diploma2 - University of Ljubljana · 81,9(5=$ 9 /-8%/-$1, )$.8/7(7$ =$ â3257 âsruwqr wuhqludqmh 5rnrphw 35,0(5-$9$ 67$7,67,ý1,+ 32'$7.29 2 ,*5$/1, 8ý,1.29,7267, 0(' 863(â1,0,

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

SIMON STOPAR

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Športno treniranje Rokomet

PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV O IGRALNI

UČINKOVITOSTI MED USPEŠNIMI IN MANJ USPEŠNIMI EKIPAMI NA MOŠKEM ROKOMETNEM EP 2014

DIPLOMSKO DELO

MENTOR izr. prof. dr. Marko Šibila RECEZENT AVTOR DELA izr. prof. dr. Frane Erčulj Simon Stopar KONZULTANT doc. dr. Marta Bon

Ljubljana, 2016

Stopar S.: Primerjava statističnih podatkov o igralni učinkovitosti med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami na moškem rokometnem EP 2014.

ZAHVALA: Za strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Marku Šibili. Zahvaljujem se tudi ženi Petri, hčerki Eli, staršem in vsem, ki so mi v času študija stali ob strani in me spodbujali.


Ključne besede: rokomet, analiza, učinkovitost, evropsko prvenstvo PRIMERJAVA STATISTIČNIH PODATKOV O IGRALNI UČINKOVITOSTI MED USPEŠNIMI IN MANJ USPEŠNIMI EKIPAMI NA MOŠKEM ROKOMETNEM EP 2014 Simon Stopar IZVLEČEK Namen diplomske naloge je bil opraviti kvantitativno analizo igralne učinkovitosti med uspešnimi (ekipe, uvrščene na mesta od 1. do 8.) in manj uspešnimi (ekipe, uvrščene na mesta od 9. do 16.) ekipami na moškem rokometnem evropskem prvenstvu 2014 na Danskem. Analizo igralne učinkovitosti smo opravili s pomočjo uradnih statističnih podatkov prvenstva, s pomočjo standardiziranega postopka uradnega spremljanja in beleženja, ki ga izvaja partner Evropske rokometne zveze Swiss Timing, ki so objavljeni na spletnih straneh evropske rokometne zveze. Analiza je zajemala 39 tehnično-taktičnih spremenljivk igre v napadu in obrambi. Vrednosti posameznih spremenljivk smo prenesli v preglednico programa Excel in jih obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. Izračunali smo osnovne statistične značilnosti opazovanih spremenljivk ter razlike med uspešnimi in manj uspešnimi reprezentancami. Na podlagi analize trdimo, da se uspešne in manj uspešne ekipe med seboj značilno razlikujejo v mnogih spremenljivkah, ki smo jih obravnavali. Spremenljivke, pri katerih je prišlo do značilnih razlik in pri katerih so imele uspešne ekipe (ekipe, uvrščene na mesta 1.–8.) višje vrednosti so: vsi streli in zadetki skupaj, streli in zadetki s položaja krilnih igralcev, zadetki z mest zunanjih igralcev, streli in zadetki po prodoru, streli in zadetki iz protinapada, asistence, tehnične napake, pridobljene žoge, blokirani streli, rumeni kartoni, rdeči kartoni, streli vratarjem in obrambe vratarjev z mest zunanjih igralcev, obrambe vratarjev iz sedemmetrovk in iz protinapadov, število strelov vratarjem iz prodora in število vseh obramb vratarjev. Manj uspešne ekipe (ekipe, uvrščene na mesta 9.–16.) so imele višje vrednosti pri naslednjih spremenljivkah: streli in zadetki izpred črte vratarjevega prostora, streli z mest zunanjih igralcev, število vseh strelov vratarjem in strelov iz sedemmetrovke vratarjem.


Key words: handball, analysis, efficiency, European championship COMPARISON OF PLAYING EFFICIENCY STATISTICAL DATA AMONG SUCCESSFUL AND LESS SUCCESSFUL TEAMS AT EUROPEAN MEN'S HANDBALL CHAMPIONSHIP IN 2014 Simon Stopar ABSTRACT The purpose of my diploma thesis was to accomplish a quantitative analysis among successful (teams ranked in positions 1 to 8) and less successful (teams ranked in positions 9 to 16) teams at European Men's Handball Championship held in 2014 in Denmark. The analysis of the playing efficiency was carried out with the help of the standard procedure of the official monitoring and noting, performed by the partner of the European Handball Association Swiss Timing. Thirty-nine technical - tactical variables were studied in the analysis of play in attack and defense. The values of individual variables were put into Excel Data Chart and processed with the help of software package SPSS. Basic statistical characteristics of the monitored variables were calculated and therefore also the differences between successful and less successful representative teams. The data obtained from the comparative analysis show that successful and less successful teams significantly different in many variables we have discussed. Variables for which there was a significant difference and which have had successful teams (teams ranked as 1st-8th) higher values are: all the shots and goals together, shots and goals from the position of the wing players, goals from backcourt players, shots and goals after the move, shots and goals from fast break, assistance, technical errors, obtained the ball, blocked shots, yellow cards, red cards, shots to goalkeepers and defenses of goalkeeper from backcourt players, defenses goalkeeper from 7-meters shots and fast breaks, the number of shots to goalkeepers from the move and number of all defenses of goalkeepers. Less successful teams (teams ranked as the 9th-16th) had higher values for the following variables: shots and goals from a line in front of the goalkeeper's box, shots from backcourt players, the number of all shots to goalkeepers and shots from 7-meters to goalkeepers.


KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 9

1.1 ZGODOVINA ROKOMETA ...................................................................................... 9 1.2 ZGODOVINA EVROPSKIH PRVENSTEV ............................................................ 10 1.3 EP 2014 NA DANSKEM .......................................................................................... 11 1.4 IZSLEDKI PREDHODNJIH RAZISKAV ............................................................... 12

2 PREDMET IN PROBLEM .............................................................................................. 15 2.1 ZNAČILNOSTI SODOBNEGA MODELA ROKOMETNE IGRE ......................... 16

3 CILJI ................................................................................................................................. 18 4 METODE DELA .............................................................................................................. 19

4.1 VZOREC MERJENCEV ........................................................................................... 19 4.2 VZOREC PREMENLJIVK ....................................................................................... 19 4.3 METODE OBDELAVE PODATKOV ..................................................................... 24

5 REZULTATI .................................................................................................................... 25 5.1 ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI ............................................................... 25

5.1.1 Analiza števila strelov in zadetkov na prvenstvih .............................................. 25 5.1.2 Analiza števila strelov in doseženih zadetkov izpred črte vratarjevega prostora26 5.1.3 Analiza števila strelov in zadetkov s položajev krilnih igralcev ........................ 27 5.1.4 Analiza strelov in zadetkov iz mest zunanjih igralcev ....................................... 27 5.1.5 Analiza sedemmetrovk in zadetkov iz sedemmetrovk ....................................... 28 5.1.6 Analiza strelov in zadetkov, izvedenih iz protinapada ....................................... 29 5.1.7 Analiza strelov in zadetkov po prodoru ............................................................. 29 5.1.8 Analiza strelov in zadetkov po hitrem začetnem metu....................................... 30 5.1.9 Analiza asistenc in tehničnih napak ................................................................... 31 5.1.10 Analiza pridobljenih žog in blokiranih strelov ................................................... 32 5.1.11 Analiza prejetih rumenih kartonov, rdečih kartonov in dvominutnih izključitev 33 5.1.12 Analiza števila strelov na vrata in števila obramb vratarjev .............................. 34 5.1.13 Analiza števila strelov in obramb vratarjev izpred črte vratarjevega prostora ... 35 5.1.14 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja krilnih igralcev ............ 35 5.1.15 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja zunanjih igralcev......... 36 5.1.16 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja sedemmetrovk ............. 36 5.1.17 Analiza števila strelov in obramb vratarjev izvedenih iz protinapada ............... 37 5.1.18 Analiza števila strelov in obramb vratarjev po prodoru igralcev ....................... 38 5.1.19 Analiza števila strelov in obramb vratarjev po hitrem začetnem metu .............. 38

5.2 RAZLIKE V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH MED BOLJ IN MANJ USPEŠNIMI REPREZENTANCAMI NA EP 2014 .................................................................................. 39


6 RAZPRAVA .................................................................................................................... 45 6.1 FAZA NAPADA ....................................................................................................... 45 6.2 FAZA OBRAMBE .................................................................................................... 47 6.3 AKTIVNOSTI VRATARJEV ................................................................................... 48

7 SKLEP .............................................................................................................................. 49 8 VIRI .................................................................................................................................. 52 KAZALO SLIK Slika 1. Aalborg – eno izmed prizorišč EP 2014 na Danskem . .............................................. 11 Slika 2. Uradni logotip EP na Danskem 2014 . ........................................................................ 12 Slika 3. Nikola Karabatič - najkoristnejši igralec EP 2014 na Danskem pri strelu . ................ 26 Slika 4. Kiril Lazarov – eden najboljših strelcev z zunanjih položajev .................................. 28 Slika 5. Joan Canellas – najboljši strelec EP 2014 na Danskem ............................................. 30 Slika 6. Učinkovitost strelcev z različnih igralnih položajev. .................................................. 31 Slika 7. Povprečno število asistenc, izgubljenih žog, ukradenih žog in blokiranih strelov na tekmo na prvenstvu. ................................................................................................................. 32 Slika 8. Povprečno število kazni na tekmo na prvenstvu. ........................................................ 34 Slika 9. Niklas Landin – najboljši vratar EP 2014 na Danskem . ............................................ 37 Slika 10. Učinkovitost obramb vratarjev pri strelih iz različnih igralnih položajev. ............... 39 Slika 11. Pregled metod za analizo podatkov . ........................................................................ 39 Slika 12. Francija – zmagovalka evropskega prvenstava na Danskem 2014 . ......................... 49 KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled vseh gostiteljic in dobitnikov medalj na evropskih prvenstvih ................... 10 Tabela 2: Razlike v nekaterih napadalnih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih

od l. 2002 do l. 2010 (Šibila idr., 2011) ............................................................................... 13 Tabela 3: Razlike v nekaterih obrambnih in disciplinskih parametrih na petih zaporednih

evropskih prvenstvih od l. 2002 do l. 2010 (Šibila idr., 2011) ............................................. 13 Tabela 4: Povprečno število strelov in zadetkov, ki so jih reprezentance dosegle na tekmo na

prvenstvu .............................................................................................................................. 25 Tabela 5: Povprečno število strelov in zadetkov, ki so jih reprezentance dosegle izpred črte

vratarjevega prostora ............................................................................................................ 26 Tabela 6: Povprečno število strelov in zadetkov s položaja krilnih igralcev ........................... 27 Tabela 7: Povprečno število strelov in zadetkov iz zunanjih položajev .................................. 27 Tabela 8: Povprečno število strelov in zadetkov iz sedemmetrovk ......................................... 28 Tabela 9: Povprečno število strelov in zadetkov iz protinapada .............................................. 29 Tabela 10: Povprečno število strelov in zadetkov reprezentanc po prodoru ............................ 29 Tabela 11: Povprečno število strelov in zadetkov po hitrem začetnem metu .......................... 30 Tabela 12: Povprečno število asistenc in tehničnih napak reprezentanc ................................. 31 Tabela 13: Povprečno število pridobljenih žog in blokiranih strelov ...................................... 32 Tabela 14: Povprečno število rumenih kartonov, rdečih kartonov in dvominutnih izključitev 33 Tabela 15: Povprečno število strelov na vrata in obramb vratarjev ......................................... 34 Tabela 16: Povprečno število strelov in obramb izpred črte vratarjevega prostora ................. 35 Tabela 17: Povprečno število strelov in obramb iz položaja krila ........................................... 35


Tabela18: Povprečno število strelov in obramb iz položaja zunanjih igralcev ........................ 36 Tabela 19: Povprečno število strelov in obramb iz sedemmetrovk ......................................... 36 Tabela 20: Povprečno število strelov in obramb iz protinapada .............................................. 37 Tabela 21: Povprečno število strelov in obramb po prodoru ................................................... 38 Tabela 22: Povprečno število strelov in obramb po hitrem začetnem metu ............................ 38 Tabela 23: Shapiro-Wilkov test za preverjanje normalnosti porazdelitve podatkov ............... 40 Tabela 24: Rezultati Kruskal-Wallis testa ................................................................................ 41 Tabela 25: Rezultati Mann-Whitney testa ................................................................................ 42

Simon S.: Primerjava statističnih podatkov o igralni učinkovitosti med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami na moškem rokometnem EP 2014.

