Embed Size (px)
Citation preview
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
DELO V SPLOŠNO KORIST V
PREKRŠKOVNEM IN KAZENSKEM PRAVU
Diplomsko delo
Tanja Slana
Kranj, 2014
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE
DELO V SPLOŠNO KORIST V
PREKRŠKOVNEM IN KAZENSKEM PRAVU
DIPLOMSKO DELO
Kandidatka: Tanja Slana
Vpisna št.: 80010037
Študijski program: Univerzitetni študijski program I. stopnje Javna uprava
Mentor: prof. dr. Boštjan Tratar
Kranj, 2014
ZAHVALA
Najprej se zahvaljujem mentorju za vso strokovno pomoč in podporo pri izdelavi
diplomske naloge. Pomoč mi je nudil zmeraj, kadar sem jo potrebovala, ne glede na
čas in obveznosti, ki mu jih nalaga služba generalnega državnega pravobranilca.
Zahvala gre tudi vsem udeleženim pri zbiranju informacij. Izpostavila bi delavce,
koordinatorje na socialnih centrih, ki so mi priskočili na pomoč pri izpolnjevanju
vprašalnika. Posebna zahvala gre gospe Marinki Dobrajc, ki mi je namenila veliko
svojega časa in z mano delila dolgoletne izkušnje svojega opravljenega dela.
Prav tako se zahvaljujem svojim bližnjim in prijateljem, ki so mi ves čas stali ob strani in
mi vlivali voljo.
Hvala!
ii
POVZETEK
V svoji diplomski nalogi bom predstavila razmeroma nov institut prekrškovnega in
kazenskega prava, delo v splošno korist oziroma družbeno koristno delo.
Delo v splošno korist ponuja alternativen način neodplačnega plačila globe in
nadomestila uklonilnega zapora zaradi neplačila globe. V kazenskem pravu pa
predstavlja možnost nadomestila zaporne kazni do dveh let, nadomestilo v postopku
poravnave ali v postopku odložitve kazenskega pregona.
V diplomskem delu bom podrobneje opisala prej opredeljen institut. V opisu bom zajela
glavne značilnosti ter njegovo pravno podlago, kjer bom poudarila razmejitev na
področju prekrškovnega in kazenskega prava.
Delo v splošno je korist je bistveno pogosteje uporabljeno v prekrškovnem pravu, saj
se dnevno zabeleži vse večje število prekrškov, za katere je seveda predpisana
sankcija globa. Te pa vse več ljudi, zaradi slabega finančnega stanja, ni zmožno
poravnati. V tem primeru poskusijo poiskati drug, neodplačen način plačila predpisane
globe.
Delo v splošno korist oziroma v korist lokalne skupnosti je razmeroma nov institut,
Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist je bil sprejet novembra 2008.
V svoji diplomski nalogi bom predstavila njegovo poznavanje in uporabo v praksi. Pri
raziskavi se bom obrnila na pristojne organe, med katerimi imajo najpomembnejšo
vlogo centri za socialno delo, ki dalje sodelujejo z izvajalskimi organizacijami in njihovi
koordinatorji. Predstavila bom njihovo delovanje, izkušnje in stanje v praksi, pri čemer
se bom dotaknila tudi težav pri samem izvajanju in poskusila podati predloge izboljšav.
V diplomski nalogi se ne bom omejila le na Republiko Slovenijo, temveč bom institut
raziskala tudi v drugih državah članicah Evropske Unije. Zaradi številčnosti bom
izpostavila le nekatere; Avstrijo in Nemčija ter državo nečlanico Švico.
Raziskava temelji predvsem na poznavanju tega instituta in njegovi uporabi v praksi,
diplomsko delo pa se zaključi primerjalno z rezultati raziskave delovanja v tujini in pri
nas.
Ključne besede:
• delo v splošno korist • center za socialno delo
• družbeno koristno delo • napotena oseba
• prekrškovno pravo • izvajalske organizacije
• kazensko pravo • delo v splošno korist v tujini
iii
ZUSAMMENFASSUNG
In meiner Diplomarbeit werde ich einen relativ neuen Institut Vergehen Recht und
Strafrecht vorstellen. Das ist die Arbeit im Interesse der Allgemeinheit oder, am
häufigsten verwendeten, gemeinnützige Arbeit.
Arbeit im Interesse der Allgemeinheit bietet eine alternative Möglichkeit unentgeltliche
Zahlung der Geldstrafen und als Entschädigung bei Nichteinhaltung der Haft für Nicht-
Zahlung von Geldbußen. Im Strafrecht stellt die Möglichkeit des Ausgleichs
Freiheitsstrafe von bis zu zwei Jahren, Vergütung in der Siedlung oder in den Prozess
der Aussetzung der Strafverfolgung.
In der Diplomarbeit werde ich dem zuvor definierten Institut im Detail beschreiben. In
der Beschreibung bedeckte ich die wichtigsten Merkmale und die Rechtsgrundlage.
Hier markiere ich die Abgrenzung der Vergehen Recht und Strafrecht.
Arbeit im Interesse der Allgemeinheit, ist viel häufiger benutzt in der Strafrecht wegen
der wachsenden Zahl von Straftaten. Für die gibt natürlich die vorgeschriebene
Geldstrafe, die mehr und mehr Menschen nicht in der Lage zu zahlen ist. In diesem
Fall versuchen sie eine andere Zahlungsoption zu finden.
Die Arbeit im Interesse der Allgemeinheit und auch im Nutzen der örtlichen
Gemeinschaft ist einen relativ neue Institution. Der Vorschrift für die Ausführung der
Arbeit im Interesse der Allgemeinheit war im November 2008 angenommen.
In meiner Diplomarbeit möchte ich den Wissen und den Nutzung gemeinnützige Arbeit
in der Praxis präsentieren. In der Studie wandte ich mich an die zuständigen
Behörden, bei welchem haben die wichtigste Rolle die Zentren für Sozialarbeit. Die
arbeiten weiter mit den Durchführungsorganisationen und ihre Koordinatoren
zusammen. Ich würde gerne ihre Leistungen, Erfahrungen und den Stand in der Praxis
präsentieren. Ich werde auch die Thema die Schwierigkeiten bei der Umsetzung
berühren und am Ende versuchte ich die Verbesserungsvorschläge zu machen.
Meine Diplomarbeit würde ich nicht nur auf die Republik Slowenien beschränken, aber
ich werde gemeinnützige Arbeit auch in anderen Ländern untersuchen, der
Mitgliedstaaten der Europäischen Union. Aufgrund der großen Anzahl, werde ich nur
ein paar Länder markieren, Österreich und Deutschland und Schweiz, Nicht-
Mitgliedstaat der Europäischen Union.
Die Studie basiert vor allem auf das Wissen dieser Institution und ihrer Anwendung in
der Praxis. Sie schließt sich mit dem Vergleich von Ergebnisse der Operation im
Ausland und im Slowenien ein.
iv
Schlüsselwörter:
• Die Arbeit im Interesse der Allgemeinheit • Das Zentrum für soziale Arbeit
• Die gemeinnützige Arbeit • Die gepostete Person
• Vergehen Recht • eine Executive-Organisation
• Strafrecht • die Arbeit im Interesse der Allgemeinheit
im Ausland
v
KAZALO
1 UVOD ........................................................................................................................ 1
1.1 OPREDELITEV TEME NALOGE .................................................................... 1
1.2 NAMEN IN CILJI ............................................................................................. 1
1.3 METODE DELA ................................................................................................... 2
1.4 DELOVNE HIPOTEZE ........................................................................................ 2
1.5 STRNJENI OPIS PO POGLAVJIH ...................................................................... 2
2 DRUŽBA IN DRUŽBENA PRAVILA .......................................................................... 4
2.1 Kršenje družbenih pravil ...................................................................................... 4
3 DELO V SPLOŠNO KORIST OZIROMA DRUŽBENO KORISTNO DELO .............. 6
3.1 DELO V SPLOŠNO KORIST V PREKRŠKOVNEM PRAVU ................................ 7
3.1.1 Prekršek........................................................................................................ 7
3.1.2 Globa ............................................................................................................ 8
3.1.3 Uklonilni zapor ............................................................................................. 8
3.1.4 Globa, izrečena s plačilnim nalogom ............................................................ 9
3.1.5 Prisilna izterjava globe ............................................................................... 10
3.1.5.1 Prisilna izterjava globe v davčnem postopku ........................................ 11
3.2 DELO V SPLOŠNO KORIST V KAZENSKEM PRAVU ...................................... 11
3.2.1 Zaporna kazen do dveh let ......................................................................... 12
3.2.2 Zaporna kazen do treh let .......................................................................... 13
3.2.3 Poravnavanje v kazenskih zadevah ........................................................... 13
3.2.4 Odloženi pregon......................................................................................... 14
4 IZVEDBA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST......................................... 16
4.1 Podaja predloga ............................................................................................... 16
4.2 Center za socialno delo .................................................................................... 16
4.2.1 Koordinator ................................................................................................ 17
4.3 Izvajalska organizacija ...................................................................................... 17
4.4 Izvedba dela v splošno korist v primeru mladoletne osebe ............................... 18
5 PRAKSA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST V SLOVENIJI ................... 20
5.1 Letno poročilo Varuha za človekove pravice za leto 2009................................. 20
5.2 Letna poročila Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij ................................... 21
5.3 Praksa CSD...................................................................................................... 22
5.3.1 Štajerska regija .......................................................................................... 22
vi
5.3.2 Koroška regija ............................................................................................ 23
5.3.3 Dolenjska regija in Bela Krajina .................................................................. 24
5.4 Prikaz prakse v določenih odmevnih primerih ................................................... 25
6 PRAKSA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST V TUJINI .......................... 27
6.1 Avstrija ............................................................................................................. 27
6.2 Nemčija ............................................................................................................ 28
6.3 Švica ................................................................................................................. 29
6.3.1 Kanton Bern ............................................................................................... 30
6.3.2 Kanton Zürich ............................................................................................ 30
6.3.3 Kanton Luzern............................................................................................ 31
6.4 Primerjava s Slovenijo ...................................................................................... 32
7 SKLEPI ................................................................................................................... 33
7.1 Predlogi izboljšav ............................................................................................. 34
8 ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 37
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 39
Samostojne publikacije ............................................................................................ 39
Članki ...................................................................................................................... 39
Pravni viri ................................................................................................................ 40
Sodna praksa .......................................................................................................... 40
Internetni viri ............................................................................................................ 40
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE ....................................................................... 43
PRILOGE .................................................................................................................... 44
1 Vprašalnik ........................................................................................................... 44
2 Vprašalnik v nemškem jeziku .............................................................................. 45
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA.................................................... 47
1
1 UVOD
1.1 OPREDELITEV TEME NALOGE
V diplomski nalogi se bom poglobila v pojem dela v splošno korist, ki se čez celotno
nalogo izmenjuje z izrazom družbeno koristno delo. Drugi termin je na splošno bolj
uporabljen in javnosti tudi bolj poznan.
Ker se nahajamo v težkih časih, ko se nekateri posamezniki oziroma družine s težavo
prebijajo iz dneva v dan, je nujno potrebno v sistem poleg denarnih in zapornih kazni
uvesti še dodatne načine sankcioniranja. Eden izmed teh alternativnih načinov
sankcioniranja predstavlja delo v splošno korist.
Diplomska naloga opisuje uporabo slednjega inštituta v prekrškovnem in kazenskem
pravu. V nadaljevanju se primerja njuna uporaba na celotnem območju države, prav
tako pa je podana primerjava uporabe zgoraj omenjenega inštituta v Sloveniji z
izbranimi drugimi državami.
1.2 NAMEN IN CILJI
Poglavitni cilj diplomskega dela je raziskati pojem dela v splošno korist v prekrškovnem
in kazenskem pravu.
Rdeča nit diplomskega dela je opredelitev pojma dela v splošno korist oziroma
družbeno koristnega dela. Raziskala bom njegovo uporabo v praksi v Sloveniji in jo
primerjala z uporabo v tujini.
V svoji tej diplomski nalogi bom raziskovala:
• obstoječe stanje dela v splošno korist in njegovo splošno prepoznavnost;
• delovanje centrov za socialno delo v povezavi z delom v splošno korist;
• obstoječe stanje dela v splošno korist v Sloveniji in ga primerjala z drugimi
izbranimi državami;
• v kolikšni meri kaznjenci zaprošajo za to alternativno metodo in ali so le-te
prošnje upravičene;
• morebitne težave pri izvajanju s podajo predlogov za rešitev le-teh.
2
1.3 METODE DELA
Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila deskriptivno metodo s študijem domače in
tuje literature. Največji del študijske literature bo predstavljala zakonodaja Republike
Slovenije. Informacije bom pridobivala tudi na podlagi trenutnih opazovanj.
Preostale informacije, ki se nanašajo na primerjalni del moje naloge, pa bom poskusila
pridobiti iz splošno dostopnih uradnih podatkov.
Prav tako bom poskusila čim več informacij zbrati neposredno pri izvajalcih dela v
splošno korist. Raziskava bo potekala na podlagi razgovorov s pristojnimi delavci, kjer
mi bo v oporo vnaprej konstruiran vprašalnik.
1.4 DELOVNE HIPOTEZE
Glavna delovna hipoteza se navezuje na vprašanje v koliki meri je v Sloveniji poznan
oziroma uporabljen institut delo v splošno korist kot alternativna možnost nadomestila
predpisane globe ali zaporne kazni.
Glavna hipoteza se razširi na drugo hipotezo, ki se nanaša na odobravanje uporabe in
izvajanja instituta v očeh širše javnosti Republike Slovenije.
1.5 STRNJENI OPIS PO POGLAVJIH
Na začetku so v diplomski nalogi navedeni poglavitni termini, ki se pojavljajo skozi
celotno nalogo in so potrebni za njeno razumevanje. Sledi opredelitev pojma delo v
splošno korist. Pojem se v nalogi uporablja primerjalno v prekrškovnem in kazenskem
pravu. V začetnem delu prvega poglavja sta slednja na kratko opisana. Opis se
navezuje na delo v splošno korist bodisi kot nadomestilo plačila predpisane globe
bodisi kot nadomestitev zaporne kazni.
Kasneje se diplomska naloga iz opisovanja teoretičnega dela posveti praksi uporabe
družbeno koristnega dela. Opis prakse temelji oziroma je povzet po pogovoru s
pristojnimi delavci, ki se ukvarjajo z izvajanjem dela v splošno korist. Natančneje je
opisan celoten postopek izvajanja instituta. Hkrati so navedena opažanja in izkušnje
pristojnih delavcev kakor tudi opisana problematika, ki se pojavlja pri samem izvajanju.
Praksa je raziskana tudi v nekaterih izbranih tujih državah in sicer v sosednji Avstriji,
Nemčiji in Švici. Tudi ta temelji na povzetku pogovora s pristojnimi zaposlenimi. Praksa
se v osrednjem delu zaključi primerjalno s prakso izvajanja v Republiki Sloveniji.
