Upload
others
View
3
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
Polona Petrej
Maribor, februar 2014
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
ZNAČILNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA:
PRIMER PROJEKTA
FEATURES OF SOCIAL ENTREPRENEURSHIP:
CASE STUDY
Kandidatka: Polona Petrej
Program: Visokošolski strokovni - Poslovna ekonomija
Študijska smer: Podjetništvo
Mentor: dr. Polona Tominc
Študijsko leto: 2013/2014
Maribor, februar 2014
ZAHVALA
V prvi vrsti se zahvaljujem svoji družini: mami Štefki, očetu Toniju in bratu Mitji, ki so mi
ob času celotnega študija stali ob strani, me bodrili, podpirali in verjeli vame.
Posebna zahvala gre tudi mojemu fantu Maticu za vso podporo in potrebno motivacijo pri
pisanju diplomskega seminarja.
Zahvaljujem se mentorici dr. Poloni Tominc za vse koristne nasvete, strokovno pomoč, ter
izdatno pomoč pri izdelavi diplomskega seminarja.
Zahvala gre tudi g. Mateju Mohorku ter g. Juretu Strahu za vso pomoč pri empiričnem
delu, za pripravljenost sodelovanja in izčrpne odgovore v intervjuju.
2
PREDGOVOR
Smo v času, ko je ekonomska situacija v nasprotju s konjunkturo, v času kjer vedno več
držav išče različne gospodarske rešitve. Tako kot gospodarstva so tukaj tudi posamezniki,
kateri iščejo nove možnosti za delo in preživetje. Tu nastopi podjetništvo, katero
pripomore k boljši gospodarski rasti, odpira nova delovna mesta, povečuje dohodek tako v
regiji kot na nacionalni ravni, zvišuje motiviranost in produktivnost, posameznikom daje
možnost samostojnega odločanje, večje fleksibilnosti in samostojnosti, prilagoditve
delovnega časa, samoodločanja itd.
V tem času pa je vedno bolj aktualno socialno podjetništvo, kot ena izmed možnosti
usmeritev podjetništva. Evropska unija podpira razvoj socialno podjetništvo, kot ena izmed
možnih usmeritev podjetništva. Socialno podjetništvo sinergijsko deluje tako, da združuje
poslovanje in podjetništvo na način reševanja družbenih problemov. Gre za fenomen
današnjega časa, ki je prerasel okvirje ekonomije in zaposlovanja. Gre za korist skupnosti,
saj je eden izmed glavnih ciljev služiti skupnosti ali določeni skupini ljudi.
Diplomski seminar smo sestavili iz dveh delov in sicer iz empiričnega in teoretičnega dela.
V teoretičnem delu smo obrazložili osnovne različne pojme, opredelili prednosti in slabosti
podjetništva, umestili stanje socialnega podjetništva v Sloveniji, primerjali podjetništvo s
socialnim podjetništvom opredelili vlogo države in njenih institucij pri doseganju razvojnih
ciljev.
V empiričnem delu pa smo opravili dva intervjuja z ustanovnima članoma projekta
Tekstilnica na Koroškem. Na podlagi odgovorov smo opravili analizo, primerjavo
odgovorov. Primerjali smo dane odgovore na določeno vprašanje. Prišli smo do
ugotovitve, da je pred zagonom organizacije potrebno dobro pripraviti vso potrebno
dokumentacijo, da sploh lahko konkurirajo drugim in si s tem pridobijo evropska finančna
sredstva, s katerim zaženejo podjetje in s tem nudijo zaposlitvene možnosti. Izvedeli smo
veliko praktičnega, uporabnega o samem socialnem podjetništvu, to pa je bil tudi naš
namen.
3
Kazalo vsebine :
PREDGOVOR ................................................................................................................................... 2
1 UVOD ............................................................................................................................................. 6
1.1 Opredelitev problema ......................................................................................................... 6
1.2 Namen, cilji ter osnovne trditve ............................................................................................... 7
1.2.1 Namen ............................................................................................................................... 7
1.2.2 Cilji .................................................................................................................................... 7
1.3 Predpostavke in omejitve ......................................................................................................... 7
1.3.1 Predpostavke ..................................................................................................................... 7
1.3.2 Omejitve ............................................................................................................................ 7
1.4 Metode raziskovanja ................................................................................................................ 7
2 PODJETNIŠTVO ............................................................................................................................ 8
2.1 Opredelitev pojma podjetništvo ............................................................................................... 8
2.2 Opredelitev pojma podjetnik .................................................................................................... 9
2.3 Podjetništvo v Sloveniji ......................................................................................................... 10
2.4 Prednosti in slabosti podjetništva ........................................................................................... 11
2.5 Razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom ....................................................... 11
3 SOCIALNO PODJETNIŠTVO ..................................................................................................... 13
3.1 Opredelitev socialnega podjetništva ....................................................................................... 13
3.2 Stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji ......................................................... 14
3.2.1 Tipi socialnega podjetništva ............................................................................................ 17
3.3 Značilnosti socialnega podjetnika .......................................................................................... 18
3.4 Smeri in glavna področja razvoja socialnega podjetništva..................................................... 19
3.5 Vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji ..................................................................... 20
4 ZAKONODAJA, VLOGA DRŽAVE .......................................................................................... 21
4.1 Zakonodaja glede socialnega podjetništva ............................................................................. 21
4.1.1. Razlogi za sprejem zakona ............................................................................................. 21
4.1.2. Cilji zakona .................................................................................................................... 21
4.2 Vloga države ter njenih institucij in občin ............................................................................. 22
4.2.1. Ministrstva ...................................................................................................................... 23
4
4.3.2 Občine ............................................................................................................................. 25
5 ŠTUDIJA PRIMERA .................................................................................................................... 26
5.1 Intervju in analiza študije ....................................................................................................... 27
6 SKLEP........................................................................................................................................... 35
7 POVZETEK .................................................................................................................................. 36
8 SUMMARY .................................................................................................................................. 37
9 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................... 38
9.1 Literatura ................................................................................................................................ 38
9.2 Viri ......................................................................................................................................... 39
Priloge ................................................................................................................................................ 1
Kazalo slik:
Slika 1: Odločitveni diagram za identifikacijo štirih tipov socialnega podjetništva, GEM 2009 .... 17
5
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC
BDP Bruto domači proizvod
ESS Evropski socialni sklad
GEM Global Entrepreneurship Monitor
MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
MF Ministrstvo za finance
MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
MIP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
MK Ministrstvo za kulturo
MKO Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
MNZ Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo
MORS Ministrstvo za obrambo
MP Ministrstvo za pravosodje
MZ Ministrstvo za zdravje
NVO Nevladne organizacije
OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj
RS Republika Slovenija
TEA Indeks za merjenje obsega zgodnje podjetniške aktivnosti
6
1 UVOD
1.1 Opredelitev problema
»Podjetništvo je prosec ustvarjanja nečesa vrednega in drugačnega, pri čemer se velikokrat
vlaga potreben čas in trud, prevzema se spremljajočo finančno, družbeno, psihološko
tveganje. Zadovoljstvo vsega pa se kaže v prejemanju nagrad v obliki denarja in dokaj
pomembnega člena, osebnega zadovoljstva posameznika oz. skupine. Podjetništvo je
najbolj zahtevni in najbolj razviti način gospodarskega udejstvovanja. Hkrati je to tudi
odnos med ljudmi, ki temelji na prirodni neenakosti in enakopravnosti človeka
posameznika v družbi« (Špilak, 1999, 17).
Socialno podjetništvo predstavlja tisti trajnostni koncept gospodarstva, ki ga odlikuje
odpornost na tržne pretrese, velik potencial za socialno integracijo in zaposlovanje ter
odlična prilagojenost lokalnim izzivom. Temelje dolgoročnega razvoja socialnega
podjetništva mora zato graditi sistem ukrepov in politik, ki upoštevajo specifični značaj
socialnega podjetništva ter odgovarjajo na ključne problematike socialnega podjetništva v
Sloveniji. Le tako bodo socialna podjetja postala produktiven, tvorni in samo vzdržen del
gospodarstva, prispevala k blaginji državljanov in ne bodo razumljena kot podaljšek
socialne politike države.
»Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi
in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih,
gospodarskih, okolijskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in
storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna
delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin
ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva)« (Monzon, Chaves 2007).
7
1.2 Namen, cilji ter osnovne trditve
1.2.1 Namen
Namen diplomskega seminarja je opredeliti pojma podjetništvo in socialno podjetništvo ter
razlike med njima, prikazati značilnosti socialnega podjetništva v Sloveniji, utemeljiti,
kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva in kaj so glavna področja socialnega
razvoja.
1.2.2 Cilji
Opredeliti, kaj pomenita pojma podjetništvo ter socialno podjetništvo in socialni podjetnik.
Ugotoviti, kakšno je stanje socialnega podjetništva na ravni Slovenije in ravni Koroške
regije. Pobližje spoznati zakonodajo in vlogo države ter njenih institucij pri doseganju
razvojnih ciljev. Izvesti intervju in anketo ter analizirati pridobljene podatke.
1.3 Predpostavke in omejitve
1.3.1 Predpostavke
Predpostavljamo, da je tako za podjetništvo kot socialno podjetništvo dovolj širok nabor
literature, kjer so dobro opredeljeni in razloženi pojmi, tako o samem podjetništvu na
splošno, kot pa tudi o socialnem podjetništvu.
1.3.2 Omejitve
Omejitve pričakujemo predvsem pri študiji primera: omejili se bomo namreč na izbran
projekt socialnega podjetništva v Koroški regiji. Omejitve lahko pričakujemo predvsem pri
tem, ali nam bo na voljo vpogled v vse informacije, katere bomo potrebovali, ali bomo
lahko izvedli intervju z ustanovitvenimi člani projekta. Pri raziskavi se bomo omejili samo
na projekt, katerega bomo izbrala za študijo primera.
1.4 Metode raziskovanja
Diplomski seminar je usmerjen predvsem na socialno podjetništvo, katerega se bomo lotila
tako na teoretični osnovi, kot tudi na empirični (študij primera podjetja). V teoretičnem
delu bomo pregledali relevantno literaturo ter opravili analizo ter primerjavo in
kompilacijo ugotovitev. V empiričnem delu bomo najprej pridobila podatke v okviru
intervjuja z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem. V kolikor bodo na voljo
kakšni kvantitativni podatki, bomo le te ustrezno prikazali in analizirali, sicer pa bomo
izvedli kvalitativno študijo primera.
8
2 PODJETNIŠTVO
Razlogi, zakaj se ljudje, posamezniki odločijo za podjetniško pot, so tako različni, kot so
različne osebnosti teh posameznikov. Nekateri se naveličajo vsakodnevnega in
monotonega dela, drugi izgubijo redno službo in s tem redne dohodke, spet druge privlači
prostost ustvarjanja, svoboda in fleksibilnost pri delu, nekateri pa želijo preizkusiti sami
sebe, se preizkusiti ali so dovolj spodobni za to samostojno pot. Podjetništvo pa čez čas
postane način njihovega življenja, ne glede na to kakšni so bili ustanovitveni razlogi.
»Pomen podjetništva je izredno pomemben za gospodarstvo, nastajanje novih (malih)
podjetij povečujejo konkurenčnost, učinkovitost gospodarjenja in s tem sili velika podjetja
k tržnim ter proizvodnim spremembam. Nastajajo številni novi proizvodi, ki spreminjajo
način življenja ljudi in vnašajo spremembe v način dela«(Steblovnik et al. 2000, 13).
