo s ČN v naselju Imeno.

Energetska obnova stavb – občina se zaveda pomena ob-novljivih virov energije (OVE) in učinkovite rabe energije (URE), zato med svojimi aktivnostmi sledi tudi tema trendoma. Naj omenimo le zadnjo večjo inve-sticijo, energetsko obnovo jav-ne stavbe OŠ Podčetrtek, ki je vsekakor primer dobre prakse na obmejnem območju.

Obnova kulturne dediščine: trško jedro Podčetrtka je zagoto-vo spomenik, ki ga je potrebno posebej skrbno ohranjati, prav zato se je občina v letu 2012 celovito lotila obnove jedra in objekta stare šole ter sledila na-čelom UVE in URE.

Vsekakor velja občina Pod-četrtek, ki je zagotovo ena naj-bolj turističnih obmejnih občin v Sloveniji, za vzor pri črpanju EU-sredstev in premišljenih in-vesticijah, ki vedno sledijo na-čelu uporabnosti in trajnosti.

Grad KomendaGrad Komenda, ki leži na

vzpetini sredi Polzele, je za-radi svoje zunanje podobe in lege viden daleč naokoli in si vsekakor zasluži osrednje me-sto v zgodovini občine Polzela. Kraj se je počasi začel razvijati okrog gradu Heilenstein, ki se v neki oglejski listini omenja že leta 1149.

V 13. oziroma 14. stoletju je grad skoraj za pol stoletja prešel v roke malteških vitezov, do nji-hovega prihoda pa so bili lastni-ki polzelski plemiči. V času mal-teških vitezov se je preimenoval v komendo, ki je bila zaupana določenemu upravitelju redov-

nih posestev (komendatorju). V gradu je imel sobo tudi župnik Anton Muhovec, stric Franceta Prešerna, ki ga je pesnik med letoma 1817 in 1819 tudi obisko-val, na kar opozarja pri glavnem

vhodu vzidana bronasta plaketa z njegovim portretom in plošči-co z napisom.

Od leta 1998 si je Občina Polzela prizadevala Komendo obnoviti in zaščititi v sodelo-vanju s celjsko enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnova gradu se je zaključila v letu 2011. Občina je s tem pri-dobila veliko novih prostorov, primernih za razvoj turizma, za kulturno dejavnost in družabno življenje. V prostorih gradu je moderna in lepo urejena Občin-ska knjižnica Polzela, dislocira-ni oddelek Glasbene šole Rista Savina iz Žalca ter najstarejša horizontalna sušilnica hmelja, obnovljena v sklopu projekta

Ekomuzej hmeljarstva in pivo-varstva Slovenije, svoje prostore je dobil tudi Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela, v spo-dnjih prostorih pa je na voljo grajsko razvajanje v Malteškem hramu.

Projekt obnove gradu Komen-da se uvršča med najpomemb-nejše projekte, ki so namenjeni razvoju turizma in povečanju turistične atraktivnosti tako za potrebe občine kot tudi širše regije.

Prijazno gospodarjenje z okoljem

V občini Prebold smo takoj po ustanovitvi začeli izdelavo strategije prostorskega razvoja kot osnove razvoja in priprave strategij za vsa področja življe-nja in dela. V naslednjih letih smo strategije razširili in jih kot ena prvih občin v državi spre-jeli v obliki občinskega prostor-skega načrta.

Dokument je bil osnova po-novnega zagona gospodarstva po popolnem propadu tekstilne industrije in je bil zasnovan z ja-sno navedenimi pogoji za posege prihajajočih investitorjev. Hkrati je občina komunalno opremila industriji namenjena zemljišča. Rezultati so danes vidni v 1.900 delovnih mestih in dejstvu, da se občina Prebold po kriterijih financiranja lokalnih skupnosti samofinancira.

Občina se je vključila v uspe-šno izveden regijski projekt celo-stnega ravnanja z odpadki in nji-hovega ločevanja že pri izvoru. V tem letu bomo zaključili projekt gradnje objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda in tako trajno zavarovali

vode porečja Savinje in Boljske na območju občine Prebold. Za-radi poteka kanalizacijskih vodov v trasi lokalnih cest bo v tem letu zaključena njihova obnova in hkratno opremljene za varen promet kolesarjev in pešcev.

Zaključen je skupen projekt devetih občin prenove javne razsvetljave z okolju prijazni-mi varčnimi LED-svetilkami, ki nam prinaša najmanj 30-odstotni prihranek pri porabi električne energije.

V začetku letošnje pomladi je bil zaključen projekt vrtca še z dozidavo štirih igralnic in ener-getsko obnovo vrtca in šole. Na šolskih zgradbah je vgrajena sončna elektrarna.

V Preboldu že od začetka upo-rabljamo kot vir ogrevanja ze-meljski plin v industriji in vzgoji in izobraževanju v celoti, delno pa že tudi v gospodinjstvih.

11

župan Martin Mikolič

župan mag. Branko Kidrič

Naložbe za varovanje okolja

župan Vincenc Jeraj

Občina Rečica ob Savinji iz-vaja številne projekte. Kot iz-jemen prispevek k varovanju okolja pa šteje projekt Dopol-nilno kanalizacijsko omrežje Varpolje–Spodnja Rečica.

Občina je v letih 2010–2012 zgradila in v obratovanje vklju-čila modificiran ločen dopol-nilni kanalizacijski sistem, ki zagotavlja odvajanje fekalnih in meteornih vod v naseljih Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje in Šentjanž. Fekalni vod se pri-ključuje na obstoječi kolektor Varpolje–Rečica ter posredno na čistilno napravo v Lokah pri Mozirju. Vrednost celotne na-ložbe znaša 1,2 milijona evrov.

V teh dneh končujemo po ve-likosti enega najzahtevnejših ob-činskih projektov, in sicer izgra-dnjo povezovalne ceste in mostu čez Savinjo. Lani smo podpisali pogodbo za izgradnjo povezo-valne ceste in mostu čez Savinjo na Pobrežje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Povezovalna cesta je zasnovana kot dvosmer-na asfaltna cesta s hodnikom za pešce. Višinski potek ceste je v največji meri prilagojen terenu,

medtem ko je višina novega mo-stu pogojena z višino 100-letne vode. Most čez reko Savinji gra-dijo na mestu, kjer je prej stala brv. Dolžina mostu je 53,90 m, širina cestišča na mostu je 6 m, skupaj s hodnikoma za pešce pa 9,60 m. Na trasi ceste pod Trnovcem premoščajo tudi ob-stoječo suho strugo z betonskim škatlastim prepustom. V sklopu izgradnje mostu izvajajo vodno gospodarsko ureditev in izgra-dnjo nasipa ob levi strani reke Savinje. S tem se bo izboljšala poplavna varnost bližnjih na-selij.

Obe naložbi delno sofinanci-ra Evropska unija. Izvajata se v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Razvoj regij, prednostne usmeritve Re-gionalni razvojni programi.

Privlačnejše središče občineV najnovejšem projektu bo

posodobitve deležno celotno območje avtobusne postaje, vključno s parkiriščem ob objektu Pošte Slovenije. Prva od načrtovanih vsebin je ure-ditev pokrite Tržnice Rogaška v sprednjem delu pritličja. V preostalem delu pritličja in v petih medetažah bo Parkirišče Center, ki bo prineslo 78 brez-plačnih parkirnih mest.

Posebno zanimivost projekta predstavlja pohodna in ozele-njena streha objekta, na kateri bo Terasa Rogaška, ki bo hkrati razgledišče v smeri južnega par-ka z urejenimi potmi, zaščitno ograjo, s klopmi in hortikulturno

ureditvijo. Četrta vsebina projek-ta se bo na nov objekt navezala z obnovo podobe avtobusne po-staje, torej z izboljšanjem videza že zgrajene infrastrukture. S tem projektom bomo uredili dodatna parkirna mesta, projekt bo pri-

nesel poživitev degradiranega območja, povečal se bo delež zelenih površin, ponudba lokal-no pridelane hrane in izboljšal se bo zunanji videz infrastrukture v središču mesta.

21. septembra 2012 je svoja vrata odprlo Kulturno-turistično središče Rogaška Slatina, ime-novano Anin dvor. Projekt je bil izveden z namenom ohranjanja kulturne in naravne dediščine ter popestritve kulturne in turistične ponudbe mesta, ki omogoča na enem mestu podoživljanje zgo-dovine Rogaške Slatine, njene tradicije in spoznavanje njene osrednje znamenitosti današnje-ga časa z ogledom petih zbirk: steklarske, grafične, domoznan-ske, parkovne in vodne.

Do leta 2015 bomo opravili

hidravlično izboljšavo in do-gradnjo vodovodnega sistema v občinah Kozje, Podčetrtek, Ro-gaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Prebivalci teh občin bodo po izvedbi investicije imeli zagotovljeno nemoteno oskrbo z neoporečno pitno vodo. Z vidika regionalnega razvoja je priklju-čitev čim večjega števila prebi-valcev, zlasti pa prebivalcev iz oddaljenih krajev, pomembna, saj bo omogočila razvoj dopol-nilnih in turističnih dejavnosti na podeželju.

Prenova šol, urejanje prometaObčina Rogatec zaključuje

dela, ki obsegajo zamenjavo stavbnega pohištva, ureditev fasade, optimizacijo ogrevalne-ga sistema z vgradnjo toplotne črpalke in ureditev razsvetljave v osnovni in podružnični šoli. V naslednjem letu pa je načrto-vana izvedba energetske sana-cije podružnične osnovne šole Dobovec.

Vlagamo v ureditev kanalizacij-skega omrežja (novogradnja) in preureditev vodovodnega omrež-ja v naselju Rogatec – vzhod. Na območju ni zgrajenega kanali-zacijskega sistema za odpadne vode, zato je odvajanje odpadnih voda za obstoječe stanovanjske objekte na komunalno čistilno napravo Rogaška Slatina bistve-nega pomena za ohranjanje či-stosti okolja in trajnostni razvoj območja. Hkrati se bo izboljšala preskrba s pitno vodo v tem delu Rogatca s preureditvijo vodovo-dnega sistema, z dobavo vode iz novozgrajenega vodohrana.

V naselju Sv. Jurij, ki je kultur-na dediščina, je 28 urejenih par-kirišč za obiskovalce. Z izgradnjo

parkirišča se je prenehalo neu-rejeno parkiranje po travnikih in zelenicah v območju naselja, kar prispeva k urejenosti naselja in zmanjšanju vplivov na okolje.

Občina skupaj z Direkcijo RS za ceste končuje gradnjo južne obvoznice skozi naselje Rogatec. Obvoznica bo omogočila razbre-menitev prometa skozi južni del trškega jedra, z urejenim kroži-ščem se bo bistveno zmanjšala emisija hrupa in izpušnih plinov, z urejenimi kolesarskimi stezami na območju obvoznice in hodni-ki za pešce pa povečala varnost pešcev in kolesarjev v prometu.

Predvidena je ureditev in obno-va trškega jedra Rogatec, za kar se izdeluje projektna dokumen-tacija. Obnova naj bi spodbudila in oživila nekatere dejavnosti v trgu, vsebinsko dopolnila obsto-ječo turistično ponudbo v obči-ni in prispevala k trajnostnemu razvoju.

12

župan Alojz Lipnik

župan mag. Marko Diaci

župan Miran Gorinšek

Cilj je prijazna družbaV Slovenskih Konjicah za-

ključujemo dela pri več pro-jektih, ki smo jih začeli lani ali celo v letu pred njim. Zelo smo veseli, da bomo jeseni le-tos predali namenu centralno čistilno napravo na Prežigalu in pripadajočih 9.600 metrov novih primarnih kanalizacij-skih vodov. Vrednost del in vgrajene opreme znaša 9,5 milijona evrov, kar predstavlja največjo investicijo lokalne skupnosti v zadnjih nekaj le-tih. Od tega je kar 6,4 milijona evrov sredstev kohezijskega sklada oziroma državnega proračuna. Vsekakor gre za velik korak pri prizadevanjih za čisto in zdravo okolje.

Končuje se tudi gradnja odpr-tega širokopasovnega omrežja. Na področju informatike je to neke vrste avtocesta za prenos podatkov. V ta namen je bilo položenih približno 140 kilo-metrov cevi in optičnih kablov, tako smo omogočili internetno povezavo tudi v najbolj odda-ljenih krajih občine. Vrednost opravljenih del znaša približno 4,66 milijona evrov, pri tem pa je delež občine (2,77 milijona)

prispevala EU, razliko pa je pri-speval zasebni partner GVO.

Lahko rečemo, da bo raz-kopan Stari trg kmalu le še spomin. Prepričan sem, da bo obnovljeni Stari trg postal za-nimivo okolje za podjetnike in ustanove oziroma za opravlja-nje dejavnosti.

Obnovitvena dela so se začela tudi na Dvorcu Trebnik, predvi-doma do konec junija 2014 se bomo že veselili povsem dru-gačne podobe tega bisera nad Starim trgom.

Razvoja družbe pa ne pred-stavljajo samo gradnja ali obno-va različnih objektov in razvoj podjetništva. Naš cilj vsekakor je, da smo tudi prijazna družba. Dobra volja, odkrita beseda, so-delovanje in zaupanje so osno-va za uspešno delo v korist vseh prebivalcev lokalne skupnosti. Prepričan sem, da imamo to vrednoto, zato se ne smemo bati prihodnosti.

Trajnostni razvoj v naročju AlpSolčavsko leži v osrčju Ka-

mniško-Savinjskih Alp. Lju-dje tu že stoletja živijo v tesni povezavi z naravo in povezani med seboj. Z nenehno opre-znostjo življenja v trdih raz-merah so ustvarili inovativne rešitve za svoje potrebe. Spre-membe v naravi in družbi ter-jajo sprotne odzive in iskanje novih poti. A cilj ostaja: kako-vostno življenje domačinov Solčavskega v sožitju z nara-vo, z drugimi in s svetom.

Prepoznano delovanje pred-nikov in vgrajeni vzorci odzi-vanja so ob razumevanju in

spoštljivem pogledu skozi očala današnjih potreb uporabni tudi danes.

Na Solčavskem izvajamo pro-jekte trajnostnega razvoja, ki ob

ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter medgeneracijskem druženju v povezavi s turizmom spodbujajo razvoj volnenih – polstenih izdelkov iz volne avtohtone jezersko-solčavske pasme ovac, razvoj lesenih izdel-kov iz solčavskega gorskega lesa in razvoj novih živilskih izdel-kov na osnovi tradicije. Dogodki in aktivnosti v Centru Rinka so v tesni povezavi z domačini, s turističnimi ponudniki in z obi-skovalci Solčavskega. Hkrati se večja aktivnost v vasi odraža tudi v zanimanju domačinov za ureditev zapuščenih hiš, gostiln in turističnih objektov.

V Občini Solčava smo ob te-

snem sodelovanju z ostalimi ak-terji zastavili strategijo trajnostne-ga razvoja turističnega območja Solčavsko in strategijo razvoja lo-kalnih produktov s pripadajočim načrtom trženja in z operativnimi načrti. Ti dokumenti izhajajo iz načel trajnosti, vključujejo ob-stoječe stanje naravnih virov in vodijo k izboljšanju kakovosti ži-vljenja domačinov ob postopnem vzdržnem razvoju.

Oskrba z vodo med najpomembnejšimi

V Šentjurju se zavedamo pomena dostopnosti javne ko-munalne infrastrukture, zato letos v okviru partnerskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle zagotavljamo nove priključke na javni vodo-vod, hkrati pa bomo poskrbeli za varnejšo in bolj kvalitetno vodo za vse občane z vključi-tvijo novega vodnega vira Loka pri Žusmu v sistem.

Vodovodno ožilje bomo širili tudi na meji z Občino Dobje. V letu 2011 se je končal prvi del gradnje kanalizacijskega omrež-ja na čistilno napravo Šentjur. Letos in v letu 2014 bo sledil drugi del, novih 4,3 kilometra kanalov in priključki za 110 go-spodinjstev. V Občini Šentjur bomo nov gospodarsko-razvoj-ni cikel pričakali pripravljeni na investitorje – s komunalno urejeno Industrijsko cono Šen-tjur – jug II. Ob urejanju cone je občina že izvedla prvi del proti-poplavnih ukrepov ob reki Vo-glajni, za nadaljnjo ureditev pa je bila letos podpisana pogodba

z ministrstvom za kmetijstvo in okolje.

Septembra lani je 120 malčkov prestopilo prag nove in sodobne enote Vrtca Šentjur v Hruševcu, šolarji OŠ Planina pri Sevnici pa popolnoma prenovljene šole. Zatem ko so v 2011 na Planini dobili novo zunanje igrišče, je v zadnji fazi aktualna še prenova šolske telovadnice. Junija letos pa so učenci OŠ Dramlje popol-noma spraznili svojo šolo, ki jo čaka energetska obnova.

V letu 2011 se je končalo ureja-nje vaškega jedra v Dobrini, lani na Ponikvi, letos pa se »vrača-mo« v prepoznavni Zgornji trg, kjer bo v skladu s smernicami varstva kulturne dediščine novo podobo dobila stavba v Ulici skladateljev Ipavcev št. 30.

Naložbe izbiramo premi-šljeno, izvajamo racionalno in oplemeniteno z uspešno prido-bljenimi sredstvi na državnih in evropskih razpisih.

13

župan Jožef Čakš

župan Janko Kopušar

župan Darko Menih

Poslovni, kulturni, prijazni do narave in otrok

Občina Šmarje pri Jelšah je v zadnjih letih s pomočjo različnih z evropskimi sred-stvi sofinanciranih projektov uspela ustvariti boljše pogoje za življenje občanov in zasta-vila temelje za ponoven gospo-darski zagon.

Z ureditvijo poslovnih con Šmarje vzhod in Mestinje Bo-hor je v občino pritegnila nove vlagatelje, računa tudi na spro-stitev ozkega prometnega grla v Grobelnem, saj se bo z gra-dnjo nadvoza nad železniški-ma progama Celje–Maribor in Celje–Rogatec oziroma Imeno promet sprostil.

