Delavec Marec 2016

8/19/2019 Delavec Marec 2016

http://slidepdf.com/reader/full/delavec-marec-2016 1/18

LETO XXXIII πtevilka 3, marec 2016

v obrti in podjetništvu

VII. posvet delodajalcev v znamenju (Pro)ZDRAV-ja



Delujemo strokovno podkovano, podprti z močjo logike in argumentov

Predstavitev pogleda predsednika SOPS, g. Jančarja, na aktualne, skupne izzive, ki so pred nami –socialnimi partnerji.

XVII.posvet delodajalcev, Laško

Peter Jančar vidi skupni izziv nas - kot socialnih partnerjev v izgraditvi temeljev socialne varnosti našihčlanov tako na delodajalski kot delojemalski strani pa tudi v izgradnji zdravega obrtniško – podjetniškega jedra, ki je pogoj za socialno varnost državljanov. Socialno varnost lahko po Jančarjevem razumemo kottemeljno pravico vsakega posameznika, ki mora biti in tudi je, neodtujljiva pravica, ki ima svoj temelj v samičloveški naravi in potemtakem ne more biti sredstvo političnih manipulacij ali prikazovanja močiposamezne organizacije. Gre torej za »pravice, ki so absolutno neodtujljive v svojem bistvu.«(Vir : Jacques Maritan, Država, Založba Caritas, Lj.2002, str.123-124)

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije poskuša v sodelovanju z Združenjem delodajalcev, kar se dauravnoteženo delovati, tako za koristi delavcev kot delodajalcev. Slednje obe strani izkazujeta skozi zglednoizgrajeno socialno partnerstvo. »Naši odnosi niso samoumevni in niso plod neke imaginarne navzvenizkazujoče všečnosti.« Jančar pravi, da bi lahko bili tudi v mnogočem drugačni, obremenjeni z različnimidružbeno-političnimi konfilkti, kot je to postala vsakodnevna mantra premnogih.

»Naši odnosi so vzdržni, lahko bi rekli dobri in korektni zato, ker jih sproti negujemo in izgrajujemo, vse odsklenitve prve kolektivne pogodbe za obrt, davnega leta 1971.«

Način delovanja, obojih, tako Združenja kot Sindikata, je vselej v funkciji zaščite temeljnih pravic, ki so nesamo ustavno zaščitene ampak tudi moralno usmerjene k človečnosti. Vsako odločanje, ki ga socialnipartnerji razumemo kot sklenitev kolektivne pogodbe, vmes pogajanja, nato sprejetje kakšnega aneksa,temelji na racionalno prepričljivem in najboljšem možnem argumentu, ne samo prava, temveč tudiempatičnega zdravega razuma, kjer prevlada moč logike.Temelj takih kolektivnih pogodb je vladavina argumentov tako na sindikalni kot delodajalski strani, kipredstavlja univerzalni pogoj za naše dobro socialno partnerstvo. Jančar upa in nekako še vedno verjame, dase tudi naši državniki teh naših vrednot zavedajo in do njih niso ravnodušni. Praksa delovanja torej moratemeljiti na pravičnosti ne pa na praksi protipravne in samovoljne arbitrarnosti, kjer na kraju nizmagovalcev.

Gospodarska kriza, ki se vleče že dolgih 8 let in kot kažejo zadnje pesimistične gospodarske napovedi, se znaponoviti, vse to se pozna pri SOPS-o vem poslovnem delovanju. Zaposlene pri SOPS in funkcionarje SOPSsili iskati različna partnerska sodelovanja, da bi zadostili vsaj minimalnim pričakovanjem članov.»Zato se tako pri Sindikatu obrti kot pri Združenju delodajalcev, strokovne in vodstvene strukture trudimopridobivati poleg članarinskih še dodatna sredstva, ki so vselej zelo preudarno in koristno uporabljena. Našatradicija projektnega sodelovanja v različnih vsebinah v mnogočem rezultira dodano vrednost v koristih zazaposlene in delodajalce v mikro, malih in srednje velikih podjetjih.«

Po Jančarjevem prepričanju, gre za neke vrste investicijska sredstva, ki jih uspevamo pridobiti iz domačih in

mednarodnih fondov, in jih preko različnih izvedbenih vsebin re-financiramo v razvojne koristi obrtništvain malega podjetništva.Eden takšnih projektov je projekt »ProZDRAV2« ki je nekako nadaljevanje projekta »ProZDRAV«, ki ga jeSOPS skupaj z ZDOPS uspešno realiziral v obdobju 2013/2014.Cilji in rezultati izvedbe tako domačih kot mednarodnih projektov dajejo deloma kratkoročne, predvsem pasredjeročne in dolgoročne učinke.



3 3 / 2016

Iz vsebine:

2

4

7

9

11

Sporočilo predsednika SOPS na XVII posvetu združenja delodajalcev

Tolar proti Evru

Pravni nasvet - koliko dopusta pripada delavcu

CSD diskriminira ženske po porodniški

Informacije s XVII. posveta delodajalcev

Sindikalna lista

Prihodnja številka izide aprila 2016

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS

Št. 3, marec 2016Glasilo za delavce v obrti inpodjetništvu zagotavlja : Glavni odborSOPS

Informativno spletno glasilo ureja

strokovna služba GO SOPS

Naslov :Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: [email protected]

Kontaktne ure :

Vsak delovnik, od 9. do 11. ure

Rokopisov in nenaročenih fotografij ne

vračamo.

