Savinjske novice t. 13, 30. marec 2018novice.savinjske.com/pdf-2018/sn-13-2018.pdf · 2020-04-06 · Vodja marketinga: Helena Kotnik, [email protected] Savinjske novice št. 13,

Savinjske novice št. 13, 30. marec 2018 1

Savinjske novice št. 13, 30. marec 20182

Oglasi

Tema tedna: Košarica zdravstvenih storitev spet manjša .................................................... 4

Pametne vasi: Omizje o novih konceptih in tehnologijah za ohranitev podeželja ................. 5

Občina Ljubno: Prikazovalnik hitrosti za še varnejše gibanje na trgu .............................. 5

Občinski svet Gornji Grad: Purnat direktor Komunale še en mandat, šola poslovala pozitivno .......... 6

Intervju: Pogovor s Katarino Prelesnik, županjo občine Solčava ............................................ 8

Zavod Stanislava Gornji Grad:Razstava Velika noč nekoč in danes ............... 10

Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3

Tretja stran

Iz vsebine:

Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.

Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

ISSN 0351-8140, leto L, št. 13, 30. marec 2018. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: [email protected]. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, [email protected] Savinjske novice št. 13, 30. marec 2018 3

Glavni in odgovorni urednikmag. Franci Kotnik

Zdravstvo na rakovi potiEna od prioritet vlade, ki je z odstopom premie-

ra Mira Cerarja predčasno zaključila mandat, je bi-la ureditev razmer v zdravstvu. Ta projekt je bil za-upan Milojki Kolar Celarc, ki pa se je v vlogi mini-strice za zdravje skozi vsa štiri leta zapletala v kon-flikte, enkrat z izvajalci, drugič z uporabniki zdra-vstvenih storitev.

Slednje zagotovo najbolj motijo (pre)dolge ča-kalne vrste. Nekateri jih vidijo celo kot največjo slabost zdravstvenega sistema. Predsednik vlade je leta 2016 v pogovoru za Finance izjavil: »Pri zdra-vstvu je ključno dvoje. Prvič, da se omogoči boljše delovno okolje za delo zdravnikov, sester in dru-gega osebja, da se izboljša zdravstveni sistem. In drugič, da se v korist pacientov tudi s posebnimi ukrepi skrajšajo čakalne vrste.«

Pa so danes čakalne vrste res krajše? Niso. Dalj-še so. Na 61 vrst zdravstvenih storitev čaka sko-raj 250 tisoč pacientov, kar je 47 odstotkov več kot na začetku mandata sedanje vlade. Število čaka-jočih pacientov nad dopustno čakalno dobo se je od septembra 2014 povečalo za 165 odstotkov - s 24 na 63 tisoč.

Druga nerealizirana naloga ministrice za zdrav-je je zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstve-nem zavarovanju. Kolarjeva je v zadnji različi-ci predloga omenjenega zakona predvidela večjo solidarnost. Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki za vse enako trenutno znaša oko-li 29 evrov na mesec, bi novo doplačilo znašalo 20 do 75 evrov na mesec glede na dosežene dohodke zavezanca. Ob tem se samo po sebi postavlja vpra-šanje, ali bi bilo prav, da bi nekateri plačevali več

kot doslej, dobivali pa enako storitev? Kakorkoli že, novega zakona v tem mandatu ne bo, saj soglasja o njem niso dosegli niti v koaliciji.

Tretji, vsekakor pa ne najmanjši problem je ko-rupcija v zdravstvu. V preteklosti smo lahko v me-dijih zasledili številne informacije o tem, za koliko so bili preplačani določeni materiali, ki jih kupujejo bolnišnice. Je danes kaj drugače? Pred nedavnim je računsko sodišče izreklo negativno mnenje UKC Ljubljana zaradi nepravilnosti pri nabavi medicin-ske opreme in materialov. Ugotovljeno je namreč bilo, da je šla več kot polovica nabav mimo zakona o javnem naročanju ...

V Zgornji Savinjski dolini si bomo mandat Miloj-ke Kolar Celarc zapomnili po (sicer neuspešnem) poskusu centralizacije mreže centrov za nujno medicinsko pomoč, ki bi našim občanom bistveno znižala standard na področju zdravstvene oskrbe. A ministrica je prepričana, da je svoje delo dobro opravila: »To, kar smo obljubili volivcem, smo de-finitivno izpolnili. Obranili in ohranili smo javno zdravstvo, ki je dostopno in ki je solidarno.«

Zdravstvo bo moralo biti ena od prioritet tu-di naslednje vlade, ne glede na to, katere stranke jo bodo sestavile. Kot državljani in kot davkopla-čevalci si želimo, da bo nova vlada na tem podro-čju bolj uspešna.

(PV)

(ML)

(ŠS)


Tema tedna, Aktualno

SKUPNOST OBČIN SLOVENIJE

Zahvala Bojanu Kontiču za prizadevno delo

Na seji predsedstva Skupnosti občin Slove-nije (SOS), ki je potekala sredi marca v Šen-tjurju, so donedavnemu predsedniku Bojanu Kontiču, sicer županu Mestne občine Velenje, podelili posebno zahvalo za strokovno in pre-udarno vodenje te skupnosti. Priznanje mu je predal aktualni predsednik SOS Branko Ledi-nek.

V času predsedovanja SOS, od 23. aprila 2015 do 23. januarja 2018, je Kontič aktivno vodil po-gajalsko skupino, ki se je z vlado pogajala za vi-šino povprečnine, ki jo prejmejo lokalne skup-

nosti in pri tem s podporo glavnega odbora SOS dosegel pomembno izboljšanje financiranja lo-kalnih skupnosti. Ves čas je zastopal skupne in-terese slovenskih lokalnih skupnosti in njiho-vih občank ter občanov. Prizadeval si je za po-litično nevtralnost in v ospredje postavljal sku-pne interese ter razvojne potrebe občin. V svo-jem mandatu predsedovanja si je prizadeval tu-di za združitev vseh treh asociacij občin v eno-tno združenje, ki bi bilo tako močnejše v odno-su do vlade.

Marija Lebar

KOŠARICA ZDRAVSTVENIH STORITEV SPET MANJŠA

Bolnikov naj ne bi zavračali, vprašanje je, od kod bodo storitve plačane

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred padcem vlade pacientom zadala še en udarec, ki se še posebej prizadene paciente iz-ven mest. Uredba zadeva področje fizioterapije. Županja in župani naših občin so se na zadnjem svetu ustanoviteljic Javnega zavoda Zgornjesa-vinjski zdravstveni dom (ZD) Nazarje soočili tu-di z izgubo zavoda in možnostjo odprtja še ene ambulante, a le, če bodo pripravljeni pokrivati del stroškov iz proračunov občin.

KAM NA NASLEDNJE OBRAVNAVE?Že pred leti se je fizioterapevtska obravna-

va pacientov zmanjšala z desetih na osem tera-pij. Če je bila pri pacientu zaznana potreba po še več terapijah, je zdravnik lahko predlagal pove-čanje števila terapij. Pacient je lahko enkrat le-tno dobil napotnico za fizioterapijo za več različ-nih težav z zdravjem (hrbtenica, vrat, koleno, no-ga ali roka). Po novem bo pacient na fizioterapi-ji obravnavan kot prvič le enkrat letno, ne glede

na vrsto težav. Tako bo zavarovalnica poravnala vse prve obiske. Za vsako naslednjo napotitev pacienta bo zdravstveni dom prejel plačanih le deset odstotkov opravljenih storitev.

Zdravstveni domovi, ki se že tako utapljajo v izgubah, pacientov ne bodo zavračali. Ironično je, da se težave lahko rešijo tako, da pacienta napotijo v drugo najbližjo zdravstveno ustanovo (pri nas v Velenje ali Topolšico). Pacient bo tako tam sprejet v prvo obravnavo pri njih, so pa po-tni stroški povrnjeni le do najbližjega izvajalca, to je do Nazarij. Problem je bil obravnavan tudi na svetu zavoda ZD Nazarje.

ZDRAVSTVO V HUDIH »ZDRAVSTVENIH« TEŽAVAH

Zdravstveni domovi po vsej Sloveniji se ote-pajo rdečih številk. V medijih je bilo objavljeno, da bo takšnih kar 55 zdravstvenih domov. Raz-log za izgube je odprava plačnih nesorazmerij, za katero ministrstvo ni zagotovilo sredstev in

ročjih, kjer so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Te-žava nastane v tem, da zdravstvena zavaroval-nica krije stroške ambulante v prvih dveh letih v višini 80 odstotkov priznane cene zavaroval-nice za splošno ambulanto, 20 odstotkov bi kril zdravstveni dom. Po dveh letih bo zavarovalni-ca krila le še dejanske stroške glede na število opredeljenih pacientov ambulante. Trenutno je to 1.871 opredeljenih pacientov na zdravnika. Če zdravnik ne bi dosegel potrebnega števila paci-entov, se po dveh letih pojavi velik problem fi-nanciranja takšne ambulante.

Štefka Sem

je šlo v breme zdravstvenih domov. Nazarski za-vod je leto zaključil s 146.896 tisoč evri izgube. Županjo in župane pa skrbi tudi akumulirana iz-guba, ki znaša že blizu osemsto tisoč evrov.

Skupno mnenje županje in županov je bilo, da stanje v zdravstvu še nikoli ni bilo tako sla-bo, kot je sedaj. Že tako načeto »zdravje« zdra-vstvenih domov na periferiji je ministrstvo pod vodstvom Kolar Celarčeve pripeljalo do kolapsa. Nekoliko boljše so razmere v bolnicah, kjer je bi-lo veliko sredstev namenjenih pokrivanju izgub, krajšanju čakalnih dob, gradnji urgentnih cen-trov. Primarno zdravstvo predvsem na periferi-ji pa se ob slabi skrbi zdravstvenega ministrstva zanj vsak dan srečuje z novimi težavami.

ZDRAVNIKA OMOGOČAJO, LE PLAČAJO NE

V letu 2018 se širi mreža zdravnikov na pri-marnem nivoju, to je v osnovnem zdravstvenem varstvu. Mreža zdravnikov se bo širila na pod-

Darja Es: »Pacientov na fizioterapiji ne bomo zavračali.« (Foto: Štefka Sem)

Župani so prisluhnili direktorici zavoda Darji Es o trenutnih težavah, s katerimi se srečujejo v Javnem zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. (Foto: Štefka Sem)


Aktualno

OBČINA LJUBNO

Prikazovalnik hitrosti za še varnejše gibanje na trgu

Na vpadni cesti v trg Ljubno ob Savini je od preteklega tedna dalje nameščen prikazoval-nik hitrosti. Na tem območju je hitrost prome-ta omejena na 30 km/uro. Namestitev je finan-cirala občina, občinska uprava pa lahko sproti odčitava in spremlja podatke o hitrosti vozil na tej relaciji.

Že v lanskem letu so na omenjenem odseku ceste odstranili talne ovire, ki so zmanjševale hitrosti in ob preplastitvi ter ureditvi ceste zgra-dili tudi pločnik. Promet je tu zdaj veliko varnej-

ši. Za še večjo varnost pa bo poskrbel novi me-rilnik, ki voznike z utripanjem sproti opozarja na prekoračitve hitrosti.

V občini sta sedaj dva merilnika hitrosti. Eden je ob regionalni cesti skozi Okonino, drugega, ki je bil od lanske jeseni nameščen ob regional-ni cesti Radmirje-Gornji Grad, so sedaj prestavili na trg. Kot kažejo izkušnje in meritve, vozniki za-radi teh naprav bolj upoštevajo omejitve in po-sledično zmanjšajo hitrost vožnje.

Marija Lebar

PAMETNE VASI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI

Omizje o novih konceptih in tehnologijah za ohranitev podeželja

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je bil na slavnostni razglasitvi zmago-valcev natečaja za najboljše poslance leta 2018 razglašen za zmagovalca v kategoriji raziskave in inovacije.

Po njegovih besedah so strokovna komi-sija in predlagatelji nominacije prepozna-li njegova prizadevanja na področju novih tehnologij v kmetijstvu, promociji bio- in krožnega gospodarstva ter tudi pri odloče-nosti glede evropske pobude »Pametne va-si«, s katero bo EU skrbela za zmanjšanje ra-zvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi ob-močji v prihodnosti.

V prostorih Športnega centra Prodnik na Ljub-nem ob Savinji je 24. marca na pobudo evropske-ga poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) pote-kalo omizje na temo pametnih vasi v naši doli-

ni. Poleg Bogoviča so spregovorili številni gostje, zbrane je pozdravil ljubenski župan Franjo Na-raločnik. Vpliv digitalizacije in avtomatizacije se odraža tudi v zahtevah po razvoju kmetijstva. S projektom Pametne vasi želijo zagotoviti, da di-gitalni prepad med podeželjem in mesti ne bo povzročil izseljevanja, revščine ter propada pod-jetij, obrtnikov in kmetij.

