Embed Size (px)
Citation preview
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR
KOMUNALA
DIPLOMSKA NALOGA
ANDREJ PODLESNIK
Maribor 2008
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠ ČE
VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
MARIBOR
PRESOJA UPRAVIČENOSTI PREDELAVE ZBIRALNIKA IN
PONIKOVALNIKA ODPADNIH VOD LAGUNA V ČISTILNO NAPRAVO
ANDREJ PODLESNIK
Predavatelj - mentor: mag. MBA Slavko Bunderla, univ.dipl.ing.gr. Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Igor Faletič, dipl.ing. Organizacija: Javno komunalno podjetje Radlje ob Dravi d.o.o. Lektor: Ana Kavčič, dipl. PU Prevod v tuji jezik: Marija Mojca Žnidaršič, profesor
Radlje 2008
DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
Povzetek
V nalogi bom s presojo variantnih rešitev in globalnih kriterijev za upravičenost izvedbe
izbral najprimernejšo začasno varianto za čiščenje odpadnih voda v naselju Radlje ob Dravi
do dokončne variante, ki bo kompleksno reševala odvodnjo odpadnih voda na področju
celotne občine Radlje ob Dravi. Potrebno je oživiti in očistiti obstoječi odloženi mulj v
zbiralniku in ponikovalniku Laguna ter zagotoviti tekoče čiščenje dnevne tekoče odpadne
vode iz naselja Radlje ob Dravi do stopnje, da se zadosti zakonskim določilom o odvajanju
odpadnih vod v vodotoke. Variantno bom primerjal izvedbo čiščenja odpadne vode iz naselja
Radlje ob Dravi v obstoječi Laguni z odzračevanjem in izvedbo čiščenja odpadne vode iz
naselja Radlje ob Dravi z izgradnjo zadrževalnega bazena nalivnih voda in izgradnjo biološke
čistilne naprave.
Ključne besede: odvajanje komunalnih odpadnih voda, čiščenje odpadnih voda, zakonska
določila, varstvo okolja.
Abstract
After comparing alternative solutions and global criteria for implementation justification this
thesis aims to select the most appropriate temporary solution for waste waters treatment in
Radlje ob Dravi to last until the final solution, which will represent a complex treatment of
waste water drainage in the area of the municipality of Radlje ob Dravi.
In order to comply with the legal provisions for the waste water drainage into watercourses,
the existing sludge in the reservoir Laguna needs to be revived and cleaned and the regular
treatment of the daily flowing waste waters from Radlje ob Dravi needs to be ensured.
I will compare the alternative solutions of the implementation of waste water treatment in
Radlje ob Dravi and the existing Laguna with venting and the implementation of the waste
water treatment from Radlje ob Dravi with the construction of the run-off rain water retarding
basin and biological sewage plant.
Key words: discharge of urban sewage water, waste water treatment, legal provisions,
environmental protection
KAZALO VSEBINE
1 Uvod .............................................................................................................................. 6
2 Splošni podatki............................................................................................................... 7
2.1 Naselje Radlje ob Dravi in kanalizacijski sistem Radlje ob Dravi ............................. 7
2.2 Statistični podatki za naselje Radlje ob Dravi ........................................................... 8
2.2.1 Prebivalci in gospodinjstva (popis 2002) ........................................................... 8
2.2.2 Poraba vode (podatki JKP Radlje 2007) ............................................................ 8
2.3 Kanalizacijsko omrežje ............................................................................................ 8
2.4 Sedanja kanalizacija.................................................................................................. 9
2.5 Hidravlični izračun .................................................................................................. 9
2.6 Zbiralnik in ponikovalnik Laguna .......................................................................... 12
2.6.1 Sedanje stanje .................................................................................................. 12
3 Koncept ureditve .......................................................................................................... 15
3.1 Zakonodaja RS na področju odvodnjavanja odpadnih voda .................................... 15
3.1.1 Mejne vrednosti .............................................................................................. 16
3.1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ............................................. 16
4 Oživljanje odpadne vode .............................................................................................. 18
4.1 Splošno o lagunskih čistilnih napravah................................................................... 18
4.2 Lagunska čistilna naprava z upihovanjem zraka ..................................................... 19
4.3 Sondažna dela in terenske preiskave ...................................................................... 22
5 Tehnični opis................................................................................................................ 29
5.1 Razbremenilni jašek ............................................................................................... 29
5.2 Izgradnja čistilnega jaška z avtomatskimi čistilnimi grabljami ............................... 30
5.3 Izgradnja nadomestnega kanala .............................................................................. 33
5.4 Kakovost odpadne komunalne vode ....................................................................... 36
5.4.1 Ocene emisije snovi in toplote iz razbremenilnega kanala v vodotok............... 38
5.5 Izvedba pregraditve Lagune ................................................................................... 39
5.6 Instalacija opreme .................................................................................................. 40
6 Čistilna naprava Radlje ob Dravi .................................................................................. 42
6.1 Koncept delovanja predvidene čistilne naprave ...................................................... 42
7 Primerjava variant ........................................................................................................ 45
7.1 Tabelarična primerjava načinov čiščenja odpadnih vod za velikosti do 5000 PE .... 45
7.2 Predelava Lagune .................................................................................................. 47
7.3 Izgradnja ČN ......................................................................................................... 48
8 Izbira variante .............................................................................................................. 49
9 Zaključek ..................................................................................................................... 52
10 Seznam literature in virov............................................................................................. 53
KAZALO SLIK
Slika 1: naselje Radlje ob Dravi ............................................................................................. 7
Slika 2: kanalizacijski sistem Radlje ob Dravi ........................................................................ 9
Slika 3: predlog čistilne trsne grede 1990 ............................................................................. 12
Slika 4: obstoječe stanje 2008 .............................................................................................. 13
Slika 5: obstoječe stanje 2008 .............................................................................................. 14
Slika 6: Lagunska čistilna naprava z vpihovanjem zraka, Bavarska, Nemčija ....................... 20
Slika 7: površinski odzračevalnik ......................................................................................... 21
Slika 8: skica odzračevalnika ............................................................................................... 22
Slika 9: sondažni jašek 1 ...................................................................................................... 23
Slika 10: sondažni jašek 2 .................................................................................................... 24
Slika 11: model prostora Radlje z okolico ............................................................................ 25
Slika 12: geološka karta Radlje z okolico ............................................................................. 25
Slika 13: razbremenilni jašek – prerez .................................................................................. 29
Slika 14: razbremenilni jašek - tloris .................................................................................... 30
Slika 15: čistilne grablje – skica ........................................................................................... 31
Slika 16: avtomatske čistilne grablje .................................................................................... 31
Slika 17: detajl polaganja kanalizacijskih cevi ...................................................................... 34
Slika 18: izvedba revizijskega jaška ..................................................................................... 35
Slika 19: mesto odvzema vzorca .......................................................................................... 37
Slika 20: potopna stena z obdelano brežino .......................................................................... 40
Slika 21: odzračevalnik v delovanju ..................................................................................... 41
Slika 22: odzračevalnik ........................................................................................................ 41
Slika 23: ČN Črnomelj, situacija ureditve ............................................................................ 43
Slika 24: ČN Črnomelj ......................................................................................................... 43
Slika 25: Ureditvena situacija Laguna .................................................................................. 51
6
1 Uvod Voda je najbolj razširjena spojina na našem planetu in sestavlja zemeljsko hidrosfero. Njeno
prostornino ocenjujejo na 1370 milijonov kubičnih metrov. Sem spadajo kopenske vode,
vode, zajete v polarnem ledu in vode v atmosferi, v obliki oblakov in vodne pare. Letno na
površje pade okoli 125.000 kubičnih metrov vode, izhlapi pa približno 500.000 km3 vode.
Voda je sinonim za biološko življenje. Povprečno je v organizmih okoli 65% vode, v
nekaterih morskih organizmih pa celo do 98%. Pomemben pa je tudi proces biološkega
kroženja vode, saj voda pravzaprav povezuje vse sfere površja in živi svet. V načelu je voda
tudi transporter snovi, saj se ne pojavlja v čistem stanju, temveč vsebuje mineralne in
organske snovi, ki so včasih koristne in hranljive, lahko pa tudi škodljive ali kužne, če ta
raztopina postane zaradi človekove malomarnosti sprejemnik odpadkov.
Samočistilna sposobnost stoječih in tekočih voda že več desetletij ne zadošča za razkroj
dovedenega onesnaževanja. Obremenitev voda, predvsem z odpadnimi vodami iz
gospodinjstev, se je v zadnjih desetletjih močno povečala. To povečanje odpadnih voda je
vedno bolj vplivalo na presnovo in življenjske procese v odvodnikih, bodisi zato, ker so
mikroorganizmi, ki so sposobni sodelovati v procesu razkroja poginili, ali pa so se preveč
namnožili, zaradi česar je zmanjkalo kisika.
Zato moramo vodo, kot osnovno potrebno tekočino, ohranjati kot naravni vir, poleg tega pa
tudi skrbeti, da onesnaženo vodo očistimo do samočistilne sposobnosti vodotoka, v katerega
jo spuščamo.
Za čiščenje odpadnih vod imamo na razpolago več načinov oziroma tehnoloških postopkov.
Ne glede na izbrani način čiščenja vode pa ima vsaka čistilna naprava dva produkta: bolj ali
manj očiščene odpadne vode ter bolj ali manj stabilizirano blato iz čistilnih naprav. Zaradi
množice razpoložljivih tehnologij čiščenja, ki se razvrščajo od najenostavnejših do tehnično
in finančno zahtevnejših postopkov čiščenja, ostaja za načrtovalce in investitorje, kakor tudi
za bodočega upravljavca čistilne naprave, vprašanje optimalne tehnologije čiščenja, ki je
prilagojena dejanskim ekološkim potrebam.