Občina je z novozgrajenim nizkoenergetskim vrtcem po-nudila mladim družinam var-stvo in vzgojo za predšolske otroke in s tem mlade starše razbremenila skrbi za varstvo. Z veseljem namreč ugotavlja-mo, da je v občini mogoče za-znati težnjo priseljevanja mla-dih družin. Pretežno kmečko okolje brez industrije daje zagotovilo kakovostnega ži-vljenja na podeželju, občina pa se zadnjih nekaj let s po-

močjo projektov, sofinanci-ranih s sredstvi Leader, trudi zagotoviti boljše življenjske pogoje ljudem na podeželju, predvsem z vključitvijo v tu-ristično ponudbo in ohranja-njem naravnih danosti.

Za kakovost življenja je po-membna tudi duhovna hra-na, zato se veselimo jeseni prenovljenega in posodoblje-nega kulturnega doma, ure-jamo tudi prvi muzej v kraju in občini, posvečen obdobju baroka. Predvsem s pomočjo infrastrukturnih projektov se občina povezuje s sosedami. Tako je spomladi odprla še zadnji odsek kolesarske steze Šmarje–Pristava, ki vodi do Podčetrtka in še dlje. Svoje na-pore bo v prihodnjem obdobju namenila čimprejšnjemu od-prtju muzeja baroka, reševa-nju infrastrukturnih izzivov in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju.

Okoljske nalogeObčina Šmartno ob Paki,

podpisnica Deklaracije traj-nostnega razvoja Savinjske regije, je tovrstne razvojne usmeritve še pred podpisom tega pomembnega dokumen-ta zapisala tudi v Lokalno agendo 21.

Gre za trajnostno narav-nan program, ki določa cilje na okoljskem, socialnem in gospodarskem področju. Pro-gram je zastavljen zelo širo-ko, sega pa na področja zraka, vode, odpadkov, hrupa, tal,

naravne in kulturne dedišči-ne, gospodarstva, energetike, kmetijstva, prostora, infra-

strukture, družbenih dejav-nosti in turizma.

Kar nekaj aktivnosti v zvezi s tem je že bilo opravljenih, nekatere se izvajajo in se še bodo. To so na primer sve-tovanja v energetski pisarni o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter urejanje poslovno-obrtnih con. V okviru urejanja oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini je del tega projekta tudi občina Šmartno ob Paki. Urejamo tudi kanalizacijo, skrbno ravnamo z odpadki in imamo očiščeval-ne akcije. Razvijamo in pro-moviramo vinogradništvo in drugo panogo kmetijstva ter s tem povezane turistične načr-

te. V več kot dvajsetih aktivnih društvih skrbimo za ohranja-nje kulturne dediščine. Imamo sončno in eko šolo in vrtec, kmečko tržnico, mladinski hotel s ponudbo raznovrstnih kreativnih in rekreativnih de-javnosti …

Vse to so projekti, ki v okvi-ru danih možnosti kažejo, da skrb za trajnostni razvoj v občini Šmartno ob Paki ni le načelna zaveza na papirju.

Lepše okolje in delovna mesta

Občina Šoštanj pri izvajanju in načrtovanju praktično vseh projektov vedno zasleduje vsaj dva cilja, in sicer izboljšanje kakovosti življenja sedanjih in tudi prihodnjih generacij, s čimer sledi strategiji traj-nostnega razvoja, kot so ga že pred skoraj tridesetimi leti opredelili Združeni narodi.

V Šoštanju ne moremo mimo tega, da je bila v preteklosti ob-čina izjemno okoljsko prizadeta in degradirana. Z gradnjo blo-ka 6 Termoelektrarne Šoštanj se bo okoljska obremenjenost bistveno zmanjšala, obenem pa bodo imeli tudi prihodnji rodovi zagotovljena delovna mesta. Degradirano okolje za-radi posledic rudarjenja se bo preoblikovalo in bo namenjeno športu in rekreaciji ter bo do-bilo veliko družbeno veljavo. Obenem bomo poskrbeli tudi za to, da bodo tudi prihodnji rodovi seznanjeni z okoliščina-mi nastanka jezera in s tem, da je voda preplavila celotno vas Družmirje.

Občina Šoštanj veliko pozor-nosti in tudi sredstev namenja

ustvarjanju primerljivih pogo-jev življenja tako v mestu kot na podeželju. Med drugim za-gotavlja gradnjo kanalizacijskih sistemov tudi na periferiji, kar pripomore k izboljšanju kvalite-te življenja prebivalcev, obenem pa je to velika razbremenitev za okolje. Podobno velja tudi za skupno operacijo treh občin (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki) – Celovita oskrba z vodo Šaleške doline.

Občina Šoštanj je v obdobju gradnje novega 16-oddelčnega vrtca. V gradnjo sodobne niz-koenergetske stavbe je od za-četka vključena zainteresirana javnost, saj občina zna prisluh-niti potrebam prebivalcev. Pred-vsem preko sodobnih komuni-kacijskih poti je širša javnost vpeta v številne občinske odlo-čitve in projekte, s čimer občina zadovoljuje tudi socialni vidik trajnostnega razvoja.

14

župan Miran Jurkošek

župan Slavko Vetrih

župan Vilko Jazbinšek

Otrokom prijazno okoljeV občini Štore sta bila najve-

čja projekta, ki sta bila izvede-na v zadnjih letih, rekonstruk-cija in prizidek vrtca Lipa in projekt IPA 48 ur.

Projekt Rekonstrukcija in ob-nova vrtca je delno financirala EU, in sicer iz Evropskega skla-da za regionalni razvoj – Razvoj regij. S projektom smo sledili in tudi dosegli naslednje cilje: zmanjšanje rabe energije oziro-ma povečanje nizkoenergetske učinkovitosti objektov, zago-tovitev ustreznih prostorskih pogojev za predšolsko vzgojo in združitev oddelkov na eni lokaciji, izboljšanje kakovosti bivanja otrok, okolju prijaznej-ša gradnja objekta, varčevanje z energijo, izboljšanje kakovosti bivanja na območju in prispevki k boljši kakovosti življenja ljudi na območju vrtca ter ustvarjanje novih delovnih mest. Trenutno je v vrtcu vključenih 186 otrok, ki so razporejeni v 11 oddelkov.

Projekt IPA 48 ur pa je Obči-na Štore izvedla v sodelovanju med Občino Podčetrtek, Ob-čino Zagorska sela, Razvojno agencijo Sotla iz Šmarja pri Je-lšah in Okoljsko raziskovalnim zavodom iz Slovenskih Konjic. Občina Štore je v okviru tega projekta omogočila vzposta-vitev okoljskih pisarn in info točk ter s tem pripomogla k ve-čji ozaveščenosti o inovativnih varstvenih ukrepih med prebi-valci in obiskovalci projektne-ga območja. V okviru projekta je bila izvedena tudi investicija gradnje povezovalnega kana-la odpadnih vod med Obrtno cono Štore – vzhod in obrtno cono Štore – zahod v vrednosti več kot 400 tisoč evrov.

Z mislijo na prihodnje generacije

Če pomislimo, da je defini-cij o trajnostnem razvoju (TR) le nekoliko manj kot načinov, kako stremeti k temu, potem upamo, da pot, ki jo ubiramo v Občini Tabor, resnično sledi razlagi trajnostnega razvoja Svetovne komisije za okolje in razvoj, ki pravi, da TR pome-ni »zadovoljiti trenutne potre-be, ne da bi pri tem ogrožali zadovoljevanje potreb priho-dnjih generacij«.

V Občini Tabor skladno z našo vizijo, s pristojnostmi in sredstvi spodbujamo lasten razvoj in prispevamo k zdra-vemu in zadovoljnemu življe-nju občanov. Velik delež tega nosijo občinska društva, ki na najrazličnejših področjih spod-

bujajo povezanost v skupnosti. Potenciala za turizem je veliko, saj z bogato zgodovino kraja to s svojo ponudbo nadgrajujejo tudi naše turistične kmetije.

Z razpisi za kmetijstvo spod-bujamo lokalno samooskrbo s hrano, ki jo želimo konkreti-

zirati z ustanovitvijo centra pridelave hrane na površini približno desetih hektarjev v sistemih rastlinjakov in odpr-tih površin. Projekt je zajet tudi kot regijski projekt v obdobju 2014–2020. Prav tako skušamo na okoljskem področju poleg skrbi za čisto okolje prostorske akte urejati v skladu z razvojni-mi potrebami. Z gradnjo čistil-ne naprave in novih kanaliza-cijskih vodov uspešno urejamo komunalno območje, nedolgo nazaj pa smo z energetsko ob-novo podružnične osnovne šole in vrtca poskrbeli za varč-nejšo in učinkovitejšo izrabo prostorov objektov.

V prihodnosti bi želeli še več poudarka nameniti trajnostni

gospodarski rasti in ustvarjanju poslovnega okolja za realizacijo podjetniških idej. Vsekakor pa želimo še naprej krepiti razvoj in privlačnost zelenega pode-želja ter ohranjati poseljenost in kulturno krajino na tem ob-močju. Velik pomen dajemo povezovanju in partnerstvu, ki omogočata približevanje ciljem, zapisanih v Deklaraciji trajno-stnega razvoja Savinjske regije, in na ta način prispevamo tudi k napredku v regiji.

Obiskovalci kot sonceKo sonce obsije jutranje vrho-

ve Javorja, Stenice in pobočja Pohorja, vlada v Vitanju še spo-kojen mir. Kraj zaživi, ko tudi njega oblijejo sončni žarki. Kot cvet se odpro vrata Ksevta, vanj pa kot čebelice v panj vstopajo vse številnejši obiskovalci. Več kot 18 tisoč se jih je zvrstilo v tej hiši od lanskega odprtja.

Čeprav smo končali to našo največjo naložbo, Vitanjčani ne mirujemo. V občino smo namreč v zadnjih letih uspeli »pripeljati« približno šest milijonov evrov dodatnih izvenproračunskih sredstev, veliko jih je prispeva-la EU. S pomočjo regionalnih razvojnih sredstev smo uspeli končati skupen projekt z občino Zreče – 3-kilometrski cestni od-sek v Skomarju in na Hudinji – in v celoti končati projekt gradnje kanalizacijskega sistema, vključ-no z zagonom čistilne naprave. Kot šesta občina v državi smo uspešno dokončali projekt gra-dnje širokopasovnega omrežja elektronskih telekomunikacij.

Pred nedavnim smo predali namenu nove prostore za potre-be zdravstva, kraj premore nove prostore pošte, novo lekarno, ku-

piti je možno nove stanovanjske enote …

Trenutno je ena večjih skrbi namenjena projektu energetske obnove šole, v kraju kot držav-no naložbo obnovaljajo Pirhov most.

Občina bo v kratkem začela urejati ceste in pločnika v nase-lju Štajnhof.

Ker Vitanjčani praktično izkori-stimo vsak sončen dan za kakšno koristno početje, je mogoče za-znati poleg Beškovnikove kašče obnovljeno še preužitkarsko hišo, obnovljena je večina sakralnih objektov, rojeva se več zasebnih pobud, vezanih na muzejsko po-nudbo in rokodelstvo, vzporedno se začenja razcvet kmečkega tu-rizma.

Zato rabimo sonce in razume-vanje …

Sonce ste tudi vsi naši obisko-valci, s katerimi si močno želimo deliti vse tisto, kar premoremo. Verjemite, veliko lepega je.

15

župan mag. Boris Podvršnik

župan Benedikt Podergajs

župan Franc Sušnik

Okolju prijazna občinaObčina Vojnik s trajnostnim

razvojem na vseh področjih omogoča sedanjim in bodočim rodovom kakovostno življenje z aktivnim vključevanjem v gospodarske in družbene pro-cese okolja.

Trajnostni razvoj imamo za-snovan z naslednjimi projekti:

- ohranjanje vodnih virov (gradnja čistilnih naprav, fe-kalnih kanalov, sofinanciranje malih čistilnih naprav, vodo-oskrba, obnova vodnjakov, čistilne akcije, protipoplavni ukrepi)

- ravnanje z odpadki (zbirni center Arclin, ekološki otoki, Center ponovne uporabe Voj-nik)

- učinkovita raba energije (nizkoenergetski vrtec in telo-vadnica, fotovoltaika, varčna javna razsvetljava, energetsko knjigovodstvo javnih objek-tov)

- varovanje kulturne krajine (promocija samooskrbe, ekolo-ške kmetije, čebelam prijazna

občina, skrb za okolje)- izobraževanje in osveščanje

(eko vrtec in eko šoli, EU sonč-ni dnevi, energetsko svetovalna pisarna, članki v javnem glasilu Ogledalo in na spletnem mediju mojaobcina.si/vojnik)

V času recesije je še toliko pomembneje, da se izvajajo tudi projekti, ki finančno raz-bremenjujejo porabo. Kot dobro prakso bi izpostavili center po-novne uporabe v Vojniku. Pred-nosti so ureditev kulturne dedi-ščine v trgu, zaposlitev ranljivih oseb, ugodne cene, ohranjanje kulturne identitete in manjša količina odpadkov.

Za svoje aktivnosti na podro-čju trajnostnega razvoja smo že tri leta prejemniki priznanja okolju prijazna občina, ki ga po-deljuje Društvo Planet Zemlja.

Inovativni VranšaniV dolgoročni strategiji Ob-

čine Vransko je poleg splo-šnega razvoja občine predvi-dena tudi ekološka sanacija kraja in v okviru tega zmanj-šana poraba energije. Poleg cilja zmanjšanja onesnaževa-nja kraja in znižanja stroškov za energijo je bil cilj občine pri izgradnji DOLB Vransko tudi pridobitev novih delov-nih mest, izraba biomase iz okoliških gozdov ter zmanj-šanje odvisnost od zunanjih virov energije.

Decembra leta 2003 je bilo za ogrevanje in vodenje investicije ustanovljeno podjetje Energe-tika Projekt, d. o. o., katerega dejavnost je oskrba kraja s toplo vodo. Sistem DOLB Vransko se-

stavljajo kotlovnica, dva kotla na lesno biomaso moči 2 MW in 1,2 MW, rezervni kotel na ELKO moči 1,5 MW, toplovodno omrežje ter toplotne postaje. Na sistem je priključenih 168 po-rabnikov. V letu 2012 smo nad-gradili sistem DOLB s sistemom velikoploščatih sprejemnikov

sončne energije, ki zagotavljajo toplo sanitarno vodo čez poletje za vse porabnike.

Na Vranskem deluje tudi Inovacijski center Vransko za razvoj alternativnih virov energije. S projektom želimo prenesti tuja spoznanja slo-venskim ekspertom in širši javnosti o načinu reševanja energetskih težav na sodoben način: kako lahko že s prepro-stimi posegi zmanjšamo pora-bo energije, kako lahko z zelo majhnimi stroški izkoristimo razpoložljivo energijo v svoji okolici, ki je danes sploh ne opazimo, pa naj bo to sončna, vetrna energija, hidroenergi-ja ali toplota Zemlje. Postali

pa smo tudi edini biomasni center za centralno Evropo v Sloveniji.

V sklopu Inovacijskega centra Vransko deluje tudi večje števi-lo novih tehnologij s področja URE in OVE, ki so plod doma-čega znanja. Na poslovnem objektu je montirana razisko-valna fotonapetostna elektrar-na, sestavljena iz treh enot, in predstavlja prvo tovrstno elek-trarno v Sloveniji.

Pred izgradnjo centralne čistilne naprave

Največji projekti v Občini Zreče se zadnja leta nanašajo na odvajanje in čiščenje odpa-dnih in meteornih voda.

V septembru 2012 sta se končala projekta gradnje me-teorne kanalizacije, in sicer Nova Dobrava 2 (vrednost in-vesticije 1,26 milijona evrov) in Nova Dobrava 3 (1,10 milijona evrov). Sofinancerska sredstva smo pridobili iz petega razpisa EU, sklada za regionalni razvoj. Vzporedno smo gradili tudi odprto širokopasovo omrežje. Tako smo do vseh objektov, ki se priključujejo na novozgraje-no kanalizacijo, pripeljali tudi napeljavo za vpih optičnih vla-ken. V naslednjem letu priča-kujemo še izgradnjo centralne čistilne naprave. Sredstva črpa-mo iz kohezijskega sklada EU (2,22 milijona evrov), državne-ga proračuna (670 tisoč evrov) in občinskega proračuna (1,16 milijona evrov).

V Resniku so se krajani razveselili odprtja modernizi-ranega cestnega odseka Vid-mar–Filčenk v dolžini 3,1 km (vrednost projekta 780 tisoč

evrov). Od začetka letošnjega leta traja obnova lokalne ce-ste Ostruh–Studenčnikov križ v vrednosti 690 tisoč evrov. Ministrstvo za zdravje RS nam je odobrilo del sredstev za ob-novo Zdravstvene postaje Zre-če. Za omenjeni projekt smo dobili še donatorska sredstva treh največjih podjetij iz Zreč, skupna vrednost projekta pa je znašala 220 tisoč evrov.

Energetsko učinkovitejšo podobo bosta v dveh letih do-bila tudi vrtec in osnovna šola. Zamenjali oziroma posodobili bomo svetilke javne razsvetlja-ve, za kar smo sredstva pridobili s prijavo na razpis pri Petrolu.

Z zavodom za varstvo narave sodelujemo v projektu ohranja-nja mokrišč Wettman, sodelo-vali pa smo tudi v projektu Na-treg, vizija in strategija Pohorja 2030.

16

župan Janko Kos

direktor Stojan Praprotnik

Zelena občinaObčina Žalec se lahko po-

hvali z dolgoletno usmeritvijo v trajnostni razvoj predvsem na področju varstva okolja in ohranjanje narave, kar ustvarja dobre pogoje za razvoj ekotu-rizma. Za številne projekte smo pridobili sredstva EU in RS ter priznanja.