OBDOBJE VELIKIH IN HITRIH SPREMEMBBogovič je dejal, da se zaradi posledic digi-

talizacije in avtomatizacije srečujemo s številni-mi spremembami. Proizvodnja in delovna mes-ta se selijo v dežele v razvoju, na zahodni trg pa prodira cenejše blago iz Azije. V današnjem ča-

su se srečujemo z globalnim segrevanjem, vse večjim številom naravnih katastrof, migracijam prebivalstva in vedno večji rabi naravnih virov.

IZZIVI ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJEPo njegovih besedah se bo kmetijstvo sreča-

lo s številnimi izzivi. Na kmetijah po večini de-la starejša populacija, mlajši pa se izseljujejo v mesta, kar za sabo vodi drastičen upad števi-la ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Kot ključ-no je izpostavil dvigovanje kompetenc, znanj

in veščin že pri otrocih. Po Bogovičevem mne-nju slovensko gospodarstvo potrebuje kadre z ustreznim znanjem, zato je nujno tesnejše po-vezovanje gospodarstva s šolstvom.

PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA

Po besedah vodje KGZ Celje Stanka Jamni-ka je v Savinjski regiji 960 kmetij. Zbranim je predstavil priložnosti slovenskega kmeta, ki se bo v bodoče moral osredotočiti na pridela-vo hrane in prodajo izdelkov ali pa kmetije pre-oblikovati v turistične oziroma učne. Mateja Br-lec Suhodolnik iz solčavskega Centra Rinka je predstavila ključne mejnike trajnostnega razvo-ja na Solčavskem, kjer so se osredotočili v turi-zem. Danes premorejo 17 dobro razvitih turistič-nih kmetij, Solčavsko pa lahko obišče sto tisoč turistov na letni ravni.

PRIMERI DOBRIH PRAKSNaša dolina premore kar nekaj uspešnih

podjetnikov, kar pomeni, da se tudi v podežel-skem okolju da dobro poslovati. Rok Suhodol-nik je predstavil svoje podjetje Biomasa, kjer se ukvarjajo z načrtovanjem, dobavo, vgradnjo, servisom in upravljanjem sistemov za ogreva-nje na lesno biomaso. Hkrati se na svoji kmeti-

ji ukvarja z rejo krav dojilj in jezersko-solčavskih ovc ter proizvodnjo elektrike preko sončnih in vetrnih elektrarn. Tomaž Pečovnik je predsta-vil Hišo Pečovnik, kjer sta skupaj z ženo zače-la s tabori, na katerih otroci spoznajo delo in živ-ljenje na kmetiji. Poslovanje svojega podjetja je predstavil tudi direktor KLS Ljubno Mirko Stra-šek. Njegovo poslanstvo v družinskem podjetju je, da nosijo odgovornost za delovna mesta za razvoj njihovega območja.

Primož Vajdl

O razvoju podeželja v Zgornji Savinjski dolini v smeri pametnih vasi so spregovorili (z leve) Mirko Strašek, Franc Bogovič, Rok Suhodolnik, Mojca Brlec Suhodolnik, Stanko Jamnik in

Tomaž Pečovnik. (Foto: Primož Vajdl)


Iz občin, Organizacije

OBČINSKI SVET GORNJI GRAD

Purnat direktor Komunale še en mandat, šola poslovala pozitivno

Dosedanjemu direktorju gornjegrajske Komunale

Zdenku Purnatu so svetniki potrdili še en štiriletni mandat.

Ravnateljica Blanka Nerad (levo) in računovodkinja Katka Pečnik sta odgovorili na posamezna vprašanja svetnikov. (Foto: Štefka Sem)

Gornjegrajska Komunala ostaja pod vodenjem direktorja Zdenka Purnata še en štiriletni mandat. Na razpis za direktorja so se prijavile tri osebe, dve vlogi sta bili popolni, ena oseba ni izpolnjevala vseh po-gojev. Komisija za mandatna vpra-šanja je z dvema opravila razgovor in se odločila, da predlaga občin-skemu svetu, da za direktorja po-trdi Purnata, župana Stanka Ogra-dija pa je pooblastila za podpis po-godbe. Svetniki so brez razprave in pripomb potrdili predlog komisije.

Ravnateljica šole Blanka Nerad in računovodkinja Katka Pečnik sta podali zaključno poslovno po-ročilo Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad za preteklo leto. Šola je poslovala pozitivno, majhen do-biček pa je bil na osnovi nudenja

GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE

Predsednik še nadalje Žuntar, poveljstvo Miru Brezovniku

Predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar (levo) je za njenega podpredsednika imenoval Janka Prislana iz PGD

Grušovlje. (Foto: Marija Lebar)

Iztekel se je petletni mandat or-ganom tukajšnje gasilske zveze, v katero je povezanih petnajst zgor-njesavinjskih prostovoljnih gasil-skih društev. V soboto, 17. marca, so se tako delegati vseh društev ude-ležili volilne skupščine, ki je pote-kala v Bočni. V MISLIH NA POMOČ SOČLOVEKU

V poročilu je predsednik Janko Žuntar nanizal vrsto izvedenih ak-tivnosti. »Največ pozornosti v gasil-ski zvezi namenjamo strokovnemu usposabljanju članstva. Lotevamo se različnih intervencij, tehnika na-preduje, zato so nova znanja neob-hodna. Hvale vredno je, da naši čla-ni za vse to prispevajo svoj prosti čas v želji, da bi pomagali sočlove-ku v stiski,« je med drugim povedal. LETO ZAZNAMOVALI DVE VELIKI

NEURJIPoveljnik Slavko Bric je poročal

o intervencijah v letu 2017. Vseh skupaj je bilo 136. Na teh interven-cijah je sodelovalo 1.677 gasilcev. »Izpostaviti moram aprilsko popla-

vo in neurje z vetrolomom. Pri tej intervenciji so nam pri odpravlja-nju posledic priskočili na pomoč gasilci iz raznih društev naše regi-je, za kar še enkrat hvala.«

NOVO STARO VODSTVO Po sprejemu poročil so sledi-

le tajne volitve. Za mesto predse-dnika zveze sta se potegovala dva kandidata, dosedanji predsednik

Žuntar in dosedanji poveljnik Bric. Z visokim številom glasov so dele-gati izrazili zaupanje v sedanje de-lo in podelili mandat Janku Žuntar-ju. Na mesto poveljnika je bil izvo-ljen Miro Brezovnik iz PGD Šmar-tno ob Dreti. Ta je za svojega pod-poveljnika imenoval Boštjana Ci-galeta iz PGD Nazarje, Žuntar pa za podpredsednika Janka Prislana iz PGD Grušovlje. Na koncu so pode-lili še zlato plaketo zveze, ki jo je le-tos prejel Franc Špende iz PGD Na-zarje.

KMALU DO LASTNEGA VADBENEGA POLIGONA?

Med gosti je bil tudi v. d. predse-dnika Gasilske zveze Slovenije Jan-ko Cerkvenik. Poudaril je izredno dobro delovanje zgornjesavinjske gasilske zveze in vodstva gasilske regije. Med ostalim je izrazil prepri-čanje, da bo v kratkem zaživel re-gijski vadbeni poligon, kjer bodo operativni člani lahko izvajali stro-kovna usposabljanja.

Marija Lebar

prehrane zunanjim odjemalcem. V preteklem letu so opravili šte-

vilna vzdrževalna dela in obnovo. Največja je bila obnova strehe na stari šoli ter izgradnja dveh učil-

nic in kabineta na podstrešju šo-le. Stroški prenove so bremenili občinski proračun. Računalniško učilnico, brez katere so od maja la-ni, trenutno opremljajo z računalni-ško opremo. Uspešno so sodelova-

li na številnih javnih razpisih, med drugim za zdrav življenjski slog ter evropska sredstva v programu na-daljnje vzpostavitve IKT infrastruk-ture v vzgoji in izobraževanju.

Štefka Sem

(Foto: ML)


Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki

MATEVŽ LENARČIČ SE ODPRAVLJA V RUSIJO IN NA KITAJSKO

Na okoljevarstveni poti bo ponovno meril črni ogljik

Matevž Lenarčič, svetovni po-potnik, fotograf in raziskovalec se sredi aprila ponovno podaja na okoljevarstveno odpravo. Preko Rusije in Kitajske bo meril koncen-tracijo črnega ogljika.

Na novo misijo, imenovano »Ze-ro emission living«, se bo odpra-vil z ultralahkim letalom, s kate-rim je pred dvema letoma obletel

svet. Predvidena je krožna pot pre-ko Balkana, Turčije, Irana, Pakista-na, Indije, Bangladeša, Burme, La-osa nad Kitajsko ter nato prek Ru-sije in vzhodne Evrope nazaj v Slo-venijo. Na tej poti bo zbiral podat-ke o koncentracijah črnega ogljika, letel bo tudi nad kraji, kjer ta hip vladajo nemiri in vojne.

Marija Šukalo

USPOSABLJANJE ZA STRIŽCE IN SORTIRCE VOLNE

Tridnevno usposabljanje zbudilo precej zanimanja med ovčerejci

Pod mentorstvom strokovnjakov so se udeleženci učili zahtevnega striženja ovc. (Fotodokumentacija LAS)

V prvi dekadi marca je na območju Zgornje Savinjske doline potekalo tridnevno usposa-bljanje za strižce in sortirce ovčje volne. Doga-janje sodi v sklop operacije Novi izzivi slovenske drobnice, ki jo LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline (ZSŠD) izvaja skupaj z nekaterimi društvi in LAS-i iz drugih slovenskih regij.

TRIJE DNEVI, ŠTIRI LOKACIJELAS ZSŠD projekt izvaja v sodelovanju z

Ovčjerejskim društvom Raduha, Društvom rej-cev ovc jezersko-solčavske pasme, Društvom Bicka in Kmetijsko gozdarskim zavodom Celje.

Tokratno usposabljanje po Bowenovi metodi so izvajali strokovnjaki kooperative Longomai iz Avstrije in Francije na ovčerejskih kmetijah Matk v Logarski dolini, Spodnji Jerovčnik v Kr-nici ter na kmetijah Loger in Kugovnik na Ljub-nem ob Savinji. DOGAJANJE ZANIMIVO TUDI ZA PREBIVALCE

Za strižce, ki so želeli pridobiti potrdilo, je bi-la udeležba obvezna vse tri dni, da so se srečali s striženjem ovc v različnih tropih, za sortirce je bilo dovolj sodelovanje v enem dnevu. Usposa-bljanja so se udeležili zainteresirani tako iz Ša-leške kot iz naše doline pa tudi od drugod. Do-godke so si z zanimanjem ogledali še nekateri

prebivalci, med njimi tudi županja in župana ob-čin, v katerih je projekt potekal.

DESETINA STRIŽCEV IN ŠE NEKAJ VEČ SORTIRCEV

Rezultat usposabljanja je deset usposoblje-nih strižcev in nekaj več kot desetina sortircev oziroma sortirk volne. Iz zgornjesavinjske strani je potrdilo o usposabljanju za strižce dobilo šest

moških in ena ženska, za usposobljenega sortir-ca volne pa šest moških in devet žensk.

To je bila dobrodošla priložnost za izmenjavo izkušenj med strokovnjaki, rejci ovc in predelo-valci volne. Med udeleženci je bilo precej mladih, kar ovčereji in predelavi volne na našem obmo-čju napoveduje dobre obete za prihodnost.

Marija Lebar

DRUŠTVO KMETIC ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE

S Ptuja poleg priznanj tudi dva kipca kakovosti

Predsednica Irena Rak je dejala, da so lani pripravili predavanja

tako s področja fizičnega kot mentalnega zdravja in vsakoletno

strokovno ekskurzijo.

Zgornjesavinjsko društvo kme-tic je med najštevilčnejšimi in na-jaktivnejšimi organizacijami v naši dolini. Da bi prisluhnile poročilom vodstva in načrtom za letošnje le-to, so se članice zbrale na občnem zboru, ki je potekal v Mozirju v so-boto, 10. marca.

V jesensko-zimski sezoni društvo v sodelovanju s kmetijsko sveto-valno službo pripravi različne teča-je, kot je na primer tečaj predelave mleka, in predavanja, na katerih se članice naučijo novih veščin. Kot je povedala njihova predsednica Irena Rak, so lani pripravili še nekaj pre-davanj tako s področja fizičnega kot mentalnega zdravja in vsakoletno strokovno ekskurzijo.

UDELEŽBA NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ

V društvu posvečajo pozornost mladim mamam in starejšim čla-nicam, ki jih obiščejo ter obdarijo. Posamezni aktivi s svojimi izdelki

poročila in sprejele plan dela, do-govorile so se še o letošnji eks-kurziji. Neutrudni predsednici ak-tiva Dol-Suha Darinki Bider, ki je na svojo željo predsedovanje predala Zdenki Glušič, pa so se zahvalile za

vestno in predano delo.Po uradnem delu so si ogledale

gledališko predstavo v izvedbi KD Jurij Mozirje, druženje pa zaključi-le z zabavo v Radegundi.

Tekst in foto: Marija Lebar

sodelujejo na številnih turističnih in ostalih prireditvah v lokalnem okolju. Vsako leto se udeležujejo razstave Dobrote slovenskih kme-tij na Ptuju, od koder se vračajo s številnimi priznanji ter kipci kako-vosti. Lani so od tam prinesli tudi dva kipca kakovosti.