9

1 UVOD Rokomet je ena najbolj razširjenih športnih iger v Sloveniji in svetu (Šibila, 2004). Igrajo ga igralci in igralke, katerih cilj je doseči zadetek, dati gol nasprotniku. Rokomet je zato tipična napadalna igra, kjer gledalci radi vidijo veliko zadetkov. Vendar je poleg napada prav tako pomembna obramba. Pri rokometu lahko govorimo, da dobra obramba daje priložnost za dosego lahkega zadetka iz protinapada ali pol protinapada (Repenšek in Bon, 2007). Rokomet je dvoranski šport. Tu gre za moštveno igro, kjer se igralci dveh nasprotnih moštev ves čas menjavajo v vlogi napadalcev in branilcev, odvisno od tega, katero moštvo ima žogo v posesti. Rokometno tekmo igrata dve moštvi s po sedmimi igralci v polju (razen ob izključitvah) in s po sedmimi namestniki (menjavami). Pri igri se igralci dveh nasprotnih moštev vseskozi menjavajo v vlogi napadalcev in branilcev, odvisno od tega, katero moštvo ima žogo. Cilj vsakega moštva je, da doseže čim več zadetkov oziroma da prepreči nasprotniku dosego zadetka. Rokometno igrišče predstavlja trikotnik, velik 40 × 20 m (površina znaša 800 m2) (Šibila, 2004). Rokomet po svojih značilnostih spada med polistrukturne športne igre. Na tekmo preteče rokometaš povprečno 2000 do 6000 metrov, odvisno od igralnega mesta, igralne situacije, taktike, značilnosti same tekme ipd. Ta razdalja je dosežena predvsem s kratkimi šprinti, skoki, hitrimi, nenadnimi spremembami smeri, kar pomeni, da je celotna dolžina sestavljena iz izmenjav ponavljajočih se visoko intenzivnih gibanj (485 gibanj visoke intenzivnosti na tekmo ali povprečno 8 na minuto) in vmesnih odmorov, kjer organizem napajajo aerobni energijski procesi (prehod iz obrambe v napad po doseženem zadetku, minute odmora in ostale prekinitve, itd.). Energija se v glavnem tvori s fosfagenskimi procesi ter glikolitičnimi oziroma anaerobnim alaktatnimi in laktatnimi, medtem ko imajo vmesna gibanja nizke intenzivnosti nalogo aktivne obnove teh glikolitičnih in fosfagenskih rezerv (Šterbucelj in Bon, 2001). V rokometni igri so prisotni številni elementi, kot so spretnost, hitrost, natančnost, usklajeno delovanje misli, mišičevja trupa, nog in rok ter različne oblike gibanja (Repenšek in Bon, 2007). 1.1 ZGODOVINA ROKOMETA Igra ima korenine že v antični Grčiji, kasneje pa so jo igrali tudi v antičnem Rimu ter v srednjem veku. V 19. stoletju so doživele igre, ki jih štejemo za nekakšne predhodnice rokometa, velik razvoj. Nemci so poznali igro z imenom raftball. Uvedel in razširjal jo je športni pedagog K. Koch (1846–1911), predvsem v šolah. Medsebojno sta igrali dve ekipi s po 10 do 12 igralci. Leta 1898 se je na Danskem pojavila igra z imenom handbold. Ta igra predstavlja neposredno predhodnico rokometa. Njen "oče" je bil učitelj Holger Nielsen. Igro sta igrali dve moštvi s po 11 igralci na igrišču, velikem 30 x 45 m. Gol je bil velik 3 x 2 m, označen je bil tudi kazenski prostor, v katerega igralci niso smeli vstopiti. Leta 1906 in 1916 so bila napisana in objavljena pravila igre. V tem času se je tudi v Nemčiji pojavila podobna igra, ki so jo imenovali torball.


10

Nekaj let prej se je na Češkem pojavila igra, imenovana hazena. Bila je prav tako podobna rokometu, igrale pa so jo samo ženske. Hazena je imela velik vpliv na razvoj rokometa. Tako imenovani veliki rokomet, posebna oblika rokometa, se je začel igrati 1915 leta v Nemčiji. Idejni začetnik je bil dr. Karl Schellenz, profesor na visoki športni šoli v Berlinu. Igro so zasnovali po pravilih Torballa. Leta 1917 so napisali pravila in tako je veliki rokomet dobil svojo končno obliko. Sodobni rokomet se je začel oblikovati konec 19. stoletja v skandinavskih deželah. Prva tekma z mednarodnimi pravili je bila odigrana med Nemčijo in Belgijo leta 1925. V letu 1928 je bila ustanovljena Mednarodna amaterska rokometna zveza, leta 1946 pa današnja Mednarodna rokometna zveza (IHF) (Šibila, 2004). 1.2 ZGODOVINA EVROPSKIH PRVENSTEV Imamo več rokometnih tekmovanj, ki so lahko organizirana na državni ali na mednarodni ravni. Na mednarodni ravni reprezentance tekmujejo na velikih turnirjih, kot so svetovna prvenstva, evropska prvenstva, prvenstva posameznih celin ter olimpijske igre. Evropska prvenstva v rokometu za moške nimajo dolge tradicije, saj je bilo takšno tekmovanje prvič organizirano leta 1994 na Portugalskem in od takrat poteka vsaki dve leti. Tekmovanje služi tudi kot kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev reprezentanc na naslednje svetovno prvenstvo. Leta 2004 je bila gostitelj prvenstva tudi Slovenja, potekalo pa je v Ljubljani, Celju, Velenju in Kopru. Bilo je tudi najuspešnejše doslej za našo izbrano vrsto, saj je Slovenija izgubila v finalu, boljša je bila Nemčija. Prvenstva so do sedaj potekala v enajstih različnih državah. To pomeni, od samega začetka evropskih prvenstev do zadnjega, vedno v drugi državi. Najuspešnejša država doslej je s štirimi zmagami reprezentanca Švedske. V zadnjih letih tekmovanj med prvimi štirimi 8 uvrščenimi ekipami pogosto najdemo Hrvaško, Dansko, Španijo in Francijo. Zadnjih pet evropskih tekmovanj si naslov evropskih prvakov izmenjujeta Danska in Francija. Tabela 1 Pregled vseh gostiteljic in dobitnikov medalj na evropskih prvenstvih LETO GOSTITELJ 1. MESTO 2. MESTO 3. MESTO 1994 Portugalska Švedska Rusija Hrvaška 1996 Španija Rusija Španija Jugoslavija 1998 Italija Švedska Španija Nemčija 2000 Hrvaška Švedska Španija Rusija 2002 Švedska Švedska Nemčija Danska 2004 Slovenija Nemčija Slovenija Danska


11

2006 Švica Francija Španija Danska 2008 Norveška Danska Hrvaška Francija 2010 Avstrija Francija Hrvaška Islandija 2012 Srbija Danska Srbija Hrvaška 2014 Danska Francija Danska Španija

V tabeli 1 so prikazani gostitelji in dobitniki medalj vseh EP od leta 1994 do leta 2014. 1.3 EP 2014 NA DANSKEM Evropsko prvenstvo v rokometu je organizirala Danska rokometna zveza. Prvenstvo je potekalo na Danskem od 12. 1. 2014 do 26. 1. 2014. Štiri skupine so gostila štiri Danska mesta: Skupina A: Avstrija, Češka, Danska, Makedonija v Herningu. Skupina B: Španija, Madžarska, Islandija, Norveška v Aalborgu. Skupina C: Francija, Poljska, Rusija, Srbija v Aarhusu. Skupina D: Belorusija, Hrvaška, Črna Gora, Švedska pa v Copenhagnu.

Slika 1. Aalborg – eno izmed prizorišč EP 2014 na Danskem (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Na sliki 1 vidimo eno izmed prizorišč EP 2014 na Danskem – Aalborg. Vsaka od reprezentanc v predtekmovanju je v skupini odigrala po tri tekme, z vsemi tremi nasprotniki v skupini. Zadnje uvrščena reprezentanca v skupinah je prvenstvo končala, najboljše tri iz vsake skupine pa so tekmovanje nadaljevale v dveh skupinah s po šestimi ekipami. Osvojene točke v predtekmovanju proti nasprotnikom iz skupine, ki so se prav tako


12

uvrstile v nadaljevanje glavnega dela, se ohranijo. Vsaka ekipa je nato igrala še tri tekme z nasprotniki, ki so prišli iz druge skupine. Prva in druga reprezentanca iz teh dveh skupin gresta v polfinale, tretji ekipi pa igrata tekmo za 5. mesto na prvenstvu. Preostale reprezentance se razvrstijo od sedmega do šestnajstega mesta, glede na njihove dosežke v predtekmovanju in v glavnem delu turnirja. Glavni del se je igral v Aarhusu (slika 1) in Herningu, medtem ko se je zaključni del igral samo v Boxen Areni v Herningu, ki sprejme 14.000 gledalcev. Turnir je ustvaril veliko zanimanje med navijači, večino tekem je bilo razprodanih. Vseh 47 tekem turnirja si je ogledalo več kot 316.000 gledalcev, kar je nov rekord na evropskih prvenstvih. Naslov je osvojila Francija (http://activities.eurohandball.com/analyses).

Slika 2. Uradni logotip EP na Danskem 2014 (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Slika 2 prikazuje uradni logotip evropskega prvenstva na Danskem 2014. 1.4 IZSLEDKI PREDHODNJIH RAZISKAV Šibila, Bon, Mohorič in Pori (2011) so na znanstveni konferenci rokometnih raziskovalcev v sklopu dvajsete obletnice Evropske rokometne zveze na Dunaju predstavili članek o razlikah in nekatere kazalnike uspešnosti v petih zaporednih moških evropskih prvenstvih, ki so potekali v letih 2002, 2004, 2006, 2008 in 2010. V tem obdobju so spremljali razvoj rokometne igre in zapisali, da najboljše ekipe v članski konkurenci na tekmi povprečno izvedejo od 60 do 70 napadov in od 60 do 70 krat igrajo v obrambi. Povprečno število zadetkov se je dvignilo. V tekmah, ki so bile igrane s strani osmih najbolje uvrščenih ekip na Evropskem prvenstvu leta 1994, je bilo povprečno doseženih 47,5 zadetkov na tekmo, medtem ko je bilo povprečje na evropskem prvenstvu leta 2006 60,5 zadetkov na tekmo. Po drugi strani se je v tekmah najbolje uvrščenih ekip končna razlika zadetkov med zmagovalci in poraženci znižala iz 4,1 zadetka (2004) na 3,1 zadetka (2006). V napadu so bila zelo pogosta vtekanja na drugega krožnega napadalca in križanje igralcev namesto statične igre. Predvsem na evropskem prvenstvu l. 2004 napadi niso trajali dlje 25–30 sekund. V obrambi je bila najpogostejša obrambna postavitev 6 : 0, v kateri pa so branilci igrali zelo agresivno in med seboj odlično sodelovali. Poleg te sta bili uporabljeni tudi obrambni postavitvi 5 : 1 in 3 : 2 : 1. Druge obrambne postavitve so bile na prvenstvih uporabljene redkokdaj. Eno izmed takšnih izjem je predstavljala conska obramba 4


13

: 2, ki so jo uporabljali igralci Češke. V prispevku so poizkušali izpostaviti smernice bodočega razvoja igre v posameznih fazah. Za ta namen so izbrali podatke zaporednih moških evropskih prvenstev v letih 2002, 2004, 2006, 2008 in 2010. Tabela 2 Razlike v nekaterih napadalnih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih od l. 2002 do l. 2010 (Šibila idr., 2011)

Prvenstvo Število napadov

Število zadetkov

Število zadetkov na postavljeno obrambo

Število iz hitrega protinapada

Število asistenc

EP 2002 53,73 26,11 21,87 4,24 15,92 EP 2004 58,78 28,50 24,31 4,22 13,91 EP 2006 58,56 29,62 25,11 4,51 12,97 EP 2008 58,07 28,08 23,26 4,82 13,89 EP 2010 56,82 28,62 24,79 3,64 10,96

