DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · orientacija, strani neba, učni načrt, četrti razred, narava. Abstract This diploma thesis presents in detail the integration of spatial orientation

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Ines Nedeljko

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU



Diplomsko delo

ANALIZA VKLJUČEVANJA ELEMENTOV

PROSTORSKE ORIENTACIJE V POUK 4.

RAZREDA OSNOVNE ŠOLE

Mentor: Kandidatka:

red. prof. dr. Samo Fošnarič Ines Nedeljko

Maribor, 2010

Lektorica:

Karmen Oset, prof. slovenskega jezika.

Prevajalka:

Andreja Golob, univerzitetna diplomirana prevajalka in tolmačinja za angleški in

nemški jezik

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču za

napotke pri ustvarjanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se svojima staršema za vzpodbudo in podporo pri pisanju diplomske

naloge. Prav tako se zahvaljujem svoji sestri Sabini in njeni druţini, da so verjeli

vame.

Posebej se zahvaljujem tudi svojemu fantu Daniju za vzpodbudo in potrpeţljivost

pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi Andreji Golob za prevod povzetka v angleški jezik.

Hvala vsem!

Ines Nedeljko

UNIVERZA V MARIBORU



IZJAVA

Podpisana Ines Nedeljko, roj. 11. 9. 1983, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Analiza vključevanja elementov prostorske orientacije v pouk 4.

razreda osnovne šole pri mentorju red. prof. dr. Samo Fošnariču avtorsko delo. V

diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________

(podpis študenta-ke)

Maribor, 7. 1. 2010

Povzetek

V diplomskem delu smo podrobneje predstavili vključevaje elementov prostorske

orientacije učencev mestnih in primestnih šol.

Mnogim učencem razredne stopnje prostorska orientacija predstavlja precejšnje

breme, zato je tudi teţje dojemljiva. V teoretičnem delu predstavljamo razvoj

otroka v povezavi s prostorskim dojemanjem sveta, opisujemo učni načrt druţbe

in nekatera učna gradiva v četrtem razredu, ki se nanašajo na prostorsko

orientacijo. Podrobneje opisujemo kako se orientiramo v naravi.

V empiričnem delu smo predstavili analizo raziskave med učenci četrtih razredov,

kjer smo preverjali znanje anketiranih o orientaciji v prostoru. Pri tem smo

ugotovili, da je večina učencev dobro seznanjena s prostorsko orientacijo.

V praktičnem delu skušamo najti rešitve, ki bi odpravile teţave ugotovljene v

empiričnem delu s pomočjo modela izvedbe učne priprave. Čeprav bi tako

izboljšali znanje učencev o orientaciji v prostoru, pa vendar menimo, da bo

potrebno realizirati še veliko več podobnih modelov za boljšo iznajdljivost

učencev v naravi.

Ključne besede

orientacija, strani neba, učni načrt, četrti razred, narava.

Abstract

This diploma thesis presents in detail the integration of spatial orientation

elements with pupils attending town and rural schools.

Many pupils in the lower primary school level consider spatial orientation

difficult and therefore harder to grasp. The theoretical part of the thesis introduces

the development of the child relating to the spatial perception of the world,

describes the curriculum of the subject social studies as well as some other

learning materials in the fourth grade pertaining to spatial orientation. This is

followed by a detailed description of outdoor orientation.

The empirical part presents the analysis of a survey conducted among fourth grade

pupils, which tested the knowledge of the interviewees regarding spatial

orientation. The results showed that the majority of pupils are well familiar with

spatial orientation.

The practical part seeks to find solutions for eliminating problems that had been

established in the empirical part by means of a model depicting the

implementation of a teaching preparation. Despite the fact that in this way pupils'

knowledge on spatial orientation would improve, we still believe that more similar

models need to be implemented in order to improve pupils' sense of outdoor

orientation.

Key words:

Orientation, cardinal points, curriculum, fourth grade, nature.

Kazalo vsebine

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ......................................................................................... 3

2.1 PSIHOLOŠKI SKLOP ............................................................................ 3

2.1.1 Zaznavanje prostora učencev v 4. razredu .......................................... 3

2.1.2 Razvojna psihologija ........................................................................... 4

2.1.3 Razlika med spoloma ........................................................................ 10

2.2 PEDAGOŠKO DIDAKTIČNI SKLOP ................................................ 12

2.2.1 Umestitev orientacije v učni načrt druţbe ......................................... 12

2.2.1.1 Tematski sklop ...................................................................... 12

2.2.1.2 Predlagane vsebine ................................................................ 12

2.2.1.3 Operativni učni cilji............................................................... 12

2.2.1.4 Dejavnosti ............................................................................. 13

2.2.1.5 Specialno didaktična priporočila ........................................... 13

2.2.1.6 Medpredmetne povezave ...................................................... 13

2.2.1.7 Temeljni standardi znanja ..................................................... 14

2.2.2 Primeri uvajanja učencev v prostorsko orientacijo ........................... 15

2.2.2.1 Delo v učilnici ....................................................................... 16

2.2.2.2 Terensko delo ........................................................................ 18

2.2.3 Vsebina učbenikov in delovnih zvezkov glede na zaloţbo ............... 19

2.2.3.1 Zaloţba Modrijan .................................................................. 19

2.2.3.2 Zaloţba Mladinska knjiga ..................................................... 25

2.2.3.3 Zaloţba DZS ......................................................................... 28

2.2.4 Vaje za orientacijo v naravi............................................................... 32

2.3 PROSTORSKO ORIENTACIJSKI SKLOP......................................... 35

2.3.1 Opredelitev orientacije ...................................................................... 35

2.3.2 Orientacija nekoč .............................................................................. 36

2.3.3 Načini orientiranja ............................................................................. 36

2.3.3.1 Orientacija po Soncu ............................................................. 37

2.3.3.2 Orientacija po zvezdah .......................................................... 40

2.3.3.3 Orientacija po Luni ............................................................... 41

2.3.3.4 Orientacija po znamenjih v naravi in urbanizaciji ................ 42

2.3.3.5 Orientiranje s kompasom, busolo .......................................... 42

2.3.3.6 Orientiranje s pomočjo zemljevida ....................................... 44

2.3.3.7 Globalni navigacijski satelitski sistemi (GPS) ...................... 45

3 EMPIRIČNI DEL .......................................................................................... 47

3.1 Namen empirične raziskave .................................................................. 47

3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev ..................................................... 48

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ..................................................................... 48

3.2.2 Hipoteze ............................................................................................ 48

3.2.3 Spremenljivke ...................................................................................... 49

3.3 Metodologija ......................................................................................... 50

3.3.1 Raziskovalna metoda ........................................................................ 50

3.3.2 Raziskovalni vzorec .......................................................................... 50

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................... 50

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ............................................................. 50

3.4 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija .......................... 51

3.4.1 Analiza neodvisnih spremenljivk ...................................................... 51

3.4.2 Analiza hipotez.................................................................................. 53

3.5 Sklep empiričnega dela ......................................................................... 83

4 PRAKTIČNI DEL .......................................................................................... 85

4.1 Vsebinska opredelitev ........................................................................... 85

4.2 Izvedben model učnih ur povezanih z orientacijo. ................................ 85

4.2.1 Učna ura v učilnici ............................................................................ 85

4.2.2 Orientacijsko tekmovanje.................................................................. 87

4.3 Sklepne misli praktičnega dela .............................................................. 90

5 SKLEP ........................................................................................................... 91

6 VIRI IN LITERATURA ................................................................................ 93

7 PRILOGE ....................................................................................................... 96

KAZALO SLIK

Slika 1:Primer konzervacije števila s kroţci ........................................................... 8

Slika 2:Primer konzervacije dolţine s slamicami ................................................... 8

Slika 3:Primer naloge z dvema različnima kozarcema ........................................... 9

Slika 4:Primer naloge v delovnem zvezku pri matematiki ................................... 14

Slika 5:Slika strani v učbeniku zaloţbe Modrijan ................................................ 22

Slika 6:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe Modrijan ................................... 24

Slika 7:Slika strani v učbeniku zaloţbe Mladinska knjiga ................................... 26

Slika 8:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe Mladinska knjiga ...................... 28

Slika 9:Slika strani v učbeniku zaloţbe DZS ........................................................ 30

Slika 10:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe DZS ........................................ 32

Slika 11:Vetrovnica z označenimi stranmi neba z angleškimi kraticami ............. 35

Slika 12:Prikaz zimskega in poletnega sončevega obrata ..................................... 38

Slika 13:Prikaz enakonočja ................................................................................... 38

Slika 14:Ponazoritev orientiranja z uro in Soncem ............................................... 39

Slika 15:Primer določanja strani neba s pomočjo zvezde Severnice .................... 40

Slika 16:Prikaz luninih men .................................................................................. 42

Slika 17:Primer busole .......................................................................................... 43

Slika 18:Prikaz navigacijske naprave.................................................................... 46

Slika 19:Načrt iskanja skritega zaklada zelene skupine ........................................ 88

Slika 20:Načrt iskanja skritega zaklada modre skupine ........................................ 89

Slika 21:Načrt iskanja skritega zaklada rdeče skupine ......................................... 90

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) anketiranih učencev glede na

obiskovanje mestne ali primestne šole. ......................................................... 51

Preglednica 2: Število(f) in strukturni odstotki (f%) anketiranih učencev, glede na

učbenik, ki ga uporabljajo v šoli. .................................................................. 52

Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotek (f%) anketiranih učencev, glede

na spol. .......................................................................................................... 52

Preglednica 4: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na besedo orientacija.

....................................................................................................................... 53

Preglednica 5: Koliko učencev je slišalo za besedo orientacija. ........................... 53

Preglednica 6: Število (f) in odstotek (f%) anketiranih učencev, ki so odgovarjali

na vprašanje, če so ţe slišali za besedo orientacija, glede na šolo. ............... 54

Preglednica 7: Število(f) in odstotek (f%) anketiranih učencev, ki so odgovarjali

na vprašanje, če so ţe slišali za besedo orientacija, glede na zaloţbo. ......... 55


na vprašanje, glede na spol............................................................................ 55

Preglednica 9: Število anketiranih učencev, kateri so odgovarjali na vprašanje, ki

se nanaša na pomen besede orientacija. ........................................................ 56

Preglednica 10: Število odgovorov na vprašanje kaj pomeni beseda orientacija. 56


na vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na šolo. .......................... 57


na vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na zaloţbo. .................... 58


na vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na spol. .......................... 58

Preglednica 14: Število odgovorjenih vprašanj, ki se nanašajo na strani neba. .... 59

Preglednica 15: Število pravilnih in nepravilnih odgovorov na vprašanje, ki se

nanaša na poimenovanje strani neba. ............................................................ 60

Preglednica 16: Prikaz števila učencev, ki so poimenovali strani neba, glede na

šolo, ki jo obiskujejo. .................................................................................... 61


učbenik, ki ga uporabljajo v šoli. .................................................................. 61


spol. ............................................................................................................... 61

Preglednica 19: Št odgovorov na vprašanja, ki se nanašajo na kompas, orientacijo

v temi, senco in orientiranje po zvezdi Severnici. ........................................ 63

Preglednica 20: Število(f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje o

tuji oznaki severa........................................................................................... 63

Preglednica 21: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na orientacijo v

temi. ............................................................................................................... 64

Preglednica 22: Število odgovorov na vprašanje o smeri kazanja sence ob poldne.