3
V zadnjem delu diplomske naloge poskušam opredeliti glavne pomanjkljivosti, na
katere sem naletela tekom raziskave. Za slednje v zaključnem delu naloge podam
morebitne predloge izboljšav in lastne zaključke.
4
2 DRUŽBA IN DRUŽBENA PRAVILA
Družba je množica različnih družbenih skupin. Te sestavljajo ljudje različnih ras,
narodnosti, socialnih položajev, itd. V teh skupinah pa veljajo določena pravila, ki jih
mora vsak posameznik, kot del družbe, sprejeti in v skladu z njimi ravnati. Če temu ni
tako, sledi sankcija.1
Največja družbena skupina je država, ki je hkrati tudi oblikovalka najpomembnejših
družbenih pravil, s katerimi ureja odnose znotraj svojih meja.
Med najpomembnejša družbena pravila štejemo pravo, moralo, običaj in pravni običaj.
Posvetili se bomo predvsem pravu, v sklopu katerega ima osrednjo vlogo pravno
pravilo. Sestavljata ga dve bistveni prvini, in sicer dispozicija in sankcija. Prva določa,
kakšno ravnanje se zahteva in od koga, druga pa napove, kaj čaka tistega, ki to
zapovedano ravnanje krši.2
2.1 Kršenje družbenih pravil
Družbena pravila obstajajo že vse od začetka povezovanja ljudi v skupine. Tako kot se
je razvila hierarhija in z njo tako imenovani poglavar, ki je uveljavljal svojo voljo in
določal pravila svoje skupine, tako so se razvijale tudi sankcije v primeru
nespoštovanja zapovedanega. Skozi čas je človeštvo oblikovalo najrazličnejše
družbene sisteme. Prav tako se je z njimi oblikovala vrsta družbenih pravil in sankcij za
kršitelje. V daljni preteklosti je bilo kaznovanje kruto. V večini primerov so se izvajale
telesne kazni, katerih prvoten namen je bil pokazati ostalim ljudem, da se kršenje pravil
ne izplača. Kazni je v veliki večini narekovalo duhovništvo, ki je stremelo po očiščenju
duše.
Kaznovanja so se prijele različne teorije, od absolutne pa vse do relativne teorije.
Predstavnika prve, Immanuel Kant in Georg F. Hege, sta kaznovanje opisala čisto
preprosto. Kazen je po njunem mnenju racionalen ukrep oziroma povračilo za storjeno
kaznivo dejanje in ni posledica kakršnegakoli maščevanja. Predstavnik relativne teorije
Platon pa poudarja, da je namen kaznovanja v tem, da se prepreči ponovno kršenje
pravil v prihodnosti.
Z razvojem družbe in pojavom demokracije so se postopoma ukinile najstrožje oblike
sankcioniranja. Moramo pa se zavedati, da je sankcioniranje nujno potrebno za
doseganje miru v družbenem okolju, v katerem sobiva množica različnih ljudi.
Tako se že čez celotno človeško zgodovino srečujemo s kršitvami zapovedanih pravil.
Pravne kršitve, ki so še posebej nevarne za družbo, pravo razglaša za kazenske
1 Wikipedija, DRUŽBA. Dostopno na:http://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba.
2 Perenič et al., UVOD V PRAVO (2002), str.19.
5
delikte. Med njimi so najhujša kazniva dejanja, ki so kot takšna izrecno določena v
kazenskem zakoniku.
Sem prav tako uvrščamo prekrške. Ti nastanejo s kršitvijo tistih pravnih pravil, ki v
svojih dispozicijah zahtevajo družbeno disciplino na pomembnih področjih življenja, da
bi se dosegel red in zagotovil normalen potek družbenih dejavnosti (v prometu,
opravljanju storitev, javni higieni in podobno).3
Zaradi njihove manjše družbene nevarnosti so zanje predvidene milejše sankcije kot za
kazniva dejanja.4 Za slednja so predvidene sankcije zapor, denarne kazni, varnostni in
vzgojni ukrepi, prekrški pa se kaznujejo z denarnimi ali krajšimi zapornimi kaznimi.
Poleg zgoraj omenjenih kršitev in sankcij se v slovenskem pravu pojavlja še dodaten,
dokaj nov institut, in sicer delo v splošno korist oziroma družbeno koristno delo. Z njim
se lahko nadomesti kazen zapora do dveh let ali neodplačno poravna denarna kazen,
prav tako pa se z njim lahko nadomesti plačilo globe, ki je bila izrečena v postopku o
prekršku. V sistem je bil vpeljan kot inštitut, ki ima sicer prvotno vlogo sankcije, hkrati
pa skrbi, da bi imela predpisana sankcija vzgojen učinek.
3 Prav tam.
4 Prav tam.
6
3 DELO V SPLOŠNO KORIST OZIROMA DRUŽBENO KORISTNO DELO
Delo v splošno korist oziroma družbeno koristno delo predstavlja alternativno možnost
poravnave predpisane globe oziroma prestajanja zaporne kazni.
Termin delo v splošno korist ima zakonsko podlago v:
Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1)5,
Zakonu o prekrških (v nadaljevanju ZP-1)6,
Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)7 in
Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS)8.
Delo v splošno korist kot inštitut lahko zasledimo že v Kazenskem zakoniku, ki je nastal
leta 1995, ki se je šele čez nekaj let dodobra razvil, bil dan v uporabo in pridobil na
veljavnosti. V večji meri se je pričel razvijati po vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta
2004. Leta 2008 pa je stopil v veljavo Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist.9 Z
njim so opredelili poglavitne pojme in dodali elemente, potrebne za udejstvovanje dela
v splošno korist v praksi.
Delo v splošno korist se opravlja v dobrobit države, samoupravnih lokalnih skupnosti in
drugih organizacij, ki opravljajo nepridobitno dejavnost, saj slednje ni namenjeno
pridobivanju dobička.
Namenjeno je temu, da se z delom nadomesti plačilo globe za storjen prometni
prekršek ali nadomesti uklonilni zapor, po kazenski zakonodaji pa nadomešča kazen
zapora do dveh let oziroma denarno kazen, razen v primeru zoper spolno
nedotakljivost. Delo v splošno korist se tako veliko pogosteje uporablja za zadeve
prekrškovnega prava.
Delo v splošno korist se opravlja izključno na pobudo storilca. Evropska konvencija o
človekovih pravicah v 4. členu navaja, da se nikogar ne sme siliti k prisilnemu ali
obveznemu delu10.
5 Kazenski zakonik, Ur. l. RS, št. 55/2008.
6 Zakon o prekrških , Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13.
7 Zakon o kazenskem postopku, Ur. l. RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo .
8 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Ur. l. RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno
besedilo,76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2 in 109/12. 9 Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist, Ur. l. RS, št. 109/2008, 19. 11. 2008.
10 Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ur. l. RS, (13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS
33/1994), 4. člen.
7
Obseg dela določi sodišče. ZP-1 predpisuje omejitev obsega dela, in sicer minimalno
40 in maksimalno 400 ur opravljanja dela v splošno korist.11 Delo se izvaja v prostem
času oziroma izven delovnega časa iz delovnega razmerja storilca.
V primeru neplačila globe je delo v splošno korist namenjeno le tistim storilcem, ki
zaradi slabega finančnega stanja ne morejo plačati predpisane globe. Ni pa namenjena
tistim, ki so globo zmožni plačati, vendar bi le-to raje odslužili z delom. Storilec poda
predlog za opravljanje dela v splošno korist prostovoljno. Pristojno sodišče preuči
njegovo prošnjo in ji ugodi v primeru, ko je prosilec dejansko nezmožen poravnati
predpisano kazen. Pri tem se upoštevajo dejstva, kot na primer storilčeva
nezaposlenost, če storilec nima v lasti nepremičnega ali premičnega premoženja
srednje ali višje vrednosti in ni lastnik vrednostnih papirjev višje vrednosti.
Delo v splošno korist v slovenski zakonodaji ne pozna zgolj enega poimenovanja tega
inštituta. V državah anglosaškega prava je poimenovan kot »community service«, pri
nas pa se v zakonodaji pojavlja pod različnimi izrazi; družbeno koristno delo, splošno
koristno delo, delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti, delo v korist
humanitarnih organizacij ali samoupravne lokalne skupnosti in podobno.
Slovenska zakonodaja že dalj časa omogoča opravo del v splošno korist, vendar lahko
njen porast spremljamo le zadnjih nekaj let.. Leta 2010 je bilo na opravljanje dela v
splošno korist napotenih 2589 ljudi, dve leti kasneje pa se je število povzpelo že na
4103 prosilcev.12
Izmed teh krepko izstopa delež zadev iz prekrškovnega prava, medtem ko je bila ta
alternativna možnost v kazenskem pravu širši javnosti nazorneje predstavljena v
zadnjih odmevnih sodnih procesih.
3.1 DELO V SPLOŠNO KORIST V PREKRŠKOVNEM PRAVU
3.1.1 Prekršek
Zakon o prekrških Republike Slovenije opredeljuje prekršek v 6. členu, kjer pravi, da je
prekršek dejanje, ki pomeni kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samoupravne ali
lokalne skupnosti, ki je kot tako določeno kot prekršek in je zanj predpisana sankcija.13
V 16. členu opredeljuje nastanek prekrška; in sicer je prekršek lahko storjen s storitvijo
ali opustitvijo oziroma, če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti. Za prekrške
so najpogosteje uporabljene sankcije globe.14
11
Zakon o prekrških , Ur. L. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 19. člen.
12 B. P., Država jim plača malico in prevoz. Dostopno na: http://www.zurnal24.si/drzava-jim-
placamalico-in- prevoz-clanek-218342. 13
Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 6. člen.
8
3.1.2 Globa
Globa je najpogosteje uporabljena sankcija v prekrškovnem pravu. ZP-1 navaja, da so
globe, ki so bile izrečene ob prekršku, prihodek države oziroma samoupravne lokalne
skupnosti. Slednja je do nje upravičena takrat, kadar se je kršil njen predpis.15
Globa se predpiše v razponu ali v določenem znesku. Za državljana posameznika,
pravno osebo, samostojnega podjetnika, itd., so predpisane različno visoke globe. Če
povzamem na primeru, se za posameznika predpisujejo globe v razponu od 40 EUR
do 5.000 EUR ali v določenem znesku med 40 in 2.000 EUR. V istem hipu velja za
samostojnega podjetnika posameznika globa v razponu med 200 in 150.000 EUR
oziroma v določenem znesku od 200 do 75.000 EUR.16
Samoupravna lokalna skupnost lahko storilca kaznuje le z globo v določenem znesku,
in sicer za posameznika od 40 do 1.250 EUR. Kadar je postopek o prekršku vodil
državni organ, se iz tega zneska krijejo njegovi materialni stroški, ki so nastali ob
postopku. Višino in izračun le-teh predpiše Vlada RS na predlog ministra za pravosodje
in ministra za finance.17
V odločbi o prekršku se določi rok za poravnavo globe, in sicer v razponu od osmih dni
do treh mesecev. Če predpisana globa presega trikratno vrednost najnižje vrednosti,
torej 120 EUR, lahko storilec zaprosi za obročno odplačevanje. Določi se način in rok
odplačevanja, ta pa ne sme biti daljši od enega leta.18
3.1.3 Uklonilni zapor
Sprejetje uklonilnega zapora je bila posledica plačilne nediscipline na področju
prekrškov. Za njegovo sprejetje je odgovorna nemška ustanova Deutsche Stiftung. Ta
je slovenskemu zakonodajalcu ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo predstavila
rezultate izboljšanja na področju plačilne discipline v prekrškovnem pravu v domačem
pravnem okolju.19
Uklonilni zapor je bil uveden leta 2005 z novim Zakonom o prekrških po vzoru nemške
zakonodaje. Ta določa, da se uklonilni zapor določi po uradni dolžnosti na predlog
okrajnega sodišča, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji ali na predlog
14
Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 16. člen.
15 Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 17.
člen. 16
Prav tam. 17
Tratar, Zakon o prekrških z uvodnimi pojasnili Boštjana Tratarja in s stvarnim kazalom, (2000), str.38.
18 Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 18.
člen. 19
Koman, NEMŠKO PRAVO O PREKRŠKIH IN NUJNA NOVA SISTEMSKA UREDITEV PODROČJA PREKRŠKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI (2001), str. 183-221.
9
prekrškovnega organa, če izrečena globa v določenem roku deloma ali v celoti ni bila
plačana.20
Uklonilni zapor traja, dokler storilec predpisane globe ne poravnana, vendar ne več kot
30 dni.
Uklonilni zapor se ne sme izreči mladoletnemu storilcu, pravni osebi, tujcu, če je bil v
postopku izdan plačilni nalog ali če predpisana globa ne presega vrednosti 300 EUR.
Pristojnost okrajnemu sodišču se dodeli po stalnem ali začasnem prebivališču storilca.
Kadar storilec pravočasno ne poravna predpisane globe, okrajno sodišče s sklepom
odredi uklonilni zapor. Storilec ima nato dve možnosti, in sicer, da sklepu v osmih dneh
od pravnomočnosti pisno ugovarja ali poda vlogo za opravljanje nalog v splošno korist.
Če sodišče ugotovi, da je storilec dejansko finančno nezmožen poravnati predpisano
globo, ugodi prošnji za opravo dela v splošno korist. V nasprotnem primeru se prošnja
kot neutemeljena zavrne. Okrajno sodišče jo zavrže s sklepom, storilec pa se lahko
nanj pritoži na višje sodišče. To mora o pritožbi odločiti v petnajstih dneh.
V sklepu o opravljanju dela v splošno korist sodišče določi vrsto dela, število ur, ki jih
mora storilec opraviti in zavod za socialno delo, ki bo pristojen za nadaljnje izvrševanje.
Sodišče je dolžno prosilca opozoriti, da se v primeru izmikanja oziroma neopravljanja
dogovorjenega dela, sklep o opravljanju dela v splošno korist razveljavi. V tem primeru
nastopi izvršitev uklonilnega zapora. Storilca se seznani, da lahko postopek za
prestajanje uklonilnega zapora še zmeraj prekine s plačilom izrečene globe. Če te ne
poravna, mu sodišče dodeli datum in kraj prestajanja uklonilnega zapora.
Ob neupoštevanju prej naštetega sledi prisilna privedba. Stroške privedbe nosi storilec
sam, od leta 2009 mora plačati še sodno takso, ki nastopi ob odreditvi uklonilnega
zapora oziroma prisilne privedbe.21
3.1.4 Globa, izrečena s plačilnim nalogom
V praksi se pojavljajo težave pri določanju uklonilnega zapora in opravljanju dela v
splošno korist kot nadomestilo plačila globe, izrečene s plačilnim nalogom. ZP-1 v 19.