V Tabeli 2 so prikazane razlike v nekaterih napadalnih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih od leta 2002 do leta 2010. Tabela 3 Razlike v nekaterih obrambnih in disciplinskih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih od l. 2002 do l. 2010 (Šibila idr., 2011)

Prvenstvo Število pridobljenih žog

Število blokiranih strelov

Število obramb vratarjev

Število rumenih kartonov

Število 2-minutnih izključitev

EP2002 4,20 3,81 13,58 2,78 4,66 EP2004 4,87 3,73 13,77 2,90 5,19 EP2006 4,19 3,07 14,00 3,12 4,84 EP2008 4,07 3,28 13,77 2,96 4,29 EP2010 3,12 3,29 13,9 3,05 4,45

V Tabeli 3 so prikazane razlike v nekaterih obrambnih in disciplinskih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih od leta 2002 do leta 2010. Na podlagi analize statističnih podatkov, zbranih na različnih zaporednih evropskih rokometnih prvenstvih za moške, lahko postavimo nekaj pomembnih trditev o modelnih značilnostih igre udeleženih reprezentanc. Iz podatkov so razvidne tudi razvojne tendence. Največje razlike med prvenstvi so nastopile po EP 2002. Glede na omenjeno prvenstvo se je na naslednjih prvenstvih bistveno povečalo povprečno število zadetkov na tekmo. Število napadov se je prav tako povečalo po EP 2002, vendar je na EP 2010 malo nižje kot na prejšnjih treh zaporednih


14

prvenstvih. To kaže na pomembno povečanje hitrosti igre. Razlike med ostalimi prvenstvi so majhne in kažejo na določeno stabilnost. Med ostalimi elementi se v medsebojni primerjavi prvenstev razlike niso pokazale kot velike. Na vseh prvenstvih je bilo večina napadov izvedenih kot pozicijski napadi, čistih protinapadov je bilo malo. Zanimivo je dejstvo, da je bilo v povprečju največ asistenc izvedenih na EP 2002, nato je število nekoliko upadlo. Najmanjše število asistenc je bilo na EP 2010. Verjetni vzrok za takšen trend je dejstvo, da se je v zadnjem obdobju pojavilo veliko število izjemnih napadalcev, ki so mnogokrat sposobni z individualnimi akcijami uspešno zaključevati napade. Število uspešnih blokiranj strelov in ukradenih žog sicer ni veliko, zagotovo pa pomembno prispeva k uspešnosti posamezne reprezentance. Razlike v številu disciplinskih kazni so na vseh analiziranih prvenstvih majhne. Predvsem število izključitev za 2 minuti kaže, da je potrebno veliko pozornosti posvetiti igri z igralcem več in manj v vseh fazah igre. V povprečju namreč skoraj tretjina tekme poteka v številčni neenakosti ekip. Razlike v številu obramb vratarjev, v medsebojni primerjavi prvenstev, niso bile velike (Šibila idr., 2011).


15

2 PREDMET IN PROBLEM Rokomet lahko definiramo kot polistrukturno kompleksno športno panogo. Sestavljen je iz mnogih individualni elementov, ki jih izvajajo igralci in se v igri na zapleten način pojavljajo pri sodelovanju s soigralci in v konfliktu z nasprotniki. Pri sodelovanju med soigralci in oviranju tega sodelovanja s strani nasprotnikov se pojavljajo različne tipične in netipične strukturne situacije. Celotno rokometno igro delimo tudi na faze in dele. Osnovna razdelitev rokometne igre je razdelitev na dve glavni fazi:

Faza obrambe nastopi, ko ima žogo v rokah nasprotnik in se moštvo brani oz. skuša preprečiti nasprotniku, da bi dosegel zadetek.

Faza napada se začne v trenutku, ko ima moštvo žogo in skuša doseči zadetek. Fazo obrambe nadalje delimo na dve podfazi, in sicer podfazo vračanja v obrambo ter podfazo branjenja s consko ali kombinirano obrambno postavitvijo in z osebno obrambo.

Pri podfazi vračanja v obrambo se igralci skušajo vračati v obrambo organizirano z namenom preprečevanja nasprotnikovega protinapada in čim hitrejšega prehoda v osebni, conski ali kombinirani način branjenja.

Podfaza branjenja s consko ali kombinirano obrambno postavitvijo ter z osebno obrambo.

Fazo napada delimo na podfazi protinapada in napada na postavljeno consko ali kombinirano obrambno postavitev:

Podfaza protinapada lahko predstavlja individualen, skupinski ali skupen protinapad. V sodobnem rokometu poznamo t.i. podaljšani protinapad, ki se izvaja v času, ko so se obrambni igralci že vrnili v obrambo, vendar še niso popolnoma formirali conske ali kombinirane obrambne postavitve.

Podfaza napada na postavljeno consko ali kombinirano obrambno postavitev (Šibila, 2004).

Ob tem pa so Šibila idr. (2006) na faze razdelili tudi tehnično-taktične prvine, ki jih igralci uporabljajo v obrambi in napadu: položaji in različne oblike gibanja v napadu, vodenje žoge, lovljenje in podajanje žoge, streljanje na vrata, odkrivanje, varanje, preigravanje, položaji in različne oblike gibanja v obramb, kritje in spremljanje igralca,


16

zaustavljanje in izrivanje napadalca s telesom in rokami, blokiranje strelov, odvzemanje žoge.

2.1 ZNAČILNOSTI SODOBNEGA MODELA ROKOMETNE IGRE Sodobni model rokometne igre od rokometne ekipe zahteva: - V vseh fazah natančno določene in razdelane igralne vloge, ki so prostorsko, časovno in

situacijsko opredeljene. - Univerzalnost ob sočasni specializaciji igralcev. Specializacija brez univerzalnosti v

sodobnem modelu igre ni več mogoča, ker se lahko igralec v različnih fazah rokometne igre znajde v različnih strukturnih položajih, ki jih mora biti sposoben reševati, ne glede na njegovo načeloma opredeljeno vlogo in igralno mesto.

- Prenos težišča igre v napadu na različne oblike protinapada (igra po vsem igrišču). - Krajši čas igre v napadu. - Vključevanje igre nad vratarjevim prostorom pri pripravi zaključka napada in pri zaključku

napada. - Pri igri v napadu vedno več dejavnosti brez žoge. - Prenos težišča igre v obrambi na učinkovito vračanje v obrambo in igro v globokih conskih

formacijah, s pomočjo katerih skušamo preprečiti strele iz velike in srednje oddaljenosti. Sodoben model igre moštva v rokometu torej ne temelji več na statično postavljenih obrambnih formacijah in poskusih nasprotnika, da bi to obrambo premagal, temveč mnogo bolj na igri po vsem igrišču (kratki kontinuirani napadi, obvezen protinapad, tudi z igralcem manj, vračanje v obrambo, globoke conske in kombinirane obrambne formacije…) (Šibila 2006). Arvidson (2005) trdi, da je najpomembnejši dejavnik sodobne rokometne igre obramba. Nekaj njegovih glavnih točk obrambe v prihodnosti:

- Pobuda branilcev na napeljevanje napadalcev, da napadajo tam, kjer oni sami želijo in hočejo;

- izogibanje situacijam ena proti ena; - nastavljanje pasti najslabšemu strelcu; - pomembno je, da je čim več branilcev v področju, kjer je napadalec z žogo; - pritisk na igralca z žogo – poskušajo ga usmeriti v smer, ki je slabša; - teki in gibi ves čas v prostoru, v katerega bo vstopila žoga; - napadanje obrambnega igralca vsakokrat, ko ima igralec za to priložnost;

Za boljše razumevanje dogajanja med rokometno tekmo in rokometnim turnirjem je pomembno poznati podatke o pogostosti pojavljanja in učinkovitost izvajanja nekaterih tipičnih individualnih, skupinskih in skupnih (moštvenih) aktivnosti med tekmo. S pomočjo različnih analiz rokometnih tekem lahko dobimo globlji vpogled v dogajanje med igro. Tekmovalno uspešnost in učinkovitost posameznega igralca in celotnega moštva je možno določiti s pomočjo beleženja posameznih parametrov igre in kasnejše analize ter interpretacije teh


17

podatkov. Podatki o številu ponovitev posameznih elementov na tekmi ter odstotek uspešnosti njihove izvedbe lahko pomagajo pri prepoznavanju dobrih in slabših strani igre posameznih ekip in igralcev. Prav tako omogočajo medsebojno primerjavo in ovrednotenje igre moštev in igralcev. To je tudi namen diplomske naloge. Tovrstne analize imenujemo kvantitativne in omogočajo ustvarjenje nekakšnih statističnih modelov učinkovitosti igre.


18

3 CILJI Postavili smo si naslednje cilje:

Zbrati, urediti in analizirati statistične podatke o pojavljanju tehnično-taktičnih elementov rokometne igre šestnajstih reprezentanc na tekmah EP 2014 na Danskem.

Primerjati statistične podatke o igralni učinkovitosti med uspešnimi (ekipe, uvrščene na mesta od 1 –8.) in manj uspešnimi (ekipe, uvrščene na mesta od 9.–16.) ekipami na EP 2014.

Ugotoviti, v katerih igralnih učinkovitostih se uspešnejše ekipe najbolj razlikujejo od manj uspešnih na EP 2014.


19

4 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili literaturo, ki obravnava rokometno problematiko in tudi ostalo športno literaturo. Vzorec merjencev predstavljajo vse ekipe na moškem EP 2014. V vzorec spremenljivk smo uvrstili 39 različnih tehnično-taktičnih elementov in nekaterih drugih dogodkov, ki se pogosto dogajajo v rokometni igri. Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega postopka uradnega spremljanja in beleženja, ki ga izvaja partner Evropske rokometne zveze Swiss Timing. Vrednosti posameznih spremenljivk smo prenesli v preglednico programa Excel in jih obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. Izračunali smo osnovne statistične značilnosti opazovanih spremenljivk. Za izračun razlik v pojavljanju posameznih igralnih parametrov med obema skupinama ekip pa smo uporabili Kruskal-Wallis-ov test, ki smo ga dopolnil s serijo Mann-Whitney testov. 4.1 VZOREC MERJENCEV Vzorec zajema vse reprezentance, ki so nastopile na evropskem prvenstvu 2014 na Danskem, glede na njihovo uvrstitev pa smo jih razvrstili v dve skupini:

Uspešne reprezentance (1.-8. mesto): 1. FRANCIJA 2. DANSKA 3. ŠPANIJA 4. HRVAŠKA 5. ISLANDIJA 6. POLJSKA 7. ŠVEDSKA 8. MADŽARSKA

Manj uspešne reprezentance (9.-16. mesto):

9. RUSIJA 10. MAKEDONIJA 11. AVSTRIJA 12. BELORUSIJA 13. SRBIJA 14. NORVEŠKA 15. ČEŠKA 16. ČRNA GORA

4.2 VZOREC PREMENLJIVK Z izbranimi devetintridesetimi spremenljivkami smo skušali zajeti obe fazi igre, tako fazo napada kot tudi fazo obrambe. Statistične podatke smo dobili na uradni spletni strani Evropske


20

rokometne zveze (EHF). Spremenljivke smo vnesli v tabele s simboli, v analizi smo jih ustrezno predstavili. V vzorec smo vključili naslednje spremenljivke: ŠTEVILO STRELOV Število strelov pomeni skupno število strelov reprezentance na vseh tekmah evropskega prvenstva. ŠTEVILO ZADETKOV Število zadetkov pomeni število doseženih zadetkov reprezentance na vseh tekmah evropskega prvenstva. STREL IZPRED ČRTE VRATARJEVEGA PROSTORA Strel izpred črte vratarjevega prostora pomeni število strelov reprezentanc, izvedenih izpred črte vratarjevega prostora. Strel izpred črte vratarjevega prostora uporablja predvsem krožni napadalec, krilo ob prehodu na pozicijo drugega krožnega napadalca in zunanji napadalec po uspešnem prodoru neposredno pred vratarjev prostor. To je prostor, ki je oddaljen 6–7 metrov od vrat v širini igre levega in desnega zunanjega napadalca. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja. ZADETEKI, DOSEŽENI S STRELI IZPRED ČRTE VRATARJEVEGA PROSTORA Zadetki, doseženi s streli izpred črte vratarjevega prostora, pomenijo število zadetkov reprezentanc, doseženih izpred črte vratarjevega prostora. STRELI S POLOŽAJEV KRILNIH IGRALCEV Streli s položajev krilnih igralcev pomenijo število strelov reprezentanc, izvedenih s položajev krilnih igralcev. Strel s krilne pozicije je specifičen strel po zaletu izpred vzdolžne črte z leve ali desne strani, ko napadalec, ki se nahaja na tej poziciji, skoči nad vratarjev prostor in strelja v vrata. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja. ZADETEKI S POLOŽAJEV KRILNIH IGRALCEV Zadetki s položajev krilnih igralcev pomenijo število zadetkov reprezentanc, doseženih s položajev krilnih igralcev. STRELI Z MEST ZUNANJIH IGRALCEV Streli z mest zunanjih igralcev pomenijo število strelov reprezentanc, izvedenih z mesta zunanjih igralcev. Strele z mest zunanjih igralcev izvajajo zunanji igralci in katerikoli drugi igralec, ki pride po predhodni igralni aktivnosti na zunanje igralno mesto. Izvaja se najpogosteje z razdalje od 7 do 12 metrov. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja.


