Embed Size (px)
Citation preview
Универзитет “ Св. Климент Охридски “ – Битола
Економски Факултет– Прилеп
Семинарски труд по предметот:
Основи на економијата
Тема: Девизен курс
Ментор:
Доц. д-р Сашо Атанасоски
Изработиле:Иван Литовски 193/09 БАМДимитар Јошевски 217/09 БАМ
Прилеп, Ноември 2009
SODR@INA
strana
VOVED .........................................................................................................
................... 2
CENITE ZA ME\UNARODNI TRANSAKCII ..............................................
3
Nominalni devizni kursevi
....................................................................................... 3
Realen devizen kurs
....................................................................................................... 4
EVRO ............................................................................................................
..................... 7
DEVIZEN KURS
........................................................................................................... 8
Poim i su{tina na devizniot kurs
......................................................................... 8
Devizen Pazar
.............................................................................................................. 10
Faktori koi{to go determiniraat devizniot kurs
............................................... 12
Promeni vo vkusevite na potro{uva~ite
......................................................... 12
Promeni vo relativniot dohod
............................................................................. 12
Op{toto nivo na cenite (stapkata na
inflacija) ....................................... 12
Visinata na realnata kamatna stapka
............................................................... 12
Re`im na devizni kursevi
............................................................................................... 13
1
Fiksen devizen kurs
................... ................................................................................. 13
Fluktuira~ki devizen kurs
....................................................................................... 14
ZAKLU^OK ..................................................................................................
..................... 15
PRILOZI .......................................................................................................
................... 16
KORISTENA LITERATURA
..................................................................................... 19
VOVED
Ovaa tema ja odbravме za da gi zbogatиме soznanijata za me|
unarodnite ceni odnosno devizniot kurs, negovoto izrazuvawe,
promenite na devizniot kurs koi imaat zna~ajni implikacii vrz nadvore{no-
trgovskata razmena na zemjata, odnosno vrz izvozot i uvozot. Bidej}i
izvozot e komponenta na agregatnata pobaruva~ka, devizniot kurs ima
svoe vlijanie i vrz nivoto na vkupniot autput vo ekonomijata (GDP), vrz
vrabotenosta i vrz inflacijata.
Isto taka celta нi be{e da go uvidиме zna~eweto na devizniot
pazar, negovite komponenti, ponudata i pobaruva~kata koi go
2
determiniraat devizniot kurs , kako i kreiraweto na pobaruva~kata na
devizi na devizniot pazar, i odnosite pome|u dve zemji.
CENITE ZA ME\UNARODNI TRANSAKCII :
Makroekonomistite gi prou~uvaat varijablite(promenite) koi gi merat
cenite po koi ovie me|unarodni transakcii se izvr{uvaat. Kako {to cenata
na nekoj pazar slu`i(igra) va`na uloga na koordinirawe na kupuva~ite i
prodava~ite na toj pazar, me|unarodnite ceni pomagaat vo koordinacija
na odlukite na potro{uva~ite i proizvoditelite kako tie vzaemno da
dejstvuvaat na svetski pazari. Ovde nie gi diskutirame dvete mnogu va`ni
me|unarodni ceni - nominalnite i realnite devizni kursevi.
Nominalni devizni kursevi
3
Nominalniot devizen kurs e kurs po koj edna li~nost mo`e da ja
trguva valutata na edna zemja za valutata na druga. Na primer, ako vie
odite vo banka, vie mo`e da vidite istaknat devizen kurs od 80 jeni po
dolar. Ako i dadete na bankata eden SAD. dolar, taa ke vi dade 80 Japonski
jeni; i ako vie i dadete na bankata 80 Japonski jeni, taa ke vi dade eden
SAD. dolar (Vsu{nost, bankata }e istakne nezna~itelna razli~na cena za
kupuvawe i prodavawe na jen. Razlikata i dava na bankata malku profit za
ponudata na ovaa usluga. Za na{ite celi ovde, nie mo`e da gi ignorirame
ovie razliki.)
Devizniot kurs sekoga{ mo`e da bide izrazen na dva na~ina. Ako
devizniot kurs e 80 jeni po dolar, toj e isto taka 1/80 (=0,0125) dolari po
jen. Ovde nie sekoga{ go izrazuvame nominalniot devizen kurs kako
edinica na stranska valuta po SAD.dolar, taka kako 80 jeni po dolar.