členu navaja, da se plačilo globe, izdane s plačilnim nalogom ne nadomesti z
uklonilnim zaporom. Primeri iz prakse in sodbe sodišč so že nekajkrat naleteli na
težave z zvezi s to določbo. Nekatera so alternativne možnosti v primeru plačilnega
naloga dovoljevala, spet druga so predlog zavrnila. Primeri različne interpretacije iz
sodne prakse:
20
Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 202 . b člen.
21 Zakon o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13 in 58/14 - odl. US, 33. člen.
10
• Državni tožilec je v sodbi leta 2008 podal zahtevo za varstvo zakonitosti z navedbo,
da sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali določbo 19. člena Zakona o
prekrških, določba 20. člena ZP-1 pa ni bila upoštevana. Storilec je namreč podal
predlog za opravo dela v splošno korist, s katero bi se nadomestila predpisana globa.
V tem primeru bi naj bilo napačno stališče sodišča, da je nadomestitev plačila globe z
opravo določenih nalog v splošno korist vezana le na uklonilni zapor.
Nadomestitev plačila globe je namreč mogoče določiti tudi še v fazi prisilne izterjave
globe, tudi kadar uklonilni zapor ni bil določen. Sklicevanje sodišč na nedopustnost
nadomestitve globe je neutemeljeno in bi moralo sodišče o predlogu storilca odločati
tudi po vsebinski plati. Zadeva je bila na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom
ZP-1 zavrnjena kot neutemeljena, z razlago, da je odločanje o prekršku s plačilnim
nalogom posebno hiter postopek. V kolikor kršitelj globe ne plača v predpisanem roku
se takoj, brez posebnega opozorila, uvede postopek prisilne izterjave.22
• Tudi leto pozneje se v sodbi drugostopenjskega sodišča pojavi napaka v interpretaciji.
Sodišče obtoženemu sicer dovoli opravljanje dela v splošno korist, vendar mu ne naloži
konkretnih nalog za opravljanje, kot predvideva ZP-1, temveč mu odredi prisilno
izterjavo. Na podlagi pritožbe vrhovnega državnega tožilca na drugostopenjsko
sodišče, se zadeva vrne v odločanje prvostopenjskega organa. Ta nato prošnji za
opravljanje dela v splošno korist, tako kot v prvi odločbi, ugodi. Tokrat mu, v skladu z
zakonom, določi naloge, ki jih bo opravljal v sklopu družbeno koristnega dela, s katerim
bo nadomestil predpisano kazen.23
Zakoni in njihova interpretacija je izključno v pristojnosti sodišč oziroma sodnikov. V
primeru globe, izrečene s plačilnim nalogom in njene nadomestitve z opravljanjem dela
v splošno korist in prestajanjem uklonilnega zapora, sodna praksa še ni zedinjena.
3.1.5 Prisilna izterjava globe
Zadnji ukrep za izterjavo predpisane globe je prisilna izterjava. Odredi se v primeru, ko
uklonilni zapor ni bil določen ali izvršen oziroma kadar storilec tudi po prestajanju
uklonilnega zapora globe ni poravnal. 24
Tretja novela iz leta 2002 je v ZP-1 dodala rok za vložitev predloga za opravljanje
družbeno koristnega dela. Če uklonilni zapor ni bil določen, je potrebno predlog vložiti
najkasneje v osmih dneh po preteku roka za plačilo predpisane globe. V primeru
22
Sodba IV Ips 27/2008. 23
Sodba IV Ips 25/2009. 24
Zakon o prekrških ,Ur. l. RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13 in 111/13, 20. člen.
11
prestajanja uklonilnega zapora, se predlog vloži v osmih dneh od njegove izvršitve. Z
določitvijo tega roka zakonodajalec stremi k pospešitvi postopka prisilne izterjave.25
Izterjavo izvršijo davčni organi, pristojni za prisilno izterjavo.
3.1.5.1 Prisilna izterjava globe v davčnem postopku
Pojavi se vprašanje, kaj storiti v primeru, kadar storilec zavrne opravljanje dela v
splošno korist, hkrati pa nima denarnih sredstev, da bi poravnal predpisano globo.
Sodišče mu sicer lahko odredi prestajanje uklonilnega zapora, vendar bo ta oseba po
tridesetih dnevih, kolikor lahko ta najdlje traja, še zmeraj nezmožna poravnati dolg.
V takšnem primeru je edina rešitev začetek postopka prisilne izterjave v pristojnosti
davčnega organa. Tu se pojavi vprašanje, čemu je bilo prestajanje uklonilnega zapora
namenjeno in kaj se je z njim doseglo. Za takšne primere je bil podan predlog, da bi
obdobje prestanega uklonilnega zapora predstavljalo določeno višino predpisane
globe.26 V kolikor ta ne bi bila dokončno poravnana, se preostanek izterja s prisilno
izterjavo.
Tu se kaže namen uklonilnega zapora, ki vzpodbuja opravljanje dela v splošno korist,
kadar storilec kazni ni zmožen poravnati.27 Prej naveden predlog pa bi njegovemu
obstoju dal še dodatno veljavo.
3.2 DELO V SPLOŠNO KORIST V KAZENSKEM PRAVU
Pravne kršitve, ki so še posebej nevarne za družbo, pravo razglaša za kazenske
delikte. Med njimi so najhujša kazniva dejanja, ki so kot takšna določena v Kazenskem
zakoniku28. Da se dejanje opredeli kot kaznivo dejanje, morajo biti izpolnjene štiri
splošne predpostavke in sicer:
• »ravnanje« storilec mora navzven prepoznavno ravnati, to ravnanje pa mora biti
obvladano ali pa vsaj obvladljivo z njegovo voljo,
• »izpolnjenost biti inkriminacije« ravnanje mora ustrezati zakonskemu opisu kaznivega
dejanja,
• »protipravnost« ne smejo biti podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo storilčevo
ravnanje dovoljeno,
25
Guštin, ZAKON O PREKRŠKIH, Uvodna pojasnila Špela maček Guštin (2006), str.19. 26
Bele e tal., ZAKON O PREKRŠKIH S KOMENTARJEM (2005), str. 101. 27
Zagorc, ZAPOR - SLON V TRGOVINI S PORCELANOM (2005), stran 19. 28
Perenič et al., UVOD V PRAVO (2002), str.19.
12
• »krivda« dejanje mu je, glede na njegov specifičen odnos, mogoče očitati.29
16. člen KZ-1 navaja, da je kaznivo dejanje človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon
zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa
njegove znake ter kazen za krivega storilca.
Za kazniva dejanja je možno izreči različno dolge zaporne kazni oziroma različno
visoke denarne kazni. Za najhujša kazniva dejanja je možno izreči zaporno kazen do
trideset let zapora. Ponekod je še zmeraj v veljavi smrtna kazen, ki pa je v Republiki
Sloveniji ne poznamo.30
Poleg zapornih in denarnih kazni se tudi v kazenskem pravu stremi k izvajanju
alternativnih metod kaznovanja. Obstajajo tudi druge možnosti prestajanja kazni, in
sicer glede na to, za koliko časa je storilcu odrejena zaporna kazen.
V primeru zaporne kazni do devet mesecev ima storilec možnost hišnega zapora. V
tem primeru mu sodišče s sklepom omeji svobodo gibanja na stalno ali začasno
prebivališče oziroma zdravstveno ustanovo, kjer prestaja kazen. V primeru
nespoštovanja dogovora se nadaljnje prestajanje kazni izvrši v zaporu.31
3.2.1 Zaporna kazen do dveh let
Za zaporno kazen do dveh let obstaja možnost nadomestitve zaporne kazni z
opravljanjem dela v splošno korist. Ta možnost ni dovoljena v primeru prekrška zoper
spolno nedotakljivost. Delo mora opraviti v obdobju največ dveh let od pravnomočnosti
sodbe, in sicer v obsegu od najmanj 80 do največ 480 ur družbeno koristnega dela.32
Obseg, vrsto in način opravljanja dela določi sodišče. Za opravljanje dela v splošno
korist velja, da dve uri dela nadomestita en dan zapora. Upoštevajoč 6. člen
Konvencije o človekovih pravicah, opravljanje dela v splošno korist ne sme biti prisilno,
storilec se mora z opravljanjem le-tega strinjati oziroma sam podati predlog za njegovo
opravljanje.
Opravljanje dela v splošno korist poteka tako, da lahko obsojenec še dalje opravlja
svoje službene obveznosti in normalno uživa dosedanje socialno življenje. V večini
primerov se delo v splošno korist opravlja ob koncu tedna, kadar imajo obtoženi največ
časa. To je še posebej pomembno obtoženim, katerim je naloženo veliko število ur. Da
29
Ambrož , KAZNIVO DEJANJE IN NJEGOVE VREDNOSTNE PRVINE (2007), str. 11. 30
Perenič in drugi, UVOD V PRAVO (2002), str.19. 31
Kazenski zakonik, Ur. l. RS, št. 55/2008, 3. odstavek 86. člena. 32
Kazenski zakonik, Ur. l. RS, št. 55/2008, 4. odstavek 86. člena.
13
te opravijo pravočasno oziroma čim prej, nekateri opravljajo družbeno koristno delo
osem ur na dan.33
3.2.2 Zaporna kazen do treh let
V primeru zaporne kazni do treh let, razen v primeru zoper spolno nedotakljivost,
obstaja alternativna možnost prestajanja zaporne kazni na dela proste dni oziroma ob
koncu tedna.
KZ-1 v 86. členu omogoča to možnost osebam, ki so zaposleni, samozaposleni ali
samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost in dijakom oziroma študentom, ki se redno
šolajo. Zakon določa, da se ta vrsta prestajanja zaporne kazni odredi tistemu, ki je
osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati in verjeti, da bo prestajanje
zaporne kazni prestajal tako, kot mu je bilo določeno.
Zakon o izvrševanju sankcij v 12. členu določa, da se v primeru zlorabe prestajanja
kazni oziroma neizpolnjevanja pogojev glede zaposlitve ali šolanja, prestajanje zaporne
kazni ob koncu tedna prekine in se preostanek kazni prestane na zavodu.
Sloveniji je ta način prestajanja zaporne kazni še zelo nepoznan. Lani je na ta način
prestajalo kazen okoli trideset ljudi. Iz tega razloga se pojavljajo v praksi določena
vprašanja glede izvajanja. Eno izmed teh je točna določitev trajanja. Zakonodaja
določa le število nočitev, in sicer najmanj dve prenočitvi v zavodu v enem tednu. Po
laičnem mnenju bi se moral zapor pričel vršiti v petek popoldan in zaključiti v
ponedeljek zjutraj, praksa pa nam kaže drugačne primere.34
3.2.3 Poravnavanje v kazenskih zadevah
1. člen Pravilnika o poravnavanju v kazenskih zadevah navaja, da je glavni cilj
poravnavanja sklenitev sporazuma, ki vsebuje določeno moralno ali materialno
zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca in je dosežen v
postopku poravnavanja.
V postopku sodelujejo osumljeni storilec, oškodovanec in poravnalec.35 Slednji vodi
postopek poravnavanja, pri svojem delu pa mora biti popolnoma neodvisen, saj
predstavlja na nek način vlogo sodnika. Postopek mora zaključiti glede na težo
33
Povzeto po intervjuju s koordinatorko za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Maribor za Štajersko regijo, uni. dipl. soc. del. Marinka Dobrajc. Intervju je bil opravljen 29.7.2014.
34 Lovšin P.,Kršenje milih pravil vikend zapora,
Dostopno na: http://www.dnevnik.si/kronika/krsenje-milih-pravil-vikend- zapora. 35
Pravilnik o poravnanju v kazenskih zadevah, Uradni list RS, št. 114/04 in 58/11 - ZDT-1, 2. člen.
14
storjenega dejanja in sorazmerno z nastalimi posledicami. V postopek poravnavanja se
sme dodeliti zadevo za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali
zaporna kazen do treh let. V primeru opravljanja dela v splošno korist, s katero se
nadomesti kazen, v postopku prav tako sodeluje predstavnik pristojnega centra za
socialno delo.
Tudi v poravnavanju obstaja možnost dela v splošno korist. Kadar se v postopku
predloži predlog za opravljanje družbeno koristnega dela, mora poravnalec zaprositi za
mnenje pristojnega centra za socialno delo. Ta mora svoje mnenje podati v roku
petnajstih dni. V primeru odobritve sporazum med storilcem in oškodovancem vsebuje
tudi določila glede vrste in obsega opravljanja družbeno koristnega dela.36 27. člen
določa, da o sklenjenem sporazumu poravnalec obvesti pristojnega okrožnega
državnega tožilca, pristojni center za socialno delo in organizacijo, kjer se bo izvajalo
delo v splošno korist.
Poravnanje je v praksi za enkrat še nerealiziran pojem. Do sedaj je zabeleženo le bore
malo primerov uporabe te možnosti v praksi. V teoriji je ta inštitut dobro zasnovan. To
opcijo so želela izkoristiti komunalna podjetja, ki bi svojim dolžnikom ponudila možnost,
da svoje dolgove poravnajo z opravljanjem dela pri njih. Ideje do sedaj še niso uspeli
realizirati.37
3.2.4 Odloženi pregon
Postopek odloženega pregona je opredeljen v 162. členu Zakona o kazenskem
postopku. Z njim se odloži kazenski pregon za lažja kazniva dejanja, za katera je
predpisana zaporna kazen do treh let oziroma denarna kazen. Odloženi pregon je še
eden izmed institutov, s katerimi se stremi po hitrejšem reševanju sporov.
Odloženi pregon spada med alternativne, izvensodne načine reševanja sporov.
Natančneje je opredeljen v Splošnem navodilu za enotno uporabo določb 162. člena
Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona, sprejetega leta 2011.
Namenjen je reševanju kazenskih zadev:
• mladoletnikov, ki so prvič v postopku38,
• premoženjskih kaznivih dejanj, pri katerih so oškodovanci pravne osebe, zlasti
tatvinam (v trgovinah, na bencinskih servisih, ipd.);
• goljufij (na škodo telekomunikacijskih družb, zavarovalnic, ipd.);
36
Pravilnik o poravnanju v kazenskih zadevah, Uradni list RS, št. 114/04 in 58/11 - ZDT-1, 26. člen.
37 Povzeto po razgovoru s socialno delavko na CSD Maribor, uni. dipl. soc. del. Marinko
Dobrajc. 38
V tem primeru državni tožilec na razgovor povabi starše oziroma zakonitega skrbnika, v določenih primerih razgovoru prisostvuje tudi mladoletni storilec.