Vlagamo v gradnjo in obnovo kanalizacijskega sistema (Petrov-če, Šempeter, Liboje), pri čemer je končan del gradnje primarnega kanalizacijskega omrežja in cen-tralne čistilne naprave Kasaze za potrebe šestih občin Spodnje Savinjske doline. Gradimo in ob-navljamo ceste ter saniramo pla-zove, skrbimo za ustrezno ravna-nje z odpadki, spremljamo stanje in urejanje vodotokov, spodbuja-mo in osveščamo za učinkovito rabo energije in obnovljivih vi-rov. Prejeli smo priznanji planetu Zemlja prijazna občina 2012 in najbolj zelena občina 2010.

Leta 2011 je bila sprejeta stra-tegija razvoja turizma 2012–2018, pri kateri imata pomembno vlogo trajnostni razvoj in ekoturizem. Glavne dejavnosti so: urejanje in promocija tematskih in ko-

lesarskih poti, trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem, Poni-kovskega krasa z jamo Pekel in Arheološkega parka Šempeter, Ekofest, Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, pode-želska tržnica v Žalcu, odkup kmetije v Petrovčah za potrebe ureditve »vaškega jedra«.

Projekt prenove starega mestnega jedra z malo manj kot 2 milijona evrov (kar je 85 odstot-kov vseh potrjenih upravičenih stroškov investicije, ki znašajo približno 2,3 milijone evrov) so-financira EU iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Celovita pre-novitvena dela zajemajo zelene površine, vodovodno in kanaliza-cijsko omrežje, nizkonapetostni priključek, semaforizacijo in jav-no razsvetljavo. S prenovo želimo poudariti identiteto mesta in ob tem izboljšati kakovost življenja in gibanja ter manifestacije raz-ličnih vlog trga.

Trajnostna usmeritev regijeRazvojna agencija Savinjske

regije (RASR) je opredelitev za trajnostni razvoj regije izbrala za eno svojih stalnih in pred-nostnih nalog.

Spoznanje o potrebnosti ra-zvoja regije na način, ki vplivno enakovredno upošteva družbo, okolje in kapital, smo vse od ustanovitve družbe RASR idej-no vgradili v koncept priprave Deklaracije trajnostnega razvo-ja Savinjske regije. Odgovorno smo prevzeli nalogo aktiviranja regijskih razvojnih partnerjev za njihov pristop in sprejem deklaracije, pri čemer smo leta 2011 najprej nagovorili vseh 31 občin Savinjske regije in druge pomembne nosilce družbenega razvoja regije. Smer trajnostne-

ga razvoja regije je v letu 2012 nadgradilo in učvrstilo 40 po-membnih nosilcev gospodarske-ga razvoja regije, ki so sprejeli in podpisali deklaracijo.

Tako kot skrbniki izvajanja de-klaracije se v Razvojni agenciji

Savinjske regije tudi kot njeni sopodpisniki zavedamo, da mo-ramo biti vztrajni, prepričljivi in prav tako verodostojni.

Ob uveljavljanju do okolja prijaznih oblik in načinov in-ternega poslovanja pripravlja-mo, vodimo in izvajamo tudi projekte, v katerih je zaznaven trajnostni razvoj regije. Med projekti izpostavljamo projekt Savinjska regija – Ekoregija, v okviru katerega skrbimo za iz-menjavo primerov dobrih praks, ki so jih uresničile naše občine na področju različnih okoljskih in drugih ukrepov trajnostnega razvoja.

Z izvajanjem projekta Podje-

tno v svet podjetništva, ki ga so-financira EU, usposabljamo mla-de brezposelne izobražence za vstop na trg dela. Z izvajanjem projekta Regijska štipendijska shema Savinjske regije mladim omogočamo kadrovske štipen-dije za izobraževanje v skladu s potrebami delodajalcev, ki jih uspemo vključiti v štipendijsko shemo. Mladim je omogočena prva zaposlitev, s čimer v regiji ostajata znanje in kapital naših mladih.

Od podjetništva do razvojnih projektov

Med pomembne mejnike v ra-zvoju Razvojne agencije Savinja se štejejo razdelitev prej enotne Občine Žalec na šest občin Spo-dnje Savinjske doline v letu 1998 (Braslovče, Polzela, Prebold, Ta-bor, Vransko in Žalec). Ves čas prisotna težnja po združevanju in iskanju skupnih razvojnih re-šitev se je najprej uresničila leta 2008 na področju razvoja pode-želja z ustanovitvijo Las Spodnje Savinjske doline, v letu 2009 pa še z ustanovitvijo Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline.

Z vstopom Slovenije v EU leta 2004 se je pojavila priložnost za sofinanciranje ključnih razvoj-nih projektov s pomočjo evrop-skih sredstev.

V tem obdobju smo v dogodke in usposabljanja vključili 4.200 udeležencev, izvedli 887 registra-cij podjetij v okviru točke e-VEM in realizirali 82 velikih projektov v skupni vrednosti več kot 62 mi-lijonov evrov.

Delovna področja agencije so osredotočena na podjetniško in drugo razvojno svetovanje: na pripravo, vodenje, izvajanje ob-močnih razvojnih programov in

povezave s subregijskimi, z regij-skimi in nacionalnimi programi ter na pripravo, vodenje in izva-janje evropskih in nacionalnih projektov.

Skladno z usmeritvami EU bo v novem programskem obdobju pomagala pri spodbujanju razvo-ja novih idej in programov doline in si prizadevala za umeščenost teh v programe na regionalni rav-ni, kar bo osnova za dostop do evropskih finančnih sredstev.

Osrednja naloga bo tudi v pri-hajajočih letih nudenje podpore pri izvajanju razvojnih nalog, v podpori in pomoči investitorjem, da bi čim bolje izkoristili vse pri-ložnosti. Razvojno svetovanje na različnih področjih bo še naprej ena naših glavnih nalog. Usmer-jeni bomo v storitve, ki jih že nu-dimo (e-VEM), še naprej pa bomo razvijali in nadgrajevali obstoječe projekte (Las …), s čimer bomo krepili povezovalno vlogo na ob-močju doline in Savinjske regije.

direktor Janez Jazbec

17

direktor mag. Marko Zidanšek

direktorica mag. Andreja Smolej

direktorica Jasna Klepec

Zeleni turizemMed že izvedenimi aktiv-

nostmi Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) izstopa projekt Rubires, katerega cilj je bil po-rast uporabe obnovljivih virov energije. V SAŠA regiji so se na podlagi opravljenih analiz odločili za lesno biomaso.

Projekt se je vzporedno s povečanjem rabe obnovljivih virov ukvarjal z možnostmi ustvarjanja in povečanja doda-ne vrednosti v regiji ter z ustre-zno urejenostjo in usklajeno-stjo na področju rabe zemljišč, ki bi lahko bila namenjena za pridelavo biomase.

Projekt Regionalna destina-cijska organizacija SAŠA se iz-vaja od leta 2011 do vključno 2013. Namen projekta je izva-janje promocijskih, distribucij-skih, razvojnih in operativnih funkcij ter krepitev povezova-nja in sodelovanja pri skupnem načrtovanju, oblikovanju in trženju turizma na regionalni

ravni. Med projektne aktivnosti spada v letu 2011 izvedena ana-liza stanja trajnostnega razvoja turistične destinacije SAŠA. Ta je izhodišče za oblikovanje vi-zije trajnostnega razvoja, zapi-sane v strategiji razvoja do leta 2015. Strategija z zastavljenimi aktivnostmi upošteva smernice trajnostnega oz. zelenega tu-rizma ter potrebne omilitvene ukrepe. S sprejetjem strategije so se turistični ponudniki – partnerji v projektu – obvezali upoštevati smernice in izvaja-ti aktivnosti, ki jih opredeljuje strategija.

Drugi projekti trajnostnega razvoja: organizacija 5. razvoj-ne konference lesarjev – vse-slovensko srečanje lesnopre-delovalne panoge, organizacija razvojne konference SAŠA.

Izkušnje z odpadkiV podjetju Simbio, d. o. o.,

imamo večletne izkušnje na področju ravnanja z odpadki. Odgovorno ravnanje z odpadki je zaradi upravljanja z narav-nimi viri in vplivov odlaganja na okolje pomemben del traj-nostnega razvoja. Od leta 2009 imamo v upravljanju Regional-ni center za ravnanje z odpadki Celje, ki v smislu trajnostnega razvoja predstavlja ključno infrastrukturo za ravnanje z odpadki v Savinjski regiji.

V podjetju redno izvajamo razvojno dejavnost, katere glavni cilj je racionalna in okoljsko sprejemljiva raba vi-rov. V preteklih letih smo tako med drugim zaradi optimiza-cije delovanja objekta mehan-sko-biološke obdelave (MBO)

povečali velikost vsipnih jam in postavili balirno linijo. Nad-gradnja verig mostnih dvigal, nadgradnja ventilacijskega sistema in namestitev magne-tnega izločevalca so le nekatere od izvedenih izboljšav objek-tov kompostarne in MBO. Na področju okolja smo izvedli nadgradnjo čistilne naprave in

namestili merilce ravni podze-mne vode.

Trenutna razvojna dejav-nost je usmerjena k povečanju učinkovitosti objektov in doda-tnemu zmanjšanju vplivov na okolje. V kompostarni in MBO načrtujemo nove tehnološke izboljšave z namenom opti-mizacije, dodatnih prihran-kov energije in povečanjem kapacitet za biostabilizacijo. Načrtujemo tudi avtomatizaci-jo sortirne linije za sortiranje

ločeno zbrane odpadne emba-laže, katere količina se iz leta v leto povečuje. Predvidena investicija je tudi izvedba ve-čjega sistema za predčiščenje odpadnih vod, ki bo zagotovil večjo stopnjo predčiščenja in tako razbremenil Centralno čistilno napravo Celje.

Turizem in dopolnilne dejavnosti

V Razvojni agenciji Kozjan-sko z razvojnimi in projek-tnimi aktivnostmi spodbuja-mo k ustvarjanju zavedanja o trajnostnem načinu življe-nja. Izraz trajnostni razvoj namreč ne pomeni nič dru-gega kot to, da znamo vire, ki nam jih okolje nudi, izra-bljati na način, ki omogoča njihovo obnavljanje, da bodo na voljo tudi prihodnjim ge-neracijam.

Prva oblika turizma v zgodo-vini je bil romarski turizem, ki predstavlja potencial za razvoj turistične ponudbe, ki teme-lji prav na trajnostni uporabi naravnih virov in kulturne dediščine. Razvojna agencija Kozjansko sodeluje pri dveh čezmejnih projektih na temo romarskega turizma (Marijina romarska pot v sodelovanju s partnerji s Hrvaške in Po poteh romarjev in božjih popotnikov v Evropi v sodelovanju s par-tnerji iz Avstrije), v katerih se postavljajo osnove za razvoj tovrstne ponudbe.

Drugi sklop razvoja podeže-lja na trajnostni način predsta-vljata spodbujanje dopolnilnih dejavnosti in iskanje dodatnih virov zaslužka na kmetijah. S projektom Z dežele v okviru Lokalne akcijske skupine Od

Pohorja do Bohorja razvija-mo blagovno znamko Zeleni snop, omogočamo ponudni-kom predstavitev njihovih kakovostnih izdelkov in jim pomagamo pri preboju na trg. S projektom Tradicional-no in naravno s partnerji iz vse Evrope ozaveščamo potencial-ne ponudnike o pravilni rabi in izrabi zelišč na trajnostni način (brez izropanja narav-nih virov) in o možnostih do-datnega zaslužka z njihovim pravilnim nabiranjem in pre-delavo.

Princip trajnosti želimo predstaviti in privzgojiti tudi mladim. Mladinski center Šen-tjur, ki deluje v okviru agenci-je, izvaja projekte, kjer jih uči-mo gospodarnega ravnanja z vsemi viri. Primer tega je pro-jekt Mi gremo pa po občini.

18

vodja mag. Robert Hostnik

vodja Anton Breznik

direktorica Bojana Žaberl

Lokalna samooskrba in varovanje okolja

Razvojna agencije Sotla že vse od leta 2001 aktivno deluje na območju subregije Obsote-lje in Kozjansko (občine Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Ro-gatec, Podčetrtek in Kozje) in tako pomembno vpliva na traj-nostni razvoj subregije in tudi Savinjske regije kot celote.

Aktualna vprašanja, ki pripo-morejo k trajnostnem razvoju Sa-vinjske regije, so osnova večine projektov, ki jih RA Sotla izvaja s partnerji.

Lokalna samooskrba je zago-tovo ena od težav, ki jo je treba rešiti lokalno, pomagati pridelo-valcem in predelovalcem, da je pot z njive na krožnik čim krajša. V projektu Privoščimo si domače tako širša javnost lahko spozna-va pomen lokalne hrane, krajših prehranskih verig in nakupuje na lokalno organiziranih tržni-cah in prireditvah. Vsekakor se s projektom trudimo utrditi tre-nutno poznavanje o lokalni pre-hrani in svežini, saj je le lokalna, raznolika in bogata hrana tista, ki daje zdrav užitek in omogoča

kakovost življenja.Varovanje okolja je osnova

za kakovost življenja. Različni partnerski projekti pomembno vplivajo na ohranitev neokrnjene krajine Obsotelja in Kozjanskega. Med njimi posebej izpostavljamo dva: projekt Glavate vrbe, s po-udarkom na sonaravnem upra-vljanju z obrežno vegetacijo ob Šmarskem potoku, in projekt Oblikovanje skupnih čezmejnih okoljskih standardov (Sloveni-ja–Hrvaška), s katerim smo na čezmejnem območju uredili del kanalizacijskega voda in ozave-stili širšo javnost o pomenu va-rovanja okolja.

Ob dveh zgoraj naštetih po-dročjih tudi trajnostni razvoj turizma, podeželja in subregije ostajajo osnovno poslanstvo Razvojne agencije Sotla, ki se s svojimi aktivnostmi trudi ohra-niti pristnost območja Obsotelja in Kozjanskega.

Gozd je v naši naraviPojem trajnostnega razvoja je

bil pred četrt stoletja opredeljen v OZN, malokdo pa ve, da prav-zaprav izhaja iz gozdarstva. Gozdarji so trajnostni pristop že pred tristo in več leti razvijali z ureditvenimi načrti za posa-mezna gozdna območja, kate-rih cilj je bil dolgoročno zagota-vljanje ustreznih količin lesa. V Sloveniji je bil prvi takšen načrt izdelan leta 1724. Dolgo tradici-jo trajnostnega pristopa dopol-njujeta načeli sonaravnosti in mnogonamenskosti, pri katerih slovenski gozdarji vztrajamo zadnjih petdeset let.

Praktične ukrepe trajnostne-ga gospodarjenja udejanjamo z načrtnim delom z gozdovi. Usmerjanje njihovega razvoja na Celjskem je bilo v preteklem

letu kljub številnim materialnim in kadrovskim težavam, s kate-rimi se sooča javna gozdarska služba, uspešno. Med drugim smo sodelovali z več kot 5.500 lastniki gozdov, s katerimi smo na osnovi trajnostnega in sona-ravnega pristopa za posek skupaj označili več kot 275.000 kubičnih metrov lesa dreves, kar je največ v zadnjem desetletju. Poskrbeli smo za nego mladih gozdov na več kot 150 hektarjih. S petnajsti-mi izvedenimi tečaji smo izobra-ževali lastnike gozdov za varno delo v gozdu in več kot tri tisoč otrok popeljali v gozd in jih na osnovi gozdne pedagogike nav-duševali in vzgajali o pomenu gozdov. Z drugimi uporabniki gozdov usklajujemo posege v gozdni prostor, načrtujemo dol-

goročni razvoj gozdov in izvaja-mo strokovna dela s področij var-stva gozdov, gozdnih prometnic in lovstva.

Smo javna gozdarska služba, katere osnovni namen je trajno-stno usklajevanje ekonomskih interesov gozdnih lastnikov z javnimi ekološkimi in socialni-mi funkcijami gozdov. Gozdarji s tem ključno prispevamo k njihovi dodani vrednosti in smo prvi člen v strateško pomembnem razvoju gozdno lesnih verig.

Trajnostna skrb za gozdoveNazarska enota zavoda za

gozdove sodeluje v številnih projektih trajnostnega razvo-ja.

Projekt Solčavski gorski les pomeni promocijo tega lesa, posekanega ob pravem času, in postopno uveljavitev blagovne znamke. Zato je pomemben fe-stival gorskega lesa, ki ga pripra-vljamo v sodelovanju z Občino Solčava.

Začela so se tudi dela pri pro-jektu Urejanje javne turistične infrastrukture ob Solčavski pa-noramski cesti (v sodelovanju z Občino Solčava in s Turističnim društvom Solčava).

Skrb za trajnost in promocijo okoljskih vrednot zajema: utr-jevanje in opremo poti Žagarski mlin–Repov slap (KE Luče v so-delovanju s krajani in lastniki gozdov iz Podvolovljeka), vzdr-ževanje gozdnih učnih poti (table in objekti na poteh), vzdrževanje drevoreda češenj in lip na poti od Nazarij do Mozirja (sodelu-joči: občini Nazarje in Mozirje, Savinjsko gozdarsko društvo, ZGS), saditev in označitev red-kih in ogroženih drevesnih vrst (skorš …).

Aktivnost osveščanja javnosti zajemajo: nadaljevanje projek-ta Invazivne tujerodne rastline (predstavitev eksponatov – Mu-zej gozdarstva in lesarstva Vrbo-vec Nazarje), postavitev razstave Gozd in voda ob mednarodnem letu sodelovanja na področju voda (muzej v Vrbovcu in Ribiški dom Ljubno), predavanje Dušice Kunaver z naslovom Čar gozda in lesa v Nazarjah (v sodelovanju s Savinjskim gozdarskim dru-štvom), vodenje odraslih skupin po gozdnih učnih poteh, sode-lovanje na lesarskem prazniku v Nazarjah (promocija lesa in gozdnih dobrin).