Ako devizniot kurs se menuva taka da dolarot kupuva pove}e
stranska valuta, taa razlika se vika aprecijacija (poka~uvawe) na dolarot.
Ako devizniot kurs se menuva taka da dolar kupuva pomalku stranska
valuta, taa promena se vika deprecijacija (namaluvawe ili
obezvrednuvawe) na dolarot. Na primer, koga devizniot kurs se zgolemuva
od 80 na 90 jeni po dolar, vikame deka dolarot se poka~il. Vo isto vreme,
bidej}i Japonskiot jen sega kupuva pomalku od SAD.valuta, vikame deka
jenot se namalil (obezvrednil), Koga devizniot kurs pa|a od 80 na 70 jeni
po dolar, vikame deka dolarot se namalil, i velime deka jenot se poka~il.
Povremeno mo`e ste slu{nale od izve{taite na mediumite deka
dolarot e ili jak ili slab. Koga valutata se poka~uva, vikame deka
zajaknuva bidej}i taa mo`e toga{ da kupi pove}e stranska valuta. Sli~no,
koga valutata obezvrednuva, vikame deka slabee.
Za bilo koja zemja, ima mnogu nominalni devizni kursevi. SAD. dolar
mo`e da bide upotreben za kupuvawe na Japonski jen, Britanska funta,
Meksikanski pezos itn. Koga ekonomistite gi prou~uvaat promenite vo
devizniot kurs, tie ~esto upotrebuvaat indeksi koi gi uprose~uvaat
mnogute devizni kursevi. Kako {to potro{uva~kiot cenoven indeks
menuva mnogu ceni vo ekonomijata vo edine~ni merki na cenovno nivo,
4
indeksot na devizniot kurs gi menuva ovie mnogu devizni kursevi vo
edine~ni merki na me|unarodnata vrednost na valutata. Taka koga
ekonomistite zboruvaat za poka~uvaweto ili obezvrednuvaweto na
dolarot, tie ~esto se odnesuvaat na indeksot na devizniot kurs koj zema
vo predvid mnogu individualni devizni kursevi.
Realen devizen kurs
Realniot devizen kurs e kursot po koj edno lice mo`e da gi razmenuva
stokite i uslugite od edna zemja za stokite i uslugite na druga. Na primer,
pretpostavi deka vie odite vo {oping i nao|ate deka funta od {vajcarsko
sirewe e dvapati poskapo od funta od Amerikansko sirewe. Nie toga{ }e
re~eme deka realniot devizen kurs e 1/2½funti od {vajcarsko sirewe po
funta od Amerikansko sirewe. Zabele`uvate deka, kako nominalniot
devizen kurs, nie go izrazivme realniot devizen kurs kako edinica na
stranskata stavka po edinica na doma{nata stavka. No vo ovoj slu~aj
stavkata e stoka otkolku valutata.
Realnite i nominalnite devizni kursevi se tesno povrzani. Da vidite
kako, razgledajte primer. Pretpostavete deka bu{el od Amerikanski oriz se
prodava za $100, i bu{el od Japonski oriz se prodava za 16,000 jeni. Koj e
realniot devizen kurs pome|u Amerikanskiot i Japonskiot oriz? Da se
odgovori na ova para{awe,nie prvo mora da go upotrebime nominalniot
devizen kurs za da gi pretvorime cenite vo zaedni~ka valuta. Ako
nominalniot devizen kurs e 80 jeni po dolar, toga{ cena za Amerikanskiot
oriz od $100 po bu{el e ednakva na 8,000 jeni po bu{el. Amerikanskiot
oriz e za polovina poskap od Japonskiot oriz. Realniot devizen kurs e 1/2
bu{el od Japonski oriz prema bu{el od Amerikanski oriz.