15
• poškodovanja tujih stvari (na škodo države ali lokalne skupnosti, ipd.);
• ponarejanja listin (registrskih tablic, avtobusnih, železniških vozovnic, smučarskih
kart, ipd.);
• povzročitve splošne nevarnosti, zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez
pomoči, povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti (zlasti kadar gre za lažje
kršitve cestnoprometnih predpisov);
• drugih kaznivih dejanj (npr. neplačevanju preživnine, kaznivim dejanjem zoper
delovna razmerja in socialno varnost in kaznivim dejanjem, pri katerih ni oškodovanca
ali je ta neznan);
• zadevam, pri katerih je interes oškodovanca, da čim prej dobi povrnjeno škodo ali
plačano preživnino pomembnejši od potrebe po izvedbi kazenskega postopka in
kaznovanju.39
Državni tožilec povabi obdolženca in oškodovanca na razgovor, kjer poskušajo doseči
sporazumen dogovor. Obdolženec in oškodovanec se lahko dogovorita za odpravo
oziroma poravnavo škode, poravnavo preživninske obveznosti, plačilo določenega
zneska v dobrodelne namene, v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ali za
opravo dela v splošno korist.
Opravljanje dela v splošno korist nadzoruje pristojni center za socialno delo. Rok za
opravo le-tega ne sme biti daljši od šest mesecev. Opravljanje predpisanega dela ne
sme ovirati storilčevih službenih obveznosti oziroma drugih obveznosti.
S postopkom za odložitev kazenskega pregona se odloži kazenski pregon, če je
obdolženi pripravljen izpolniti naloge, ki so mu bile v postopku naložene. V izreku
sklepa državni tožilec navede vrsto dela in hkrati določi rok, do katerega se odloži
kazenski pregon.
Kadar v poravnavi ne pride do dogovora ali poteče rok za opravo določene naloge,
državno tožilstvo z vložitvijo obtožnega predloga sproži kazenski postopek in zadevo
preda v odločanje sodišču.
V večini primerov so poravnave uspešne. Dogovorjenega se obdolženci držijo, saj to
zanje pomeni hitro rešitev spora, poleg tega pa se na ta način izognejo stroškom
kazenskega postopka in zapisu v kazensko evidenco.
Postopek zoper obdolženega se zaključi z izpolnitvijo dogovorjene naloge v
predpisanem roku.
39
Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona, Ur. l. RS, št. 24/11, 3. člen.
16
4 IZVEDBA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST
4.1 Podaja predloga
Postopek se prične na pristojnem sodišču, ki obravnava zadevo. Storilec zaprosi za
nadomestilo globe, prestajanja uklonilnega zapora ali zaporne kazni do dveh let z
opravljanjem dela v splošno korist. Če sodišče, glede na premoženjsko stanje storilca,
prošnji ugodi, se le-to poveže s pristojnim centrom za socialno delo. Ta po predpisih o
socialnem varstvu pripravi, vodi in nadzoruje izvrševanje dela.
4.2 Center za socialno delo
Osebo, ki je bila napotena na opravljanje dela v splošno korist, center za socialno delo
( v nadaljevanju CSD) najprej povabi na razgovor. Na podlagi razgovora, njegovih
osebnih lastnosti, družinskih razmer, zdravstvenega stanja, zaposlenosti, sposobnosti,
znanj in veščin, določijo okvir nalog, ki bi jih lahko posamezni kandidat opravljal. Poleg
prej naštetih lastnosti je potrebno upoštevati še stalno oziroma začasno prebivališče
napotene osebe, saj se delo opravlja znotraj kraja bivanja.
Na podlagi prej omenjenega CSD in napotena oseba izbereta možne izvajalske
organizacije. CSD skliče koordinacijski sestanek, kateremu prisostvujejo predstavnik
CSD, napotena oseba in predstavnik izvajalske organizacije. Določi se vrsta dela,
urnik, obveznosti in pravice storilca, nadzor nad opravljanjem dela, itd. (Gril, 2006, str.
156).
O poteku koordinacijskega sestanka se napiše zapisnik. Ta se posreduje sodišču, ki je
obravnavalo zadevo. Na njegovi podlagi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
sklene pogodbo z izvajalsko organizacijo. To pogodbo, skupaj z zapisnikom, se
ponovno posreduje sodišču in pristojnemu CSD. Na tej podlagi se storilcu izda poziv za
pričetek opravljanja družbeno koristnega dela (Gril, 2006, str. 156).
Pravilnik o izvrševanju kazenskih sankcij v 13. členu nalaga centrom za socialno delo
dolžnost zagotavljanja delovnih nalog in izvajalskih organizacij za izvrševanje dela v
splošno korist. Prav tako so po tem členu dolžne sporočiti sodišču, če storilec ne
izpolnjuje nalog v skladu z dogovorom.
17
4.2.1 Koordinator
Glavna vez med CDS in izvajalsko organizacijo je koordinator. Koordinatorji za
izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist delujejo regijsko. Na
območju dvanajstih regij trenutno deluje dvanajst koordinatorjev. Njihove naloge so:
• evidentiranje in izbor mreže organizacij, ki so pripravljene zagotavljati delovne
naloge,
• sklenitev pisnega dogovora z izvajalskimi organizacijami na območju regije,
• vzdrževanje mreže izvajalskih organizacij,
• sodelovanje pri usposabljanju izvajalskih organizacij,
• sodelovanje s sodišči pri oblikovanju seznama nalog v splošno korist,
• sodelovanje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, ki zagotavljajo delovne
naloge in izvajalske organizacije,
• sodelovanje pri izdelavi protokolov med sodišči, državnim tožilstvom,
poravnalci, izvajalskimi organizacijami in centri za socialno delo,
• nudenje strokovne podpore delavcem na krajevno pristojnih centrih za socialno
delo,
• sodelovanje v aktivu, ki skrbi za enotno delovanje in tekoče usklajevanje nalog
na področju države,
• analiza stanja v regiji;
• zbiranje podatkov, ugotavljanje potreb,
• zagotavljanje pogojev za začetek izvajanja nadomestne kazni,
• nadziranje v teku izvajanja.40
Koordinator je tako glavna vez med izvajalsko organizacijo in sodiščem. Deluje v
sklopu CSD, ki je dolžan poročati sodišču o morebitnih zapletih pri opravljanju dela v
splošno korist pri izvajalski organizaciji. Prav tako je tista vez, ki po zaključku dela
obvesti sodišče, da je bil sklep izvršen in je napotena oseba delo v splošno korist
opravila do konca.
4.3 Izvajalska organizacija
Izvajalska organizacija, v kateri napotena oseba opravlja delo v splošno korist, je lahko
vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi nepridobitno dejavnost. Delo
v splošno korist ne sme biti namenjeno pridobivanju dobička. Za zagotavljanje nalog in
izvajalskih organizacij morajo skrbeti tako CSD kot tudi tudi samoupravne lokalne
skupnosti.41
40
Center za socialno delo Maribor, Regijska koordinacija za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist, URL: http://csd-mb.splet.co/dejavnosti/koordinacije/regijska-koordinacija-za-izvajanje-nadomestne-kazni-in-drugih-ukrepov-v-splosno-korist/.
41 Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist, Ur. l. RS, št. 109/2008 , 3. člen.
18
V Sloveniji obstaja preko 900 izvajalskih organizacij, ki so pripravljene sodelovati pri
alternativni vrsti sankcioniranja. Najpogosteje se delo v splošno korist opravlja v
samoupravnih lokalnih skupnostih. Delo nudijo osnovne šole, župnije, športni in
mladinski centri, domovi za starejše, knjižnice, območna združenja Rdečega križa,
vzgojni zavodi, stanovanjske skupine, nekatera dobrodelna društva, itd.42
Organizacija oziroma pravna oseba se prostovoljno odloči, da se bo pridružila
izvajalskim organizacijam in bo v svoje delovanje vključila osebo, ki je v kazenskem
postopku. To lahko v praksi predstavlja velik problem, predvsem z vidika predsodkov.
Postopek za priključitev k izvajalskim organizacijam je preprost. Regijskemu
koordinatorju se le posreduje izjava oziroma prošnja za pristop med izvajalske
organizacije. V izjavi organizacija navede opravila oziroma dela, ki bi jih lahko
napotene osebe opravljale. Izjavo lahko pošlje tudi neposredno na lokalno sodišče.
Vrsto in delovni čas med izvajalsko organizacijo in napoteno osebo usklajuje
koordinator. Pred nastopom dela mora napotena oseba opraviti zdravniški pregled, po
potrebi tudi tečaj iz varstva pri delu.
Delo lahko opravlja po skrajšanem ali polnem delavniku, med tednom in tudi med
vikendi. Razpon predpisanih ur se giblje med 40 in največ 400 urami opravljanja dela v
splošno korist. Običajno se delo opravi v enem in najkasneje treh mesecih.
Po opravljenem delu pošlje izvajalska organizacija na CSD poročilo o zaključku dela.
Zraven mu priloži mesečni zahtevek za povračilo stroškov. Izvajalska organizacija
mora namreč napoteni osebi za obdobje opravljanja dela urediti zavarovanje, ji plačati
potne stroške in malico. Do slednje je upravičena ob delavniku, ki dnevno presega štiri
ure.
Delavca se zavaruje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po določbah
Zakona o zdravstvenem varstvu za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je
posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v skladu z določbami Zakona o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
4.4 Izvedba dela v splošno korist v primeru mladoletne osebe
Oseba je mladoletna do dopolnjenega osemnajstega leta starosti. Razlikujemo:
• mlajši mladoletniki od 14 do 16 leta,
• starejši mladoletniki od 16 do 18 leta,
42
Sobotainfo.com, Država prekrškarjem plačuje stroške prevoza in malico, Dostopno na: http://sobotainfo.com/novica/globalno/drzava-prekrskarjem-placuje-stroske-prevoza-
malico/40502.
19
• mlajši polnoletniki od 18 do 21 leta
Razmejitev je pomembna zaradi določanja vrste ukrepov. Mlajši mladoletniki so
namreč še kazensko neodgovorni. V tem primeru opravi CSD razgovor s starši in
otrokom. Mladoletnim storilcem, starejšim od štirinajst let, se v primeru kaznivega
dejanja ali prekrška izreče vzgojni ukrep ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo. Ne
sme se jim izrekati uklonilnega zapora, kar določa 19. člen ZP-1.
ZP-1 v 31. členu za starejše mladoletnike navaja uporabo prej naštetih vzgojnih
ukrepov, v primeru storjenega prekrška s hujšimi posledicami pa se sme predpisati
globo.
36. člen navaja navodila in prepovedi, ki jih sme sodišče naložiti mladoletniku. Eno
izmed njih je tudi opravljanje dela v korist humanitarnih organizacij ali samoupravne
lokalne skupnosti. Navodila so omejena na obdobje enega leta. V primeru opravljanja
dela v splošno korist se mora zagotoviti nemoteno nadaljevanje izobraževanja
mladoletnika. Delo v splošno korist lahko opravlja v višini do največ 120 ur v obdobju
pol leta.
20
5 PRAKSA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST V SLOVENIJI
5.1 Letno poročilo Varuha za človekove pravice za leto 200943
Delo v splošno korist je razmeroma nov institut. Zakon o izvrševanju dela v splošno
korist je bil sprejet leta 2006 (ZIKS-1), kot tak je veljal vse do leta 2008, ko je stopil v
veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij
(ZIKS-1C).
Zaradi novosti, ki jih je ta prinesel, je sodna praksa naletela na veliko težav pri
interpretaciji in izvajanju dela v splošno korist. Naslednje leto je Varuh človekovih
pravic RS v letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2009 navedel težave, ki
so se pojavljale ob uporabi tega novega instituta.
Težave so nastajale predvsem v postopku izvrševanja sodb, kadar so storilci prekrškov
vložili predlog za nadomestitev globe z opravljanjem nalog v splošno korist. Težave so
se pojavile tudi na področju kazenskega prava ob nadomestitvi zaporne kazni do dveh
let z opravljanjem dela v splošno korist.
Po prejšnjem zakonu je bilo opravljanje dela v splošno korist v pristojnosti Uprave RS
za izvrševanje kazenskih sankcij. Nov zakon pa te pristojnosti, ob sodelovanju z
območnimi zavodi za zaposlovanje, dodeli centrom za socialno delo. To je pomenilo
dodatno izobraževanje kadra, postavitev pristojnih uslužbencev, vzpostavitev mreže
izvajalskih organizacij, itd.
Pojavi se tudi glavno vprašanje glede kritja stroškov, kot so stroški zdravniškega
pregleda, zavarovanja, prevoza na delo in malice. Do sedaj je te stroške krilo
Ministrstvo za pravosodje. Ker delo sedaj izvaja CSD, se stroški krijejo s strani
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo za
pravosodje je zatrjevalo, da naj bi se iz državnega proračuna namenilo dovolj denarja,
centri za socialno delo pa odgovarjajo, da ta vsota pokriva le dodatne uslužbence, ki se
ukvarjajo z izvajanjem dela v splošno korist .
Vprašanja so se pojavljala tudi glede pristojnosti izvrševanja dela v splošno korist, in
sicer je za prevzem postopka pristojen regijski koordinator območja stalnega
prebivališča kršitelja ali koordinatorji vseh CSD.
Varuh je v roku enega meseca s strani vlade prejel obvestilo, da so bila za izvajanje
dela v splošno korist namenjena dodatna sredstva. Z njimi se tako zagotovi pokritje
stroškov vse od zaposlenih do povračila stroškov izvajalskim organizacijam. Prav tako
43
Varuh za človekove pravice RS, Letno poročilo Varuha za človekove pravice za leto 2009, Dostopno na: http://www.varuh-rs.si/publikacije-gradiva- izjave/letna-porocila/.
21
je vlada natančno opredelila pristojnosti koordinatorjev in ostalih CSD ter podrobneje
opisala navodila za izvrševanje dela v splošno korist.
5.2 Letna poročila Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij
Pod drobnogled bom vzela poročila zadnjih treh let, tj. 2011 do 2013, izmed katerih
bom primerjala prestajanje uklonilnega zapora in njegovo prekinitev z izvajanjem dela v
splošno korist.
Leta 2011 so prestajanje uklonilnega zapora odredili 1713 osebam, med katerimi
je bilo 5% žensk. 95% jih je bilo prisilno privedenih. Izmed vseh je 56,8% poravnalo
predpisano globo, 14%, tj. 250 ljudi pa je kot nadomestilo uklonilnemu zaporu
opravilo delo v splošno korist. Popolnoma enako število pa je uklonilni zapor
prestalo do konca, kar je več kot leto prej.44
Leta 2012 so prestajanje uklonilnega zapora odredili 1522 osebam, med njimi je
bilo 6,04% žensk. 93% jih je bilo prisilno privedenih. Globo je poravnalo skoraj
enako število kot leto prej, delo v splošno korist pa je koristilo le 3,2% storilcev.