21

ZADETKI Z MEST ZUNANJIH IGRALCEV Zadetki z mest zunanjih igralcev pomenijo število zadetkov reprezentanc, doseženih z mest zunanjih igralcev. ŠTEVILO SEDEMMETROVK Število sedemmetrovk pomeni skupno število streljanih sedemmetrovk reprezentanc. Sedemmetrovka se izvaja s sedmih metrov z označenega mesta na sredini pred vrati, ko sodnik dosodi ta met zaradi različnih kršitev pravil. Igralec strel izvede po pisku sodnika. Vsi ostali igralci morajo biti v času izvajanja sedemmetrovke za črto prostih metov. Igralci nasprotne ekipe morajo biti od črte sedemmetrovke oddaljeni najmanj tri metre. ŠTEVILO ZADETKOV IZ SEDEMMETROVK Število zadetkov pomeni skupno število zadetkov reprezentanc, doseženih iz sedemmetrovk. STREL, IZVEDEN IZ PROTINAPADA Strel, izveden iz protinapada, pomeni število strelov reprezentanc, izvedenih iz protinapada. Strel, izveden iz protinapada - po osvojeni žogi v obrambi skušajo napadalci z eno ali več podajami dobiti priložnost za strel in priti do »lahkega« zadetka. Da jim to uspe, morajo zaključiti s strelom, še preden nasprotnik formira obrambo. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja. ZADETEK, DOSEŽEN IZ PROTINAPADA Zadetek, dosežen iz protinapada, pomeni število zadetkov reprezentanc, doseženih iz protinapada. STREL PO PRODORU Strel po prodoru pomeni število strelov reprezentanc, izvedenih iz strela po prodoru. Strel po prodoru - napadalec po predhodnem varanju ali brez njega prodre mimo branilca v prazen prostor določene obrambne postavitve in strelja. Tehnika strela je odvisna od igralne situacije in postavitve vratarja. ZADETEK PO PRODORU Zadetek po prodoru pomeni število zadetkov reprezentanc, doseženih iz strela po prodoru. STREL PO HITREM ZAČETNEM METU Strel po hitrem začetnem metu pomeni število strelov reprezentanc, izvedenih po hitrem začetnem metu. ZADETEK PO HITREM ZAČETNEM METU Zadetek po hitrem začetnem metu pomeni število zadetkov reprezentanc, izvedenih po hitrem začetnem metu.


22

PODAJA ZA DOSEGO ZADETKA (ASISTENCA) Podaja za dosego zadetka (asistenca) pomeni število asistenc na tekmi. Podaja za dosego zadetka (asistenca) se izvaja, ko napadalec poda žogo soigralcu, ki neposredno strelja proti vratom. Podaja šteje samo v primeru, če je bil dosežen zadetek ali je bil nad napadalcem storjen prekršek za najstrožjo kazen. TEHNIČNA NAPAKA (IZGUBLJENA ŽOGA) Tehnična napaka pomeni število tehničnih napak na tekmi. Tehnične napake so napake, ki jih igralci naredijo na rokometni tekmi. Mednje sodijo napačno vodenje, koraki, netočne podaje, igranje z nogo … PRIDOBLJENA ŽOGA (UKRADENA ŽOGA) Pridobljena žoga pomeni število dobljenih (ukradenih) žog na tekmi. BLOKIRAN STREL Blokiran strel pomeni število blokiranih strelov na tekmo RUMENI KARTON Rumeni karton pomeni število rumenih kartonov na tekmo. RDEČI KARTON Rdeči karton pomeni število rdečih kartonov na tekmi na prvenstvu. DVOMINUTNA IZKLJUČITEV Dvominutna izključitev pomeni število kazni za dvominutno izključitev na tekmo. VRATARJI – ŠTEVILO VSEH STRELOV Vratarji – število vseh strelov pomeni število vseh strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV Število obramb vratarjev pomeni skupno število vseh obramb vratarjev na rokometni tekmi. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV IZPRED ČRTE VRATARJEVEGA PROSTORA Vratarji – število strelov izpred črte vratarjevega prostora pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc izpred črte vratarjevega prostora. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV IZPRED ČRTE VRATARJEVEGA PROSTORA Število obramb vratarjev izpred črte vratarjevega prostora pomeni število ubranjenih strelov vratarjev izpred črte vratarjevega prostora. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV IZ POLOŽAJEV KRILNIH IGRALCEV Vratarji – število strelov iz položajev krilnih igralcev pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc s položajev krilnih igralcev.


23

ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV S POLOŽAJEV KRILNIH IGRALCEV Število obramb vratarjev s položajev krilnih igralcev pomeni število ubranjenih strelov vratarjev s položajev krilnih napadalcev. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV Z MEST ZUNANJIH IGRALCEV Vratarji – število strelov z mest zunanjih igralcev pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc z mest zunanjih igralcev. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV Z MEST ZUNANJIH IGRALCEV Število obramb vratarjev z mest zunanjih igralcev pomeni število ubranjenih strelov vratarjev z mest zunanjih igralcev. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV IZ SEDEMMETROVKE Vratarji – število strelov iz sedemmetrovke pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc iz sedemmetrovke. ŠTEVILO OBRANJENIH SEDEMMETROVK VRATARJEV Število ubranjenih sedemmetrovk vratarjev pomeni število ubranjenih strelov vratarjev po metu iz sedemmetrovke. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV IZ PROTINAPADA Vratarji – število strelov iz protinapada pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc iz protinapada. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV IZ STRELOV PROTINAPADA Število obramb vratarjev iz strelov iz protinapada pomeni število ubranjenih strelov vratarjev iz protinapada. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV IZ PRODORA Vratarji – število strelov iz prodora pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc iz strela po prodoru. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV IZ STRELOV PO PRODORU Število obramb vratarjev iz strelov po prodoru pomeni število ubranjenih strelov vratarjev iz strela po prodoru. VRATARJI – ŠTEVILO STRELOV PO HITREM ZAČETNEM METU Vratarji – število strelov po hitrem začetnem metu pomeni število strelov, usmerjenih na vrata reprezentanc iz strela po hitrem začetnem metu. ŠTEVILO OBRAMB VRATARJEV PO HITREM ZAČETNEM METU Število obramb vratarjev iz strelov po hitrem začetnem metu pomeni število ubranjenih strelov vratarjev po hitrem začetnem metu.


24

4.3 METODE OBDELAVE PODATKOV Podatki so bili zbrani s pomočjo standardiziranega postopka uradnega spremljanja in beleženja, ki ga izvaja partner Evropske rokometne zveze Swiss Timing. Vrednosti posameznih spremenljivk smo prenesli v preglednico programa Excel in jih obdelali s pomočjo programskega paketa SPSS. Izračunali smo osnovne statistične značilnosti opazovanih spremenljivk. Za izračun razlik v pojavljanju posameznih igralnih parametrov med obema skupinama ekip pa smo uporabili Kruskal-Wallis-ov test, ki smo ga dopolnili s serijo Mann-Whitney testov.


25

5 REZULTATI Spremenljivke z vseh tekem na prvenstvu smo zbrali v Excelovo tabelo. V spodnjih tabelah so navedeni podatki, ki smo jih dobili po obdelavi s programom SPSS. Izračunali smo osnovne statistične značilnosti, kot so povprečje oz. aritmetična sredina (x), standardne odklone oz. deviacije (s), minimum (min), maximum (max). Aritmetična sredina ali povprečje (x) niza podatkov je seštevek vseh vrednosti, deljen s skupnim številom teh vrednosti oziroma podatkov. Varianca oziroma standardni odklon (s), ki je enak kvadratnemu korenu variance, je mera statistične razpršenosti določene spremenljivke. Prikazuje, kako so dejanske vrednosti razporejene okoli linije pričakovanih vrednosti. Velik standardni odklon kaže na veliko razpršenost enot v populaciji, kar pomeni, da so enote razporejene v velikem obsegu okoli aritmetične sredine. Minimum (min) v spodnji tabeli nam pove vrednost posamezne spremenljivke, ki je bila na vseh obravnavanih tekmah najmanjša. Maksimum (max) nam v spodnji tabeli pove vrednost posamezne spremenljivke, ki je bila na vseh obravnavanih tekmah največja. 5.1 ANALIZA IGRALNE UČINKOVITOSTI 5.1.1 Analiza števila strelov in zadetkov na prvenstvih Tabela 4 Povprečno število strelov in zadetkov, ki so jih reprezentance dosegle na tekmo na prvenstvu Št. strelov X s min max Reprezentance (1.-8.) 47,47 5,90 39,31 53,38 Reprezentance (9.-16.) 47,22 18,13 28,22 67,11

Št. zadetkov X s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 29,12 5,21 21,93 35,72 61,30 Reprezentance (9.-16.) 25,64 10,42 14,67 37,33 54,30

V tabeli 4 vidimo, da je povprečno število strelov in zadetkov na tekmo na prvenstvu skoraj enako. Na EP 2014 so igralci uspešnejših reprezentanc na nasprotnikova vrata streljali


26

povprečno 47,47-krat (zadeli 29,12-krat), manj uspešne so povprečno streljale 47,22-krat (zadeli 25,64-krat) na tekmo. Razlika v doseženih zadetkih na tekmo nam pokaže, da gre za različno učinkovitost igralcev med boljšimi in slabšimi reprezentancami, ta je bila pri boljših 61,30 %, pri slabših pa 54,30 %.

Slika 3. Nikola Karabatič - najkoristnejši igralec EP 2014 na Danskem pri strelu (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Na sliki 3 je prikazan Nikola Karabatič pri poskusu zadetka po prodoru. 5.1.2 Analiza števila strelov in doseženih zadetkov izpred črte vratarjevega prostora Tabela 5 Povprečno število strelov in zadetkov, ki so jih reprezentance dosegle izpred črte vratarjevega prostora Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 5,69 1,55 3,59 8,14 Reprezentance (9.-16.) 6,22 2,96 3,33 11,33

Št. zadetkov X s Min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 4,17 1,24 2,48 6,48 73,33 Reprezentance (9.-16.) 4,25 1,85 2,67 7,33 68,32


27

Iz tabele 5 je razvidno, da so pri strelih izpred črte vratarjevega prostora manj uspešne ekipe streljale (6,22.krat) in zadele (4,25-krat) večkrat kot uspešnejše, kjer so povprečno s 5,69 streli zadeli 4,17-krat. Vendar je bil odstotek učinkovitosti boljši pri uspešnejših ekipah, saj so imele 73,33 % učinkovitost, manj uspešne pa 68,32 %. 5.1.3 Analiza števila strelov in zadetkov s položajev krilnih igralcev Tabela 6 Povprečno število strelov in zadetkov s položaja krilnih igralcev Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 7,31 1,69 4,41 9,93 Reprezentance (9.-16.) 7,17 2,87 1,56 9,78


Iz tabele 6 je razvidno, da je pri strelih, izvedenih s položajev krilnih igralcev, povprečno število strelov, zadetkov in odstotek uspešnosti boljši pri uspešnih reprezentancah. Slednji reprezentanti so namreč iz omenjene igralne pozicije na nasprotnikova vrata streljali povprečno 7,31-krat in dosegli 4,48 zadetkov na tekmo, kar je 61,79 % uspešnost. Manj uspešne so s povprečno 7,17 streli zadele 4,00-krat, kar je 55,72 % uspešnost. 5.1.4 Analiza strelov in zadetkov iz mest zunanjih igralcev Tabela 7 Povprečno število strelov in zadetkov iz zunanjih položajev Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 20,03 2,41 17,52 23,86 Reprezentance (9.-16.) 20,94 8,65 9,78 32,89



28

V tabeli 7 opazimo, da je bilo povprečno število strelov, izvedenih z mesta zunanjih igralcev, večje pri manj uspešnih (20,94 strelov), vendar pa so te ekipe manjkrat zadele (8,00), tu so uspešne ekipe pretvorile 20,94 strelov v 9,67 zadetkov povprečno na posamezno tekmo. Zaradi tega je bila učinkovitost uspešnih (47,89 %) v primerjavi z manj uspešnimi (37,40 %) večja.