Nie mo`e da gi sumirame ovie presmetki za realniot devizen kurs so
slednava formula:
Nominalen devizen kurs x Doma{na cena
Realen devizen kurs = ----------------------------------------------------------
Stranska cena
5
Upotrebuvaj}i gi broevite vo na{iot primer, formulata se primenuva kako
{to sleduva:
(80 jeni po dolar) x ($100 po bu{el od Amerikanski
oriz)
Realen devizen kurs =
---------------------------------------------------------------------------------
16,000 jeni po bu{el od Japonski oriz
8,000 jeni po bu{el od Amerikanski oriz
= ---------------------------------------------------------- =
16,000 jeni po bu{el od Japonski oriz
= 1/2 bu{el od Japonski oriz sprema bu{el od Amerikanski
oriz.
Sprema toa, realniot devizen kurs zavisi od nominalniot devizen kurs i od
cenite na stokite vo dvete zemji mereni vo lokalnite valuti.
Zo{to realniot devizen kurs e od zna~ewe? Kako {to mo`e da
pogodite,realniot devizen kurs e glavno opredelen od toa kolku zemjata
izvezuva i uvezuva.
Koga Vujko Ben akcionerskoto dru{tvo, odlu~uva kade da kupi U.S.
oriz ili Japonski oriz za da gi stavi vo negovite kutii,na primer, toj }e pra{a
koj oriz e poeftin. Realniot devizen kurs go dava odgovorot. Kako drug
primer, zamislete deka vie odlu~uvate kade da odite na odmor na more
vo Majami, ili vo Florida, ili vo Kankun, Meksiko. Vie mo`e da ja pra{ate
va{ata turisti~ka agencija za cenata za hotelska soba vo Majami (merena
vo dolari), cenata na hotelska soba vo Kankun (merena vo pezosi), i
6
devizniot kurs pome|u pezosite i dolarite. Ako vie odlu~ite kade da
odmarate sporeduvaj}i gi tro{ocite, vie ja bazirate va{ata odluka na
realniot devizen kurs.
Koga ja prou~uvaat ekonomijata vo celina, makroekonomistite se
fokusiraat na globalnite ceni pove}e odkolku na cenite na individualnite
stavki. Toa e, da se izmeri (odredi) realniot devizen kurs, tie upotrebuvaat
cenovni indeksi, kako potro{uva~kiot cenoven indeks, koj ja meri cenata
na ko{nicata od stoki i uslugi. So upotrebata na cenovniot indeks za SAD
ko{nica (P), cenovniot indeks za stranska ko{nica (P*), i nominalniot
devizen kurs pome|u U.S. dolarot i stranskite valuti (e), nie mo`e da go
presmetame globalniot realen devizen kurs pome|u Soedinetite
Amerikanski Dr`avi i drugite zemji kako {to sleduva:
Realen devizen kurs = ( e x P ) / P*
Ovoj realen devizen kurs ja meri cenata na ko{nica od stoki i uslugi
koi se na raspolagawe doma vo odnos na ko{nicata na stoki i uslugi koi se
na raspolagawe vo stranstvo.
Kako {to razgledavme potpolno vo narednoto poglavie, realniot
devizen kurs na zemjata e glavno opredelen od nejziniot neto izvoz na
stoki i uslugi. Obezvrednuvaweto(pa|awe) na SAD. realniot devizen kurs
zna~i deka SAD., stokite stanale poeftini vo odnos na stranskite stoki.
Ovie promeni gi pottiknuva doma{nite i stranskite potro{uva~i da
kupuvaat pove}e SAD. stoki i malku stoki od drugi zemji. Kako rezultat,
SAD.izvozite rastat, i SAD.. uvozite opa|aat, i dvete ovie promeni gi
zgolemuvaat SAD.. neto izvozite.
Konvertabilno, poka~uvaweto (rast) na SAD. realniot devizen kurs zna~i
deka SAD. stokite stanale mnogu poskapi sporedeni so stranskite stoki,
taka SAD. neto izvoz pa|a (se namaluva),
7
EVRO
Vie mo`e ste slu{nale za, ili mo`ebi ste videle, valuti kako {to se Francuski
frank, Germanskata marka, ili Italijanskata lira. Ovoj vid na pari ne postojat
pove}e. Za vreme na 1990 ta, mnogu Evropski nacii odlu~ija da se
otka`at od nivnite nacionalni valuti i da ja upotrebuvaat zaedni~kata
valuta nare~ena evro. Evroto po~na da cirkulira na 1 Januari 2002.