21,5% storilcev je uklonilni zapor prestalo do konca.45
Leta 2013 so prestajanje uklonilnega zapora odredili 1047 osebam, od katerih je
prostovoljno prišlo le 61 oseb. Delež žensk je znašal 4.8%. Globo je poravnalo le
41%, delo v splošno korist pa je opravljalo le 5 oseb. V celoti je uklonilni zapor
prestalo 24% storilcev.46
Izmed zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da se število storilcev, ki so napoteni na
prestajanje uklonilnega zapora, vsako leto zmanjšuje. V večini primerov se ta prekine s
plačilom predpisane globe.
V letu 2013 je bilo na prestajanje uklonilnega zapora napotenih 32% oseb manj. Tudi
globo je poravnalo manj oseb, opravljanja dela v splošno korist pa se je posluževalo le
pet oseb.
44
Ministrstvo za pravosodje RS, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Letno poročilo 2011. Dostopno na: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_porocila/120413_Letno_porocilo_2011.pdf.
45 Ministrstvo za pravosodje RS, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Letno poročilo 2011.
Dostopno na: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_porocila/LP_2012.pdf.
46 Ministrstvo za pravosodje RS, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, Letno poročilo 2011.
Dostopno na: http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_porocila/140505_Letno_porocilo_2013.pdf.
22
Povzamemo lahko, da je uklonilni zapor učinkovita institucija, ki privede storilce do
plačila predpisane globe. V večini primerov se prekine s plačilom globe, v manjšem
številu z opravljanjem dela v splošno korist. Predlog za opravljanje slednjega se
namreč lahko vloži že pred prestajanjem uklonilnega zapora, kar je posledica tako
nizkega števila prekinitve uklonilnega zapora z opravljanjem družbeno koristnega dela.
Očitno javnosti in državljanom Republike Slovenije možnost opravljanja dela v splošno
korist v postopku, kadar je že odrejen uklonilni zapor, še zmeraj ni dovolj poznana.
Nanjo sicer ob izreku sklepa opozorijo sodišča, ki obravnavajo zadevo.
5.3 Praksa CSD
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1C) od leta 2009 dalje določa centre za
socialno delo kot poglavitnega predstavnika za izvajanje dela v splošno korist.
Kadar storilec zaprosi za opravljanje dela v splošno korist, se postopek pomakne do
CSD. Za izvajanje dela v splošno korist v primeru nadomestitve globe, uklonilnega
zapora ali zaporne kazni je glavni kriterij storilčevo premoženjsko stanje. Sodišče v
primeru podanega predloga za alternativno prestajanje kazni opravi poizvedbo o
premoženjskem stanju storilca pri pristojnem centru za socialno delo.
Če so navedbe storilca o nezmožnosti plačila resnične, potem se mu s sklepom
omogoči opravljanje dela v splošno korist.
Storilca pristojen CSD povabi na razgovor. Razgovor vodi regijski koordinator, ki na
podlagi njegovih osebnih lastnosti, družinskih razmer, zdravstvenega stanja,
zaposlenosti, sposobnosti, znanj in veščin, določi okvir nalog in izvajalsko organizacijo,
pri kateri se bo delo izvajalo.
Koordinator storilca preda izvajalski organizaciji, vendar ves čas bdi nad njegovih
delom. V primeru neupravičenega izostajanja iz dela, ponavljajočega se zamujanja na
delo in slabega odnosa do sodelavcev ali materije, se izvajanje dela v splošno korist
prekine. Zadeva se vrne pristojnemu okrajnemu sodišču.
5.3.1 Štajerska regija
Delo v splošno korist omogočajo osnovne šole, vzgojni zavodi, domovi za starejše,
športni centri, župnije, organizacije Rdečega križa, knjižnice, prostovoljna, dobrodelna
društva, ipd.
V sklopu dela v splošno korist se opravljajo pomožna dela, vzdrževalna dela, čiščenje,
nudenje pomoči in sodelovanje pri izobraževanju v vzgojnih zavodih, pomoč in
druženje s starejšimi osebami, različne vrste čiščenja, pomoči na vrtu, čiščenje in
23
urejanje okolice. Delo se najde tudi v gradbeni stroki, kjer opravljajo različna pomožna
dela, odvisno od predhodnega znanja.
Delo v splošno korist se v večini primerov opravlja kot nadomestilo predpisane globe. V
tem primeru je razpon opravljanja dela med 40 in 400 urami. V večini, lahko bi rek li
90% napotenih oseb, delo opravi korektno in do konca. To razkrivajo tudi zaključna
poročila mentorjev izvajalskih organizacij. Ob izrednem zadovoljstvu nad delom
napotene osebe, so nekatera izmed njih celo čustveno obarvana.
Na območju Podravske regije lahko govorimo o več kot tisoč zadevah letno, kar je
največ, gledano na državni ravni. Od tega jih je skoraj polovica sprejetih na CSD
Maribor.
CSD je dolžan vsakemu, ki ga sodišče napoti na opravljanje dela v splošno korist, najti
in priskrbeti delo. Koordinator po razgovoru z napoteno osebo izbere izvajalsko
organizacijo. Storilca dalje vodi in nadzoruje mentor določene izvajalske organizacije.
Praksa je že prinesla primere, kjer je bilo zelo težko najti primerno izvajalsko
organizacijo. Bodisi napotena oseba ni bila zadovoljna z izbiro bodisi je imela
izvajalska organizacija do določene vrste storilcev rahle zadržke. To se dogaja v
primeru obsojenih za hujša kazniva dejanja, npr. preprodaja drog. Vendar tudi te osebe
zmeraj najdejo organizacijo, ki jim ne pripravljena zagotoviti delo, še ni bilo primera, ki
bi dokazal drugače. Glede na izkušnje, lahko ti še celo veliko bolje opravijo naloge, ki
jim jih zada izvajalska organizacija.
Pri zagotavljanju dela do sedaj še niso naleteli na težave,saj je na voljo dovolj
izvajalskih organizacij, ki nudijo dovolj dela za vse napotene osebe. Sicer se pozna
finančna kriza in je seznam del za kakšen odstotek manjši, vendar količinsko še zmeraj
zadostuje za vse. Občasno se pojavijo čakalne dobe, te so predvsem posledica
opravlja del za nadomestitev kaznivih dejanj, ki lahko trajajo tudi več kot tisoč ur. Tako
se določeno delovno mesto zasede za dlje časa. Čakalne dobe niso dolge, delovna
mesta se hitro sproščajo in čakalne dobe odpravijo.
Po mnenju koordinatorice za štajersko regijo, delo v splošno korist predstavlja v praksi
institut, ki prinaša pozitivne rezultate in ga po večini spremljajo dobre izkušnje.47
5.3.2 Koroška regija
Tudi v koroški regiji vsako leto spremljajo porast prošenj za opravljanje dela v splošno
korist kot nadomestilo globe oziroma zaporne kazni. Tako kot v ostalih regijah, je
47
Povzeto po intervjuju s koordinatorko za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Maribor za Štajersko regijo, uni. dipl. soc. del. Marinka Dobrajc. Intervju je bil opravljen 29.7.2014.
24
največ tistih, ki opravljajo delo zaradi nezmožnosti plačila globe. Opaziti je tudi
povratnike, vendar je teh zelo malo.
Delo se izvršuje v nepridobitnih institucijah, kot so bolnišnice, domovi za ostarele,
Rdeči križ, Karitas ipd. Pri opravljanju nalog sta izvajalska organizacija in tudi
koordinator zadolžena, da se omogoči celovita izvedba dela in poskrbi za zaščito pri
njegovem izvajanju.
Tudi s strani napotenih oseb se delo v večini primerov opravi korektno. Delo se
največkrat opravlja ob koncu tedna in če je le možno, delajo napotene osebe poln
delovni čas, tj. osem ur dnevno.
Podobno kot v štajerski regiji je tudi tukaj izvajalskih organizacij in dela dovolj. Na večje
težave pri izvajanju še niso naleteli, manjše pa rešujejo sprotno.
Koordinator ocenjuje, da je institut delo v splošno korist družbi poznan in ga ta
odobrava. Je dinamičen institut in se ves čas spreminja. Tudi delo je dinamično,
spremembe se uvajajo postopoma. Izkušnje in dobre prakse se delijo znotraj
organizacije kakor tudi z zunanjimi udeleženci.48
5.3.3 Dolenjska regija in Bela Krajina
Mreža izvajalskih organizacij je prepredena s skoraj stotimi organizacijami. Ker smejo
izvajalske organizacije izbirati, katere napotene osebe bodo sprejeli, se občasno
pojavljajo čakalne dobe. Težave nastanejo v primeru Romov, alkoholikov in duševnih
bolnikov.
Koordinatorica za dolenjsko regijo vidi rešitev v naboru organizacij, ki bi več ali manj
sprejemali le to ciljno skupino, njihovo delo pa bi vodil in nadzoroval le en mentor. Brez
zadržkov jim sedaj delo nudijo župnije, te pa nimajo toliko dela, da bi delo v splošno
korist opravila celotna ciljna skupina. Dogovor morda v prihodnosti sklenejo s
komunalnimi podjetji, ki bi jim naložila košnjo trave, pobiranje smeti in druga dela iz
njihove pristojnosti. Tudi tukaj nastane problem , saj so to dela, ki se opravljajo sprotno,
dva do trikrat na teden. S tem se napotenim osebam ne nabere veliko ur in se
opravljanje dela lahko razvleče na dolgo obdobje.
Primeri zastarajo po štirih letih od pravnomočnosti sodbe. Tako tudi tukaj nekateri
primeri stojijo tako dolgo dokler ne zastarajo. To se pojavi le v prej opredeljenem
primeru.
48
Povzeto po intervjuju s koordinatorjem za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Slovenj Gradec za Koroško regijo, uni. dipl. prav. Tadej Poberžnik. Intervju je bil opravljen 10.7.2014.
25
V večini primerov delo poteka normalno. Večjih slabih izkušenj do sedaj še niso
zabeležili. Vsako leto prinaša nove izzive, ki jih po zaslugi uspešnega sodelovanja z
izvajalskimi organizacijami, sprejemajo odprtih rok. Če posplošimo, je delo v splošno
korist zelo učinkovita alternativna možnost kaznovanja. Od tega ima korist
samoupravna lokalna skupnost, izvajalska organizacija in navsezadnje tudi napotena
oseba. Ta pridobi nove izkušnje in spoznanja. Nekatere napotene osebe se na isto
delovno mesto vračajo kot prostovoljci.49
5.4 Prikaz prakse v določenih odmevnih primerih
O opravljanju dela v splošno korist in prestajanju zaporne kazni ob koncu tedna smo
veliko slišali v zadnjih odmevnih sodnih primerih. V nekaterih primerih je sodišče
ugodilo prošnji za alternativno prestajanje kazni. V sklepu so jim naložili ogromno
število ur opravljanja dela in povrnitev nezakonito pridobljenega premoženja ter
denarne kazni. V nadaljevanju bom povzela nekaj takšnih primerov.
Zaporna kazen ob koncu tedna je bila dodeljena poslovnežema, ki sta bila
obravnavana zaradi ogromnih zneskov pranja denarja in poslovne goljufije. S
priznanjem krivde sta si znižala zaporno kazen iz trinajst na tri leta in naložena jima je
bila denarna kazen v višini 150 tisoč evrov.50
Tudi v primeru fiktivnih poslov je že bila izrečena alternativna kazen. Za povzročitev 4,5
milijona evrov škode je bila obdolženemu naložena denarna kazen v višini 1,3 milijona
evrov in oprava dela v splošno korist v višini 1.260 ur dela.51
Podoben je tudi primer prometne nesreče s smrtnim izidom. Povzročitelju bi sodišče
zaradi uboja iz malomarnosti lahko odredilo zaporno kazen do osem let. Na podlagi
iskrenega kesanja obtoženega in dejstva, da je oče majhnemu otroku, mu je sodišče
naložilo opravljanje dela v splošno korist v višini 400 ur.52
Javnost je alternativne kazni zelo dobro sprejela, vendar v primeru dejanske finančne
stiske in upravičenih razlogov, na podlagi katerih se zanje zaproša. Zgoraj navedeni
primeri ponazarjajo nasprotje upravičenosti za opravljanje dela v splošno korist.
Javnost jih ne podpira in jim nasprotuje, na podlagi le-teh se porajajo številna
vprašanja in dvom v pravno državo.
49
Povzeto po intervjuju s koordinatorko za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist na CSD Maribor za Dolenjsko regijo in Belo Krajino, uni. dipl. soc. del. Jerca Matoš. Intervju je bil opravljen 1.7.2014. Povzeto v kombinaciji s člankom: Gazvoda, Najraje bi jih videli z lopato v roki. Dostopno na: http://www.lokalno.si/2013/12/06/107624/aktualno/DL_Druzbeno_koristno_delo___Najraje_bi_jih_videli_z_lopato_v_roki/.
50 Cerar, Alternativne kazni so slabo sporočilo za kriminal belih ovratnikov. Dostopno na:
http://www.rtvslo.si/slovenija/alternativne-kazni-so-slabo-sporocilo-za-kriminal-belih-ovratnikov/312934.
51 Prav tam.
52 R.S., Za smrt dveh Italijank 400 ur dela v splošno korist, Dostopno na:
http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/528b17df452a3/za-smrt-dveh-oseb-400-ur-dela-v-splosno-korist.
26
Po mnenju strokovnjakov je pri določitvi alternativnih oblik prestajanja kazni v takih
primerih v prvi vrsti potrebno upoštevati dejstvo, kako bo odločitev sprejela širša
javnost. Vsaka alternativna kazen namreč ni za vsakogar. Javno mnenje je zelo
pomembno in ga je potrebno upoštevati. Največkrat je javnost naklonjena plačilu
visokih denarnih kazni in povračilu nezakonito pridobljenega premoženja ter
prestajanju zaporne kazni. Na ta način naj bi se družbi naredila večja korist kot z
opravljanjem družbeno koristnega dela. 53
Tudi v primerih denarnega kaznovanja so te kazni glede na pridobljeno premoženje
občutno prenizke. Storilce bi bilo potrebno kaznovati mnogo ostreje, s čimer bi se
zavrnilo očitke javnosti, da je slovensko sodstvo v odmevnih primerih pristransko in
poskrbelo, da bi se kazniva dejanja v takšni obliki zmanjšala. Dosedanja sodna praksa
jih glede na milo sankcioniranje od kaznivih dejanj ne bo odvračala. Posledice takih
vrst kaznivih dejanj nosijo posamezni državljani. Ozadja takšnih kršitev prikazujejo
izgube službe, stanovanja, itd., takšnih primerov pa je v obdobju gospodarske krize
zmeraj več. Ti razlogi so podlaga, da ljudje stremijo k strožjemu kaznovanju.
53
Povzeto po mnenju strokovnjaka penologa raziskovalca z inštituta za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti, Dragana Petrovca in predsednika Sindikata državnih organov Slovenije, Frančiška Verka. Dostopno na: Cerar, Alternativne kazni so slabo sporočilo za kriminal belih ovratnikov. Dostopno na: http://www.rtvslo.si/slovenija/alternativne-kazni-so-slabo-sporocilo-za-kriminal-belih-ovratnikov/312934.