....................................................................................................................... 64

Preglednica 23: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na zvezdo

Severnico. ...................................................................................................... 64

Preglednica 24: Št. odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba

označene s tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na šolo. ........... 66

Preglednica 25: Št. Odgovorov na vprašanje: Se lahko v temi orientiramo z uro in

Soncem, glede na šolo. .................................................................................. 67

Preglednica 26: Št. Odgovorov na vprašanje: Na katero stran kaţe senca ob

poldne, glede na šolo. .................................................................................... 67

Preglednica 27: Št. Odgovorov na vprašanje: Zvezda Severnica je del ozvezdja

Velikega voza. Trditev je:, glede na šolo. ..................................................... 67

Preglednica 28: Št odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba

označene s tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na zaloţbo. ...... 68


Soncem, glede na zaloţbo. ............................................................................ 69


poldne, glede na zaloţbo. .............................................................................. 69


Velikega voza. Trditev je:, glede na zaloţbo. ............................................... 69

Preglednica 32: Št odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba

označene s tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na spol. ........... 70


Soncem, glede na spol. .................................................................................. 71


poldne, glede na spol. .................................................................................... 71


Velikega voza. Trditev je:, glede na spol. ..................................................... 71

Preglednica 36: Število odgovorov na vprašanje o načrtu mesta. ......................... 72

Preglednica 37: Podatki o odgovorih na vprašanje o prikazu načrta mesta. ......... 72

Preglednica 38: Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede

na šolo. .......................................................................................................... 73

Preglednica 39: Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede

na zaloţbo...................................................................................................... 73

Preglednica 40:Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede na

spol. ............................................................................................................... 74

Preglednica 41: Število odgovorov na vprašanje, kako je označeno merilo

zemljevida. .................................................................................................... 75

Preglednica 42: Število pravilnih in napačnih odgovorov na vprašanje o merilu

zemljevida. .................................................................................................... 75


zemljevida, glede na šolo. ............................................................................. 76


zemljevida, glede na zaloţbo. ....................................................................... 76


zemljevida, glede na spol. ............................................................................. 76

Preglednica 46: Št. odgovorjenih odgovorov na vprašanja o legendi zemljevida. 77

Preglednica 47: Koliko anketiranih je ţe slišalo za legendo zemljevida. ............. 78

Preglednica 48: Odgovori na vprašanje, kaj nam pove legenda zemljevida. ........ 78

Preglednica 49: Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo


Preglednica 50: Število odgovorov na vprašanje, kaj nam pove legenda


Preglednica 51:Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo




Preglednica 53: Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo




Analiza vključevanja elementov prostorske orientacije v pouk 4. razreda osnovne šole

1

1 UVOD

Nekoč so imeli ljudje prirojen čut za orientacijo, vendar je ta s spreminjanjem

načina ţivljenja počasi zamrl. V današnjem času se moramo orientiranja tudi

naučiti. Za del splošne izobrazbe dandanes štejemo tudi osnovno znanje s

področja orientiranja v naravi. Temu vzgojno-izobraţevalnemu sklopu moramo

najti svoje mesto tudi v šoli.

Za učence je zelo pomembno, da se znajo orientirati v prostoru. S prostorsko

orientacijo se učenci srečajo ţe takrat, ko zapustijo znano okolje. Da bi se laţje

orientirali, se morajo naučiti obvladovati neznano okolje s pomočjo znanja in

izkušenj, ki jih pridobijo tudi v šoli. Učitelji jih začnejo ţe zgodaj uvajati v

orientacijo. Sprva je pomembno, da se znajo orientirati v domačem okolju,

kasneje tudi v neznanem. Naučiti se morajo pravil in načinov orientiranja.

Otrokovo domače okolje je najboljše za opazovanje, spoznavanje in doţivljanje

sveta okrog sebe. Za otroka je pomembno, da se znajde v okolju kjer ţivi in zna

opazovati svet okoli sebe.

Orientacija v naravi je poseben izziv. Mnogi prav zaradi strahu, da se bodo

izgubili, raje ostanejo doma. V vsakdanjem ţivljenju prejemamo orientacijo od

naših prijateljev, sosedov, učiteljev v šoli,… Kdaj pa se sploh naš čut za

orientacijo razvije? To je bilo vprašanje na katero ţelim odgovoriti v diplomski

nalogi. Za proučevanje sem si izbrala mestne in primestne učence osnovnih šol

četrtega razreda, ter s tem ţelela dobiti odgovor, kako imajo le-ti razvit čut za

orientacijo. V četrtem razredu osnovne šole morajo učenci osvojiti minimalne

standarde znanja, kot so: določanje strani neba s pomočjo sence ali sonca, ure ali

kompasa; iskanje skritega predmeta s pomočjo načrta učilnice, šole, šolske

učilnice;...

Za pisanje diplomske naloge o prostorski orientaciji sem se odločila, ker ţelim

izvedeti, s kakšnimi problemi se srečujejo učenci pri orientaciji. Za otroke je

pomembno, da se naučijo orientirati tudi zunaj šole. Izvedeti ţelim, če učbeniki in

priročniki učitelje nagovarjajo k terenskemu delu ali se bolj osredotočajo na delo


2

v učilnici. V diplomi bom skušala ugotoviti, kakšen vpliv na prostorsko

orientacijo imajo spol, zaloţba učnega gradiva ter lokacija šole.

Problem v šolski praksi vidim v dajanju premajhne pozornosti praktičnim

elementov prostorske orientacije. Osnovnošolci dobijo teoretične osnove, ki pa jih

v praksi ne znajo dovolj uporabljati.. Več časa bi bilo potrebno posvetiti

terenskemu delu, kjer bi prikazali, kako se orientirati v naravi.


3

2 TEORETIČNI DEL

2.1 PSIHOLOŠKI SKLOP

2.1.1 Zaznavanje prostora učencev v 4. razredu

Otroci v obdobju od sedmega do devetega leta starosti začenjajo zaznavati

predmete takšne kot so. Razlikujejo jih po barvah, jasnosti, velikosti, obliki,…

Opazovanje predmetov ni več odvisno od oddaljenosti, poloţaja in osvetlitve

predmeta. Otrok ve, da če mu predmet pribliţamo, se ta ne poveča, ampak ostane

isti. Razume tudi opazovanje predmetov iz različnih perspektiv. Če gledamo gozd

iz različnih zornih kotov, se ta ne spreminja. Nekateri otroci imajo probleme s

stalnostjo vidnega prostora, ki se mora do desetega leta starosti razviti. Pri

zaznavanju velikosti predmetov jih ne sme motiti njihova razdalja.

Na zaznavanje prostora pri učencih v četrtem razredu vplivajo predhodne

izkušnje, razvoj govora, mišljenja, predstavljanja predmetov v prostoru. Predmete

ločujejo predvsem po obliki in jih dojemajo v njihovih izraznih prostorskih

kvalitetah. Smeri predmetov v prostoru ţe znajo navajati neodvisno od njihovega

lastnega telesa, torej v odnosu do predmetov. Bliţnja mesta znajo ţe natančno

opredeliti v prostor, oddaljena jim delajo še teţave.

Otrok po sedmem letu starosti razume pojem nespremenljivosti mnoţine in

količine. Razume, če iz ozkega kozarca prelijemo tekočino v širokega, da se

vsebina tekočine ne spremeni. Otrok zazna spremembe v teţi predmetov. Razume,

da če je en predmet dosti večji od drugega, ni nujno teţji.

Učenci četrtih razredov osnovne šole ločijo pri sebi in drugih levo in desno stran.

Sposobni so tudi samostojne voţnje z avtobusom od doma do šole in obratno. V

domačem kraju se znajo orientirati. (Tomšič N., 2000)


4

2.1.2 Razvojna psihologija

Jean Jacques Rosseau

Jean Jacques Rosseau je ţivel v 18. stoletju in je eden najpomembnejših mislecev

na področju vzgoje. Štejemo ga med »predhodnike« znanstvene razvojne

psihologije. Nekateri menijo, da je »oče moderne teorije vzgoje«, drugi pa da je

»oče razvojne psihologije«.

Rosseau je trdil, da je človek po naravi dober. Za njega je dobra vzgoja tista, ki

človeka obvaruje srce pred pregrehami in razum pred zmotami (Batistič Zorec,

2006).

V svojih knjigah Rosseau pravi, da je otroštvo zelo pomembno v obdobjih

človeškega ţivljenja. Starši naj ne bi razumeli otroštva, saj zanimanje posvečajo

predvsem otrokovi prihodnosti. Ne zanima jih česa so se sposobni naučiti, ampak

zgolj kaj morajo vedeti, da se bodo čim bolje vključili v druţbo odraslih. Rosseau

meni, da se otroci in odrasli razlikujejo, saj imajo svoje poglede na svet, drugače

razmišljajo, čutijo. Odrasli delajo napako, ko jim hočejo vsiliti svoj način. Otrok

razvije različne sposobnosti v različnih obdobjih rasti.

Štiri glavna obdobja v razvoju:

Rosseau opisuje v svojih knjigah štiri glavna obdobja v razvoju.

Prvo obdobje

To obdobje traja do drugega leta. Otroka naj ne bi nič oviralo v njegovem gibanju

(povijanje,…). Rosseau zagovarja plazenje. Kadar otroci jočejo zaradi trme, jim

odrasli naj ne bi posvečali nobene pozornosti, ali pa jim zaradi joka pozornost

preusmerili drugam. Otroci so v tem obdobju radovedni, zato se veliko naučijo. V

njihovi slovnici veljajo bolj splošna pravila. Otroka naj ne bi silili k govoru in

popravljali njegove napake, ker to storijo sami.


5

Drugo obdobje

Drugo obdobje je značilno za otroke od drugega do dvanajstega leta. V to obdobje

spadajo torej tudi učenci 4. razreda osnovne šole.

V tem obdobju se začne otrok zavedati samega sebe. Sedaj ga moramo

obravnavati kot pravo moralno bitje. V tem obdobju se včasih čudimo, kako je

otrok genialen ali pa ne moremo verjeti, kako zna biti tudi neumen. Vendar otroke

ne smemo prenaglo soditi. Moramo jih predvsem spoštovati. Rosseau trdi, da

otroci ne znajo sami presojati, vendar to ni res. Otroci znajo presojati tiste stvari,

ki se nanašajo na njihovo korist. Meni tudi, da je v tem obdobju za otroke brez

pomena učenje tujih jezikov in geometrije. Otroci se raje učijo, če ne vidijo, da ga

nekdo hoče učiti. Medtem ko se otrok veliko giblje je prisiljen, da opazuje okolico

in se uči. Ţe zgodaj si pridobiva bogate izkušnje, svoj pouk dobiva od narave in

ne od ljudi (Batistič Zorec, 2006).

Tretje obdobje in četrto obdobje

Tretje obdobje je značilno za otroke od dvanajstega do petnajstega leta starosti.