»Pogosto rečemo, da ni moč zmagati v igri, če je ne igramo. V kontekstu podjetništva ta
trditev pomeni, da je uspeh odvisen od posameznikove želje postati podjetnik. Še več, ker
je izraba podjetniških poslovnih priložnosti evolucijski proces, v katerem ljudje po odkritju
poslovne priložnosti sprejemajo odločitev o njihovi vrednosti, zberejo potrebne vire in
ustvarjajo mehanizme za njihovo izrabo, je le-ta prav tako odvisen od želje ljudi, da torej
igrajo igro« (Rebernik, Krošlin 2007,23).
2.1 Opredelitev pojma podjetništvo
Podjetništvo se v gospodarstvu oz. družbi uveljavlja v različnih oblikah. Za vse oblike pa
je značilna podjetniška usmerjenost. Podjetništvo lahko nastane vsepovsod. Opredelitve
podjetništva so se spreminjale skozi celo zgodovino.
»Podjetništvo ni enkratno dejanje, ampak neprekinjen proces odločanja za podjetništvo,
zagonov podjetij, njihove rasti in opuščanja poslovanja. Ta proces vodi posameznik«
(Rebernik et al. 2012, 59).
»Podjetništvo je gibanje družbe z gospodarskega vidika, katerega pojavna oblika je
tekmovanje med ljudmi za pridobitev čim večje količine denarja. Denar je izvirna
motivacijska dobrina, ki posredno omogoča zadovoljevanje glavnih potreb podjetnikov. Z
uporabo denarja si lahko v sodobnosti vsakdo pridobi zadostne količine kakovostnih
snovnih, duhovnih in družbenih dobrin« (Špilak et al. 1999, 17).
V zadnjem času veliko različnih avtorjev poskuša opredeliti pojem podjetništva, a še vedno
ni nastala poenotena definicija. Obstaja več različnih definicij, kot so naslednje:
»Podjetništvo je proces, ki mu podjetniki namenjajo svoj čas in prizadevanje, prevzemajo
pripadajoča finančna, psihična in družbena tveganja za ustvarjanje nečesa novega,
vrednega in prejemajo pripadajoče nagrade v obliki denarja, osebnega zadovoljstva in
neodvisnosti« (Antončič et al. 2002, 30).
»Podjetništvo je trenutno najuspešnejša metoda za zapolnjevanje vrzeli med znanostjo in
trgom, za ustanavljanje novih podjetij ter uvajanje novih izdelkov in storitev na trg.
9
Podjetniške dejavnosti postavljajo ekonomske temelje in zagotavljajo delovna mesta ter s
tem pomembno vplivajo na gospodarstvo nekega območja. Glede na možne učinke za
celotno gospodarstvo in zaposlovanje nekega območja bi moralo podjetništvo postati
osrednja točka gospodarskega razvoja« (Antončič et al. 2008, 16).
»Podjetništvo je torej proces, ki teče med človekom, idejo in viri, podjetje ali posamezni
posel pa je mesto, kjer se ta proces uresničuje. Podjetništvo je torej v središču tudi rastočih
poslov. Je neke vrste zadostni pogoj za rastoče posle, če so ljudje, ideje in viri- dejavniki
podjetništva, zanj potrebni pogoj« (Tajnikar 2000, 70).
V praksi lahko govorimo tudi o notranjem in zunanjem podjetništvu (Steblovnik et al.
2001, 14):
a) zunanje podjetništvo, ki temelji na tržni konkurenci malih in srednje velikih
podjetij. Pojem zunanjega podjetništva pa se uporablja za oznako ustanavljanja
novega podjetja;
b) notranje podjetništvo, ki označuje podjetništvo znotraj obstoječega podjetja.
Notranje podjetništvo naj bi omogočilo samostojno podjetniško delovanje znotraj
podjetja
2.2 Opredelitev pojma podjetnik
»Podjetnik je posameznik ali podjetniški tim, ki inovira in uresničuje, ki je sposoben
prepoznati in izkoristiti poslovno priložnost, jo razviti v izvedljivo in tržno zanimivo idejo,
vzpostaviti organizacijo za uresničitev poslovne ideje ter z vložkom časa, naporov, denarja
in spretnosti ob sodelovanju drugih ustvariti novo (dodano) vrednost. Pri tem prevzema
tveganje na konkurenčnih trgih in ob uspehu požanje nagrado za svojo podjetniško
ravnanje«(Pšeničny et al. 2000, 7).
Za ekonomista je podjetnik oseba, ki združi vire, delovno silo, materiale in druga sredstva
tako, da je njihova skupna vrednost večja kot prej ter oseba, ki vpeljuje spremembe,
inovacije in nov red.
»Takšno osebo po navadi vodijo: potreba doseči in dobiti nekaj novega, eksperimentirati,
izpolniti ali morda zbežati avtoriteti drugih. Za enega poslovneža je lahko podjetnik
grožnja, za drugega zaveznik, dobavitelj, stranka ali nekdo, ki ustvarja bogastvo tudi
drugim, ki išče boljše poti za izkoriščanje virov in zmanjšanje odmeta in ki ustvarja
delovna mesta, ki si jih nekateri želijo« (Antončič et al. 2002, 29)
»Podjetnik išče priložnosti za zaslužek tudi v na videz nemogočih situacijah. Podjetnik je
vizionar-sanjač, ki se skriva v vsakomur. Je gonilna sila, ki poganja vsako kolo, iskra
domišljije, ki daje upanje v boljši jutri, in katalizator sprememb. Podjetnik je ustvarjalna
plat naše osebnosti. Najboljši je, kadar se ukvarja z neznanim, kadar se trudi, da ga ne bi
povozil čas, ko išče nove možnosti in ko skrbi, da vse poteka tako, kot je prav« (Gerber
2004, 30).
»Podjetnik je posameznik ali podjetniški tim, ki inovira in uresničuje, ki je sposoben
prepoznati in izkoristiti poslovno priložnost, jo razviti v izvedljivo in tržno zanimivo idejo,
10
vzpostaviti organizacijo za uresničitev poslovne ideje ter z vložkom časa, naporov denarja
in spretnosti ob sodelovanju drugih ustvariti novo (dodano) vrednost. Pri tem sprejema
tveganje na konkurenčnih trgih in v primeru uspeha požanje nagrado za svojo podjetniško
ravnanje« (Pšeničny, 2000, 10).
2.3 Podjetništvo v Sloveniji
»Razvoj družbe je vzpodbudilo podjetništvo, ki je danes del strategije razvoja vseh držav,
razvitih in nerazvitih. Stopnja razvitosti se po državah precej razlikuje. Težko je določiti,
kateri faktorji najbolj vplivajo na stopnjo razvitosti. To so lahko prevladujoča ideologija
oz. religija, družbena in politična ureditev, sposobnost voditeljev, naravna bogastva,
zemljepisna lega. Temeljna vzroka za razlike med razvitimi in nerazvitimi državami so
predvsem stopnja svobode in stopnja izpolnjevanja ostalih pogojev, ki so pomembni za
razvoj podjetništva« (Plut, 1995, 27).
»S prehodom na tržno gospodarstvo je postalo podjetništvo pomemben dejavnik
gospodarskega razvoja in rasti v Sloveniji. Z odpiranjem trga konkurenci stara gospodarska
struktura, za katero sta bila značilna majhno število velikih podjetij, usmerjenih na notranji
trg, in predimenzioniranost industrijskega sektorja, ni mogla obstati. V primerjavi z
mednarodno konkurenco so imela ta podjetja previsoke stroške, bila so preokorna,
kakovost ni ustrezala zahtevam trga. Po drugi strani to gospodarstvo ni proizvajalo vrste
proizvodov in storitev, za katere je obstajalo povpraševanje in bi jih bilo možno proizvesti
v manjših podjetjih« (Antončič et al. 2002, 38-39).
»Slovenija je s svojima nekaj več kot dvema milijonoma prebivalcev majhen trg, na
katerem ni prostora za velika podjetja, zato je za Slovenijo malo gospodarstvo še posebej
pomembno« (Gomezelj 2010, 24).
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je longitudinalni raziskovalni projekt, ki preučuje
odnose med podjetniško aktivnostjo in nacionalno ekonomsko rastjo, proučujemo ga z
TEA indeksom, ki pomeni merjenje obsega zgodnje podjetniške aktivnosti. TEA indeks je
izražen kot delež prebivalstva v starostnem razredu od 18-64 let, ki se vključuje v
podjetništvo.
»Tako kot ustvarjalnost lahko tudi podjetniško aktivnost in ustanavljanje podjetij zaznamo
v vseh starostnih skupinah. V preteklih letih je bila v Sloveniji v povprečju najvišja stopnja
zgodnje podjetniške aktivnosti med prebivalstvom v starostni skupini od 25 do 34 let. Leta
2011 jih je bilo v tej starostni skupini 31 %, leto poprej pa celo 39 %. Leta 2012 je bila za
spoznanje bolj zastopana starostna skupina od 35 do 44 let, v kateri je bil delež podjetnikov
32 %. Ti dve skupini skupaj predstavljata največji delež vseh nastajajočih in novih
podjetnikov v vseh državah, ki sodelujejo pri raziskavi GEM. Mlajša struktura podjetnikov
prevladuje predvsem v državah zunaj Evropske unije. V teh državah je polovica
nastajajočih in novih podjetnikov mlajša od 34 let, izstopa pa Kitajska, kjer je delež
zgodnjih podjetnikov, mlajših od 34 let, kar 57 %« (Rebernik et al. 2012, 13).
11
2.4 Prednosti in slabosti podjetništva
»Ustanoviti podjetje, ko imaš na razpolago dobro idejo in denar, je enostavno. Vendar bi
bilo napak misliti, da je v podjetništvu vedno vse rožnato in polno denarja. Vodenje
podjetja je težka naloga, ki zahteva od posameznika veliko vloženega truda in
samostojnosti. Kasneje pa se lahko izkaže, da kljub vloženemu trudu ni šlo vse po tistih
poteh, ki smo si jih začrtali. Podjetnik mora za svoje podjetje dihati in živeti, delati pozno
v noč, se neprestano izobraževati, prevzemati vse odgovornosti, biti vseskozi v dobrih
odnosih s partnerji« (Kos 2000).
Prednosti in slabosti podjetništva za podjetnike (Steblovnik et al. 2000,14):
Prednosti:
izboljšanje podjetnikove lastne blaginje in blaginje njegove družine,
uresničitev njegovih življenjskih ciljev,
uveljavitev njegovih znanj,
samostojnost,
možnost izkoriščanja poslovnih priložnosti.
Slabosti:
velike delovne obremenitve,
dolg delovnik,
velika odgovornost,
tveganje neuspeha in finančno tveganje,
majhna podpora iz okolja.
2.5 Razlika med podjetništvom in socialnim podjetništvom
»S podjetništvom imamo običajno v mislih proizvodnjo in prodajo blaga ter nudenje
storitev, ko podjetniki zaznajo potrebe ljudi in družbe. Podjetniki si prizadevajo biti
konkurenčni pri uresničitvi poslovne priložnosti. S tem pa pospešujejo razvoj gospodarstva
ter družbe. Našteto bi veljajo tudi za socialno podjetništvo. Med obema »podjetništvoma«
pa obstaja praviloma razlika vsaj v namenu, ponudbi ter načinu zaposlovanja. Pri
podjetništvu je namen ustvarjanja dobička. Socialno podjetništvo predstavlja tržen odgovor
na reševanje socialnih, okolijskih lokalnih in drugih problemov in ima za primaren cilj
zagotavljanje družbenega blagostanja. Obenem socialna podjetja mnogokrat ponujajo
storitve, ki jih podjetniki ne, saj se to ekonomsko ne izplača. In mnogokrat je v
podjetniškem svetu, kjer je prevladujoč interes kapitala težko najde mesto za zaposlovanje
manj konkurenčnih posameznikov (dolgotrajno brezposelni, starejši itd.).