7
2 Splošni podatki 2.1 Naselje Radlje ob Dravi in kanalizacijski sistem Radlje ob Dravi
Mesto Radlje ob Dravi leži v središču Dravske doline med Dravogradom in Mariborom, tik
ob meji z Avstrijo. Ima zelo lepo geografsko lego na nadmorski višini 371 metrov. Na eni
strani ga obdajajo hribi Kozjaka, na drugi strani hribi Pohorja, ki so poraščeni z najlepšimi
gozdovi v Sloveniji. Radlje ob Dravi so v uradnih zapisih prvič omenjene že pred več kot 850
leti. Dolina se tukaj razširi, tudi splošne razmere za razvoj industrije so ugodnejši. Sam kraj
pa je kljub mnogim spremembam obdržal svojo trško podobo, trenutno nekoliko prenovljeno,
a posrečeno vpeto v prvotno okolje. Za mnoga bližnja naselja so Radlje ob Dravi tudi
pomembno poslovno središče. Prostrani nasadi hmelja pa celotni podobi kraja dajejo še
svojevrsten okvir.
Slika 1: naselje Radlje ob Dravi
Vir: Digitalni ortofoto načrt
8
2.2 Statistični podatki za naselje Radlje ob Dravi
2.2.1 Prebivalci in gospodinjstva (popis 2002)
• moški 1311 oseb
• ženske 1377 oseb
• skupaj 2688 oseb
2.2.2 Poraba vode (podatki JKP Radlje 2007)
• gospodinjstva 96.369 m3
• gospodarstvo 45.929 m3
• skupaj 142.298 m3
• povprečna poraba 4,5 l/s
2.3 Kanalizacijsko omrežje
Naselje Radlje ob Dravi ima večinoma že izgrajeno mešano kanalizacijsko omrežje z iztokom
najprej v Laguno, iz katere je kanaliziran iztok v reko Dravo. Kanalizacijsko omrežje je v
slabem stanju in preobremenjeno, tako da v dežju na nekaterih mestih ne deluje pravilno, kar
privede do preplavitve jaškov.
V dolgoročnem načrtu je predviden delno ločen kanalski sistem, ki se konča s čistilno napravo
za čiščenje komunalnih odpadnih voda na območju opuščene gramoznice v kraju Kozji Vrh
pri HE Vuhred in ima zadostne kapacitete za očiščenje odpadnih voda iz naslednjih naselij v
občini Radlje ob Dravi:
• Radlje ob Dravi
• Zgornja Vižinga
• Vuhred
• Spodnja Vižinga
• Dobrava
• Vas
• Zgornji Kozji Vrh.
Zaradi geografske lege je naselje Radlje ob Dravi razdeljeno na dva dela. Del, ki gravitira
proti Laguni, in del naselja, ki se bo kanalizacijsko reševalo v sklopu z naseljem Zg. Vižinga.
Povprečni sušni pretok je po pridobljenih podatkih ( JKP Radlje) 389 m3 /dan.
9
2.4 Obstoječa kanalizacija
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je zgrajeno večinoma iz navadnih betonskih cevi, v zadnjih
10 letih pa tudi že iz cevi kvalitete PVC UKC, RPE ter PP cevi. Ob dežju se pojavljajo
problemi, saj kanalska voda prične uhajati iz posameznih jaškov. Zaradi tega sem izvedel tudi
hidravlično preveritev kanalov. Iz priloženega geodetskega posnetka (na prilogi je trasa
označena z oranžno barvo) sem povzel podatke za hidravlični izračun.
Slika 2: kanalizacijski sistem Radlje ob Dravi
Vir: JKP Radlje, Kataster komunalnih vodov
2.5 Hidravlični izračun
Pri hidravličnem izračunu sem upošteval hidrometerološke podatke za področje Slovenj
Gradca - meteorološka postaja Šmartno pri Slovenj Gradcu (Hidrometerološki zavod
Slovenije, obdelava klimatskih parametrov za Slovenj Gradec, september 2007).
Upošteval sem jakost naliva 142,60 l/s/ha, kar je vrednost 15 minutnega naliva, pogostnost
n = 1.
Metoda hidravličnega izračuna temelji na postavki, da se maksimalni odtok pojavi takrat, ko
je trajanje naliva ( tr ) enako trajanju odtoka ( T ).
10
Hidravlični račun je izveden za mešan kanalizacijski sistem. Zato sem v izračunu upošteval,
da je velikost skupnega pritoka ( Q ) sestavljena iz dežnih ( meteornih ) vod ( Qd ), odpadnih
vod ( Qhiš ) in tujih vod ( Qt ) zaradi slabe izvedbe kanalizacije ( navadne betonske cevi ).
Qm = Qd + Qhiš + Qt
Dežne vode ( meteorne ) sem računal na podlagi racionalne formule, ki se glasi:
Qd = qrač × Ø × P
V primeru ko je T > tr pa sem upošteval še koeficient zmanjšanja odtoka dežnih (meteornih)
voda, ki ga izrazimo iz krivulje niza nalivov. Formula se v tem primeru glasi.
Od = qrač × Ø × P × Ψ
Qd velikost dežnega odtoka ( l/s )
Qrač jakost računskega naliva ( l/s/ha )
P prispevna površina ( ha )
Ø odtočni koeficient
Ψ koeficient zmanjšanja otoka
Za odtočni koeficient Ø sem na podlagi primerjalnih blokov izbral 0,58 in 0,48.
Formule, s katerimi sem operiral so še:
Odpadne vode ( Qhiš )
Za qhiš predpostavim 4,5 l/s/1000preb
Qhiš = P × qhiš
P…… površina odseka
Tuje vode
11
Smernice ATV priporočajo od 0,03 do 0,15 l/s/dan tujih vod, predvidel sem največjo količino
zaradi podtalnice.
qt = 0,15l/s
tuje vode (Qt )
Qt = p × qt
Skupni pretok ( Qm )
Obravnavam sistem kanalizacije, kjer je skupni pretok odvisen od meteornega odtoka,
odpadnih vod in tujih vod.
Qm = Qd + Qhiš + Qt
Podatke za polno cev ( Qp ) dobimo na podlagi skupnega odtoka, padca nivelete, koeficienta
hrapavosti ( kb = 1,5 za betonsko cev ) in premera cevi iz tabel:
Rudolf Lautrich: TABELEN UND TAFELN ZUR HYDRAULICHEN
BERECHUNG VON DRUCKROHRLEITUNGEN
ABWASSERKANALEN UND RINNEN
Hidravlični izračun je narejen za obstoječo kanalizacijo, zato sem imeli podane premere cevi
in padce kanalizacije. Osnovne karakteristike kanalskega sistema so naslednje:
- 11.813 m je skupna dolžina kanalskega omrežja, ki je priključeno na Laguno.
- 3.600 E je število enot onesnaženja, ki se priključuje na Laguno.
Iz rezultatov hidravličnega izračuna razberem, da je 1.919 m kanalov v naselju Radlje ob
Dravi poddimenzionirano za okoli 16 %. Takšen rezultat je posledica pomanjkljivega
dimenzioniranja kanalizacijskih cevovodov in delno tudi povečanega obsega skupnih
prispevnih površin, ki so se od takrat upoštevanih povečale za več kot 10 %.
12
2.6 Zbiralnik in ponikovalnik Laguna
2.6.1 Sedanje stanje
Sedanja »Laguna« je bila sprva predvidena kot zbiralnik in ponikovalnik odpadnih voda, v
katerrga se zbirajo mešane odpadne vode dela naselja Radlje ob Dravi. Leži jugovzhodno od
samega naselja in severozahodno od Spodnje Vižinge. Laguna še vedno ima funkcijo
usedalnika ter ponikovalnika, le da je delovanje zadnja leta manj učinkovito, kar je posledica
zamuljenja dna in brežin. Odpadne vode iz Lagune odtekajo direktno po kanalizacijskem
kolektorju ter kamniti drči v Dravo. V opuščeno gramoznico so se prve odplake iz naselja
Radlje ob Dravi pričele odvajati v letih med 1970 in 1975. Predvideno je bilo še dopolnilno
čiščenje po principu sanitarnega močvirja. Na podlagi ugotovitev, podanih v idejni zasnovi,
ocene geološke sestave tal, na podlagi dodatnih terenskih izmer ter ogleda terena, so izdelali
ureditveni projekt. Potrebni objekti so se prilagodili tedanjim objektom in terenskim
razmeram z željo, da bi pravilno delovali in da ne bi izstopali iz okolja. Na podlagi
izračunanih in predvidenih dejstev je bilo predvideno, da je na iztoku iz lagune, pri takratnih
razmerah, bilo potrebno načrtovati dodatno čiščenje za okoli 500 do 600 E.
Slika 3: predlog čistilne trsne grede 1990
Vir: VGP Drava Ptuj, 1991
13
Ker ni bilo na razpolago dejanskih natančnih podatkov o hidravlični in ne zadostnih o biološki
obremenitvi kanalizacije, se je predvidelo, da za dopolnilno čiščenju odpadnih voda za Radlje
zgradijo odgovarjajoče objekte in rastlinske grede velikosti 525 m2, ki se bi upoštevale kot
pilotne. Prostorske razmere na lokaciji Lagune pa so omogočale povečanje zmogljivosti oz.
gradnjo dodatnih rastlinskih gred, tako da je na podlagi podatkov čiščenja na poskusni gredi
možno pozneje dopolnjevati potrebne zmogljivosti.
Zaradi različnih vzrokov pa do nadaljevanja čiščenja odplak iz naselja Radlje ob Dravi ni
prišlo oz. se projekt ni nadaljeval. Pri vsakodnevnem povečevanju hidravlične obremenitve in
povečevanju onesnaženosti odpadnih voda pa so se brežine in dno nepropustno zamuljile.
Slika 4: stanje 2008
Vir: JKP Radlje, 2008
14
Slika 5: stanje 2008
Vir: JKP Radlje, 2008
Koordinate Lagune (središče) X = 162547
Y = 518166
Z = 347,40
Površina sedanjega vodnega dela 4.618 m2
Kapaciteta sedanjega vodnega dela 6.731 m3
15
3 Koncept ureditve 3.1 Zakonodaja RS na področju odvodnjavanja odpadnih voda
Za izvedbo predmetnega posega je potrebno upoštevati določila Uredbe o emisiji snovi pri
odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (UR L RS, št. 45, z dne 25.02.2007).