Četrto obdobje pa je značilno za otroke od petnajstega leta starosti do obdobja

adolescence.

Piaget

Piaget je ţivel v 20. stoletju in je eden najpomembnejših teoretikov kognitivnega

razvoja. Rojen je bil v Švici leta 1896. Študiral je psihologijo v Parizu. Zanimal se

je za otroško razmišljanje. Njegove raziskave so bile sprva usmerjene na otrokove

vsakodnevne probleme, kot so sanje, vedenje, kako spoznava svet, kako se uči…

Raziskoval je tudi pri svojih treh otrocih. V štiridesetih letih se je bolj posvetil

raziskovanju otrokovega razumevanja znanstvenih in matematičnih konceptov

(Batistič Zorec, 2006).


6

Otrok ima prirojeno sposobnost prilagajanja na okolje, kar se imenuje kognitivni

razvoj. Otrok doseţe kognitivni razvoj skozi procese organizacije, akomodacije in

asimilacije, ki potekajo v medsebojni povezavi.

Dejavniki razvoja

Piaget omenja štiri dejavnike razvoja: zorenje ali maturacija, izkušnje, socialna

transmisija ter uravnoteţevanje ali ekvilibracija.

Zorenje oz. notranja zrelost je dejavnik, ki ga Piaget omenja, kot prvega. Zorenje

pogojuje pripravljenost organizma za razvoj ter konstantnost vrstnega reda

stadijev. Za razvoj nima ključne vloge ne dednost in ne okolje, temveč interakcija

med njima. Zrelost je nujni pogoj, da lahko ob ustreznih spodbudah iz okolja

otrok napreduje, oziroma osvoji določeno miselno sposobnost (Batistič Zorec,

2006).

Drugi dejavnik so izkušnje. Izkušnja je interakcija med posameznikom in

okoljem. Po Piagetu jih delimo na fizične in logično-matematične. Fizične

izkušnje otrok pridobiva spontano, medtem ko opazuje, posluša, okuša,…

Logično matematične izkušnje pa pridobivamo iz akcij, ki jih vršimo na objektih.

Tretji dejavnik, ki ga omenja Piaget je socialna transmisija, kar pomeni

izobraţevanje v najširšem smislu in je lahko vzgojna ali jezikovna. Je prenos

znanja, ki poteka preko socialnega okolja, torej preko staršev, vrstnikov, šole,…

Uravnoteţenje Piaget omenja kot zadnji dejavnik razvoja. Ta dejavnik ima

usklajevalno vlogo. Predstavlja nenehno interakcijo med otrokovim mišljenjem in

realnostjo (prav tam, 53). Otrok odkriva nove probleme in obenem gradi rešitve.


7

Stadiji razvoja

Razvoj mišljenja je Piaget razdelil v štiri stadije. Otroci enake starostne stopnje

dajejo ob reševanju problema podobne rezultate. Vsaka stopnja razvoja pomeni

otrokovo razumevanje stvarnosti. Stadiji razvoja se delijo na:

a) Senzomotorični (zaznavno - gibalni) stadij

Ta stopnja razvoja traja od rojstva pa do drugega leta starosti. Otrok v tem

obdobju usklajuje zaznavanje in gibe.

b) Stadij predoperativnega mišljenja (priprave konkretnih operacij)

V predoperativno stopnjo spadajo otroci od drugega do sedmega leta starosti. V

tem obdobju otroci povsem drugače gledajo na svet kot odrasli. Za njihove

poglede na svet so značilni egocentrizem, animizem, močna domišljija,…

c) Stadij konkretnih operacij

Stadij konkretnih operacij traja od sedmega do enajstega leta starosti.

d) Stadij formalnih operacij

Stadij formalnih operacij je značilen za otroke od enajstega do petnajstega leta

starosti. Mišljenje pri tej starosti postane abstraktno.

STADIJ KONKRETNIH OPERACIJ:

Za otroke v četrtem razredu osnovne šole je pomemben stadij konkretnih operacij,

saj spadajo v to starostno skupino (od 7 do 11 let). V tem stadiju je značilen

razvoj logičnih operacij. Otrokovo mišljenje postane bolj logično in fleksibilno.

Uporabljati začne logična pravila, ko kaj vidi ali sliši. Vse to miselno

transformira.

Konkretno torej pomeni, da gre za objekte, situacije ali dogodke, ki so resnični

oziroma si jih otrok lahko predstavlja (Batistič Zorec, 2006, str.60). Otroku v tem


8

obdobju pomaga, če lahko vidi predmete ali vsaj njihovo sliko. Piaget je poučeval

otrokovo operativno mišljenje s pomočjo nalog.

Otroci morajo pri šestem ali sedmem letu starosti priti do spoznanja, da če

predmete raztegnemo, se število teh ne spremeni. Večja je samo razdalja med

njimi. Temu pravimo konzervacija števila.

Primer:

Imamo dva niza enakega števila kroţcev. En niz raztegnemo. Ali je število

kroţcev pri obeh nizih še zmeraj enako? Slika 1 prikazuje, kako otrokom

razstavimo kroţce.

Slika 1:Primer konzervacije števila s kroţci

Otroci morajo v fazi konkretnih operacij razumeti konzervacijo dolţine. Pred

otroka postavimo dve enako dolgi paralelni slamici. Eno izmed slamic prestavimo

za pol slamice naprej. Otrok mora vedeti, da sta slamici še vedno enako dolgi,

čeprav nista več paralelni. Otroci ne smejo verjeti v to, da je premaknjena slamica

daljša. Primer, kako nastavimo slamice pred otroke, prikazuje slika 2.

Slika 2:Primer konzervacije dolţine s slamicami

Ena izmed nalog, ki jih je Piaget zastavil otrokom je bila naloga s kozarci. Hotel

je priti do spoznanja, če otroci vedo, če se spremeni oblika tekočine, da se ne

spremeni tudi količina. Otrokom je pokazal dva enaka kozarca z enako vsebino

vode. Iz enega kozarca je prelil vodo v drugi kozarec, ki je bil oţji in višji.

Otrokom je zastavil vprašanje v katerem kozarcu je sedaj več vode. Otroci pri

sedmih letih ţe vedo, da je v obeh kozarcih enaka količina vode, saj nismo nič


9

odvzeli in nič dodali, samo prelili smo. Do tega spoznanja pridejo, ker imajo ţe

razvit pojem reverzibilnosti. Slika 3 prikazuje dva kozarca, ki ju postavimo pred

otroke in jim zastavimo to nalogo.

Slika 3:Primer naloge z dvema različnima kozarcema

Pri desetletnikih in enajstletnikih se razvije konzervacija teţe. To pomeni, da dve

enaki količini gline oblikujemo v dve enaki kroglici. Eno izmed kroglic

preoblikujemo v oţjo in daljšo. Otroci pa morajo ugotoviti, da je teţa obeh

glinenih izdelkov še vedno enaka, kljub preoblikovanju ene od teh.

Šele po dvanajstem letu starosti se pri otrocih razvije sposobnost razumevanja

konzervacije prostornine spodrinjene tekočine. To pomeni, da razumejo, če se dve

enako teţki glineni gmoti potopita v vodo, da se dvigne pri obeh enaka raven

vode, pa čeprav je oblika glinenih gmot različna.

Ena izmed zmoţnosti operativnega mišljenja je tudi klasifikacija. Razumevanje

klasifikacije je odločilnega pomena tudi za razumevanje socialnega sveta,…, ter

za razumevanje drugih šolskih predmetov, npr. geografije, biologije,…( Batistič

Zorec, 2006, str.62).

Pri otrocih v obdobju od sedmega do enajstega leta starosti se pojavljajo problemi

pri risanju reliefa. Razdalje med predmeti mnogokrat ne narišejo natančno, ampak

samo pribliţno. Problemi se pojavijo tudi pri razdaljah in velikostih predmetov,

saj jih večkrat ne rišejo usklajeno. Pri risanju predmetov v merilu se mnogokrat

zgodi, da predmete v manjšem merilu rišejo enako velike in bolj skupaj (Tomšič

N., 2000).


10

2.1.3 Razlika med spoloma

Za razumevanje teorij v otrokovem razvoju je pomembno poznavanje razlike med

spoloma, čeprav je med njima več podobnosti kot razlik. Do razlik med deklicami

in dečki pride zaradi sovplivanja bioloških in kulturnih razlik, kot so spolni

stereotipi, vedenje v medijih, v otrokovem okolju,… Ena izmed razlik je ta, da

dečki raje vstopajo v večje skupine, deklice pa v manjše.

Na razliko med spoloma torej močno vplivajo spolni stereotipi. Ljudje verjamejo

v to, kar je tipično za deklice in kaj za fante. Raziskave so pokazale, da so moški

bolj spolno stereotipni kot ţenske.

Starši so do otrok ţe zelo zgodaj stereotipni. Odrasli pričnejo takoj različno

obravnavati deklice in dečke. Fantke drugače oblačijo, kupujejo jim drugačne

igrače,…Odrasli pri izboru igrač otroke spodbujajo k spolno stereotipni igrači.

Dečke spodbujajo h gibalnim dejavnostim, medtem ko deklice bolj k lepemu

vedenju, pomoči. Pri dečkih agresivnost bolj zagovarjajo kot pri deklicah.

Toleranca do izraţanja čustev je večja pri deklicah. Kadar fantek joka je to

neprimerno vedenje za njega. Opravila, ki jim dajejo deklicam in dečkom se

močno razlikujejo po spolu.

Nekje pri dveh letih se otrok ţe označuje kot fantek ali punčko. Tudi druge okoli

sebe razlikuje po spolu. Otroci imajo zelo močne stereotipe med tretjim in

enajstim letom starosti. Verjamejo, da so ti stereotipi resnični. Spet pa se pojavi

razlika med dečki in deklicami, saj so dečki bolj stereotipno naravnani. Oboji,

dečki in deklice, pripisujejo pozitivne lastnosti sebi in negativne nasprotnemu

spolu.

V obdobju srednjega otroštva se pojavijo med deklicami in dečki razlike v

aktivnostih. Dečki so bolj aktivni kot deklice, pri igri prevladujejo ruvanje,

prerivanje,… Deklice so bolj organizirane pri igri ter tišje. Deklice se bolj

intenzivno igrajo z eno ali dvema najboljšima prijateljicama, medtem ko se dečki


11

raje igrajo v skupinah. Deklice so zelo občutljive za enakopravnost, poštenost.

Dečki radi pritegnejo pozornost nase z govorom, ko govorijo drugi.

Informiranje in poučevanje je ključnega pomena za spolno tipično vedenje. Od

osmega leta dalje otrok praviloma pokaţe enake zmoţnosti za razumevanje

nasprotnega spola. V tem obdobju ima oblikovan koncept spola za ţensko in

moškega (Umek, Zupanič, 2001).


12

2.2 PEDAGOŠKO DIDAKTIČNI SKLOP

2.2.1 Umestitev orientacije v učni načrt druţbe

2.2.1.1 Tematski sklop

Prostorska orientacija v četrtem razredu devetletne osnovne šole spada v učnem

načrtu pod tematski sklop šola, šolanje. Ta sklop zajema ţivljenje v šolski

skupnosti ter prostorsko orientacijo in kartografijo.