Ob koncu so navzoče potrdile


Intervju

POGOVOR S KATARINO PRELESNIK, ŽUPANJO OBČINE SOLČAVA

»Uspehe je mogoče dosegati samo v sodelovanju in z vključenostjo širše

skupnosti«

Na prejšnjih volitvah je za župan-sko mesto v občini Solčava uspešno kandidirala Katarina Prelesnik, si-cer v prejšnjih mandatih občinska svetnica in podžupanja. Zaposlena je bila v gospodarstvu in je tri leta župansko funkcijo opravljala nepo-klicno, lani pa je sprejela odločitev in se zaposlila kot profesionalna žu-panja.

- Ko so vam volivci leta 2014 zaupali funk-cijo županje, ste to več let opravljali nepo-klicno in se pri tem zanašali na ekipo stro-kovnih in predanih sodelavcev na občini. Od lanskega oktobra pa ste županske dolžnosti začeli opravljati poklicno in ste zapustili do-tedanje delovno mesto v zasebnem podje-tju. Zakaj taka odločitev?

Ker mi enostavno ni več uspelo uspešno de-lati na obeh področjih. Ko sem se odločila in vlo-žila kandidaturo za županjo, sem to naredila z namenom, da v naši občini skupaj vzpostavimo vzdržno stanje tako na finančnem področju kot v izboljšanju komunalne in cestne infrastruktu-re. In ta cilj je bilo težko doseči z nepoklicnim opravljanjem funkcije.

- Sta se vaš delavnik in osebno življenje zaradi tega kaj spremenila?

Na podeželju je enostavno preveč obveznosti in dela, ki ga morajo narediti tudi tako majhne občine, kot je naša. Država vedno več nalog in težav prelaga na lokalno skupnost. Mi pa smo prepuščeni svoji iznajdljivosti in delu, ki ga je zaradi tega vedno več. Torej, če govoriva o mo-jem delovnem času, je še vedno od zgodnjega jutra do poznih večernih ur in tudi vikendi so večkrat delovni.

- Ali se je omenjena odločitev v tem času pokazala za pravilno?

Kot sem že dejala, je nalog, ki jih je potrebno izvesti, preveč za nepoklicno opravljanje funk-cije. Ali je bila moja odločitev pravilna, pa bodo povedali volivci.

- Izteka se štiriletni mandat, v katerem ste s sodelovanjem občinskega sveta in ostalih deležnikov postorili veliko dela. Kaj od tega bi morda še posebej izpostavili?

S poklicnim opravljanjem funkcije županje sem odgovorneje stopila v lokalno politiko. Ze-lo pomembno se mi zdi moje sodelovanje z ob-čani. Solčavsko že desetletja krepi svoje poten-ciale na področju turizma. Ogromno smo nare-dili na kakovosti turistične ponudbe in na pre-poznavnosti območja, tako na domačem kot na tujem trgu.

V Krajinskem parku Logarska dolina smo zna-li stopiti korak nazaj, da bomo lahko skupaj na-redili velike korake naprej. V okviru vodilne de-stinacije Zgornje Savinjske doline je Logarska dolina posebej izpostavljena in upam, da bodo tudi vse ostale občine prepoznale naš potencial in da bomo skupaj res dobro sodelovali.

- Občina Solčava je bila večkrat na »tape-ti« raznih medijev zaradi precejšnje zadol-ženosti. Se je stanje kaj spremenilo?

Na začetku mojega mandata je bilo zaskrblju-joče finančno stanje. Dobaviteljem smo zamuja-li s plačili. Najeti so bili blagovni krediti, s kateri-

mi smo presegali od ministrstva dovoljeno mejo zadolževanja. Računsko sodišče nam je konec leta 2015 izreklo negativno mnenje glede zadol-ževanja za obdobje od začetka 2009 do konca oktobra 2014. V tistem letu smo že odpravili veli-ko nepravilnosti, dobaviteljem smo začeli plače-vati na rok zapadlosti in tako uresničili prvi cilj, ki smo si ga zadali.

Finančna sredstva, ki jih prejmemo po 23. členu zakona o financiranju občin, od leta 2016 niso več v celoti nepovratna, ampak je polovi-ca sredstev povratnih. Ker pa so to finančna sredstva, ki jih je potrebno vrniti na dolgi rok in brez stroškov ter brez obresti, smo se odločili in namesto tega vrnili del dolgoročnega kredita Novi Ljubljanski banki. Novih dolgoročnih kre-ditov nismo najemali.

- V mandatu smo bili kar nekajkrat priča slovesnim otvoritvam ob končanju izboljšav in pridobitev. Bi jih nekaj našteli?

V tako težkem finančnem položaju, kot so v današnjem času manjše občine na podeželju, smo, lahko rečem, veliko naredili. Kot smo oblju-bili, smo izboljšali cestno in komunalno infra-strukturo. Asfaltirali smo dobre štiri kilometre lokalnih cest in izboljšali letno vzdrževanje naše prometne infrastrukture.

Za izboljšano prometno varnost, zlasti za ran-ljivejše uporabnike, smo na odseku ceste Solča-va-Logarska dolina po priporočilih Direkcije RS za infrastrukturo namestili skupaj z Zavarovalni-co Triglav prikazovalnik hitrosti. V Solčavi je za-čela obratovati nova polnilna postaja za elek-trična vozila.

Na področju oskrbe s pitno vodo smo zaklju-čili z večjo investicijo posodobitve rezervoar-ja Icmank in na samem vodovodnem omrežju odpravili večje število napak.

- Kar nekako vajeni smo že, da občina Solčava pogosto dosega vidne rezultate na nivoju države in za svoja prizadevanja pre-jema tudi priznanja in nagrade. Kaj bi rekli na to temo?

Županja Katarina Prelesnik: »Nalog, ki jih je potrebno izvesti, je preveč za

nepoklicno opravljanje funkcije. Ali je bila moja odločitev pravilna, pa bodo povedali

volivci.« (Foto: Marija Lebar)

»Občina Solčava je v kategoriji do 3.000 prebivalcev prejela naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2017.«

»V Krajinskem parku Logarska dolina smo znali stopiti korak nazaj, da bomo lahko skupaj naredili velike korake naprej.«


Intervju, Organizacije

Za naše delo smo tudi v tem mandatu pre-jeli priznanja in nagrade. Projekt »Ureditev jav-ne infrastrukture ob Solčavski panoramski ces-ti« se je začel izvajati v letu 2013. Ob zaključku projekta smo se prijavili na natečaj Turistične zveze Slovenije in na prireditvi Moja dežela – le-pa in gostoljubna prejeli priznanje za »naj pot 2015«, Solčavska panoramska cesta – pot naj-lepših razgledov.

Skupaj s Centrom Rinka smo naše turistično območje Logarska dolina-Solčavsko pridružili v Zeleno shemo slovenskega turizma Slovenia Green. Naše območje je dobitnik srebrnega zna-ka Slovenia Green.

Občina Solčava je v kategoriji do 3.000 prebi-valcev prejela naziv Planetu Zemlja prijazna ob-čina 2017.

- Zaradi svoje značilne lege in konfigura-cije je območje Solčavskega pogosto priza-deto od različnih ujm. Ob neki priložnosti ste dejali, da ste »deležni« prav vsakega neurja, ki se zgodi v našem koncu.

Ja. Tako aprilsko kot decembrsko neurje v le-tu 2017 sta nam povzročili veliko škode, zato nas v letošnjem letu čaka veliko dela. Čaka nas sa-nacija zajetja vode in začetek izgradnje javnega vodovoda Logarska dolina. Sanacija je nujna, iz-gradnjo vodovoda pa načrtujemo že nekaj časa in imamo dokumente že pripravljene, prav tako pa zagotovljene finančne vire.

Upam tudi na uspešno sanacijo plazu na Rob-nikovi domačiji, kjer vsako neurje povzroči kme-tiji dodatno škodo.

Še v prvi polovici leta nas čaka dozidava vrt-ca in nato v nadaljevanju začetek projekta ure-ditve vasi Solčava s pločnikom in izgradnjo par-kirišč.

- Kako kaže z upravljanjem Krajinskega parka Logarska dolina?

V lanskem letu je Režijski obrat Občine Solča-va prevzel v upravljanje KP Logarska dolina. S tem je občina v celoti prevzela odgovornost za dobro upravljanje in razvoj celotnega območja.

Upravljanja si nikakor ne morem predstavljati brez sodelovanja domačinov, zato upam, da bo sodelovanje dobro tudi letos, saj nas čaka veli-ko dela in usklajevanja.

- In kakšna je vaša odločitev glede kandi-dature na tokratnih lokalnih volitvah?

Že ob svoji odločitvi za poklicno opravlja-nje funkcije sem se odločila, da na letošnjih

volitvah ponovno vložim kandidaturo za žu-panjo. Želim si, da se zaključijo vse začete in-vesticije, da se nadaljuje razvoj turističnega območja Solčavskega s poudarkom na Logar-ski dolini. Prav tako bo še veliko vlaganj v ce-stno in komunalno infrastrukturo ter v obno-vo male hidroelektrarne Rogovilc, ki je v las-ti občine.

- Že v prejšnjih mandatih, ko ste bili še čla-nica občinskega sveta, ste se na Solčavskem odločili za trajnostno rabo prostora in virov ter veliko pozornosti namenili ohranjanju naravne in kulturne dediščine, tukajšnjih običajev in kulinarike. V ta namen je začel delovati tudi Center Rinka, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega.

Javni zavod Center Rinka potrebuje veliko podporo lokalne skupnosti. Potrebno je usmer-jati razvoj turizma v trajnostni zeleni turizem, poskrbeti za prepoznavnost območja cele doli-ne in njene ponudbe na domačem in svetovnem

trgu. Nujno je zagotavljanje stalnosti informira-nja obiskovalcev v centru, nudenje kakovostnih in zadostnih informacij ter kakovostnih storitev v smislu ponudbe območja ter nadgradnja so-dobnih orodij oglaševanja.

- Imate za turistično destinacijo Logarska dolina-Solčavsko začrtano vizijo?

Imamo. Naš cilj je, da postane odlična, petzvezdična turistična destinacija, ki jo gradi izjemna ohranjena narava in zadovoljno prebi-valstvo s ponudbo razširjenih turističnih proi-zvodov. S tem bi si zagotavljala konkurenčno prednost za ciljno skupino gostov, ki prepoznajo in cenijo tovrstno ponudbo.

- Na območju vaše lokalne skupnosti delu-je nekaj izjemno aktivnih in v širšem prosto-ru prepoznavnih društev. Kako z njimi sode-luje občina?

Obljubili smo, da bomo veliko pozornost name-nili krepitvi društvene dejavnosti, in lahko rečem, da nam to v veliki meri tudi uspeva. Dobro sode-lujemo z društvi, redno financiramo njihovo de-javnost in kot občina aktivno sodelujemo pri vsa-ki prireditvi. Sem mnenja, da naša društva veliko prispevajo k dobremu počutju domačinov in vseh naših obiskovalcev. Prav tako društva ohranjajo našo zgodovino in kulturo na zelo visokem nivoju.

- Morda še misel ali sporočilo za zaključek? Kot sem v svojih odgovorih že omenila, je ce-

lotno obdobje mojega mandata zaznamova-lo dobro sodelovanje z občani, kar je ključno za doseganje zastavljenih ciljev. Vsak dosežen cilj je tesno povezan z razumevanjem in aktivno vključenostjo širšega kroga ljudi. Le vzajemno sodelovanje prinaša uspeh in napredek na vseh področjih življenja in dela ter zadovoljstvo posa-meznikov in širše skupnosti kot celote.

Marija Lebar

»Še v prvi polovici leta nas čaka dozidava vrtca in nato v nadaljevanju začetek projekta ureditve vasi Solčava s pločnikom in izgradnjo parkirišč.«

»Tako aprilsko kot decembrsko neurje v letu 2017 sta nam povzročili veliko škode, zato nas v letošnjem letu čaka veliko dela.«

DRUŠTVO UPOKOJENCEV BOČNA

Pester letni program

Predsednik Dani Veršnik je podal plan dela za letos.

Člani Društva upokojencev Bočna so na ob-čnem zboru prisluhnili poročilom in se sezna-nili s plani tega leta. V lanskem letu so dobro gospodarili. Med drugim so bili ponovno orga-

nizatorji pokrajinske tekme članov društev upo-kojencev v pikadu, pripravili so piknik v Zagra-dišu, miklavževanje po starem in se udeleževa-li ostalih druženj, je povedal predsednik društva Dani Veršnik. Zelo aktivna je bila folklorna sku-pina Oštarija, katere člani nastopajo na raznih prireditvah.

Tudi letos aktivnosti ne bo manjkalo, še več, želijo si, da bi se vanje vključevalo še več čla-nov. Številni gostje na zboru so izkoristili prilož-nost, da so pozdravili prisotne in se jim zahva-lili za takšno ali drugačno sodelovanje. Župan Stanko Ogradi je omenil, da je druženje v tret-jem življenjskem obdobju zelo pomembno, saj jih ohranja mlade po srcu in jim naredi dneve lepše in polnejše.