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta določa za komunalne čistilne naprave v zvezi z emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode:
• Mejne vrednosti parametrov odpadne vode;
• Mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode;
• Posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav;
• Dejavnosti, za katere veljajo posebne zahteve pri odvajanju industrijske odpadne vode.
Ta Uredba določa tudi občutljiva območja in njihova prispevna območja. Za vprašanje o
emisiji snovi v vode komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja
predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo.
Nekateri najpomembnejši izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
• Mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali
komunalne in industrijske odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo.
• Prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v javno kanalizacijo na
začetku večjih nalivov.
• Surova odpadna voda je odpadna voda, ki priteka na čistilno napravo.
• Evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oz. fosforja, ki
povzročajo pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena
motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter poslabšanje kakovosti vode.
• Zmogljivost komunalne čistilne naprave območja poselitve je izračunana sposobnost
čiščenja komunalne odpadne vode pri njeni največji obremenitvi. Za največjo
obremenitev komunalne čistilne naprave se šteje največja povprečna tedenska
obremenitev med običajnim obratovanje. Zmogljivost se izraža v populacijskih
ekvivalentih (v nadaljevanju PE).
• Primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fekalnim oziroma kemičnim
postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugi postopek čiščenja, pri
katerem se biološka potreba po kisiku v surovi odpadni vode, izražena kot BPK5, pred
izpustom zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50%.
16
• Sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, ki vključuje
biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali drug postopek, v katerem se dosegajo
zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 5. člena te uredbe.
• Ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli
postopku, ki po izpustu omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode
iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisom, ki ureja kakovost kopalnih voda.
• Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz drugih čistilnih naprav ter odpadno
blato iz pretočnih greznic in drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda.
• Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki
se odvajajo neposredno ali posredno v vode.
• Določila te uredbe se uporabljajo za komunalne čistilne ali skupne čistilne naprave,
namenjene za čiščenje komunalne odpadne vode.
3.1.1 Mejne vrednosti
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku komunalne čistilne naprave so glede na
njihovo zmogljivost čiščenja določene v preglednici 1 iz priloge 2, ki je sestavni del uredbe.
Ne glede na mejne vrednosti za kemijsko potrebo po kisiku v odpadni vodi (v nadaljevanju
KPK) iz preglednice 1 priloga 2 uredbe se lahko pri sekundarnem čiščenju uporablja mejna
vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 80%. Učinek
čiščenja komunalne čistilne naprave se pri tem izračunava kot povprečna vrednost razmerja
med 24-urno obremenjenostjo komunalne odpadne vode, merjeno s KPK, na dotoku in na
iztoku komunalne čistilne naprave.
3.1.2 Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode
Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se za odvajanje komunalne
odpadne vode uporabljajo primerni objekti, ki izpolnjujejo zahteve, določene za kanalizacijo v
skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Upravljavec javne kanalizacije mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva
padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zato
padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo, kadar gre za
mešano javno kanalizacijo.
17
Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z
območij poselitve, kjer se odvaja komunalna odpadna voda po javni kanalizaciji, pred
odvajanjem posredno ali neposredno v vode očisti tako, da parametri komunalne odpadne
vode ne presegajo mejnih vrednosti iz 5. oz. 6. člena te uredbe.
Upravljavec komunalne čistilne naprave in upravljavec skupne čistilne naprave morata v
zvezi s čiščenjem komunalne odpadne vode zagotoviti sprejem odpadnih snovi iz greznic in
blata iz komunalnih čistilnih naprav ali malih komunalnih čistilnih naprav, če je čistilna
naprava za tak sprejem zgrajena in ustrezno opremljena.
PRILOGA 2: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode, ki se odvaja iz komunalne čistilne
naprave.
Preglednica 1: Mejne vrednosti za koncentracijo neraztopljenih snovi, amonijevega in
celotnega dušika, KPK, ter BPK5.
Parameter Izražen kot Enota Zmogljivost čistilne naprave, izražena v PE
>= 2.000
< 10.000
>=10.000
<100.000
>= 100.000
Neraztopljene
snovi / mg/l 60 35 35
Amonijev
dušik N mg/l 10** 10** 5**
Celotni
dušik* N mg/l 25** 25** 20**
KPK
O2 mg/l 125 110 100
BPK5
O2 mg/l 25 20 20
*Celotni dušik je vsota dušika po Kjeldalhu (N-organska + N-Nh4), nitratnega dušika (N-
NO3) in nitritnega dušika (N-NO2).
**Mejna vrednost za amonijev in celotni dušik se uporablja pri temperaturi odpadne vode
12°C in več na iztoku aeracijskega bazena
18
4 Oživljanje odpadne vode
4.1 Splošno o lagunskih čistilnih napravah Lagunske čistilne naprave so velikoprostorski, biološko nizkoobremenjeni načini čiščenja
odpadnih vod. Ta način čiščenja se predvsem v srednji in južni Nemčiji uporablja za čiščenje
komunalnih odpadnih vod za naselja na podeželju, ter industrijskih odpadnih vod za naselja
na podeželju v severni Nemčiji, saj ni poceni samo v izgradnji, temveč je tudi izredno varen
med obratovanjem in povzroča le najnižje možne obratovalne stroške.
Zaradi neobčutljivosti pri hidravličnih ter bioloških preobtežbah se v nemških smernicah
ATV-A 200: »Osnovna pravila za odstranitev odpadnih vod iz podeželsko strukturiranih
območij« (Grundsätze für die Abwasserentsorgung in ländlich strukturierten Gebieten, Mai
1997) v medsebojni primerjavi lagunskih in tehničnih čistilnih naprav poudarja in izrecno
priporoča prednost izboru lagunskih čistilnih naprav.
Lagunske čistilne naprave uspešno zadržujejo ter izravnavajo biološke ter hidravlične
obtežbene konice in z možno dodatno zajezitvijo lagun omogočajo tudi neškodljivi sprejem
ter simultano čiščenje padavinskega dotoka.
Nadalje se v teh smernicah navajajo še naslednje dodatne prednosti lagunskih naprav:
• Oblika gradnje, ki ne izstopa iz naravnega okolja.
• Enostavna, stroškovno izredno varčna gradnja.
• Električni priključek ter strojna oprema pri lagunskih čistilnih napravah z naravnim
vnosom kisika nista potrebna.
• Električni priključek ter strojna oprema pri lagunskih čistilnih napravah z umetnim
vnosom zraka sta potrebna le v minimalnem obsegu.
• Poleg rednega občasnega nadzora delovanja naprave so potrebna le minimalna,
enostavna vzdrževalna dela, ki ne zahtevajo visoko strokovno kvalificiranega osebja.
• Možna le minimalna proizvodnja presežnega blata, ki se praviloma odstranjuje le v
večletnih presledkih.
Pri nobenem načinu čiščenja odpadnih vod ni večjega obsega ter raznolikosti strokovnih
pojmov in oznak, kakor prav pri lagunskih čistilnih napravah. Lagunski načini čiščenja se
razlikujejo od načina čiščenja s pomočjo poživljenega blata v tem, da ne potrebujejo
prečrpavanja povratnega blata. Znatno manjše so tudi vrednosti parametrov BPK5 –
prostorske obtežbe (BR = kg BPK5/m3 bazena in dan), vsebnosti trdnih snovi (TSR = kg trdnih
snovi blata/m3 bazena) ter specifične porabe energije (NR = bruto potreba moči v KWh/m3
19
bazena in dan) pri lagunah z upihovanjem zraka. Prirastli biološki organizmi prevladujejo pri
procesu čiščenja odpadnih vod v lagunah, zato se lahko učinek čiščenja dodatno zviša z
vmesno namestitvijo precejalnikov ali potopnikov.
Naklon lagunskih brežin ponavadi znaša ≤ 1 : 2 (pri brežinah tesnjenih z glinenim slojem celo
≤1 : 3), razmere med dolžino ter širino vodne gladine pa vsaj ≥3 : 1. Razlika med zgornjim
robom lagune ter najvišjo gladino vode predvidoma znaša vsaj 0,3 m. Z ustrezno
nameščenimi postopnimi stenami je potrebno zadržati plavajoče sestavine dotoka.
Namestitev plitvih robnih rastlinskih površin v lagunah se ni obnesla, saj njihovo drago
vzdrževanje (obnavljanje, pravočasna košnja, kompostiranje itd.) ne izpolnjuje pričakovane
dodatne izboljšave odtočnih rezultatov.
Lagunske čistilne naprave so koristne tudi iz vodnogospodarskega vidika, saj se v lagunah
zadržujejo precej velike vodne količine, ki se lahko predvsem v sušnih obdobjih ekonomsko
izkoristijo.
Pri dimenzioniranju lagun izhajamo iz naslednjih dveh osnovnih parametrov:
• specifična BPK5 obtežba: 60 g /P/dan ter
• količina odpadnih vod: 150 l /P/dan)
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo
(Uradni list RS, 2005 št. 47) deli slovenske čistilne naprave na drugačne razrede zmogljivosti,
kakor nemška zakonodaja. Vendar zahtevane mejne vrednosti parametrov odpadnih vod
medsebojno le minimalno odstopajo. Pravilno dimenzionirane in konstruirane lagunske
čistilne naprave izpolnjujejo vse zakonske zahteve glede omejitve škodljivih emisij pri
odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav.
Zaradi raznolikosti postopkov čiščenja ločimo v glavnem dva načina:
• lagunske čistilne naprave brez upihovanja zraka;
• lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka.
V svoji nalogi bom bolj podrobno obdelal lagunsko čistilno napravo z upihovanjem zraka.