Prostorska orientacija in kartografija je sklop, ki vključuje elemente prostorske

orientacije v pouk četrtega razreda osnovne šole. (Bogataj J., 2003, str.9)

2.2.1.2 Predlagane vsebine

Predlagane vsebine pri tematskem sklopu prostorska orientacija in kartografija so:

strani neba, tloris učilnice, načrt šole, ureditev šolskega dvorišča, varna pot v šolo,

varne poti za pešce in kolesarje.(Bogataj J., 2003, str.13.)

2.2.1.3 Operativni učni cilji

Operativni cilji, ki zajemajo tematski sklop prostorska orientacija so:

a) Učenci znajo določati glavne strani neba s soncem, senco, uro in kompasom.

b) Učenci znajo določati lego s pomočjo mreţe na karti.

c) Učenci znajo iskati s pomočjo načrta učilnice, šole, šolske okolice pot, skriti

predmet,…

d) Učenci znajo prepoznati vzorec (logiko) razporeditve prostorov v šoli.


13

e) Učenci znajo določiti lego in pomen posameznih šolskih prostorov ter njihovo

medsebojno povezanost.

f) Učenci spoznajo svojo vlogo pri skrbi za prostore in objekte.

g) Učenci raziščejo in spoznajo varne in manj varne poti v šolo za pešce in

kolesarje.

h) Učenci vrednotijo ureditev šolskega dvorišča z vidika različnih potreb

učencev različnih starosti. (Bogataj J., 2003, str.13.)

2.2.1.4 Dejavnosti

Dejavnosti, ki jih najdemo v učnem načrtu so določanje strani neba, uporabljanje

načrta, risanje tlorisov, zbiranje zamisli o urejanju okolice in šole, načrtovanje,

delo s kompasom in kartiranje nevarnih točk. (Bogataj J., 2003, str. 13)

2.2.1.5 Specialno didaktična priporočila

Didaktična priporočila za tematski sklop prostorska orientacija in kartografija, ki

so navedena v učnem načrtu so sodelovalno učenje, projektno in terensko delo,

izhajamo iz konkretnih razmer, v katere učenci zaidejo kot pešci in kolesarji,

poudarimo pomen odgovornega vedenja in ravnanja v prometu. (Bogataj J., 2003,

str. 13)

2.2.1.6 Medpredmetne povezave

Pri medpredmetni povezavi sta navedena predmeta matematika in prometna

vzgoja. (Bogataj J., 2003, str. 13)

Tematski sklop prostorska orientacija in kartiranje je v medpredmetni povezavi s

sklopom geometrija in merjenje pri predmetu matematika. Eden izmed učnih


14

ciljev v učnem načrtu matematika se glasi: učenci znajo prepoznati in narisati

skladne daljice s pomočjo prozornega papirja, mreţe in ravnila. Torej morajo

učenci znati risati daljice v mreţo, kar se povezuje z druţbo, kjer učenci

pomanjšujejo in povečujejo predmete s pomočjo mreţe.

Učenci se v četrtem razredu pri matematiki učijo tudi o skladnosti likov. Nekatere

predmete si morajo predstavljati s ptičje perspektive in jih tako povezati z liki.

Ugotavljajo, kateri liki so si med seboj skladni in kateri ne. Razumeti morajo,

kateri liki so zadaj in kateri spredaj. Ena izmed nalog v delovnem zvezku od njih

zahteva, da s pomočjo podane legende obarvajo like, ki sestavljajo okolico. Pri

tem morajo upoštevati lego dreves, saj so nekatera pred in druga za hišo. (Hernja,

Vesenjak, 2002) Slika 4 prikazuje primer naloge v delovnem zvezku, kjer morajo

učenci pobarvati like na način, ki smo ga pravkar opisali. Učenci spoznavajo

legendo tudi pri predmetu druţba, kjer se učijo o legendi zemljevida, načrta

učilnic, zgradb, mesta,…

Slika 4:Primer naloge v delovnem zvezku pri matematiki

Vir: Hernja, Vesenjak, 2002, str. 201

2.2.1.7 Temeljni standardi znanja

Temeljne standarde znanja delimo na minimalne, nekoliko zahtevnejše ter

zahtevnejše. Minimalni standardi so zasnovani na nivoju znanja in razumevanja in

naj bi jih dosegli vsi učenci na določeni razvojni stopnji. Nekoliko zahtevnejše

standarde znanja ne dosegajo vsi učenci in so na nivoju uporabe in analize.


15

Zahtevnejši standardi so na področju sinteze in vrednotenja, dosega pa jih le

majhen odstotek učencev.

Minimaln standardi znanja v tematskem sklopu prostorska orientacija in

kartografija so določanje glavnih strani neba (s soncem ali senco, uro ali

kompasom), s pomočjo načrta iskati učilnice, šolo, v šolski okolici skriti predmet,

opredeliti svojo vlogo pri skrbi za prostore in objekte, navesti varne in manj varne

poti v šolo za pešce in kolesarje.

Nekoliko zahtevnejši standardi znanja so s pomočjo mreţe na karti določati lego,

prepoznati vzorec (logiko) razporeditve prostorov v šoli, določiti lego in pomen

posameznih šolskih prostorov ter njihovo medsebojno povezanost, raziskati varne

in manj varne poti v šolo za pešce in kolesarje.

Zahtevnejši standard znanja v tem tematskem sklopu je oceniti ureditev šolskega

dvorišča z vidika različnih potreb učencev različnih starosti. (Bogataj J., 2003)

2.2.2 Primeri uvajanja učencev v prostorsko orientacijo

Učenci v četrtem razredu pri tematskem sklopu prostorska orientacija in

kartografija širijo prostorsko orientacijo iz domačega kraja v svet. Uvajajo se v

različne načine raziskovanja geografskih pojavov in procesov. Navajajo se na rabo

zemljevida. Učenci naj bi se znašli v prostoru v katerem ţivijo.

Pri tematskem sklopu prostorska orientacija in kartiranje lahko uporabljamo

različne dejavnosti, med katere spadajo tudi terensko delo, kartiranje, delo s

kompasom,… Oblike dela so lahko skupinske, individualne, delo v dvojicah,

frontalne,…

Pri uvajanju učencev v prostorsko orientacijo učitelji učence poučujejo v učilnici

in na terenu.


16

2.2.2.1 Delo v učilnici

a) Določanje strani neba

Frontalna in individualna oblika dela se v glavnem nanašata na delo z učbenikom

in delovnim zvezkom.

Učence pri uvajanju v orientacijo lahko v šoli motiviramo na več načinov. Učna

ura pri določanju strani neba se lahko začne npr. z igrico, pri kateri učenci iščejo

neznane predmete. Učiteljica učence motivira tako, da jih usmerja po učilnici po

straneh neba. Pri tem lahko skrije tudi uro in navezuje učno uro z orientacijo s

pomočjo Sonca in ure. Narišejo si Sonce in stojišče. Ob obrazloţitvi učiteljice

ugotavljajo ob pomoči svojih ur, kje je katera stran neba. Učiteljica lahko učence

motivira tudi tako, da jih povabi k ogledu slikovnega gradiva v učbeniku. Ob tem

učenci opisujejo slike in jih povezujejo s vsakdanjim ţivljenjem. Po pogovoru o

orientaciji, ki se nanaša na slikovno gradivo v učbeniku sledi razlaga učiteljice.

Učiteljica učencem razloţi pojme, ki se nanašajo na orientacijo. Obrazloţi jim tudi

potek dela na terenu in opiše pripomočke, ki jih bodo uporabljali. Učence ţe prej

razdeli v skupine in jim poda zadolţitve. Na terenu se navajajo na orientiranje s

kompasom, uro, po soncu,… Po skupinskem delu na terenu sledi tudi reševanje

nalog v delovnem zvezku. Naloge lahko rešujejo kar na terenu, če se nanašajo na

vaje, ki jih takrat izvajajo. (Burnik Kosi, 2003, priročnik) Teţje pa izvedejo

orientiranje po zvezdah, saj otroci zvečer niso v šoli. Zaradi tega za domačo

nalogo ob pomoči staršev naredijo ogled ozvezdij in orientacije z zvezdo

Severnico. Učiteljica pa mora po ogledu ozvezdij v šoli opraviti razgovor z učenci

o tem, kaj so počeli in videli. Ozvezdje Velikega voza učiteljica nariše na tablo in

nato ob risanju obrazloţi, kako najdemo zvezdo Severnico. Pogovorijo se lahko

tudi o tem, pri katerih poklicih je orientacija pomembna. (Hriberšek Balkovec,

2003, priročnik)


17

b) Tloris, načrt in zemljevid

Učenci morajo za razumevanje tlorisa, načrta in zemljevida priti do spoznanja, da

so predmeti na njih narisani v ptičji perspektivi in v zmanjšanem merilu. Ta cilj

doseţejo postopoma. Za učenje tlorisa lahko učiteljica učence motivira npr. tako,

da jim reče naj zamiţijo in si predstavljajo, kako letijo nad mestom in si

prestavljajo, kako objekti izgledajo od zgoraj. (Burnik Kosi, 2003, priročnik)

Objekte in okolico opisujejo tako da povedo, kakšne oblike so in velikosti. Nato

učitelj manjše predmete polaga na prosojnico, učenci pa ugotavljajo, kake oblike

so in jih poskušajo prepoznati. Učenci nato rišejo obrise manjših predmetov in

ugotovijo, da večjih predmetov ne morejo obrisati na manjšem papirju. Zaradi

tega jim učiteljica obrazloţi, da moramo večje predmete risati tako, da jih

pomanjšamo. Pri tem je pomembno seznanjenje učencev o skici, tlorisu in merilu.

Učenci ne smejo pomešati pojma skica in tloris. Učenci morajo najprej osvojiti

pojem merilo, da lahko rišejo tlorise. Merila zemljevidov lahko učenci opazujejo

tudi v atlasu in si pogledajo, kako ga lahko uporabljajo. Učitelji jih morajo

navajati na pomanjševanje in povečevanje predmetov.

Pojem merilo učenci spoznajo ob razlagi o povečevanju in pomanjševanju

predmetov. Pri razlagi pomanjševanja in povečevanja predmetov, lahko npr. za

uvodno motivacijo učiteljica učence razdeli v skupine ali dvojice. Vsaka skupina

dobi štiri risbe v različnih velikostih, ki so razrezane. Te risbe morajo najprej

sestaviti, potem pa ugotoviti ali so predmeti na njih v naravni velikosti ali so

pomanjšani ali povečani. Učenci morajo tako opisati risbe in ugotoviti, v čem je

njihova razlika. Skupaj z učiteljico se pogovorijo, zakaj niso vsi predmeti na

slikah v naravni velikosti. Ob demonstraciji različnih fotografij, zemljevidov,

načrtov, učenci opazujejo zapis merila, ki je zapisan v različnih oblikah. Učenci

nato individualno rešujejo naloge v delovnem zvezku, ki se nanašajo na merilo.