Monetarnata politika za evro zonata sega se utvrduva od strana na
Evropskata Centralna Banka (ECB), so pretstavnici od site zemji
u~esni~ki. ECB go izdava evroto i ja kontrolira ponudata (snabduvaweto)
na ovie pari, pove}e otkolku {to Federalnite Rezervi ja kontroliraat
ponudata na dolarite vo ekonomijata na SAD.
Zo{to ovie zemji ja usvoija zaedni~kata valuta? Edna korist od
zaedni~kata valuta e deka taa go pravi trguvaweto polesno. Zamisli deka
sekoja od 50 te SAD. dr`avi imaat razli~na valuta. Sekoga{ koga ja
pominuvate dr`avnata granica vie }e treba da gi promenite svoite pari i da
izvr{ite eden vid presmetka na devizniot kurs za koja diskutiravme vo
tekstot. Ova mo`e da bide voznemiruva~ko, i mo`e da ve odvrati od
kupuvaweto na stoki i uslugi nadvor od va{ata zemja. Zemjite od Evropa
odlu~ija deka kako {to nivnite ekonomii stanuvaat pove}e integrirani,
toa }e bide podobro da se izbegnat ovie pote{kotii(voznemiruvawa).
Donekade, usvojuvaweto na zaedni~kata valuta vo Evropa be{e
politi~ka odluka bazirana na interesite preku podra~jeto na standardnite
ekonomii. Nekoi zastapnici na evroto sakaat da go namalat nacionalnoto
~uvstvo i da gi napravat Evropjanite da ja cenat pove}e nivnata podelena
istorija i sudbina. Edni pari za pove}e od kontinentot, tie doka`uvaat, }e
pomogne da se dostigne ovaa cel.
Ima, kako i da e, tro{oci na izbor na valuta. Ako naciite na Evropa
imaat samo edni pari, tie mo`e da imaat samo edna monetarna politika,.
Ako tie ne se soglasuvaat za toa koja monetarna politika e najdobra, tie
mora da postignat nekoj vid na dogovor, podobro odkolku sekoj da odi po
svoj pat. Bidej}i usvojuvaweto na poedine~ni pari ima i koristi i tro{oci,
ima diskusii pome|u ekonomistite za toa dali Evropskoto skore{no
8
usvojuvawe na evroto be{e dobra odluka. Samo vremeto }e ka`e kakvi
efekti odlukata }e ima.
DEVIZEN KURS
Poim i su{tina na devizniot kurs
Nacionalnite pari~ni edinici gi izvr{uvaat funkciite na pari vnatre, vo
ramkite na sopstvenite nacionalni ekonomii. Toa ponatamu zna~i deka
makedonskiot denar slu`i kako zakonsko sredstvo za pla}awe vo granicite
na Republika Makedonija, slovene~koit tolar slu`i kako zakonsko sredstvo
za pla}awe vo granicite na Republika Slovenija, {vajcarskiot frank e
zakonsko sredstvo za pla}awe vo [vajcarija itn. Me|utoa, sekoja zemja
realizira brojni me|unarodni ekonomski transakcii so golem broj na drugi
zemji. Koga Makedonija kupuva, odnodno uvezuva, dobra i uslugi od SAD
taa ne mo`e uvozot da go plati so denari. Kako, na primer, makedonsko
pretprijatie koe{to saka da kupi 10 kompjuteri od renomiranata
amerikanska korporacija IBM, pri {to sekoj kompjuter poedine~no ~ini
2000$, }e dojde do neophodnite 20.000$? Vo toj slu~aj makedonskoto
pretprijatie }e mora na devizniot pazar da gi kupi neophodnite dolari,
odnosno da ponudi denari vo zamena na dolari. No kolku denari treba da
se ponudat vo zamena za 20.000$? Toa }e zavisi od cenata po koja{to se
razmenuvaat dvete valuti, odnosno od devizniot kurs.
Spored toa:
Devizniot kurs ni ja poka`uva cenata po koja{to edna valuta se
razmenuva za druga valuta.