27
6 PRAKSA OPRAVLJANJA DELA V SPLOŠNO KORIST V TUJINI
Alternativne metode kaznovanja smo prevzeli po nemškem vzoru. Ker so se pri njih
izkazale za zelo uspešne, je nekatere Republika Slovenija prevzela po vstopu v
Evropsko unijo.
Na podlagi raziskovanj bom predstavila uporabo in izvajanje alternativn ih kazni naših
severnih sosedov Avstrijcev, v Nemčiji in Švici.
6.1 Avstrija
Delo v splošno korist služi kot alternativna možnost nadomestitve plačila globe oziroma
prestajanja zaporne kazni. Namenjena je tistim, ki kazni ne morejo oziroma ne želijo
poravnati.
Družbeno koristno delo izvaja organizacija »Neu Start«, zasnovana leta 1957. Sedež
ima na Dunaju, po celotni Avstriji pa se razprostira z več kot sto hčerinskimi
skupnostmi. Deluje v sklopu Zveznega ministrstva za pravosodje in socialnih ustanov,
sprejet je bil tudi sporazum o donaciji deželnih vlad. Predstavlja organizacijo, ki
pomaga družbi, storilcem in oškodovanim pri reševanju konfliktov, s čimer stremi k
odpravi kriminalitete in njenih posledic.54
Avstrija je projekt družbeno koristnega dela kot nadomestitev globe oziroma zaporne
kazni pod imenom »Schwitzen statt Sitzen« povzela po vzoru Nemčije in Švice. Model
so sprva preizkusili v petih največjih mestih; na Dunaju, v Welsu, Gradcu, Linzu in
Innsbrucku. Glede na pozitivne rezultate se je ta alternativna možnost od jeseni 2007
ponudila na celotnem ozemlju Avstrije.55
Delo v splošno korist se opravlja na predlog storilca ali ga predlaga sodišče na podlagi
201. in 202. člena Zakona o kazenskem postopku. Storilec se mora s predlogom
seveda strinjati, prisilno delo je prepovedano. V obeh primerih se nadaljnji postopek
vrši prek organizacije Neu Start.
V lanskem letu je bilo s strani sodišča dodeljenih 3137 vlog za opravo dela v splošno
korist kot nadomestilo kazni, na pobudo kršitelja pa so prejeli 3928 prošenj. V slednjem
primeru kršitelji vložijo vlogo, kadar niso plačali predpisane globe in jim je dodeljena
kazen prestajanja uklonilnega zapora. Prestajanju zaporne kazni mnogokrat sledi
54
Neustart, Leben ohne Kriminalität. Wir helfen., URL: http://www.neustart.at/at/de/.
55 Povzeto po: Die Presse, Strafvollzug: Ab Herbst "Schwitzen statt Sitzen", Dostopno na:
http://diepresse.com/home/politik/innenpolitik/324174/Ab-Herbst-osterreichweit-Schwitzen-statt-Sitzen.
28
izguba službe, stanovanja ali celo družine, zato se storilci držijo dogovora glede
izvajanja dela in ga v večini primerov opravijo korektno ter do konca.
Dobra polovica kršiteljev delo opravi ko konca. Država stremi k izboljšanju stanja in bi
bil upad zaradi predčasne prekinitve dela še manjši. Kljub temu je na ozemlju celotne
države možno opaziti porast posluževanju dela v splošno korist.
Delo v splošno korist je posebej dobro sprejeto med mlajšo generacijo prekrškarjev.
Tudi po mnenju sodišč gre za ti. "Win-Win"-Situation. Z družbeno koristnim delom se v
prvi vrsti odsluži predpisana kazen, poleg tega ima to delo tudi vzgojen učinek na
storilca. Delo se v večini primerov, tako kot pri nas, opravlja v bolnišnicah, domovih za
ostarele, zavodih za varstvo živali, gradbiščih, itd. Posebej priljubljeno je opravljanje
dela na podeželju oziroma na kmetijah in turističnih kmetijah.
V Avstriji deluje okoli 2000 izvajalskih organizacij. Na podlagi tako velikega števila
izvajalskih organizacij je dela zmerja dovolj. Težave se pojavijo zelo poredko,
največkrat je možno opaziti primanjkljaj dela ob koncu tedna, ki je v interesu večine
storilcev.
Velja, da štiri ure družbeno koristnega dela odtehtajo en dan zaporne kazni. Kakor tudi
ostale države, se Republika Avstrija srečuje s problemom pomanjkanja prostora v
državnih zaporih, zato država stremi k zagotavljanju stalnih možnosti alternativnega
kaznovanja. Razvijajo se številni projekti, s katerimi bi se zagotavljale čim večje
možnosti dela ob koncu tedna, prav tako opravljanje dela na podeželju oziroma izven
mest, ki je posebej priljubljeno med mladimi. Kljub vsemu je dela zmeraj dovolj in ne
prihaja do daljših čakalnih dob.56
6.2 Nemčija
Delo v splošno korist predstavlja alternativo zaporni kazni že od leta 1975. Delo v
splošno korist se opravlja v sklopu nacionalnega programa »Schwitzen statt Sitzen«,
kar lahko v prenesenem pomenu, razložimo kot opraviti družbeno koristno delo
namesto sedeti za rešetkami. Program je bil zasnovan leta 1984 in od takrat dalje
prinaša vsakoletne pozitivne povratne informacije in tudi velike prihranke za državo.
Kazni se, tako kot v Avstriji, predpisujejo oziroma odmerjajo v dnevnih postavkah.
Vrednost dnevne postavke se določi glede na neto dnevni prihodek storilca, pri čemer
se v prvi vrsti upošteva storilčevo premoženje. Dnevna postavka predstavlja del
vrednosti predpisane sankcije v razponu med enim in trideset tisoč evrov. V večini
56
Povzeto po odgovorih na vprašalnik, strokovnega delavca organizacije Neu Start, mag.
Bernhard-a Glaeser-a.
29
primerov je vrednost dnevne postavke nad deset evrov. Manjše vrednosti dnevnih
postavk se dodeljujejo ljudem, ki prejemajo najnižje mesečne dohodke ali prejemajo
zgolj nadomestilo za brezposelnost.
V vseh zveznih deželah ne veljajo enaki kriteriji za odmero kazni. Dnevne postavke se
različno vrednotijo. Da se opravi ena dnevna postavka, se določi opravljanje dela med
tremi do osmimi urami na dan. V večini dežel znaša dnevna postavka šest ur
opravljanja dela.
Tudi višina dnevne postavke se določa različno visoko, glede na denarno vrednost.
Dnevne postavke se v večini primerov ovrednotene nad deset EUR. Če prikažemo na
primeru nižje določene dnevne postavke: Ena dnevna postavka znaša 10 EUR.
Dodeljena kazen znaša 300 EUR. To pomeni, da bo 30 dni opravljanja dela v splošno
korist nadomestilo predpisano kazen.
Za prekrške se določajo kazni v razponu med najmanj pet in največ tristo šestdesetimi
dnevnimi postavkami.57 Kazni, ki se opravljajo z manj kot devetdesetimi dnevnimi
postavkami, se ne vpišejo v evidenco o kaznovanosti.
Delo v splošno korist se v osemdesetih odstotkih opravlja za zadeve iz prekrškovnega
prava. Tako kot v drugih državah, tudi tukaj predstavlja delo v splošno korist stransko
obliko sankcioniranja. Zaradi težav s prenapolnjenimi zapori in posledično nepotrebnimi
stroški dnevne oskrbe zapornikov je podan predlog za sprejetje dela v splošno korist
kot glavne sankcije.
Vsi ostali postopki in izvajanje so identični kot v prej opisanem primeru Avstrije. Delo v
splošno korist se prav tako opravlja prek organizacije Neu Start v sodelovanju z
izvajalskimi organizacijami.
6.3 Švica
Delo v splošno korist je opredeljeno v 37. in 107. členu Kazenskega zakonika.
Opravlja se v javnem interesu, interesu oseb, ki potrebujejo pomoč in v korist
družbenih institucij. Zakon ga opredeljuje kot neplačano delo, ki ga lahko odredi
sodišče s soglasjem storilca v primeru zaporne kazni, krajše od šest mesecev, ali
globe.
Postopek za opravljanje družbeno koristnega dela, od razgovora s socialnim delavcem
pa vse do izvajanja, se vrši povsem enako kot pri nas.
V primeru zaporne kazni velja, da štiri ure družbeno koristnega dela odtehtajo en dan
zapora. Rok za opravo dela je omejen na eno leto. Storilcu se lahko določi oprava do
največ 360 ur družbeno koristnega dela.58
57
Dejure.org, Strafgesetzbuch. Dostopno na: http://www.gesetze-im-internet.de/stgb/__40.html, 40.člen.
30
V primeru globe se višina globe in količina opravljanja družbeno koristnega dela
določijo za vsak primer posebej, in sicer glede na težo kršitve. Pri obravnavi se
upoštevajo neto mesečni prihodek, premoženje storilca, življenjski stroški in morebitne
obveznosti podpore družini ob upoštevanju eksistenčnega minimuma. Velja omejitev,
da en dan oziroma ena dnevna postavka družbeno koristnega dela predstavlja največ
3000 švicarskih frankov. Sodišče lahko naloži največ 180 dni oziroma dnevnih postavk
opravljanja dela do največ 720 ur dela. Opravljanje dela je omejeno na eno leto.59
V vseh šestindvajsetih kantonih veljajo enaka, splošna pravila izvajanja družbeno
koristnega dela. Izvajanje v praksi bom povzela v treh kantonih na podlagi odgovorov
na vprašalnik, ki sem ga posredovala pristojnim delavcem.
6.3.1 Kanton Bern
Prvi poskusi izvajanja dela v splošno korist segajo v leto 1991. Poskusno obdobje je
trajalo do leta 1994. Delo v družbeno korist je predstavljalo nadomestilo zaporne kazni
do trideset dni, pri čemer je osem ur dela odtehtalo en dan zapora. Glede na pozitivne
rezultate je institut našel mesto v švicarski zakonodaji. Leta 1996 je prišlo do
spremembe, in sicer, da štiri ure dela nadomestijo en dan zapora pri zaporni kazni do
treh mesecev. Kasneje se je uporaba instituta razširila v splošno uporabo v vse
kantone.60
V tem kantonu deluje okoli tristo izvajalskih organizacij. O čakalnih dobah ne poročajo,
saj je dela v sklopu teh organizacij dovolj. V večini primerov se delo opravi tako, kot je
bilo dogovorjeno. Izvajalske organizacije nimajo stroškov z napoteno osebo.
Napotene osebe so s strani kantona zavarovane v primeru nesreče, v kolikor te niso
zajete v sklopu osnovnega nezgodnega zavarovanja.
6.3.2 Kanton Zürich
Napotene osebe morajo tedensko opraviti minimalno osem ur družbeno koristnega
dela. Prosilci, ki živijo izven območja kantona, kjer je bil storjen prekršek, lahko delo
opravljajo v kantonu, v katerem živijo. Če dela ne opravijo do konca, se sklep vrne
58
Schweizerische Eidgenossenschaft , Schweizerisches Strafgesetzbuch 311.0 vom 21. Dezember 1937 (Stand am 1. Juli 2014), 107. Člen. Dostopno na:
http://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19370083/index.html#a107. 59
Schweizerische Eidgenossenschaft, Schweizerisches Strafgesetzbuch 311.0 vom 21. Dezember 1937 (Stand am 1. Juli 2014), 37. Člen. Dostopno na: http://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/19370083/index.html#a37. 60
Povzeto po: Kanton Bern, Bewährungshilfe,Alternativer Strafvollzug, Gemeinnützige Arbeit. Dostopno na: http://www.pom.be.ch/pom/de/index/freiheitsentzugbetreuung/bewaehrungshilfe_alternativer_strafvollzug/gemeinnuetzige_arbeit.html.
31
sodišču. Preostanek kazni mora storilec plačati ali jo prestati v zaporu. Oddelane ure
se mu vštejejo v predpisano kazen. Pri tem velja, da štiri ure dela nadomestijo en dan
zapora oziroma eno dnevno postavko.61 Te določbe veljajo tudi v vseh ostalih kantonih.
Zadnjih nekaj let se število prosilcev za opravljanje dela v splošno korist giblje med
1100 in 1300 prosilcev letno. Tudi tukaj je dovolj dela in izvajalskih organizacij, čakalnih
dob ni. Napotene osebe v osemdesetih odstotkih opravijo delo korektno in pravočasno.
Najpogosteje opravljena dela predstavljajo različne vrste pomoči, v kuhinji, hišniška in
vzdrževalna dela, v bolnišnicah in domovih za ostarele.
Dokaj pogosto se srečujejo z osebami, ki so kaznovane zaradi dejanj, ki so posledica
nasilne narave, težav z alkoholom, drogami, ipd. Ker je včasih težko najti izvajalsko
organizacijo, ki bi slednje sprejela, obstajajo v ta namen, posebna delovna mesta. Tu
delo v splošno korist opravljajo le te osebe, nadzor nad delom pa vršijo primerno
usposobljeni zaposleni. Tako se izognejo morebitnim težavam, ki bi lahko nastale pri
izvajanju v vsakdanjem okolju.
Stremi se k spremembi zakonodaje na področju celotne države. Delo v splošno korist
ne bi več predstavljalo možnosti izbire storilca, temveč bi se uporabljalo v sodni praksi
kot ena izmed rednih oblik pravnih sankcij, tako kot v Nemčiji. Predlog je predan
zakonodajalcu.62
6.3.3 Kanton Luzern
Delo v tem kantonu lahko opišem na podlagi primera iz prakse.
Počitniško - rekreacijski center Seematt ob jezeru Sempach je ena izmed izvajalskih
organizacij, kjer se opravlja delo v splošno korist. Letno sprejmejo okoli pet napotenih
oseb. V večini primerov jim naložijo lažja vzdrževalna dela, pomoč v kuhinji, urejanje
okolice in čiščenje. V povprečju opravijo pri njih med sto in tristo urami družbeno
koristnega dela. Delo opravljajo v skladu z dogovori. Nekateri izmed njih si po
opravljenem delu poiščejo zaposlitev v podobnih centrih.
V lanskem letu je v kantonu Luzern opravljalo družbeno koristno delo 116 oseb, od
tega ga je uspešno zaključilo 76 oseb. To skupno pomeni 7108 ur opravljenega dela,
kar nadomesti 1777 dni zapora. Znesek privarčevanega denarja je še večji.
61
Kanton Zürich, Direktion der Justiz und des Innern, Amt für Justizvollzug, Gemeinnützige
Arbeit. Dostopno na:
http://www.justizvollzug.zh.ch/internet/justiz_inneres/juv/de/strafen_haft/gemeinnuetzige_arb
eit.html.