4.2 Lagunska čistilna naprava z upihovanjem zraka
Zaradi znatno manjše porabe površin se običajno uporabljajo ozračevane lagunske čistilne
naprave za priključne vrednosti tudi do 5000 PE. Take lagune se pogosto uporabljajo tudi za
čiščenje odpadnih vod iz sezonskih predelovalnih obratov, npr. živilske industrije (pivovarne,
sladkorne tovarne ipd).
20
Lagunske čistilne naprave z upihovanjem zraka dimenzioniramo na podlagi BPK5 –
prostorske obtežbe (BR ≤ 25 kg BPK6/m3 bazena ter na dan), kar pri običajnih vodnih
globinah (h= 1,5 do 3,5 m) pomeni površinsko obtežbo BA = BR x h.
Pretočni čas sušnega dotoka mora znašati vsaj 1 dan. Za vnos kisika OVCBPK≥ 1,5 kg/kg ter za
mešanje prostornine lagune se (glede na uporabljeni sistem upihovanja zraka in hidravlično
izvedba lagun) predvidi specifična poraba energije PR = 1-3 W/m3.
Običajno se pred temi lagunami predvidi tudi ustrezna mehanska stopnja, ki predhodno iz
dotoka s pomočjo avtomatičnih grabelj ali sit odstrani kosovne snovi (pesek, tekstil, trde
odpadke itd) ter plavajoče snovi (olja, maščobe itd).
Celotna potrebna prostornina lagune se običajno razdeli na dve zaporedni laguni, od katerih je
ena (prva) ozračevana, druga pa je plitvejša, neozračena naknadna usedalna laguna z krajšim
pretočnim časom.
Slika 6: Lagunska čistilna naprava z vpihovanjem zraka, Bavarska, Nemčija
Vir: Gradbeni vestnik 2006 (str. 232)
Pri navedenem načinu dimenzioniranja poteka nitrifikacija le v zelo omejenem obsegu. Če se
zahteva višjo stopnjo nitrifikacije, se mora ta postopek dodatno kombinirati s precejalniki,
postopniki ali z drugimi površinami prirasle biološke ruše.
21
Za odstranitev blata so potrebna štiri do desetletna časovna obdobja, pri čemer znaša dnevna
količina blata okoli 0,3 l/osebo.
Za vnos kisika se običajno uporabljajo posebni, za lagune razviti ozračevalniki, ki so poleg
ozračevanja namenjeni tudi mešanju vsebine lagun. Zaradi obilice uporabljenih načinov se
omejujem le na enega od najpogosteje uporabljenih plavajočih površinskih aeratorjev -
odzračevalnikov.
Slika 7: površinski odzračevalnik
Vir: Fuchs, internetni vir
22
Slika 8: skica odzračevalnika
Vir: Fuchs, internetni vir
4.3 Sondažna dela in terenske preiskave
Za potrebe presoje upravičenosti in izbire primerne variante sem izvedel geotehnično
preiskavo terena. Predmet geotehnične obdelave je bila določitev pogojev temeljenja
zadrževalnega bazena, prelivnega jaška in izvedbe kanalizacije. Pri obdelavi pogojev
temeljenja in izvedbe sem upošteval podatke iz terenskih preiskav, terenskega ogleda ter
podatke iz Geološke karte Slovenije.
Sestav temeljnega polprostora na posameznih lokacijah je preiskan skupno z dvema
sondažnima jaškoma skupne globine 5.4 m. V preglednici so podani popisi zemljin po AC
klasifikaciji.
23
Jašek Globina
(m) Geotehnični opis zemljin
AC
klasifikacija
zadrževalni bazen
J-1
0.0 – 0.2 Humus
0.2 – 0.7 peščeni melji z vložki peskov in posameznimi
prodniki, sivo rjave barve
ML
0.7 – 1.5 puste gline težo gnetnih konsistenc, rjave barve CI
1.5 – 2.5 srednje goste slabo granulirane prodno peščeno
meljne zemljine, rjave barve GFs
kanalizacija
J-2
0.0 – 0.3 humus
0.3 – 0.8 peščene gline do peščeni melji, rjave barve CL-ML
0.8 – 1.8 srednje goste slabo granulirane prodno peščeno
meljne zemljine, rjave barve GFS
Slika 9: sondažni jašek 1
Vir: Andrej Podlesnik
24
Slika 10: sondažni jašek 2
Vir: Andrej Podlesnik
Obravnavano območje je zgrajeno pretežno iz metamorfnih kamenin, ki predstavljajo
geološko osnovo celotnega ozemlja. Na podlagi petrografskih značilnosti oziroma mineralne
sestave, stopnje metamorfoze in položaja v prostoru, je metamorfni kompleks razdeljen na
posamezne serije.
V spodnjem delu leži Pohorska serija, nad Pohorsko serijo leži Kobanska serija. Kobanski
blok je zgrajen iz kloritno-anfibolitnih skrilavcev s pojavi anfibolitov. Zgornji del
metamorfnega kompleksa se sestoji iz kremenovo-sericitnega filtra z vložki kremenovega
metaporfirja. Na metamorfni podlagi ponekod ležijo sedimentne kamnine, peščenjaki,
dolomiti in apnenci, ohranjeni kot erozijski ostanki. Med sedimentnimi kameninami so
najbolj razprostranjene neogenske (miocen) plasti, ki so razvite klastično. Nastopajo še
konglomerati, peščenjaki in laporji. Kvartarni sedimenti so ohranjeni v štirih terasah. Prodniki
in peščen material je v glavnem iz metamorfnih kamenin, podrejeno pa še iz vulkanskih in
starejših sedimentnih kamenin. Nastopajo predvsem prodi, pomešani s peski. Kvartarni
sedimenti so tudi tu in tam vezani (cementirani) v konglomerate. Kvartarni sedimenti so
prekriti predvsem s peščenimi melji in drobnimi do debelimi peski.
25
Slika 11: model prostora Radlje z okolico
Vir: Digitalna karta Slovenije
Slika 12: geološka karta Radlje z okolico
Vir: Geotehnično poročilo G.O.P. 2006 (str. 4)
26
Za potrebe geotehničnih izračunov so uporabljeni naslednji geofizikalni parametri zemljin.
Vodo
prepustnost
Modul
stisljivosti
Enotna
masa Strižna trdnost τ
k MS y c φ
Zemljine/hribine cm/s MPa kN/m3 MN/m2 °
ML, CL 1 x 10-6 3-4 18.7 0.0 26.0
SU 1 x 10-4 10-15 19.1 0.0 28.0
GFS 1 x 10-3 20-30 19.5 0.0 30.5
Na lokaciji temeljenja objektov sestavljajo temeljna tla v površinski coni peščeni melji (ML).
Pod temi zemljinami je sloj pustih glin (CI) in meljnih peskov (ML-SU). V globino se
nadaljujejo prodno peščeno melje (GFs) zemljine. Prodno peščene zemljine se pričnejo na
relativnih globinah -1.5 m oziroma -1.8 m pod koto terena.
Minimalna globina temeljenja je po kriteriju zmrzovanja D = 0.9 m pod koto terena oziroma
zunanje ureditve. Glede na sestav temeljnih tal je priporočljivo temeljiti objekte v globini
D1 = 1.5 m pod trenutno koto terena.
Za predvideno globino temeljenja D1 = 1.5 m je dopustna obremenitev izračunana po
kriteriju loma tal za bremenski pas B = 2.0 m. Uporabljena je enačba (63. člen), Pravilnik o
tehničnih normativih za temeljenje gradbenih objektov:
pd=y/2 x B x Ny x sy x iy + (cm+q x tgφm) x Nc x sc x dc x ic + q
Geofizikalni parametri za izračun dopustne obremenitve tal so podani v preglednici
Enotna masa Strižni parametri
y´ c φ tg φ tg φm φm
kN/m3 kN/m2 ° °
Srednje goste do goste prodno peščene zemljine
27
9.5 0.0 30.5 0.589 0.392 21.4
Temeljenje na prodno peščenih zemljinah na relativni globini D = 1.5 m
Najmanjša efektivna obtežba na globini temeljenja: q = 1.5 x 9.5 = 14.2 kN/m2
Pdop=9.5/2 x 2.0 x 8.0 x 0.84 x 1.0 + 0.392 x 14.2 x 16.5 x 1.08 x 1.26 x 1.0 + 14.2
Pdop = 63.8 + 125.0 + 14.2 = 203 kN/m2
Po členu 72. veljajo izračunane dopustne obremenitve za upoštevanje glavne in dodatne
obtežbe. Pri upoštevanju samo glavnih obtežbah je potrebno zgornje vrednosti reducirati za
20%.
pdop= 203 x 0.8 = 162 kN/m2
Pri temeljenju objektov na srednje gostih prodno peščeno meljnih zemljinah se bodo aktivirali
absolutni usedki velikosti stopnje uabs = 2-3 cm. Svoje končne vrednosti bodo dosegli v nekaj
letih po izgradnji objekta.
Trasa kanala poteka po večini po robu ograjenega prostora. Temeljna tla sestavljajo mlajši
aluvialni nekonsolidirani sedimenti. Predvsem so zastopane peščeno meljne zemljine in
posamezni prodniki in večje samice.
Izkopi za kanale bodo v večjem delu izvajani predvsem v rahlih aluvialnih sedimentih, delno
pa v pečeno meljnih, gruščnih in prodno peščenih zemljinah večje gostote.
Varni začasni nakloni odprtih izkopov jarkov bodo glede na strukturo polprostora mogoči v
vrednosti od 2:1 do 3:1. Strmejši nakloni izkopov bodo težko izvedljivi zaradi podsipanja
rahlih peščeno meljnih zemljin.
Položitve cevi in zasip okoli kanalskih cevi se izvedejo po navodilih dobavitelja oziroma
proizvajalca cevi. V delu nad to koto pa se lahko za zasip uporabijo izkopane peščeno meljne
in prodno peščeno meljne zemljine. Zasipe jarkov bo potrebno izvajati v slojih po 40 cm.