Za prijetnejše druženje so s pevskim vložkom poskrbeli člani folklorne skupine Oštarija, ki so tudi člani društva.

Tekst in foto: Štefka Sem


Ljudje in dogodki, Organizacije

LJUBENSKE POTICE

Od akvarija do telig in starih gar za prevoz sena

Kogovska Tjaša je presenetila z akvarijem.

Tudi starinski oblič je lahko potica.

V župniji Ljubno ob Savinji je bi-lo praznovanje cvetne nedelje po-novno praznično in slovesno. Na tr-gu pred cerkvijo se je zbrala mno-žica ljudi, ki je prisostvovala bla-goslovu unikatnih ljubenskih po-tic. Za njihovo atraktivnost so pos-krbele spretne roke številnih kra-janov.

Obiskovalci in novinarji od bli-zu in daleč so lahko občudova-li rokodelske umetnije. Stari in mladi so jih prinesli k blagoslo-vu, ki ga je opravil ljubenski žu-pnik Martin Pušenjak. Več kot sto-letna tradicija izdelovanja figural-nih ljubenskih potic se prenaša iz roda v rod, vsako leto pa se najde

kakšna nova podoba. Tako je bilo opaženih kar ne-

kaj redko videnih simbolov, kot na primer akvarij, brez vode seveda, ki ga je prinesla Kogovska Tjaša. Njen brat Tomaž je bil pokrit s prav-catim lesenim klobučkom. Omeniti velja tudi pristno narejene telige, ki jih je naredil Alojz Mikek, in maketo starih gar za prevoz sena, ki je priš-

la izpod spretnih rok znanega izde-lovalca Alojza Atelška.

To so le nekateri simboli med številnimi živalmi, orodji, glasbili, skratka, zopet se je pokazala iznaj-dljivost in mojstrstvo Ljubencev, predvsem pa bogastvo idej, ki jih za obogatitev cvetnonedeljskega praznika nikoli ne zmanjka.

Tekst in foto: Franjo Atelšek

ŽIVAHNO V BOHAČEVEM TOPLARJU

Cvetnonedeljske butare v nastajanju

Izdelava okrasja za butare (foto: Maruša Fužir)Dan pred cvetno nedeljo je bilo

v Bohačevem toplarju veselo. Čla-ni Kulturnega društva Sv. Martin iz Nazarij so popestrili dogajanje na kmečki tržnici s prikazom izdelave butar. Kot je povedala predsednica društva Irena Vačovnik, je namen tega ohranjanje kulturne dedišči-ne in prenos tovrstnega znanja na mlajše rodove. Prikaz izdelave butar v toplarju je postal že tradicionalen,

tokrat so se zbrali že sedmič.Ob obilici materiala za izdelavo

in okrasitev je nekaj butar nastalo tudi pod rokami obiskovalcev. Lah-ko so jih odnesli domov, da so jih okrasili, so pa imeli to možnost tu-di v toplarju. Za okrasne elemente največkrat poskrbijo ženske, ki iz-delajo rožice, verige in trakove iz krep papirja.

Maruša Fužir

RAZSTAVA VELIKA NOČ NEKOČ IN DANES

Šege in običaji v Zavodu Stanislava

Delavnico peke potic je vodil Janez Železnik. Z udeleženkami so v stari krušni peči spekli orehovo, lešnikovo in korenčkovo potico.

V Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu so pripravili razstavo izdel-kov, vezanih na šege in običaje ob veliki noči. Vezenine, voščilnice, kvačkane in glinene izdelke, pirhe, butare, okrašene košare za žegen, podobice z velikonočnimi motivi in še marsikaj je postavilo na ogled 37 razstavljavcev. Razstavljali so še va-rovanci DEOS Centra starejših Gor-nji Grad in članice Društva Toplica.

V zavodu so pripravili tudi različ-ne delavnice. Delavnico peke potic je vodil Janez Železnik. Z udeleženka-mi so spekli orehovo, lešnikovo in ko-renčkovo potico. Izdelovali so buta-re, mlajše udeleženke pa so jih okra-sile s cvetjem iz krep papirja. Zadnja delavnica, ki jo je vodila Zdenka Zak-rajšek, je bila namenjena izdelavi pir-hov s pomočjo servietne tehnike.

Tekst in foto: Štefka Sem


Šolstvo, Ljudje in dogodki

KONCERT NA OSNOVNI ŠOLI NAZARJE ZA SMEH V OTROŠKIH OČEH

Upravičeno ponosni na 10 let projekta brezplačne šole

V OŠ Nazarje so upravičeno ponosni na projekt brezplačna šola.

Pop pevec Dejan Vunjak je s širokim nasmehom in nalezljivo dobro voljo poskrbel za vrhunec jubilejnega dobrodelnega koncerta.

Skozi letošnji jubilejni dobro-delni koncert Osnovne šole Na-zarje Za smeh v otroških očeh, katerega izkupiček je v celoti na-menjen projektu brezplačna šo-la, je obiskovalce in glasbene goste popeljal televizijski in ra-dijski voditelj Boštjan Romih. Za dober namen so stopili skupaj zaposleni šole, učenci, starši, lo-kalna skupnost in donatorji ter v športni dvorani pripravili atrakti-ven glasbeni dogodek, z različni-mi dejavnostmi pa so k projek-tu pripomogli že tekom šolske-ga leta.

SKUPINSKI TRENING SRCARomih je večer poimenoval kar

skupinski trening srca vseh, ki s svojim delovanjem pripomorejo k plemenitemu poslanstvu, ki na šoli živi že zavidljivih 10 let. Veliko ma-lih korakov je skritih v prizadeva-nju izenačiti vse učence šole, ne glede na socialno okolje, iz katere-ga prihajajo.

»Jubilejni dobrodelni koncert nas navdaja s ponosom tudi zato, ker smo v teh letih v otrocih uspe-li zasejati seme dobrote, sočutja, upanja in prijaznosti,« pa je dejala ravnateljica Vesna Lešnik.

NASTOPILI Z ZNANIMI IMENI GLASBENE SCENE

Koncert se je pričel s šolsko hi-mno v izvedbi Združenega pevske-ga zbora OŠ Nazarje pod vodstvom Katje Gruber. Mladinski pevski zbor je nosilec lanskega naslova naj-boljšega zbora v državi s tekmo-vanja v Zagorju ob Savi. Za pester program je poskrbela še mlada skupina Mika Nas iz Nove Štifte, Trobilno tolkalni ansambel Glas-bene šole Nazarje pod umetniškim vodstvom Janija Šuligoja, pevka Klara Jazbec in duet Bosa znova.

Obiskovalci so slišali tudi I-zbor-

ček pod vodstvom Katje Gruber, ki je dobil novo podobo in ga sestavlja pet fantov. Meh je raztegnil harmo-nikar Klemen Lamprečnik, za ener-gične ritme je poskrbela zasedba iz Velenja Čaga boys, da pa gre za šolski projekt, so spomnile baletne plesalke Glasbene šole Nazarje s točko Piflarke. Proti koncu so priš-li na oder legende narodnozabavne glasbe Ansambel bratov Poljanšek, za vrhunec koncerta pa je poskrbel osrednji gost, priljubljen slovenski pevec Dejan Vunjak ob spremljavi združenega zbora.Tekst in foto: Barbara Rozoničnik

MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT NA REČICI OB SAVINJI

Razprava o šolstvu in šolskem sistemu

Ena izmed skupin pri zasedanju (foto: Maruša Fužir)

Osnovna šola Rečica ob Savinji je organizirala medobčinski otro-ški parlament. Poleg domače so se ga udeležile šole iz Gornjega Gra-da, Ljubnega ob Savinji, Luč, Mozir-ja in Nazarij. Letošnja tema je šol-stvo in šolski sistem.

ZASEDANJE V SKUPINAHDelo delegatov je bilo razdeljeno

v štiri skupine, v vsaki so bili pred-stavniki šol in mentor. Skupine so imele podteme: odnosi v šoli, učne vsebine, metode in načini pouče-vanja/učenja ter šola za življenje. Predlogi in sklepi skupin so go-vorili o intenzivnejšem povezova-

dnevnih stvareh, ki so postale sa-moumevne in se vsi enkrat sreča-mo z njimi.

IZBRALI OSEM PREDSTAVNIKOVOtroški parlament poteka že 28.

zapored pod okriljem Zveze prija-teljev mladine Slovenije. Na Reči-ci so delegati izbrali osem pred-stavnikov, ki bodo zastopali Zgor-njo Savinjsko dolino na regijskem otroškem parlamentu. Od tam jih bo nekaj odšlo na nacionalnega. Ta bo potekal 9. aprila v državnem zboru, kjer bodo predstavili svoja stališča.

Maruša Fužir

nju med nižjimi in višjimi razredi, o tem, da bi želeli imeti več prak-tičnih prikazov med poukom in da

bi bilo smotrno zmanjšati težo šol-skih torb. Izpostavili so, da v šoli ne dobiš praktičnega znanja o vsako-


Kultura, Oglasi

SLIKAR VLADO PAREŽNIK IZ MOZIRJA

Dobrodelna razstava ob 50-letnici prvega tabora naivcev

Udeleženci 1. tabora slovenskih naivnih likovnih umetnikov leta 1968 v Trebnjem; Vlado Parežnik stoji prvi z leve, Niko Mlakar, oba iz Mozirja, pa prvi z desne.

(Fotodokumentacija Vlada Parežnika)

Letos mineva 50 let od prvega tabora sloven-skih slikarjev naivcev, ki je potekal od 21. do 31. avgusta 1968 v Trebnjem. Med devetimi udele-ženci sta bila tudi dva Mozirjana, Vlado Parežnik in Niko Mlakar.

Vlado Parežnik se spominja, da se je omenje-ni tabor slikarjev začel isti dan, ko so čete sov-jetske armade in njenih zaveznikov vkorakale v Češkoslovaško in zadušile poskus demokratiza-cije, znan pod imenom Praška pomlad. Udele-ženci tabora so se s pisno protestno noto odzva-li na ta dogodek in se odločno izrekli zoper vsa tovrstna nasilna dejanja.

Po pol stoletja so od devetih udeležencev ta-bora živi le še trije, v počastitev 50-letnice pa je Vlado Parežnik v svojem likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju priredil dobrodelno pro-dajno razstavo, na kateri je ponudil 250 imagi-narnih podob cvetja. Celoten izkupiček razstave je namenil družini Buljugič iz Zasavja, ki ji je po-žar uničil dom.

Franci Kotnik

OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Z igro in plesom v pomlad

Otroška folklorna skupina Mali Facki iz Gornjega Grada je predstavila točko z naslovom Oh, te muhe! (Foto: Primož Vajdl)

Mozirski kulturni dom je 14. marca gostil mla-de folkloriste, ki so se srečali na Območnem sre-čanju otroških folklornih skupin Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Sodelovalo je pet skupin iz treh osnovnih šol oziroma društev. Prireditev z naslo-vom Z igro in plesom v pomlad sta omogočila mo-zirski in velenjski izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z Osre-dnjo knjižnico Mozirje in Osnovno šolo Mozirje.

ZAPELI IN ZAPLESALI SO LJUBENSKI IN GORNJEGRAJSKI OTROCI

Kot prvi so na oder stopili najmlajši učenci OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Mali facki, kot je ime njihove folklorne skupine, delujejo pod vod-stvom Marije Vincek, ki je bila tudi avtorica odr-ske postavitve. Svojo točko so poimenovali Oh, te muhe. Na odru so zaplesali tudi njihovi sta-rejši sošolci, ki nosijo ime Veliki facki. Predstavi-li so se s točko z naslovom Oh, ta šola, ki je pri-kazala delovanje šole v preteklosti. Tudi ta sku-pina deluje pod vodstvom Vinckove, ki je z Evo Stvarnik avtorica glasbene priredbe.

Otroška folklorna skupina Flosarček deluje v sklopu Kulturnega društva Ljubno ob Savinji. Predstavili so se s točko Mi pa gruške krademo. Vodja in avtorica odrske postavitve je Mojca Pi-kl, medtem ko je Jan Ročnik poskrbel za glasbe-no priredbo.

NASTOPILI TUDI VELENJSKI ŠOLARJI

Na odru sta se predstavili še dve skupini iz OŠ Gustava Šiliha Velenje. Mlajša skupina Kresnič-ke, ki deluje pod vodstvom Špele Bukovec, je predstavila, kaj so otroci včasih počeli po po-uku. Njihovi starejši kolegi, ki so si nadeli ime Šmentana muha, pa so zapeli in zaplesali v toč-

ki Lepo je na svet živet. Njihova vodja je Romea Kanduti.

Oblikovalca kostumske podobe za vse skupi-ne sta bila Bojan Knific in Helena Trobentar. Na samem koncu prireditve je vodja mozirske iz-postave JSKD Simona Zadravec vodjem folklor-nih skupin podelila priznanja za sodelovanje.

Primož Vajdl


Zgodovina in narodopisje

Piše: Aleksander Videčnik

Kako so v Mozirju volili učitelja

V spomin na prvi množični zbor slovenskih planincev so v Lučah leta 1984 na gasilski dom namestili ploščo, ki pove, da je tu bila veličastna prireditev leta 1894.