62 Povzeto po odgovorih na vprašalnik vodje oddelka Kazenskega pregona in spremljevalnih storitev, izvrševanje družbeno koristnega dela Zürich, Petra Inglina.
32
Mlajše generacije prekrškarjev napotijo na opravljanje dela k družinam, ki se ukvarjajo
s kmetijstvom na višje ležečih območjih. Delo se večinoma opravlja med počitnicami in
traja med pet do dvanajst dni. Na ta način odslužijo svojo kazen, poteg tega ima to delo
velik vzgojen učinek. Večinoma gre za pomoč v hlevu in delo na polju, pri čemer jim je
uporaba kmetijske mehanizacije prepovedana.63
6.4 Primerjava s Slovenijo
Če povzamemo, se delo v splošno korist v drugih državah v primerjavi s Slovenijo
bistveno ne razlikuje. Celoten postopek izvajanja, od razgovora s storilcem pa vse do
izvedbe dela pri izvajalski organizaciji je povsod enak. Razlik niti ni pričakovati, saj smo
ta institut povzeli po nemškem vzoru.
Razlike se pojavijo v izreku kazni. V tujini se dodeli višina kazni za vsakega
posameznika posebej. Pri tem se upošteva njegovo premoženje in neto prihodek.
Kazen se izreka v dnevnih postavkah. Tudi te se vrednotijo glede na premoženjsko
stanje storilca. Milejše kazni se predpišejo ljudem v finančni stiski, tistim, ki prejemajo
zgolj nadomestilo za brezposelnost oziroma tistim, ki živijo na meji eksistenčnega
minimuma. Tudi dnevne postavke se vrednotijo različno, in sicer med tremi, ponekod
do osmimi urami opravljanja družbeno koristnega dela. V večini držav se dnevna
postavka nadomesti s štiri urami dela.
Povsod se države soočajo s problemom preobremenjenosti državnih zaporov. Tako pri
nas, kot v tujini, je delo v splošno korist zelo pripomoglo k rešitvi tega problema,
nikakor pa ne smemo pozabiti ogromnih vsot privarčevanega davkoplačevalskega
denarja. Dnevni stroški na enega zapornika se gibljejo med sto in sto petdesetimi evri,
na podlagi tega lahko na koncu leta govorimo o milijonskih prihrankih.
Delo v splošno korist je v vseh državah članicah Evropske Unije, kot tudi državah
nečlanicah, pozitivno sprejeto.
63
Povzeto po Ammon, Arbeit statt Knast. Dostopno na: http://www.zentralplus.ch/de/news/gesellschaft/911678/Arbeit-statt-Knast.htm.
33
7 SKLEPI
Povzamemo lahko, da je v Sloveniji delo v splošno korist relativno dobro poznan
pojem. K še večji prepoznavnosti so pripomogli zadnji odmevni sodni primeri, kjer so
obtoženi zaprosili za opravljanje dela v splošno korist ali služenje zaporne kazni ob
koncu tedna.
Delo v splošno korist in druge alternativne kazni se bistveno pogosteje uporabljajo v
prekrškovnem pravu v primerjavi s kazenskim pravom. To je tudi bilo realno
pričakovati, saj se dnevno zabeleži več prekrškov kot kaznivih dejanj.
Od začetka so se pojavljala določena vprašanja uporabe alternativnih metod
kaznovanja v praksi. Ker je to eden izmed novejših institutov, je bilo to tudi pričakovati.
Po opozorilu Varuha za človekove pravice glede vprašanja izvajanja novo predpisanih
institutov, je Vlada RS podala natančnejša navodila kot tudi povečala sredstva iz
državnega proračuna. Iz tega je razvidno, da je država dala velik poudarek na izvajanje
alternativnih metod kaznovanja.
V prvi vrsti je temu prisostvovalo dejstvo, da se je letno nabralo vse preveč nerešenih
zadev s strani prava o prekrških kot tudi kazenskega prava. Predpisane globe niso bile
poravnane, zadeve so pričele zastarati in tudi kapaciteta zaporov ni zadostovala
prestajanju kratkotrajnih kazni. Drugi povod za spremembe zakonodaje je bil vstop
Slovenije v Evropsko unijo.
Alternativne metode kaznovanja po mnenju javnosti predstavljajo bolj human način
kaznovanja. Širša javnost izredno podpira alternativno kaznovanje. Med nami se
pojavlja zmeraj več takšnih ljudi, ki so storili prekršek ali lažje kaznivo dejanje in
dejansko nimajo finančnih sredstev, da bi poravnali kazen, ki jim je bila naložena. V
takšnih primerih javnost podpira opravljanje dela v splošno korist, s katero nadomestijo
denarno plačilo kazni.
Absolutno pa temu nasprotuje v primerih, kjer storilcem denar ni ovira, vendar bi raje
globo oziroma kazen odslužili z opravljanjem družbeno koristnega dela. Javnost je
temu še bolj nasprotna po odmevnih sodnih procesih, kjer so za to alternativno obliko
zaprosili v upanju, da bi se izognili zaporni kazni in ne zaradi finančne nezmožnosti.
Ker so bile alternativne možnosti ustvarjene z namenom drugačnega, učinkovitejšega
kaznovanja, od katerega ima koristi tudi družba, mora sodna praksa temu slediti in ne
sme dopuščati izjem. Sodišča na te očitke odgovarjajo, da so takšni dogovori v takšnih
primerih mnogo koristnejši za državo in družbo, saj se z njimi prihrani veliko
davkoplačevalskega denarja in opravi določeno koristno delo. To je način, da se
zadeve rešijo hitro, s čimer se preprečijo dolgotrajni procesi ali celo zastaranje zadev
Opravljanje dela v splošno korist je alternativna metoda kaznovanja, ki hkrati prestavlja
tudi vzgojni ukrep. Praksa centrov za socialno delo to potrjuje. Izvajalske organizacije
34
so z delom napotenih oseb v večini primerov zadovoljne, delo se opravi korektno in
predpisane ure se izvršijo v celoti. Veliko je primerov, kjer se posamezniki po
opravljenem delu vračajo v izvajalske organizacije kot prostovoljci.
Težave nastajajo v primeru čakalnih dob, čeprav tudi teh v zadnjih letih ni veliko. S to
težavo so se srečevali predvsem na začetku izvajanja alternativnih metod kaznovanja,
ko so se ta vpeljala v slovenski pravni sistem. Centri za socialno delo oziroma
koordinatorji za izvajanje nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist so
morali vzpostaviti mrežo izvajalskih organizacij. Ker je bila to povsem nova, nepoznana
zadeva, je bila to zelo težka naloga.
Za učinkovito doseganje vzgojnega namena bi morali storilci pričeti z izvajanjem dela
čim prej. Zaradi prej omenjene težave je to v nekaterih primerih oteženo. Nekaterim se
v vmesnem času naberejo nove kazni in tako morajo v relativno kratkem obdobju
opraviti veliko število ur družbeno koristnega dela. To je veliko lažje v primeru
brezposelnih oseb. V večini primerov uspejo pravočasno zaključiti z delom prav vsi.
Na opravljanje dela CSD napoti storilca po razgovoru, kjer izbereta možne izvajalske
organizacije na podlagi njegovih sposobnosti, osebnosti, izkušenj, ipd. Na podlagi tega
je včasih zelo težko najti ustrezno izvajalsko organizacijo, poleg tega pa se lahko te
same odločijo, koga bodo sprejele. Čakalne dobe in težave se pojavljajo zaradi
omejitev določenih izvajalskih organizacij, ki niso pripravljene sprejeti na delo
vsakogar. Težave nastanejo pri Romih, pri prekrških, povezanih z alkoholom ali
drogami in v primeru nasilja. Praksa kljub temu kaže pozitivne izkušnje, saj na drugi
strani obstajajo organizacije, ki so brez zadržkov pripravljene sprejeti to ciljno skupino
storilcev. Mednje spadajo komunalna podjetja, župnije, romska društva ipd.
Ob primerjavi Slovenije s prakso izvajanja dela v splošno korist v tujini je možno
opaziti, da so ta način kaznovanja druge države poznale in uporabljale že veliko prej.
Mi smo jih v zakonodajo vpeljali šele po vstopu v Evropsko unijo na podlagi dobrih
rezultatov drugih držav članic.
Glede na dejstvo, da smo to vrsto kaznovanja prevzeli po nemškem vzoru, ni opaziti
večjih odstopanj načina njihovega izvajanja. Povsod obstajajo alternativne kazni kot
možnost neodplačnega plačila predpisane globe oziroma prestajanja krajše zaporne
kazni. Med državami je razlika v določitvi višine števila ur opravljanja dela v družbeno
korist glede na globo oziroma zaporno kazen.
Razliko je mogoče opaziti tudi v postopku alternativnih kazni v kazenskem pravu.
Slovenska zakonodaja predpisuje, da dve uri družbeno koristnega dela odtehtata en
dan zapora. V nekaterih državah pa štiri ure opravljenega dela nadomestijo en dan
zaporne kazni. Spet v drugih predpiše sodišče kvoto ur za vsak primer posebej,
upoštevajoč težo dejanja in značilnosti posameznika.
7.1 Predlogi izboljšav
Delo v splošno korist predstavlja alternativno možnost plačila globe za prekršek, kadar
35
je storilec glede na premoženjsko stanje nezmožen poravnati predpisano globo. Prav
tako predstavlja nadomestilo zaporni kazni do dveh let.
1.) Prvi predlog izboljšav se nanaša na ti. težavne delavce povratnike. Kadar
sodišče odloča o prošnji za opravljanje dela v splošno korist, je edini kriterij
premoženjska nezmožnost storilca poravnanja globe. Sodišča bi morala za
vsakega prosilca pregledati arhivsko dokumentacijo njegovih prekrškov
oziroma kaznivih dejanj. Če gre za osebo, s katero so imeli CSD težave pri
opravljanju dela v splošno korist, se njegova naslednja vloga za nadomestitev
nove kazni obravnava drugače. V tem primeru bi lahko za vsako naslednje
opravljanje dela v splošno korist zaradi neprimernega odnosa pri prvem
opravljanju sledila dvojna odmera števila ur, ki jih mora opraviti. Torej, če bi na
primer za prekršek moral opraviti štirideset ur in se je v prvem postopku bodisi
izmikal razgovoru, bodisi povzročal težave pri izvajalski organizaciji, mora
sedaj opraviti osemdeset ur družbeno koristnega dela. Morda bi na ta način
dosegli večjo disciplino napotenih oseb.
2.) V zakonodajo bi prav tako lahko vključiti opozorilo, da kadar je oseba prvič
napotena na opravljanje družbeno koristnega dela in tega ne opravi korektno
oziroma ne izpolnjuje obveznosti, ki so ji bile naložene, ob naslednjem
prekršku nima možnosti alternativnega sankcioniranja. Poskusni model bi se
lahko izvedel v prekrškovnem pravu.
3.) Naša država se še zmeraj spopada z gospodarsko krizo, kar je posledično
pomenilo tudi zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Glede na
potrebe je trenutno število zaposlenih na centrih za socialno delo, ki se
ukvarjajo z opravljanjem družbeno koristnega dela, premajhno. Z dodatnim
kadrom bi hitreje odpravili zaostanke, hkrati pa bi se preprečilo zastaranje
zadev. Prav tako bi se odpravile urgence, ki jih sodišča pošiljajo na CSD zaradi
kasnejše obravnave napotenih oseb, kot je v sklepu predvideno.
4.) V izvajalski organizaciji napoteno osebo sprejme mentor. Ta ji oblikuje urnik, jo
uvaja v delo in jo cel čas opravljanja dela vodi in nadzoruje. Zanje ni
namenjene nobene nagrade oziroma dodatnega plačila za usluge. Morda bi
morali pri razporeditvi proračunskih sredstev pomisliti tudi na to in minimalen
znesek nameniti tem ljudem. S tem bi zagotovo pristopile k izvajanju dodatne
organizacije, s čimer bi se izbira dela povečala.
5.) Po drugi strani pa predlagam zmanjšanje sredstev, ki se povrnejo napotenim
osebam. Družbeno koristno delo je možnost, s katero lahko lažje poravnajo
globo ali odslužijo zaporno kazen. Če bi predpisano globo plačal, bi to za
storilca predstavljalo nek dodaten strošek. Sedaj se temu izogne, povrhu vsega
pa dobi za opravljanje dela povrnjene potne stroške in stroške malice. Ker je to
oblika sankcioniranja, ne vidim ničesar spornega v tem, da stroške prevoza in
malice krije storilec sam. Stroški zavarovanja in opravljanja izpita iz varstva pri
delu bi ostali v pristojnosti ministrstva. Morda bi na ta način dodatno povečali
vzgojnost družbeno koristnega dela.
6.) Ker se delo v splošno korist opravlja v večini primerov v prekrškovnem pravu,
bi morali razmišljati, kako to alternativno možnost dodatno razširiti v
36
kazenskem pravu. Slovenski zapori so polno zasedeni, več kot polovica je
takšnih kaznjencev, ki so obsojeni na zaporno kazen, ki ne presega dveh let.
Dve uri opravljanja dela v splošno korist predstavlja za državno manjši strošek
kot en dan oskrbe v zaporu. Na ta način bi se alternativno kaznovanje moralo
predstaviti širši javnosti, s čimer bi se povečalo opravljanje dela v splošno
korist v zameno za prestajanje kazni v zaporu.
37
8 ZAKLJUČEK
Naša družba je bila vse do osamosvojitve navajena na stroge oblike represije.
Prekrške in kazniva dejanja so določali strogi kriteriji, ki so predpisovali še strožje
kazni. Sankcioniranje predstavlja v družbi negativen pojem, saj ob besedi sankcija
takoj pomislimo na nekaj neprijetnega.
Demokratične države imajo prvotno nalogo zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic
in svoboščin, vendar ohranjajo potrebno mero represije, s katero se zagotovi varnost in
red v državi. Država lahko znotraj svojih meja vzpostavlja red le tako, da se družba in
posamezniki znotraj nje zavedajo, da je potrebno pravna pravila in predpise spoštovati
in ravnati v skladu z njimi. To se lahko zagotovi le tako, da kršitvi sledi zakonsko
predpisana sankcija.
Ena izmed možnih oblik sankcioniranja je tudi opravljanje dela v splošno korist. Je
dokaj nov institut in predstavlja nov način sankcioniranja. Njegove pozitivne učinke
kaže praksa v tujini kot tudi pri nas.
Delo v splošno korist nadomešča denarno plačilo globe v prekrškovnem pravu, glede
na težke čase v katerih živimo in gospodarsko krizo, iz katere iščemo izhod, je širša
javnost tej obliki sankcioniranja zelo naklonjena. Je dobrodošla vrsta sankcije, ki
marsikomu omogoči poravnavo svojih napak oziroma prekrškov v skladu s predpisi
pravne države.