12
Socialno podjetništvo uporablja veščine podjetništva (kakovost vodenja, inovativnost itd.),
ki jim dodajajo javno koristne cilje. Kar pa ne pomeni, da »klasično« podjetništvo ni
družbeno koristno, saj tudi tovrstno podjetništvo ob upoštevanju družbene odgovornosti
podjetij prinaša korist družbi (Mesojedec, 2012, 7. Izobraževalno gradivo, »šola socialnega
podjetništva«).
13
3 SOCIALNO PODJETNIŠTVO
3.1 Opredelitev socialnega podjetništva
V današnjem času je vedno več socialnih razlik, vsi si želimo, da bi bilo tega manj, vendar
je na žalost iz dneva v dan več teh razlik, vedno manj smo tudi uspešni s samo storitvijo
pomoči potrebnim. Vsak posameznik ima svoje potrebe in želje, teh je toliko, kolikor je
ljudi, kljub neomejenemu število le-teh pa podjetja težko najdejo nove izdelke s katerimi bi
prodrli in bili dlje časa uspešni na trgu. Največ težav pri tem imajo zagotovo velika
podjetja in korporacije. Tisto, kar je novost, fenomen s čemer se morajo ta podjetja soočiti,
so socialna podjetja. Po vsem svetu je na srečo, vedno večje število pobudnikov, ki
pozivajo k premostitvi ovir, ki preprečujejo nudenje storitev ogroženim ciljnim skupinam.
Za socialno podjetništvo velja, da je neke vrste fenomen, vedno bolj vreden naše
pozornosti zaradi svojega inovativnega pristopa, delovanja in socialnega duha. Veliko
negativnega gre prepisovati kapitalizmu, kateri je bil neomajen nam je pustil svet brez
večjih upov in moralnih vrednot. Delavci, ki so delali v velikih korporacijah so na koncu
končali revni, socialno ogroženi in zapostavljeni pred družbo. Sedaj je tukaj nova
priložnost, katero je potrebno izkoristiti. Socialno podjetništvo podira konvencionalno
mišljenje o naših možnostih, vodi nas po novih poteh in ponuja nove rešitve.
»Socialno podjetništvo je proces, s katerim državljani gradijo ali preoblikujejo institucije,
da napredujejo pri reševanju socialnih problemov. Ti socialni problemi so lahko revščina,
bolezni, nepismenost, uničevanje okolja, kršitve človekovih pravic in korupcija itd.
Največkrat citirano opredelitev socialnega podjetništva nam je ponudil Greg Dees, pogosto
imenovan tudi kot oče študij socialnega podjetništva. Dees pravi, da socialna podjetja
ustvarjajo nove kombinacije ljudi in virov, ki močno vplivajo na izboljšanje sposobnosti
družbe za naslovitev socialnih problemov. S tem socialno podjetništvo omogoča sfero za
družbene in socialne spremembe, saj ustvarja družbeno vrednost, si prizadeva za nove
možnosti, je inovativno in prilagodljivo ter deluje drzno« (Bornstein et al. 2010, 1).
»Socialne podjetja lahko delujejo v dveh različnih sektorjih: 1) profitni sektor, kjer
socialno podjetništvo obsega in poudarja dejavnosti za socialno vključenost in ugodnosti,
ki pripadajo tistim, ki združujejo dobro s koristnim; 2) Neprofitni sektor, kjer socialno
podjetništvo izvaja aktivnosti za pospešitev bolj podjetniških pristopov znotraj sektorja, z
namenom povečati organizacijske učinkovitosti in doseči dolgoročne stabilnosti« (Branco
et al. 2004, 14).
14
3.2 Stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji
Vlada Republike Slovenije je na podlagi Zakona o socialnem podjetništvu sprejela
strategijo razvoja socialnega podjetništva za obdobje štirih let. Strategija zagotavlja
načrtovan razvoj socialnega podjetništva. Strategijo razvoja socialnega podjetništva za
obdobje od 2013-2016 na podlagi Zakona pripravi Svet za socialno podjetništvo.
Socialno podjetništvo se je začelo pojavljati že v času 13. ali 14. stoletja, takrat so različne
organizacije ustanavljale sklade. Mejnik za razvoj zadružništva je zemljiška odveza leta
1848, ki označuje konec fevdalnega družbenega reda. Kmetje so bili v tistem času
razbremenjeni podložniških bremen, saj so prodajali vse svoje pridelke po zelo nizkih
cenah, na drugi strani pa so si sposojali denar po zelo oderuških obrestih. Da kapitalizem
ne bi naraščal je zadružništvo uvedlo varovalni mehanizem. Prvi zakon o zadružništvu, ki
je bil sprejet davnega leta 1873 na katerem temelji tudi socialno podjetništvo je dajal
pomembno spodbudo za uveljavljenje njihovih načel. Ta zakon je spodbudil ustanavljanje
in hkrati razvoj hranilnic, kmetijskih in obrtnih zadrug, kasneje tudi specializiranih zadrug
in posojilnic na območju sedanje Slovenije. V znak vzajemnosti in načel socialnega
podjetništva je v 19. stoletju delovala tudi Vzajemna Zavarovalnica. Zadruge so v tistem
času začele delovati neprekinjeno in imajo edine izmed pravnih oblik socialnega
podjetništva 140 letno tradicijo delovanja.
»V obdobju pred drugo svetovno vojno tako v Sloveniji lahko govorimo o razvejani mreži
socialnega podjetništva, ki je vključevala razna združenja, zadruge, dobrodelne
organizacije, sindikate, strokovne organizacije in zveze. Po drugi svetovni vojni je z
uvedbo socialističnega družbenega sistema prišlo do prekinitve tradicije, predvsem v
petdesetih letih z ustavno določeno družbeno lastjo zadružne lastnine, s čimer so zadruge
izgubile eno temeljnih značilnosti: odprto članstvo in demokratičen nadzor po članih. Po
letu 1974 je država zopet začela spodbujati razvoj organizacij civilne družbe. Zanimivo je,
da je bilo povečanje organizacij socialne ekonomije (na primer združenj) najbolj
intenzivno v obdobju med letoma 1974 in 1985 in ne v devetdesetih letih po spremembi
družbeno-političnega sistema« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje
2013-2016, 24).
Slovenija od osamosvojitve dalje nima svoje samostojne politike razvoja nevladnega
sektorja, tudi ni opredeljeno področje razvoja socialnega podjetništva. V tem času je bilo
izpeljanih ogromno študij, napisani so bili priročniki, izpeljali so pilotne in mednarodne
projekte ter izvedli več usposabljanj s področja zadružništva in socialnega podjetništva.
Pomembno je, da se je začelo razvijati socialno podjetništvo na področju zaposlovanja
oseb z invalidnostjo, kjer se že od leta 1976 sistemsko rešuje problem zaposlovanja in je
pri vključevanju tako imenovane ranljive ciljne skupine tudi uspešen. Zasebni zavodi so
nastali ravno iz razloga preseganja delovanja v odvisnosti od donatorskih ali javnih
sredstev, temveč je svojo dejavnost finančno stabiliziralo in svoje storitve ponudilo na trg.
15
Socialno podjetništvo v tem času ostaja še ena neizkoriščena priložnost, ta priložnost pa
postaja vse bolj v ospredju tudi danes, v pogojih hitrejšega staranja družbe, gospodarske
krize in naraščanju brezposelnosti.
»Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2009 z javnim razpisom izbralo
devet pilotnih projektov socialnega podjetništva, sofinanciranih iz sredstev Evropskega
socialnega sklada. Po dveh letih izvajanja projektov so se pokazali izzivi, ki terjajo
nadgradnjo projektov:
premajhna fleksibilnost klasičnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja (npr.
usposabljanje na delovnem mestu, ki je bilo podlaga za vključevanje ranljive ciljne
skupine v usposabljanje, saj le to zahteva 100% angažiranost vključenih, kar pa pri
določenih ciljnih skupinah ni moč pričakovati - npr. osebe z motnjami v duševnem
zdravju, ipd.),
pomanjkanje finančnih spodbud za zagon socialnega podjetništva kot obstajajo za
klasična podjetja,
pomanjkanje podjetniških znanj in znanj trženja, saj je večina izvajalcev projektov
do sedaj delovala na področju sociale in ne na področju ekonomije in trženja,
razširjenost dela na črno, ki v nekaterih dejavnostih, ki hkrati predstavljajo
potencialne »tržne niše« za socialno podjetništvo, že pokriva povpraševanje
(omenjene so predvsem gostinske storitve npr. catering, socialne storitve npr. nega
na domu, komunalne storitve npr. zbiranje in preprodaja odpadkov),
nizka motivacija potencialnih udeležencev iz ranljivih skupin za vključevanje v
aktivnosti projektov; premajhna tržna prepoznavnost družbeno in okoljsko
odgovornih storitev in produktov, ki jih izvajajo socialna podjetja, kot prednost
pred izdelki in storitvami profitno naravnanih proizvajalcev in izvajalcev;
premajhna zainteresiranost lokalne skupnosti za sodelovanje in povezovanje s
tovrstnimi projekti in iniciativami« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za
obdobje 2013-2016, 14-15).
Zaviralni dejavniki razvoja socialnega podjetništva v Sloveniji, ugotovljeni s strani
organizacije OECD, prikazani v strategiji razvoja socialnega podjetništva so naslednji:
»konceptualna zmeda,
stigmatizacija podjetništva in pomanjkanje pozitivne vizije podjetnikov in
podjetništva,
pomanjkanje podjetniških sposobnosti organizacij socialne ekonomije,
nejasna vloga socialne ekonomije v slovenskem socialnem sistemu,
stigmatizacija nekaterih ciljnih skupin, kot so npr. Romi, osebe po prestani zaporni
kazni, osebe s težavami v duševnem zdravju, istospolno usmerjeni, osebe z motnjo
v duševnem razvoju, ipd.,
16
razkorak med socialno ekonomijo in državo in nizka raven komuniciranja. Država
ne upošteva organizacij socialne ekonomije kot resnih partnerjev pri
zadovoljevanju potreb ljudi ali pa se ji njihov prispevek k splošni družbeni blaginji
ne zdi pomemben,
nedokončana decentralizacija – odsotnost posredniških ustanov med občino in
državo«.
Slovenija je sodelovala v projektu z imenom Od zibke do zibke katerega je financiral
Evropski sklad za regionalni razvoj. Glavni pomen projekta je izpeljati in uvesti strategijo
oblikovanja in načrtovanja procesov v podjetjih, v katerih so lahko izdelki in odpadki v
zaprtem krožnem toku neskončno dolgo. To pomeni, da novi izdelki v podjetju, ki so
stroškovno optimizirani, torej, niso razsipni glede na porabljeno energijo in uporabljene
materiale ne povzročajo posledic v katerem koli delu življenjskega cikla proizvoda. »Eden
izmed ciljev projekta Od zibke do zibke je tudi prenos primerov dobre prakse s področja
industrije, stavb, načrtovanja specifičnih prostorskih ureditev in upravljanja.« Gre za
pristop, ki bi Sloveniji lahko pomagal oblikovati konkurenčno, trajnostno in razvojno
ambiciozno prakso načrtovanja izdelkov in storitev. Tukaj lahko pomemben del dodajo
tudi socialna podjetja.