Slika 4. Kiril Lazarov – eden najboljših strelcev z zunanjih položajev (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Slika 4 prikazuje tipično napadalno akcijo Kirila Lazarova, ki poskuša s strelom iz zunanjih položajev. 5.1.5 Analiza sedemmetrovk in zadetkov iz sedemmetrovk Tabela 8 Povprečno število strelov in zadetkov iz sedemmetrovk Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 4,16 1,17 2,76 6,07 Reprezentance (9.-16.) 4,50 2,56 1,78 9,33



29

V tabeli 8 vidimo, da so bili s črte sedmih metrov igralci manj uspešnih reprezentanc na EP 2014 bolj učinkoviti, saj so imeli povprečno 4,50 kazenske strele na tekmo, s katerimi so zadeli povprečno 3,44-krat, kar je 76,37 % učinkovitost. Uspešne ekipe pa so imele 73,10 % učinkovitost, saj so s povprečno 4,16 streli zadeli 3,09-krat. 5.1.6 Analiza strelov in zadetkov, izvedenih iz protinapada Tabela 9 Povprečno število strelov in zadetkov iz protinapada Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 6,03 1,62 3,72 8,28 Reprezentance (9.-16.) 4,56 1,86 2,44 6,67


Tabela 9 prikazuje, da so uspešne reprezentance povprečno večkrat streljale (6,03 strelov) in zadele (4,55 zadetkov) iz protinapada, tako da je bila učinkovitost strelov (75,01 %) boljša kot pri manj uspešnih (70,54 %). Manj uspešne so povprečno s 4,56 streli zadele 3,25-krat na tekmo. 5.1.7 Analiza strelov in zadetkov po prodoru Tabela 10 Povprečno število strelov in zadetkov reprezentanc po prodoru Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 3,43 1,16 1,93 5,10 Reprezentance (9.-16.) 3,17 1,66 0,67 6,00



30

Tabela 10 prikazuje, da je bila učinkovitost strelov, izvedenih po prodoru, pri uspešnih ekipah (76,74 %) boljša v primerjavi z manj uspešnimi (68,92 %). Uspešne so s povprečno 3,43 streli zadeli 2,60-krat, medtem ko so manj uspešne dosegle povprečno 2,19 zadetkov s 3,17 streli na tekmo.

Slika 5. Joan Canellas – najboljši strelec EP 2014 na Danskem (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Slika 5 prikazuje najboljšega strelca EP 2014 Joana Canellasa v napadalni akciji. 5.1.8 Analiza strelov in zadetkov po hitrem začetnem metu Tabela 11 Povprečno število strelov in zadetkov po hitrem začetnem metu Št. strelov X s Min max Reprezentance (1.-8.) 0,81 0,62 0,28 2,07 Reprezentance (9.-16.) 0,67 0,73 0 2,00

Št. zadetkov X s Min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 0,55 0,45 0,14 1,38 64,58 Reprezentance (9.-16.) 0,50 0,53 0 1,33 60,42


31

V tabeli 11 vidimo, da je bilo število strelov in zadetkov po hitrem začetnem metu pri obeh merjenih skupinah minimalno. Uspešne reprezentance so s povprečno 0,81 streli zadele 0,55 zadetkov (približno vsako drugo tekmo turnirja), medtem ko manj uspešne s 0,67 streli 0,50 zadetkov. Pri obeh je bila učinkovitost malo nad 60 %.

Slika 6. Učinkovitost strelcev z različnih igralnih položajev. Slika 6 prikazuje grafični prikaz strelcev z različnih igralnih položajev na EP 2014. 5.1.9 Analiza asistenc in tehničnih napak Tabela 12 Povprečno število asistenc in tehničnih napak reprezentanc Št. asistenc x s min max Reprezentance (1.-8.) 15,45 5,44 9,10 25,52 Reprezentance (9.-16.) 14,39 7,46 6,00 24,22

Št. Tehničnih napak x s min max Reprezentance (1.-8.) 10,91 1,52 8,69 13,38 Reprezentance (9.-16.) 10,81 4,30 5,78 15,56

V tabeli 12 vidimo, da je bilo povprečno število asistenc malo večje pri uspešnejših ekipah (15,45 asistenc na tekmo) v primerjavi s manj uspešnimi (14,39 asistenc na tekmo). Pri bolj

61%73%

62%48%

73% 75% 77%65%

54%70%

56%37%

76% 71% 69% 60%

Vsi streliskupaj Strel izpredčrtevratarjevegaprostora

Strel s krila Strel z- 9m Strel s 7-m Protinapadi Strel poprodoru Hitri začetnimet

Učinkovitost strelcevuspešne reprezentance manj uspešne reprezentance


32

uspešnih je bilo povprečno najmanjše število asistenc 9,10, največje pa 25,52 na tekmo. Med manj uspešnimi je bilo najmanjše število asistenc 6, največje 24,22. Povprečno število tehničnih napak je bilo večje pri bolj uspešnih ekipah (10,91 tehničnih napak na tekmo) kot pri manj uspešnih (10,81 tehničnih napak na tekmo). Igralci uspešnih reprezentanc so naredili od 8,69 do 13,38 tehničnih napak, manj uspešni pa so imeli posameznih napak na tekmo od 5,78 do 15,56. 5.1.10 Analiza pridobljenih žog in blokiranih strelov Tabela 13 Povprečno število pridobljenih žog in blokiranih strelov Št. pridobljenih žog x s min max Reprezentance (1.-8.) 3,38 0,95 2,07 5,10 Reprezentance (9.-16.) 2,19 1,02 0,67 3,56

Št. blokiranih strelov x s min max Reprezentance (1.-8.) 3,50 1,35 1,66 5,52 Reprezentance (9.-16.) 1,94 1,06 0,44 3,11

Iz tabele 13 je razvidno, da so uspešne ekipe imele povprečno na tekmo več pridobljenih žog (3,38) in blokiranih strelov (3,50) kot manj uspešne, ki so pridobile 2,19 žoge in blokirale 1,94 strela.

Slika 7. Povprečno število asistenc, izgubljenih žog, ukradenih žog in blokiranih strelov na tekmo na prvenstvu.

15,4510,91

3,38 3,50

14,39 10,812,19 1,94

Asistenca Izgubljena žoga Ukradena žoga Blokiran strel

Asistence, izgubljene žoge, ukradene žoge in blokiran streluspešne reprezentance manj uspešne reprezentance


33

Slika 7 prikazuje grafični prikaz asistenc, izgubljenih žog, ukradenih žog in blokiranih strelov na EP 2014. 5.1.11 Analiza prejetih rumenih kartonov, rdečih kartonov in dvominutnih izključitev Tabela 14 Povprečno število rumenih kartonov, rdečih kartonov in dvominutnih izključitev Rumeni karton x s min max Reprezentance (1.-8.) 3,21 0,34 2,75 3,72 Reprezentance (9.-16.) 2,97 1,06 2,00 4,22

Rdeči karton x s min max Reprezentance (1.-8.) 0,10 0,12 0 0,28 Reprezentance (9.-16.) 0 0 0 0

Dvominutna izključitev x s min max Reprezentance (1.-8.) 3,76 0,59 2,90 4,83 Reprezentance (9.-16.) 4,33 1,84 2,22 6,44

Iz tabele 14 je razvidno, da sta imeli v povprečju obe skupni merjencev približno po 3 prejete rumene kartone na tekmo. Medtem ko so uspešne reprezentance prejele 6 rdečih kartonov na turnirju, manj uspešne pa niso bile kaznovane z rdečim kartonom. Povprečno število dvominutnih izključitev je bilo večje pri manj uspešnih ekipah, kjer so igralci imeli povprečno 4,33 dvominutnih izključitev na tekmo, kar predstavlja 8 do 10 minut igre z igralcem manj. Na drugi strani so imeli igralci reprezentanc razvrščenih med prvo osmerico turnirja povprečno 3,76 izključitev za 2 minuti na tekmo, kar predstavlja dobro minuto manj od manj uspešnih.


34

Slika 8. Povprečno število kazni na tekmo na prvenstvu. Slika 8 prikazuje grafični prikaz rumenih kartonov, rdečih kartonov in izključitev za 2 minuti na EP 2014. 5.1.12 Analiza števila strelov na vrata in števila obramb vratarjev Tabela 15 Povprečno število strelov na vrata in obramb vratarjev Št. strelov x s min max Reprezentance (1.-8.) 40,03 5,68 31,59 46,90 Reprezentance (9.-16.) 41,17 14,26 25,11 56,00

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 12,91 2,23 9,79 16,28 31,90 Reprezentance (9.-16.) 12,47 3,63 7,56 16,44 31,12

Tabela 15 prikazuje, da je bilo na vrata uspešnejših reprezentanc na EP 2014 povprečno usmerjenih 40,03 strelov na tekmo, kar je malo manj kot na vrata manj uspešnih reprezentanc (41,17). Ko pogledamo povprečno skupno število ubranjenih strelov, razberemo, da so bili vratarji uspešnih ekip malo boljši z 31,90 % učinkovitostjo obramb na tekmo od manj uspešnih s 31,12 %.

3,210,10

3,762,970,00

4,33

Rumeni karton Rdeči karton Izklučitev za 2min

Kazniuspešne reprezentance manj uspešne reprezentance


35

5.1.13 Analiza števila strelov in obramb vratarjev izpred črte vratarjevega prostora Tabela 16 Povprečno število strelov in obramb izpred črte vratarjevega prostora Št. strelov x s min max Reprezentance (1.–8.) 5,28 1,50 2,90 8,00 Reprezentance (9.–16.) 5,97 2,53 3,11 9,78

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.–8.) 1,34 0,74 0,14 2,21 24,07 Reprezentance (9.–16.) 1,33 0,63 0,67 2,44 23,70

Iz tabele 16 se opazi, da je bilo na vrata uspešnih reprezentanc s položaja izpred črte vratarjevega prostora povprečno usmerjenih 5,28 strelov na tekmo, njihovi vratarji so povprečno obranili 1,34 strela. Vratarji manj uspešnih reprezentanc pa so povprečno zbrali 1,33 obrambe iz povprečno 5,97 strelov na tekmo. Učinkovitost je bila pri obeh skupinah merjencev približno 24 %. 5.1.14 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja krilnih igralcev Tabela 17 Povprečno število strelov in obramb iz položaja krila Št. strelov x s min max Reprezentance (1.–8.) 5,97 0,83 4,55 7,03 Reprezentance (9.–16.) 7,44 3,48 3,56 14,00

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.– 8.) 2,12 0,47 1,66 3,17 35,93 Reprezentance (9.–16.) 2,42 1,27 1,11 4,22 31,76

Tabela 17 prikazuje, da so s položaja krilnih igralcev vratarji uspešnejših ekip povprečno obranili 2,12 obrambe iz povprečno 5,97 prejetih strelov. Njihova učinkovitost je bila 35,93 % uspešnost, pri manj uspešnih ekipah pa so njihovi vratarji imeli 31,76 % obramb s položaja krila, saj so zbrali 2,42 obramb iz usmerjenih 7,44 strelov na tekmo.