Planinsko slavje v Lučah

Po marčni revoluciji leta 1848 so na Sloven-skem občinske uprave postopno pridobivale na veljavi. Krajevna samouprava se je izvajala pre-ko občinskih odborov oziroma svetov. Trg Mozir-je je bil eden redkih, ki je »z najvišjega mesta« pridobil posebne pravice. Imel je tudi svoj magi-strat in po tem, ko so odpravili trške sodnike, tu-di svojega župana.

PIONIRJI PRI UVAJANJU SLOVENŠČINE KOT URADNEGA JEZIKA

Kako so se mozirski občinski možje trudili za uveljavitev slovenskega jezika, ni zaznati le v dejstvu, da so kot prvi na Štajerskem kot ura-

dni jezik uvedli tudi slovenščino, ampak tudi v izrazoslovju. Listine, ki nam danes veliko pove-do, so skrbno sestavljali in v besedilih ni bilo tu-jega prizvoka. Uporabljali so besede kot na pri-mer razglas, trška srenja, predstojnik srenje in trški svetovalec. Pri tem je treba upoštevati, da slovenski jezik sredi 19. stoletja še ni bil tako bo-gat kot danes.

Drugod teh prizadevanj v uradovanju ne naj-demo. Največkrat so mešali besednjak z izrazi, ki so se uveljavili v pogovornem jeziku in so bi-li tujega porekla.

ZA IZBIRO UČITELJA PRISTOJEN OBČINSKI SVET

Zakon iz leta 1862 je urejal pristojnosti občin, med katere je spadala tudi »volitev« učitelja. Za-kon govori sicer o volitvi, vendar je to treba ra-zumeti bolj kot namestitev oziroma imenovanje, res pa je, da je o izbiri učitelja odločal občin-ski svet. Tako je županstvo trga Mozirje 13. no-vembra 1868 pisno obvestilo »gospode občin-ske svetnike« in jih povabilo k »odborskej seji, ktera bode pondelek to je 16. novembra 1868 do-

poldne ob 10. uri v srenjski uradnici se držala«. Iz vabila je razvidno, da gre za volitev učite-

lja, saj piše »zavolj volitve mozirskega učitelja«. Zanimiv je še pripis na vabilu, ki grozi vsake-mu neopravičeno odsotnemu svetniku z denar-no kaznijo 5 goldinarjev ... Koliko bi danes zbrali takšnega denarja? Vabilo je podpisal Janez Štu-lar, namestnik župana in prvi svetovalec.

MOZIRSKI OBČINSKI SVETNIKI V LETU 1868Za sedanjost je še zanimivo, kdo vse je do-

bil vabilo, se pravi kdo so bili občinski svetniki oziroma odborniki: Jože Lipold, Janez Konečnik, Martin Kaker, Jože Goričar, Tone Goričar, Žiga Laykauf, Andrej Cesar, Franc Hofbauer, vsi iz Mo-zirja. Iz okolice pa so bili vabljeni: Janez Eržeč-nik, Šmihel, Tone Markus, Brezje, Gašper Blaga-tinšek, Brezje, Jožef Grmadnik, Šmihel, Janez Go-ličnik, Šmihel, Janez Slatinšek, Loke, Janez Škru-ba, Ljubija, Jernej Tratnik, Lepa Njiva.

Imena vabljenih mož povedo, kako dosledno so uporabljali slovensko obliko pisanja, denimo Janez. Sicer pa so v Mozirju »notranje« poslova-li že takrat le slovensko.

V julijski številki Savinjskih novic smo leta 1984 objavili prispevek o planinskem slavju v Lučah, ki so ga pripravili ob 90-letnici prvega večjega shoda slovenskih planincev, ki se je zgodil 16. avgusta le-ta 1894 prav v tem kraju. Omenjeni shod je potekal na mestu, kjer sedaj stoji gasilski dom, zato so tudi spominsko slovesnost pripravili prav tam.

DVIGANJE NARODNE ZAVESTI SKOZI PLANINSTVO

Vse priprave so izvedli lučki planinci. Slav-nostni govornik je bil predsednik Planinskega društva Celje Dušan Gradišnik, ki je nazorno ori-sal dejavnost planinskih društev v tistem času in prodiranje narodne misli tudi po tej poti med naše ljudi. Tako so ostale slovenske planine na-še, zasluga za ta dosežek pa gre tudi narodno zavednim možem tistega časa.

PLOŠČA V SPOMIN NA DOGODEK LETA 1894Po slovesnem govoru so na gasilskem do-

mu odkrili spominsko ploščo, ki zanamce opo-zarja na dogodek leta 1894 v Lučah. Prireditev je spremljal lep kulturni spored, po njej pa so v domu odprli razstavo Kulturna dediščina Gornje Savinjske doline, ki so jo uredili s pomočjo gra-diva Kulturne skupnosti Mozirje. V nadaljevanju povzemamo nekaj misli, ki jih je v svojem govo-ru ob odkritju spominske plošče v Lučah pove-dal predsednik SPD Celje Dušan Gradišnik.ZAČETNIKI PLANINSTVA V SAVINJSKIH ALPAH

»Že prej kot dr. Julius Kugy v Julijskih Alpah je bil pobudnik planinstva v Savinjskih Alpah dr. Johannes Frischauf. Ta je pri svojem planinsko

turističnem delu dobil dva odlična pomočnika: na savinjski strani nadučitelja Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, na kamniški pa učitelja Miha Kosa s Homca, ki sta še isto leto (1893) ustanovi-la podružnici. Tem pionirjem se je nekoliko kas-neje pridružil še prof. dr. Karl Chodounsky iz Pra-ge s svojimi sodelavci Čehi in Jezerjani. V krat-kem so na območju Savinjskih Alp razvijale pla-ninstvo in turizem tri podružnice SPD.

OSTER BOJ Z NEMŠKIM NACIONALIZMOMV Kocbekovem času se je bil oster boj z nem-

škim nacionalizmom, ki je hotel tudi naš sloven-ski planinski svet potujčiti s svojim jezikom in

s svojo, našemu človeku tujo miselnostjo. Slo-vensko planinsko društvo, ki je združevalo na-predno slovensko izobraženstvo, je v najtesnejši povezavi s slovenskim kmečkim prebivalstvom postalo že od svojih prvih korakov naprej aktiv-ni dejavnik v boju slovenskega naroda za nacio-nalno osvoboditev.

V času, ko se je v Ljubljani bila bitka za dvo-jezične ulične napise, so že bila pota v naših go-rah zaznamovana s slovenskimi napisi, sistema-tično se je pričelo z nadelavanjem gorskih poti in postavljanjem planinskih koč.«

Nadaljevanje prihodnjič.

Tematska priloga


Nov standard, nova zakonodaja in pametni domoviZima se nezadržno poslavlja, s toplejšimi in daljšimi dnevi v ospredje

tako prihajajo novi gradbeni podvigi in prenove stavb. Gradnjo in obnovo bosta v veliki meri krojila nov standard o energijski učinkovitosti stavb ter nova gradbena zakonodaja. Standard je v veljavi od začetka leta, gradbe-ni zakon pa bo stopil v veljavo s 1. junijem.

SKORAJ NIČENERGIJSKI STANDARDPrilagajanje evropski direktivi o energijski učinkovitosti stavb iz leta

2010 pomeni, da bo pri nas stopil v veljavo skoraj ničenergijski standard pri novogradnjah in prenovi stavb. Od 1. januarja prihodnje leto bo obve-zen za vse javne stavbe, dve leti kas-neje pa tudi za zasebne stanovanj-ske hiše.

Cilj standarda je zmanjšanje iz-pusta toplogrednih plinov, saj jih kar 40 odstotkov pridelamo s poslov-nimi in stanovanjskimi stavbami. Standard predvideva skoraj ničener-gijske stavbe, ki so visoko energijsko učinkovite, za delovanje svojih siste-mov pa potrebujejo zelo malo ener-gije, pridobljene iz obnovljivih virov.

To v praksi pomeni, da se bo naj-večja dovoljena potrebna toplota za ogrevanje enodružinske hiše iz sedanje omejitve 38 kWh/m2 na leto zni-žala na največ 25 kWh/m2 na leto. Pri novih stavbah bo omejena raba pri-marne energije za delovanje stavbenih sistemov, v vseh primerih pa mora biti 50 odstotkov energije zagotovljene iz obnovljivih virov.

V prehodnem obdobju do uveljavitve standarda bodo na voljo subven-cije Eko sklada.

NOVA GRADBENA ZAKONODAJANovembra lani je državni zbor sprejel zakon o urejanju prostora in

nov gradbeni zakon, ki bosta stopila v veljavo 1. junija letos. Prvi bo po-membno vplival na prostor, drugi pa na vsakega graditelja. Gradbeni za-kon prinaša manj dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prejšnja soglasja, potrebna za pridobitev dovoljenja, bodo nadomestila mnenja, ki jih bo investitorju lahko pomagal pridobiti tudi zaposleni na

upravni enoti. Zakon omogoča pridobitev delne-

ga dovoljenja, uvedena pa bo obve-zna prijava začetka gradnje. Ta pred-videva oddajo projekta, ki bo dokazo-val izpolnjevanje bistvenih zahtev za gradnjo objekta. Ena pomembnejših novosti je določba, da se bo gradnja končala z uporabnim dovoljenjem, ki ga bo pri vseh objektih mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

Najpomembnejša novost, ki jo pri-naša zakon, bo določba o legalizaci-

ji na črno zgrajenih objektov. Ta možnost ne bo veljala za vse objekte, tem-več za tiste, ki so skladni s predpisi in niso nevarni ter nimajo negativnih posledic na okolje. Zakon natančno opredeljuje, katere objekte bo mogo-če legalizirati.

Pripravil Roman Mežnar

Tematska priloga


Tematska priloga


Vrata so del življenjaKmalu bo na vrata potrkala po-

mlad. Takrat bo čas, da na stežaj odpremo svoje domove, počisti-mo staro in z velikimi koraki stopi-mo čez prag novim izzivom nap-roti. Spomladi se začenja čas za gradnjo, za obnovo in mi smo prip-ravljeni!

Koliko pregovorov, besednih zvez in prispodob je povezanih z vrati! To priča o številnih po-menih vrat, ki jih imajo v življe-nju vsakega posameznika. Za njimi iščemo varnost, ljubezen, mir, veselje, spokojnost, pred nji-mi puščamo skrbi, negotovost in strah.

Matjaževci smo prvi, ki se zave-damo, kako pomembne so prave, tehtne informacije, ki jih potrebu-jemo, da izberemo prava vrata za dom. Da bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in vam ustrezno svetovali, se nenehno izobražuje-mo in izpopolnjujemo svoje zna-nje o proizvodih, njihovih lastno-stih, vgradnji in servisiranju. Želi-

mo vam ponuditi le najboljše in ko gre za vrata, so to gotovo proizvo-di Hörmann.

Za vas smo v podjetju Matjaž d.o.o., ki je že več kot 27 let gene-ralni zastopnik priznanega nem-škega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo, tudi letos pripravi-li številne akcije in novosti. Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki

predstavlja priložnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstav-nih eksponatov, zato vas vabimo v naše razstavne salone v Petrovčah, Ljubljani ali Mariboru.

Z veseljem si bomo vzeli čas in odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam porajajo pred nakupom. Predstavili vam bomo kakovostne rešitve za vaš dom ali podjetje, pa

naj gre za garažna, vhodna, krilna ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje ograje, dvoriščna vra-ta, parkirne zapore ali zapornice ali pogrezljive stebričke. Prisluhni-li bomo vašim željam, ponudili naj-boljše iz našega nabora in skuša-li zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Z našimi sve-tovalci se boste lahko dogovorili za natančne izmere na objektih in pri-pravo primerne, všečne in cenov-no ugodne rešitve. V podjetju Ma-tjaž d.o.o. ostajamo z vami tudi po-tem, ko je vgradnja zaključena in vam zagotavljamo zanesljiv 24-ur-ni servis in vzdrževanje.

Znamo in zmoremo narediti ta-ko, da o svojih vratih po vgradnji ne boste več razmišljali. Preprosto bodo tam, opravljala svojo funkci-jo, vam olajšala življenje in prihra-nila veliko energije in skrbi.

Vstopite skozi vrata naših raz-stavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili nasmeh in vam posvetili naš čas.

Tematska priloga


PAMETNO STAVBNO POHIŠTVOPametne naprave so postale vsakdanjik. Tako tudi naši domovi posta-

jajo »pametni«. Vse stavbne sisteme je že mogoče krmili na daljavo s po-močjo pametnih telefonov ali preko računalnika. Tudi stavbo pohištvo po-staja pametno. Že sedaj si je moč omisliti okna in vrata, ki zaznavajo vlome oziroma opozarjajo na to, da so odprta.