Navajajo se na uporabo pravokotne mreţe tako, da vanjo rišejo predmete v

zmanjšanem in povečanem merilu. Motivacija učne ure, kjer učenci osvajajo novo

snov, in sicer učni načrt učilnice, se lahko začne s prikazom prosojnice z

naključnim načrtom učilnice. Učenci ob njem ugotavljajo, kaj učilnica vsebuje in

zakaj ni to načrt njihove učilnice. Učiteljica nato nadaljuje s frontalno obliko dela,

saj z vprašanji vodi opazovanje vsebin načrta učilnice, ki ga je prikazala na


18

prosojnici. Te sestavine so legenda, naslov, merilo, datum, avtor, tloris,… (Umek,

2002, DZ)

Učiteljica lahko postopoma preide od načrta k zemljevidu. Učenci ugotavljajo

razlike med panoramsko fotografijo in zemljevidom istega območja. Na

zemljevidu mesta iščejo stavbe in ugotavljajo, v katerem delu naselja glede na

strani neba leţijo. Nato poiščejo na karti Slovenije svoj kraj, ter karto orientirajo.

(Burnik Kosi, 2003, priročnik)

c) Varna pot v šolo

Učence lahko pri učenju varne poti v šolo motiviramo na več načinov. Eden

izmed njih je ta, da učiteljica na tablo nalepi plakat, na katerem so narisana

ravnanja ljudi v prometu. Učenci ocenjujejo pravilna in nepravilna ravnanja.

Ogledujejo si sliko in povedo, kaj ljudje počnejo. Opazujejo kje so nevarnosti na

cesti, ţelezniški prehod brez zapornic, ceste brez pločnika, kratka zelena luč na

semaforju. Učenci nato opišejo še nevarnosti, ki jih sami opazujejo na poti v šolo.

Individualno skicirajo pot v šolo in prikaţejo nevarna mesta z legendo.

2.2.2.2 Terensko delo

d) Določanje strani neba

Dejavnosti, ki so primerne za učenje določanja strani neba in orientiranja v

prostoru, se najpogosteje izvajajo na prostem in sicer v skupinah ali v dvojicah.

Pri uporabi kompasa učenci v skupinah ali v paru premikajo kompas v vse smeri

in ugotavljajo premikanje magnetne igle. Nato določijo strani neba. Pomagajo si

lahko tudi z vetrovnico. V delovnem zvezku rešijo naloge, ki se nanašajo na

določanje strani neba s kompasom. V šolskem dvorišču uporabijo metrsko palico

za ugotavljanje sprememb sence. Zapičijo jo navpično v tla in v lepem vremenu

opazujejo čez cel dan, kako se senca spreminja. Ob tem si beleţijo dolţino sence

ob vsaki uri. (Burnik Kosi, 2003, priročnik) Opazovanje palice in njene sence se v

znanem kraju lahko izvaja v daljšem obdobju. Pri tem učenci pridobivajo osnove


19

orientiranja s soncem. Učenci ugotavljajo, da ko je senca palice najkrajša, je ura

ob poldne. Takrat senca kaţe na sever in tako ugotovijo še druge strani neba.

Opazovalnico si lahko učenci naredijo tudi doma. Na terenu se učijo tudi

orientacije z uro. Za to je potrebno veliko vaje. ( Hriberšek Balkovec, 2003,

priročnik)

Učenci lahko v skupinah izdelujejo sončno uro ter vetrovno roţo. S pomočjo

sončne ure vadijo odčitavanje. (Burnik Kosi, 2003, priročnik, str. 60)

e) Tloris, načrt in zemljevid

Za osvajanje nove učne snovi o zemljevidih je primerno tudi terensko delo.

Učenci lahko na neki razgledni točki primerjajo prikaz območja na karti in

pokrajini. Na prostem se lahko gibljejo s pomočjo karte in s pomočjo njene mreţe

določajo lego objektov. (Burnik Kosi, 2003, priročnik)

f) Varna pot v šolo

Učenci opazujejo v bliţini šole, kako se vedejo drugi udeleţenci v prometu.

Opazujejo njihovo ravnanje pri prečkanju ceste, ustavljanje avtomobilov,

izstopanje učencev iz avtobusa,… Po opazovanju sestavijo skupni zemljevid

nevarnih mest na poti v šolo. (Umek, 2006, priročnik)

2.2.3 Vsebina učbenikov in delovnih zvezkov glede na zaloţbo

2.2.3.1 Založba Modrijan

Učbenik

Naslov

Tematski sklop prostorska orientacija in kartografija zajema v učbeniku Druţba in

jaz 1 naslov Beremo in rišemo zemljevide. Zajema šest podnaslovov in sicer


20

Orientacija, Načrt učilnice, Rišemo tlorise, Povečujemo in pomanjšujemo, Načrt

učilnice, Ali je moja pot v šolo varna.

Vsebina

Učbenik pri vsakem poglavju najprej na kratko opisuje vsebino poglavja. Bistvo

je zajeto v modrem okvirčku. V rumenem okvirčku so opisani pojmi.

Pri prvem podnaslovu Orientacija je razumljivo napisano, kako določamo strani

neba. Na kratko je opisano, kako določamo strani neba s kompasom, uro, Soncem

in senco. Senca predmetov je prikazana s sliko, na kateri je deklica, ki je obrnjena

proti senci, severu. Določanje juga s pomočjo ure je ponazorjeno z slikama dveh

ur, kjer je pri eni uri mali kazalec na devet, pri drugi na šest in kaţeta na sonce.

Kot med malim kazalcem in številko dvanajst je razpolovljen in kaţe na jug. Ena

izmed slik v učbeniku prikazuje vetrovnico. Na njej so označene vse glavne strani

neba in tudi stranske. Ob drugi sliki je narisana vetrovnica in ob njej kompas.

Ponazorjeno je, kako pravilno obrnemo vetrovnico s pomočjo kompasa in tako

ugotovimo strani neba. Ob slikovnem gradivu je na kratko opisano, kaj

ponazarjajo slike. Bistvo orientacije je povzeto v modrem okvirčku.

V podnaslovu Načrt učilnice je slika načrta učilnice ene izmed osnovnih šol.

Načrt vsebuje naslov, tloris z vetrovnico, mreţo, legendo z znaki, merilo, datum,

avtorja,… Ti pojmi so na kratko obrazloţeni ob sliki. V oranţnem okvirčku sta

definicije tlorisa in obrisa. Bistvo načrt je opisano v modrem okvirčku.

V poglavjih Rišemo tlorise ter Povečujemo in pomanjšujemo je risanje predmetov

jasno obrazloţeno. Opisano je kako se rišejo tlorisi in kaj pomenijo, kako

narišemo predmete v zmanjšanem merilu,… Pomanjševanje in povečevanje je

opisano s pomočjo uporabe fotokopirnih strojev, mreţe, fotografij,…Pri poglavju

Rišemo tlorise, je ptičja perspektiva ponazorjena tudi ob slikovnem gradivu.

Sprva s pomočjo slike drevesa, ki je najprej naslikan od strani, potem pa od zgoraj

in potem še ob fotografiji posod na mizi. Ob slikah je obrazloţitev, kako moramo

gledati predmete, če ţelimo risati tlorise. Za boljšo predstavo sta v učbeniku še

fotografiji, na katerih sta otroka, ki opazujeta avtomobil v ptičji perspektivi, ker


21

bosta narisala njegov tloris. Povečanje in pomanjševanje predmetov je

ponazorjeno na podoben način. Fotografija sadnega drevesa je najprej

pomanjšana, potem pa je fotografiran še cvet tega drevesa, ki je povečan.

Pomanjševanje in povečevanje ponazarja tudi fotografija kovanca. Ob njem je

meter, ki nam pomaga pri ugotavljanju velikosti kovanca v resnici. Tri fotografije

ponazarjajo kovanec v zmanjšanem merilu, zvečanem merilu in v naravni

velikosti. V učbeniku je obrazloţeno in naslikano, kako lahko otroci rišejo

predmete v mreţo, jih povečujejo in pomanjšujejo. Pomanjševanje in povečevanje

risb je mogoč tudi s pomočjo fotokopirnega stroja, kar je ponazorjeno s pomočjo

fotografije.

Podnaslov Načrt šole zajema kratek opis zgradbe načrta. Narisan je tudi tloris

štirirazredne šole. Ob njem so slike otrok, ki razmišljajo o izboljšanju prostorov v

šoli s pomočjo tlorisa. Obrazloţeno je, da načrte za zgradbo šole rišejo arhitekti.

V podnaslovu Ali je moja pot v šolo varna učence seznanja s prometnimi

nevarnostmi na poti v šolo, s pomočjo načrta okolice ene izmed ljubljanskih

osnovnih šol. Narisan je načrt okolice osnovne šole, ki ponazarja nevarne poti na

poti v šolo. Fotografije v učbeniku ponazarjajo prečkanje otrok preko

nezavarovanega ţelezniškega prehoda, hoja otrok ob cesti brez pločnika,

prečkanje ceste preko prehoda za pešce brez semaforja. S tem opozarja otroke na

prometne nevarnosti.


22

Slika 5 prikazuje stran v učbeniku, kjer vidimo, kako so razporejene slike in

besedilo.

Slika 5:Slika strani v učbeniku zaloţbe Modrijan

Vir: Umek, Janša Zorn, 2002, str.20

Delovni zvezek

Naslov

Naslovi v delovnem zvezku se popolnoma ujemajo z naslovi v učbeniku.

Vsebina

Vsebina se ujema z vsebino v učbeniku. Odgovore na vprašanja v delovnem

zvezku, lahko najdemo v učbeniku.

Naloge in vprašanja

Navodila pri reševanju nalog so jasno zastavljena. Vprašanja in naloge niso

dvoumne.


23

Prva naloga pri naslovu Orientacija, je določanje smeri predmeta ob pomoči

vetrovnice, ki je narisana v delovnem zvezku. Vetrovnico morajo učenci najprej

označiti s stranmi neba. Nato jo orientirajo s kompasom. Ugotoviti še morajo, v

kateri smeri neba je predmet, ki so si ga izbrali. Druga naloga učence navaja na

uporabo ure in Sonca. Na risbo v delovnem zvezku morajo poloţiti ročno uro in

mali kazalec obrniti proti narisanemu Soncu. Ugotoviti morajo kje je jug. Tretja

naloga se nanaša na orientiranje po zvezdah. Podano imajo ozvezdje Malega voza

in morajo narisati zvezdo Severnico.

Podnaslov Načrt učilnice zajema v delovnem zvezku dve nalogi. Pri prvi nalogi

imajo narisan načrt šolske knjiţnice, ki ga morajo dopolniti z naslovom. Iz njega

morajo razbrati datum, avtorja, predmete. S pomočjo legende morajo ugotoviti,

kake zvrsti knjig imajo v knjiţnici in katerih je več. Z merilom morajo določati

razdalje in dolţine predmetov. Po poljih se morajo znati orientirati. Druga naloga

zahteva od učencev, da poiščejo tri zemljevide ali načrte in ugotavljajo katere

sestavine vsebujejo.