»Slovenija si je v letu 2010 v sklopu strategije Evropa 2020 postavila dva pomembna cilja
do leta 2020 in sicer zvišanje stopnje zaposlenosti na 75% in zmanjšanje števila oseb z
visokim tveganjem revščine ali socialne izključenosti za 40.000 oseb. Za uresničitev teh
ciljev poleg drugih ukrepov Slovenija načrtuje krepitev programov zaposlovanja, ki so
namenjeni specifičnim, težje zaposljivim skupinam, ter spodbujanje razvoja socialnega
podjetništva z namenom spodbujanja zaposlovanja težje zaposljivih oseb« (Strategija
razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 16).
»Pomemben mejnik predstavlja tudi konec 2011 sprejeta Uredba o zelenem javnem
naročanju, ki zavezuje proračunske uporabnike, da razen cene upoštevajo tudi okoljski
vidik naročila, kar posledično vpliva na izbiro okolju prijaznejše in z viri gospodarnejše
porabe javnih sredstev (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016,
16).
Državni zbor Republike Slovenije je marca leta 2011 sprejel Zakon o socialnem
podjetništvu, potrdil ga je s podporo vseh parlamentarnih strank (Uradni list RS, št.
20/2011). Cilj zakona o socialnem podjetništvu je opredelitev socialnega podjetništva ter
pogojev delovanja socialnih podjetij in tudi načrtovanje razvoja in spodbud za razvoj
socialnega podjetništva.
Trenutno imamo v Sloveniji registriranih 29. socialnih podjetij na dan 20.1.2014. Obstaja
pa še kar nekaj neugotovljenih števil neprofitnih organizacij, ki se v veliki meri ukvarjajo
z gospodarskimi dejavnostmi in zaposlujejo težje zaposljive skupine ljudi, vendar niso ali
ne želijo pridobiti uradnega statusa socialnega podjetja.
17
3.2.1 Tipi socialnega podjetništva
Rebernik in drugi v monografiji po raziskavi GEM-a ločijo štiri tipe socialnega
podjetništva, in sicer (Rebernik et al. 2009, 107):
Tip 1: Tradicionalno socialno podjetništvo (visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih
podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v doseganje dobička, inovativnost ni
poudarjena);
Tip 2: Neprofitno socialno podjetništvo (visok delež družbeno-socialnih ciljev v vseh
ciljih podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v doseganje dobička,
poudarjena inovativnost);
Tip 3: Mešano socialno podjetništvo (visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih podjema
oziroma podjetja, poslovanje je usmerjeno v doseganje dobička ALI srednje visok delež
socialnih ciljev v vseh ciljih podjema oziroma podjetja, poslovanje ni usmerjeno v
doseganje dobička);
Tip 4: Profitno socialno podjetništvo (srednje visok delež socialnih ciljev v vseh ciljih
podjema oziroma podjetja, poslovanje je usmerjeno v doseganje dobička ALI nizek delež
socialnih ciljev v vseh ciljih podjema oziroma podjetja).
Vir: (Rebernik et al. 2009, 107)
Slika 1: Odločitveni diagram za identifikacijo štirih tipov socialnega podjetništva, GEM 2009
18
Socialno podjetje lahko deluje znotraj profitnega in neprofitnega sektorja (Branco et al.
2004,14), kar pomeni, da je del podjetništva ali civilne družbe. Ne smemo pozabiti, da je
lahko kot del neprofitnega sektorja tudi del države. Kot del države tako spada pod javne
neprofitne organizacije, kar pomeni, da ga ustanovijo javne oblasti in je njegovo
poslanstvo implementacija javnega interesa. Zasebne ustanovijo zasebne fizične in pravne
osebe, njihovo poslanstvo pa je uresničevanje skupnega in/ali javnega interesa (Kolarič in
Rakar 2010,4)
3.3 Značilnosti socialnega podjetnika
Socialni podjetnik ni tisti, ki bi nenehno opozarjal na probleme in potrebe socialnega
vidika, ampak na te probleme in potrebe reagira z inovativnimi, samoiniciativnimi
rešitvami najbolj aktualnih tipov vprašanj. Sistematično prične reševati težave, začne širiti
to težavo med ljudi in s tem posredno vpliva na celotno družbo z namenom, da jih pritegne
njegova pozornost. Socialni podjetnik je po naravi ambiciozen in v veliki meri vztrajen,
vztrajnost je tista vrlina v kateri se kaže odnos do korenitih sprememb v družbi, sprememb
kot so; izboljševanje življenjskih razmer družbe, socialna varnost, potreba po
izobraževanju. Svoje življenje popolnoma preda svojemu delu, prepogosto so socialni
podjetniki vzneseni s svojimi idejami. Socialni podjetnik je prej realist kot pesimist in je
zelo vizionarno naravnan, najbolj ga zanima uporaba praktičnega znanja. Pri svojem delu
ima velik vpliv na ostale ljudi, saj jih z svojo energijo, vztrajnostjo in ambicioznostjo kar
pritegnejo k sebi, tako jim tudi spremeni pogled na svet, za boljši danes in še boljši jutri.
Bornstein navaja šest glavnih lastnosti, ki označujejo dobrega socialnega podjetnika
(Matica 2007,5-6):
samokritičnost – pomeni, da uspešen in motiviran podjetnik kaže visoko
pripravljenost za samokritičnost. Ob mešanici poguma, odločnosti in trdoglavosti
priznava, da njegove predpostavke včasih tudi ne držijo ali da njegov sistem ne
deluje brezhibno.
priznavanje zaslug drugih – na poti do uspešnega doseganja zastavljenega
socialnega cilja, mora podjetnik za sodelovanje motivirati tudi druge ljudi in jim pri
tem dati zasluženo priznanje za njihovo delo. Pomemben je njegov odnos do
soudeležencev, predvsem pripravljenost, da jim prizna njihove zasluge.
zapustiti utečene tirnice – ugotavlja, da lahko podjetnik socialno inovacijo razvije
izven strogih organizacijskih ali državnih struktur. S tem, ko se izogne
institucionalnim okvirom, se nemalokrat poda v znatno poslovno tveganje
multidisciplinarno delovanje – socialni podjetnik deluje kot neke vrste socialni
alkimist, saj ima, neodvisno od obstoječih struktur, možnost na novo kombinirati
vire in s tem vzpostaviti nove socialne povezave
prikrito delovanje – mnogi socialni podjetniki potrebujejo desetletja, da razširijo
svoje ideje in vplivajo na ljudi. Učinke njihovega dolgotrajnega dela je težko
19
presojati in izmeriti. Pogosto dosežejo priznanje šele po več letih navidezno
prikritega opravljanja dela, ki je z uveljavitvijo nove ideje pripeljalo do doseganja
pomembnih rezultatov. Pravi socialni podjetnik za razvoj svoje ideje žrtvuje tudi 10
ali 20 let življenja, ne da bi kdaj podvomil v pravilnost svoje odločitve. Izvor ideje
se kaže že v mladih letih in tako ostaja dolgo časa v latentnem stanju.
močna etična pobuda – o socialnem podjetniku ne moremo govoriti, ne da bi
upoštevali etični vidik njegove motivacije.
3.4 Smeri in glavna področja razvoja socialnega podjetništva
Uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva (Uradni list RS, št. 54/12) je bila
sprejeta v letu 2012. Poleg zakonskih možnostih širitve, kot jo opredeljujejo v strategiji
razvoja je potrebno upoštevati tudi dogajanje na evropski ravni.
V strategiji za razvoj socialnega podjetja od obdobja 2013-2016 opredeljujejo socialna
podjetja kot podjetja (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016). :
za katera je socialni ali družbeni cilj v interesu skupnosti razlog za opravljanje
poslovnih dejavnosti, kar se pogosto odraža v velikem številu socialnih inovacij,
ki dobiček načeloma ponovno investirajo za uresničitev tega socialnega cilja in
pri katerih se to poslanstvo odraža tudi v organizacijski strukturi in lastniških
razmerjih, saj spoštujejo demokratično načelo, načelo udeležbe ter socialno pravičnost.
Vse bolj pomembno zaradi gospodarske krize postaja zaposlovanje. Komisija je v
aprilu leta 2012 izdala dokument z naslovom Sveženj o zaposlovanju z naslovom »K
okrevanju s številnimi delovnimi mesti«. V svežnju je odločna ugotovitev, da je
potrebno ustvariti pogoje za nova delovna mesta v malih in srednje velikih podjetjih.
»Komisija je zato izpostavila tiste gospodarske panoge prihodnosti, kjer delovna mesta
nastajajo krizi navkljub (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-
2016):
delovna mesta, povezana z varovanjem okolja,
delovna mesta v zdravstvu, negi in osebnih storitvah ter
delovna mesta v informacijski in komunikacijski tehnologiji.
20
3.5 Vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji
»Socialno podjetništvo v Evropi se v veliki meri naslanja na izkušnje in tradicijo
zadružništva ter združenj. Na pomenu pridobi v okviru obnove Evrope po drugi svetovni
vojni na stanovanjskem področju in kot odgovor v boju proti revščini. V 60ih in 70ih letih
prejšnjega stoletja se hkrati z razvojem civilne družbe razmahne njegov odziv na družbene
probleme z zagovorništvom in nudenjem storitev. V 80ih in 90ih se pokaže tudi potreba po
zapolnjevanju vrzeli v javnih shemah za brezposelne in socialno izključene. Aktivnosti
civilne družbe na tem področju pomembno prispevajo pri razvoju koncepta aktivne politike
zaposlovanja. Pojavijo se tudi prve zakonske opredelitve socialnega podjetništva (npr.
Italija, 1990), ki so osnova za razmah sektorja v naslednjih dveh desetletjih« (Defourney,
Nysens, 2010, 3).
»Evropska komisija je marca 2010 ob objavi strategije Evropa 2020 dokument pospremila
z obrazložitvijo, da strategija ne postavlja le pet ločenih ciljev v okviru pametne, trajnostne
in vključujoče rasti. Strategija predpostavlja, da so cilji med seboj komplementarni in
prepleteni, prav takšni pa naj bodo ukrepi za doseganje posameznih ciljev. Socialno
podjetništvo glede na svoj način delovanja predstavlja zelo dober odgovor na predpostavke
strategije. Prispeva k »pametni rasti« strategije s socialnimi inovacijami; ker upošteva
okoljski vpliv in dolgoročno vizijo, ustvarja »trajnostno rast«; ker se osredotoča na človeka
in socialno kohezijo, predstavljajo bistvo »vključujoče rasti« strategije« (Strategija razvoja
socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016).
21
4 ZAKONODAJA, VLOGA DRŽAVE
4.1 Zakonodaja glede socialnega podjetništva
Iz sprejetih aktov in predlogov aktov Evropske Unije, ki urejajo nove, evropske statusne
oblike socialnega podjetništva, je razvidna težnja k harmonizaciji podlag, ki urejajo status
različnih subjektov socialnega podjetništva v državah članic EU. Dve obliki sta bili
uspešno poenoteni in uvedeni: v letu 1999 Evropsko gospodarsko interesno združenje, v
letu 2001 pa še Evropska delniška družba ( Lužar et al. 2005, 10).
4.1.1. Razlogi za sprejem zakona
»Tako kot Evropa se tudi Slovenija sooča z demografskimi spremembami, ki jih povzroča
nizka rodnost, daljšanje življenjske dobe ljudi in s tem staranje prebivalstva. Povprečna
starost Evropejcev trenutno znaša 39 let, do leta 2050 naj bi se povečala na 49 let. S tem se
povečuje število upokojencev in znižuje število delovno aktivnega prebivalstva.