Alternativne možnosti pozna tudi kazensko pravo. Zaporna kazen do dveh let se lahko
nadomesti z opravljanjem nalog v splošno korist, zaporna kazen do treh pa se lahko
prestaja ob dela prostih dnevih oziroma ob koncu tedna. Zapor je za državo najdražja
oblika sankcioniranja, zato predstavljajo alternativne možnosti tudi veliko manjši
strošek.
Republika Slovenija je sprejela v svoj pravni sistem alternativne možnosti kaznovanja v
upanju po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju postopkov. Tudi z uporabo milejše
represije se lahko doseže enak učinek, kar kaže vsakoletni porast prosilcev in čedalje
večja naklonjenost širše javnosti. Na določenih področjih se še pojavljajo vprašanja in
dvomi, kar je realno pričakovati, glede na to, da se te možnosti v večji meri uporabljajo
šele od leta 2008. Število prosilcev je sedaj vsako leto večje, na enak način se
povečujejo tudi mreže izvajalskih organizacij.
Zaključimo lahko z dejstvom, da so alternativne možnosti sankcioniranja
dobronamerne možnosti, ki jih država ponuja svojim državljanom. Nikoli ne vemo, kaj
nas lahko v življenju doleti. Vsak od nas se lahko znajde v finančni stiski, v istem
obdobju pa stori še kak prekršek ali dejanje iz obupa. Takrat bo tisti z veseljem, tudi če
bo potrebno, ″poprijel za lopato″ in poravnal svoj dolg na tak način.
38
Diplomsko nalogo lahko zaključim z latinskim rekom:
De duobus malis semper minus eligendum est.
V prevodu: Med dvema zlema je treba izbrati tisto manjše.
V našem primeru: Tisto manjše zlo je dana alternativna možnost.
39
LITERATURA IN VIRI
Samostojne publikacije
1. AMBROŽ, M. Kaznivo dejanje in njegove vrednostne prvine. Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2007.
2. PERENIČ, A…[et al.]. Uvod v pravo. DZS, Ljubljana, 2002.
Članki
1. GRIL, S. Dosedanja sodna praksa na področju izrekanja uklonilnega zapora in
novosti ZP-1C, Zbornik Dnevov prekrškovnega prava, Portorož 26.-27. maj
2006. GV založba, Ljubljana, 2006.
2. BELE, I…[et al.]. Zakon o prekrških s komentarjem. GV založba, Ljubljana,
2005.
3. GUŠTIN, M. Š. Zakon o prekrških, uvodna pojasnila Špela Maček Guštin. GV
založba, Ljubljana, 2006.
4. JAKULIN, V. Kazenski zakonik s stvarnim kazalom Vida Jakulina, zakon o
odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Uradni list Republike Slovenije,
Ljubljana, 2004.
5. KOMAN, A. Nemško pravo o prekrških in nujna nova sistemska ureditev
področja prekrškov v Republiki Sloveniji. Pravosodni bilten, 2001, št. 2.
6. TRATAR, B. Zakon o prekrških z uvodnimi pojasnili Boštjana Tratarja in s
stvarnim kazalom, Uradni list Republike Slovenije. Bonex založba, Ljubljana,
2000.
7. TRATAR, B. Zakon o prekrških z uvodnimi pojasnili B. Tratarja in stvarnim
kazalom, Uradni list Republike Slovenije. Bonex založba, Ljubljana, 2003.
8. ZAGORC, S. Uklonilni zapor-slon v trgovini s porcelanom?. Pravna praksa,
2005, št. 7.
40
Pravni viri
1. Evropska konvencija o človekovih pravicah. Uradni list RS, MP št. 7-41/1994,
RS 33/1994).
2. Kazenski zakonik. Uradni list RS, št. 55/2008.
3. Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist. Uradni list RS, št. 109/2008.
4. Pravilnik o poravnanju v kazenskih zadevah. Uradni list RS, št. 114/04 in 58/11
- ZDT-1.
5. Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem
postopku o odložitvi kazenskega pregona. Uradni list RS, št. 24/11.
6. Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Uradni list RS, št. 110/06 - uradno
prečiščeno besedilo,76/08, 40/09, 9/11 - ZP-1G, 96/12 - ZPIZ-2 in 109/12.
7. Zakon o kazenskem postopku. Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno
besedilo.
8. Zakon o prekrških. Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13
in 111/13.
9. Zakon o sodnih taksah. Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13 in 58/14.
Sodna praksa
1. Sodba Vrhovnega sodišča RS IV Ips 27/2008, 15.4.2008.
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22293.
2. Sodba Vrhovnega sodišča IV Ips 25/2009, 16.6.2009.
URL: http://www.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/vrhovno_sodisce_rs/22846/.
Internetni viri
1. AMMON, E. Arbeit statt Knast.
URL=«http://www.zentralplus.ch/de/news/gesellschaft/911678/Arbeit-statt-
Knast.htm». 24.7.2014.
41
2. B., P. Država jim plača malico in prevoz.
URL=«http://www.zurnal24.si/drzava-jim-placa-malico-in-prevoz-clanek-
218342». 1.8.2014.
3. CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR. Regijska koordinacija za izvajanje
nadomestne kazni in drugih ukrepov v splošno korist.
URL=«http://csd-mb.splet.co/dejavnosti/koordinacije/regijska-koordinacija-za-
izvajanje-nadomestne-kazni-in-drugih-ukrepov-v-splosno-korist/». 28.7.2014.
4. CERAR, G. Alternativne kazni so slabo sporočilo za kriminal belih ovratnikov.
URL=«http://www.rtvslo.si/slovenija/alternativne-kazni-so-slabo-sporocilo-za-
kriminal-belih-ovratnikov/312934». 14.8.2014.
5. DEJURE. Strafgesetzbuch.
URL=«http://www.gesetze-im-internet.de/stgb/__40.html». 12.7.2014.
6. DIE PRESSE. Strafvollzug: Ab Herbst "Schwitzen statt Sitzen".
URL=«http://diepresse.com/home/politik/innenpolitik/324174/Ab-Herbst-
osterreichweit-Schwitzen-statt-Sitzen». 11.7.2014.
7. GAZVODA J.,T. Družbeno koristno delo - Najraje bi jih videli z lopato v roki.
URL=«http://www.lokalno.si/2013/12/06/107624/aktualno/DL_Druzbeno_koristn
o_delo___Najraje_bi_jih_videli_z_lopato_v_roki/». 19.8.2014.
8. KANTON BERN. Bewährungshilfe, Alternativer Strafvollzug , Gemeinnützige
Arbeit.
URL=«http://www.pom.be.ch/pom/de/index/freiheitsentzug-
betreuung/bewaehrungshilfe_alternativer_strafvollzug/gemeinnuetzige_arbeit.ht
ml». 24.7.2014.
9. KANTON ZÜRICH. Direktion der Justiz und des Innern, Amt für Justizvollzug:
Gemeinnützige Arbeit.
URL=«http://www.justizvollzug.zh.ch/internet/justiz_inneres/juv/de/strafen_haft/
gemeinnuetzige_arbeit.html». 24.7.2014.
10. LOVŠIN, P. Kršenje milih pravil vikend zapora.
URL=«http://www.dnevnik.si/kronika/krsenje-milih-pravil-vikend- zapora».
9.7.2014.
11. MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE RS, Uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij. Letno poročilo 2011.
URL=«http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_poro
cila/120413_Letno_porocilo_2011.pdf». 10.8.2014.
42
12. MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE RS, Uprava za izvrševanje kazenskih
sankcij. Letno poročilo 2012.
URL=«http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_poro
cila/LP_2012.pdf». 10.8.2014.
13. Ministrstvo za pravosodje RS, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Letno
poročilo 2013.
URL=«http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/UIKS/Letna_poro
cila/140505_Letno_porocilo_2013.pdf». 10.8.2014.
14. NEUSTART. Leben ohne Kriminalität. Wir helfen.
URL=«http://www.neustart.at/at/de/». 12.7.2014.
15. SCHWEIZERISCE EIDGENOSSENSCAFT. Schweizerisches Strafgesetzbuch
311.0 vom 21. Dezember 1937 (Stand am 1. Juli 2014).
URL=«http://www.admin.ch/opc/de/classifiedcompilation/19370083/index.html#
a107». 24.7.2014.
16. S., R. Za smrt dveh Italijank 400 ur dela v splošno korist.
URL=«http://svet24.si/clanek/novice/slovenija/528b17df452a3/za-smrt-dveh-
oseb-400-ur-dela-v-splosno-korist». 15.8.2014.
17. VARUH RS. Letno poročilo Varuha za človekove pravice za leto 2009.
URL=«http://www.varuh-rs.si/publikacije-gradiva-izjave/letna-porocila/».
15.8.2014.
18. VUČKIČ, A. Država prekrškarjem plačuje stroške prevoza in malico.
URL=«http://sobotainfo.com/novica/globalno/drzava-prekrskarjem-placuje-
stroske-prevoza-malico/40502». 9.8.2014.
19. WIKIPEDIJA. Družba.
URL=«http://sl.wikipedia.org/wiki/Dru%C5%BEba». 1.7.2014.
43
UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE
KZ-1 Kazenski zakonik
ZP-1 Zakon o prekrških
ZKP Zakon o kazenskem postopku
ZIKS Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij
CSD Center za socialno delo
ITD. In tako dalje
IPD. In podobno
TI. Tako imenovano
44
PRILOGE
1 Vprašalnik
Tanja Slana
Diplomska naloga: Delo v splošno korist v prekrškovnem in kazenskem pravu
Vprašalnik
1.) Kako poteka postopek za izvajanje dela v splošno korist? Kam se mora
obrniti in kaj mora prosilec storiti?
2.) Kolikšen delež ljudi, po Vašem mnenju, zaprosi za to alternativno možnost?
So ljudje sploh seznanjeni s to možnostjo in ali v zadnjih letih zaprošanje za
opravljanje dela v splošno korist narašča?
3.) Katere so najpogostejše organizacije, ki izvajajo delo v splošno korist?
Katere so njihove glavne naloge in obveznosti do prosilca?
4.) Kakšno je dejansko stanje v praksi, imamo v Sloveniji dovolj organizacij, ki
so pripravljene nuditi in omogočiti opravljanje dela v splošno korist?
5.) Je na voljo dovolj dejavnosti s katerimi se lahko odsluži predpisane ure? Je
potrebno za izvajanje dela kdaj čakati in če da, kako dolge so čakalne
dobe?
6.) Katera so najpogostejša dela, ki se opravljajo v sklopu dela v splošno
korist?
7.) Kaj vsebuje delo koordinatorja? Katere so Vaše naloge in obveznosti?
8.) Kako bi opisali delo v splošno korist v dosedanji praksi? Se delo, s strani
prosilcev, opravlja korektno in do zaključitve predpisanih ur trajanja?
9.) Ste v dosedanjem času naleteli na kakšno večjo težavo? Bodisi s strani
izvajalca dela bodisi s strani prosilca. Obstaja nevarnost, da se ta
alternativna možnost začne oziroma se zlorablja?
45
10.) Kakšne so Vaše osebne izkušnje s tem delom do sedaj? Se delo v splošno
korist obnese v praksi tako, kot je predvideno v teoriji? Če bi imeli možnost,
bi kaj spremenili, mogoče kaj dodali?
2 Vprašalnik v nemškem jeziku
Tanja Slana
Diplomarbeit Arbeit im Interesse der Allgemeinheit im Vergehenrecht und Strafrecht
Der Fragebogen
1.) Wie ist das Verfahren für die Durchführung von Arbeiten im Interesse der
Allgemeinheit statt Bezahlung des Strafes? Wohin muss sich der Antragsteller
wenden und was muss er tun, wenn er um den Arbeit im Interesse der
Allgemeinheit bietet?
2.) ) Nach Ihrer Meinung, welcher Anteil der Personen, fragt nach dieser
Alternative? Sind die Menschen sogar bewusst von dieser Möglichkeit? Und in
den letzten Jahren, den Wünsch um den Arbeit im allgemeinen Interesse wächst?
3.) Welche sind die häufigsten Organisationen, die Arbeit im Interesse der
Allgemeinheit bieten? Was sind ihre wichtigsten Aufgaben und
Verpflichtungen zum Antragstellern?
4.) Was ist die aktuelle Situation in der Praxis, gibt es im Österreich genug
Organisationen, die bereit ermöglichen und erleichtern der Durchführung von
Arbeiten im Interesse der Allgemeinheit sind?
5.) Gibt es genug Aktivität und Arbeiten, die der Durchführung des Arbeits von
vorgeschriebenen Stunden ermöglichen? Ist es nötig für die Durchführung des
Arbeits warten? Und wenn ja, wie lange ist die Wartezeit?
6.) Was sind die häufigsten durchgeführten Arbeiten im Laufe der Arbeit im
Interesse der Allgemeinheit?
46
7.) Was muss alles den Koordinator machen und regeln? Was sind Ihre häufigsten
Aufgaben und Verantwortlichkeiten?
8.) Wie würden Sie die Arbeit im Interesse der Allgemeinheit in der aktuellen
Praxis beschreiben? Arbeiten Antragsteller korrekt und bis zum Ende der
vorgeschriebenen Arbeitsstunden?
9.) Sind Sie in der Zwischenzeit zu einem größeren Problem begegnet? Entweder
durch den Auftragnehmer entweder durch den Antragsteller. Besteht die Gefahr,
dass diese Alternative in der Zukunft missbraucht wird? Oder ist sie schon jetzt?
10.) Wie sind Ihre persönliche Erfahrungen mit der Arbeit im Interesse der
Allgemeinheit so weit? Funktioniert alles in der Praxis so wie in der Theorie
vorgeschrieben ist? Wenn Sie die Möglichkeit, etwas zu ändern, haben, werden
Sie was ändern oder vielleicht hinzufügen?
47
IZJAVA O AVTORSTVU IN NAVEDBA LEKTORJA
S podpisom zagotavljam, da:
- je predloženo diplomsko delo z naslovom:
DELO V SPLOŠNO KORIST V PREKRŠKOVNEM IN KAZENSKEM PRAVU
izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- je delo popravljeno v skladu s pripombami mentorja in članov komisije;
- sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v
predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata
bodisi v obliki dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje
misli oz. ideje predstavljene kot moje lastno – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP) – Uradni list RS, št. 21/1995, 9/2001,
30/2001 – ZCUKPIL, 43/2004, 17/2006, 114/2006 – ZUE, 139/2006, 68/2008,
110/2013);
- je elektronska oblika identična s tiskano obliko predloženega dela ter soglašam z
objavo dela na fakultetnih straneh;
- da je delo lektorirala Iva Stegne, uni. dipl. angl.
V Mariboru, dne ___________ Podpis avtorja/-ice:__________________