Prva naloga pri podnaslovu Rišemo tlorise zahteva od učencev, da ugotovijo, iz

obrisa kovanca je kateri. Učenci morajo risati tlorise manjših predmetov, starši ali

ostali sošolci pa jih poskušajo prepoznati. Druga naloga zahteva od učencev, da

znajo razlikovati tlorise po velikosti. Pri tretji nalogi morajo skicirati tloris svoje

mize s predmeti. Četrta naloga vsebuje mreţo, v katero bi naj učenci narisali tloris

učilnice, označili strani neba in dodali še tlorise predmetov v učilnici.

Pri podnaslovu Povečujemo in pomanjšujemo je pri prvi nalogi v mreţi narisan

slon, ki ga učenci morajo pomanjšati. Pomanjšano mreţo imajo ţe narisano. Pri

drugi nalogi imajo narisanega metulja, ki pa ga morajo povečati.

Podnaslov Načrt šole vsebuje v delovnem zvezku štiri naloge. Pri prvi morajo

učenci ugotoviti razporeditev prostorov v šoli. Narisati morajo tloris šole. Druga

naloga vsebuje vprašanja, povezana z razporeditvijo prostorov glede na strani

neba, ki jih morajo dopolniti. Pri tretji nalogi morajo opisati poţarno pot. Zadnja


24

naloga zahteva od učencev da napišejo, kateri prostori v šoli so jim všeč in katere

bi spremenili.

Prva naloga pri podnaslovu Ali je moja pot v šolo varna pričakuje od učencev, da

bodo ocenili nevarnosti na svoji poti v šolo. Pri drugi nalogi je slika, ki ponazarja

nepravilna ravnanja v cestnem prometu. Vse te nepravilnosti morajo učenci

poiskati. Pri tretji nalogi morajo skicirati svojo pot v šolo in označiti nevarna

mesta.

Slika 6 je prikaz ene izmed strani v delovnem zvezku, kjer lahko vidimo način

razporeditve nalog in obenem slikovnega gradiva.

Slika 6:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe Modrijan

Vir: Umek, Janša Zorn, 2002, str.18


25

2.2.3.2 Založba Mladinska knjiga

Učbenik

Naslov

Naslov, ki zajema tematski sklop o orientaciji v prostoru in kartografiji, se glasi

Kako se znajdemo v prostoru in vsebuje podnaslove Orientacija, Pogled od

zgoraj-tloris, Nastanek in uporaba zemljevida, Od načrta do zemljevida ter

Stanovanje.

Vsebina

V učbeniku se pod naslovom Kako se znajdemo v prostoru nahajajo slike, ki

ponazarjajo, kje vse potrebujemo orientacijo (pri tabornikih, doma, v mestu,..). To

slikovno gradivo otrokom pomaga, da laţje razumejo, kaj se bodo pri tej temi

učili.

Pod naslovom Orientacija je najprej na kratko opisano, kaj pomeni orientacija in

kje jo potrebujemo. Nato je ob slikah obrazloţeno, kako s pomočjo Sonca in

kompasa ugotovimo, kje je katera stran neba. Opisano je, kako se kompas

uporablja in kako je sestavljen. Obrazloţena je tudi primerjava predmetov v

naravi in na zemljevidu. Na koncu poglavja Orientacija so navedene zanimivosti,

ki jih najdemo pod vprašanjem ali veš ter definicije besed neznank.

Orientaciji sledi podnaslov Pogled od zgoraj-tloris, ki zelo na kratko opisuje tloris

predmetov ob zračnem posnetku mesta.

O tem kako nastane zemljevid, govori podnaslov Nastanek in uporaba zemljevida.

Narisan je načrt mesta, ki vsebuje legendo. Zraven je obrazloţitev tega, kaj načrt

mesta vsebuje in kako nastane. Podobno je opisana tudi slika zemljevida. Naštete

so vrste zemljevidov. Omenjena je mreţa na zemljevidu in na kratko opisana

njena uporaba.


26

Nastanku in uporabi zemljevidov sledi podnaslov Stanovanje. Stanovanja so na

kratko opisana. V učbeniku so slike tlorisov različnih stanovanj z legendo. Ob njih

je opisano, kje so stanovanja in kdo v njih ţivi. Narisani so tlorisi stanovanja v

bloku, hiše na podeţelju, hiše v bliţini mesta in sobe v dijaškem domu.

Slika 7 nam kaţe, kako izgleda prva stran v učbeniku zaloţbe Mladinska knjiga,

ki se nanaša na orientacijo. Na njej lahko vidimo razporeditev slikovnega gradiva

in besedila.

Slika 7:Slika strani v učbeniku zaloţbe Mladinska knjiga

Vir: Burnik Kosi, 2002, str.68

Delovni zvezek

Naslov

Delovni zvezek je narejen tako, da je v njem 44 različnih vprašanj, ki se nanašajo

na vsebino v učbeniku. Glavni naslov Kako se znajdemo v prostoru se ujema z

naslovom v učbeniku.


27


Pod temo Kako se znajdemo v prostoru je v delovnem zvezku osem nalog. Prva

naloga od učencev zahteva, da v vetrovnico vpišejo strani neba in napišejo kaj

pomenijo angleške kratice. Pri drugi nalogi je narisano ozvezdje velikega voza in

označena zvezda Severnica. Učenci morajo napisati, kje je katera stran neba, če so

obrnjeni proti tej zvezdi.

Tretja naloga vsebuje načrt kraja, učenci pa morajo dopolniti legendo. Naloga od

njih zahteva, da iz načrta odčitajo dogovorjene znake in jih pravilno vpišejo v

legendo.

Naloga Spoznavam okolico šole se nanaša na načrt njihove šole. Ta načrt morajo

orientirati in ugotoviti, kje se nahaja šola glede na strani neba. Poiskati morajo še

večje zgradbe v okolici in spremembe. Pri naslednji nalogi, ki ima naslov Kje sem

doma, je narisan zemljevid Slovenije. Učenci se morajo orientirati in ugotoviti kje

so doma.

Pri šesti nalogi morajo učenci narisati tloris učilnice z legendo. Sedma naloga od

njih zahteva, da narišejo podobo svojega doma in ga opišejo. Zadnja naloga

vsebuje opis, kako kartiramo in kaj to pomeni. Otroci morajo opisati, s čim se

ljudje v bliţini njihovega doma ukvarjajo.

V delovnem zvezku sta tudi izpolnjevanka in kviz. Pri izpolnjevanki morajo otroci

vedeti, da nam smer v kompasu kaţe magnetna igla. Malo več znanja pa

potrebujejo pri kvizu. Na temo Kako se znajdemo v prostoru, se nanaša šest

vprašanj.


28

Na sliki 8 je primer strani v delovnem zvezku.

Slika 8:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe Mladinska knjiga

Vir: Burnik Kosi, 2006, str.45

2.2.3.3 Založba DZS

Učbenik

Naslov

Naslov v učbeniku Kako se znajdemo v prostoru, zajema tematski sklop o

orientaciji v prostoru in kartografiji. Podnaslovi so Ali veš, kje…? Ali veš kako

pridemo; Kako se orientiramo v naravi s kompasom;, Od tlorisa do načrta;, Od

načrta do zemljevida;, Zemljevid-kaj je to?

Vsebina

Prvi podnaslov Ali veš, kje je…? Ali veš kako pridemo…?, se začne s stripom o

dveh otrocih, ki sprašujeta starejšo gospo, kje je lutkovno gledališče. Gospa da

otrokoma pomanjkljiva navodila, saj po njenem opisu ne vesta, kje naj najdeta


29

gledališče. Prvo poglavje učencem opisuje, kako naj razloţijo mimoidočemu pot

do cilja in da si lahko pomagajo tudi s skico. Kadar ţelimo sami priti do ţelenega

cilja, si lahko pomagamo z orientacijo po soncu, s pomočjo sence, po zvezdah,…

Nadaljevanje prvega poglavja opisuje določanje strani neba, katere strani neba

poznamo, kako jih določimo s pomočjo sence in kaj vsebuje vetrovna roţa.

Določanje strani neba je ponazorjeno tudi s slikovnim gradivom. V sivih

okvirčkih so razlage, kaj pomeni orientirati se in kaj nam pove orientacija. Modri

okvirčki se nanašajo na delovni zvezek, saj otroke nagovarjajo, naj naredijo

naloge v delovnem zvezku, ki se nanašajo na to poglavje.

Podnaslov Kako se orientiramo v naravi s kompasom, otrokom postopoma

razlaga, na katere načine se vse lahko orientiramo in na koncu opisuje orientiranje

s kompasom. Najprej je ob slikah opisano orientiranje po zvezdi Severnici. Nato

je obrazloţeno, kako se ob lepem vremenu orientiramo z uro. Modri okvirček

učence nagovarja, naj rešijo nalogo v delovnem zvezku, ki se nanaša na to temo.

Ob fotografijah mest je obrazloţitev, kako lahko ugotovimo s pomočjo naravnih

znamenj, kje je katera stran neba. Vendar ta način orientiranja ni zanesljiv za

razliko od kompasa. V rumenem okvirčku je razlaga kaj je kompas. Ob sliki

kompasa je na kratko opisano, kaj vsebuje in kako se po njem orientiramo.

S pomočjo obrisa in odtisov je pri podnaslovu Od tlorisa do načrta opisan tloris.

Na slikah so narisane škarjice in njihov obris, odtis čevlja in odtis otroka v snegu.

Opisano je tudi, da vseh predmetov ne moremo narisati v naravni velikosti, zato

jih moramo pomanjšati ali povečati in zraven napisati, kakšno je merilo. V

rumenem okvirčku je definicija tlorisa in merila. Ob slikah načrta kraja,

stanovanja in merjenje mize je opisan načrt. Obrazloţena so merila za risanje

načrtov.

Naslednji podnaslov se imenuje Kako od načrta do zemljevida. Ob slikah je

opisana ptičja perspektiva. Ob fotografijah mest so slike načrta, ki se ujemajo s

fotografijami. Sledi opis legende in slika zemljevida.

Podnaslov Zemljevid kaj je to, prikazuje letalsko snemanje pokrajine, risarjevo

risanje zemljevida in slike zemljevidov. V sivem okvirčku je definicija


30

zemljevida. Ob slikah so opisane različne vrste zemljevidov. Obrazloţeno je tudi,

kako se s pomočjo kompasa in zemljevida orientiramo. Na koncu poglavja je

opisana in narisana še pravokotna mreţa.

Slika 9 nam prikazuje primer slike v učbeniku zaloţbe DZS, kjer je vidno, kako

nazorno je prikazan pogovor med otroci, ki iščejo gledališče in starejšo gospo.

Slika 9:Slika strani v učbeniku zaloţbe DZS

Vir: Hriberšek Balkovec, 2005, str.80

Delovni zvezek

Naslov

Naslovi v delovnem zvezku se ujemajo z naslovi v učbeniku.


Prva naloga v delovnem zvezku, ki se nanaša na orientacijo od učencev zahteva,

da doma opazujejo sončni vzhod in zahod. Zraven si morajo beleţiti datum in kje

sonce vzhaja in zahaja. Pri drugi nalogi je narisana vetrnica, v katero morajo


31

vpisati glavne in stranske strani neba. Tretja naloga se nanaša na opazovanje

sence. Senco morajo opazovati na šolskem dvorišču ob lepem vremenu. Naloga

od učencev zahteva, da v tla zapičijo metrsko palico in zarisujejo vsak dan ob isti

uri dolţino sence. Pri četrti nalogi morajo napisati, pri katerih poklicih uporabljajo

kompas.