Ako znaeme deka 60 denari = 1$, toga{ lesno }e presmetame daka
na pretprijatieto koe{to saka da kupi 20.000$ }e mu bidat potrebni
1.200.000 denari.
9
Vo gorniov primer odnosot 60 makedonski denari = 1 amerikanski
dolar, fakti~ki ni poka`uva kolku doma{ni pari~ni edinici se neophodni za
da se kupi edna stranska pari~na edinica, odnosno 1$. Vakviot na~in na
izrazuvawe na devizniot kurs se narekuva evropski na~in. Postoi i t.n.
britanski na~in na izrazuvawe na devizniot kurs. Toj ni go poka`uva
brojot na stranski pari~ni edinici neophodni za da se kupi edna doma{na
pari~na edinica, odnosno vo konkretniov slu~aj 0,0166 amerikanski dolari
= 1 makedonski denar. 1
Nivoto i promenite na devizniot kurs imaat zna~ajni implikacii, vo
prv red, vrz nadvore{no-trgovskata razmena na zemjata, odnosno vrz
izvozot i uvozot. So ogled na toa {to neto izvozot e komponenta na
agregatnata pobaruva~ka, devizniot kurs ima svoe vlijanie i vrz nivoto na
vkupniot autput vo ekonomijata (GDP), vrz vrabotenosta, vrz inflacijata i sl.
Dokolku devizniot kurs na doma{nata pari~na edinica e precenet
(nerealno se odr`uva na povisoko nivo od ona {to e determinirano od
odnosite na ponuda i pobaruva~ka na devizniot pazar), toga{ poskapuva
izvozot na stoki i uslugi od zemjata vo stranstvo, odnosno poevtinuva
uvozot na stranski stoki i uslugi. Taka na primer, ako odnosot pome|u
denarot i dolarot e utvrden na 55 denari = 1$, namesto 60 denari = 1
dolar, toga{ takvata situacija }e go destinulira makedonskiot izvoz vo
SAD, odnosno }e go stimulira uvozot na dobra i uslugi od SAD. Zo{to?
Ednostavno poradi faktot {to amerikanskoto pretprijatie {to treba da
uveze stoki od Makedonija so eden dólar }e mo`e da kupi samo 55
namesto 60 denari. So drugi zborovi, amerikanskoto pretprijatie }e mora
da ponudi pogolema koli~ina na dolari za da gi nabavi neophodnite denari
za kupuvawe na makedonski proizvodi. Od druga strana pak,
makedonskoto pretprijatie {to treba da uveze amerikanski proizvodi }e
mo`e so pomalku denari da nabavi pogolema koli~ina na dolari. Toa mo`e
da predizvika deficit vo trgovskata razmena so SAD. Rabotite stojat
obratno ako vrednosta na doma{nata pari~na edinica e potceneta.
1 (Vidi: Burda, Viploc 2001, str. 174).
10
Devizen pazar
Na devizniot pazar se trguva so pari~nite edinici na razli~ni
zemji i pod dejstvo na odnosite na ponudata i pobaruva~kata se
formiraat cenite na stranskite devizi, odnosno nivnite devizni
kursevi.
Zna~i, ponudata na devizi i pobaruva~kata na devizi se dvete
komponenti na devizniot pazar koi vo krajna linija go determiniraat i
devizniot kurs. Sega treba da poka`eme kako se formira, odnosno kako se
kreira pobaruva~kata na devizi na devizniot pazar. Zaradi uprostuvawe }e
se ograni~ime na eksplikacija na trgovskite odnosi pome|u dve zemji -
Makedonija i SAD.
Pobaruva~kata za dolari na devizniot pazar }e ja kreiraat
makedonskite pretprijatija i gra|ani koi sakaat da kupat stoki ili uslugi od
SAD, da kupat akcii od nekoe amerikansko pretprijatie, da kupat
amerikanski trezorski obvrznici ili pak da patuvaat ili studiraat vo SAD.
Ponudata na dolari na devizniot pazar }e ja kreiraat amerikanski
pretprijatija i gra|ani koi sakaat da kupat stoki ili uslugi od Makedonija, da
go otkupat mnozinskiot paket na akcii od postojno makedonsko
pretprijatie (zna~i da realiziraat stransko direktno investirawe vo zemjata)
ili pak da kupat pomal procent na akcii od nekoe makedonsko pretprijatie
(portfolio plasman) i sl.