MDDSZ - izkoriščanje delavcev v Loški dolini je nedopustno

16

»Tako gre jemati, razumeti in vrednotiti tudi aktivnosti, ki smo jih izvedli in jih bomo še izvajali, na projektu»ProZDRAV2«, skozi obdobje 2015/2016.Od usposabljanja delovno aktivnega prebivalstva do usposabljanja vstopajočih na trg dela glede preventivnihukrepov s področja varnosti in zdravja ter zdravstveno-preventivne kulture, ki hkrati pomeni zniževanjestroškov delodajalca, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa tudi delavcev, ki jim vsaka odsotnost

od dela bistveno posega v socialno varnost. Teh aktivnosti je veliko, realiziramo jih vestno in strokovno,krajše povzetke aktivnosti pa vseskozi objavljamo na naši spletni strani.«

Ob zaključku nagovora je dejal, da upa, da je skozi svoja razmišljanja tudi pri prisotnih uspel ustvariti vsajdelček podobnih dognanj in jih spodbudil k proaktivnosti v smeri realizacije skupnih ciljev.

Peter Jančar, predsednik SOPS,priredila AČ

Predvsem, da medsebojno utrdimo spoznanje, da so dogodki kot je posvet delodajalcev, priložnost, da se znamo in zmoremopogovoriti in dogovoriti; v prvi vrsti,dobronamerno in dobroverno.Hkrati pa strokovno podkovano in umno suvereno !

Treba se je potruditi, da se približamo tisti situaciji, ko bomo lahkorekli, da smo modro izkoristili dan in se naučili nekaj novega.Toliko bolj, ko imamo opravka z organizacijami z največjimdružbenim vplivom, ki nosijo v sebi tudi veliko odločevalsko močna ravni celotne države.

»Le-ti moramo delovati v funkciji občega dobrega in v korist

družbenega blagostanja, hkrati pa v naš dialog vključiti

poslušanje in tudi slišanje !«

15



43 / 2016

Spomini, ki so zgrešeno preveč optimistično lepi...

Tolar proti Evru - ali smo zares bili

TEDAJ bogatejši kot SEDAJ? Mislite, da težje živite, odkar imamo evre, in da je bilo prej bolje? Motite se. Zdaj si lahko privoščite več - tako

kažejo uradne številke. Verjemite jim - številke ne "mislijo", številke vedo.

Nekatere blagajne še vedno ponujajo cene v tolarjih. Kava za 350 tolarjev, pivo za 600 tolarjev, zavojček cigaretskoraj »jurja«, pica prek dva tisočaka ... Številni se ob tem zgrozijo in preklinjajo vse od Frankfurta do Bruslja. Ahitro se pozabi, da so rasle tudi plače, in to precej.

Cene so seveda rasle ...

»Z evrom, uveden je bil januarja 2007, se je vse podražilo, standard nam je padel,« pogosto slišim. To me jespodbudilo k pregledu rasti cen in primerjavi z rastjo plač v zadnjih devetih letih, odkar smo se poslovili odtolarja in uvedli skupno evropsko valuto. Ocena, da se je večina storitev in dobrin podražila, drži. A inflacija -torej rast cen življenjskih potrebščin - je pojav, ki je del gospodarskega okolja v, recimo temu, normalnihdesetletjih (če bi se potrudili z izbiro časovnega obdobja, bi morda našli kakšno izjemo na Japonskem). Zato nasrast cen seveda ne sme presenetiti. Odločilno vprašanje je, kakšna je rast cen glede na rast plač (oziroma vsehprejemkov, če namesto zaposlenih analiziramo kupno moč gospodinjstva).

... a plače niso zaostajale

Analiza gibanja povprečne plače od leta 2007 pokaže, da je ta z izjemo leta 2013 vsako leto zrasla. A tudi to nesme biti presenetljivo. Ekonomske sile v času rasti cen navadno narekujejo rast plač.A po kakšni stopnji? V vseh letih z izjemo let 2012 in 2013 so plače v Sloveniji rasle po višji stopnji od rasti cendobrin in storitev, torej inflacije. Cene dobrin in storitev so bile lani za približno 19 odstotkov višje kot leta 2006,torej pred uvedbo evra, neto plače pa so zrasle za 31 odstotkov (nominalna rast v bruto znesku je znašala 28odstotkov). Razlika je približno 12 odstotnih točk. Čez palec si torej s povprečno slovensko plačo danes lahkoprivoščimo za desetino več dobrin in storitev kot pred devetimi leti, ko je Slovenija vstopila v evrsko območje.Rast neto plač zasebnega sektorja je od sprejetja evra znašala 32 odstotkov, javnega sektorja pa 30 odstotkov.

Dohodkovna neenakost se ni povečala

Statistične podatke lahko tolmačimo tako ali drugače, zato smo se po razlago obrnili na strokovnjake. Redniprofesor na katedri za matematiko in statistiko na ekonomski fakulteti Marko Pahor, sicer tudi kolumnistFinanc, pojasnjuje, da je pri analizi gibanja plač mediana navadno boljša mera srednje vrednosti kot aritmetičnasredina. »A glede na to, da se v Sloveniji v zadnjih desetih letih dohodkovna neenakost ni povečala - Ginijevkoeficient se je celo malenkost znižal -, analiza gibanja aritmetične sredine ni tako napačna,« meni Pahor.Kupna moč vseh se seveda ni povečala. Tisti, ki v zadnjih letih niso bili deležni višanja plač, tako kot ga je bilpovprečni zaposleni v tem obdobju, se soočajo z upadom kupne moči. Konkretno: če danes v evrih zaslužimo

toliko kot leta 2006, merjeno v tolarjih, si s plačo lahko privoščimo za približno petino manj.