Usmerjanje lastnikov v traj-nostni razvoj gozdov zajema: vsakoletne seminarje za lastnike gozdov, organizacijo in izvedbo ekskurzij, program razvoja po-deželja in certificiranje gozdov – predavanja, informacije.

19

dekan doc. dr. Boštjan Pokorny

vodja Mojca Tomažič

direktor Stanko Jamnik

Ohranjanje slovenske naraveNa območju Savinjske re-

gije deluje Območna enota Zavoda RS za varstvo narave s sedežem na Trnoveljski ce-sti 2 v Celju. Območna enota opravlja strokovne naloge na obsežnem območju od Solčave na skrajnem severozahodnem delu do Bistrice ob Sotli na JV ter od Vitanja, Zreč na severu do Sevnice na jugu, skupno nekaj manj kot 2800 km2, kar predstavlja slabih 14 odstot-kov ozemlja Slovenije.

Območna enota Celje Zavoda RS za varstvo narave pokriva 36 občin na krajinsko in biogeograf-sko zelo raznolikem delu Slove-nije. Tu je evidentiranih skoraj tisoč naravnih vrednot, tu so regijski park Kozjanski park, 7 krajinskih parkov, naravni rezer-vat Greben Smrekovec – Komen in Melišče pod Planjavo, 161 na-ravnih spomenikov in številna območja Natura 2000.

Osrednje poslanstvo zavoda je ohranjanje slovenske nara-ve in skrb zanjo s poudarkom na njenih najvrednejših delih.

Strokovno znanje in pozitiven odnos do narave gradimo z na-čelom razumne rabe obnovlji-vih in neobnovljivih naravnih virov. Naravi prijazno sobivanje razvijamo po načelu participaci-je drugih strok in deležnikov.

Pomembnejši projekti na ob-močju Svinjske regije se odvija-jo na širšem območju Pohorja (projekta Alpa in Wetman), v letošnjem letu smo uspešno zaključili projekt Glavate vrbe. Aktivno sodelujemo v projektu poplavne varnosti Mestne ob-čine Celje.

Tudi v prihodnje bo naše delo usmerjeno v varovanje najvre-dnejše narave oziroma najbolj ogroženih območij. Delali bomo tudi pri domačih in mednaro-dnih projektih, ki spodbujajo ohranjanje narave.

Za vodilno izobraževalno vlogo

Najpomembnejše poslan-stvo Visoke šole za varstvo okolja, samostojnega visoko-šolskega zavoda iz Velenja, sta izobraževanje in vzgoja deficitarnih kadrov (ekoteh-nologi/nje), ki bodo doprine-sli k razvoju okoljevarstva in k trajnostnemu razvoju Slo-venije.

Študentom z izvedbo za-nimivih, interdisciplinarnih študijskih programov Varstvo okolja in ekotehnologija na prvi in drugi bolonjski stopnji zagotavljamo pridobivanje ustreznega znanja in kompe-tenc za reševanje najrazlič-nejših izzivov na področju

okoljevarstva, okoljskih teh-nologij, naravovarstva ter traj-nostnega razvoja. Prepletenost naravoslovnih in družboslov-nih študijskih vsebin, vpetost šole v mednarodno okolje in izvedba različnih obštudijskih

dejavnosti zagotavljajo vzgojo kadrov, ki bodo na okoljskem področju znali konstruktivno delovati, tj. z omogočanjem družbenega razvoja, a ob hkratnem upoštevanju naravo-varstvenih in okoljevarstvenih standardov.

Dinamična zgodovina antro-pogenih vplivov na okolje in okoljevarstva v Savinjski regi-ji, ki je svojevrsten naravni po-ligon in aktualen vir sodobnih okoljevarstvenih spoznanj, vključitev številnih strokov-njakov iz akademske sfere in prakse v študijski proces,

pripadnost in elan sodelavcev ter dosedanji dosežki (ume-ščenost v okolje, novi sodob-ni prostori, pridobljeno zlato jabolko kakovosti itn.) omo-gočajo šoli, da postane vodil-na izobraževalna inštitucija na področju varstva okolja, okolj-skih tehnologij in trajnostnega razvoja v slovenskem in tudi širšem evropskem prostoru.

Skrb za pridelavo hraneV letu 2012 smo v KGZS Ce-

lje za kmete z območja zavoda pripravili 44 vlog za razpise ministrstva za kmetijstvo in okolje za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 131 vlog za razpis Pomoč mladim prevzemnikom kmetij in 14 vlog za naložbe s področja diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti.

Pripravili smo 30 tehnoloških načrtov za gradnjo hlevov – 13 novogradenj in 17 rekonstruk-cij. Vsi projekti bodo pomemb-no prispevali k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in varovanju okolja, prav tako k boljšemu počutju živali. Iz-delali smo tehnološki načrt za predelavo mesa na kmetiji in dve rekonstrukciji.

Na območju zavoda je v letu 2012 število kmetij z dopolnilno dejavnostjo poraslo za 360.

Tudi lani smo sodelavci zavoda sodelovali pri projek-tu izvedbe razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kmete z območja zavoda so v ocenjevanje poslali kar 338 izdelkov. V zadnjih dveh letih so prejeli kar 35 znakov kako-vosti.

Izvedli smo 151 usposa-bljanj kmetovalcev za izvaja-nje ukrepov kmetijsko-okolj-skega programa ministrstva za kmetijstvo in okolje, v katere je vključenih 5025 kmetij. Iz-vedli smo preglede navzkrižne skladnosti na 604 kmetijah. Kmetije smo spodbujali in usposabljali za preusmeritev v ekološko kmetovanje. Število ekoloških kmetij je v letu 2012 naraslo za 68. Na območju je tako že 631 ekoloških kmetij (6,08 odstotka vseh).

Poleg tega smo preko jav-nega razpisa ministrstva za kmetijstvo in okolje izvedli 23 usposabljanj, od tega 13 za do-dajanje vrednosti kmetijskim proizvodom, dve o optimiza-ciji živinorejske proizvodnje, dve s področja ekološkega kmetovanja, dve s področja biotičnega varstva rastlin in dve o zmanjšanju izpustov to-plogrednih plinov s pomočjo anaerobne obdelave živinskih gnojil.

20

direktor Srečko Šrot

Ne le varovanje okoljeTrajnostni razvoj je ena iz-

med ključnih vrednot, ki jih goji in za katere se zavzema Savinjsko-šaleška gospodar-ska zbornica (SŠGZ).

Pod svojim okriljem združuje več kot štiri petine gospodarstva območnega partnerstva SAŠA, merjeno po vrednosti kapitala in številu zaposlenih. Članice SŠGZ trajnostnega razvoja ne sprejemajo in udejanjajo zgolj v ožjem smislu varovanja oko-lja, temveč v vseh pojavnih obli-kah in pri izvajanju vseh ključ-nih poslovnih funkcij. Seveda obstajajo na tem področju še velike rezerve, zato si bomo za

direktor mag. Franci Kotnik

naslednje razvojno obdobje do leta 2020 zastavili še višje cilje kot doslej. Želimo, da bi prostor, v katerem živimo in delamo – z vsemi njegovimi viri – ohranili za generacije, ki prihajajo za nami in ga izboljšali v tem smi-slu, da bo prijazen za bivanje in konkurenčen za ustvarjanje nove dodane vrednosti.

Humanitarni za otrokeNovi tednik in Radio Celje,

največjo medijsko hišo na Celjskem, odlikuje odgovoren odnos do okolja tako v smislu njegovega varovanja kot tudi širše. Pri svojem delu tako v vse večji meri uporabljamo tehno-logijo, ki je okolju prijazna in ga ne obremenjuje.

Ker se trajnostni razvoj ne osredotoča samo na okoljska vprašanja in ekološko delovanje, temveč med svoje stebre uvršča tudi razvoj družbe, naj dodam, da medijska hiša Novi tednik in Radio Celje z veseljem in odgo-vornostjo sodeluje pri najrazlič-nejših humanitarnih akcijah, tako tistih, ki pozivajo k pomoči na območju regije, kot tudi tistih, kjer je združena celotna država. S poročanjem o različnih aktual-nih temah v Savinjski regiji me-dija opozarjata na pozitivne, pa tudi negativne pojave, ter večkrat prispevata k hitrejšemu reševa-nju težav ljudi. To velja zlasti v primerih, ko je treba pomagati pri zbiranju pomoči za socialno

ogrožene ali za tiste, ki jih je pri-zadela kakšna nesreča. Zadnje mesece se lahko pohvalimo, da smo pomagali zbirati denar za nakup ultrazvočnega aparata za Ambulanto za diagnostiko in te-rapijo bolečin v Splošni bolnišni-ci Celje. Konec avgusta je bilo na računu več kot 7 tisoč evrov!

Ponosni smo, da smo v juniju z donacijo več kot tone odpadne-ga papirja pomagali društvu Luč upanja, katerega cilj je gradnja šole v Indiji, častna pokroviteljica projekta pa je evropska poslanka dr. Romana Jordan.

direktor Miran Gracer

Za ohranjanje in več delovnih mest

Znanje je bistveno in nujno za uspešno poslovanje in pre-magovanje ovir na podjetniški poti, zato sta stalni aktivnosti zbornice organizacija in iz-vedba različnih izobraževanj v obliki seminarjev, preda-vanj, predstavitev, delavnic in usposabljanj z različnih področij. Pri tem zasledujemo cilj, da člani zbornice, njihovi zaposleni in drugi udeležen-ci dobijo čim več koristnih informacij in znanj za lažje poslovanje.

Že peto leto smo z izvajanjem projekta, ki ga podpirajo Mestna občina Celje in občine Dobrna, Štore in Vojnik, osnovnošolcem in njihovim staršem predstavi-li pomembnost pridobivanja informacij, ki so pomembne pri odločitvah učencev o izbiri nadaljevanja izobraževanja. V projektu smo si zadali nalogo promovirati karierne poti in spodbujati inovativnost, pod-jetnost in ustvarjalnost. Aktiv-nosti projekta so bile celo leto 2012, sodelovalo je 16 podje-tnikov, članov OOZ Celje, iz-vedenih je bilo 26 dogodkov, udeleženih 13 osnovnih šol in 557 osnovnošolcev ter njihovih staršev.

OOZ Celje v sodelovanju z MO Celje pripravlja Strategijo razvoja gospodarstva na obmo-čju MO Celje. V okviru projekta sta bili oblikovani širša in ožja skupina za pripravo strategije, zastavljena je bila celotna me-todologija priprave, narejeni sta bili analiza stanja s pomočjo pridobljenih podatkov iz različ-nih baz in analiza dobrih praks občin v Sloveniji na področju spodbujanja podjetništva in gospodarstva. Analizirani so bili podatki, organizirana je bila okrogla miza, izvedenih je bilo več delovnih srečanj skupin. Dokument bo pripravljen do jeseni letos. Zbornica in občina načrtujeta doseganje skupnih ciljev, usmerjenih v dolgoročni razvoj in krepitev gospodarstva, ki bosta prinesla koristi vsem.

21

direktor dr. Stanko Blatnik

direktor Drago Polak

direktor Hrvoje Teo Oršanič

Lepo življenje zdaj in v prihodnje

Iniciativa Razvojne agencije Savinjske regije za deklaracijo trajnostnega razvoje regije je dobra in uspešna poteza, ki ni smo na papirju, temveč je zaživela v Savinjski regiji.

Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške družbe, pri katerem bi se izognili nevarno-stim, ki jih povzroča osredoto-čenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem oko-lja. S trajnostnim razvojem naj bi se tudi ohranjala biološka raznovrstnost. Krovni pojem trajnostnega razvoja obsega še več drugih vidikov, nenazadnje tudi možnosti razvoja vsakega človeka ali združbe, če ne ško-duje drugim.

Strategija trajnostnega ra-zvoja obsega, bolj dosledno po vrhu Združenih narodov 2005, tri stebre: gospodarski, socialni razvoj in varstvo okolja. Ta stra-tegija nazorno opredeljuje pre-

pletenost družbene odgovorno-sti, socialnega podjetništva in trajnostnega razvoja.

V Savinjski regiji smo z de-klaracijo trajnostnega razvoja neke vrste pionirji pri širokem vključevanju vseh družbenih struktur ne samo na deklara-tivni ravni, temveč s konkretni-mi aktivnostmi za lepši danes in jutri.

Iz te prakse bi morda lahko poenostavili definicije trajno-stnega razvoja, socialnega pod-jetništva in družbene odgovor-nosti kot prizadevanja za lepo življenje sedanje in bodočih generacij.

Le tako naprej, regija, in še druge spodbudimo in poveži-mo!

Brez zaupanja in delovnih mest ne gre

V razvitih državah imajo nevladne organizacije dve pomembni nalogi: ustvarja-nje delovnih mest (ki jih je sicer zaradi avtomatizacije in informatizacije vse manj) in ustvarjanje zaupanja v druž-bo, brez katerega ni mogoče uresničiti pomembnih druž-benih projektov.

Zgoraj navedeni nalogi sta tudi izredno pomembni za traj-nostni razvoj. V pogojih visoke stopnje brezposelnosti je težko uresničevati cilje trajnostnega razvoja, ker to zahteva visoko stopnjo zavedanja in pozitivne naravnanosti. Istočasno načelo

trajnostnega razvoja zahteva pomembne družbene spre-membe, ki predpostavljajo za-upanje v družbo, da bi jih lahko uresničili.

Ipak že peto leto izvaja pro-

Ohranjanje tradicionalnegaKozjanski park je eno najve-

čjih in najstarejših zavarovanih območij v Sloveniji. Večji del parka spada v območje Nature 2000, od leta 2010 ima zavaro-vano območje parka s širšim vplivnim območjem status biosfernega območja v okviru programa Človek in biosfera (MAB – Man and biosphere, ki deluje pod okriljem Unesca).

Večji del naravovarstveno naj-pomembnejših habitatov obmo-čja je ustvaril in še ustvarja človek s trajnostnim kmetovanjem in z rabo naravnih dobrin. Visokode-belni travniški sadovnjaki in suha travišča hribovskih predelov so tisti habitati, ki jih zaradi nara-vovarstvenega pomena želimo ohranjati.

Suha travišča so bila ogrože-na zaradi zaraščanja, intenzi-viranja kmetovanja, čezmerne paše. S projektom Life Narava Ohranjanje in upravljanje z viso-kimi suhimi travniki Vetrnika in Oslice nam je uspelo preprečiti njihovo izgubo. Kartiranje trav-

nikov, renaturacije, načrt upra-vljanja, vključevanje lastnikov v kmetijsko-okoljske programe, vzpostavitev stalnega nadzora in meritev so le nekatere projektne aktivnosti.

Zaradi ohranitve travniških sadovnjakov smo sodelovali pri treh velikih projektih. Eden je bil nacionalni – Oživljanje travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slo-venije. Dva sta bila mednarodna, in sicer Interreg IIIA – Visokode-belni travniški sadovnjaki kot element biotske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine in IPA – Od vijeglavke do soka. Najpo-membnejše projektne pridobitve so revitalizirani travniški sadov-njaki, vzpostavitev kolekcijskega sadovnjaka avtohtonih tradicio-nalnih sort jabolk in hrušk in vzpostavitev edine ekološke dre-vesnice s tradicionalnimi sortami v Sloveniji ter mobilna polnilna linija za proizvodnjo soka.

jekt Stičišče nevladnih organi-zacij Savinjske regije. V regiji je registriranih približno 2.900 nevladnih organizacij, od ka-terih se je v stičišče vključilo 332. Med temi organizacijami je veliko takšnih, ki neposre-dno podpirajo trajnostni razvoj in opozarjajo na odstopanja od načel trajnostnega razvoja (okoljevarstvene organizacije, organizacije, ki podpirajo ose-be s posebnimi potrebami in njihovo vključevanje v družbo, organizacije, ki podpirajo mla-de ali starejše in podobno).

Ipak na različne načine pod-pira nevladni sektor v Savinjski regiji (izobraževanje, svetova-nje, pomoč pri promociji in predstavitvi organizacij, pripra-va prijav na različne razpise).

Z vključitvijo predstavnikov civilne družbe v razvojni svet Savinjske regije smo pridobili širše možnosti za predstavitev nevladnih organizacij in nji-hov vpliv na trajnostni razvoj regije. Začeli smo široko akcijo razvoja in uporabe mehaniz-mov, s katerimi bomo okrepili materialno osnovo nevladnih organizacij in jim tako omogo-čili še bolj intenzivno delova-nje na področju trajnostnega razvoja.

22

direktor mag. Marko Cvikl

direktor mag. Branko Šket

Spreminjajmo svet!

V Šolskem centru Šentjur razvijamo vse oblike izobra-ževanj za prihodnost, za traj-nostni razvoj, za nove zelene poklice. Uspešno razvijamo šolsko posestvo kot primer dobre prakse – za pridelavo kakovostne hrane, za razvoj zelenih tehnologij in ves kro-gotok pridelave, predelave in zanimive ponudbe, ob upošte-vanju bogatega znanja o naravi in okolju. V vsem tem se po-vezujemo z ostalimi šolami in inštitucijami po Evropi.

Tole je zapis našega dijaka Davida Šketa ob zaključku med-narodne izmenjave Leonardo da Vinci, Šentjur/Yspertal 2013. »Dijaki, ki se udeležijo projekta, pridobivajo praktična strokovna znanja, izboljšajo komunikacijo v tujem jeziku ter spoznavajo na-vade, tradicijo ter miselnost raz-ličnih narodov. V letošnjem šol-skem letu smo projekt izvedli v Yspertalu v Avstriji. Tamkajšnja srednja strokovna šola za nara-vovarstvo največjo skrb poleg tradicionalnih vrednot posveča okolju ter znanju o tehnologijah,

povezanih z okoljem. Všeč nam je bila njihova vizija, da je dija-ka potrebno izobraziti za vstop v življenje na več področjih. In da moramo sodelovati z naravo. Velik del njihovega proučevanja v šoli je naravnan naravovarstve-no. Kako reciklirati, ponovno uporabiti, razumeti delovanje narave, uporabiti lastno znanje in domišljijo … Očarali so nas s svojim razmišljanjem.