Ramnote`niot devizen kurs }e se formira vo to~kata kade {to }e se
prese~at krivata na pobaruva~kata i ponudata na devizi.
Promenite vo obemot na trgovijata so stranstvo predizvikuvaat
soodvetni pomestuvawa na krivite na pobaruva~kata i ponudata na devizi
i promeni vo devizniot kurs. Od prilo`eniot grafikon (ramnote`en devizen
kurs) se gleda deka vo po~etokot ramnote`ata na devizniot Pazar se
formirala vo to~kate E, kade {to 60 denari = 1$. Sega }e pretpostavime
deka porasnal interesot na makedonskite firmi za uvoz na oprema od SAD.
11
Na makedonskite firmi }e im bidat potebni dolari za da ja nabavat
amerikanskata oprema, Pobaruva~kata za dolari na devizniot pazar }e se
zgolemi. Krivata na pobaruva~kata }e se pomesti na desno, od DD kon
D1D1. Ramnote`niot kurs }e se formira vo to~kata E1 (65 denari = 1$), a
pobaruvanata koli~ina na dolari }e se pomesti od to~kata Q kon to~kata
Q1. Vo konkretniov slu~aj zgolemeniot uvoz na oprema od SAD ja
zgolemuva pobaruva~kata na dolari na devizniot pazar poradi {to raste
vrednosta na dolarot vo odnos na denarot. Zna~i dolarot aprecira, a
denarot deprecira. Obratno }e bide ako interesot na makedonskite firmi za
uvoz na amerikanska oprema opadne. Toga{, krivata na
pobaruva~kata }e se pomesti na levo od DD kon D2D2, poradi {to
ramnote`ata }e se vospostavi vo to~kata E2 (55 denari = 1$). 2 Sega
vrednosta na denarot vo odnos na dolarot se zgolemila. Denarot apreciral,
dolarot depreciral.
Da gi prosledime sega promenite na devizniot kurs kako rezultat na
pomestuvaweto na krivata na ponudata na devizniot pazar. Dokolku
makedonskiot izvoz vo SAD opadne, zatoa {to se namalil interesot na
amerikanskite firmi za uvoz na makedonski proizvodi (na primer, vino,
prerabotki od zelen~uk i sl.), ponudata na dolarot na devizniot pazar ke se
namali. Toa }e predizvika pomestuvawe na krivata na ponudata na levo,
od SS kon S1S1. Ramnote`noto nivo na devizniot kurs }e se pomesti od E
kon E1 (65 denari = 1$). Vrednosta na denarot vo odnos na dolarot se
namalila, deprecirala. Obratno, ako interesot na amerikanskite firmi za
makedonski proizvodi porasne, ponudata na dolari na devizniot pazar }e
se zgolemi. Krivata na ponudata }e se pomesti od SS kon S2S2.3
Ramnote`niot kurs }e iznesuva 55 denari = 1$. Zna~i, vrednosta na
denarot vo odnos na amerikanskiot dólar porasnala, t. e. denarot vo odnos
na amerikanskiot dólar apreciral.
2
3
12
Faktori koi{to go determiniraat devizniot kurs
Od dosega{nata analiza ne e te{ko da se zaklu~i deka faktorite koi
gi uslovuvaat promenite vo izvozot i uvozot na dobra i uslugi pome|u
zemjite ednovremeno se i faktori koi determiniraat i promeni vo ponudata i
pobaruva~kata na soodvetnite valuti, a so toa i promeni vo deviznite
kursevi. 4
Promeni vo vkusevite na potro{uva~ite - napredokot na
tehnologijata vo SAD ovozmo`uva proizvodstvo na amerikanski kompjuteri
so visoki performansi. Toa ja zgolemuva pobaruva~kata na amerikanski
kompjuteri na stranskite pazari: vo Makedonija, vo Francija, vo Slovenija
itn. Pobaruva~kata na amerikanski dolari na pazarite na soodvetnite zemji
raste, dolarot aprecira vo odnos na makedonskiot denar, evroto,
slovene~kiot tolar itn.