Nekatere dobrine in storitve so se podražile bolj kot druge (kar prikazujemo v grafičnem razrezu spodaj). Kadilci,ki nadpovprečen delež dohodkov namenijo tobačnim izdelkom, so denimo deležni manjše realne rasti plač, saj sotobačni izdelki ob zvišanju trošarin v povprečju dražji za 73 odstotkov (kar je 54 odstotnih točk več od inflacije vobravnavanem obdobju).



5 3 /2016

»Inflacija resda ne zadene vsakega posameznika enako, so pa uteži, ki jih Surs uporablja za izračun indeksarasti cen življenjskih potrebščin (ki je navadno uporabljen kot mera inflacije), pridobljene na podlagiankete o porabi gospodinjstev. Inflacija torej kar dobro povzame spremembo stroškov povprečnegagospodinjstva,« pravi Pahor.

Pahor nam je še povedal, da računanje spremembe kupne moči zaposlenih na način, kot smo se tega lotili,metodološko ni napačen. »Bolj je morda težava sestava prebivalstva - precej več je brezposelnih inupokojencev, ki pa imajo manjše dohodke. S tega vidika bi bilo dobro preveriti še gibanje realnih dohodkovgospodinjstev,« svetuje Pahor.Statistični urad podatkov o dohodkih gospodinjstev ne objavlja tako ažurno kot za plače. Najnovejši podatek jetako na voljo za leto 2012. Ta pokaže, da se je dohodek gospodinjstva od leta 2006 pa do obravnavanegaobdobja povečal za 25 odstotkov, medtem ko je rast cen dobrin in storitev v tem času znašala 17,5 odstotka.A velikost gospodinjstva se je skozi leta spreminjala. Če upoštevamo rast dohodkov povprečnega članagospodinjstva - sem so vključeni dohodki vseh vrst zaposlitev, kapitalski dobički, štipendije, pokojnine in drugi

socialni prejemki -, ugotovimo, da je bila rast še večja. Znašala je 32 odstotkov.



63 /2016

Povprečni Slovenec - tudi če zaposlenim priključimo upokojence, študente in brezposelne - je torej šestoleto po sprejetju evra imel za približno 15 odstotkov večjo kupno moč kot v zadnjem letu slovenskegatolarja. Bo pa zanimivo v prihodnje spremljati zadnja leta. Predvsem na podlagi gibanja pokojnin bi lahkosklepali, da se je realna rast dohodkov povprečnega člana gospodinjstva zmanjšala.

Vir : http://www.finance.si/8841885/S-pla%C4%8Do-v-evrih-rasti-cen-navkljub-lahko-kupite-ve%C4%8D-kot-v-eri-tolarjev



7 3 /2016

Pravni nasvet - Koliko dopusta pripada delavcu ?

Delodajalec morajo delavcu vsako leto posebej izdati odločbo, koliko dopusta mu pripada v posameznemkoledarskem letu. To mora delodajalec storiti do 31. marca za tekoče leto.

Kdaj delavec pridobi pravico do dopusta?

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznemkoledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu ter ga o temobvestiti.Prazniki in dela prosti dnevi, odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ter drugi primeri opravičene odsotnostiz dela se ne vštevajo v dneve letnega dopusta.

Se lahko delavec odpove dopustu?

Ne.Tudi morebitna izjava, s katero bi se delavec pravici do dopusta odpovedal, bi bila neveljavna.Se pa lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust, a le obprenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Koliko dopusta delavcu pripada?

Delavcu letno pripada najmanj štirje tedni dopusta.

Pri tem ni pomembno ali dela delavec polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.Minimalno število dni letnega dopusta je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznegadelavca. Če delavec dela 5 dni v tednu, je minimalno število dni 20. Če delavec dela 6 dni v tednu, jeminimalno št. dni dopusta v letu 24. Če delavec dela 4 dni v tednu, je minimalno št. dni dopusta 16. Itd...

Poleg tega ZDR-1 določa še primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:•starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavec je upravičen do 3.dodatnih dni,•delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajodružinske prejemke, ima pravico do 3. dodatnih dni,

•1 dodaten dan pripada delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Dodatni dopust pripada tudi delavcu, ki dela ponoči vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega časa oziromadelavec, ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa - nočnemu delavcu.

Zakon ne določa točnega števila dni dodatnega dopusta za nočnega delavca (to je urejeno v kolektivnipogodbi, pogodbi o zaposlitvi oz. internemu aktu delodajalca).

Dodatnih 7 dni dopusta priprada tudi delavcu, ki je mlajši od 18 let.Pri tem je potrebno opozoriti, da lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca oz. drugi

zakoni ali kolektivne pogodbe določajo višje število dni dopusta ter dodatne dni dopusta, ki pripadejodelavcu v posameznih primerih.

Sorazmerni del dopusta

Ali delavcu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta, je odvisno od trajanja zaposlitve delavca vposameznem koledarskem letu.