Posamezne sloje bo potrebno sproti mehansko zgoščevati. Minimalna gostota vgrajenih
28
peščeno meljnih zemljin (zasutja) mora biti v mejah Ms = 10-15 MPa, prodno peščeno
meljnih zemljin pa v mejah modulov stisljivosti Ms = 30-40 Mpa.
Za potrebe izračunov količin posameznih vrst materialov, ki pridejo v izkope, so podane
kategorije za posamezne vrste zemljin.
• Peščeno melje zemljine, peski kategorija izkopa po G.N.200 I/II
• Prodno peščeno meljne zemljine kategorija izkopa po G.N.200 III/IV
Navedeno razdelitev zemljin bo mogoče uporabiti za izračun količin izkopov po
posameznih kategorijah.
Iz geotehničnega poročila je razvidno, da je nosilnost temeljnih tal dravskega zasipa in aluvija
zadovoljiva. Dodatne obtežbe kanalske cevi in jaškov bodo aktivirale minimalne absolutne
usedke, katere se lahko v statičnem računu zanemari. Večji del izkopanih peščeno meljnih in
prodno peščeno meljnih zemljin bo mogoče uporabiti za zasipe jarkov. Pri izvajanju
zemeljskih del (zasip jarka) bo potrebno obvezno kontrolirati doseženo gostoto vgrajenih
zemljin.
29
5 Tehnični opis
5.1 Razbremenilni jašek
Predvidel sem razbremenjevanje v novozgrajenem revizijskem jašku, dimenzije DN 150,
globine 2,85 m, s prelivom nad koto vrha obstoječe kanalizacijske cevi. S tem je retenzija
sedanjega kanala maksimalno izkoriščena, razbremenjevanje pa se bo opravilo šele po
določenem času, ko bo glavnina odpadne vode (sušnega odtoka) že v spodjem delu
kanalizacijskega sistema. V nadomestni kanal naj bi tekla čimbolj razredčena voda. S tem bo
preprečen direktni izliv odpadne vode in s tem onesnaževanje vodotoka.
Slika 13: razbremenilni jašek – prerez
Vir: Andrej Podlesnik
30
Slika 14: razbremenilni jašek - tloris
Vir: Andrej Podlesnik
5.2 Izgradnja čistilnega jaška z avtomatskimi čistilnimi grabljami
Za primarno čiščenje, ki zajema odstranjevanje trdih delcev iz odpadne vode, pred iztokom
odpadne vode v Laguno, sem predvidel primarni usedalnik, pred katerim namestim še
avtomatske grablje kot mehansko predčiščenje za izločanje večjih trdnih delcev iz vode.
Vgradijo se transportne grablje, ki bodo večje in trde delce iz odpadne vode preko polžastega
vretena odlagale v kontejner, ki se po potrebi izprazni na primerno urejeno komunalno
deponijo. Objekt bo pravokotne oblike predvidenih dimenzij 2,0 x 6,0 m in globine 2,2 m.
Nosilna konstrukcija objekta je armiranobetonska (vodotesen beton), in je sestavljena iz
temeljev, talne plošče in obodnih sten. Temeljna tla so prodno – peščena in nosilna,
podtalnica na globini temeljenja ni prisotna, zato temeljenje ne bo problematično. Objekt bo
temeljen na temeljni plošči in pasovnih temeljih pod obodnimi stenami. Obodne stene so
armiranobetonske, vgrajeni beton pa mora zagotavljati vodotesnost. Objekt je zasnovan kot
pretočni bazen, koristnega volumna 26 m3. Bo takoj za razbremenilnim jaškom.
31
Slika 15: čistilne grablje – skica
Vir: Biološko čiščenje odpadne vode
2001 (str. 57)
Slika 16: avtomatske čistilne grablje
Vir: HUBER, internetni vir
32
Surova odpadna voda običajno vsebuje veje, kamenje, steklenice, koščke kovin, krpe (cunje)
in podobne stvari. Ti predmeti lahko povzročijo oviranje zbiralnega sistema, mašenje cevi in
zmanjšanje volumna odpadne vode, ki teče v čistilni objekt. To lahko povzroči zmanjšanje
učinka čiščenja in s tem odtekanje polutantov v sprejemnike. Izberem grablje nemškega
proizvajalca HUBER, tip ROTAMAT RO9. ROTAMAT, ali rešetno polževko, kot bi v
dobesednem prevodu pomenil naziv (Siebschnecke) Ro 9 deluje po zelo edinstvenem sistemu,
pri čemer obstaja možnost, da se funkcije, kot so: presejanje, pranje (čiščenje), raznašanje,
strjevanje (kompaktiranje) in odvodnjavanje (odvajanje odpadne vode) združijo v eni sami
napravi.
Druge prednosti izbranih grabelj so:
• visoka zmogljivost izločanja;
• nizka hidravlična upornost;
• relativno nizki investicijski stroški;
• hitra in enostavna vgradnja, nadgradnja in tudi naknadna dogradnja je možna;
• zagotovljena je samočiščenje rešeta skozi krtače;
• kompletna, celotna konstrukcija je iz legiranega jekla, zato ima nepresežno življenjsko
dobo in ne terja nobenega vzdrževanja;
• naprava ima zaprt sistem smradu;
• nizki stroški odstranjevanja odpadnih snovi skozi vgrajeno čistilno napravo in
kompaktor;
• ni potrebno imeti kakšne zgradbe, varen je pred zamrznitvijo, možna pa je tudi grelna
postavitev.
Grablje so konstruirane iz težkih pravokotnih ali okroglih jeklenih palic (drogov), ki se
vstavijo v kanal. Palice so nagnjene pod kotom 30 do 48° od vertikale. Ko odpadna voda
priteče na čistilno napravo, prehaja najprej skozi grobe grablje. Grablje zadržijo velike
predmete, npr. veje dreves, veliko kamenje, gradbeni material in ostale večje škodljive snovi.
Grablje imajo odprtine, velike med 3 in 40 mm. Krmilni mehanizem, ki čisti grablje, se
požene s timerjem (časomerilcem) ali senzorjem nivoja vode ali kombinacijo obeh. Včasih
ostane material, ki se čisti z grabljami, na čistilnem mehanizmu, zato je potrebno sistem
večkrat kontrolirati. Material, ki se čisti s strojnim čiščenjem, se odstranjuje in shranjuje v
posebnih kontejnerjih. V nekaterih primerih se odpadke usmeri v kompaktor, kjer se stisnejo,
voda pa gre nazaj v vtok. Količina zbranega materiala na navadnih grabljah je običajno 45
33
ml/m3 surove odpadne vode. Material, ki se odstranjuje z grabljami, je škodljiv, včasih celo
nevaren.
5.3 Izgradnja nadomestnega kanala
V nalogi sem predvidel tudi ureditev nadomestnega – razbremenilnega kanala iz Lagune.
Kanal je mešanega tipa in sicer je to preliv iz zadrževalnega jaška pred iztokom odpadne vode
v Laguno oz. pred vtokom v jašek s čistilnimi grabljami, ki je predviden za prevzem prvih
nalivnih vod iz naselja Radlje ob Dravi.
Potek kanalizacijskega voda je prikazan v situaciji. Kanal poteka predvidoma od
zadrževalnega jaška (obstoječa vtočna glava), vzporedno s sedanjo zaščitno ograjo do
sedanjega kanala za odvod odpadne vode iz Lagune, kjer se priključuje na sedanji revizijski
jašek.
Globina dna kanala je povprečno 1,85 m.
Za kanal sem izbral RPE (rebrasti polietilen) prEN 13476 cevi zunanjega premera 630 mm.
Vgradijo se lahko tudi podobne cevi drugega proizvajalca. Obodna togost cevi mora znašati 8
kN/m2 (SN8).
Zaradi zadostne globine temena RPE (min 1,0 m nad temenom cevi) cevi zadošča le obsip s
sejanim gramozom.
Vtok na obstoječi kanal se izdela preko sedanjega revizijskega jaška. Vtok je izveden z
prelivom nad koto vrha sedanje kanalizacijske cevi. Ostali jaški so predvideni RPE DN 100
cm. Vgradijo se lahko tudi jaški iz drugih podobnih materialov.
Izvedba cevovoda in jaškov mora biti vodotesna. Dolžina kanala znaša 207,81 m.
Kanal se izvede kot nadomestni kanal. Do sedaj s pretokom v glavnem kolektorju v Laguno ni
bilo problemov. V primeru večjega pretoka se kanal razbremeni preko zadrževalnega bazena.
Naredil pa sem kljub temu preveritev maksimalne prepustnosti kanala. Pri izračunu je
upoštevana norma porabe vode 150 l/prebivalca, 12 urni maksimalni pretok, predvideno
število prebivalcev Radelj ob Dravi (iz podatkov statističnega urada) je 3200. Kanal prenese
zaradi zadnjega položnega dela (padec 0,5%) kljub temu 374,81 l/s. V zgornjem delu je kanal
le polovično napolnjen.
34
Pri izvedbi izkopa ni nujno potrebna prisotnost geomehanika. Izkop kanalov in jaškov je
predviden strojno z dodatkom ročnega izkopa. Za razpiranje se po potrebi uporabi zagatni
opaž. Po izvršenem izkopu se dno jarka ustrezno utrdi. Širina izkopa je do 1,4 m. Opaževanje
mora segati 20 cm nad terenom. Zagatni opaž se ob zasipavanju jarka postopoma izvleče.
Odkopana zemlja se mora od roba jarka odmetati najmanj 1,00 m.
Izkop bo otežen v območju poteka po strmejši brežini. Potreben bo bolj oddaljeno odlaganje
izkopanega materiala od jarka.
Zasip jarka se izvede z izkopanim materialom v plasteh po 30 cm z ustreznim utrjevanjem,
ko je cev pravilno položena in obsipana (po navodilih proizvajalca). Kanal se po potrebi
obsipa s sejanim gramozom 4-16 mm.