Spremembe v demografski strukturi Evrope negativno vplivajo tudi na gospodarsko
dinamiko, ustvarjalnost in inovacije, kar bi se samo po sebi utegnilo privesti do padca rasti
evropskega bruto domačega proizvoda. Izguba konkurenčnosti in padec rasti BDP bosta še
bolj očitna v razmerju do drugih svetovnih regij, ki bodo doživele precejšnjo rast
prebivalstva. Trenutno se delovna doba začne med 25. in 30. letom starosti, stopnja
zaposlovanja pa začne padati pri 51 do 52 letih. V Sloveniji so razmere podobne. S
podaljševanjem življenjske dobe in upadanjem rodnosti se spreminja starostna struktura
prebivalstva, to pa bo dolgoročno vplivalo tudi na trg dela. Danes je razmerje 2 delovna
aktivna prebivalca na 1 upokojenca (popis prebivalstva 2002)« (Miloševič et al. 2010, 16).
»Poleg tega je v Sloveniji trg dela nefleksibilen, prevladuje težnja k zaposlovanju za
nedoločen čas, kot edini sprejemljivi obliki zaposlitve. Večina politik na področju socialne
varnosti povezane z zaposlovanjem je osredotočenih na takšen model zaposlovanja«
(Miloševič et al. 2010, 16).
4.1.2. Cilji zakona
»Miloševič navaja tudi »Temeljni cilj zakona je v Sloveniji omogočiti načrtovan in
skladen razvoj socialnega podjetništva. To pa zahteva zakonsko opredelitev pojma
socialnega podjetništva in v svetu že prepoznanih načel po katerih deluje socialna
ekonomija. Opredeliti je potrebno, kateri subjekti lahko delujejo kot socialna podjetja,
kakšne pogoje mora izpolnjevati, opravljanje katerih dejavnosti izkazuje njihovo družbeno
koristen značaj oziroma katere skupine ljudi zaposlujejo, da je pri tem prepoznan tudi javni
interes. Ob jasno prepoznanem položaju, ki ga socialno podjetništvo zavzema v celotnem
gospodarskem sektorju pa je potrebno načrtno zgraditi podporno okolje, ki bo omogočalo
razvoj socialnega podjetništva in aktivne politike zaposlovanja, ki bo usmerjena v oblike in
22
vsebine primerne temu sektorju. Ob ustreznih mehanizmih, usmerjenih v vzpostavitev in
rast socialnega podjetništva, pa so cilji zakona predvsem:
v inovativni obogatitvi sicer tradicionalnih javnih storitev, predvsem na lokalnem
nivoju, s tem da se ustvarjajo nove dobrine in storitve ter ustvarjajo priložnost za
trge na katere tradicionalni zasebni pa tudi javni sektor ne želita ali ne moreta
vstopati,
nevladnemu sektorju omogočiti potrebno (specifično) podjetno naravnanost, to je
aktivno naravnanost do iskanja novih področij delovanja in tudi samostojnega
ustvarjanja prihodka, s čemer se krepi cel sektor in zmanjšuje odvisnost ( ne pa tudi
potreba) od javnega sektorja,
opravljanje gospodarskih dejavnosti na specifičen način, to je ob vključevanju
prostovoljnega dela, ter zagotavljanju tudi drugih virov sredstev, kar omogoča
cenejše storitve oziroma trajno opravljanje dejavnosti, ki ne morejo biti rentabilne,
zagotavljanje vključevanja izključenih skupin na trg dela, oz. Skupin, ki jim
izključenost grozi, tudi z omogočanjem fleksibilnih oblik zaposlovanja,
preusmerjanje javnih sredstev iz pasivnih oblik pomoči v produktivne oblike,
zmanjšanje dela na črno in sive ekonomije,
povezovanje ljudi in priložnosti, zagotavljanje inovativnih rešitev za probleme
območij, ki zaostajajo v razvoju,
dvig stopnje zaposlenosti tistih skupin ljudi, kjer drugi ukrepi niso učinkoviti,
postopno zagotavljanje gospodarske rasti na raven, ki jo socialno podjetništvo
prispeva v drugih evropskih državah,
razvijati družbo vključenosti in aktivno državljanstvo ter krepiti socialni kapital
lokalnih okolij, s tem pa krepiti njihovo endogeno sposobnost za soočanje s
problemi lastnega razvoja« (Miloševič et al. 2010, 16).
4.2 Vloga države ter njenih institucij in občin
Da se lahko socialno podjetništvo uspešno uveljavlja je ključno delovanje gospodarstva,
ministerstev, občin, javnosti, nevladnih organizacij in drugih institucij. Pomembnost vseh
členov je zaradi informiranja, promoviranja, načrtovanja in izvajanja ukrepov za rast in
razvoj socialnih podjetij.
23
4.2.1. Ministrstva
Ključna naloga vseh ministrstev je, da so odgovorna za izvajanje politike razvoja
socialnega podjetništva na svojem področju, saj bodo s tem prispevala k boljši realizaciji
strateških razvojnih ciljev strategije.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ)
»Pomembna naloga MDDSZ je načrtovanje in izvajanje programov aktivne politike
zaposlovanja, s katerimi posega na trg dela predvsem z namenom zmanjševanja stopnje
brezposelnosti in razreševanja strukturnih problemov trga dela. MDDSZ preko programov
aktivne politike zaposlovanja nudi podporo ciljnim skupinam prebivalstva. Vloga MDDSZ
je na podlagi določb Zakona ustrezno načrtovanju in izvajanju posebnih spodbud za
zaposlovanje ranljivih skupin na trgu dela (invalidov, dolgotrajno brezposelnih, iskalci
prve zaposlitve, starejših brezposelnih, Romov, osipnikov, odvisnikov, brezdomcev,
beguncev, ljudi s prestano zaporno kaznijo) v okviru socialnih podjetij tipa B s pomočjo
učnih delavnic (37. člen Zakona). V skladu z določbami Zakona je naloga MDDSZ tudi
sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje in za delo
z ranljivimi skupinami oseb (38. člen Zakona). MDDSZ bo dejavno tudi pri večanju
prepoznavnosti socialnega podjetništva in vedenja o načelih socialnega podjetništva«
(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 14).
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT)
»MGRT ima pomembno vlogo pri nastajanju, razvoju in rasti socialnih podjetij, predvsem
socialnih tipa A, s ciljem večanja konkurenčnosti in dolgoročne samovzdržnosti socialnih
podjetij. V skladu z določbami Zakona MGRT izvaja za Svet tudi strokovne naloge na
svojem področju. V okviru že vzpostavljenih instrumentov v podporo rasti in razvoju
podjetij je smiselno nadgraditi nekatere podporne instrumente MGRT in sicer predvsem v
obliki:
o pomoči pri ustanavljanju socialnih podjetij ter,
o svetovanju socialnim podjetjem v vseh fazah njihovega delovanja, ki ga bodo izvajali
določeni subjekti podpornega okolja.
Naloga MGRT je tudi aktivno sodelovanje z drugimi resornimi ministrstvi in vladnimi
službami na področju pilotnih projektov za spodbujanje socialnega podjetništva«
(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 14-15).
24
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZ)
»MNZ je na področju sodelovanja z nevladnimi organizacijami (NVO) zadolženo za
reševanje horizontalnih vprašanj NVO. To zajema predvsem pripravo in uresničevanje
ukrepov za krepitev civilnega dialoga, krepitev sodelovanja NVO v procesih priprave in
izvajanja javnih politik ter vzpostavljanje sistemskih pogojev za njihov razvoj, kar lahko
delno pokriva tudi socialno podjetništvo« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za
obdobje 2013-2016, 15).
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO)
»Za MKO je socialno podjetništvo v okviru strateških razvojnih ciljev priložnost za:
o razvoj podeželja in izenačevanje pogojev bivanja na podeželju s tistimi v urbanih
okoljih
o – možnost razvoja novih storitev na področju izobraževanja, kulture, športa,
socialnega varstva, otroškega varstva ipd.,
o nadaljnji razvoj ekološkega kmetijstva s poudarkom na odzivnosti glede na
pričakovanja potrošnikov s ciljem povečanja stopnje samooskrbe v Sloveniji,
o razvoj samooskrbnih zadrug, saj je v kmetijstvu (vključno z živilstvom,
gozdarstvom, itn.) prisotna dolgoletna tradicija zadružništva, na kateri se lahko
gradi in v povezavi z lokalnimi odjemalci (tudi javne ustanove) oblikuje lokalni trg
kvalitetne in cenovno dostopne hrane. Hkrati je tak sistem priložnost za
zaposlovanje mladih strokovnjakov, pridelava in distribucijska mreža (npr. mobilne
trgovine in dostava) pa ponuja možnost za zaposlovanje oseb iz ranljivih skupin,
o vzdrževanje kulturne krajine (odpravljanje zaraščanja), javnih površin in zavetišč
za živali,
o ohranjanje naravne in kulturne dediščine,
o ohranjanje tradicionalnih obrti in znanj,
o razvoj medgeneracijskih centrov in socialnega turizma ter ustvarjanje zelenih
delovnih mest v okviru varovanja naravnih virov, gozdarstva in lesarstva,
o napredek na področju ravnanja z odpadki, spreminjanja potrošniških vzorcev in
proizvodnih procesov v bolj trajnostne (centri ponovne uporabe, predelava
organskih odpadkov, zelena pisarna, zelena oskrba, energetska učinkovitost,
biološke čistilne naprave, ekogozdarstvo, itd.).
o spodbujanje razvoja trajnostnih skupnosti (na primer ekovasi, ekokomun)«
(Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-2016, 15-16).
Tudi preostala ministrstva bodo imela odgovornost za izvajanje politike razvoja
socialnega podjetništva na svojem delovnem področju, s tem bodo aktivno prispevala k
realizaciji strateških razvojnih ciljev.
25
Ministrstvo za finance (MF)
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)
Ministrstvo za kulturo (MK)
Ministrstvo za zdravje (MZ)
Ministrstvo za obrambo (MORS)
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP)
Ministrstvo za pravosodje (MP)
4.3.2 Občine
Občine so predvsem odgovorne za načrtovanje, financiranje ter izvajanje politike razvoja
socialnega podjetništva na območju občine.
»Ena izmed pomembnih karakteristik socialnega podjetništva je predvsem tesna
povezanost z lokalnim okoljem, odzivnost na specifične probleme lokalnih skupnosti in s
tem nastanek delovnih mest na lokalnem nivoju, kar je za Slovenijo pomembno tudi v
povezavi s poseljenostjo podeželja. Zato so občine vitalnega pomena predvsem pri
razširjanju vedenja o pomenu in vidnosti socialnega podjetništva na lokalnem nivoju. Pri
tem je ključnega pomena osveščanje, izobraževanje in usposabljanje nosilcev pomembnih
funkcij in razvoja v lokalnih skupnostih in institucijah na regionalni ravni, saj je od
njihovega odnosa do socialnega podjetništva ter poznavanja tega področja v veliki meri
odvisen razvoj tega sektorja v posameznih lokalnih okoljih« (Strategija razvoja socialnega
podjetništva za obdobje 2013-2016, 17).
Glavni cilj teh aktivnosti je reševanje problematik v lokalnem območju in nudenje
inovativnih rešitev, kot so: brezplačna uporaba prostorov za nemoteno delovanje,
prostovoljstvo in podobne oblike dela, ki ne obremenjujejo občinskega proračuna.