83 /2016

Če je tako delavec zaposlen celotno leto, mu pripada celoten dopust. Če se mu pogodba o zaposlitvi zadoločen čas izteče med letom, ali če mu delovno razmerje med letom preneha, je upravičen do 1/12 letnegadopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu.

Delavec, ki je denimo v koledarskem letu zaposlen od 1.1. do 15.6. (5 dopolnjenih mesecev), je takoupravičen do 5/12 dopusta.Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnegadopusta.Če delavec med koledarskim letom sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsakdelodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve delavcapri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec dogovoritadrugače. V istem razmerju, kot je delavec upravičen do dopusta, je upravičen tudi do regresa.

Izraba letnega dopusta

Delavec in delodajalec se o izrabi letnega dopusta dogovorita, pri čemer se upoštevajo potrebe delovnegaprocesa ter potrebe delavca. Letni dopust se izrablja v delovni dnevih, vsaj 2 tedna dopusta pa mora delavecizrabiti v kosu. Za ta dva tedna lahko delodajalec zahteva od delavca, da jih planira v naprej.Delavec lahko izrabi 1 dan dopusta na dan po svoji izbiri, mora pa delodajalca obvestiti najmanj 3 dni predizrabo.Poleg tega imajo starši šoloobveznih otrok pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v časušolskih počitnic. Pri tem je potrebno opozoriti, da za oba zgornja primera velja, da lahko delodajalec tozavrne, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila delovni proces.

Rok za izrabo letnega dopusta

Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta. Preostanek lahko koristi vnaslednjem letu, a najkasneje do 30. junija.Če delavec preostanek letnega dopusta iz prejšnjega leta ni mogel izkoristiti zaradi bolezni ali poškodbe aliporodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija, ga lahko izkoristi do 31. decembra.Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta, če je takodoločeno s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.

Druge odsotnosti

Kot že omenjeno, ima delavec pravico do odsotnosti ob praznikih, ki so določeni kot dela prosti dnevi. Pri

tem se lahko od delavca zahteva delo tudi ob teh dnevih, da bi delovni oziroma proizvodni proces potekalnepretrgano ali če narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan.Delavec je upravičen do odsotnosti tudi v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.Delavec ima pravico do odsotnosti z dela na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplačadelodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja.Prav tako ima pravico do plačane odsotnosti do največ 7 delovnih dni v koledarskem letu zaradi osebnihokoliščin.Tako ima pravico do najmanj 1 dneva odsotnosti zaradi:•lastne poroke,•smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali

zunajzakonskega partnerja,•smrti staršev ˙(oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),•hujše nesreče, ki zadane delavca.Pri tem lahko posamezne pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca ali kolektivne pogodbe določajodaljše trajanje, ali druge okoliščine, ko je delavec lahko upravičen do odsotnosti z dela.

Vir: www.informiran.si



9 3 /2016

CSD diskriminira ženske po porodniškiDelo Centrov za socialno delo v neskladju z zdravorazumsko logiko

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je ob 8. marcu, dnevu žena,

poudarila nujnost enakopravne obravnave žensk in v svoji izjavi opozorila na nujnost uvedbe kvot za ženskena mestih odločanja.

Pa poglejmo, kako so sedaj ženske demotivirane za napredovanje v letu ali dveh po poteku porodniške napodlagi prakse, ki jo izvajajo centri za socialno delo (CSD) in izhaja iz interpretacije zakona o uveljavljanjupravic do javnih sredstev, ki je v domeni te ministrice.

Poglejmo otroške dodatke in znižano plačilo vrtca v družini z dvema izobraženima staršema, ki imata ponekaj letih izkušenj vsak neto plačo 1.775 evrov in sta ravno dobila četrtega otroka. Predpostavimo, da stadva starejša otroka v osnovni šoli, tretji pa v drugi starostni skupini vrtca. Že nekaj let imata približno enake

plače. Trenutno se s 591,67 evra na družinskega člana uvrščata v 6. razred za določitev otroških dodatkov inznižanega plačila vrtca.

Oba zanima strokovni razvoj, novi izziv na delu, odgovornejša delovna mesta, po drugi strani pa se tudizavedata, da bi težko uskladila delovne obveznosti na zahtevnejšem delovnem mestu in družinsko življenje,tako da bi bilo morebitno napredovanje enega povezano s tem, da ima drugi šesturni delovni čas. Zdaj papoglejmo, kako je z otroškimi dodatki in znižanim plačilom vrtca, če napreduje moški ali ženska, glede na to,kako absurdno je v zakonu o uveljavljanju pravic do javnih sredstev definirano, kaj je sprememba, ki joupoštevajo.