Do poznega popoldneva smo delali v laboratorijih in na te-renu. Vsakodnevno smo bili prisotni pri dopoldanskem po-uku. Predzadnji dan je sledila svečana podelitev certifikatov za zaključek našega projekta. Di-rektor dr. Jochan Zechner nas je iskreno pohvalil in zaželel vse dobro. Domov smo se vrnili pol-ni znanja, navdiha in motivacije za spreminjanje sveta na bolje. Spreminjaj svet z nami, dijaki iz programa naravovarstvi tehnik Šolskega centra Šentjur!«

Pet evropskih projektovZavod Energetska agenci-

ja za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA), ki je bil ustanovljen v okviru projek-ta Establishment of local or regional energy Agencies, v okviru evropskega programa Intelligent Energy Europe (IEE), uspešno izvaja mnoge aktivnosti na področju učin-kovite rabe energije (URE) in izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE).

KSSENA za lokalne skupnosti izvaja energetski menedžment, ki zajema vodenje in koordi-nacija procesov za zmanjša-

nje rabe in stroškov energije v javnih zgradbah (izvajanje energetskih pregledov, vzpo-stavitev in vodenje sistemov

za spremljanje rabe energije, usposabljanje in izobraževanje uporabnikov zgradb, izdelava strategije razvoja javne razsve-tljave, svetovanje ipd.).

Zavod na različnih programih trenutno izvaja aktivnosti pri petih evropskih projektih.

- V okviru projekta GeoSEE (South East Europe - SEE), pri katerem je KSSENA vodilni partner, se bodo raziskale mo-žnosti izkoriščanja geotermalne energije v kombinaciji s še enim OVE, z namenom proizvajanja električne energije.

- Projekt TRACE (SEE) temelji na izmenjavi dobrih praks med občinami na področju URE in zakonodaje pri gradnji nizko-energijskih in pasivnih objek-tov.

- Pri projektu EnergyCity (Central Europe) partnerji na primerih dobrih praks in ana-liz stanj v različnih evropskih mestih raziskujejo možnosti izboljšanja energetske učinko-vitosti v mestih.

- Namen projekta Meshartili-ty (IEE) je pristop občin k izde-lavi in implementaciji lokalnih akcijskih načrtov za zmanjšanje emisij CO2 in pristopu h Kon-venciji županov.

- Glavni namen projekta EU-RONET 50/50 max (IEE) je ozaveščanje otrok o boju proti podnebnim spremembam.

direktor Boštjan Krajnc

Zdrava voda iz pipeV svetu so redka mesta, kjer

lahko prebivalci zdravo vodo pijejo iz pip. Mi jo lahko. In v podjetju Vodovod-kanalizacija skrbimo, da jo bodo lahko pili tudi naši otroci. S pitno vodo oskrbujemo dobrih 93 odstot-kov prebivalcev na območju Mestne občine Celje, občin Vojnik, Štore in Dobrna.

Prav tako skrbimo za odvaja-nje in čiščenje odpadnih voda, zato da v naravo vračamo ta-kšno vodo, kot smo jo iz nje vzeli.

Da to dragoceno in v svetu vse bolj redko dobrino pripelje-mo do pip naših uporabnikov, imamo vzpostavljen razvejan sistem vodovodnega in kana-lizacijskega omrežja ter vodo-oskrbnih in drugih potrebnih objektov. Med njimi izpostavlja-mo eno zadnjih večjih pridobi-tev, to je Vodarna Frankolovo. Vodarna Frankolovo ali čistil-na naprava za čiščenje surove vode je bila zgrajena leta 2011 z namenom, da bi zagotovili varnejšo in zanesljivejšo oskr-bo vodovodnega sistema Celje tudi v času intenzivnih padavin,

ko zakali vodni vir Frankolovo. Ta cilj je bil v celoti uresničen, saj tudi v času rekordno viso-kih temperatur in dolgih su-šnih obdobjih v vodovodnem sistemu Celja niso več potreb-ne omejitve porabe pitne vode. Čiščenje pitne vode v Vodarni Frankolovo temelji na postop-ku ultrafiltracije, pri katerem se voda filtrira skozi membrane z izredno majhnimi porami, tako da se na filtru zadržijo vsi del-ci, ki so večji od petih stotink mikrometra. Filter odstrani iz vode tudi vse bakterije in večino virusov.

Tako ni presenetljiv podatek, da so rezultati laboratorijskih preiskav pitne vode visoko nad slovenskim povprečjem in do-kazujejo, da je za pitno vodo v vodovodnem sistemu, s katerim upravlja celjska VO-KA, dobro poskrbljeno.

23

Direktor Aljoša Džumhur

Direktorica Andreja Buneto

Naklonjeni novim izzivomK trajnostnemu razvoju je

podjetje A2S zapisano že od prvega dne svojega obstoja.

Savinjska regija je področje, kjer podjetje črpa svoje kadre in je regija, ki ji je namenjena glavnina naše dejavnosti. Tu delamo, tu se razvijamo in tu živimo.

Leta 1986 (takrat je podjetje nastalo) smo pričeli z dejavno-stjo računalništva, nekaj let ka-sneje dodali razvoj, proizvodnjo in trženje alarmno-varnostnih naprav, nato se je leta 1994 ponudila poslovna priložnost, ki nas je popeljala v svet avto-mobilizma, kjer smo še danes (pooblaščeni trgovec in serviser za motorna vozila znamk Volks-wagen in Audi).

Iz omenjenega je mogoče sklepati tudi to, da smo nemir-no, radovedno in novim izzi-vom naklonjeno podjetje, ki je nenehno na preži za novimi poslovnimi priložnostmi.

Takšna priložnost se nam je

ponudila pred tremi leti, sto-pili smo namreč v poslovni svet LED-tehnologij, ki zaje-ma zamenjavo in posodobi-tev obstoječe razsvetljave z naprednejšo, okolju prijazno in energetsko varčno LED-raz-svetljavo.

V zadnjem letu pa se vedno bolj usmerjamo k realizaciji projektov tudi zunaj meja Slovenije. Ti pro-jekti za naročnike pomenijo po-membne energetske prihranke in opazno zniževanje vzdrževalnih stroškov ter pomembno prispe-vajo k zniževanju onesnaževanja okolja (CO2).

S svojim delom dokazuje-mo (od ustanovitve s. p. leta 1986), da so se naše poslovne odločitve v 27 letih delovanja pokazale za racionalne in po-slovno pravilno naravnane, da se nenehno prilagajamo trgu, da koristimo dane vire v regiji in sleherno poslovno priložnosti, ki se nam ponudi.

Sončna pot v trajnostni svet

direktor Uroš Merc

Trajnostni razvoj za sku-pino Bisol Group predstavlja samo bistvo delovanja podje-tja. S spodbujanjem rabe čiste in neizčrpne energije Sonca želimo prihodnjim rodovom zagotoviti lepšo prihodnost.

V svojem proizvodnem proce-su, ki poteka skladno s standar-dom ISO 14001, ne uporabljamo toksinov, vsa porabljena energi-ja za proizvodnjo modulov Bi-sol pa se povrne že po prvem letu njihovega delovanja. V so-delovanju z organizacijo Ceres zagotavljamo reciklažo modu-lov, ki tako po svoji odslužitvi ne postanejo okoljsko breme.

280 sončnih elektrarn Bisol proizvaja okolju prijazno elek-

trično energijo že v vsaki drugi slovenski občini. Letno prihra-nijo 25.000 ton CO2, kar je enako zelenemu učinku 86.229 novo posajenih dreves, oziroma prihranku količine CO2, ki bi ga proizvedlo vozilo, če bi 4.117-krat obkrožilo zemeljsko oblo.

S svojim inovativnim poslovnim modelom smo slovenskim šo-lam pomagali prenoviti dotra-jane strešne površine, hkrati pa pripomogli k osveščanju splošne javnosti o pomenu ob-novljivih virov.

Sončne elektrarne na stre-hah podjetja Bisol in številnih drugih slovenskih podjetij spodbujajo k odgovornejšemu ravnanju ter pripomorejo k ni-žanju stroškov in dvigu konku-renčnosti podjetij, saj nudijo ce-nejšo alternativo naraščajočim stroškom električne energije iz konvencionalnih virov.

S svojo politiko zaposlo-vanja pretežno sodelavcev iz ožjega okolja pomembno prispevamo k trajnostnem ra-zvoju Savinjske regije in tako na vsakem koraku svojega delovanja stremimo k sou-stvarjanju trajnostnega sveta prihodnjih generacij.

Podjetje BOSIO d.o.o. je v pre-teklem letu del proizvodnje pre-selilo iz Štor v nove prostore v Celje. S tem se je povečala mož-nost nadaljne rasti podjetja. V letu 2013 smo predali kupcu tudi prvo napravo za termično obdelavo rotorjev v Indiji. Na-njo smo posebno ponosni, saj je to ena od treh tega tipa, ki obratujejo v svetu. Nanjo smo še posebej ponosni, saj je to ena od treh tega tipa, ki obratujejo v svetu. Visoka je kar 25m. Vgraje-nih je kar 300t železnih profilov.V Centru konjeniškega športa Celje smo že tradicionalno v letu 2012 organizirali tretji svetovni pokal v preskakovanju zaprek. Udeležili so se ga tekmovalci iz 20 držav s 250 konji. Letošnji svetovni pokal v preskakovanju zaprek Celje 2013 bo 24. novem-bra.V preteklem letu smo skupaj s Hišo kulture Celje organizira-li tudi 8 »kulturnih galopov«. To so koncerti, ki jih v Centru

Za trajnostni razvoj smo odgovorni vsi

konjeniškega športa Celje orga-niziramo v podporo promocije glasbenikom iz celjske regije. Zvrst glasbe je predvsem jazz in nekoliko klasična glasba. Zaradi izrednega odziva bomo tudi v sezoni 2013/2014 nadaljevali s to dejavnostjo.

Vsekakor pa si večkrat tudi sami zastavljamo vprašanje, kaj je to trajnostni razvoj. Prepričani smo, da smo to mi vsi. Kajti vsak občan ali krajan lahko nekaj prispeva k razvoju svoje občine ali kraja.

direktor Hugo Bosio

24

64

direktor Boštjan Gorjup

Vlaganje v trajnostni razvoj okolja

Od začetka devetdesetih let si v podjetju BSH Hišni aparati, d. o. o., Nazarje prizadevamo za ohranjanje naravnih virov in zmanjšanje negativnega vpliva na okolje. Varovanje okolja je poleg socialne odgo-vornosti, kakovosti, inovativ-nosti, usmerjenosti na stranke in zaposlene ter uspešne tržne strategije eno bistvenih načel podjetja.

V podjetju imamo vzpostav-ljen certificiran in učinkovit sistem za varovanje okolja v skladu s standardom ISO 14001:2004. Skrb za okolje se začne že v razvojnem oddelku

in pri skrbni izbiri materia-lov ter dobaviteljev. Izdelki so načrtovani tako, da v vsej ži-vljenjski dobi ponujajo visoko zanesljivost, smotrno uporabo in okolju prijazno delovanje ter

razgradnjo. V izdelke so vgraje-ni le okolju prijazni materiali.

Doslednost zasledovanja okoljskih ciljev in politike z vi-dika učinkovite rabe energen-tov se v zadnjih letih odraža v glavnih okoljskih kazalcih, ki so spodbudni in prispevajo k ure-sničevanju globalne okoljske strategije na ravni koncerna BSH. Tako smo v podjetju v letu 2012 pri ključnih okoljskih kazalcih, kot so raba energije, vode in komunalnih odpadkov, dosegli in ponekod tudi presegli dolgoročne cilje. V preteklem letu smo rabo energije zmanj-šali za 5,6 odstotka, rabo vode za 7,6 odstotka in nastajanje komunalnih odpadkov za 25 odstotkov.

V podjetju vse od leta 2004 uporabljamo energijo iz oko-

lju prijaznih, obnovljivih vi-rov, t. i. modro energijo, saj se zavedamo, da je prihodnost v čistejših energentih, kot sta voda in sonce. Prizadevanja podjetja za uporabo alterna-tivnih, okolju prijaznih energij je v letu 2007 s priznanjem za največjega porabnika modre energije v Sloveniji nagradilo tudi ministrstvo za gospodar-stvo. V letu 2006 smo dobili tudi priznanje za okolju prija-zno podjetje, kar je potrdilo, da smo na pravi poti trajno-stnega razvoja okolja.

25

direktor Izidor Krivec

izvršna direktorica Breda Obrez Preskar

predsednik uprave – generalni direktor Tomaž Benčina

Kakovost in domačnostV Celju je leta 1899 pričela

obratovati prva klavnica, iz katere se je kasneje razvilo podjetje Celjske mesnine, d. d.. Z veliko volje in trdega dela smo dokazali, da lahko prede-lujemo meso in proizvajamo mesne izdelke slovenskega porekla. Danes spadamo med največje ponudnike svežega mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji. Za izdelke Z'dežele smo prvi v Sloveniji pridobi-li ovalni žig in dovoljenje za izvoz naših izdelkov na trge Evropske unije.

Naše poslanstvo je priza-devanje za vključitev načel trajnostnega razvoja v prakso. Regijsko odkupovanje živine, ki znaša v Celjskih mesninah 15.000.000 EUR (17.000 glav živine), je udejanjanje predno-stne naloge trajnostnega razvo-ja podeželja Savinjske regije.

Oživljamo stare načine izdelo-vanja mesnih dobrot in skrbno varujemo njihove recepte, ki jih z znanjem in najmodernejšim pri-stopom nadgrajujemo v skladu z najvišjimi standardi. Vrhunska kakovost izdelkov in z domačno-

stjo prepojen okus sta največji prepoznavnosti blagovne znam-ke Z'dežele Celjskih mesnin.

Z ambicioznimi načrti in uspe-šnimi rezultati smo dokazali, da so nekoč preprosta živila naših dedov danes sestavni del savinj-ske gastronomske dediščine. Širokemu naboru izdelkov z geografskega področja Savinjske regije smo dodali tudi tiste, ki s svojo kakovostjo predstavljajo kraško pokrajino. Celjske me-snine z lastništvom najstarejše pršutarne, Pršutarne Lokev na Krasu, združujejo geografsko različne domače specialitete, ki predstavljajo raznolikost sloven-skega podeželja. Daleč v zgodovi-no segajoča gastronomska boga-tost Savinjske doline nam ponuja veliko priložnosti za izdelavo in ohranjanje mesnih proizvodov, kot sta savinjski želodec in suha domača salama, ki izražata pe-strost domačega savinjskega po-deželja.

Obrestuje se delo na dolgi rok

V Celjskem sejmu, d. d., je zaveza trajnostnega razvoja del poslovne politike, ki jo uresničujemo dnevno v stikih s poslovnimi partnerji. Kot storitveno podjetje se še kako zavedamo soodvisnosti z raz-stavljavci in obiskovalci našega sejmišča.

Dolgoročno sodelovanje lahko ohranjamo zgolj z ustvarjanjem takih odnosov, ki prinašajo traj-nostno korist vsem partnerjem. Naša sejemska statistika in posle-dično poslovni rezultati dokazu-jejo, da smo si v skoraj polstoletni

zgodovini organizacije sejemskih dogodkov ustvarili ugled zaneslji-vega parterja, ki želi dolgoročno sodelovanje.

Ta prizadevanja se kažejo v vse večji mednarodni prepo-znavnosti naših sejmov, med katerimi še vedno prednjači Mos. In prav na Mosu bomo septembra 2013 prvič deležni velike nacionalne predstavitve gospodarstva – Turčije. Ponosni smo, da smo s svojim načinom dela uspeli prepričati najprej diplomatske predstavnike Tur-čije in potem še eno največjih gospodarskih organizacij, da je Mos dogodek zanje.

S svojo dejavnostjo smo tako ustvarili nove mednarodne povezave, ki lahko prispevajo k trajnostnemu razvoju ožje-ga in širšega okolja. Seveda je pomembno tudi lokalno oko-lje, zato smo, da bi nekoliko razbremenili logistične poti v

času naših sejmov, v maju 2013 zgradili nov dovoz na sejmišče, ki bo olajšal logistiko oziroma prometni režim za razstavljavce in obiskovalce sejmišča. Trajno-stno pa so naravnane tudi osta-le naše letošnje investicije (novi sistem prodaje vstopnic in vsto-pa na sejmišče, prenova kongre-snih dvoran), medtem ko smo v preteklosti investirali v gradnjo sončnih elektrarn.

Za manj vplivov na okoljeTrajnostni razvoj podjetja te-

melji na poslovanju, ki poleg ekonomskih dejavnikov upo-števa in vključuje tudi ekolo-ške in sociološke dejavnike ra-zvoja, torej soodvisnost s širšo družbo in okoljem.

Cinkarna Celje si na svoji poti trajnostnega razvoja pod-jetja prizadeva za odgovorno in varno proizvodnjo in rabo vseh svojih izdelkov. S svojo politiko vodenja sledi ciljem za izboljšave na področju varnosti in zdravja, zmanjševanje nega-tivnih vplivov na okolje vključ-no z zmanjševanjem izpustov toplogrednih emisij. Skrbi za informiranje in izobraževanje zaposlenih, poslovnih par-tnerjev in ostale zainteresira-ne javnosti. Izvaja znanstvene raziskave, uvaja inovacije in sodeluje z uveljavljenimi znan-stvenimi ustanovami ter sledi inovacijam.