»Lokalne skupnosti/občine v sodelovanju s socialno podjetniško iniciativo identificirajo
lokalno problematiko, nakažejo rešitve in omogočijo reševanje te problematike v
sodelovanju s socialnimi podjetji. S prenosom posameznih storitev opravljanja javne
gospodarske službe, občine omogočijo odpiranje novih delovnih mest in priložnost za
delovanje socialnih podjetij« (Strategija razvoja socialnega podjetništva za obdobje 2013-
2016).
26
5 ŠTUDIJA PRIMERA
Namen diplomskega seminarja je opredeliti pojem socialnega podjetništva, prikazati
njegove značilnosti v Sloveniji, kakšno je stanje na področju socialnega podjetništva, ter
ugotoviti glavna področja socialnega razvoja.
Pri študiji primera smo opravili intervju z dvema ustanoviteljema socialnega projekta v
Koroški regiji, z gospodom Matejem Mohorkom in gospodom Juretom Strahom. Pod
njunim vodstvom poteka partnerski socialni projekt z imenom Tekstilnica, ki se ukvarja z
obveščanjem javnosti o pomenu ločenega odlaganja tekstilnih odpadkov, uvajajo učinkovit
sistem zbiranja in predelave rabljenega tekstila in nudijo zaposlitvene možnosti ranljivim
ciljnim skupinam.
Za izvedeno raziskavo sem najprej sestavila intervju z vprašanji, nato je sledil intervju z
vsakim posebej. Pri obeh je bil uporabljen enak vprašalnik. Intervju sem izvedla osebno.
Njuni odgovori pa so razvidni v nadaljevanju diplomskega seminarja, vprašanjem sledi
primerjava odgovorov in analiza le teh. Odgovori so opredeljeni v naslednjem vrstnem
redu: vprašanja ki so krajšana z oznako O(1) pomeni, da so to odgovori g. Mateja, oznaka
O(2) pa pomeni, da so to odgovori g. Jureta.
27
5.1 Intervju in analiza študije
Oba intervjuvanca sta moškega spola, stara med 34 in 36 let. Eden je končal visoko šolo,
smer ekonomija, drugi pa srednjo, smer družboslovje.
Na podlagi raziskave, ki smo jo opravili s pomočjo dveh ustanovnih članov socialnega
projekta na Koroškem, imenovanega Tekstilnica, smo pridobili slednje odgovore, katerim
smo zapisali splošne ugotovitve.
5. Kako bi definirali socialno podjetništvo?
O(1): »Socialno podjetništvo je ukvarjanje z gospodarskimi dejavnostmi z namenom
doseganja širše družbene koristnosti (zaposlovanje težje zaposljivih oseb, ekologija,
izvajanje storitev predvsem za marginalne skupine, ki jih ne opravlja niti zasebni sektor
niti država). Socialno podjetništvo sledi principom svobodnega združevanja in pobude,
ločenosti od države in kapitala, demokratičnega odločanja ter načelu neprofitnosti.
(neprofitnost ne pomeni, da gospodarska dejavnost s katero se ukvarja določeno socialno
podjetje ni dobičkonosno in ne prinaša prihodkov na trgu, ampak, da ustanovitelji nimajo
pravice do delitve profitov oziroma sredstev socialnega podjetja)«.
O(2): »Navadno podjetništvo, ki deluje na trgu, tako kot vsako drugo podjetništvo, dodan
je element zaposlovanja težje zaposljivih delavcev, zaradi česar lahko podjetje pridobi
razne državne subvencije in družbeni ugled. Govorimo lahko tudi o delnem soupravljanju
delavcev«.
Ugotovitve: Socialno podjetništvo sta umestila kot primerjavo navadnemu podjetništvu, le
da gre pri socialnem za element težje zaposljivih delavcev, pomen ekologije. Pri tem pa
lahko podjetje pridobi državne subvencije in družbeni ugled. Poudarjata tudi, da se
socialno podjetništvo kaže v svobodnem združenju, ločenosti od države in kapitala,
demokratičnega odločanja in načela neprofitnosti.
Kako vam je kaj znano socialno podjetništvo v tujini, bi ga lahko primerjali s slovenskim
soc. podjetništvom?
O(1): »V tujini je socialno podjetništvo v primerjavi s Sloveniji veliko bolj razvito zaradi
tradicije in razumevanja podjetniške svobode ter vloge nevladnega sektorja, primerne
zakonodaje, dostopnosti kapitala... V Sloveniji je bilo na dan 20.12. 2013 samo 26
socialnih podjetij z uradnim statusom
(http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetn
28
istvo/evidenca_so_p/). Obstaja pa neugotovljeno število neprofitnih organizacij, ki se v
pretežni meri ukvarjajo z gospodarskimi dejavnostmi in zaposlujejo težje zaposljive,
vendar niso ali ne želijo pridobiti uradnega statusa socialnega podjetja. Glavni razlog temu
v Sloveniji je po mojem mnenju zelo slab zakon, ki je bil sprejet že leta 2011 in ki ureja
delovanje socialnega podjetništva (http://www.uradni-list.si/1/content?id=102703). Zakon
je po mojem mnenju slaba kopija italijanskega zakona«.
O(2): «Bolj malo, vem da je razvito v Italiji in Španiji, primerjava ni mogoča zaradi
desetletij tradicije socialnega podjetništva, katere v Sloveniji ni«.
Ugotovitve: Oba sta se strinjala, da je socialno podjetništvo v tujini bolj razvito, predvsem
zaradi dolge tradicije, katere v Sloveniji ni. Menita, da je socialno podjetništvo zelo razvito
v sosednji Italiji in Španiji, naš zakon pa temelji na slabi kopiji italijanskega izvora.
Navajata, da je v Sloveniji tudi zelo slab zakon, zaradi tega je pri nas tudi tako majhno
število socialnih podjetij in neprofitnih organizacij, teh pa je še veliko neugotovljenih.
Kdo so lahko pobudniki socialnega podjetništva pri nas?
O(1): « Pobudnik je lahko skupina občanov (načelo demokratičnosti), ki ustanovi
gospodarski subjekt s klavzulo prepovedi deljenja profita (oziroma neprofitno organizacijo,
ki večino prihodkov ustvarja z gospodarskimi dejavnostmi), se začne ukvarjati s
poslovanjem in zaposluje težje zaposljive osebe (prvi iskalci zaposlitve, starejši delavci,
nekdanji odvisniki, begunci, manjšine...)«.
O(2): »Delavci sami ( npr. Novi Armal ), razne NVO, lokalne skupnosti, posamezniki…«
Ugotovitve: Oba se strinjata, da je to lahko skupina občanov oz. lokalna skupnost, ter da so
to lahko tako delavci skupinsko, kot posamezniki.
Kakšno je vaše znanje na področju podjetništva?
O(1): »Zadovoljivo, vendar znanja in izkušenj nikoli ni dovolj«.
O(2): »Solidno, sem že dolgo podjetnik«.
Ugotovitve: Oba imata zadovoljivo znanje, Jure ima že nekaj letne izkušnje. Torej iz tega
lahko sklepamo, da so pomembne prvine podjetništva za uspeh pri različnih projektih
socialnega podjetništva.
29
Kakšne so možnosti za uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji?
O(1): »Glede na aktualno zakonodajo in nerazvitost podpornega okolja (odsotnost
sistemskih olajšav pri zaposlovanju težje zaposljivih, splošna in zahtevna birokracija, drage
nepremičnine in ostalega) so možnosti za razvoj socialnega podjetništva po mojem mnenju
slabe«.
O(2): »Ob pravih državnih ukrepih so zelo dobre možnosti«.
Ugotovitve: Če bi bilo v Sloveniji več pravih državnih ukrepov, potem bi bile možnosti za
uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji zelo dobre.
Kakšne so bile priprave na izpeljavo projekta?
O(1): «Konceptualiziranje projekta, dogovarjanja in usklajevanja s partnerji in
pridruženimi partnerji, iskanje finančnih virov, raziskovanje zakonskih omejitev, priprava
projektne dokumentacije in vloge na razpis«.
O(2): »Dolgi sestanki, načrtovanje in usklajevanje. Po začetku projekta pa učenje in
odpravljanje napak«.
Ugotovitve: Priprave na projekt so dolge. Veliko je dogovarjanja, usklajevanja,
načrtovanja, iskanja finančnih virov. Potrebno je pripraviti projektno dokumentacijo in
vloge na razpis. Tukaj se kažejo značilnosti podjetnika v njegovi vztrajnosti, volji in
nenehnemu iskanju dodatnih virov.
S čim se ukvarjate v vašem projektu, kako se projekt imenuje?
O(1): »Projekt Tekstilnica je namenjen ustvarjanju delovnih mest za težje zaposljive na
področju zelenih delovnih mest – zbiranje, predelava in prodaja rabljenega tekstila«.
O(2): »Ukvarjamo se z zbiranjem in predelavo rabljenega gospodinjskega tekstila ter z
prodajo izdelkov iz rabljenega tekstila. Vzpostavili smo tudi pralnico«.
Ugotovitve: Projekt imenovan Tekstilnica se ukvarja z nudenjem delovnih mest težje
zaposljivim skupinam, ukvarjajo se z zbiranjem, predelavo in prodajo rabljenega tekstila.
30
S kakšnimi težavami in omejitvami ste se v okviru projekta Tekstilnica soočali?
O(1):« Pomanjkanje finančnih sredstev, nedorečenost zakonodaje glede zbiranja rabljenega
tekstila, vandalizem in kraje iz zabojnikov za tekstil, zahtevnost poročanja za namen
projekta«.
O(2): »De minimis, manko znanja v podjetju ter na pristojnem ministrstvu, rigidnost
finančnega dela projekta, težave glede zakonodaje na našem področju, nejasnosti na
ministrstvu glede preusmeritev sredstev, zagotavljanje pred financiranja, slab odziv bank
pri iskanju kredita«.
Ugotovitve: Težave s katerimi so se soočali pri samem projektu so predvsem pomanjkanje
finančnih sredstev, slab odziv bank pri iskanju kredita, težave glede zakonodaje – glede
zbiranja rabljenega tekstila, kraja iz zabojnikov za tekstil.
Od kod ideja o vašem projektu?
O(1): »V vseh državah zahodne Evrope zbiranje rabljenega tekstila izvajajo velika in
uspešna socialna podjetja / neprofitne organizacije, ki s prihodki od te dejavnosti ali
zaposlujejo težje zaposljive ali pa s tem pomagajo marginalnim skupinam (npr.
organizacije Salvation Army, Oxfam, Les Petits Riens...)«.
O(2): »Po inerciji, deloma kopija sistemov zbiranja iz tujine«.
Ugotovitve: Ideja o projektu je nastala po zgledu socialnih podjetij iz tujine. V tujini je
veliko uspešnih socialnih podjetij na področju rabljenega tekstila.
Kakšna je vaša vizija?
O(1):« Vizija zadruge je v zagonu dejavnosti, ki bodo v okolju odprle nove priložnosti in
razvoj na področjih, ki jih ne pokrivata ne javni in ne tržni sektor. Dolgoročno želimo
nadaljevati z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb na področju zbiranja rabljenega tekstila,
predvsem z zabojniki in čim več zbranega tekstila predelati z namenom zviševanja dodane
vrednosti«.
O(2): »Ohraniti in povečati število zaposlenih brez državnih spodbud, zbrati in predelati
veliko količino rabljenega gospodinjskega tekstila in s tem razbremeniti odlagališča
odpadkov. Povečati okoljsko ozaveščenost, predvsem pri mlajši populaciji«.