1. scenarij: napreduje moški

Recimo, da moški dobi 25 odstotkov višjo bruto plačo in bi njegova neto plača znašala 2.116,86 evra. Ženskapa se odloči za šesturni delovnik, tako da je njena bruto plača za 25 odstotkov nižja. V tem primeru njenaneto plača znaša 1.416,77 evra. Tako dohodek na družinskega člana znaša 588,94 evra, družina pa se še vedno uvršča v 6. plačilni razred za določitev otroških dodatkov in znižanega



103 /2016

plačila vrtca. Vendar pa po zakonski definiciji samo sprememba višine dohodka ni sprememba, tako da sepri moškem še vedno upošteva nižja plača iz preteklega leta. Ženska pa je s tem, da je nehala prejematiporodniško in začela prejemati plačo, naredila spremembo. Zato se ji upošteva tekoča nižja plača. Tako imata družina po praksi CSD dohodek na družinskega člana 531,96 evra in se uvršča v 5. plačilni razred zadoločitev otroških dodatkov in znižanega plačila vrtca.2. scenarij: napreduje ženska

Recimo, da ženska dobi 25 odstotkov višjo bruto plačo in bi njena neto plača znašala 2.116,86 evra. Moški pa seodloči za šesturni delovnik, tako da je njegova bruto plača za 25 odstotkov nižja. V tem primeru njegova netoplača znaša 1.416,77 evra. Tako resnični dohodek na družinskega člana znaša 588,94 evra, družina pa se še vedno uvršča v 6. plačilni razred za določitev otroških dodatkov in znižanega plačila vrtca. Vendar pa pozakonski definiciji samo sprememba višine dohodka ni sprememba, tako da se pri moškem še vedno upošteva višja plača iz preteklega leta. Ženska pa je s tem, da je nehala prejemati porodniško in začela prejemati višjoplačo, naredila spremembo, ki se upošteva, tako da se pri njej upošteva tekoča višja plača. Tako ima ta družinapo praksi CSD dohodek na družinskega člana 648,64 evra in se uvršča v 7. plačilni razred za določitev otroškihdodatkov in znižanega plačila vrtca.

V vseh treh primerih družina dejansko prejema enake neto dohodke, vendar se glede na absurdno prakso CSD,lahko glede na to, kdo v družini prejema kakšne dohodke, znajde v treh različnih razredih. Pri izračunu vplivaotroških dodatkov in znižanega plačila vrtca je za ceno programa prve starostne stopnje uporabljeno 430 evrov,za ceno programa druge starostne stopnje pa 330 evrov. Skupni vpliv na letni ravni je izračunan kot vsota 12mesečnih otroških dodatkov in enkratnega prejemka dodatka za veliko družino, od tega pa je odšteto 12 plačil vrtca.



11 3 /2016

Zaradi absurdne zakonske definicije in prakse CSD, kaj je sprememba dohodka in kaj ni sprememba, jedružinski proračun, ko napreduje ženska po porodniški, na slabšem za skoraj štiri tisoč evrov. Pri tem je, vodvisnosti od veljavnosti odločb CSD in datumov zaključka porodniške, celo zelo verjetno, da tovrstnoobravnavanje dohodkov vpliva na dve leti. Kar pomeni, da je družina ob napredovanju ženske prikrajšanaza skoraj osem tisoč evrov v dveh letih.

Drage ženske z otroki, kaj nam torej sporoča ministrica za enake možnosti prek socialnih transferjev?Ženske, ne se grebst, ne napredovati, po porodniški se odločite na skrajšan delovni čas, ostanite zaštedilnikom, če hočete izboljšati družinski proračun.

Če želimo imeti večje število žensk na mestih odločanja, je treba vzpostaviti sistem, ki bo ženske spodbujal hkariernemu napredovanju, ne pa da se diskriminirajo in demotivirajo prek socialnih politik.Ali pa so kvote mišljene samo za ženske brez otrok?

Sonja Ratej Pirkovič, specialistka za upravljanje tveganj v Petrol d.d za Finance

http://www.finance.si/8842493/Kako-CSD-diskriminirajo-ženske-po-porodniški?cookietime=1458292599

Informacije s XVII. posveta delodajalcev

I. dan posveta v znamenju projekta ProZDRAV 2

XVII. posvet delodajalcev v obrti in podjetništvu, ki se ga je udeležilo kar lepo število delodajalcev, dne,17.marca 2016 v kongresnem centru Thermane park Laško, je bil v znamenju projekta ProZDRAV 2.Navzoče je uvodoma nagovoril generalni sekretar Zdops, g. Igor Antauer in poudaril, da je zdravje nadelovnem mestu v korist delavcev, saj neposredno vpliva na njihovo kakovost življenja, delodajalcev, sajzdravi delavci pomenijo tudi večjo produktivnost, države in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Program posveta je bil poučen in zanimiv, predvsem zaradi različne strukture govornikov. Otvoritev posveta je pripadala predsedniku Zdops, ki je dejal, da uveljavljanje nekih parcialnih interesov ne sme biti več ovirapri zagotavljanju bolj zdravih in varnih delovnih mest, temveč moramo v tem videti prednosti, ki jo veljaizkoristiti. Delalut je poudaril, da je v družbi potrebno pričeti s promocijo zdravja že pri najmlajših. Strukturagospodarstva kaže, da je 98 % vseh gospodarskih subjektov mikro in malih podjetijm zato je pomembnapodpora preventivnih programov, saj tovrstni subjekti sami ne operirajo z dovoljšnimi finančnimi sredstvi zakonstanto zagotavljanje le-tega. Drago Delalut je okaral Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve inenake možnosti, da se v tem pogledu ne angažira dovolj in nagovoril druge predstavnike ministrstva, da bodorezultati vidni že jutri, če začnemo sodelovati danes. V orodju OiRA, vidi predsednik Zdops, koristno orodje,ki omogoča sodelovanje delavcev pri izdelavi ocene tveganja, kar je dobra popotnica, da bodo preventivniukrepi dejansko zaživeli v praksi. Skupno investiranje v človeški kapital je naloga socialnih partnerjev, torejSOPS in ZDOPS in je hkrati tista komponenta projekta, ki postavlja ProZDRAV 2 na čelo projektovsofinanciranih s strani ZZZS.