Predvidene so RPE DN 630 SN8 (Dn = 535 mm) kanalizacijske cevi. Cevi se položijo na 15
cm debelo posteljico in se do višine 10 cm nad temenom cevi obsipajo (in ročno utrdijo) s
sejanim gramozom 4-16 mm.
Pri polaganju cevi se morajo upoštevati navodila proizvajalca. Cevovod in stiki morajo biti
vodotesni. Predlagam stikovanje RPE cevi z spojko in gumijastim tesnilom.
Slika 17: detajl polaganja kanalizacijskih cevi
Vir: Andrej Podlesnik
35
Jaški so iz RPE premera D=100 cm. Jaški za odpadno vodo morajo biti vodotesni. Vstopne
lestve niso predvidene, za to jo mora vzdrževalec priskrbeti sam. Pokrovi so kvalitete duktil
za obremenitev minimalno 150 kN.
Spoj med jaškom in cevjo mora biti izveden vodotesno. Lokacije in globine jaškov so
razvidne iz priložene situacije.
Revizijski jaški morajo biti do 10 cm dvignjeni nad terenom in označeni z vertikalno oznako
(podobno kot vodovodni hidranti).
Vgradnja se izvaja po določilih SIST EN 1610. Najmanjša stopnja zgoščenosti mora znašati
97% standardnega Proctorja. Material za zapolnitev je primerni material od izkopa oz. prod
do 32 mm ali lomljenec do 16 mm in se utrjuje po plasteh 30 cm in v oddaljenosti 50 cm od
stene jaška.
Statične in dinamične obremenitve se ne prenašajo direktno na telo jaška, temveč se preko
zaključne AB plošče prenašajo na utrjeni nasip okrog jaška. Razdalja med vrhom PE jaška in
zaključno AB ploščo mora znašati najmanj 5 cm.
Slika 18: izvedba revizijskega jaška
Vir: Andrej Podlesnik
36
Na trasi kanalizacije ni drugih vodov.
Pred izvedbo bo kljub temu pri upravljavcih potrebno preveriti potek morebitnih vodov in
izvesti zakoličbe na terenu in izvajati nadzor pri prečkanju teh vodov.
5.4 Kakovost odpadne komunalne vode
Za oceno emisije snovi in toplote v vodotok je potrebno poznati kakovost vode, ki bo odtekala
skozi razbremenilni kanal v vodotok. Ta odpadna voda se bo stekala v razbremenilni kanal
samo v primeru ko bo pretok večji od 720 l/s oz. v času močnih padavin. Omenil sem že, da
znaša skupni povprečni sušni pretok odpadne komunalne vode v naselju Radlje ob Dravi 4,5
l/s. V primeru močnih nalivov bo torej prišlo do okrog 160 kratne razredčitve odpadne
komunalne vode.
(720 l/s / 4,5 l/s = 160). Razredčitev komunalne vode je torej skoraj 160 krat.
Na podlagi vseh razpoložljivih in zahtevanih podatkov sem se odločil, da se opravi kemijska
preiskava originalnega vzorca odpadne komunalne vode (oznaka vzorca E 10658-a) in 160 x
razredčenega vzorca te vode (oznaka vzorca E 10658-b)
Podatki o vzorčenju:
• Vzorčno mesto: kanalizacijski jašek na zbirnem kanalizacijskem vodu v zbiralniku
Laguna
• Datum vzorčenja: 9.6.2007
• Čas vzorčenja: 6-urni vzorec
37
Slika 19: mesto odvzema vzorca
Vir: Andrej Podlesnik
Kemijske preiskave odpadnih komunalnih vod
Opravile so se kemijske preiskave naslednjih parametrov:
Za
p. š
t.
Pa
ram
etr
i
Eno
ta
Me
toda
Vse
bina
v
orig
ina
lne
m v
zorc
u
(E 1
0658
-a)
Vse
bnos
t v
160
x
razr
edč
ene
m v
zorc
u
(E 1
0658
-b)
Me
jne
vre
dnos
ti za
izto
k v
vode
1 2 3 4 5 6 7
1 Temperatura °C DIN 38404-C4 19,2 21,1 30
2 pH - SIST ISO 10523 7,3 6,7 6,5-9,0
3 Usedljive snovi ml/l DIN 38409-H9 4 <0,1 80
4 Neraztoplj.snovi mg/l ISO/DIS 1193 441,6 <0,1 0,5
5 KPK mg O2/l SIST ISO 6060 537 3 120
6 BPK5 mg O2/l SIST ISO 5815 283 1,9 25
38
7 Strupenost za
v.b. / SIST EN 6341 1,6 1 3
8 Nitratni dušik* mg N/l SIST ISO 10359-
1 <0,05 <0,05 30
9 Nitritni dušik* mg N/l SIST EN 26777 <0,05 <0,005 1,0
10 Amonijem
dušik** mg N/l SIST ISO 5664 55,3 <0,1 10
11 Celotni fosfor* mg P/l SIST ISO 6878-1 5,22 <0,50 2,0
12 Tenzidi –
vsota** mg/l SIST ISO 7875 5,75 <0,55 1,0
13 TOC*** mg C/l SIST ISO 8245 120 <5 30
Opomba: Kemijske preiskave odpadnih komunalnih vod so se opravile pri pooblaščenih
izvajalcih:
• SŽ – Metal Ravne d.o.o.-Kemija (merjeni parametri v tabeli so označeni z *)
• Ikema d.o.o. Ptuj (merjeni parametri v tabeli so označeni z **)
• ZZV Maribor (merjeni parametri so v tabeli označeni z ***)
5.4.1 Ocene emisije snovi in toplote iz razbremenilnega kanala v vodotok
Po 15. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo (UR L RS št. 47/2005) se lahko odpadna voda odvaja v vodotok iz območij,
kadar:
- Parametri odpadne vode ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti za odvajanje
neposredno v vode.
- Odvajanje v tla ni na vodozbirnem območju naravnih jezer ali na območju, ki je s
predpisom določeno kot varstveni pas za zajem pitne, termalne, mineralne ali
zdravilne vode.
- Odvajanje v tla ne bo vplivalo na kakovost podzemne vode ali tal.
Samo odpadno komunalno vodo bi ne smeli odvajati v vodotok, saj večina preiskovanih
parametrov (stolpec 5) močno presega predpisane mejne vrednosti (glej tabelo rezultatov).
39
Rezultati kemijske preiskave razredčenega vzorca odpadne komunalne vode, takšne kot se bo
stekla v razbremenilni kanal in nato v vodotok, kažejo, da noben preiskovalni parameter ne
presega predpisane mejne vrednosti za odvajanje odpadnih vod neposredno v vode.
Na podlagi teh rezultatov lahko ocenjujem, da razredčena odpadna komunalna voda, ki se bo
stekla v času močnih padavin v razbremenilni kanal, povsem ustreza predpisani kakovosti, in
da z iztokom teh vod v vodotok ne bo prihajalo do prekomerne emisije snovi in toplote.
5.5 Izvedba pregraditve Lagune
Sedanja laguna ima kapaciteto cca 6000 m3, kar predstavlja pretočni čas odpadne vode, glede
na povprečni dnevni sušni pretok cca 20 h. Z dvigom nivoja odpadne vode za 50 cm pridobim
skoraj 3.900 m3 dodatne kapacitete. Pretočni čas se tako podaljša na 31 h, kar je minimalno
potrebni čas, da se vzpostavita funkcija oživljanja in čiščenja odpadne vode. Zaradi manjše
površine, ki je na razpolago, se laguna ne pregradi z dodatno vmesno pregrado, ampak se
izvede samo potopna stena na lokaciji pred iztokom odpadne vode v odvodni kanal. Potopna
stena se izvede v armirano betonski izvedbi, kjer je stena debeline 20 cm. Potopna stena ima
funkcijo zadrževalnika plavajočih odpadnih snovi. Služi za umirjanje prihajajočega pretoka
vode, njegovo enakomerno razdelitev, sočasno pa izpolnjuje funkcijo vodne zapore. Brežino
od potopne stene do iztočne glave je potrebno obdelati, da je omogočeno čiščenje usedlin, ki
vseeno preplavajo skozi potopno steno. Obdelava je lahko kvaliteti beton ali kamen v betonu.
Omogočiti moramo možnost čiščenja s specialno opremo za čiščenje usedlin. Potopna stena
se izvede na način, da je zgornji nivo stene minimalno 20 cm nad najvišjim nivojem odpadne
vode, prelivna odprtina pa je min. 20 cm pod najnižjim nivojem odpadne vode.
40
Slika 20: potopna stena z obdelano brežino
Vir: Andrej Podlesnik
5.6 Instalacija opreme
S predvidenim dvigom nivoja odpadne vode za 50 cm se zmogljivost Lagune poveča na
skupaj skoraj 10000 m3. Globina sedanje odpadne vode znaša v povprečju 2,20 m1, z dvigom
pa naraste na 2,70 m1. Za potrebe oživljanja odpadne vode sem predvidel 3 odzračevalnike.
Izberem odzračevalnike nemškega proizvajalca Fuchs, tip CENTROX. Odzračevalniki
odpadne vode učinkovito prečistijo in prezračujejo. Odlikuje jih enostavna uporaba. Imajo
majhno težo in jih je mogoče enostavna pritrditi z ogrodjem za obešanje na konzolni nosilec
na temeljni mostiček. V potopljenem delu prezračevalnika ni raznoraznih ležajev in tesnil,
uporabljeni so sami visokokakovostni materiali. Ne terjajo posebnega vzdrževanja, obraba je
zanemarljiva. Pomembno je še okolju prijazno delovanje, minimalen hrup in ne nastaja
razpršilna voda. Instalirajo se v osrednji tok odpadne vode, razporedim pa jih enakomerno po
središču Lagune. Potrebna instalirana moč je primerna kapaciteti Lagune, torej skupno cca 10
kW. Krmiljenje prezračevalnikov poteka preko enostavnih urnih časovnih stikal, s čimer
dosežem, da dovod kisika zadošča dejanski potrebi.