Ugotovitve: Njihova vizija je ohraniti ali celo povečati število težje zaposlenih brez
vsakršnih državnih spodbud. V prihodnje želijo zbrati še več rabljenega tekstila s pomočjo
zabojnikov s tem razbremeniti odlagališča odpadkov, povečati okoljsko ozaveščenost,
rabljen tekstil pa predelati z namenom višje dodane vrednosti.
31
Kako se je na projekt Tekstilnica odzvala okolica?
O(1): «Lokalno (Koroška regija), predvsem vsa 3 koroška komunalna podjetja, občine,
Zavod za zaposlovanje, ostale institucije in podjetja so nam zelo pomagali in nam nudili
podporo. V večjih slovenskih mestih (Ljubljana, Velenje...) se srečujemo z ovirami, saj
nam ne pustijo postaviti zabojnikov za zbiranje tekstila, raje vidijo, da občani odmetavajo
še uporaben tekstil med navadne odpadke (ker nihče še ni postavil zabojnikov za tekstil)
oziroma favorizirajo komercialne, profitne zbiralce tekstila«.
O(2): »Zelo pozitivno, posamezniki, organizacije, lokalne skupnosti«.
Ugotovitve: Projekt je okolica(Koroška regija) sprejela zelo pozitivno, odzvala so se
komunalna podjetja, občine, Zavod za zaposlovanje in ostali, ki so izkazali podporo. Iz
tega lahko sklepamo, da je vsako socialno podjetje/projekt dobrodošlo v svoji regiji, saj
zagotavlja delovna mesta, v tem primeru razbremenitev komunalnih podjetij, predvsem
glede odlagališč. Srečujejo pa se z neljubimi težavami, saj jim večja slovenska mesta ne
dovolijo postavitve zabojnikov za zbiranje tekstila. Če smo zgoraj govorili, da so nekateri
začutili skladnost s socialnimi podjetji, lahko v tem sklopu govorimo o ne zavedanju
okoljske in družbene koristi.
S katere strani je financiran vaš projekt, kaj to pomeni za vas?
O(1): «Projekt Tekstilnica je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada preko
razpisa Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (razpis za vzpodbujanje socialnega
podjetništva) v letih 2013 in 2014«.
O(2): »Iz sredstev ESS, brez sofinanciranja ne bi bilo podjetja, odlična ideja ne bi bila
realizirana«.
Ugotovitve: Projekt je delno financiran s strani ESS, brez tega ne bi bilo podjetij in novih
delovnih mest.
Je težko pridobiti sredstva preko razpisa, kako je z birokracijo?
O(1): »Sredstva preko razpisa je težko pridobiti, saj je na sploh pri vseh razpisih eden
izmed glavnih kriterijev velikost in finančna sposobnost organizacije, torej je sploh novim
organizacijam praktično nemogoče kandidirati na večje razpise. Pripravljanje vseh vrst
poročil in dokumentacije je zahtevno delo in v našem primeru zahteva usposobljenega
človeka 4 ure na dan samo za to«.
O(2): »Birokracija je velik problem, konkurenca prijaviteljev je zelo velika«.
32
Ugotovitve: Konkurenca na javne razpise za pridobitev sredstev je zelo velika, zato morajo
organizacije ogromno dela posvetiti pripravi dokumentacije in imeti dobro usposobljene
ljudi, drugače so pogoji za pridobitev sredstev minimalni ali nični.
Kaj je vaš glavni cilj projekta, kaj želite z njim doseči?
O(1):« Glavna cilja sta dva:
- usposobiti in zaposliti večje število oseb iz skupine težje zaposljivih nad 50 let, predvsem
žensk,
- nadgraditi zaposlitveno jedro socialnega podjetništva na področju zelenih delovnih mest
in storitvenih dejavnosti primernih za delo težje zaposljivih oseb«.
O(2): »Odgovor 14«.
Ugotovitve: Glavni cilj projekta je usposobiti in zaposliti večje število težje zaposljivih
oseb.
Ali gre za samostojen projekt ali za partnerskega?
O(1): »Projekt je partnerski med nosilcem – prijaviteljem projekta Zadrugo Dobrote z.b.o.
In partnerjem, društvom Ekologi brez meja iz Ljubljane«.
O(2): »Gre za partnerski projekt, skupaj z EBM«.
Ugotovitve: Projekt je partnerski v sodelovanju z Zadrugo Dobrot in z društvom Ekologi
brez meja.
Vidite kje v prihodnosti možnost sodelovanja z drugimi socialnimi podjetji?
O(1): »Možnosti sodelovanja obstajajo, predvsem iz področja zbiranja, predelave in trženja
tekstila in tekstilnih izdelkov ter tistimi, ki zbirajo ali predelujejo ostale odpadne frakcije
(papir, rabljeni predmeti, knjige...)«.
O(2): »Seveda«.
Ugotovitve: Vidijo možnosti sodelovanja, predvsem na področju zbiranja, predelave,
trženja tekstila in njihovih izdelkov.
33
Kakšni so vaši končni izdelki, kje jih je moč kupiti?
O(1): «Naš končni izdelek so balirane krpe za čiščenje v industriji:
http://www.tekstilnica.si/industrijske-cistilne-krpe, ki jih je mogoče kupiti direktno na naši
poslovni enoti v Dravogradu, v Dravogradu imamo tudi pralnico in likalnico oblačil in
nudimo storitev pranja, društvo Ekologi brez meja pa na spletni trgovini prodaja naše
izdelke: http://trg.ebm.si».
O(2): »Industrijske krpe, razne torbice, prevleke za blazine, sedežne vreče, okrasni lončki
za rože, ležišča za domače živali. Mogoče jih je kupiti pri nas na tekstilnem centru v
Dravogradu ali na spletni strani EBM«.
Storitev pranja je mogoča v Dravogradu.
Ugotovitve: Njihov končni izdelek so balirane krpe za čiščenje v industriji, torbice,
prevleke za blazine, sedežne vreče, okrasni lončki za rože, ležišča za živali. Stvari je moč
kupiti preko spletne trgovine ali fizično v centru za Koroško regijo, v Dravogradu.
Kakšno skupino ljudi zaposlujete? Nastajajo težave pri samem delu z ljudmi, če, kako jih
rešujete?
O(1): «Zaposlujemo težje zaposljive osebe iz skupine starejših delavcev (nad 55 let) in
prve iskalce zaposlitve«.
O(2): »Težave so kot v vsaki drugi firmi, mi sicer zaposlujemo težje zaposljive osebe nad
50 let in mlajše brez izobrazbe. Kakšnih posebnih težav zaradi izbire zaposlenih nimamo«.
Ugotovitve: Zaposlujejo težje zaposljive ljudi (nad 55let) in prve iskalce zaposlitve, težav
pri tem nimajo. Torej še bolj poudarjeno, da so težje zaposljivi starejši ljudje, ter mladi.
Kako, če sploh, promovirate projekt Tekstilnica?
O(1): »Projekt promoviramo s spletno stranjo www.tekstilnica.si, Facebook stranjo
https://www.facebook.com/Tekstilnica, objavami za medije ob zbiralnih akcijah, ki jih
organiziramo po Sloveniji, ko kje postavimo kakšen nov zabojnik za zbiranje oblačil, s
sodelovanjem na sejmih in sodelovanjem z drugimi institucijami (šole, Rdeči križ,
humanitarne akcije)«.
O(2): »Facebook, spletne strani, razni prispevki na televiziji, radiu, članki v časopisih, na
naših zabojnikih za zbiranje«.
Ugotovitve: Projekt Tekstilnica promovirajo preko socialnega omrežja, preko svoje spletne
strani, preko medijev z raznimi zbiralnimi akcijami, članki v časopisih, z zabojniki.
34
S pomočjo primerjave odgovorov smo prišli do ugotovitve, da se s socialnim
podjetništvom v Sloveniji nekaj dogaja, da gredo stvari v pravo smer, a še vedno nastajajo
težave pri zakonodaji. Če bi bilo pri nas več državnih ukrepov, potem bi bile možnosti za
uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji zelo dobre. Socialno podjetništvo
pri nas je takšno predvsem zaradi tega, ker nimamo tradicije ter razumevanja podjetniške
svobode, predvsem zaradi zakonodaje in dostopnosti do kapitala. Socialno podjetništvo
lahko razumemo in primerjamo z navadnim, le da se pri socialnem doda element
zaposlovanja težje zaposljivih ljudi, zaradi tega pa lahko podjetje pridobi določene državne
subvencije in družbeni ugled. Povzamemo lahko tudi, da so organizacije delno financirane
s strani Evropskega socialnega sklada, kar pomeni, da le tako lahko obstaja organizacija in
nudi ljudem zaposlitev. Zaposlitev nudijo: starejšim, mlajšim – iskalci prve zaposlitve in
invalidnim osebam.
35
6 SKLEP
Glede na vso podano literaturo in gradivo, ki smo ga preučili in glede na opravljena
intervjuja s socialnima podjetnikoma, smo prišli do naslednjih trditev:
Da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito kot v drugih državah zaradi
same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi zapletene zakonodaje in
dostopnosti do kapitala. Ugotavljamo, da se za korak socialnega podjetništva odločajo
predvsem moški, vsaj po naših dveh intervjujih, da se glede na izobrazbo lahko vsak
pojavi v svetu socialnega podjetništva, saj se vsak podjetnik sproti uči iz dneva v dan, ko
pride v različne situacije, veliko učenja je že pred samo prijavo na razpis, saj je treba
predelati veliko gradiva in preštudirati zakone, itd. Vsaka skupina zaposlenih,
posameznikov je lahko pobudnih socialnega podjetništva.
Možnosti delovanja socialnega podjetništva pri nas so slabe, predvsem zaradi aktualne
zakonodaje in nerazvitosti podpornega okolja. Socialna podjetja pri nas se soočajo s
pomanjkanjem finančnih sredstev, s slabo odzivnostjo bank glede kreditiranja. Socialne
organizacije se prijavljajo na javne razpise za dodelitev finančnih sredstev, priprave na
razpis zahtevajo veliko dela, konkurenca je močna, finančna sredstva pridobijo le najboljši.
Projekt v primeru Tekstilnice je delno financiran s strani Evropskega socialnega sklada.
Socialno podjetništvo spodbuja zaposlovanje starejših ljudi, ter iskalcev prve zaposlitve.
To so skupine ljudi, katere so težje zaposljive in veseli smo, da je v tem času vedno več
takšnih socialnih podjetij, ki ljudem omogočajo to zaposlitev. Socialna podjetja (npr.
Tekstilnica) izdeluje izdelke, ki jih prodaja končnim uporabnikom.
Na podlagi opravljene raziskave lahko sklepamo, da socialno podjetništvo v Sloveniji še ni
dovolj razvito, da se pojavljajo težave pri sami zakonodaji, pri sofinanciranju organizacij in
pri samih razpisih za dodelitev finančnih sredstev. Je pa razvidno, da se vse skupaj premika
v določeno smer, da se za socialno podjetništvo odloča vedno več ljudi, kar daje novo
upanje glede zaposlitvenih možnosti težje zaposljivim osebam.
36
7 POVZETEK
Namen diplomskega seminarja je bil, da izvemo kaj je socialno podjetništvo, kdo so
socialni podjetniki, kakšna je razlika med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, kdo
pomaga pri samem razvoju socialnih podjetij/projektov pri nas.
Da bi vse to izvedeli, smo se tega lotili na 2 načina; na teoretični in empirični način, torej,
diplomski seminar smo razčlenili na dva dela, v empiričnem delu smo uporabili študijo
primera.