Predsednik SOPS, g. Peter Jančar pa je med drugim poudaril, da tradicija delovanja SOPS kot projektnegapartnerja v različnih vsebinah, v mnogočem rezultira dodano vrednost v koristih za zaposlene in delodajalce v mikro, malih in srednje velikih podjetjih. Sredstva, ki jih pridobimo, vselej realociramo v aktivnosti, ki so vkorist tako delodajalcev, predvsem pa delavcev v obrti in podjetništvu / drobnem gospodarstvu.



123 /2016

v.d.generalni direktor Zavora za zdravstveno zavarovanje Slovenije, g. Samo Fakin, dr.med, pa je svojprispevek pričel z besedami. "Rad bi bil zdrav. Rad bi, da je moja družina zdrava. Rad bi delal v zdravemokolju." Poudaril je, da je to želja slehernega posameznika, naloga in odgovornost Zavoda za zdravstvenozavarovanje, socialnih partnerjev ter različnih ministrstev, vlade, pa je, da to omogočimo in sicer z dobrodelujočim javnim zdravstvom, ki temelji na solidarnosti in pravičnosti. Demografski trendi kažejo, da se

prebivalstvo stara, kar predstavlja svojevrsten izziv v smislu dolgoročne finančne vzdržnosti zdravstveneblagajne. g. Fakin poziva politike, da naj se ne grejo manipulativnih igric pri zdravstvu, saj gre pri tem začisto matematiko razdeljevanja sredstev, pri čemer politika nima in ne sme imeti nobene vloge in besede.Dobro delujoče zdravstvo je v interesu nas vseh, zato moramo zelo modro in preudarno določati politikozdravstvenega sistema in tudi racionalno izpeljati določene reforme v zdravstvu. Generalni direktor zavoda je tudi pozval k evidentiranju poklicnih bolezni in da je to tema, ki jo bomo morali slej kot prej načeti...

Mojca Gobec, dr.med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje, jeprav tako opozorila na dejstvo, da pričakovana življenjska doba narašča in da se razlika med Slovenijo inEU zmanjšuje, kar je dobro. Prav tako se zmanjšuje prezgodnja umrljivost, še vedno pa ostajajo izzivnenalezljive bolezni, ki so daleč najpomembnejši vzrok umrljivosti (npr. rak). Generalna direktorica je šepoudarila, da je treba okrepiti prizadevanja vseh sektorjev za obvladovanje teh bolezni (tudi samomorov,poškodb, alkoholizma, jemanja drugih psihoaktivnih snovi, prekomerne teže, ipd.) Med drugim pa je trebaizraziti pohvalo, da Slovenija vodi v univerzalni dostopnosti do zdravstvenih storitev glede na povprečjeEU. Na kratko pa je predstavila tudi Resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2015 - 2025, kipooseblja vrednote "univerzalnosti, solidarnosti, enakosti, pravičnosti financiranja, dostopnosti, kakovostiin varnosti." Krovni cilj je boljše zdravje in blagostanje ter manj neenakosti v zdravju med prebivalstvom

RS, dostopen, uspešen ter stabilen sistem zdravstvenega varstva, ki se učinkovito prilagaja potrebamprebivalstva, zadovoljni pacienti in izvajalci. Po raziskavi ESENER pa je daleč največji dejavnik tveganja za varnost in zdravje pri delu "težka, zahtevna stranka", torej je direktorica apelirala na spoštovanječlovekovega dostojanstva, uvidevnost ter uporabi primernih besed pri medsebojnem komuniciranju.Zaključila je z mislijo, da ..."naj bo delo začimba našega življenja, ne pa tveganje za naše zdravje."

Dare Stojan, član Evropskega ekonomsko socialnega odbora (EESC) je predstavil "Pogled Evropskegaekonomsko socialnega odbora na varnost in zdravje pri delu", ter povedal, da je glavni izziv strateškegaokvira EU za VZD 2014 - 2020, izboljšanje izvajanja predpisov v državah članicah EU. V smislu dodatnegautrjevanja nacionalne strategije, varnost in zdravje v mikro in malih podjetjih, poenostavitev obstoječezakobodaje v državah članicah, izboljšanje učinkovitosti preprečevanja poklicnih bolezni (izmenjavadobrih praks, rehabilitacija in ponovno vključevanje v delo, pomen duševnega zdravja, ipd.), obravnavademografskih sprememb, izboljšanje zbiranja statističnih podatkov in hkrati razviti zbirko informacij,socialni dialog, komuniciranje in obveščanje, sinergija z drugimi področji politike za nove tehnologije innove procese. Tudi g. Stojan je poudaril nujnost sodelovanja socialnih partnerjev pri oblikovanjunacionalnih politik ter širše.