Titanov dioksid je glavni proizvod v široki paleti izdel-kov Cinkarne Celje. V svetu ga proizvajajo že skoraj sto let, v Cinkarni 40. To je bel pigment,

vgrajen v tisočere proizvode za vsakodnevno uporabo.

Titanov dioksid s svojimi la-stnostmi in z delovanjem sledi vidikom trajnostnega razvoja v različni obliki, saj na primer povečuje svetlobno odbojnost površin in tako zmanjšuje pora-bo energije za razsvetljavo pro-storov. Beli avtomobili odbijajo več sončne svetlobe, kar pome-ni manjše segrevanje prostora v avtomobilu in posledično pri-hranek pri gorivu in manj izpu-stov. Vgrajen v trdne materiale ali premaze na zunanjih stenah zgradb služi kot foto katalizator za zmanjševanje količine pra-šnih delcev v zraku. Materiale, v katere je dodan, ščiti pred raz-padanjem zaradi UV-svetlobe in s tem povečuje njihovo življenj-sko dobo ter zmanjšuje količino nastalih odpadkov.

26

direktor mag. Marko Mavec

direktor Miran Šrot

direktor Ivo Križnič

Zelena vasElpro Križnič, d. o. o., je

proizvodno, storitveno in trgo-vsko elektro podjetje. Njego-va zgodovina sega v leto 1987. Vsa leta je podjetje raslo in se razvijalo. Prodajni program se je razširil na elektro proizvo-dnjo, montažo, meritve, pro-jektiranje, nadzor in elektro prodajalno.

Leta 2006 smo ustanovili ko-vinsko proizvodnjo. Na strehi tega objekta smo postavili tri male sončne elektrarne, katerih skupna moč znaša 130 kWp. V zadnjih dveh letih podjetje še posebej povečuje in optimizi-ra kovinsko proizvodnjo. Raz-vijamo modelarno sestavljive električne razdelilne omare (MSERO) in vgradnjo elektro opreme vanjo. Na osnovi pro-cesa učenja in prenosa znanja smo ob dokončno izvedenem projektu MSERO vložili paten-tno prijavo. Načrtujemo doda-tno optimiziranje in dodelavo razdelilnih omar na osnovi op-timizacije porabe materiala in s tem poenostavitev proizvodne-ga procesa.

Od leta 2004 je vzporedno po-tekal razvoj turizma. Vsa leta je

bila ta dejavnost postranska in bistvene rasti ni bilo mogoče zaznati. Zaradi tovrstnega zave-danja smo bili prisiljeni v spre-membe. Zato smo v letu 2012 začeli realizirati projekt Zelena vas. Območje okoli obstoječe-ga objekta je na zavarovanem območju Natura 2000. V sep-tembru 2013 že predvidevamo odprtje Zelene vasi s petimi eko brunaricami in permakulturnim krogom v okolici že obstoječega objekta. Naša turistična storitev bo poleg nastanitev ponujala tudi izobraževanje, ozaveščanje v smeri naklonjenosti ekološki problematiki, samooskrbe in povezovanja lokalnega okolja, obrti, arhitekture in kulturne dediščine. V letu 2012 smo za-čeli izgrajevati Permakulturni krog, ki zajema več postaj: ra-stlinski ekosistem, apikulturo, ekološki otok, biološko čistil-no napravo, vodni ekosistem, eko bungalove, živalski ekosi-stem …

Poiščemo rešitve v svetu orodij

Emo Orodjarna je najstarej-ša orodjarna v Sloveniji in ena najstarejših v Evropi. Danes se uvrščamo v sam vrh najso-dobnejših orodjarn v Evropi in Savinjski regiji.

Smo sodobno dinamično or-ganizirano podjetje za razvoj, načrtovanje in izdelavo trans-fer in progresivnih orodij za preoblikovanje pločevin. Orod-ja proizvajamo za prestižne avtomobilske znamke, kot so Mercedes, Porsche, BMW, VW, Audi, Renault, Ford, Citroën,

Jaguar, Benteler, Volvo, Saab, Škoda, Opel, Rover, Seat, Smart, Peugeot, Gestamp …

Potrebe kupcev zadovolju-jemo s sodobno organizirano-stjo (povezovanje v mreže), z računalniško podprtim na-črtovanjem in s proizvodnjo z najnovejšimi tehnologijami (3D-konstrukcije, laserske teh-nologije, statične in dinamič-ne simulacije, hitra izdelava prototipov, visoko hitrostno rezkanje v trdo jeklo …) ter z visoko usposobljenim in mo-tiviranim strokovnim kadrom. Naš razvoj je usmerjen v iskanje inovativnih in kreativnih rešitev pri načrtovanju proizvodnje in uporabi orodij, predvsem za avtomobilsko in letalsko indu-strijo.

O naši kakovosti pričajo šte-vilni certifikati kakovosti: ISO 9001, ISO 14001, VDI 6.1, In-vestor in People, Excellence in Production … Poslovni uspeh in odličnost ter zadovoljstvo kupcev dosegamo z 98-odsto-tnim izvozom, 35 odstotki višje, visoko in univerzitetno uspo-sobljenimi inženirji v sestavi zaposlenih, več kot 70 urami usposabljanja na zaposlenega v letu, visoko dodano vrednostjo, razvojno-raziskovalno naravna-nostjo, motiviranim strokovnim osebjem.

Smo učinkovit okoljski servis

ERICo je storitveno podjetje, ki več kot 20 let rešuje okolj-ska in razvojna vprašanja ter zagotavlja rešitve na lokal-nih, regionalnih in državnih ravneh. Spadamo v Skupino Gorenje in poslujemo po med-narodnih standardih.

Interdisciplinarni kader opravlja storitve za energetiko, premogovništvo, rudarstvo, in-dustrijo, državne ustanove ter lokalne skupnosti. Naročnikom nudimo celovit okoljski servis, od meritev, poročil o vplivih na okolje, poročil o stanju okolja, programov varstva okolja in okoljskih sanacijskih progra-mov do ocen odpadkov in načr-tov gospodarjenja z njimi, študij ranljivosti okolja, javnomnenj-skih raziskav in revizij okoljskih poročil. Vodimo katastre one-snaževanja in onesnaževalcev, v imenu naročnikov komunici-ramo z javnostmi.

Pripravljamo strokovna mne-nja za pridobitev ustreznih do-voljenj. Opravljamo širok nabor

laboratorijskih storitev (fizikal-ne, kemijske in biološke analize vode, tal, odpadkov, aerosolov, plinov, živil, flore, favne, zdra-vil). Uvajamo sisteme kakovo-sti, razvijamo laboratorijske in-formacijske sisteme, analitske postopke in izvajamo celovite laboratorijske študije. Za grad-benike analiziramo zemeljske izkope in svetujemo pri pripravi umetnih zemljin. IPPC-zavezan-cem pomagamo do dovoljenj in zagotavljamo podatke za re-dno poročanje. Za komunalna in druga podjetja spremljamo obratovanje čistilnih naprav in svetujemo za njihovo učinko-vitejše delovanje. Pripravljamo okoljske sestavine občinskih prostorskih načrtov. Z nosilci kmetijske dejavnosti sodeluje-mo od osnovnih analiz tal do gnojilnih načrtov in svetovanja za izboljšanje donosov ter pri-prave vlog za pridobivanje sub-vencij.

27

predsednik uprave Marko Škoberne

direktor Ivan Cajzek

direktor Zdenko Zanoški

Okolje in energija z roko v roki

Podjetje Esotech je nelo-čljivo povezano z besedama okolje in energija. S projekti, ki jih na področju varovanja okolja in učinkovite izrabe energijskih virov izvaja za naročnike doma in v tujini, daje prepoznaven pečat tudi trajnostnemu razvoju sodob-ne družbe.

Ena pomembnejših spodbud za delovanje v tej smeri izhaja iz naše notranje naravnanosti k ustvarjanju lastnih razvojnih dosežkov in inovacij na podro-čju temeljne dejavnosti podje-tja. V preteklem obdobju smo nadaljevali nekatere ključne razvojno usmerjene projekte.

V središču naših prizadevanj še naprej ostaja tehnologija razžveplanja dimnih plinov za potrebe industrijskih in ener-getskih objektov. V zadnjem letu to tehnologijo uspešno nadgrajujemo z raziskovalnimi dosežki na področju postop-kov za ugotavljanje prisotnosti in odstranjevanja živosrebrnih spojin iz odpadnega zraka. Po-sebno pozornost namenjamo tudi lastnemu razvoju tehnolo-gij za izločanje hlapnih organ-

skih sestavin iz dimnih plinov. Upoštevanja vredni premiki na tem področju so bili doseženi na področju aplikativnega ra-zvoja adsorpcijskih čistilnih naprav in tudi na področju raču-nalniškega modeliranja pojava adsorpcije. Pomembne premi-ke v smeri skrbnejše uporabe vodnih virov smo dosegli pri prenosu razvojnih dosežkov v industrijsko prakso na področju priprave pitne vode z uporabo membranskih tehnologij. Pilo-tno testiranje lastne modularne naprave za pitno in tehnološko vodo še naprej ostaja ena pred-nostnih nalog lastnega razvo-ja. Področji, ki jima v zadnjem obdobju posvečamo dodatno pozornost in razvojna sred-stva, sta pridobivanje in izraba bioplina ter področje učinkovite rabe energije.

Zaposleni so ključni za uspeh

Podjetja naj svoje potrebe zadovoljujejo tako, da bodo kar najbolj ohranila vire za naslednje rodove. To je te-meljno načelo trajnostnega razvoja, ki ga tudi kot podpi-sniki Deklaracije trajnostne-ga razvoja za Savinjsko regijo na prvo mesto postavljamo v podjetju Frutarom Etol.

S standardom ISO 14001 smo se zavezali, da bomo zmanjše-vali in preprečevali negativne vplive svoje dejavnosti na okolje. Okoljsko ozaveščenost povečujemo predvsem pri rabi energentov. Skrbno ravnamo

tudi z odpadki, ki jih ločujemo in recikliramo ter zmanjšuje-mo njihovo količino.

Zaradi skrbi za varnost po-trošnikov in zaposlenih med

naše prednostne naloge sodi zagotavljanje kakovosti in var-nosti surovin, izdelkov in ce-lotnega proizvodnega procesa. Naše poslovanje je urejeno v skladu z zahtevami standarda ISO 9001, ki je ključnega po-mena za obvladovanje kako-vosti v celotnem poslovnem procesu. Prav tako smo med prvimi v Sloveniji prejeli cer-tifikat FSSC 22000, ki določa standarde varnosti izdelkov.

Področje trajnostnega ra-zvoja, ki mu v podjetju Fru-tarom Etol posvečamo največ pozornosti, je razvoj zaposle-nih. Da bomo nadgrajevali to področje, smo se zavezali z modeloma odličnosti in stal-nih izboljšav, ki tudi v času iz-

zivov in negotovih sprememb omogočata ohranjanje visoke ravni kakovosti dela naših za-poslenih.

Sodelavce spodbujamo k učenju, inovativnemu razmi-šljanju, podjetniški naravna-nosti in učinkovitemu skupin-skemu sodelovanju. Prepričani smo, da so usposobljeni in motivirani zaposleni ključne-ga pomena ne samo za uspeh našega podjetja, ampak tudi za uspeh Savinjske regije in celotnega slovenskega gospo-darstva.

Trajnostno gradbeništvo

Podjetje GIC gradnje je na področju izvajanja najra-zličnejših objektov, od indi-vidualne gradnje do javnih, komunalnih in inženirskih objektov, na trgu prisotno že 23 let. Svoje prihodke druž-ba ustvarja na področju vseh vrst gradenj, s svojimi pove-zanimi družbami pa dejav-nost dopolnjuje še z betonar-nami, s kamnolomi, trgovino in z inženiringom.

Pri dejavnostih podjetja uporabljamo sodobno tehno-logijo, s katero nudimo kako-vostne storitve, veliko pozor-nosti pa namenjamo predvsem zadovoljstvu naročnikov, zni-ževanju porabe energije, skrbi za okolje in varnosti zaposle-nih. Imamo vzpostavljene in uspešno integrirane certifika-te s področja kakovosti ISO 9001:2008, s področja varstva okolja 14001:2004 in varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001:2007.

Podjetje GIC gradnje prav tako ves čas sledi trajnostne-mu razvoju, kar se odraža pri poslovanju, storitvah in izdel-kih, saj sledi vsem sestavinam trajnostnega gradbeništva. Spodbujamo gradnjo energet-sko učinkovitih zgradb z ni-žanjem stroškov v njihovem življenjskem ciklu, uporabo recikliranih in okolju prija-znih materialov, čiščenje in ponovno uporabo odpadnih voda ter skrbimo za smotrno porabo naravnih dobrin. Tre-nutno izvajamo več projektov s poudarjenim vidikom trajno-stnega razvoja, in sicer poso-dobitev proizvodnje betona in betonskih izdelkov s sodobno in z energetsko varčno proi-zvodnjo, gradnjo energetsko učinkovitih zgradb, gradnjo reciklirne naprave za ponovno uporabo vode v tehnoloških procesih …

28

direktor Andrej Poklič

Vsak lahko vpliva

Na področju avtomobilske industrije so v zadnjih ne-kaj letih na eni strani kriza in na drugi visoki standardi kakovosti in konkurenčnosti. Ta problem je marsikaterega proizvajalca avtomobilskih proizvodov postavil na rob preživetja.

Samo podjetja z vizijo, s strateško določenimi cilji in z jasno začrtano potjo poslova-nja so bila tista, ki so se soo-čila s priložnostmi, ki jih pri-našajo izzivi na dinamičnem avtomobilskem trgu. Podjetje GKN Driveline Slovenija, d. o. o., s 330 zaposlenimi, ki letno ustvarijo za približno 50 mili-jonov evrov prometa, uspešno zadovoljuje potrebe še tako zahtevnih kupcev.

Podjetje ima jasno začrtano pot trajnostnega razvoja, to je sledenje strateškim ciljem, kot so spoštovanje in integri-teta udeležencev poslovanja, uporaba sinergijskih učinkov skupine GKN Driveline, širje-nje prodajne ponudbe, razvoj zmogljivosti in zagotavljanje ustrezne dobičkonosnosti.

Trajnost delovanja podjetja zagotavlja tudi nenehna skrb za zaposlene. Podjetje prepo-

znava prispevek vsakega za-poslenega, zagotavlja pošteno plačilo in daje vsem zaposle-nim enake možnosti, obenem pa skrbi za zdravo in varno delovno okolje.

Posebno skrb podjetje po-sveča varovanju okolja, ki se začne pri ozaveščanju vseh zaposlenih o skrbi za okolje in s spodbujanjem, da v svo-je vsakdanje delovno okolje vnesejo odgovorno ekološko ravnanje. V podjetju se zave-damo, da imamo vsi skupaj in vsak posameznik velik vpliv na zmanjševanje porabe ener-gije.

Nenehna prilagajanja, uče-ča se organizacija in zaveza k poslovni odličnosti so bistveni elementi trajnostnega razvoja podjetja GKN Driveline Zreče.

direktor Darko Šafarič

Z javnim prevozom skrb za okolje

Podjetje Izletnik Celje, d. d., je eno večjih podjetij Sa-vinjske regije z dolgoletno tradicijo. Neprekinjeno delu-je od leta 1929 in je ves čas močno vpeto v življenje pre-bivalstva.

V podjetju imamo 305 zapo-slenih, od tega 192 voznikov. Pri svojem delovanju izposta-vljamo odgovornost za varen, kakovosten in zanesljiv prevoz potnikov od vstopa v avtobus do izstopa.

Poudarjamo vlogo avtobu-snega prevoza potnikov v skr-

bi za okolje. S preusmeritvijo načina prevoza z osebnega na javnega lahko veliko prispeva-mo k razbremenitvi mestnih središč in k čistejšemu okolju. Pri tem je pomembna podpora celotne lokalne skupnosti in države, še posebej pa spodbuja-nje sprememb navad potnikov, kar je dolgoročen proces. Z ve-čjo uporabo javnih prevoznih sredstev in posledičnim večjim številom potnikov bomo lahko

ponudili tudi spremembe voz-nih redov z večjo pogostostjo oziroma dostopnostjo prevo-zov. Kot primer dobre prakse navajamo mestni prevoz potni-kov v MO Velenje, ki smo ga za-čeli izvajati septembra 2008. Za potnike je prevoz brezplačen in ga financirana občina s pomo-čjo nekaterih večjih podjetij s tega območja.

Podjetje letno nabavi od 12 do 15 novih sodobnejših vozil, s katerimi dosegamo ugodnej-šo porabo goriva in s tem manj obremenjujemo okolje z izpu-

šnimi plini. Redno izvajamo tudi izobraževanje voznikov za varno in varčno vožnjo.

V podjetju čutimo potrebo po čim tesnejšem sodelova-nju z lokalnimi skupnostmi. Kot donatorji sodelujemo na področju športa, kulture in na humanitarnem področju. So-delujemo tudi s šolami in po-magamo pri izvedbi obšolskih dejavnosti na področju preven-tive v prometu.

direktor Mirko Strašek

Družbeno odgovorni

Dolgoročni cilj družbe KLS je nadaljevanje uspešnega poslovanja in razvoja družbe. Zato nenehno napredujemo in vlagamo velika finančna sred-stva v razvoj trga, proizvodov, kadrov in procesov. Poslujemo s takšno dodano vrednostjo, ki omogoča potrebne finančne naložbe za optimalno poslo-vanje in razvoj družbe, kar je pogoj za zadovoljstvo odje-malcev, lastnikov, zaposlenih, dobaviteljev in okolja.