Naslednji sklop nalog se nanaša na naslov Kako se orientiramo v naravi in s

kompasom. Učenci se morajo pri prvi nalogi znati orientirati z uro. S pomočjo ure

morajo ugotoviti, kje je katera stran neba, če stojijo na šolskem dvorišču. Pri drugi

nalogi učenci opazujejo, kako se obnaša magnetna igla pri kompasu. Zadnja

naloga se nanaša na orientacijo po zvezdah. S pomočjo ozvezdja Velikega in

Malega voza morajo poiskati zvezdo Severnico.

Pri podnaslovu Od tlorisa do načrta se nahajata dve nalogi. Pri prvi morajo učenci

orisati manjše predmete, ki jih najdejo v učilnici. Druga naloga od učencev

zahteva, da poiščejo načrte slovenskih mest in odčitajo, v kakšnem merilu so.

Kako od načrta do zemljevida, se imenuje naslednji podnaslov, ki vsebuje tri

vprašanja. Pri prvem morajo učenci skicirati svoje okolje. Druga naloga zahteva

od učencev, da se orientirajo po sliki mesta. Skicirati morajo pot od enega mesta

do drugega in označiti nevarna mesta. Pri zadnjem vprašanju iščejo zaklad po

navodilih. Narisano imajo skico mesta z legendo.

Zadnji podnaslov pri tematskem sklopu prostorska orientacija in kartografija se

imenuje Zemljevid, kaj je to. Prvo vprašanje v delovnem zvezku od učencev

zahteva, da najdejo nekaj zemljevidov in iz njih odčitajo naslov ter merilo. Drugo

vprašanje se glasi, kaj bo jedel jeţek. Narisano imajo mreţo z jeţkom in hrano. Po

navodilih se morajo orientirati in ugotoviti, do katere hrane jeţek pride. Pri tretji

nalogi učenci poiščejo zemljevid večjega kraja, mu poiščejo središče ter določijo

njegovo lego. Četrta naloga vsebuje mreţo, ki je označena s črkami in številkami.

Učenci se morajo znati orientirati po poljih.

Na koncu tega sklopa je list z naslovom Beleţka.


32

Slika 10 prikazuje stran iz delovnega zvezka, kjer vidimo razporeditev besedila,

tabel in drugega gradiva.

Slika 10:Slika strani v delovnem zvezku zaloţbe DZS

Vir: Hriberšek Balkovec, 2005, str.66.

2.2.4 Vaje za orientacijo v naravi

Orientacija je veščina, ki nam pomaga znajti se v neznanem okolju (Cankar,

Čadeţ, Krapar, Kovačič, Petrovič, Ravnikar, 2006, str. 131). Vsi pa pri

orientiranju nismo enako dobri. Te veščine se moramo tudi naučiti in jo uriti.

Pri vajah v naravi moramo učence opozoriti, da naj ne uničujejo okolje in naj ne

hodijo po nepokošenih travnikih. Skrbeti morajo, da narave ne onesnaţujejo, ne

mečejo odpadkov. Cvetlice, gobe in veje naj pustijo nedotaknjene. Obnašati se

morajo lepo, naj ne kričijo in so prijazni do drugih ljudi.

Vaje za prihod na cilj s podanimi navodili:

V naravi lahko otrokom pripravimo različna tekmovanja, ki jih usmerja do cilja.

Eno izmed tekmovanj zgleda tako, da učence usmerjajo do cilja rdeče bela


33

znamenja na drevesu, večjih kamnih,… Taka znamenja imenujemo markacije.

Učence razdelimo v skupine, ki štejejo od 3-5 članov. Pošiljamo jih do cilja, tako

da jim rečemo, naj sledijo oznakam. Med skupinami pustimo 10-minutni časovni

razmik. Za tako igro je pomembno, da sodelujeta vsaj dva učitelja. Eden je na

startu, drugi na cilju. Učencem dajemo vmesna navodila na lističih, ki jih

opozarjajo na odcepe, pasti na poti,… Pozorni moramo biti, da so markacije

dovolj gosto označene, ker se učenci ne smejo izgubiti.

Učencem pa lahko neoznačeno pot tudi opišemo na listih. Opozoriti jih moramo,

da naj navodila dobro preberejo. Najbolje je, da eden izmed učencev navodila

glasno bere, ostali zbrano poslušajo. Skupine pošiljamo na cilj s štiri do šest

minutnimi presledki. Navodila in kemične svinčnike jim razdelimo tik pred

startom.. Učencem poleg navodil damo tudi naloge, ki vsebujejo vprašanja o poti.

Na njih učenci opisujejo pot, pripisujejo razne podatke, ki jih srečajo na poti,...

Tako vemo, da učenci niso prišli na cilj po drugi, napačni poti. Tista ekipa, ki

pride prej do cilja po pravi poti z vsemi učenci, je zmagovalna.

Tekmovanje lahko pripravimo tudi tako, da skrijemo pisma. Navodila skupaj z

nalogami dajemo sproti, tako da jih skrijemo nekje na poti do cilja. Prvo navodilo

dobijo učenci na startu. Usmerja jih do prve kontrolne točke kjer najdejo pismo z

naslednjim navodilom in nalogo. Tako nadaljujejo, dokler ne najdejo zadnjega

pisma, ki jih usmerja do cilja.

Nekoliko bolj zanimiva za učence je tekma »lov na lisico«. Učence na startu

motiviramo z zgodbico o lisicah. Tri lisice bi naj puščale sledove, ki jih

ponazorimo z belimi pravokotnimi lističi v razdalji 20 metrov. Na startu imamo tri

mize, pri katerih dajemo navodila za sledi treh lisic, pri vsaki mizi za različno

lisico. Učencem damo na startu navodilo, ki jih vodi najprej do sledi prve lisice.

Povemo jim, da morajo najti tudi lisico, ki ni daleč stran od sledi in je

ponazorjena z rdeče-belo prizmo. Tam je tudi luknjač, s katerim si na

tekmovalnem kartončku ki ga dobijo na startu, označijo kontrolno točko. Luknjač

za potrjevanje pristnosti je pripomoček, ki ima na koncu konice v določenem

vzorcu. Vsaka konica ima svoj vzorec. Potrjevanje pristnosti lahko določimo še na

druge načine. Lahko uporabimo metode trganje listkov, barvne flomastre,


34

prepisovanje gesel,… Ko najdejo prvo lisico, se vrnejo na start in tako

nadaljujejo, dokler ne najdejo vseh lisic. Za laţje orientiranje pa lahko ţe na

začetku pripravimo skico proge, ki jo damo na startno mizo.

Ne smemo pozabiti na tekmovalni kartonček, ki ga pri teh igrah razdelimo vsaki

skupini. Vseboval bi naj štartno številko, ime ekipe, ime članov ekipe, čas prihoda

na cilj, štartni čas, tekmovalni čas, kontrolne točke, doseţeno mesto. Kontrolni

kartonček se izpolnjuje sproti.(Kristan, 1994)


35

2.3 PROSTORSKO ORIENTACIJSKI SKLOP

2.3.1 Opredelitev orientacije

»Z orientacijo se srečamo takrat, ko zapustimo znano okolje, kjer se gibljemo

avtomatično – brez premisleka« (Cankar, Čadeţ, Krapar, Kovačič, Petrovič,

Ravnikar, 2006, str. 5). »Beseda orientacija izhaja iz latinske besede orient, ki

pomeni smer neba, kjer vzhaja sonce« (Prosen, 1991, str.3). Neznano okolje lahko

obvladamo tako, da z znanjem, z izkušnjami, tehničnimi pripomočki lahko ves čas

vemo kje se nahajamo in znamo najti pot nazaj.

Orientacija pomeni določanje katerekoli nebesne smeri. Glavne smeri neba so

sever (N-north), jug (S-south), vzhod (E- east) in zahod (W-west). Če vemo kje je

ena izmed teh smeri neba potem lahko določimo tudi ostale. Pri orientiranju si

lahko pomagamo z vetrovnico, ki prikazuje vse strani neba, tudi stranske in nam

jo prikazuje slika 11. (Prosen,1991,str.3)

Slika 11:Vetrovnica z označenimi stranmi neba z angleškimi kraticami

Vir: Prosen, 1991, str. 4

Orientiramo se lahko na več načinov in z različnimi pripomočki. Lahko se

orientiramo s pomočjo znamenj v naravi (mah, štori, hribi,…), s pomočjo

nebesnih znamenj (luna, sonce, zvezde,…), s tehničnimi pripomočki (kompas,…).


36

Orientacijo delimo na geografsko in topografsko. Geografska zajema določanje

strani neba s kompasom, s pomočjo zvezd, medtem ko topografska vključuje

določanje stojišč, poloţaja objektov in izbiro smeri za nadaljnje gibanje. (Cankar,

Čadeţ, Krapar, Kovačič, Petrovič, Ravnikar, 2006)

2.3.2 Orientacija nekoč

V naravi se je znal orientirati ţe prvobitni človek. Zelo dobro so se morali znati

orientirati nomadi, saj so se venomer selili. Predniki so imeli veliko bolje razvit

čut za orientacijo. Pripomočkov niso imeli, ampak so se orientirali po naravnih

znamenjih.

Ljudje so zaradi iskanja novih pokrajin, trgovanja vedno več potovali, zato so se

morali znati orientirati. Potovali so tudi na širnih prostranstvih oceanov. Pred

petsto leti so pomorščaki odkrivali nova ozemlja, saj še velik del Zemlje ni bil

raziskan (Chancellor, 2004, str. 22.). Sprva so se orientirali z opazovanjem narave

in vesoljskih teles, kasneje pa so izumili pripomočke za določanje strani neba kot

je kompas. V srednjem veku so ţe uporabljali kompas. Uporabljal ga je ţe Marco

Polo v 13. stoletju.(Kristan, 1994, str.2)

Za orientacijo je zelo pomemben tudi zemljevid. Starost prvih zemljevidov sveta

je okrog 1800 let. Vsebovali so znane deţele, oceane in morja. Manjkala so

ozemlja Amerike, Avstralije, Antarktike, saj še do takrat niso bila odkrita.

(Chancellor, 2004)

2.3.3 Načini orientiranja

Orientiramo se lahko na različne načine in z različnimi pripomočki. Orientacijo

delimo na geografsko in topografsko (Cankar, Čadeţ, Krapar, Kovačič, Petrovič,

Ravnikar, 2006, str. 5). Geografska orientacija obsega poznavanje in načine

določitve strani neba (Cankar, Čadeţ, Krapar, Kovačič, Petrovič, Ravnikar, 2006,

str. 6). Orientiramo se lahko na več načinov.


37

2.3.3.1 Orientacija po Soncu

Sončev sistem:

Sonce je nam najbliţja zvezda in središče Sončevega sistema. Svetlobna hitrost

Sonca potuje 300000 km na sekundo in potrebuje osem minut, devetnajst sekund,

da pripotuje do Zemlje. Sonce je namreč od Zemlje oddaljeno kar 149600000 km.