Vhodna vrata morajo poskrbeti za varnost doma, ob tem pa morajo bi-ti tudi lepa, energetsko varčna ter zvočno izolativna. Proizvajalci vrat se v zadnjem obdobju usmerjajo v ponudbo pametnih vrat. Tako je že skoraj standard odklepanje in odpiranje vrat brez ključev, ki počasi odhajajo v po-zabo. V nova vrata se vgrajujejo sodobni sistemi zaklepanja. Najpogoste-je se vgrajujejo vrata z upravljanjem preko čitalnika prstnih odtisov, ki ve-lja za najbolj varnega in udobnega.

Kljub temu, da bi to lahko pomenilo zaton klasičnih ključev, temu ni tako, saj proizvajalci poleg čitalnika prstnih odtisov nudijo tudi možnost kombi-nacije čitalnika s klasičnimi ključi.

POSKRBETI MORAMO ZA SVEŽ ZRAKNove in obnovljene stavbe, ki bodo energijsko varčne skladno z novim

skoraj ničenergijskim standardom, bodo bolje izolirane in zrakotesne. To pomeni, da bo dodatno pozornost potrebno nameniti prezračevanju stavb.

Zaželen je prezračevalni sistem, ki je edini način, da v notranjih pro-storih zagotovimo dovolj svežega zraka ob minimalnih toplotnih izgubah. Osnovno pravilo pri kakovostnem prezračevanju je, da mora svež zrak pri-hajati v prostore, nato ga je treba v celoti odvesti iz stavbe. Najustrezneje ta postopek izvede centralno prezračevanje z izkoriščanjem odpadne to-plote in higrosenzibilni sistem, pri katerem so energijske izgube zaradi na-tančno dimenzioniranih pretokov minimalne. Takšen nadzorovani prisilni način prezračevanja je najboljša izbira za hišo z dvema nadstropjema in več prostori, ki jih je treba prezračevati, tako z vidika učinkovitosti prezra-čevanja kot z vidika gospodarnosti naložbe.


Kultura, Ljudje in dogodki

POZDRAV POMLADI V VELENJU

Območni reviji se je pridružil Mladinski pevski zbor OŠ Nazarje

MPZ OŠ Nazarje se je predstavil s programom, ki ga pilijo za aprilsko mednarodno tekmovanje v Belgiji. (Foto: Barbara Rozoničnik)

S pomladjo je prišla Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline, ki je potekala pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Vele-nje in Zveze kulturnih društev Šaleške doline. Med skupno 24 pevskimi zbori je v Domu kultu-re Velenje nastopil tudi MPZ OŠ Nazarje z zboro-vodkinjo Katjo Gruber.

PREDSTAVILI PROGRAM ZA MEDNARODNO TEKMOVANJE V BELGIJI

V Velenju so se v dveh dneh zvrstili štir-je revijski nastopi, ki jim je skrbno prisluhnila tudi strokovna spremljevalka Darinka Ivačič. Ob predstavitvi nazarskega zbora so poveda-li, da je kraj poznan po dobrih mladih pevcih in da na šoli deluje kar pet pevskih sestavov. Vrh predstavlja mladinski pevski zbor, ki se je že večkrat predstavil na domačih in med-narodnih tekmovanjih. Z zborovodkinjo Katjo Gruber so na državnem tekmovanju v Zagor-ju ob Savi že trikrat osvojili naslov najboljše-

ga mladinskega zbora, z zlatimi priznanji pa so se vrnili tudi z mednarodnih tekmovanj v Bratislavi in Pragi. Kot pravijo, je za pevce so-delovanje v zboru velik izziv in priložnost, da izstopijo iz povprečja in si s pesmijo obogati-jo najstniški svet.

Na reviji so se predstavili s programom, ki ga pilijo za aprilsko mednarodno tekmovanje v Belgiji. Na klavirju jih je spremljal Toni Acman, na tolkalih pa Manja Vačovnik, Vid Vodlan, Gal Ugovšek in še enkrat Toni Acman.

Barbara Rozoničnik

VRTEC MOZIRJE

Iz otroških src na polne tribune

Utrinek s prireditve Od srca k srcu (foto: Benjamin Kanjir)

Športna dvorana Mozirje je 16. marca gostila prireditev Od srca k srcu, ki so jo pripravile zaposlene v mozirskem vrtcu. Zbrane, ki so na-polnili tribune, je pozdravila ravna-teljica Mateja Glušič. Poudarila je več pomenov prireditve, tudi to, da lahko na njej starši spremljajo na-predek svojih nadebudnežev.

Po himni vrtca, ki jo je zapel otroški pevski zborček, so na pri-zorišče stopili najmlajši vrteški va-rovanci iz skupine Bibe. Na svoj na-čin so zamesili testo in spekli ve-

Medvedki so se nato počasi pre-budili iz zimskega spanja in zalo-mastili v pomlad. Muce so se lotile izvedbe zgodbice o volku in kozlič-kih. Zajčki so odigrali utrinek dne-va. Veverice pa so zamigale v rit-mih hip, hop, hap. Lisičke so spre-govorile o stari lisici in odpele pe-sem o najlepših stvareh. Miške so se v zgodbici o treh prašičkih us-pešno obranile pred volkom. Za ko-nec je zbor vzgojnega osebja zaže-lel srečo vsem.

Benjamin Kanjir

IZ MALEGA RASTE VELIKO NA REČICI OB SAVINJI

Pokazali, kako doživljajo ritem

Otroci so skozi pesmi iskali ritem v glasbi in besedi ter plesu.

»Mi smo banda vrtčevska, v vr-tec gremo radi,« so ob korakanju po odru rečiškega kulturnega do-ma sporočali otroci, ki obiskuje-jo tamkajšnji vrtec, na prireditvi Iz malega raste veliko. To so posveti-li svojim staršem in starim staršem ob materinskem prazniku in dne-vu žena. Skozi nastop so predsta-vili, kako preživljajo čas, ko so nji-hovi najbližji v službah. Ravnatelji-

ca vrtca Mateja Glušič je poudari-la, da otroci ob vzgojiteljicah spo-znavajo in odkrivajo različne vešči-ne ter spretnosti.

Nastopile so skupine najmlajših Polžkov, malo večjih Medvedkov, Čebelic, Žabic in Muc. Ti so pripra-vili zanimiv program plesa, recitaci-je in petja. Ob tem so jim bile v veli-ko pomoč strokovne delavke vrtca.

Tekst in foto: Marija Šukalo

liko palačinko. Sončki so bili ma-le miške. Sovice so odšle na spre-

hod v gozd. Polžki so poustvari-li družinsko vzdušje svojih domov.


Ljudje in dogodki, Oglasi

IME MESECA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAŠPER TRATNIK

Korak za korakom do uspešne blagovne zmanke

Gašper Tratnik: »Lepo je videti, da imam lokalno podporo.«

Gašper Tratnik je mlad in uspe-šen Zgornjesavinjčan, ki se je na pot prepoznavnosti podal preko kariere manekena. Čeprav je kar nekaj časa kariero uspešno gradil v tujini, predvsem Aziji, se je pred nekaj leti vrnil domov. Ostaja v sve-tu mode, vendar se je posvetil tudi podjetniškemu izzivu in trgu ponu-dil svojo blagovno znamko modnih dodatkov GT. Na njegovi pestri in predvsem uspešni poklicni poti ga podpiramo tudi Zgornjesavinjčani, saj smo ga izbrali za ime meseca februarja.

VESEL, DA IMA TUDI LOKALNO PODPORO

Da je bil izbran prav on, je Gašperja nekoliko presenetilo. Kot pravi sam, takšnega rezultata ni pričakoval, ker v domači dolini ni več najbolj aktiven. »A prav zaradi tega sem še toliko bolj vesel pod-pore ljudi, ki me poznajo osebno ali preko znancev, tudi preko mojega dela. Lepo je videti, da imam lokal-no podporo, da Zgornjesavinjčani sledijo mojemu delu in napredku.«

Zagotovo Gašper »točk« ni dobil le zaradi svoje simpatičnosti, am-pak tudi zaradi svoje neutrudne na-rave ter želje po soočanju z novimi izzivi. Kot uspešen maneken tako na tujih trgih kot na domačem, bi lahko to sprejel kot vrhunec svoje poslov-ne poti. Ampak je znova pokazal, da želi še več, zato je pričel razmišljati o nadgradnji svoje kariere.

USPEL PREBOJ V SVET PODJETNIŠTVA

In natanko pred enim letom je njegova ideja o lastni blagovni znamki tudi zaživela. Po nekajme-sečnem procesu razvijanja poslov-ne zamisli, ko se je pravzaprav še-le učil, kako naj sploh vstopi v svet prodaje, je bil ustvarjen njegov prvi izdelek, leseni metuljčki. Kas-neje je ponudbo dopolnil še z mo-škimi in ženskimi zapestnicami.

Sliši se preprosto, a kot pravi Gašper, je celoten proces zahteval veliko truda in znanja. »Potrebno je

bilo ustvariti dizajn, pridobiti izdel-ke, primerno embalažo, sledila je postavitev spletne trgovine. Nauči-ti sem se moral pravil promocije in spletne prodaje …«

Po letu vztrajnega dela lahko re-če, da mu je uspel preboj v svet podjetništva. »Za spletno proda-jo je poskrbljeno, tudi prodaja v fi-zične trgovine se dobro širi po vsej Sloveniji. Moj naslednji cilj je ra-zvoj novih izdelkov, za katere načr-tujem, da bodo na prodajnih poli-cah že čez nekaj mesecev.«

Tudi z manekenstvom se še vedno ukvarja, a njegov glavni cilj je narediti blagovno znamko GT prepoznavno in uspešno tudi v svetu, jo postaviti ob bok prizna-nim blagovnim znamkam. A, kot pravi Gašper, šel bo korak za ko-rakom.

Tatiana Golob


Šport

GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE

Odprto prvenstvo doline v veleslalomu uspelo kljub slabemu vremenu

Pokrovitelji in organizatorji tekme so bili zadovoljni ob zaključku tekmovalne prireditve. (Fotodokumentacija GSK Mozirje)

V nedeljo, 18. marca, je na Gol-teh, na progi Blatnik v precej sla-bih vremenskih razmerah poteka-lo odprto prvenstvo Zgornje Sa-vinjske doline v veleslalomu, ven-dar z obilo dobre volje in športne zagnanosti. Nastopilo je 56 tekmo-valcev v 17 kategorijah. Organiza-torji, člani Gornjesavinjskega smu-čarskega kluba Mozirje s sodelav-ci, so veseli dobrega obiska in us-pele prireditve.

Poleg medalj za prva tri mesta v vseh kategorijah so bile podeljene

diplome in praktične nagrade ude-ležencem. Razglasili so absolut-nega zmagovalca, najmlajšega (l. 2013) in najstarejšega tekmovalca (l. 1938) in se zahvalili za sodelo-vanje številčnejšim ekipam (SK Tr-bovlje, SK Zagorje in SD Beli zajec), ki so izdatno pomagale pri organi-zaciji in izvedbi prireditve. Pred-sednica kluba Mojca Križ je vese-la, da se je vse izteklo brez nezgod in v zadovoljstvo številnim udele-žencem.

Jože Miklavc

AKCIJA KOLESAR – POHODNIK 2017

Letos rekord tako med pohodniki kot kolesarji

Nazarski planinci obisk domače koče izkoristijo za redno rekreacijo, kar je vzrok za uspešnost društvene akcije Kolesar – pohodnik. (Fotodokumentacija PD Nazarje)

Dom planincev na Farbanci skozi vse leto pri-vablja pohodnike in kolesarje iz vse doline, po-gosti so tudi obiski iz drugih planinskih društev in občasni turistov iz tujine. Nazarski planinci pa obisk domače koče izkoristijo za redno rekreaci-jo, kar je zagotovo vzrok za uspešnost društve-ne akcije Kolesar – pohodnik.

Akcija poteka že 13 let, to leto so v njenem okviru zabeležili 3.821 vzponov. Letošnji zma-govalec med pohodniki Matjaž Jurjevec je op-ravil 112 vzponov, kar je največ v zgodovini ak-cije, prav tako je za rekordno število kolesar-skih vzponov (86) letos poskrbel Bojan Golob. Že več let je med najboljšimi izpostavljena čla-nica društva Zora Štrucl, ki je kot najbolj vztraj-na pohodnica v teh letih do Farbance »prihodi-la« kar 875-krat, s tem da pri tem uradno štejejo

zgolj njeni vzponi ob odprtju koče, sama pa se do nje redno povzpenja tudi med tednom. Med

otroci je bil najboljši Anže Boršnak z 20 vzponi.Tatiana Golob

ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE

Bogatejši za prireditveni šotor

Predsednik Matej Planovšek je izpostavil, da bodo poskrbeli za vzdrževalna dela na

objektu ob igrišču.

Nazarski športniki so svojo aktivnost pre-teklega leta po besedah predsednika Mate-ja Planovška pričeli z redno očiščevalno akcijo, s katero so pripraviti igrišče ob Dreti za različ-ne aktivnosti. Eno takih je maraton v malem no-gometu med starimi in mladimi. Ta je žal zaradi aprilske poplave igrišča odpadel.