13 3 /2016

V nadaljevanju je g. Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu priInšpektoratu RS za delo, predstavil temo z naslovom "Urejeno delovno mesto in medosebni odnosi - izzivdelodajalca tudi na področju varnega in zdravega dela". g. Krištofelc je izpostavil, da je ozaveščenost gledepromocije zdravja na delovnem mestu ter preventivnih ukrepov med delodajalci zelo majhna. Po njegovemgre za nezainteresiranost odgovornih oseb, ki po njegovem ne poznajo možnosti ki jih nudi zakonodaja, nepoznajo zahtev zakonodaje ali si jo napačno razlagajo in zaradi tega postanejo stroški za dosego ciljev,predvidenih v zakonodaji, preveliki, tudi iracionalni. Pri pripravi ocene tveganja je pri večini delodajalcev še vedno prisotno razmišljanje, da gre pri tem predvsem za zadostitev različnim formalnostim. Obstoj tegadokumenta, ki ostane skrit nekje v predalu, pa postane pomemben ob obisku inšpektorja, ob nezgodah,prijavah, ipd. V letu 2015 je Inšpektorat za delo ugotovil 20.386 kršitev s področja varnosti in zdravja nadelovnem mestu, kar je relativno visoko povečanje v primerjavi z letom 2014, ko je bilo teh kršitev 18.834,leta 2013 pa še nekoliko manj (18.005). Dejavnosti, v katerih je bilo ugotovljenih največ kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu so; gostinstvo (517), proizvodnja živil in pijač (321), trgovina (307), proizvodnjakovin in kovinskih izdelkov (285), itd.

Stane Baša iz IKTS Žalec, je predstavil orodje za izdelavo NpZdm (Načrt promocije zdravja na delovnemmestu). Uvodoma je predstavil proces promocije zdravja na delovnem mestu, ki je sledeč : 1. začetekaktivnosti, 2. ocenjevanje potreb, 3. priprava načrta in programa, 4. izvajanje programa, 5. spremljanje in vrednotenje programa, 6. prilagoditev in posodobitev programa, 7. ponovna ocena potreb. Kako se tonaredi ? 1. Oceniti je potrebno potrebe in sicer potrebe in pričakovanja delavcev ter jih vključiti v procesizboljšav na področju zdravja in dobrega počutja. 2. Dodati je treba aktivnosti iz različnih področij ter jimdoločiti kazalnike spremljanja ter vire in sredstva. Načrt je treba natisniti. 3. Program je potrebno izvajati,pomeni potrebno je izvajati aktivnosti, ki jih je oseba dodala v program, urejati in pošiljati informacije ozdravem načinu življenja tudi zaposlenim. 4. Nenazadnje, spremljati je potrebno napredek. Po izteku enegaleta je potrebno oceniti kazalnike spremljanja in zadovoljstvo z aktivnostmi ter ustvariti nov program ali paprejšnjega ponoviti. Govornik je dejal, da ljudje včasih potrebujemo le "push" - "frc" v pravo smero inzadeve lahko korenito spremenimo. Moramo pa seveda biti en drugemu v oporo.

Nataša Kramar, direktorica zavoda Varen sem je predstavila nova orodja OiRA, ki jih socialna partnerjaSOPS in ZDOPS razvijata v okviru projekta. Gre za orodja za delovna mesta : slikopleskar / fasader, avto-serviser ter elektroinštalater. Gre za ključno orodje v okviru projekta, cilj katerega je vzpodbuditisodelovanje delodajalcev ter delavcev pri pripravi ocene tveganja. Ko bodo orodja dokončana in potrjena sstrani MDDSZ, Inšpektorata za delo RS bodo javno dostopna na različnih spletnih straneh (tako MDDSZkot socialnih partnerjev, SOPS in ZDOPS). Novost novih orodij je tudi v tem, da je dostop možen tudi brezregistracije, pomeni, da lahko vstopimo kot gost in si zgolj ogledamo nevarnosti na posameznem delovnemmestu oz. vse, kar nas z varnostjo in zdravjem pri delu zanima (zakonodaja, preventiva, ukrepi, zaščitnaoprema, ipd.)Anka Zajc, direktorica Zajc In d.o.o. je na kratko predstavila svojo knjigo - priročnik, ki je bil ustvarjen prav

za namen projekta ProZDRAV 2. Zajčeva pravi, da se je "za spremembo na bolje treba potruditi.Spremembe na slabše se dogajajo same", prav tako pa ni poslovnega uspeha in uspešnega podjetja brezkvalitetnih, zdravih odnosov med vsemi, ki podjetje sestavljajo, predstavljajo in vodijo.

Ana Čermelj, strokovna službaGO SOPS, projektni vodja

Projekt ProZDRAV 2 " Zozaveščanjem, promocijo in sodobnimi

orodji do zdravih in varnih delovnihmest" je na podlagi Javnega razpisa zasofinanciranje projektov za promocijo

zdravja na delovnem mestu v letu

2015 in 2016 finančno podprl Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije.



143 /2016

Sprememba lestvice za odmero

dohodnine in olajšave v 2016 !Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2016

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016 (Uradni list RS,št. 104/15).

Stopnje dohodnine:

Če znaša neto letna

davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih

Nad Do 8.021,34 16 %

8.021,34 20.400,00 1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 70.907,20 4.625,65 + 41 % nad 20.400,00

70.907,20 25.333,60 + 50 % nad 70.907,20

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za

davčno leto 2016 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto mesečna

davčna osnova v eurih Znaša dohodnina v eurih

Nad Do

668,44 16 %668,44 1.700,00 106,95 + 27 % nad 668,44

1.700,00 5.908,93 385,47 + 41 % nad 1.700,00

5.908,93 2.111,13 + 50 % nad 5.908,93

Davčne olajšave:

1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2016:

Če znaša skupni dohodek v eurih Znaša splošna olajšava v eurih Nad Do

10.866,37 6.519,82

10.866,37 12.570,89 4.418,64

12.570,89 3.302,70

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja seupošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek izdelovnega razmerja v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad Do

905,53 543,32905,53 1.047,57 368,22

1.047,57 275,22

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošnaolajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.