36

5.1.15 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja zunanjih igralcev Tabela18 Povprečno število strelov in obramb iz položaja zunanjih igralcev Št. strelov x s min max Reprezentance (1.-8.) 9,64 1,82 6,90 11,45 Reprezentance (9.-16.) 8,31 3,49 2,89 13,33

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 6,55 1,55 5,10 9,52 68,67 Reprezentance (9.-16.) 6,00 2,13 2,67 9,11 76,18

Tabela 18 prikazuje, da je bilo glede na igralne položaje največ strelov na turnirju s položaj zunanjih igralcev. Pri uspešnih reprezentancah je bilo povprečno 9,64 strela na tekmo, vratarji pa so povprečno imeli 6,55 obramb, kar pomeni približno 69-odstotno učinkovitost. Vratarji manj uspešnih reprezentanc so imeli boljšo, kar približno 76 % učinkovitost, saj so imeli povprečno 6 obramb od povprečno 8,31 strelov na vrata. 5.1.16 Analiza števila strelov in obramb vratarjev iz položaja sedemmetrovk Tabela 19 Povprečno število strelov in obramb iz sedemmetrovk Št. strelov x s min max Reprezentance (1.–8.) 3,81 0,90 2,34 5,38 Reprezentance (9.–16.) 4,39 1,20 3,11 6,44

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.–8.) 0,86 0,36 0,41 1,38 22,29 Reprezentance (9.–16.) 0,72 0,42 0 1,11 16,98

Tabela 19 prikazuje, da so bili vratarji uspešnih reprezentanc tudi bolj učinkoviti s položaja sedemmetrovke, kjer je bila učinkovitost 22,29 % (povprečno 3,81 strela in 0,86 obrambe). Uspešnost vratarjev manj uspešnih reprezentanc je bila 16,98 %, kjer so iz povprečno 4,39 strelov, usmerjenih na vrata, zbrali 0,72 obrambe s sedemmetrovke.


37

Slika 9. Niklas Landin - najboljši vratar EP 2014 na Danskem (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Na sliki 9 lahko vidimo najboljšega vratarja EP 2014 na Danskem Niklasa Landina v branjenju vrat gola. 5.1.17 Analiza števila strelov in obramb vratarjev izvedenih iz protinapada Tabela 20 Povprečno število strelov in obramb iz protinapada Št. strelov x s min max Reprezentance (1.–8.) 4,93 0,79 4,00 6,62 Reprezentance (9.–16.) 5,36 3,05 1,78 9,78

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.–8.) 1,14 0,39 0,55 1,66 23,40 Reprezentance (9.–16.) 0,89 0,63 0,22 1,78 15,32

Tabela 20 prikazuje, da so bili vratarji pri uspešnih ekipah v primerjavi z manj uspešnimi ekipami bolj učinkoviti pri ubranjenih strelih iz protinapada (uspešne - 23,40 %; manj uspešne - 15,32 %). Uspešne so od povprečno 4,93 strelov obranile 1,14 strela, manj uspešne so od 5,36 strelov povprečno obranile 0,89 strela na tekmo.


38

5.1.18 Analiza števila strelov in obramb vratarjev po prodoru igralcev Tabela 21 Povprečno število strelov in obramb po prodoru Št. strelov x s min max Reprezentance (1.-8.) 3,16 1,04 1,66 5,10 Reprezentance (9.-16.) 3,08 1,73 0,67 5,11

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.-8.) 0,65 0,42 0,28 1,52 21,12 Reprezentance (9.-16.) 0,67 0,41 0 1,11 21,03

V tabeli 21 opazimo, so imeli pri strelih, usmerjenih na vrata po prodoru, malenkost boljši odstotek uspešnosti vratarji uspešnih reprezentanc - 21,12 % (manj uspešne - 21,03 %). Vratarji uspešnih reprezentanc so od povprečno 3,16 strelov zbrali 0,65 obramb na tekmo. Vratarji manj uspešnih pa so od 3,08 strelov obranili povprečno 0,67 strela. 5.1.19 Analiza števila strelov in obramb vratarjev po hitrem začetnem metu Tabela 22 Povprečno število strelov in obramb po hitrem začetnem metu Št. strelov x s min max Reprezentance (1.–8.) 0,71 0,28 0,41 1,24 Reprezentance (9.–16.) 0,61 0,65 0 1,56

Obrambe x s min max Učinkovitost % Reprezentance (1.–8.) 0,10 0,10 0 0,28 14,93 Reprezentance (9.–16.) 0,19 0,28 0 0,67 14,52

Tabela 22 prikazuje, da so imeli pri strelih, izvedenih po hitrem začetnem metu, malenkost boljši odstotek uspešnosti vratarjih uspešni ekip - 14,93 % (manj uspešne – 14,52 %). Teh strelov je bilo zelo malo, saj so vratarji uspešnih ekip od povprečno 0,71 strela zbrali 0,10 obrambe na tekmo. Vratarji manj uspešnih pa še iz manj strelov – 0,61 obranili povprečno 0,19 strela.


39

Slika 10. Učinkovitost obramb vratarjev pri strelih iz različnih igralnih položajev. Slika 10 nam prikazuje grafični prikaz obramb vratarjev. 5.2 RAZLIKE V IZBRANIH SPREMENLJIVKAH MED BOLJ IN MANJ

USPEŠNIMI REPREZENTANCAMI NA EP 2014 Ker smo želeli podatke obdelati s pomočjo T-testa, smo morali najprej preveriti, ali podatki zadovoljujejo predpostavke za izvedbo te metode.

Slika 11. Pregled metod za analizo podatkov (Rebič A., 2012).

32% 24%36%

69%

22% 23% 21% 15%31% 24% 32%

76%

17% 15% 21% 15%

Vsi streliskupaj Strel izpredčrtevratarjevegaprostora

Strel s krila Strel z- 9m Strel s 7-m Protinapadi Strel poprodoru Hitri začetnimet

Obrambe vratarjiuspešne reprezentance manj uspešne reprezentance


40

Slika 11 prikazuje, katere predpostavke morajo biti izpolnjene za analizo določenega poskusa. Pri T-testu za odvisne vzorce je potrebno testirati normalnost porazdelitve. Ta je bistvena za množico statističnih izračunov, kajti drži, da se vzorec, vzet iz celotne populacije, porazdeljuje približno po normalni krivulji tudi, če vrednosti vseh enot matične populacije niso porazdeljene normalno. Preverjanje predpostavke normalne porazdelitve smo izvedli s Shapiro-Wilkovim testom. Ob tem smo ugotovili, da nekaj spremenljivk ni normalno porazdeljenih, kar vidimo iz Tabele 23 (vsi podatki, kjer je Sig. manjši od vrednosti 0,05), zato smo uporabili drugo statistično metodo, kjer omenjena predpostavka o normalnosti distribucije podatkov ne rabi biti izpolnjena – Kruskal-Wallisov test. Te spremenljivke so: število tekem, strel in zadetek po hitrem začetnem metu, vsi streli skupaj, rumeni karton, rdeči karton in obrambe vratarjev po hitrem začetnem metu. Tabela 23 Shapiro-Wilkov test za preverjanje normalnosti porazdelitve podatkov Test normalnosti Shapiro-Wilk

Statistic df Sig. Število tekem ,822 16 ,005 Stel vratarjev prostor gol ,938 16 ,327 Strel vratarjev prostor strel ,951 16 ,508 Strel s krila gol ,965 16 ,746 Strel s krila strel ,981 16 ,972 Strel 9m gol ,956 16 ,594 Strel 9m strel ,901 16 ,083 Strel 7m gol ,945 16 ,417 Strel 7m strel ,958 16 ,627 Protinapad gol ,938 16 ,326 Protinapad strel ,938 16 ,330 Strel po prodoru gol ,981 16 ,968 Strel po prodoru strel ,961 16 ,674 Začetni met gol ,876 16 ,033 Začetni met strel ,883 16 ,044 Vsi streli gol ,915 16 ,140 Vsi streli strel ,858 16 ,018 Asistenca ,950 16 ,493 Izgubljena žoga ,890 16 ,055 Ukradena žoga ,970 16 ,831 Blokiran strel ,930 16 ,242 Rumeni karton ,882 16 ,042


41

Rdeči karton ,577 16 ,000 2 min ,902 16 ,087 Obrambe strel vratarjev prostor obrambe ,946 16 ,431 Obrambe strel vratarjev prostor strel ,952 16 ,521 Obrambe strel s krila obrambe ,964 16 ,740 Obrambe strel s krila strel ,971 16 ,861 Obrambe strel 9m obrambe ,965 16 ,761 Obrambe strel 9m strel ,950 16 ,488 Obrambe strel 7m obrambe ,953 16 ,544 Obrambe strel 7m strel ,956 16 ,596 Obrambe protinapad obrambe ,952 16 ,530 Obrambe protinapad strel ,935 16 ,291 Obrambe strel po prodoru obrambe ,917 16 ,150 Obrambe strel po prodoru strel ,959 16 ,649 Obrambe začetni met obrambe ,796 16 ,002 Obrambe začetni met strel ,936 16 ,303 Obrambe vsi streli obrambe ,967 16 ,787 Obrambe vsi streli streli ,904 16 ,094

Da smo izračunali razlike v pojavljanju posameznih igralnih parametrov med obema skupinama reprezentanc, smo uporabili Kruskal-Wallis-ov test, kar prikazuje tabela 24, ki smo ga dopolnil s serijo Mann-Whitney testov v tabeli 25. Tabela 24 Rezultati Kruskal-Wallis testa Chi-Square Asymp. Sig. (2-

tailed) Vsi streli gol Vsi streli strel

8,685 7,478

,003 ,006

Strel vratarjev prostor gol Strel vratarjev prostor strel

4,886 3,993

,027 ,046

Strel s krila gol Strel s krila strel

8,064 8,647

,005 ,003

Strel z zunanjih položajev gol Strel z zunanjih položajev strel

7,757 5,338

,005 ,021

Strel s sedemmetrovke gol Strel s sedemmetrovke strel

2,654 3,388

,103 ,066

Strel s protinapada gol Strel s protinapada strel

9,344 9,317

,002 ,002

Strel po prodoru gol Strel po prodoru strel

6,914 5,362

,009 ,021

Strel s hitrega začetnega meta gol 1,545 ,214


42

Strel s hitrega začetnega meta strel 2,685 ,101 Asistenca 3,993 ,046 Izgubljena žoga 8,076 ,004 Ukradena žoga 10,306 ,001 Blokirani strel 9,970 ,002 Rumeni karton 11,566 ,001 Rdeči karton 4,898 ,027 Dvominutna izključitev 3,225 ,073 Vratarji vsi streli obrambe Vratarji vsi streli strel

8,088 6,904

,004 ,009

Vratarji strel vratarjev prostor obrambe Vratarji strel vratarjev prostor strel

2,496 3,197

,114 ,074

Vratarji strel s krila obrambe Vratarji strel s krila strel

3,025 2,844

,082 ,092

Vratarji strel z zunanjih položajev obrambe Vratarji strel z zunanjih položajev strel

8,378 8,647

,004 ,003

Vratarji strel s sedemmetrovke obrambe Vratarji strel s sedemmetrovke strel

3,877 4,656

,049 ,031

Vratarji strel s protinapada obrambe Vratarji strel s protinapada strel

5,633 2,485

,018 ,115

Vratarji strel po prodoru obrambe Vratarji strel po prodoru strel

1,494 4,017

,222 ,045

Vratarji strel iz hitrega začetnega meta obrambe Vratarji strel iz hitrega začetnega meta strel

,029 2,386

,865 ,122

Tabela 25 Rezultati Mann-Whitney testa Z Asymp. Sig. (2-

tailed) Vsi streli gol Vsi streli strel

-2,947 -2,735

,003 ,006

Strel vratarjev prostor gol Strel vratarjev prostor strel

-2,210 -1,998

,027 ,046

Strel s krila gol Strel s krila strel

-2,840 -2,941

,005 ,003

Strel z zunanjih položajev gol Strel z zunanjih položajev strel

-2,785 -2,310

,005 ,021

Strel s sedemmetrovke gol Strel s sedemmetrovke strel

-1,629 -1,841

,103 ,066

Strel s protinapada gol Strel s protinapada strel

-3,057 -3,052

,002 ,002

Strel po prodoru gol -2,629 ,009


43

Strel po prodoru strel -2,316 ,021 Strel s hitrega začetnega meta gol Strel s hitrega začetnega meta strel

-1,243 -1,639

,214 ,101

Asistenca -1,998 ,046 Izgubljena žoga -2,842 ,004 Ukradena žoga -3,210 ,001 Blokirani strel -3,158 ,002 Rumeni karton -3,401 ,001 Rdeči karton -2,213 ,027 Dvominutna izključitev -1,796 ,073 Vratarji vsi streli obrambe Vratarji vsi streli strel