NOGOMET NA MILNICI POPESTRIL DOGAJANJE V KRAJU

So pa uspeli izpeljati veteransko ligo male-ga nogometa, v kateri je sodelovalo šest ekip. Šolske počitnice so popestrili z nogometom na milnici in tako v kraj privabili veliko število ekip

in navijačev. Ob prazniku krajevne skupnosti so pripravili turnir v malem nogometu med zasel-ki, ob občinskem prazniku pa turnir v rokometu. Nabavili so prireditveni šotor.

SMELO ZAČRTANI PLANIPlani za letošnje leto so smelo začrtani, je

bilo slišati na njihovem občnem zboru. Poleg športnih aktivnosti jih čaka ureditev zapisni-karskega objekta, nabava novih golov in košev za košarko. Poskrbeli bodo tudi za vzdrževal-na dela na objektu ob igrišču in za nove ko-še za smeti.



Šport

ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE

Padla še Maribor in Prevalje, jeseni v prvo državno b ligo

Odbojkarice OK Mozirje s trenerjem Danijelom Habjanom so v spomladanskem delu zabeležile kar osem zmag in le dva poraza. (Foto: Benjamin Kanjir)

Mozirske odbojkarice pod vodstvom Danijela Habjana meljejo vse pred sabo. V zadnjih dveh srečanjih so v gosteh premagale Mariborčanke, doma pa to soboto še Prevaljčanke.

ZMAGA SREDI MARIBORAV preteklem tednu so odigrale srečanje v Ma-

riboru in gladko premagale domačinke, ki so upale na osvojitev prvega mesta in uvrstitev v prvo državno žensko ligo. Na odigranih 19. sre-čanjih so igralke Nove KBM Branik ll zabeleži-le le en poraz. Mozirjanke nikakor niso popuš-čale, igra pa jim je odlično tekla. Domače igral-ke so se trudile, da bi naredile rezultatsko razli-ko, a jim ni uspelo. Trener Habjan je bil ves čas prepričan, da so njegove igralke sposobne veli-kega meta, torej zmage sredi Maribora. In uspe-lo jim je z rezultatom 3:0.

PREMAGALE TUDI PREVALJETo soboto pa se je na parketu Športne dvo-

rane Mozirje bil neposreden boj za uvrstitev v zgornjo polovico tekmovalne lestvice. V goste so prišle razpoložene Prevaljčanke, ki so v Mo-zirju morale zmagati, a ni šlo čisto po načrtih.

Domače igralke so zopet igrale zelo dobro, brez večjih napak. V zadnjem času so izboljša-le servis, tako da manj žog konča v mreži. Blok

je znova deloval brezhibno. Par napak so zabe-ležile šele ob koncu srečanja, ko so s tem zapra-vile visoko vodstvo s 23:17. Takrat je koncentra-cija očitno začela popuščati in kar štiri žoge so končale v mreži ali za zunanjo črto. Gostje so za-čutile možnost preobrata, a je Habjan zaustavil nalet gostij in končna zmaga, kljub izgubljene-

mu tretjemu setu, ni bila več vprašljiva. Skup-no 3:1 za Mozirje.

S to zmago so se Mozirjanke pred zadnjim krogom trdno zasidrale na četrtem mestu, ki jih jeseni vodi v državno prvo b ligo ženske od-bojke.

Benjamin Kanjir

SREČANJE IN TEKMOVANJE STARODOBNIH SMUČARJEV NA GOLTEH

V sneženju in vetru izvedli veleslalom in skoke

Nekateri skakalci po starem so tudi po novem snegu leteli na dno Mulde. (Foto: Jože Miklavc)

Veseli Savinjčan Dani Stropnik je prišel z vrhunsko vožnjo do prvih mest. (Foto: Jože Miklavc)

Člani in vodstvo sekcije Gornje-savinjskega smučarskega kluba Veseli Savinjčani so v soboto, 17. marca, priredili srečanje in tekmo-vanje starodobnih smučarjev na Golteh. S kolegi iz sedmih društev smučanja po starem iz vse Slove-nije so v sneženju in vetru izvedli veleslalom in skoke.

SNEŽENJE OB VETRU JIH NI ZAUSTAVILO

Zbralo se je okrog štirideset smu-čarjev, ki so se spustili po spolzkem terenu z novozapadlim snegom. Kljub obvladovanju veščin s staro smučarsko opremo je le redkokdo presmučal progo brez plužnega za-voja, akrobatskih elementov ali po-

stankov na ta zadnji. A so vsi priš-li skozi cilj brez poškodb in ponov-no mazali lesene dilce za preizkuš-njo na skakalnici K7.

Sneg na srečo ni bil zbit in je omogočal mehkejše padce. Par najboljših se je na koncu le izuri-lo do dostojnega doskoka in s ce-limi udi zaključilo snežno pravljico.

Predsednica Veselih Savinjča-

nov Mojca Križ s sodelavci je bila vesela, da se je vse končalo brez modrih luči. V planinskem domu je razdelila lesene medalje naj-boljšim smučarjem in udeleženim klubom. Zadovoljni so se razšli do zadnjega srečanja v tej sezoni, ki bo na Kaninu na velikonočni po-nedeljek.

Jože Miklavc


Šport

MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO NA GOLTEH

Naraločnik državni prvak v veleslalomu, Napotnik v Slalomu

Jan Napotnik (levo) in Nejc Naraločnik, državna prvaka v slalomu in veleslalomu.

(Fotodokumentacija BN)

Ob zaključku sezone je Smučarsko društvo Beli Zajec na Golteh organiziralo državno mla-dinsko prvenstvo v veleslalomu in slalomu. Čla-na društva Jan Napotnik in Nejc Naraločnik sta postala državna prvaka in tako poskrbela, da se je vloženi trud v organizacijo še dodatno popla-čal. V veleslalomu sta nastopili tudi Zgornjesavi-njčanki Eva in Ana Zimšek.

DVA DRŽAVNA PRVAKAPrvi dan je naslov državnega prvaka v vele-

slalomu na progi Ročka osvojil Nejc Naraločnik (U21). Drugi dan je bil na vrsti slalom na Med-vedjaku, kjer je naslov državnega prvaka prvič v karieri osvojil Jan Napotnik (U21). Na velesla-lomu sta zelo dobro nastopili sestri Eva in Ana Zimšek, ki sta v tej sezoni osvojili svoje najbolj-še FIS točke in generalno osvojili 15. in 18. mesto.

POŠKODBAM NI KONCANaraločnik je tako po več kot mesecu dni

prisilnega dopusta zaradi padca na treningu

smuka v švicarskem Davosu več kot odlično za-čel zadnji del tekmovalne sezone. Je pa trenu-tno prisilnega dopusta deležen Napotnik zara-di bolečin v kolenu. Za domače tekme na Golteh je stisnil zobe in po odstopu v veleslalomu do-segel uspeh kariere v slalomu. Nejcu je uspelo v veleslalomu, v slalomu je žal odstopil.

VREME ORGANIZATORJEM NI STREGLO

Tekmovanja se je udeležilo skoraj sto tekmo-valcev, mladincev in članov iz 18 držav. V mu-hastem zimskem vremenu so organizatorji tudi tokrat z veliko mero požrtvovalnosti in timske-ga dela uspeli tekme izpeljati na zavidljivem ni-voju. Pri organizaciji je pomagalo veliko prosto-voljcev iz raznih klubov, ki so orientirani na Gol-te. Tekmovanje je štelo za FIS točke, slovenski pokal in naslove državnih prvakov v kategorijah U18 in U21.

Štefka Sem

DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V SMUČANJU

Lučani že tretjič zapored državni prvaki v smučanjuNedavno je na Krvavcu potekalo državno pr-

venstvo v smučanju za osnovne šole. Kot že ne-kaj zadnjih let doslej so ponovno blesteli smu-čarji in smučarke OŠ Blaža Arniča iz Luč, ki so ekipno osvojili zlato, dobro pa so se odrezali tu-di v razvrstitvah posameznikov.

NA OBMOČNEM TEKMOVANJU KAR DEVET MEDALJ

Pred tem so že na območnem tekmovanju na Golteh lučki učenci dokazali, da so tudi v tem šol-skem letu v odlični formi. Od dvanajstih možnih medalj so jih osvojili kar devet, poleg tega pa še ekipni zmagi med mlajšimi in starejšimi učenci.

Ti uspehi so bili vzpodbudna popotnica za nastope na državnem tekmovanju, kjer so mladi Lučani letos branili naslov ekipnih državnih pr-vakov iz let 2016 in 2017.

NA KRVAVEC ŠE PO TRETJO ZMAGO Ekipa, ki so jo sestavljali Lucija Suhodolnik,

Taja Špeh, Tjaša Dešman, Jan Dogaris, Jan Rob-nik in Blaž Klemenšek, je pometla s konkurenco, saj so drugouvrščeno šolo iz Železnikov prema-gali za več kot 62 točk.

Med posamezniki se je najbolje odrezala Lu-cija Suhodolnik, ki je le za las zgrešila stopnič-ke, saj je osvojila visoko 4. mesto. Odličen rezul-tat je s 5. mestom dosegel Jan Dogaris, Blaž Kle-menšek je bil 8., Taja Špeh pa 10.

NISO JIH USTAVILI NITI TEŽKI POGOJI Mentor in športni pedagog Rajko Rudnik ni

skrival zadovoljstva: »Državno tekmovanje je

tokrat potekalo v izredno težkih pogojih, saj je gosta megla tekmovalcem dovoljevala le nekaj metrov vidljivosti in zato sem na naše učenke in učence še toliko bolj ponosen, saj so se znali odlično prilagoditi razmeram na progi in doseg-li res fantastičen uspeh. Tri leta zapored osvoji-ti naslov državnih prvakov ni mačji kašelj, sploh če se zavedamo, da smo ena najmanjših šol v državi.«

SMUČIŠČE V LUČAH VREDNO ZLATASvoje smučarske veščine so mladi tekmoval-

ci pilili na domačem smučišču. »Smučišče v Lu-

čah je ponovno dokazalo, da je res zlata vred-no, saj se na njem ob nesebičnem delovanju smučarskih zanesenjakov iz Luč vedno znova in znova kalijo odlični smučarji. Zahvala gre tudi Tomažu Robniku, Alešu Klemenšku in Roku Su-hodolniku za vso strokovno in moralno podpo-ro, ki so nam jo nudili, ko so nam omogočili odli-čen trening tik pred tekmovanjem na smučišču v Lučah. Poleg tega so našo ekipo spremljali in vzpodbujali tudi na samem tekmovanju,« je zak-ljučil Rajko Rudnik.

Marija Lebar

Zmagovalna ekipa lučkih smučarjev s spremljevalci in Darkom Repenškom (desno spodaj), ki je kot predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na tekmovanju

podeljeval priznanja. (Fotodokumentacija OŠ Luče)


Kronika, Zahvale, Oglasi

IZ POLICIJSKE BELEŽNICE

Pogrešamo te,praznina je v srcih,bolečina v duši,življenje mora teči dalje,a spominjali se te bomo vedno.

V SPOMIN

Mineva leto dni, ko je šla k večnemu počitku

Marija (Minka) REMICiz Lok pri Mozirju

9. 11. 1921 – 31. 3. 2017

Domači

• ZARADISNEŽNEGAPLAZAUMRLPLANINECMrzla gora: 25. marca okoli pol dveh popoldan sta plezalca ple-

zala na Mrzlo goro. Pri sestopanju je snežni plaz ujel 27-letnega pla-ninca, doma z območja Policijske uprave Maribor. Zdrsel je po pobo-čju okoli 200 metrov do skalnega previsa in nato zdrsel še čez skal-ni previs, približno 50 metrov v globino. Utrpel je tako hude poškod-be, da je na kraju dogodka umrl. Posredovali so reševalci GRS Celje. Na kraj je poletel helikopter Slovenske vojske, s katerim so pokojni-ka prepeljal v dolino.

• SMUČARZDRSNILMEDTURNIMSMUČANJEMBrana: 25. marca popoldan so trije smučarji smučali od sever-

ne stene Brane v smeri Kamniškega sedla. 54-letni smučar, doma z območja Policijske uprave Ljubljana, je zapeljal na ledeni previs, od koder ga je odneslo približno 80 metrov v globino. Pri padcu se je izjemno hudo poškodoval. Posredovali so reševalci GRS Ce-lje in Kamnik ter helikopter Slovenske vojske, ki je ponesrečenca dvignil z vitlom in prepeljal v UKC Ljubljana, kjer je bilo ugotovlje-no, da je pri padcu dobil hudo telesno poškodbo in je v življenj-ski nevarnosti.

V SPOMIN

Mineva leto dni, odkar nas je zapustil

Janez PEČNIK

Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.

Marija, Mija in Bojana

ZAHVALA

Ob tragični izgubi našega

Daniela VOLČANŽKA

… se iskreno zahvaljujemo prijateljem, Ljubencem in ostalim za ne-sebično pomoč.

Posebej se zahvaljujemo Juretu Volčanžku za organizacijo pogreba in vsega ostalega.

Hvala vsem, ki ste Danija pospremili na njegovi prezgodni, zadnji poti.