41
Slika 21: odzračevalnik v delovanju
Vir: FUCHS, internetni vir
Slika 22: odzračevalnik
Vir: FUCHS, internetni vir
42
6 Čistilna naprava Radlje ob Dravi
6.1 Koncept delovanja predvidene čistilne naprave
Ena izmed predvidenih variant izgradnje biološke čistilne naprave kapacitete 3600 PE za
naselje Radlje ob Dravi je v I. fazi predvidevala uporabo sedanjega mešanega
kanalizacijskega omrežja, ki bi se v poznejših letih postopoma obnavljalo. Nadalje je potrebna
izgradnja razbremenilnega bazena, skupnega volumna cca 800 m3, za preprečitev vdora
prvega naliva v čistilno napravo.
Čistilna naprava deluje na sistemu ozračevanja. Proces delovanja čistilne naprave poteka
avtomatizirano, brez potrebe po poseganju s strani vzdrževalca. Čistilna naprava je sestavljena
iz bazena, ki je lahko okrogle ali kvadratne oblike. Čistilna naprava je sestavljena iz enega
bazena.
V bazenu poteka biološki del procesa, kot tudi nemotena sedimentacija. Za intenzivno
mešanje in prezračevanje vsebine bazena je predvidena plavajoča BSK turbina s katero se
lahko dosežejo optimalni pogoji procesa v bazenu za oživljanje. Poleg procesa razgradnje v
procesu BPK, poteka v bazenu tudi proces nitrifikacije in denitrifikacije, kar pomeni
eliminacijo dušika. Z dodajanjem reagenta pa je možno občutno znižati tudi prisotnost
fosfatov.
Pri procesu čiščenja se oživljeni mulj nemoteno usede na dno bazena, tako, da se po eno ali
dvournem času usedanja lahko odčrpa očiščena voda. Pri tem je sistem odvajanja očiščene
vode zasnovan tako, da se ne zajema eventualno nastali plavajoči mulj, pa tudi
sedimentiranega oživljenega blata sistem odčrpavanja ne zajema.
43
Slika 23: ČN Črnomelj, situacija ureditve
Vir: Andrej Podlesnik
Slika 24: ČN Črnomelj
Vir: Andrej Podlesnik
Dobra lastnost te čistilne naprave je tudi ta, da ne potrebuje predčiščenja (grablje), saj je BSK
turbina konstruirana tako, da ima poleg šob za vpihovanje zraka še sistem nožev, ki režejo in
drobijo grobi material, ki ga s seboj prinese tok odpadne vode. Grobi delci se v bazenu tekom
celodnevnega procesa obdelave odpadne vode zmeljejo več kot 1000 krat, ker jih BSK turbina
44
vedno znova potegne v mlin, ki je na spodnji strani turbine. Iz tega sledi, da se pri tem
procesu doseže skoraj popolna razgradnja trdih delcev. Vzporedni učinek pa je ta, da v
presežnem mulju ni več nobenih vidnih grobih delcev. Tako predelan stabiliziranj mulj se
lahko brez problema uporabi v kmetijstvu, seveda po opravljenih predhodnih laboratorijskih
analizah.
Izbrana čistilna naprava se lahko uporabi tudi pri mešanem kanalizacijskem sistemu, kar je še
posebej ugodno in primerno za naselje Radlje ob Dravi, ki ima že izgrajen kanalizacijski
sistem mešanega tipa in bi v prvi fazi lahko čistilna naprava obratovala za čiščenje mešane
odpadne vode, kasneje pa bi čistila samo odpadno vodo.
BSK turbina opravlja večje število operacij, kot so: sekljanje grobih delcev, nitrifikacija,
denitrifikacija, stabilizacija; kar je tudi prednost te čistilne naprave. Specifična poraba po
energiji se giblje 1,2 kWh/BPK5 v sprejemljivem območju reda velikosti. Energetski stroški
niso pretirani že iz razloga, da enobazenska naprava ne potrebuje praktično nobenih perifernih
naprav (npr. grablje, vzvratne črpalke za mulj, ogrevanje). Vsi kontrukcijski deli čistilne
naprave so narejeni iz plemenitih kovin.
Zaradi priključitve mešanega sistema na čistilno napravo se pred čistilno napravo zgradi
zadrževalni bazen. Osnovna funkcija zadrževalnega bazena je ločiti najbolj onesnaženo vodo
iz mešane kanalizacije ob začetku naliva in jo po koncu deževja odpeljati preko kanalizacije
na čistilno napravo. Zadrževalni bazen ima tako akumulacijo, da sprejme najbolj onesnažene
začetne vode naliva. To so vode ob samem začetku deževanja, ko se sperejo vse prometne in
druge površine ter splakne kanalizacija. Močno razredčene vode se po zapolnitvi
zadrževalnega bazena preko razbremenilnega kanala prelivajo v vodotok. Izveden je kot zaprt
pravokotni armirano betonski bazen. Velikost objekta meri 15,50 m x 9,00 m in 6,50 m v
globino, merjeno od kote terena. Debelina sten je 35 cm. Pokrit je s stropno ploščo, debeline
35 cm. Nad stropno ploščo je predvideno zemeljsko nasutje.
45
7 Primerjava variant 7.1 Tabelarična primerjava načinov čiščenja odpadnih vod za velikosti do 5000 PE Variante A B
Lagunske naprave z vpihovanjem
TOČ
KE
Mehansko-biološke čistilne naprave
TOČ
KE
Ocenitveni kriteriji
UT
EŽ
%
(1)NAČRTOVANJE * dimenzioniranje * doba začetnega obratovanja
6 določeni ATV – A 201 nobena
54 določeno ATV – A 122, ATV – A 126, ATV – A 135 nekaj tednov
48
(2)ČIŠČENJE ODPADNE VODE * postopek čiščenja * čistilna zmožnost -splošno -organske snovi -hranilne snovi
20 dobro znan dolgoročno preizkušene naprave možna odstranitev v okviru zakonskih zahtev zmerno
170 dobro znan glede na sistem več ali manj dolgoročno preizkušeni način možna odstranitev v okviru zakonskih zahtev minimalno
200
(3)OPREMA * strojna in elektro oprema * reakcijski prostor
5 malenkostna popolnoma kontrolirano vodno telo; v posameznih primerih možno prekomerno razvijanje alg
46 večinoma visoka do zelo visoka delno otežena dostopnost in možnost kontrole posameznih prostorov
23
(4)SPOSOBNOST PREVZEMA METEORNIH VODA * zmožnost zadrževanja onesnažitvenih konic * zmožnost zadrževanja
6 izredno velika zelo velika
54 pogosto malenkostna; ugodnejše pri dolgoročni biologiji, manj pri precejalnikih in potopnikih zelo malenkostna; potreben je bazen za
30
46
mešanega dotoka
deževnico; pri malih priključnih vrednostih težave s praznjenjem bazenov
(5)IZGRADNJA * gradbeni stroški * obratovalni stroški
24 zmerni zmerni stroški za električni tok; skupno nizki
264 visoki zmerni do visoki
168
(6)VPLIV NA OKOLJE * pomembnosti okolja * potrebne površine
17 še vedno možna lahka vključitev v naravno okolje; glede na sistem vpihovanja zraka so potrebni ukrepi za preprečitev emisij hrupa večje
97 potrebni ukrepi za vključitev v naravno okolje zelo majhne do zmerne
138
(7)VARNOST * varnost obratovanja * kontrola obratovanja, vzdrževanja
12
zelo velika zelo majhna
106 zelo različna za različne sisteme potrebna dnevno, zelo oteženo zaradi prostorskega prepletanja, potreben specialist
82
(8)PREOSTALE SNOVI
10 glede na dimenzijske parametre je potrebna odstranitev blata samo v večletnih obdobjih
100 glede na sistem in na možnost vmesnega skladiščenja blata je potrebno pogosto odčrpavanje in odstranitev
82
SKUPAJ: 100% 891 769
Med pomembnejšimi kriteriji pri načrtovanju in obratovanju objektov za čiščenje odpadnih
voda so vsekakor stroški za izgradnjo in obratovanje čistilnih objektov. Iz tega razloga sem v
svoji nalogi podrobneje obdelal stroške za gradnjo objektov.
47
7.2 Predelava Lagune Razbremenilni jašek
Zemeljska dela 500,00
Betonska dela 650,00
Montažna dela 3.200,00
Zaključna dela 1.150,00
Skupaj: 5.500,00
Nadomestni razbremenilni kanal
Preddela 1.250,00
Zemeljska dela 19.150,00
Betonska dela 9.830,00
Montažna dela 29.520,00
Zaključna dela 3.200,00
Skupaj: 62.950,00
Potopna stena
Zemeljska dela 550,00
Tesarska dela 1.250,00
Betonska, AB dela 3.500,00
Zaključna dela 1.200,00
Skupaj: 6.500,00
Jašek s čistilnimi grabljami
Zemeljska dela 500,00
Tesarska dela 2.250,00
Betonska dela 3.650,00
Montažna dela 13.200,00
Zaključna dela 1.150,00
Skupaj: 20.750,00
48
Odzračevalniki
Zemeljska dela 2.500,00
Tesarska dela 1.250,00
Montažna dela 15.000,00
Obrtniška dela 6.500,00
Zaključna dela 2.150,00
Skupaj: 27.400,00
Rekapitulacija
Razbremenilni jašek 5.500,00
Nadomestni razbremenilni kanal 62.950,00
Potopna stena 6.500,00
Jašek s čistilnimi grabljami 20.750,00
Odzračevalniki 27.400,00
Skupaj: 123.100,00
7.3 Izgradnja ČN Zadrževalni bazen
Preddela 2.500,00
Zemeljska dela 26.600,00
Tesarska dela 22.120,00
Betonska, AB dela 37.100,00
Zaključna dela 6.500,00
Skupaj: 94.820,00
Čistilna naprava
Gradbeni del 195.130,00
Strojni del 765.500,00
Skupaj: 960.630,00
Rekapitulacija
Zadrževalni bazen 94.820,00
Čistilna naprava 960.630,00
Skupaj: 1.055.450,00
49
8 Izbira variante
Občina Radlje ob Dravi je skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih
voda 2005-2017 dolžna izvajati program koordiniranih ukrepov za postopno doseganje ciljev
varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode.