15 3 /2016

2. Osebne olajšave

Namen Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

invalidu s 100% telesno okvaro 17.658,84 1.471,57

3. Posebna osebna olajšava

za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura,

4. Posebna olajšava

za vzdrževane otroke

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08

Za vzdrževanega otroka, ki potrebujeposebno nego in varstvo

8.830,00 735,83

Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77

Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21

Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65

Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke se višina olajšave poveča za 1.769,30 eura (mesečno za 147,44eura) glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.

za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

Letna olajšava v eurih Mesečna olajšava v eurih

2.436,92 203,08

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

Izkoriščanje delavcev v Loški dolini je nedopustno !Dogajanje v poslovni enoti Gozdnega gospodarstva Postojna (GGP) Marof Trade oziroma v povezanihpodjetjih Floles in Poslovni sistem Veles je nesprejemljivo.

Na ministrstvu bomo tudi v prihodnje sprejemali ukrepe za izboljšanje učinkovitosti nadzorih organov, kiprinašajo boljšo zaščito delavcev.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v preteklih letih sprejelo vrstoukrepov s področja zaščite delavcev in bolj učinkovitega dela nadzornih organov. Sprejeta sta bila Zakon opreprečevanju dela in zaposlovanja na črno in Zakon o inšpekciji dela, ki sta bistveno razširila možnostnadzora. S temi ukrepi se je okrepil nadzor na terenu, povečale so se sankcije za kršitelje, zagotovila se jepodlaga za učinkovitejše delo nadzornih organov. Obenem je MDDSZ sodeloval tudi pri spremembahgospodarske zakonodaje, ki je prinesla omejitve na področju ustanavljanja gospodarskih družb.

Podatki kažejo, da so inšpekcijski organi v zadnjem obdobju bolj učinkoviti in ugotovijo več kršitev pravicdelavcev. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bomo skupaj s socialnimi

partnerji tudi v prihodnje krepili ukrepe in prizadevanja za nadaljnje izboljšanje učinkovitosti nadzorihorganov. Prav učinkovito delo nadzornih organov pa je zagotovilo, da bodo pravice delavcev spoštovane inda se takšna nedopustna ravnanja ne bodo več pojavljala.

Vir : MDDSZ

Odziv MDDSZ na izkoriščanje delavcev



163 /2016

SINDIKALNA LISTA - MAREC 2016

1. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02€

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51€

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:

Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim

sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za

vsak kilometer: 0,37€

3. Nadomestilo za ločeno življenje:

- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini

zneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov

prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva

(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:

letnik dijak študent

prvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00€ 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu

član SOPS: nečlan:

644,64 € 483,48 €

966,96 € 805,80 €

1.289,28 € 1.128,12 €

b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

644,64 €- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 966,96 €

-za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.289,28 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetništvo ter KPmed delavci in družbami drobnega gospodarstva

3.223,20 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plačdelavca za pretekle tri mesece,če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.611,60 €

11. Regres za letni dopust:

- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64 €- po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ

1.091,85 €

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna

mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah vSloveniji v januarju 2016 bruto 1.559,79 € oziroma neto 1.015,85 €, za

obdobje XI. - I. pa bruto 1.611,60 € oziroma neto 1044,71 €.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

(Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja

2016 naprej:

I. tarifni razred

II. tarifni razred

III. tarifni razred

IV. tarifni razred

V. tarifni razred

VI. tarifni razred

VII. tarifni razred

VIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna

plača od 1. februarja 2016 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €

II. tarifni razred 635,42 €

III. tarifni razred 713,42 €

IV. tarifni razred 809,61 €

V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €

VII. tarifni razred 1.215,08 €

VIII. tarifni razred 1.449,16 €

IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočega

koledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti

cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo

leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V letu 2015 je bila deflacija, zato ostajajo zneski nespremenjeni.

V obeh razpredelnicah

navedenim zneskom je treba pri teti

dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto

delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih

pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela

polni delovni čas, je od 1. januarja 2016 naprej, določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2015 vprimerjavi z obdobjem januar-december 2014 ni presegla 0,5 %, sonajnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plačedelavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.



SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres zadopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči,

jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam jenajbližja:

Osrednjeslovenska območna organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: [email protected]

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 Kranj

Tel.: 04/ 201 78 50

Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Sežana


Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 Celje


Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Tel.: 02/ 522 37 40


Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 Maribor


Šaleško-savinjski sindikatiPrešernova cesta 1, 3320 Velenje

Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 Ptuj

Tel.: 02/ 771 67 11


Območna organizacija Dolenjska,Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto


OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROVV OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti

in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet-nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se vprimeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberetedrago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužitemirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam gazagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Glavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,faks: 08/205 26 84

e-naslov: [email protected]

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DEL DOHODNINE NAMENITESINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine(do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranjerazličnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec»Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana,ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE! Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-

tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 alina e-naslov: [email protected] in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, kiga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.

V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče.Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!



Documents

Delavec Marec 2016