Promeni vo relativniot dohod - pobrziot ekonomski rast vo SAD vo
odnos na drugi zemji, na primer vo odnos na Anglija i Makedonija, }e
predizvika pobrz porast na dohodite na Amerikanskite gra|ani, a so toa i
porast na nivnata kupovna mo}. Amerikanskite gra|ani }e kupuvaat
pove}e dobra i uslugi na doma{niot pazar, no i na stranskite pazari - vo
konkretniov slu~aj od Anglija i Makedonija. Toa }e ja zgolemi ponudata na
dolari na soodvetnite stranski pazari i dolarot }e deprecira vo odnos na
nivnite valuti.
Op{toto nivo na cenite (stapkata na inflacija) - povisokata
stapka na inflacija vo SAD vo odnos na Makedonija }e predizvika porast na
pobaruva~kata na amerikanskite gra|ani za makedonski proizvodi.
Ponudata na dolari na devizniot pazar }e porasne i vrednosta na
amerikanskiot dolar vo odnos na makedonskiot denar }e deprecira.
4 (Vidi: McConnell & Brue 1996, p. 768 – 769)
13
Visinata na realnata kamatna stapka - ako Federalnite rezervi na
SAD ja namalat ponudata na pari zaradi kontrolirawe na inflacijata,
realnata kamatna stapka vo SAD }e porasne vo odnos, na primer, na
Japonija. Japoncite }e bidat zainteresirani da kupuvaat pove}e
amerikanski trezorski obvrznici, bidej}i ovie nosat povisoki kamatni stapki.
Ponudata na japonski jeni na devizniot Pazar (vo zamena za amerikanski
dolari), }e raste. Vrednosta na dolarot vo odnos na japonskiot jen }e
aprecira.
Re`im na devizni kursevi
Re`imot na devizniot kurs fakti~ki gi objasnuva osnovite vrz koi
nacionalnite vladi go utvrduvaat devizniot kurs.
Sinteti`ki gledano postojat dva re`imi na devizni kursevi:
Fiksni devizni kursevi
Fluktuira~ki devizni kursevi
Fiksen devizen kurs postoi koga vrednosta na doma{nata pari~na
edinica se vrzuva, fiksira, za nekoj objektiven standard - za zlatoto ili za
vrednosta na nekoja stranska pari~na edinica.
Vo vremeto na zlatniot standard vrednosta na doma{nata pari~na
edinica se vrzuvala za vrednosta na zlatoto. Koga vo optek cirkulirale
polnovredni pari postoel utvrden odnos na nacionalnite pari~ni edinici so
zlatoto. Taka, na primer, edna angliska funta bila ednakva na vrednosta na
7,08738 grama zlato, a eden amerikanski dólar vredel kolku {to vredele
1,41748 grama zlato. Vo vakvi uslovi lesno se utvrduval devizniot kurs na
nacionalnite pari~ni edinici, trebalo samo da se sporedat koli~inite na
zlato sodr`ani vo razli~nite nacionalni pari~ni edinici. Vrz ovaa osnova
mo`e da se utvrdi odnosot, paritetot, pome|u funtata i dolarot - toj
iznesuval 1 : 5, bidej}i angliskata funta sodr`ela pet pati pogolema
koli~ina na zlato vo odnos na amerikanskiot dolar. Denes, re`imot na
fiksen kurs pretpostavuva vrzuvawe t.e. fiksirawe na vrednosta na
pari~nata edinica za nekoja stranska valuta. Porano makedonskiot kurs
14
be{e vrzan za vrednosta na germanskata marka: 32 denari = 1
germanska marka. Denes vrednosta na denarot e vrzana za evroto.
Odnosot e 62 den = 1 evro. Ako monetarnata vlast (centralnata banka) i
vladata se opredelat za fiksen devizen kurs tie ponatamu go “branat” taka
utvrdeniot fiksen kurs so merkite na ekonomskata politika.
Fluktuira~ki devizen kurs e onoj koj{to se formira pod slobodnoto
dejstvo na ponudata i pobaruva~kata na devizi na devizniot pazar.
Vo ramkite na fluktuira~kite devizni kursevi obi~no se razlikuva
slobodno fluktuira~ki devizen kurs i fluktuira~ko-upravuvan
devizen kurs.