Svoje proizvode dobavljamo najzahtevnejšim odjemalcem in povečujemo tržni delež na sve-tovnem trgu. Največjo skrb na-menjamo odjemalcem. V celoti izpolnjujemo njihove zahteve in pričakovanja glede kakovosti proizvodov in storitev, pravoča-snosti dobav ter izpolnjujemo njihove posebne zahteve. Vzdr-žujemo tesne stike z odjemalci in dobavitelji, da v čim boljši

meri uskladimo naša in njihova pričakovanja. Rezultat našega napredka se kaže v stalni rasti naše prodaje in dodane vredno-sti. Dosežena globalna konku-renčnost KLS je tudi rezultat obvladovanja stroškov, ki jih določamo z obdobnimi cilji in jih redno pregledujemo.

Kakovost proizvodov, rast produktivnosti in sposobnost pravočasnega dobavljanja ob hkratni skrbi za okolje dosega-mo z učinkovitim skupinskim in strokovnim delom zaposle-nih.

Vodstvo družbe vodi podje-tje tako, da omogoča realizacijo načrtovane poslovne politike in ciljev ter z doseženimi rezultati bogati kakovost življenja in dela vseh, ki z družbo sodelujejo.

KLS ima odgovoren odnos do varovanja okolja in preprečeva-nja onesnaževanja. Svojo vlogo v okolju, kjer poslujemo, izva-jajmo kot družbeno odgovorno podjetje.

29

direktor Alojz Selišnik

direktor Ivan Povše

Z dobrimi delavci do uspeha

Kostroj Strojegradnja je sre-dnje podjetje z 91 zaposleni-mi, ki pri svojem delu spoštuje veljavne mednarodne standar-de kakovosti, zato se lahko postavimo ob bok najboljšim primerljivim podjetjem naše velikosti v svoji panogi tako v domači regiji kot v Evropi.

Podjetje zadnjih dvajset let gradi svoje znanje in kompeten-ce na področju strojegradnje, še posebej na področju naročniške proizvodnje strojev za izdelavo mineralne volne. Večino projek-tov izvajamo v tujini. Vse bolj smo povezani z inovativnostjo, ki je usmerjena v prihodnje čase.

Že vrsto let Kostroj nameni celotni dobiček za naložbe, ki so predvsem namenjene po-sodobitvi opreme in prostorov in predstavljajo nenehno iz-boljševanje delovnih pogojev, varstva pri delu in nenazadnje

direktor Ivan Furman

ohranjanju okolja, ki se izraža kot trajnostna raba naravnih vi-rov, zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije.

Ker pa se dinamična vre-dnost podjetja ne meri zgolj s finančnim kapitalom, vse bolj v ospredje stopa človeški, inte-lektualni kapital, ki predstavlja neizčrpen vir konkurenčne prednosti in uspešnosti podje-tja. Predstavlja znanje, izkušnje in sposobnost zaposlenih. To še posebej velja v kriznem času, ko bodo prišle do izraza vse do-bre in slabe poteze kadrovske politike v preteklosti. Veliko po-zornost tako posvečamo prido-bivanju ustrezno usposobljenih kadrov, ki jih za našo panogo na trgu delovne sile primanjkuje. Kljub temu nam je zaradi ustre-zne politike plač, zagotavljanja delovnih pogojev, štipendiranja (7 štipendistov strojne smeri) in izobraževanja ob delu in iz dela uspelo zadržati in pridobiti ustrezne kadre.

Vlaganje v znanjeMinilo je leto, odkar smo na

povabilo Razvojne agencije Sa-vinjske regije junija 2012 podpi-sali Deklaracijo o trajnostnem razvoju Savinjske regije.

Opažamo, da podpis deklara-cije pri delovanju našega majh-nega podjetja pravzaprav ni prinesel bistvenih sprememb. Pisna zaveza k družbeno od-govornemu ravnanju in traj-nostnemu razvoju regije nas je le še spodbudila, da svoj trud za izdelavo najkakovostnejših izdelkov in zagotavljanje zah-tevnejšega dela vsem svojim zaposlenim nadaljujemo.

Zelo nas veseli, da smo v pre-teklem letu sodelovali pri razvo-ju in izdelavi pogonskega dela novega gospodinjskega aparata

podjetja BSH Hišni aparati Na-zarje, v kar je bilo vloženega ve-liko dela in znanja. Prav znanje je tista vrednota, v katero smo se namenili še posebej vlagati, in pri tem nam je pridobitev sredstev Evropskega socialnega sklada in sodelovanje z Občino

Šmartno ob Paki v veliko pomoč pri štipendiranju magistrskega študija bodočega sodelavca na visoki šoli za tehnologijo poli-merov v Slovenj Gradcu. Tudi interna izobraževanja, ki jih or-ganiziramo za svoje zaposlene, veliko pripomorejo k zagotavlja-nju nenehne visoke ravni znanja in usposobljenosti za delo. Zara-di navedenega težimo k temu, da zaposlujemo sodelavce iz bli-žnje okolice, ki našo dejavnost poznajo in so jo s svojim delom in z dobrimi idejami pripravljeni z nami graditi, nadgraditi.

Z donacijami različnim doma-čim društvom v okviru svojih zmožnosti podpiramo njihovo delovanje in razvoj ter se tako čutimo še bolj vpete v lokalno dogajanje. Med drugim smo še posebej ponosni na pomoč Občini Šmartno ob Paki pri na-kupu defibrilatorja, za uporabo katerega smo se tudi sami uspo-sobili na pripravljenem tečaju.

Nov pogled na bivalno okolje na podlagi 80-letne tradicije

Letos praznujemo 80-letnico našega podjetja. Družina Seli-šnik s sodelavci se v podjetju MELU, s spoštovanjem tradicije, dosedanjih izkušenj in razvo-ja, ki temelji na trajnosti, loteva izdelave najzahtevnejših izdel-kov za kvalitetno bivanje.

Uporabljene so lokalne su-rovine, to je les, ki ga v okolju prijaznih procesih obdelave predelamo v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo. Les pripra-vimo tako, da služi funkcional-no, estetsko in trajnostno. Naša lesena vrata dobro poznajo tudi na evropskem tržišču.

Za nas je vsako drevo uni-kat, ki mu z estetskim občut-kom skozi njegove vzorce teksture, svojevrstno razpore-ditev vlaken, sestavo in maso, damo novo življenje. Vsaka le-sena vrata so edinstvena, živijo z ljudmi in imajo svoj čar.

V MELU Mizarstvu z moder-no tehnologijo stremimo k čim bolj optimalnemu ekološkemu odtisu, za kar bomo skrbeli tudi v prihodnje.

30

direktorica Lidija Fijavž - Špeh

generalni direktor Franci Pliberšek

direktor Marjan Jakob

Pomoč okolju, kjer delujemoTrajnostni razvoj za podjetje

Mik niso le besede, so dejanja, ki se jih trudimo uresničiti na vseh področjih svojega delova-nja. Usmerjeni smo predvsem v dolgoročne projekte, ki jih iz leta v leto nadgrajujemo in dopolnjujemo z novimi.

Z donatorskimi in s sponzor-skimi sredstvi, ki jih vse leto na-menjamo različnim društvom, organizacijam in posamezni-kom, skušamo spodbujati predvsem lokalni razvoj. Letos smo na brezplačne šestdnevne počitnice odpeljali že osmo ge-neracijo otrok iz socialno šib-kejših družin. Po sedmih letih morja smo tokrat otroke peljali v športni tabor v Kozje in tako pomagali mladim iz Kluba mla-dih Kozje, ki želijo spodbuditi lokalno podjetništvo in si ustva-riti priložnosti za lepši jutri.

Ker živimo z okoljem, v kate-rem delamo, je naša proizvodna linija okolju prijazna in energet-sko varčna, zaposleni v Miku pa živimo in delamo skladno z vre-dnotami, ki spodbujajo osebno rast in napredovanje. Razvoj

podjetja smo usmerili v ener-getsko varčne in okolju prijazne rešitve, ki bistveno prispevajo k uresničevanju smernic o učin-koviti rabi energije. Energijsko varčna okna in prezračevalni sistem MIKrovent, ki zagotavlja zračenje brez toplotnih izgub pri zaprtih oknih, predstavljajo le del naših rešitev. Da bi svojim kupcem pomagali do dolgotraj-no kakovostnih in energetsko varčnih domov, smo ustanovili tudi energetsko kliniko.

Velik pomen dajemo tudi špor-tu, zato smo že vrsto leto spon-zor RK Celje Pivovarna Laško in še nekaterim manjšim športnim društvom. Smo edini v svoji pa-nogi, ki segamo tudi na področja kulture, saj imamo v Vojniku in Ljubljani lastni umetnostni gale-riji, v katerih bomo letos gostili šest razstav in več kot trideset domačih in tujih umetnikov.

Naprej k naravi

Trajnostni vidik razvoja Mlekarne Celeia kot nosilke blagovne znamke Zelene doli-ne temelji na oblikovanju ka-kovostne ponudbe, zanimive za porabnike in upoštevanju ohranitve našega okolja.

Kakovost ponudbe izdelkov Zelene doline potrjujejo prejeta priznanja na različnih mednaro-dnih ocenjevanjih doma in v tu-jini. Ponosni smo, da so kar štirje izdelki Zelene doline na medna-rodnem ocenjevanju Agra 2013 v Gornji Radgoni prejeli najvišji naziv šampion: desert kavni jo-gurt, desert jogurt z vanilijo in s

podloženim sadjem višnje, ma-relice in jagode.

Zadovoljstvo porabnikov in nji-hovo pripadnost blagovni znamki Zelene doline potrjuje trend rasti

tržnega deleža v Sloveniji. Hkrati se lahko pohvalimo z najbolj pro-dajanim probiotičnim jogurtom v Sloveniji, z LCA-jogurtom, in laskavim nazivom produkt leta 2013, ki so ga prejeli LCA-sadni probiotični jogurti. Poleg že iz-vedene tehnološke posodobitve v letu 2013 bomo septembra »vsto-pili« v novo kategorijo izdelkov – mlečne namaze, ki so prvi slo-venski namazi brez aditivov in konzervansov. Ponudili jih bomo v štirih izbranih okusih: smeta-na, z zelišči, s tuno in z okusom paprike.

Izdelki, proizvedeni v mlekar-ni, so narejeni iz mleka, ki je od-kupljeno izključno na domačem slovenskem odkupnem območju,

kar omogoča hitro dostavo sveže-ga surovega mleka v podjetje in njegovo takojšno uporabo. Z več kot 1.220 proizvajalci smo uspeli zagotoviti sledljivost krmil. Za-gotavljamo, da živali za oddajo mleka niso krmljene z rastlinami in s krmnimi mešanicami, ki bi bile proizvedene iz gensko spre-menjenih rastlin. Prav tako so do-datki v proizvodnji živil brez gen-sko spremenjenih organizmov. Smo pionirji na tem področju v slovenski živilsko-predelovalni industriji.

Goste tudi osveščamoTerme Topolšica se nahaja-

jo v mirnem, zelenem okolju Savinjsko-šaleške regije. Skrit kotiček sredi zelenega je pra-vi tempelj miru in sprosti-tve. Kraj, kamor se zatekajo gostje, da si pridobijo novih moči, vzpostavijo stik sami s sabo in so v sozvočju z naravo. V podjetju se trudimo čim bolj bivati skladno z naravo in čim manj obremenjevati okolje.

Pred dobrim letom in pol smo zagradili nizkoenergetsko nase-lje Ocepkov gaj. Umeščen je na hribčku nad hotelom, v zeleno okolje. Poskrbeli smo, da so hišice zgrajene iz naravnih materialov in so nizkoenergetske. Prav tako se trudimo, da čim bolj osvešča-mo svoje goste na vsakem koraku o varčevanju z vodo ter energijo.

Menimo, da je to prvi korak, ki mu moramo in želimo slediti pri smernicah trajnostnega razvo-ja. Prav tako jih spodbujamo k uporabi koles in hoji po urejenih peš poteh v okolici, saj se s tem zmanjša uporaba avtomobila in posledično izpušnih plinov. Tru-dimo se ločevati odpadke, saj le-ti v veliki meri obremenjujejo naše okolje. Zavedamo se, da bomo v bodoče morali ukrepati tudi pri obstoječih starejših zgradbah. Pripravljamo izdelavo energet-skega pregleda.

31

direktor Dušan Zorko

direktor Matjaž Omladič

predsednik uprave dr. Milan Medved

Prijazni do zaposlenih in okolja

Podjetje Novem car interior design, d. o. o., iz Žalca je del nemškega koncerna Novem car interior design Gmbh, ki proizvaja lesene dekorativne letvice za luksuzne blagovne znamke avtomobilov. Vpetost v mednarodni koncern daje naši slovenski tovarni po eni strani veliko možnosti razvoja, izme-njave znanj na vseh področjih in tehnologij, pa tudi večjo varnost v času spremenjenih razmer na svetovnih trgih.

Po drugi strani je vpetost v koncern tudi velika odgovor-nost, ki nas obvezuje, da skrbi-mo ne le za doseganje rezultatov proizvodnje, pač pa tudi za traj-nostni razvoj podjetja kot celo-te. V našem podjetju smo zato v zadnjih desetih letih izpopolnili proces stalnih izboljšav (PKI), ki izhaja iz dejstva, da vsak delavec sam najbolje pozna svoje delov-no mesto, delo, ki ga opravlja in zato lahko največ naredi za to, da se bo v njem dobro počutil, ga izpopolnil tako, da ga bo na koncu tudi izdelal najbolje in v najkrajšem času.

S projektom Promocija zdrav-ja želimo spodbujati osvešče-nost za zdrav način življenja zaposlenih, ne le na delovnem mestu, ampak tudi po tem, ko ga zapustijo. Zadnja tri leta pa razvijamo zgodbo Novem prija-zen družinam, s katero kažemo na občutljivost podjetja za za-sebno življenje sodelavcev.

V zadnjih dveh letih smo vla-gali v nove, boljše in okolju ter zaposlenim prijaznejše tehno-logije, predvsem na področju lakiranja, in vanje vložili okrog 3 milijone evrov. S spodbudo države, ki subvencionira od-piranje in ohranjanje delovnih mest, načrtujemo v prihodnjih treh letih še investicijo v vre-dnosti 5 milijonov evrov, ki bo usmerjena v izboljšanje logistič-nega sistem in še prijaznejšega odnosa do okolja.

Trajnostni razvoj kot osnovno vodilo

Družbe Skupine Laško so ponosne na to, da je ena naj-pomembnejših vrednot, ki jo spodbujajo in gojijo zadnja desetletja, tudi družbena od-govornost. Med pomembnejše družbeno odgovorne dejavnosti spadajo tudi investicije na po-dročju trajnostnega razvoja, ki jih je bilo v zadnjih letih obilo.

Med pomembnejše investici-je Pivovarne Laško kot vodilne družbe Skupine Laško spadajo gradnja lastne čistilne naprave in racionalizacija uporabe naravnih virov, od vode do energentov, ki jih potrebujejo za opravljanje

osnovne dejavnosti – proizvodnje piv in osvežilnih pijač.

V letu 2013 se je Skupina Laško odločila tudi potrošnike intenziv-

no spodbujati k uporabi vračljive embalaže, saj je Slovenija ena ti-stih držav, kjer je razmerje pijač, prodanih v trgovinah, nesoraz-merno v prid nevračljivi embala-ži. Nakup izdelkov v vračljivi em-balaži za potrošnike ne prinaša samo cenejšega nakupa, temveč tudi bistveno zmanjšuje okoljski odtis izdelkov v primerjavi z ena-kimi kupljenimi v nevračljivi em-balaži. Da bi potrošnikom olajšali odločitev, smo se odločili izdelke v vračljivi embalaži ponuditi v novem, priročnem zabojniku za deset steklenic. To velja za obe glavni blagovni znamki piv – La-ško Zlatorog in Union svetlo ter Radensko. V Skupini Laško ves

čas tudi zmanjšujemo uporabo plastične embalaže. Pri brezalko-holnih osvežilnih pijačah upora-bljamo plastenke z manjšo maso, ki jih je mogoče tudi reciklirati.

Našteto dokazuje, da trajnostni razvoj za Skupino Laško ne osta-ja na deklarativni ravni, ampak ga družbe uveljavljamo pri vseh svojih strateških odločitvah.

Skrb za okolje tudi pod zemljo

V Premogovniku Velenje namenjamo velik poudarek odnosu do okolja, v katerem delujemo. Proizvodnja se odvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, pri čemer delujemo v skladu s standardi za sistem vo-denja kakovosti, sistem ravna-nja z okoljem in sistem varnosti in zdravja pri delu. Z namenom še učinkovitejšega upravljanja z energijo smo kot prvi premo-govnik na svetu pridobili tudi mednarodni certifikat za stan-dard ISO 50001.

Šaleška dolina danes obisko-valcem ne kaže podobe rudarske pokrajine, saj sproti saniramo de-gradirane površine, uredili smo sprehajalno-kolesarske poti okoli šaleških jezer, postavili sto klopi, uredili trim stezo, zimsko progo za tek na smučeh, pomagali smo pri postavitvi otroškega igrišča, ureditvi športnih igrišč …

Izvajamo praktično usposablja-nje za svoje štipendiste in druge šolajoče. Z odprtjem PV Centra starejših Zimzelen v Topolšici in s prenovo Hotela Golte smo v času gospodarske krize odprli

več kot 80 novih delovnih mest. Veliko pozornost namenjamo urejanju okolja, tudi v jami, saj 400 metrov pod zemljo ločeno zbiramo odpadke.

Eden naših najpomembnejših investicijskih projektov je gradnja novega izvoznega jaška NOP II, s čimer bomo skrajšali poti za pre-voz premoga, znižali stroške glav-nega odvoza premoga, zmanjšali število jamskih prostorov in spro-stili prostor na območju klasirni-ce. Na površini bo infrastruktura strnjena na manjšem območju, s čimer bodo zmanjšani vplivi rudarjenja na okolje.

Zavedamo se, da je energetika izrednega pomena za prihodnost in da ima Šaleška dolina pri tem pomembno mesto, zato si vsa leta delovanja prizadevamo, da sodelujemo z okoljem in smo ves čas aktiven član tega območja – ne samo Šaleške, ampak tudi širše Savinjsko-šaleške regije in celotne Slovenije.