-2,844 -2,627

,004 ,009

Vratarji strel vratarjev prostor obrambe Vratarji strel vratarjev prostor strel

-1,580 -1,788

,114 ,074

Vratarji strel s krila obrambe Vratarji strel s krila strel

-1,739 -1,687

,082 ,092

Vratarji strel z zunanjih položajev obrambe Vratarji strel z zunanjih položajev strel

-2,894 -2,941

,004 ,003

Vratarji strel s sedemmetrovke obrambe Vratarji strel s sedemmetrovke strel

-1,969 -2,158

,049 ,031

Vratarji strel s protinapada obrambe Vratarji strel s protinapada strel

-2,373 -1,576

,018 ,115

Vratarji strel po prodoru obrambe Vratarji strel po prodoru strel

-1,222 -2,004

,222 ,045

Vratarji strel iz hitrega začetnega meta obrambe Vratarji strel iz hitrega začetnega meta strel

-,170 -1,545

,865 ,122

Tabela 24, dopolnjena s tabelo 25 kaže, da obstajajo statistično značilne razlike pri naslednjih spremenljivkah (v tabeli obarvano rdeče):

- vsi streli skupaj (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - vsi zadetki skupaj (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - strel izpred črte vratarjevega prostora (višje vrednosti so dosegle manj uspešne ekipe); - zadetki izpred črte vratarjevega prostora (višje vrednosti so dosegle manj uspešne

ekipe); - streli s položaja krilnih igralcev (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - zadetki s položaja krilnih igralcev (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - streli z mest zunanjih igralcev (višje vrednosti so dosegle manj uspešne ekipe); - zadetki z mest zunanjih igralcev (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - streli po prodoru (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - zadetki po prodoru (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - streli iz protinapada (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - zadetki iz protinapada (u višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe);


44

- asistenca (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - tehnična napaka (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - pridobljene žoge (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - blokirani streli (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - rumeni kartoni (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - rdeči karton (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - vratarji - število strelov z mest zunanjih igralcev (višje vrednosti so dosegle uspešne

ekipe); - obrambe vratarji z mest zunanjih igralcev (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe) - vratarji - število strelov iz sedemmetrovke (višje vrednosti so dosegle manj uspešne

ekipe); - obrambe vratarji iz sedemmetrovk višje vrednosti so dosegle (uspešne ekipe); - obrambe vratarji iz strelov protinapada (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - vratarji - število strelov iz prodora (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe); - vratarji - število vseh strelov (višje vrednosti so dosegle manj uspešne ekipe); - število vseh obramb vratarji (višje vrednosti so dosegle uspešne ekipe).

V oklepajih je navedeno, kdo je imel višje vrednosti v posamezni spremenljivki (uspešne ekipe ali manj uspešne ekipe).


45

6 RAZPRAVA 6.1 FAZA NAPADA V fazi napadanja morajo igralci za uspešno igranje rokometa obvladati različne individualne tehnične in taktične prvine. To so položaji in različne oblike gibanja, vodenje žoge, lovljenje in podajanje žoge, streljanje na vrata, odkrivanje, varanje in preigravanje. Igralci poskušajo te elemente izvajati kar se da standardizirano in uigrano. V napadu želijo izkoristiti vsako možnost, da ga uspešno zaključijo. V zadnjih letih postaja igra v napadu hitrejša, prav tako pa se je zmanjšal tudi pripravljalni del napada na postavljeno obrambo. Šibila idr. (2014) pravijo, da po navadi skušajo kakovostnejši nasprotniki vsiliti svoj model igre, ki je prilagojen njihovim sposobnostim in je navadno hitrejši ter bolj tvegan, zato imajo posledično tekme veliko število napadov. Med aktivnosti igralcev v polju v fazi napada smo uvrstili naslednje spremenljivke: število strelov in zadetkov na posameznih tekmah, število strelov in zadetkov iz različnih igralnih položajev (izpred črte vratarjevega prostora, z zunanjih položajev, s krilnih položajev, sedemmetrovk, protinapadov, po prodoru in hitrem začetnem metu) ter število asistenc in tehničnih napak (izgubljenih žog). Povprečno število golov na tekmo na EP 2014 je bilo 56 (največ 73, najmanj 39), medtem ko na EP 2012 v Srbiji 53. Šibila idr. (2014) v raziskavi EP 2002–2012 navajajo podatke o skupnem številu zadetkov in strelov na tekmo. Povprečje šestih EP je bilo 27,91 zadetkov in 50,45 strelov na tekmo, kar je nekaj več kot na obravnavanem prvenstvu, kjer so uspešne in manj uspešne ekipe izstrelile povprečno nekaj čez 47 strelov na tekmo. Razliko opazimo pri številu zadetkov, kjer so uspešne ekipe dosegle v povprečju več kot 29 zadetkov na tekmo, iz česar lahko sklepamo, da celo v izostreni konkurenci evropskih prvenstev število zadetkov in predvsem učinkovitost narašča. To so številke, ki kažejo na veliko hitrost igre kot tudi na velike strelske sposobnosti napadalcev. Šibila idr. (2014) pravijo, da so na EP 2002–2012 v povprečju značilno večje število strelov dosegale ekipe, ki so izgubljale ali zmagovale. Pričakovano so zmagovalci v povprečju dosegali značilno več zadetkov kot poraženci in ekipe, ki so igrale neodločeno. To velja tako za število zadetkov, doseženih v napadu na postavljeno ali kombinirano obrambo kot tudi za število zadetkov, doseženih v protinapadu. Zanimiva je tudi analiza učinkovitosti strelov. Uspešne ekipe so bile zelo učinkovite, kar pove njihov odstotek (61,30 %), manj uspešne so imele 54,30 % učinkovitost. Učinkovitost je v povprečju narasla (EP 2002 = 53,37 %; EP 2006 = 56,53 %). Sklepamo, da gre v tem primeru za tehnično in taktično dovršenost strelov, ki je v zadnjih letih zelo napredovala. Tudi izjemni vratarji ob kvalitetnih obrambah niso mogli spremeniti omenjene splošne tendence (Šibila, 2009). Mesto zaključevanja napadov kaže na model igre različnih ekip. V povprečju lahko rečemo, da ekipe na EP 2014 nekoliko manj zaključujejo napade s streli izpred črte vratarjevega prostora in po prodoru. Menim, da večina reprezentanc na evropskih prvenstvih uporablja plitvejše conske postavitve, pri katerih je manj prostora za strele izpred črte vratarjevega prostora in po


46

prodoru in da se ekipe bolj poslužujejo igre po širini in globini, torej s krilnih in zunanjih položajev. Uspešnim ekipam so goli iz zunanjih igralnih položajev predstavljali 33,2 % vseh zadetkov, manj uspešnim pa 31,2 %. Kot smo opazili, so pri obeh skupinah ekip približno tretjino odgovornosti za zadetke prevzeli zunanji igralci. Šibila idr. (2014) v analizi EP 2002–2012 navajajo za povprečje števila golov iz zunanjih položajev vrednost 8,78. Torej so bile uspešne ekipe nad tem povprečjem, manj uspešne pa pod. Ni pa velikih odstopanj. Na zadnjih prvenstvih so igralci posamezne reprezentance v povprečju dosegli že blizu 10 zadetkov iz razdalje na tekmo. Izjemni strelci iz razdalje in kakovostno sodelovanje med soigralci predstavlja tak trend zaključevanja napadov. Prav tako pa je to posledica že omenjenega dejstva, da večina reprezentanc igra plitvejše conske obrambe (Šibila, 2009). Podatki povprečja na EP 2014 nam povedo, da je bilo 15 % golov na tekmovanju doseženih iz protinapadov, to pomeni približno 4 gole posamezne reprezentance na tekmo. Uspešne ekipe (4,55 zadetka na temo) so bile precej boljše v tem segmentu igre kot manj uspešne ekipe (3,25 zadetke na tekmo). Tudi v analizi EP med leti 2002 in 2012 so Šibila idr. (2014) ugotovili, da je povprečje 4,27 gola. Opazimo tudi, da so končne uvrstitve neposredno povezane s hitrimi protinapadi, kajti prve štiri reprezentance na tekmovanju so bile tudi najbolj učinkovite v protinapadih. Prav tako lahko trdimo, da so uspešnejše ekipe verjetno igrale bolj uspešno v obrambi in si s tem priborili več priložnosti za zadetke iz protinapada. Na EP 2014 so zadetki po prodoru predstavljali približno 9% vseh zadetkov tekmovanja. To predstavlja 2,4 zadetka ekipe na tekmo (uspešne so dosegle 2,6, manj uspešne 2,19 zadetka). Šibila idr. (2014) navajajo za povprečje šestih EP 2002–2012 vrednot 2,86. Tako lahko sklepamo, da so bile reprezentance v povprečju manj prodorne kot na prejšnjih prvenstvih. Vseeno pa so uspešne ekipe na tekmi imele bolj prodorne igralce, ki so večkrat poizkusili priti do zadetka po preigravanju. Lahko je tudi posledica slabše obrambe nasprotnika. Pri sedemmetrovkah so si bile ekipe zelo podobne, je pa zanimivo, da so imele boljšo realizacijo manj uspešne ekipe. Razlika med ekipami je tudi v asistencah, uspešne imajo 15,45 asistence na tekmo, medtem ko manj uspešne 14,39. To je določen pozitiven pokazatelj, da so si ustvarjali boljša izhodišča za strel na gol ali pa bolj čiste strele, ki so jih lažje realizirali. Na EP 2014 je bilo povprečno na tekmo v primerjavi s predhodnimi leti za približno 2 asistenci več, to podajajo tudi Šibila idr. (2014) v raziskavi evropskih prvenstev od leta 2002 do 2012, ko je bil povprečnih asistenc na tekmo 13,32 na ekipo. Ugotovili so tudi, da imajo zmagovalci značilno več asistenc v primerjavi s poraženci ali ekipami, ki igrajo neodločeno. To kaže na bolj tekočo igro in več sodelovanja med napadalci pri uspešnih ekipah. S tako igro imajo igralci lepše priložnosti za dosego zadetkov. Smo pa opazili zelo velike razlike med posameznimi ekipami in tekmami. Nekatere reprezentance igrajo izredno kolektivno in je praktično pred vsakim zadetkom tudi ustrezna asistenca, ki strelcu omogoči ugodnejši položaj za strel (Šibila, 2009). Opazimo lahko, da tehnične napake niso imele bistvenega vpliva na končni rezultat ekip na prvenstvu. Zmanjšanje tehničnih napak gre pripisati večji kontroli igre v fazi napada in odlični tehnični in taktični pripravljenosti ekip. Večina reprezentanc skuša zmanjšati število tehničnih napak tudi s kontroliranim tempom igre. Zato tudi število protinapadov, v katerih pogosto