Naselje Radlje ob Dravi spada s svojimi 3.600 PE na območju, ki ni občutljivo oziroma
vodovarstveno, v stopnjo osnovnega programa, po katerem morajo naselja med 2000 in 15000
PE biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo najkasneje do 31.
decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključeno na javno kanalizacijo najmanj
95 % obremenitve, ki nastaja na teh območjih.
Območja, ki morajo biti opremljena z javno kanalizacijo, so geografsko zaokrožena območja
naselja ali dela naselja, v katerih je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode preračunana na en hektar zemeljske površine večja od 10 PE, celotna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne vode pa presega 50 PE.
Izgradnja biološke čistilne naprave za 3600 PE in zadrževalnega bazena za onesnažene vode
iz obstoječe mešane kanalizacije je po mojih izračunih ocenjena na več kot 1 MIO EUR, brez
obračunanega davka na dodano vrednost in stroškov projektne dokumentacije.
Možnosti pridobitve sredstev za financiranje investicije so naslednje:
• Kohezijski sklad, kjer je podana možnost sofinanciranja večjih infrastrukturnih
objektov, kot so čistilne naprave nad 2000 PE.
• Strukturni sklad, kjer se pokrivajo stroški izgradnje manjših infrastrukturnih objektov
• Okoljske dajatve, kjer predpis (Uredba) o okoljski dajatvi za obremenjevanje vode
zaradi odvajanja odpadnih voda določa višino, način obračuna ter merila za zniževanje
in oprostitev plačila okoljske dajatve.
• Sredstva MOP iz državnega proračuna, na podlagi razpisov.
• Lastna sredstva občine.
Za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada, ki je trenutno najbolj realna možnost, je
potrebno najprej izdelati idejno zasnovo, ki poteka vzporedno z izdelavo DIIP-a, nato sledi
končna izdelava idejnih zasnov (IDZ), ki obravnavajo kanalizacijo in ČN po variantah. Sledi
50
izdelava predinvesticijske zasnove (PIZ), kjer se izbere varianto, ki je najbolj ekonomična.
Nato sledi izdelava investicijskega programa (IP) ter izdelava projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja (PGD). Po potrebi se izdela tudi presojo vplivov na okolje (PVO). Po
eventualni pridobitvi sredstev iz kohezijskega sklada je potrebno dve leti po odobritvi pričeti z
gradbenimi deli.
Obdobje, v katerem bi se vsi ti postopki izvedli in bi se vzpostavilo čiščenje odpadne vode s
KČN, ocenjujem na vsaj štiri leta. Glede na dejstvo, da je iz kohezijskega sklada možno
pridobiti do največ 60 % potrebnih investicijskih sredstev, bo ostala morala zagotoviti občina
sama.
Sistem predelave oziroma obdelave odpadne vode, kot sem ga obdelal v svoji nalogi, je
ocenjen na približno 123.000 EUR, brez obračunanega davka na dodano vrednost in stroškov
projektne dokumentacije. Skladno z določili Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja, je izvedba sistema opredeljena kot dela v
javno korist na objektih gospodarske javne infrastrukture, kjer se postavijo tipski revizijski
jaški, naprave in oprema, potrebni za obratovanje vodovodnega in kanalizacijskega sistema,
vključno z vodnimi zbiralniki, požarnimi bazeni, hidranti, razbremenilniki, peskolovi,
črpališči, oljnimi lovilci, ponikovalnicami, blatniki, ter merilnimi in regulacijskimi postajami.
Potreben obseg projektne dokumentacije za izvedbo sistema čiščenja odpadne vode z
odzračevanjem je torej samo projekt za izvedbo (PZI).
Občina Radlje ob Dravi samo iz naslova obračunanih sredstev okoljskih dajatev za
obremenjevanje okolja zaradi odvajanja komunalnih odpadnih voda zbere približno 145.000
EUR. Z usmeritvijo sredstev, zbranih v enem letu, v izvedbo sistema, ki ga predlagam, bi
zagotovili ustrezno kakovost odpadnih voda za iztok v vodotok. Zavedam se, da je predlagana
rešitev samo začasna. Za dokončno, kompleksno rešitev, ki bo zagotavljala opremljenost s
kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, ter posledično ustrezno kvaliteto življenja na
celotnem območju občine Radlje ob Dravi, pa bo treba več storiti. Je pa kot preprosta izvedba
oživitve odpadne vode v obstoječem objektu vsekakor sprejemljiva in, prepričan sem, tudi
nujno potrebna.
51
Slika 25: Ureditvena situacija Laguna
Vir: Andrej Podlesnik
52
9 Zaklju ček Sistem vzpostavitve zbiralnika in ponikovalnika Laguna v funkcijo čistilne naprave, kot sem
ga obdelal v svoji diplomski nalogi, je hkrati specifi čen in enostaven način, kako lahko
zagotovimo kontrolirano odvajanje odpadne vode v vodotoke. Voda je namreč dobrina, ki v
naravi venomer kroži in je težko določiti, kje je njen nastanek in kje je njen konec.
V okviru zagotavljanja ustreznih parametrov odpadne vode sem na podlagi zakonskih
predpisov in doktrine dobre higienske prakse poskusil izdelati učinkovit primer, kako z
relativno nizkimi stroški lahko ekološko sporen objekt pripravimo v stanje, kot ga
pričakujemo in želimo imeti.
S tem, ko bi sistem čiščenja vključili v proizvodni proces priprave oziroma obdelave odpadne
vode, ga je potrebno na samem začetku podrobno spremljati in s postopki verifikacije
izpopolnjevati. Postopek verifikacije bi se na samem začetku opravljal vsake tri mesece, ko pa
bodo odpravljene pomanjkljivosti, pa vsako leto samo enkrat.
Za učinkovito vključitev celotnega sistema obdelave odpadne vode in njegovo oživitev je
potrebno čim prej odpraviti tehnološke pomanjkljivosti, ki bi bile ugotovljene ob ogledu
objekta.
Ker je predlagani postopek obdelave odpadne vode zelo poenostavljen, je potrebno pozorno
spremljati morebitne dejavnike tveganja, ki bi lahko ogrozili uspešnost sistema in
predstavljali tveganje za okolico.
V tem okvirju je potrebno še natančno preučiti celoten postopek obdelave odpadne vode.
Treba je na podlagi analize tveganja prikazati dejavnosti, ki se morajo izvajati v okviru
notranjega nadzora.
Za kanalizacijski sistem Radlje ob Dravi sem torej izdelal primer obdelave odpadne vode, s
katerim bi zagotovili kontrolirano odtekanje odpadne vode v zbiralnik Laguna, kjer jo
obdelamo do nivoja kakovosti, potrebne za iztok v vodotok. Uporabnost predlaganega sistema
se bo pokazala zelo hitro.
Voda je vir življenja in je nosilec vseh bioloških procesov, ki se odvijajo na našem planetu. V
uravnoteženem ekosistemu je samočistilnost vode zagotovljena. Z razvojem človeka in
njegovih dejavnosti pa to ni več dovolj, saj so emisije v okolje bistveno večje. Umno
gospodarjenje z vodami je tako neizogibno potrebno za zagotavljanje ustreznih življenjskih
pogojev.
53
10 Seznam literature in virov
(1) Bunderla, S. (2005) Kanalizacija, Maribor, Doba;
(2) Maleiner, F.(2007) Strokovni seminarji, Ljubljana, Franc Maleiner;
(3) Premzl, V. (2004) Načrtovanje in urejanje okolij, Maribor, Doba;
(4) Roš, M. (2001) Biološko čiščenje odpadne vode, Ljubljana, GV Založba;
(5) Štelcer, F. (2005) Sistem financiranja komunalnega gospodarstva, Maribor, Doba;
(6) Železnik, M. (2005) Varstvo okolja, urejanje prostora, gospodarske javne službe in
zakonodaja, 1.del, Maribor, Doba;
(7) G.O.P., (2006) Geotehnično poročilo o pogojih temeljenja in izvedbe kanalizacije
Laguna, Maribor, G.O.P. d.o.o.;
(8) EKO-EKOINENIRING, (2007) Strokovna ocena emisije snovi in toplote iz vira
onesnaževanja Laguna, Radlje, Ravne na Koroškem, EKO-EKOINŽENIRING d.o.o.
(9) Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor (2007) Elektronski vir,
http://www.mop.gov.si/, [dostop 20. junija 2007];
(10) Vlada Republike Slovenije, Register predpisov RS (2007) Elektronski vir,
http://zakonodaja.gov.si/, [dostop 25. maja 2007];
(11) Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo (2007) Elektronski vir,
http://www.limnos.si/, [dostop 25. maja 2007];
(12) Institut za ekološki inženiring d.o.o., Revija o okolju (2006) Elektronski vir, www.ekolist.si/ ,
[dostop 25. marca 2008];
(13) HANS HUBER AG, Mechanische Reinigung (2008) Elektronski vir, http://www.huber.de/,
[dostop 25. Marca 2008];
(14) FUCHS GAS UND WASSERTECHNIK GMBH (2008) Elektronski vir,
http://www.fuchs-germany.com/, [dostop 25. marca 2008].
54
Izjava o avtorstvu: Podpisani, Andrej PODLESNIK, stanujoč Podvelka 12a, Podvelka, študent programa »Komunala«, prvič vpisan v študijski program v letu 2004/2005, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom »Presoja upravičenosti predelave zbiralnika in ponikovalnika odpadnih vod Laguna v čistilno napravo«, moje avtorsko delo. Podpis: Andrej PODLESNIK