32

vodja prodaje in trženja Evelin Krajnc

direktor Marjan Volpe

direktor Robert Grah

Trajnostni turizemV Rimskih termah Business

Wellness Spa Resortu v Rim-skih Toplicah smo vzpostavi-li sistem ločevanja odpadkov, zmanjšujemo uporabo nevar-nih čistil in goste ozaveščamo o škodljivih vplivih pranja pe-rila na okolje. Celoten kom-pleks ogrevamo s termalno vodo.

Vedno več naših gostov je visoko ozaveščenih in cenijo predvsem trajnosti turizem, ki je spoštljiv do naravnega, kul-turnega in družbenega okolja. Menim, da v Rimskih termah to predstavlja konkurenčno pred-nost tudi v prihodnosti, saj po-spešujemo prodajo okolju pri-jaznih prevozov (potovanja na destinacijo z vlakom), promo-viramo aktivnosti v naravi, kar pomeni, da goste nagovarjamo k odkrivanju lokalnih destinacij. Spodbujamo gibanje v naravi, kolesarjenje, pohodništvo, izle-

te v okolici, organiziramo delav-nice za zdrav in zelen življenj-ski slog. Pozorni smo pri izbiri dobaviteljev, prednost dajemo lokalnim ter tistim, ki spoštuje-jo naravno pridelano prehrano. V restavraciji dajemo prednost sezonskim jedem. V wellness centru Amalija pospešujemo masaže v naravnem okolju, z naravnimi izdelki. Goste spod-bujamo k uporabi javnih prevo-znih sredstev. Informacije o jav-nem prevozu gostom podamo preko animacijskih tabel.

Menim, da trajnostni turizem ni le modna muha, pač pa pred-stavlja pozitivno razvojno smer za slovenski turizem v priho-dnosti. Podjetje lahko pridobi ugled in tržni delež ter uspešno zmanjšuje stroške.

Razmišljaj pozitivnoZačetki skupine Grah Auto-

motive segajo v leto 1997, ko smo postavili trdne temelje, ki se odražajo v današnjih rezul-tatih. Podjetje je na začetku konfekcioniralo kabelske sete, nato se je ukvarjalo z eno-stavnejšo elektroniko, preko katere smo prehajali k vedno zapletenejši in tehnološko zahtevnejši LED-osvetlitvi.

Večino prihodkov tako še vedno ustvarimo s prodajo avtomobilski industriji, pred-vsem izdelujemo zadnje luči in smernike v ogledalih in pri lu-čeh, skupaj okrog 2.800 različ-nih izdelkov. Med našimi kupci so Jaguar, Porshe, Daimler in skoraj vse ostale avtomobil-ske tovarne. Naša proizvodnja

je tako razdeljena v tri skupi-ne: Automotive, ki predstavlja glavnino proizvodnje in s tem tudi prihodkov, Lighting divi-sion – razvoj in izdelava luči za jahte, industrijsko razsvetljavo in cestne svetilke, in t. i. del gospodinjskih aparatov, kamor

sodi leta 2011 ustanovljeno pod-jetje Indutech za proizvodnjo indukcijskih steklokeramičnih plošč.

Podjetje je v letu 2011 pove-čalo poslovanje, lani pa je prišlo do manjšega, a načrtovanega upada. Seveda se tudi v našem podjetju pozna globalna kriza, vendar se proti njej borimo tako, kot smo se borili že leta 2009, ko smo se na nenadno situacijo hitro odzvali in tako preprečili najhujše. Pričakuje-mo rast prihodkov, opazno višje predvsem na področju razvoja, proizvodnje in prodaje cestnih

svetilk in industrijske razsvetlja-ve, enako tudi pri delu proizvo-dnje elektronike za male gospo-dinjske aparate in indukcijskih steklokeramičnih plošč.

Naš recept za uspeh: sile je treba usmeriti v razvoj, treba je biti inovativen in pogled vedno imeti usmerjen v priho-dnost. Naša največja dodana vrednost, ki nam omogoča fle-ksibilnost, inovativnost in visok konkurenčni količnik, je to, da imamo vsa potrebna znanja za celoten proizvod v hiši. Uspeti v teh negotovih časih? Razmišljaj pozitivno in se prilagaj trgu!

Prijetno delovno okolje

Podjetje Sico je največji ponudnik storitev laserskega razreza in preoblikovanja plo-čevine v Sloveniji. V podjetju se zavedamo pomena učinko-vitega poslovanja s hkratnim ohranjanjem virov za priho-dnost.

Pri svojem razmišljanju in poslovanju zato poleg ekonom-skih dejavnikov upoštevamo in vključujemo tudi ekološke in sociološke dejavnike razvoja. Podjetje na lokaciji v poslovni coni, ki leži tik ob avtocestnem priključku Arja vas, zagotavlja majhno obremenitev za okolje in okolico.

Sistem ravnanja z okoljem temelji na prepoznavnih okolj-skih vidikih, varstvo okolja pa je vključeno v poslovnik ka-kovosti in kot tako predstavlja obvezo zase in za druge. Le okolju prijazno podjetje pred-stavlja prijetno delovno okolje in sožitje z okolico, kar je mo-žno le z upoštevanjem načel trajnostnega razvoja. Svoje ideje razvijamo v okolju prija-zne proizvode in tehnologije,

skrbno ravnamo z odpadki in učinkovito uporabljamo narav-ne vire (tudi z energijo iz svoje sončne elektrarne). Razvijamo in proizvajamo cepilnike drv, ki omogočajo izrabo naravnih virov in uporabo lesne bioma-se. Univerzalni drobilnik omo-goča enostavno, ekonomično in učinkovito drobljenje različ-nega odpadnega lesa, lesenih ostankov, palet, ivernih plošč, kartonaže, različne plastike, tekstila in podobnih ponava-di odpadnih materialov, ki jih nato enostavneje uporabimo v okviru reciklaže, s čimer uporabnik poskrbi za čim manjšo obremenitev okolja. Z razvojem in izdelavo polnil-nic za električna vozila ter s predelavo in uporabo vozil na električni pogon pa stremimo k boljšemu in bolj prijaznemu jutri za vse.

33

direktor Marjan Mačkošek

direktor Andrej Bošnjak

Skrbna raba naravnih virovdirektorica službe za

zagotavljanje kakovosti in za ekologijo

mag. Ksenija Čuješ

V Steklarni Rogaška smo se zavezali k skrbni rabi naravnih virov. Izvajamo stalni projekt varčevanja z energenti, katere-ga cilj je zmanjšati njihovo po-

rabo in vpliv na okolje. Zasta-vljene cilje dosegamo s stalnim nadzorom in uvajanjem vedno novih izboljšav pri učinkovitejši uporabi vseh virov.

Ponovna uporaba materialovProfesionalen, pošten in ko-

rekten odnos do zaposlenih, lastnikov, kupcev, dobaviteljev in lokalne skupnosti terja od podjetja odgovorno ravnanje. To pomeni tudi, da si po naj-boljših močeh prizadevamo za trajnostni razvoj.

Podjetje je tudi sicer kot IPPC-zavezanec pod drobnogledom javnosti, za svoje delovanje pa moramo uporabljati najboljše dostopne tehnologije z vidika varovanja okolja. Vsa sredstva za investicije smo uporabili tako, da sta bila rast in razvoj zagoto-vljena na obstoječem prostoru, enakovredno pa so bili upošte-vani kriteriji humanizacije dela, zmanjšanja negativnih vplivov na okolje in povečanja produk-tivnosti.

Trajnostni razvoj razumemo tudi kot zmožnost zagotavljanja

delovnih mest in zaposlitev v šir-šem celjskem prostoru od začet-kov industrijske dobe do danes.

Naša dejavnost temelji na pre-delavi jeklenega odpadka, zato se zavedamo pomena ponovne uporabe materialov, za kar je v Sloveniji še preveč birokratskih ovir.

Naša nadaljnja prizadevanja bodo namenjena koristni upo-rabi vseh stranskih proizvodov podjetja in zmanjšanju nastaja-nja odpadkov.

Skrb za zaposlene in okolje

direktor Viljem Šumer

Družinsko podjetje Šumer z več kot 40-letno tradicijo zapo-sluje več kot dvesto ljudi iz bli-žnje okolice, s čimer prepreču-je odseljevanje mladih, kar bo pozitivno vplivalo na trajnostni razvoj regije.

Proizvodni program obsega izdelavo vzmeti, delov iz plo-čevine, kovinoplastike, delov za gospodinjske aparate, kmetijsko mehanizacijo, avtomobilsko in elektroindustrijo, montažo ter toplotno obdelavo izdelkov.

Sledimo strategiji učinkovite rabe naravnih virov in zaščite okolja predvsem z/s:

- uporabo lastne FV-elektrar-ne,

- uporabo okolju prijaznih umetno pridobljenih materia-lov, ki so lažji, človeku prijazni, ne povzročajo alergij in se po uporabi reciklirajo,

- nadzorom vseh emisij in de-lovanjem v skladu z okoljskimi standardi,

- stalnim poudarkom na uva-janju okolju prijaznejše teh-nologije in razvoju energetsko učinkovitih proizvodov,

- uporabo visokotehnoloških strojev, učinkovito porabo su-rovin in ločenim zbiranjem ter odvozom odpadkov na nadalj-njo predelavo.

Naše glavne usmeritve in vo-dila so:

- delovanje v skladu s pri-dobljenimi certifikati ISO/TS 16949:2009, ISO 9001:2008,

- spodbujanje RSA-raziskoval-no razvojne skupine, ki je vpi-

sana v evidenco raziskovalnih organizacij pri ARRS pod šifro ARRS 2786,

- skrb za varno delovno oko-lje zaposlenih, ki so največja vrednota našega podjetja in bodo tudi v prihodnosti ambi-ciozen, kreativen, inovativen in odločen kader, ki nenehno išče nove možnosti za izbolj-šanje proizvodnje in uvajanje novih tehnologij.

Medena in pivovska ponudba

Laški termalni vodi, ki se že vrsto let prepleta v ponud-bi sodobnih in medicinskih wellness programov, smo v Thermani Laško dodali nov koncept zavedanja pomena bogastva narave, njenih na-ravnih zdravilnih učinkov. Tako smo vpletli edinstveno pivovsko in medeno ponud-bo v wellness, kulinariko, programe bivanja, animacijo in tudi v ponudbo izletov in delavnic.

Prvi v Sloveniji smo začeli pi-sati raznolike medene zgodbe in na naravni osnovi zdravilnih in blagodejnih učinkov medu razvili programe, ki smo jih po-imenovali Medeno razvajanje. In tako je Thermana Laško lani osvojila prvo mesto za čebelam najbolj prijazno podjetje v letu 2012.

Izbirate lahko med negami obraza in telesa, pri katerih uporabljamo kozmetične proi-zvode na osnovi medu, ter med medenimi masažami, ovoji, ko-pelmi in savnanjem z medom.

Medene zgodbe razvajanja smo nadgradili tudi s programi bi-vanja in z medeno gostinsko ponudbo.

Pivo ima bogato tradicijo, zgodovino in kulturo. Nekoč pijača bogov, izbrancev, danes pijača vseh ljudi tega planeta. Kar nekaj jih prisega na zvar-jenega v Laškem, mestecu ob Savinji, ki ima skoraj dvestole-tno tradicijo varjenja piva. In če pivu v zmernih količinah pripi-sujemo številne – tudi zdravilne – lastnosti, zakaj ne bi bila nje-gova edinstvena kombinacija sestavin dobrodošla osvežitev tudi za kožo? In to prav v me-stecu, kjer je pivo tako rekoč doma …

Z znanjem in izkušnjami do-mačih terapevtov smo v well-ness spa centru za vaša razva-janja razvili pivovske maske in masaže, pilinge in nege ter kopeli.

34

direktor Zdravko Počivalšek

direktor Jože Duh

Zeleni turizem in dobro počutje

Terme Dobrna so najsta-rejše slovensko zdravilišče s 610-letno tradicijo. Pravzaprav se je z odkritjem naravne ter-malne zdravilne vode začel razvoj zdraviliškega turizma, ki je postal trajna vrednota skozi stoletja v Dobrni. Bogata kulturna dediščina in izjemno lepo naravno okolje sta sestav-ni del te zgodbe.

Vidik trajnostnega razvo-ja Dobrne je v opredelitvi za trajno uporabo naravnih zdra-vilnih sredstev za področje zdraviliškega zdravljenja, pri čemer je pomembna tudi skrb za kvalitetno in odgovorno iz-rabo. S tem v povezavi je skrb za čim manjše obremenjevanje okolja, ki se kaže v opredelitvi poslovanja celotnega podjetja v skladu s standardi evropskega znaka eko marjetica. Vlaganja v izrabo obnovljivih in narav-nih virov energije – odpadne termalne vode, sonca in lesne mase – pomenijo že več kot 60 odstotkov pridobitev potrebne energije iz obnovljivih virov. Ta vlaganja bomo nadaljevali. Z načrtnim ločevanjem odpad-kov in z racionalno uporabo vode zmanjšujemo stroške. Z vključevanjem lokalnih ponu-

dnikov storitev in proizvodov turistične ponudbe in ponudbe na kulturnem področju zaokro-žujemo turistične programe. Možnosti pohodništva, kole-sarjenja in drugih aktivnosti v prelepem okolju Dobrne pod Paškim Kozjakom dopolnjuje-jo trajnostni razvoj zelenega turizma. Območje zdravili-škega središča Term Dobrna z objekti in zdraviliškim par-kom je kulturna dediščina in njeno načrtno obnavljanje ter vzdrževanje je tudi v bodoče skrb lastnikov in zaposlenih v Termah Dobrna.

Poslanstvo Term Dobrna je razvoj zdraviliških programov za dobro počutje in zdravje za vse generacije s poudarkom na partnerstvu ženski skozi vsa njena obdobja v povezavi z ak-tivnim preživljanjem prostega časa v neokrnjenem naravnem okolju.

Zavedamo se, da je narava samo ena

Kot dodano vrednost in konkurenčno prednost Term Olimia vidimo v tem, da se nahajamo sredi zelene, neo-krnjene narave. Tako imamo še dodatno odgovornost do okolja, da ga kot takega tudi ohranjamo.

Zaveza družbe Terme Oli-mia, d. d., je zanesljiva, varna, okolju prijazna izvedba stori-tev. Tako pri izvajanju storitev dodatno skrb namenjamo tudi ohranjanju zdravega in čistega okolja.

Velik poudarek dajemo vi-diku porabe energije in vode, zmanjševanju količine odpad-kov, ločevanju odpadkov in

zmanjševanju onesnaževanja okolja. Z osveščanjem tako zaposlenih kot gostov ter s spodbujanjem k odgovornemu ravnanju z okoljem skrbimo za trajnostni razvoj in deluje-mo družbeno odgovorno. Z uvedbo ISO standarda 14.001: 2004, ki smo ga pridobili leta 2011, smo še dodatno pridobili na področju stalnega in siste-matičnega spremljanja vpliva na okolje.

Zavezani smo k preventiv-nemu delovanju na področju okoljskih vidikov, zato le-te vključujemo v obstoječe pro-cese, kakor tudi v razvojne in

investicijske projekte. Kot zelo uspešen projekt, ki smo ga iz-vedli leta 2011, lahko izpostavi-mo prehod sistema kurjave na lesno biomaso, ki se je izkazal kot odlična naložba velikega pomena na področju prijazne-ga ravnanja z okoljem kot tudi ekonomske rentabilnosti.

Gradimo na tradicijiGojimo specialna tehniška

znanja s področja strojegra-dnje in brizganja umetnih mas ter izdelujemo kvalite-tne izdelke, kot so črnila in črnilni vložki, nalivna pere-sa, rolerji, brisalci za črnilo, flomastri in markerji.

Že pred leti smo zastavili pot razvoja proizvodnje s poudar-kom na večji dodani vrednosti nalivnih peres, rolerjev, pove-čanju izkoriščenosti kapacitet celotnega programa in s tem pridobivanju novih zahtev-nih kupcev v mednarodnem okolju. Za to so potrebni med drugim usposobljeni kadri, ki so za dobro delo in razvoj pod-jetja izredno pomembni. V na-slednjem obdobju bo podjetje temu namenilo veliko pozor-nost. Odgovoren in strokoven član kolektiva bo v podjetju Vivapen vedno dobrodošel.

Za razvoj je potrebna tudi inovativnost, ki podpira teh-nološko in ekonomsko odlič-nost naših izdelkov in storitev. Z uvedenim sistemom NIP (neprestano izboljševanje pro-cesov) motiviramo zaposlene,

da se aktivno vključujejo v ra-zvoj. Prednosti nam zagota-vljajo dolgoletne izkušnje in lasten »know-how«.

Skrb za kakovost pomeni po eni plati kakovost in varnost izdelkov, uravnoteženo raz-merje s ceno, vrhunsko na-tančnost in dolgo življenjsko dobo izdelkov, po drugi plati pa tudi dobavljivost, izpolnje-vanje rokov in predvsem pod-poro kupcem po celem svetu.

Ekologija, ki jo razvijamo v novih tehnologijah, predsta-vlja okolju prijazne procese in uporabo ustreznih mate-rialov. Podjetje z vlaganji v okolju prijazne tehnologije prispeva h kakovosti življenja zaposlenih, vpliva pa tudi na lokalno in regionalno okolje. To predstavlja prednost pred drugimi podjetji na svetovnem in globalnem trgu, saj se veli-ko in vedno več ljudi zaveda pomena ekologije in skrbi za planet z željo ustvariti priho-dnost tudi za potomce.

direktorica Petra Melanšek

35

36

RASR, RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE d.o.o.Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celjetelefon: 03 / 589 40 82faks: 03 589 / 40 83 e-pošta: razvojna.agencija@rasr.siwww.rasr.si

Podatki: podpisniki Deklaracije in RASR d.o.o.