Pri prvem delu, teoretičnem smo se seznanili z osnovnimi pojmi o podjetništvu, spoznali
razliko med »klasičnim« in socialnim podjetništvom, ugotovili kakšno je stanje na
področju socialnega podjetništva v Sloveniji, kakšne so njegove značilnosti, kakšna je
vloga socialnega podjetništva v Evropski uniji, se pobližje spoznali z zakonodajo in vlogo
države pri doseganju razvojnih ciljev.
V drugem, empiričnem delu smo uporabili študijo primera na projektu Tekstilnica iz
Koroške regije. Izvedli smo intervju z ustanoviteljema projekta Tekstilnica na Koroškem.
Z raziskavo smo izvedeli, da je socialno podjetništvo v Sloveniji še vedno manj razvito
kot v drugih državah zaradi same tradicije in razumevanja podjetniške svobode, zaradi
zapletene zakonodaje in dostopnosti do kapitala.
Namen socialnih podjetij je, da nudijo možnost zaposlitve težje zaposljivih oseb, ter jim s
tem zagotovijo socialno varnost. Ljudi izobrazijo do tiste mere, da so samostojni, da imajo
sami občutek, da lahko veliko naredijo za podjetje in so zadovoljni z delovnimi pogoji.
Ključne besede: Socialno podjetništvo, podjetništvo, socialno podjetništvo v Sloveniji,
zakonodaja, ministrstva, občine, socialni projekt.
37
8 SUMMARY
The purpose of this thesis is to explore what “Social Entrepreneurship” is, who are social
entrepreneurs, what is the difference between classic and social Entrepreneurship and who
helps develop social Entrepreneurship and/or related projects in our environment.
To find that out I approached the problem from two different aspects: Theoretical aspect
and Empirical aspect.
In the first theoretical part, we discussed basic concepts of Entrepreneurship, saw the
difference between classic and social Entrepreneurship, found out what is the current state
of social Entrepreneurship in Slovenia along with what its features are. Then, by achieving
development goals, we saw the role and legislation of social Entrepreneurship in European
Union. In the second Empirical part, we used a case study.
In the second, Empirical part we applied a case study based on the project named
“Tekstilnica iz Koroške regije.” We performed an interview with the founders of the
project “Tekstilnica iz Koroške regije.” With the research we found out that the social
Entrepreneurship in Slovenia is still underdeveloped unlike in the other countries, due to
the tradition and understanding of entrepreneurial freedom, complicated legislation and
access to capital.
The purpose of social companies is to offer employment to those who are unable to find it
themselves and to secure them social safety. They educate people to the extent that they are
independent, that they have the feeling they can contribute to the company and that they
are satisfied with the work conditions
Key words: Social entrepreneurship, entrepreneurship, social entrepreneurship in Slovenia,
legislation , ministry, municipalit, social project.
38
9 VIRI IN LITERATURA
9.1 Literatura
1. Antončič, B., Hisrich, R., Petrin, T., Vavhič, A. 2002. Podjetništvo. Ljubljana: GV
založba
2. Belak, J. (1993). Podjetništvo, politika podjetja in managment. Maribor: Obzorja
3. Bloom, Gordon M. (2006). The social Entreprenership Collaboratory (SE Lab): A
University Incubator for a Rising Generation of Social Entrepreneurs.
4. Bornstein, David in Susan Davis. (2010). Social Entrepreneurship: What Everyone
Needs to Know. Oxford: Oxford University Press.
5. Bornstein, D. (2007). How to Change the World. Oxford: Oxford University Press.
6. Boschee, J. (1998). Merging Mission and Money: A Board Members Guide to Social
Entrepreneurship. Washington: The National Center for National Nonprofit Boards.
7. Branco, D., Eugenio, G., Giacinto, T., Franek, J., Zagorec, S., Zagorec, S,. (2004).
Uvajanje socialnega podjetništva v Sloveniji. Ljubljana: Pospeševalni center za malo
gospodarstvo.
8. Čibej, J., Damjan, J., Možina, S., Prašnikar, J., Repovž, L., Rešič, V., Rozman, R.,
Valenčič, D., Zajc, T., Zupan, N. (1992). Slovensko podjetje jutri. Ljubljana: Narodna
in univerzitetna knjižnica
9. Drnovšek, M. (2007). Podjetništvo: priročnik. Ljubljana: Ekonomska fakulteta
10. Gerber, M.E. (2004). Mit o podjetniku : zakaj večina podjetij ne uspe in kako to
spremeniti. Ljubljana: Lisac & Lisac: GEA college, Poslovno izobraževalni center.
11. Gomezelj, Omerzel, D. (2010). Podjetništvo in znanje. Koper: Fakulteta za
management Koper.
12. Jagodič, G., Dermol, V. (2012). Biti podjeten, biti inovativen- biti podjetnik. Celje:
Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
13. Jelovac, D. (2000). Podjetniška kultura in etika. Portorož: VSŠP
14. Jelovac, D. (2010). Poslovna etika kot nujni pogoj odličnosti. V Etičnost razmišljanja
in delovanja pri uveljavljanju strategije univerzalne odličnosti in mojstrstva, ur. Boris
Bukovec, 83-100. Novo mesto: Fakulteta za organizacijske študije.
15. Kolarič, Z., Rakar, T. (2010). Obseg, struktura in vloga/funkcija slovenskih civilno-
družbenih organizacij: Študija primera. Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za
socialno varstvo.
16. Lužar, D., Gavez, S., Hazl, V., Marošek J., Zagorc, S., Zagorc, Simona, Gorjanc, M.,
Kovač, Z., Branco, D., Golob, M. (2005). Študija obstoječega stanja na področju
socialne ekonomije v Sloveniji – s priporočili za pripravo modela uvajanja socialnega
podjetništva. Ljubljana: JAPTI
17. Malačič, J., Bevc, M., Svetlik, I., Senjur, M., Murn, A., Lavrač, I., Dimovski, V.,
Rojec, M., Stanovnik, P., Kos, M., Jaklič, M., Vavhič, A. (1995). Strategija
39
gospodarskega razvoja Slovenije: Faktorji gospodarskega razvoja. Ljubljana: Narodna
in univerzitetna knjižnica. Ljubljana: Gea College.
18. Marcuse, H. (1972). One Dimensional Man.London:ABACUS
19. Mesojedec, T., Šporar, P., Strojan, K., Valentinčič, T., Bačar, F., Sakovič, G., Strojan,
T. (2012). Socialno podjetništvo. Ljubljana: Salve 2012.
20. Miloševič, G., Kovač, Z., Radej, B. (2010). Socialno podjetništvo – izzivi in
perspektive. Murska Sobota: Pribinovina
21. Petrin, T. (2000). Podjetništvo: pomemben dejavnik razvoja podeželja. V: Podjetništvo
– izziv za 21.stoletje
22. Plut, T., Plut, H. (1995). Podjetnik in podjetništvo. Ljubljana: Znanstveno in
publicistično središče.
23. Pšeničny, V., Berginc, J., Letonja, M., Pavlin, I., Vadnjal, J., (2000a). Podjetništvo:
podjetnik, podjetniška priložnost, podjetniški proces in podjem. Portorož: Visoka
strokovna šola za podjetništvo.
24. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2009). Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji:
GEM Slovenija 2010. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
25. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2010). Slovensko podjetništvu v letu krize:
GEM Slovenija 2009. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
26. Steblovnik, Z., Melink, N., Leban, I., Šček, T., Obal, J., Levstek, M., Sovinc, A.,
Lorber, J. (2001). Podjetništvo. Ljubljana: Lesarska založba
27. Širec, K., Rebernik, M. (2010). Vrzeli slovenskega podjetniškega okolja. Maribor:
Ekonomsko-poslovna fakulteta.
28. Škarja, P. (2012). Česar nas niso naučili v šolah: Podjetništvo. Ljubljana: Podjetje
izobraževanja Petra Škarja, sp.
29. Špilak, Š. (1999). Podjetniški priročnik. Murska sobota: Pomurska založba
30. Tajnikar, M. (2000). Tvegano poslovodenje. Portorož: Visoka strokovna šola za
podjetništvo.
9.2 Viri
1. Čeh, Silva. (2013). Evropske spodbude za socialno podjetništvo [online]. Dostop na:
http://www.delo.si/gospodarstvo/finance/evropske-spodbude-za-socialno-
podjetnistvo.html
2. Defourney, J. (2010). Journal of social entrepreneurship [online]. Dostop na:
http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/conference/defourny_en.pdf
3. Delo.si, STA (2013). Socialno podjetništvo: do leta 2020 se približati evropskemu
povprečju [online]. Dostop na: http://www.delo.si/novice/politika/socialno-
podjetnistvo-do-leta-2020-se-priblizati-evropskemu-povprecju.html
4. Kos, Blaž. (2010). Slabosti podjetništva: Born to create [online]. Dostop na:
http://www.blazkos.com/slabosti-podjetnistva.php
40
5. Matica, V. (2007). Socialno podjetništvo – tema za 21. stoletje [online]. Dostop na:
http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/matica2780.pdf
6. Mesojedec, Tadeja. (2012) Izobraževalno gradivo: »šola socialnega podjetnišva«
[online]. Dostop na: http://www.eko-humanitatis.org/wp-
content/uploads/2013/03/Delavnica-1_Osnove-socialnega-podjetni%C5%A1tva.pdf
7. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (2013). Sprejeta
strategija socialnega podjetništva [online]. Dostop na:
http://www.mddsz.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1966/7189/
8. Monzon J.L., Chavez, R. 2007. The social economy in the European union [online].
Dostop na:
http://www.academia.edu/425630/The_Social_Economy_In_the_European_Union_200
7_
9. Setnikar, Nejc (2013). Strategija razvoja socialnega podjetništva 2013 – 2016 [online].
Dostop na: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/strategija-razvoja-
socialnega-podjetnistva-2013-2013-2016
41
1
Priloge Priloga 1
INTERVJU
1. Spol
M
Ž
2. Starost:
3. Izobrazba
a) Osnovna šola
b) Poklicna šola
c) Srednja šola
d) Višja šola
e) Visoka šola
f) Magisterij
g) Doktorat
4. Smer izobrazbe
a) Naravoslovna
b) Družboslovna
c) Tehnična
d) Ekonomska
5. Kako bi definirali socialno podjetništvo?
6. Kako vam je kaj znano socialno podjetništvo v tujini, bi ga lahko primerjali s
slovenskim soc. podjetništvom?
2
7. Kdo so lahko pobudniki socialnega podjetništva pri nas?
8. Kakšno je vaše znanje na področju podjetništva?
9. Kakšne so možnosti za uspešno delovanje socialnega podjetništva v Sloveniji?
10. Kakšne so bile priprave na izpeljavo projekta?
11. S čim se ukvarjate v vašem projektu, kako se projekt imenuje?
12. S kakšnimi težavami in omejitvami ste se v okviru projekta Tekstilnica soočali?
13. Od kod ideja o vašem projektu?
14. Kakšna je vaša vizija?
15. Kako se je na projekt Tekstilnica odzvala okolica?
16. S katere strani je financiran vaš projekt, kaj to pomeni za vas?
17. Je težko pridobiti sredstva preko razpisa, kako je z birokracijo?
18. Kaj je vaš glavni cilj projekta, kaj želite z njim doseči?
19. Ali gre za samostojen projekt ali za partnerskega?
3
20. Vidite kje v prihodnosti možnost sodelovanja z drugimi socialnimi podjetji?
21. Kakšni so vaši končni izdelki, kje jih je moč kupiti?
22. Kakšno skupino ljudi zaposlujete? Nastajajo težave pri samem delu z ljudmi, če, kako
jih rešujete?
23. Kako, če sploh, promovirate projekt Tekstilnica?