47

prihaja do tehničnih napak, ne narašča. Zanesljivost igre postaja pri doseganju rezultata pomembnejša od tveganja. Žoge, ki si jih priborijo igralci s prestrezanjem ali jih »ukradejo« na kakšen drug način, so izredno dragocene za vsako moštvo. Pogosto lahko odločilno vplivajo na potek rezultata ali celo končni izid (Šibila, 2009). 6.2 FAZA OBRAMBE Za uspešno igranje rokometa v fazi branjenja morajo igralci obvladati naslednje individualne in tehnične prvine: položaji in različne oblike gibanja, kritje in spremljanje igralca, zaustavljanje in izrivanje napadalca s telesom in rokami, blokiranje strelov, odvzemanje žoge. V praksi se uporabljajo različni conski in kombinirani načini branjenja. Največkrat uporabljeni sta conski obrambni formaciji 6 : 0 ter 5 : 1, nekoliko manj 3 : 2 : 1 in kombinirani obrambni formaciji 5 + 1 ter 4 + 2. Igra v conski obrambni postaviti mora upoštevati tri zahteve: širino, gostoto in globino (Šibila idr., 2006). Med aktivnosti igralcev v polju v fazi obrambe bi lahko uvrstili naslednje spremenljivke: blokirani streli, pridobljene (ukradene) žoge in disciplinske kazni: izključitve, opomini, diskvalifikacije. Rezultati blokiranih strelov in pridobljenih žog po navadi ne govorijo o kakovosti obrambe nekega moštva, so pa dobrodošle spremenljivke, ki ekipi lahko ponudijo nekaj lažjih zadetkov, če to znajo dobro unovčiti. Pri rokometu lahko igralec zaradi prekrškov v odnosu do nasprotnika ali nešportnega obnašanja kaznujejo z naslednjimi kaznimi: opomin, izključitev za dve minuti, diskvalifikacijo in izključitev do konca tekme. Sodnika lahko izrečeta posameznemu igralcu le en opomin, moštvu pa skupno največ tri opomine. Igralec je lahko na eni tekmi izključen za dve minuti največ trikrat. Po tretji izključitvi je diskvalificiran in mora zapustiti igrišče in klop za rezervne igralce (Šibila, 1999). Z opominom ali rumenim kartonom sodnik opozori igralca, ko njegova igra predstavlja nedovoljeno igro. Tak prekršek se kaznuje s prostim metom. V nadaljevanju podobna igra igralcu ni več dovoljena in je zato kaznovan z izključitvijo. Ekipa lahko skupno dobi največ tri opomine. Podatki nam kažejo, da so po večini tekem vse ekipe dobile po 3 rumene kartone na tekmo. Na evropskem prvenstvu 2014 je bilo povprečno 3,2 opominov na ekipo na tekmo, kar je nekoliko nad dovoljenim, kar verjetno pomeni, da so delivci pravice na igrišču opomine dodelili tudi uradnim osebam reprezentanc. Lahko sklepamo, da sodniki skoraj na vseh tekmah podelijo maksimalno število rumenih kartonov. Na EP 2014 je bilo približno 8 izključitev na tekmo, kar pomeni 4 na ekipo. Uspešne ekipe so imele 3,76 izključitve na tekmo, manj uspešne ekipe 4,33 izključitev. V tem so se uspešne in manj uspešne ekipe značilno razlikovale. Šibila idr. (2014) v analizi ugotovijo, da je bilo povprečje EP 2002–2012 4,53 izključitev na ekipo ter da se pri številu izključitev zmagovalci, poraženci in ekipe, ki so igrale neodločeno, niso značilno razlikovali. Torej lahko sklepamo, da se je trend izključitev na EP 2014 nekoliko znižal. Na EP 2014 je bilo dodeljenih 6 rdečih kartonov in prav vse kazni so bile dodeljene uspešnim ekipam (na EP 2012 v Srbiji je bilo 10 rdečih kartonov). Lahko sklepamo, da so uspešne ekipe igrale bolj agresivno obrambo, z večjo željo po prekršku. Število diskvalifikacij oz izključitev do konca je na prvenstvih relativno malo, saj se ekipe in predvsem igralci poskušajo izogibati tovrstnim prekrškom.


48

6.3 AKTIVNOSTI VRATARJEV Vratar ima v rokometnem moštvu najbolj specifično in zelo odgovorno vlogo. Vratar lahko s svojim uspešnimi posredovanji veliko pripomore k skupni uspešnosti moštva. Modelne značilnosti sodobnega rokometnega vratarja se v največji meri skladajo z modelnimi značilnostmi ostalih igralcev rokometa. Poudariti pa bi kazalo hrabrost, kot tisto značilnost, ki je pri vratarju nepogrešljiva (Karpan, 2010). Pri vratarjih smo analizirali podatke o število strelov usmerjenih v okvir vrat in njihovih obramb ter število strelov z različnih igralnih položajev (izpred črte vratarjevega prostora, z zunanjih položajev, s krilnih položajev, sedemmetrovk, protinapadov, po prodoru in hitrem začetnem metu) in njihovih obramb. Vratarji v rokometu zagotovo pomenijo pomemben del ekipe. Uspešne ekipe imajo največkrat tudi dva kakovostna vratarja, ki jim trenerji na različne načine razporejajo igralni čas na posameznih tekmah in na celotnem prvenstvu. V povprečju morajo na posamezni tekmi obraniti 14 ali več strelov usmerjenih v vrata. Ob tem pa mora biti njihova uspešnost več kot 33 % (Šibila, 2009). Če navedene vrednosti primerjamo s EP 2014 vidimo, da je bilo obramb vratarjev nekoliko manj, slabih 13 obramb na tekmo. To je lahko posledica nekoliko manj izstreljenih strelov proti vratom vratarjev in nekoliko manjši uspešnosti obramb. Povprečno je bilo 31,5 % učinkovitost vratarjev na prvenstvu. Če povemo drugače, so vratarji na tekmovanju obranili skoraj vsak tretji met. Šibila idr. (2014) v analizi EP 2002–2012 prikazujejo, da je bilo povprečno število obramb vratarjev ene reprezentance 13,55. Pravijo tudi, da imajo zmagovalne ekipe zelo učinkovite vratarje, ki ubranijo v povprečju značilno več strelov kot njihovi nasprotniki. S tem podprejo kakovostno branjenje soigralcev v polju.


49

7 SKLEP Namen diplomske naloge je bil primerjava statističnih podatkov o igralni učinkovitosti med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami na moškem rokometnem EP 2014 na Danskem. Uspešne ekipe so bile uvrščene od 1. do 8. mesta, manj uspešne pa od 9. Do 16. mesta. Zmagovalka turnirja je bila reprezentanca Francije pred Dansko in Španijo.

Slika 12. Francija – zmagovalka evropskega prvenstava na Danskem 2014 (http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos/). Na sliki 12 vidimo zmagovalce EP 2014 na Danskem – reprezentanco Francije. Šport dandanes, tudi rokomet, je čedalje bolj odvisen od visoke tehnologije, dosežki in rezultati pa so večkrat zabeleženi in analizirani. Za odlične analize je potrebno zbrati veliko parametrov na vsaki posamezni tekmi ali na vsakem velikem tekmovanju. Kvantitativna analiza se ukvarja s številkami in odstotki učinkovitosti in je poleg drugih analiz in dejavnikov, ki tudi vplivajo na samo igro in razvoj dogodkov na igrišču, zelo pomembna za nadaljnji razvoj rokometa. Z njo igralci in trenerji dobivamo povratno informacijo. Z metodologijo, ki smo jo izbrali, smo poskušali poiskati razlike v posameznih podatkih med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami. Primerjava se nam je zdela zanimiva, saj smo hoteli videti, v čem se razlikujejo uspešne in manj uspešne ekipe ter v čem so boljše. Po kvantitativni analizi podatkov vseh reprezentanc na EP 2014 na Danskem lahko povzamemo naslednje ugotovitve:


50

Med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami je vidna razlika v povprečnem številu strelov in danih zadetkov na tekmo. Prav tako je vidna razlika v učinkovitosti v korist uspešnih ekip.

Razliko vidimo prav tako v povprečnem številu strelov in danih zadetkov izpred črte vratarjevega prostora. Uspešne ekipe so imele več strelov prav tako danih zadetkov, vendar ne pretirano višjo učinkovitost (približno 3 %).

Uspešne reprezentance so izvedle nekaj več strelov in dosegle več zadetkov s položaja krilnih igralcev kot manj uspešne reprezentance. Slednje so prav tako imele slabšo realizacijo teh strelov.

Razlike so tudi pri povprečnem številu strelov in danih zadetkov na tekmo z zunanjih položajev. Manj uspešne ekipe so sicer pogosteje poskušale s streli od uspešnih, vendar so slednji več strelov pretvorili v zadetke in s tem posledično imeli precej boljšo učinkovitost. S tega lahko sklepamo, da imajo boljše reprezentance bolj izdelane strele na gol in boljše zunanje strelce.

Statistično značilno se uspešne in manj uspešne ekipe razlikujejo tudi v protinapadih. Uspešne so na tekmo imele več strelov, dosegle več zadetkov in bile prav tako bolj učinkovite v teh protinapadih.

Statistično značilno se uspešna in manj uspešna moštva razlikujejo v strelu in zadetkih po prodoru. Njihova učinkovitost je približno 8 % boljša pri uspešnih.

Statistično značilno se uspešne in manj uspešne ekipe povprečno na tekmo razlikujejo tudi v asistencah, izgubljenih žogah, ukradenih žogah in blokiranih strelih.

Pri kaznih se uspešne in manj uspešne reprezentance razlikujejo v rumenih in rdečih kartonih, medtem ko pri dvominutnih izključitvah ni statistično značilnih razlik.

Statistično značilno se uspešne in manj uspešne ekipe razlikujejo tudi pri vseh strelih na gol in obrambah vratarjev na tekmo, vendar je ta razlika zelo majhna.

Statistično značilno se ekipe razlikujejo tudi pri strelih na gol in obrambah vratarjev s položaja zunanjih igralcev. Tu so več poskušale in zadevale uspešne ekipe, a boljšo učinkovitost obramb je bila na strani manj uspešnih ekip.

Statistično značilno se ekipe razlikujejo tudi pri poskusih in obrambah iz sedemmetrovk. Vratarji uspešnih ekip so obranili večji odstotek strelov z najstrožje kazni.

Prav tako se statistično značilno ekipe razlikujejo pri obrambah vratarjev iz protinapadov. Uspešne reprezentance so imele precej bolj razpoložene vratarje za branjenje protinapadov

Statistično značilne razlike med uspešnimi in manj uspešnimi reprezentancami so tudi v strelih proti vratarjem po prodoru igralcev.

Na prvenstvu ni razlik med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami pri strelih in zadetkih iz sedemmetrovk, pri strelih in zadetkih iz hitrega začetnega meta, pri strelih na vrata in obrambah vratarjev izpred vratarjevega prostora ter prav tako pri strelih na gol in obrambah čuvajev mreže s krilnih položajev. Razlik prav tako ni pri strelih na vrata iz protinapada, obrambah vratarjev po strelu po prodoru igralcev ter tudi pri strelih na gol in obrambah vratarjev s hitrega začetnega meta.


51

Opazimo torej precej razlik v učinkovitosti med uspešnimi in manj uspešnimi ekipami, večino v korist uspešnim. To nam pove in potrdi, zakaj so uspešnejše ekipe nahajajo na mestih od 1 do 8 in zakaj manj uspešne na mestih od 9 do 16. Velja omeniti, da so takšna evropska ali kakršnakoli podobna tekmovanja zelo naporna za vse udeležence prvenstva, saj v zelo kratkem času odigrajo precejšnje število težkih tekem.


52

8 VIRI Arvidson, M. (2005). Sodobni model rokometne igre. Trener rokomet, 12 (2), 6–12. Karpan, G. (2010). Analiza tehnike branjenja rokometnih vratarjev na SP 2009 na Hrvaškem. Trener rokomet, 17 (1), 19–27. Men's Ehf European Handball Championship. (20.6.2016). Pridobljeno iz http://den2014.ehf-euro.com/multimedia/photos. Men's European Championship 2014 in Denmark. (20.6.2016). Pridobljeno iz http://activities.eurohandball.com/analyses Rebič, A. (2012). Analiza statističnih podatkov o učinkovitosti igre slovenske moške mladinske rokometne reprezentance na evropskem prvenstvu 2010 in na svetovnem

prvenstvu 2011 (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Repenšek, D., Bon, M. (2007). Rokomet - osnove pravil, sojenje in organizacija tekem. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Šibila, M. (1999). Rokomet – izbrana poglavja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Šibila, M. (2004). Rokomet – izbrana poglavja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Šibila, M. (2009). Pregled in analiza razlik v nekaterih igralnih parametrih na EP v rokometu 2002, 2004, 2006 in 2008. Trener rokomet, 16 (1), 23–33. Šibila, M., Bon M., Mohorič U., in Pori P. (2011). Razlike v izbranih tipičnih parametrih na petih zaporednih evropskih prvenstvih v rokometu od leta 2002 do leta 2010. Trener rokomet, 18 (2), 5–9. Šibila, M., Bon, M. in Pori, P. (2006). Skripta za tečaj rokometnega trenerja - 2.stopnja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Šibila, M., Mohorič, U. in Pori, P. (2014). Razlike v pogostosti pojavljanja nekaterih spremenljivk igralne učinkovitosti med zmagovalci in poraženci ter ekipami, ki so igrale neodločeno na moških evropskih rokometnih prvenstvih med leti 2002 in 2012. Šport, 20 (1–2), 81–85. Šterbucelj J., Bon M. (2001). Tudi prehrana (lahko) vpliva na večjo učinkovitost rokometašev. Trener rokomet, 8 (2), 51–57.

Documents

diploma2 - University of Ljubljana · 81,9(5=$ 9 /-8%/-$1, )$.8/7(7$ =$ â3257 âsruwqr wuhqludqmh 5rnrphw 35,0(5-$9$ 67$7,67,ý1,+ 32'$7.29 2 ,*5$/1, 8ý,1.29,7267, 0(' 863(â1,0,