Slobodno fluktuira~ki devizen kurs e onoj koj isklu~ivo se formira niz
slobodnoto dejstvo na ponudata i pobaruva~kata na devizi na devizniot
pazar, bez intervencija na vladite, odnosno centralnite banki. Na~inot na
formirawe na ramnote`niot devizen kurs kaj ovoj re`im, kako i promenite
vo ponudata i pobaruva~kata na devizi pod dejstvo na promenite na
obemot na trgovija pome|u oddelnite ekonomii, be{e prethodno
elaboriran. Kaj fluktuira~ko-upravuva~kiot devizen kurs postoi
kombinirano dejstvo na pazarnite sili i dr`avnata regulativa (intervencija
na monetarnata vlast t.e. centralnata banka) vo negovoto formirawe.
Prakti~no, ramnote`noto nivo na devizniot kurs kaj ovoj re`im se formira
pod dominantno dejstvo na pobaruva~kata i ponudata na devizi na
devizniot pazar. Da pretpostavime deka vo edna ekonomija, so re`im na
fluktuira~ko-upravuvan devizen kurs, ramnote`noto nivo na devizniot
kurs, pod dejstvo na pazarnite sili (ponudata i pobaruva~kata na devizi),
se formiralo vo odnos: 1 p.e. na soodvetnata zemja = 1 evro. Me|utoa, so
tek na vreme, vakvoto ramnote`no nivo se naru{ilo i sega odnosot e: 1
p.e. na soodvetnata zemja = 0,8 evra. Vo konkretniov slu~aj stanuva zbor
za namaluvawe na vrednosta na pari~nata edinica na zemjata vo odnos
na evroto. So drugi zborovi evroto aprecira, a pari~nata edinica na
zemjata deprecira. Toa e samo dokaz deka vo zemjata raste
pobaruva~kata za evra. Ramnote`noto nivo e naru{eno, otstapuvaweto e
20% vo odnos na ramnote`niot devizen kurs. Vo vakva situacija
15
centralnata banka na zemjata, za da go eliminira naru{uvaweto na
devizniot pazar, }e intervenira so pu{tawe na dopolnitelni koli~ini na evra
od sopstvenite devizni rezervi.
Vakvata intervencija }e predizvika zgolemuvawe na ponudata na evra na
devizniot pazar i vrednosta na evroto }e po~ne da opa|a. Intervencijata na
centralnata banka (pu{taweto na dopolnitelni koli~ini na evra od deviznite
rezervi) }e trae se dodeka povtorno ne se postigne ramnote`noto nivo.
Logikata na intervencijata na centralnata banka }e bide obratna dokolku
na doma{niot devizen pazar se javi vi{ok na evra. Vo toj slu~aj
centralnata banka }e otkupuva evra za da go vospostavi ramnote`niot
devizen kurs.
ZAKLU^OK
Od seto pogore izneseno mo`e da ja sogledame esencijalnata uloga
na devizniot kurs za nacionalnite ekonomii vrz nadvore{no-trgovskata
razmena na zemjata, odnosno vrz izvozot i uvozot.
Zna~ajna uloga pri formiraweto na re`imot na devizniot kurs imaat
monetarnite vlasti odnosno centralnata banka. Centralnata banka vr{i
intervencija na devizniot kurs dokolku dojde do negovo naru{uvawe, pu{ta
ili povlekuva devizi od devizniot pazar, i so toa vlijae vrz visinata na
devizniot kurs.
Se nadevam deka so dobivaweto na kandidatskiot status na
Makedonija i so nejzinoto nabrzo stanuvawe na polnopraven ~len na
Evropskata Unija, i po usvojuvaweto na evroto }e se izbegnat pote{kotiite
za koi pogore zboruvavme, pri razmenata na stoki i uslugi pome|u dve
zemji, kako i patuvaweto vo stranstvo.
16
KORISTENA LITERATURA
1. ME\UNARODNA EKONOMIJA- MAKROEKONOMIJA
Akademik Dr, Taki Fiti (Ekonomski fakultet Skopje)
2. “PRINCIPLES OF ECONOMICS”
Mankiw G. 2004 Mc Graus – Hill
17