Domači


Za razvedrilo

BREZ POTIC TE NIHČE NE POVOHAOb žegnu potic na Ljubnem sta se srečala dva Lojza: Mikek (le-

vo) in Atelšek z muzejem potic. Prvi je pojamral, da lani ni prine-sel potice k žegnu, pa ga je grivalo celo leto. »Nihče se me še am ni vzel!« Atelšek pa se je spomnil, da ga je neka bolezen nahajala, pa se je mal manj potrudil in mu je bilo žal. No, očitno je bilo zdaj z zdravjem vse v redu, oba sta spet pridno ustvarjala, celo za mlajši rod sta poskrbela, sta pa imela tudi sama kaj blagoslavljati. »Če nisi v cajtngah, je kar dolgcajt,« je še menil Mikek.

ŽIVLJENJE NI POTICA, POTICA NI GODALOVinko Jeraj – Lipovčev (desno), ljudski godec z Ljubnega: »Ciril,

tak čudno me gledaš, kot da me ne bi poznal.«Ciril M. Sem – fotografska legenda iz Mozirja: »Saj si res skoraj

neprepoznaven, ker sem navajen, da imaš v rokah kakšen instru-ment, ne pa potico, za katero sploh ne vem, kaj predstavlja!«

Jeraj modro odvrne: »Saj glih v tem je čar ljubenskih potic, da pred-stavljajo takšne stare predmete, ki jih ljudje sploh ne poznajo več.«

O VZGOJI ŠOFERSKE MLADINENa letnem zboru ZŠAM naše doline so pripravili zabavno tematiko

izmenjave izkušenj pri vzgoji mladine. Šoferska pedagoginja Anka Štruclj (levo) in vozniška sociologinja Darinka Plesnik sta modro-vali, kako je dandanašnji mladeži že v zibelko položen pametni te-lefon, digitalna tablica za igrice in stike z javnostjo, nadobudneži pa zrastejo v butaste, nagajive in lene potomce vrlih šoferjev in avto-mehanikov. Nihče ni oporekal, aplavz pa je bil zgovoren.

(Foto: JM)

(Foto: JM)

(Foto: FA)


KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 14. številki SN

2018

Ime in priimek:

Naslov:

Vsebina oglasa (do 10 besed):

Križanka, Informacije

DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE

Jože Ramovš: Sožitje v družini

Knjiga Sožitje v družini, ki izhaja ob avtorjevi 70-letnici, je celosten pri-ročnik za zdravo življenje in razvoj so-dobne družine. Avtor v njej odgovarja na aktualne potrebe po učenju lepših odnosov v družini, bralcu ob tem po-nuja osebno in družbeno orientacijo, ga spodbuja pri učenju lepega komu-niciranja in razvijanja sožitja v druži-ni tako ob vsakdanjih težavah kot ob življenjskih prelomnicah. Ob zaključ-ku knjige bralec ugotovi, da družin-sko sožitje ni statična, temveč dina-mična kategorija, ki se skozi različna življenjska obdobja spreminja in za-torej zahteva nenehna prilagajanja.


Sobota,31. marec

sobota, ob 14.00. Zavod Stanislava Gornji GradRazstava Velika noč nekoč in danessobota, ob 17.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiZbiranje pirhov za razstavo

Nedelja,1. april

nedelja, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiRazstava pirhov

Ponedeljek,2. april

Ponedeljek, ob 10.00. Gasilski dom Grušovlje12. Velikonočni pohod na Ojstri vrhponedeljek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiRazstava pirhov

Torek,3. april

torek, ob 8.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiRazstava pirhovtorek, ob 10.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiDopoldanska čajanka torek, ob 20.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiVadba za telo in dušo

Sreda,4. april

sreda, ob 17.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiUra pravljic z ustvarjalno delavnicoSreda, ob 18.00. Muzej Vrbovec NazarjeOdprtje razstave ilustracij in stekla Listje

Četrtek,5. april

četrtek, ob 16.00. Dom kulture NazarjeObmočna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske dolineČetrtek, ob 17.00. Knjižnica MozirjeUra pravljic: Ela PočasnelaČetrtek, ob 19.00. Galerija Mozirje Predavanje Rajka Škariča Zakaj boli?četrtek, ob 19.00. Medgen borza Rečica ob SavinjiDelavnica Kako delujejo pozitivne misli na nas?

Napovednik, Informacije, Mali oglasi, Voščila, Oglasi

Napovednik dogodkov

◊KMETJE,GOZDARJIGradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kva-litetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.

GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.

◊ŠIVILJSTVOŽANAŠivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.

Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.

◊NaročilainmontažavsehTELEMACHinTOTALTVpaketov!gsm:041/688-094.

Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.

Matična kronika za februarSMRTI:Jožef Zalesnik iz Gornjega GradaMatevž Golob iz Gornjega GradaKristina Paulič iz Rovta pod MeninoJože Vrtačnik iz RadmirjaAna Predalič iz Gornjega GradaPOROKE:Urban Tajnšek iz Gornjega Grada in Ksenija Nerat iz RadmirjaAleš Kajtna iz Velenja in Vesna Fece iz VelenjaJernej Hudoklin iz Nazarij in Ana Lihteneker iz Ljubije

ŽIVALI – PRODAMPrašiče, najboljše mesne pasme, brezplačna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.Prodam pujske od 30 do 60 kg; gsm 041/445-315.Prodam bikca limuzin, težkega 170 kg; gsm 031/855-186.Prodam čebelje družine na rl satju; gsm 041/420-821.Prodam telička bikca sr, starega 1 te-den; gsm 041/800-845.

ŽIVALI – KUPIMKupim kravo, telico za zakol, do-pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 031/533-745.Kupim telico simentalko, staro 10 do 14 dni; gsm 041/616-463.

DRUGO – PRODAMProdam nakladalko 19, cena 700,00 eur; gsm 031/290-386.Prodam 2 okrogli bali, košnja okto-ber 2017; gsm 031/583-326.Drva, suha bukev, metrska, klaftre, možen razrez na kratko in prevoz, prodam; gsm 031/585-735.Prodam lepo ohranjeno jajčko/lupi-

nico za dojenčke, znamke Jane; gsm 051/415-026.Prodam novo kostanjevo, vrtno mizo in klopi; gsm 031/800-852.

DRUGO – PODARIMPodarim 2 jogija 90 x 200, dobro oh-ranjena; gsm 031/472-966.Podarim strešno opeko, nerablje-no, cca 80 m2, s slemenjaki; gsm 040/362-591.Podarim zajčneke, prodam zajce či-čila angora za pleme, skrbnim goji-teljem; gsm 040/362-591.

VOZILA – PRODAMProdam fiat pando 1,2, l. 2014, cena po dogovoru; gsm 070/801-170.Prodam audi A4 karavan, l. 2002, temnozelen, dizel, zraven dam zim-ske gume na jeklenih platiščih; gsm 041/318-644.

NEPREMIČNINEOddam popolnoma opremljeno sta-novanje; gsm 031/296-365.Ugodno prodam 3-sobno stanovanje v Gornjem Gradu oziroma menjam za nepremičnino; gsm 041/444-769.

Oddam 2-sobno stanovanje, renovi-rano in opremljeno na Rečici ob Sa-vinji; gsm 040/727-552.Oddam sobe v najem v Mozirju; gsm 041/280-005.Stanovanje v okolici Mozirja, z lastnim vhodom, oddam; gsm 051/230-764.Ugodno prodam manjšo hišo z go-

spodarskim poslopjem v Juvanju, cena 28.000 eur; gsm 051/394-394.Kmetijsko zemljišče v Lokah ob cesti proti Nazarjam prodam; gsm O41/650-151.

OSEBNI STIKIRad bi poročil zvesto dekle od 38 do 50 let; gsm 041/240-403.


Kultura, Ej, Ljudje in dogodki

Marca

Pred 40 letiOHRANITI SAVINJO ČISTO

V svojem zgornjem toku je Savinja še vedno primer čiste in lepe gorske reke. Več-jih onesnaženj še ni bila deležna in vse ka-že, da jih tudi v prihodnje ne bo. Ljubenske ribiče, vseh je 116, pa skrbi stalno poglab-ljanje rečne struge, ki vse bolj zmanjšuje ži-vljenjski prostor ribam. Z ukinitvijo bivših žag vse bolj propadajo jezovi. Nekoč jih je bilo 17, danes jih »manjka« že 11 in še os-talim so dnevi šteti. Ribiči seveda ne drži-jo križem rok, prav nasprotno, še z večjo zagnanostjo skrbijo za ribji zarod. V Savi-njo, potoke in struge so lani spustili 56.000 postrvjega in 12.000 lipanskega zaroda ter poleg tega še 2.510 večjih postrvi in 450 li-panov.

Pred 30 letiIZREDNA KRVODAJALSKA

AKCIJAV zadnjem času je v Sloveniji pomanjka-

nje krvi. Zato sta Republiški odbor Rdečega križa Slovenije in Zavod za transfuzijo krvi Slovenije zaprosila Občinski odbor Rde-čega križa Mozirje, da organizira izredno krvodajalsko akcijo. Odziv naših krvoda-jalcev je bil izreden, saj je bilo na odvzemu 232 krvodajalcev. Z veseljem ugotavljamo, da je v naši občini zavest ljudi, da pomaga-jo sočloveku na izredno visokem nivoju, saj se skoraj povsod v Sloveniji opaža osip pro-stovoljnega krvodajalstva.

Pred 20 letiPODELITEV NAGRAD ZA IZJEMNE GOSPODARSKE IN PODJETNIŠKE

DOSEŽKEGospodarska zbornica Slovenije je letos

že tridesetič podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Viso-ka priznanja so podelili pred tednom dni v Cankarjevem domu v Ljubljani, med letoš-njimi dobitniki nagrade pa je bil tudi Franc Benda, direktor Kovinoplastike Benda iz Spodnje Rečice. Pri pregledu vseh doseda-njih dobitnikov nagrade GZS smo ugotovi-li, da je pravzaprav prvi Zgornjesavinjčan, ki mu je pripadlo to visoko priznanje, saj ga je pred njim iz naše doline dobil le direktor podjetja VIVA Nazarje Jože Melanšek.

Pripravila Tatiana Golob

3. KONCERT KLAP NA REČICI OB SAVINJI

Klapa Šufit navdušila

Tenorji Klape Šufit so del marsikatere pesmi zapeli sami.

Turistično društvo Rečica ob Savinji je na 3. večer dalmatinskih klap v telovadnico rečiš-ke osnovne šole povabilo Klapo Šufit in družin-ski kvartet Štiglic iz Tera pri Ljubnem ob Savinji. Občinstvo ob izvajanju znanih pesmi iz Dalma-cije, med njimi tudi Ne diraj moju ljubav, ni osta-lo ravnodušno, saj je prepevalo z nastopajočimi.

Domačinke so občinstvo navdušile z narodni-mi in ponarodelimi pesmimi ter pesmimi doma-čih in tujih avtorjev. Dekleta, za katerimi je več kot desetletje nastopov po dolini in širše, se lah-ko pohvalijo tudi s svojo zgoščenko S pesmijo v svet, ki so jo izdale ob deseti obletnici delova-nja. Poslušalci so vse nagradili s stoječimi ova-cijami.


Saša Zamernik z Re-čice ob Savinji pravi, da je do sodelovanja z Vražjimi muzi-kanti in nastopa v oddaji Slo-venski pozdrav prišlo po na-ključju. Martin Lesjak, ki je poskrbel za glasbo in bese-

dilo priredbe Kako je mogoče, jo je povabil k so-delovanju, da bi posneli v narodnozabavni verziji skoraj 20 let staro pesem, ki jo je prepevala Alen-ka Kolman in je bila pravi hit.

Saša je sicer članica Gorenjskega kvinteta, v le-tošnji sezoni se je priložnostno pridružila Marku Vozlju in Mojstrom kot back vokalista. Poleg štu-dija in službe je življenje mlade pevke pestro in vsak dan obarvano z glasbo. Nazadnje je to sobo-to nastopila z Ansamblom Saše Avsenika v Planici. Ansambel išče novo pevko in, kot kaže, je kandi-datka za stalno nastopanje z njimi tudi Saša.

Alya je nedavno predsta-vila novo pesem Dobro jutro življenje, ki bo zagotovo pos-tala del železnega repertoar-ja na prihajajočih koncertih, s spremljevalno skupino pa jo bo v živo predstavljala tudi na slovenskih radijskih postajah. Pesem pripoveduje zgodbo o tem, da je bolj pomemben da-nes kot jutri in da je treba iz-koristiti vsak trenutek, ki nam v življenju pride na pot.

Mozirjanka gledalcem pri-kaže delček svojega življenja, saj v spotu igra ekipa, s kate-

ro je ves čas na poti. Tako lahko zasledimo tudi modno oblikovalko Kajo Repenšek iz Nazarij, ka-tere kreacije Alya rada oblače. Na snemanju so sodelovale tudi dekleta iz plesne skupine Empreus.

BR


Ljudje in dogodki, Oglasi

Documents

Savinjske novice t. 13, 30. marec 2018novice.savinjske.com/pdf-2018/sn-13-2018.pdf · 2020-04-06 · Vodja marketinga: Helena Kotnik, [email protected] Savinjske novice št. 13,