Premer Sonca je 109-krat večji od Zemljinega, torej meri 1392000 km. Njegova

temperatura je visoka najmanj 14 milijonov °C. Masa Sonca je 330000-krat večja

od Zemljine. Nastanek Sončevega sistema sega pribliţno 4600 milijon let nazaj.

Nastal je z zgoščevanjem iz sončne meglice, vrtečega se oblaka plina in prahu ter

s silo teţnosti. Tako je nastalo tudi Sonce. Planete pa so oblikovala jedra sončne

meglice. Zaradi prvotnega vrtenja sončne meglice kroţijo planeti okrog Sonca v

isti smeri. Sončev sistem sestavljajo devet večjih planetov in njihovi sateliti,

kometi, meteoriti, tisoče manjših planetov, medplanetarni plini, prah … Poznamo

devet planetov, ki kroţijo po eliptičnih tirih okrog Sonca. Najbliţje Soncu je

planet Merkur, sledijo mu Venera, Zemlja, Mars, Jupiter Saturn, Uran, Neptun,

Pluton. (Ţnideršič, 1998)

Zemlja kroţi okoli svoje osi kar imenujemo rotacija. En obrat Zemlje traja 24 ur,

posledica obrata pa sta dan in noč. Zemlja pa ne kroţi samo okoli svoje osi,

ampak tudi okoli Sonca. Navidezna črta kroţenja Zemlje okrog Sonca se imenuje

ekliptika. Čas, ki ga Zemlja potrebuje za en obrat okoli sonca je 365 dni in 6 ur.

Posledica kroţenja Zemlje okrog Sonca, kar imenujemo revolucija, so letni časi.

Zaradi nagnjenja zemeljske vrtilne osi nastajajo letni časi, različno dolgi dnevi ter

različni vzhodi in zahodi Sonca. Pri nas se zgodita dva solsticija in dve enakonočji

letno. Solsticij ali Sončev obrat je tisti trenutek, ko je Sonce najvišje ali najniţje

nad nebesnim akvatorjem oziroma je Sonce ob poldnevu navidezno najseverneje

ali najjuţneje na nebu. Poletni sončev obrat se zgodi običajno od 21. do 23. junija.

Takrat se pri nas začne poletje in Sonce vzhaja na severovzhodu in zahaja na

severozahodu. Zimski solsticij se zgodi od 21. do 22. decembra in se z njim začne


38

zima. Takrat Sonce vzhaja na jugovzhodu in zahaja na jugozahodu. Slika 12 nam

prikazuje poletni in zimski sončev obrat.

Slika 12:Prikaz zimskega in poletnega sončevega obrata

Vir: http://www.rise.org.au/info/Tech/house/image039.jpg

Poznamo pa tudi enakonočja, ki so prikazana na sliki 13. Eno se zgodi 21. marca z

začetkom pomladi, drugo pa 23. septembra z začetkom jeseni. Ob enakonočju

Sonce vzhaja točno na vzhodu in zahaja točno na zahodu. Skozi celo leto je ob

poldne Sonce točno na jugu. (Prosen, 1981)

Slika 13:Prikaz enakonočja

Vir: http://www.rise.org.au/info/Tech/house/image039.jpg

Določanje strani neba s pomočjo Sonca

Kadar podnevi nimamo nobenih pripomočkov za orientiranje, lahko določimo

stran neba s pomočjo Sonca. Sonce vzhaja na vzhodni strani neba, zahaja pa na

zahodni. Točki obzorja na katerih Sonce vzhaja in zahaja nista vsak dan isti. Okoli

poldneva je Sonce vedno na jugu. Sever je na nasprotni strani od juga. Sence

predmetov ob tej uri kaţejo na sever. V dnevih v začetku pomladi in v začetku

http://www.rise.org.au/info/Tech/house/image039.jpg



39

jeseni Sonce vzhaja iz horizonta točno na vzhodu in točno na zahodu zahaja.

(Prosen, 1991)

Določanje strani neba s pomočjo Sonca in ure

Pri določanju strani neba si lahko pomagamo tudi z uro in Soncem, kot je

prikazano na sliki 14. S pomočjo Sonca in ure lahko določimo jug. Uro nastavimo

tako, da kaţe mali urni kazalec v smer Sonca. Kot med malim urnim kazalcem in

številko dvanajst razpolovimo. Simetrala kota kaţe na smer proti jugu. Kadar

imamo digitalno uro si lahko narišemo na list papirja uro s trenutnim poloţajem

kazalcev in tako določimo na enak način juţno stran neba. (Prosen, 1981)

Slika 14:Ponazoritev orientiranja z uro in Soncem

Vir: http://www2.arnes.si/~btivad/s-stuff/orientacija.doc

Določanje strani neba s pomočjo palice in Sonca

Orientiramo se lahko tudi s palico in Soncem. Če zapičimo navpično palico v

vodoravna tla, lahko določimo strani neba. Pomagamo si z začrtanjem kroga na

tleh, kjer nam palica predstavlja njegovo središče. Polmer kroga naj bo malo

manjši od trenutne sence dolţine palice. To naredimo dopoldne, ko je Sonce

visoko na nebu. Ko se senca dotakne zarisanega kroga, označimo točko dotika

kroţnice in sence s točko A. Kadar je senca palice najkrajša je ura dvanajst.

Nadaljujemo z opazovanjem sence. Ko se senca popoldne spet dotakne kroţnice,

ta dotik označimo s črko B. Razpolovišče razdalje med črkama A in B označimo s

http://www2.arnes.si/~btivad/s-stuff/orientacija.doc


40

črko R in tako dobimo najkrajšo senco, kar pomeni, da je takrat bila ura dvanajst

in je senca kazala proti severu. Takšno določanje strani neba je zelo zamudno

(Prosen, 1991)

2.3.3.2 Orientacija po zvezdah

Orientacija po zvezdi Severnici s pomočjo Velikega voza

Veliki voz leţi v ozvezdju Velikega Medveda. Veliki voz sestavlja sedem svetlih

zvezd v obliki voza, od tega je šest belih in ena oranţna. Veliki voz nam skupaj z

Malim vozom pomaga pri iskanju zvezde Severnice.

Po zvezdah se lahko orientiramo v jasnih nočeh. Na severni nebesni polobli

določa Sever zvezda Severnica. Zelo natančno je orientiranje po njej. Najdemo jo

tako, da najprej poiščemo Veliki voz in razdaljo osi med zadnjima dvema

njegovima zvezdama petkrat podaljšamo. Zvezda Severnica nam kaţe točno smer

proti severu in je del Malega voza. Veliki voz pri nas nikoli ne zaide, zato lahko s

pomočjo njega ob jasni noči vsakokrat najdemo zvezdo Severnico (Prosen, 1981).

Primer, kako lahko določimo strani neba s pomočjo zvezde Severnice, nam

prikazuje slika 15.

Slika 15:Primer določanja strani neba s pomočjo zvezde Severnice

Vir: http://www.fiz.uni-lj.si/~prsa/astro/seminarji/astronomska_noc.doc

http://www.fiz.uni-lj.si/~prsa/astro/seminarji/astronomska_noc.doc


41

Orientacija po zvezdi Severnici s pomočjo ozvezdja Kasiopeja

Drugi način iskanja Severnice je ozvezdje Kasiopeja, ki ima obliko dvojnega W in

je sestavljena iz skupka petih zvezd. Leţi nasproti Velikega voza. Zvezdo

Severnico najdemo, tako da poveţemo prvo in zadnjo zvezdo Kasiopeje. Iz prve

zvezde potegnemo pravokotnico, ki je dolga dvakrat toliko, kot je razdalja med

obema zvezdama. Na koncu pravokotnice leţi zvezda Severnica.

Določanje strani neba s pomočjo ozvezdij Orion in Orel

Smeri neba lahko določimo tudi s pomočjo drugih ozvezdij, kot sta Orion in Orel.

Ti dve ozvezdji, za razliko od Velikega voza in Kasiopeje, pri nas nista vidni vso

leto. Orion vidimo pozimi Orel pa poleti. S pomočjo teh dveh ozvezdij lahko

določamo vzhod in zahod. (Prosen, 1991)

2.3.3.3 Orientacija po Luni

Luna je nam najbliţje nebesno telo in je od Zemlje oddaljena 384000 km. Njen

premer je 3476 km. Atmosfere nima, kar so potrdili vesoljski poleti. Luna ne more

zadrţati molekule plinov, ker je njena gravitacijska sila mala, zaradi tega ni na

njej nobene tekočine. Na njena tla je 20. julija 1969 stopil prvi človek, in sicer

Neil Armstrong s posadko Apollo 11.

Luna je Zemljin satelit, po katerem se lahko orientiramo tako podnevi, kot tudi

ponoči. Da lahko ugotovimo smeri neba s pomočjo Lune, moramo poznati njene

faze, ki so prikazane na sliki 16. Polna luna vzide pribliţno ob osemnajsti uri na

vzhodu, ob polnoči leţi na jugu, okoli šeste ure pa zahaja na zahodu. Prvi krajec

vzide opoldne na vzhodu, ob osemnajsti uri je na jugu in zaide opolnoči na

zahodu. Prvi krajec ima obliko črke D, medtem ko zadnji krajec izgleda kot svetel

polkrog črke C. Zadnji krajec vzhaja opolnoči na vzhodu, ob šesti uri je na juţni

strani in opoldne zahaja na zahodu. Ob mlaju se ne moremo orientirati saj takrat

Lune ne vidimo. (Prosen, 1981)


42

Slika 16:Prikaz luninih men

Vir: Ţnideršič, 1998, str.13

2.3.3.4 Orientacija po znamenjih v naravi in urbanizaciji

Orientacija po teh znamenjih ni najboljša, saj so nezanesljiva. Na juţni strani se

nahajajo vhodi mravljišč, redkejše letnice na štorih, travnati senoţeti,… Proti tej

smeri, torej proti soncu, so obrnjene tudi nekatere cvetlice (sončnica). Drevesa na

juţnih pobočjih rastejo hitreje.

Na severni strani se pojavlja mah na drevesih. Pobočja so na tej strani manj

porasla in strmejša ter se na njih dlje časa zadrţi sneg. Na severnih stenah poslopij

se lahko od vlaţnosti nabirajo nitrati v obliki sivih madeţev. (Cankar, Čadeţ,

Krapar, Kovačič, Petrovič, Ravnikar, 2006).

2.3.3.5 Orientiranje s kompasom, busolo

Kompas

Kompas je naprava za orientacijo, ki nam natančno pokaţe, kje leţi sever.

Kompas je sestavljen iz vetrovnice z magnetno iglo, ki leţi v ohišju iz


43

nemagnetne kovine in je pokrita s steklom. Če kompas drţimo vodoravno in

nimamo v bliţini ţeleznih predmetov se magnetna igla postavi proti smeri sever-

jug. Označena je z oznakama N na eni strani in S na drugi. N je oznaka za sever in

S za jug. Tisti del magnetne igle ki kaţe sever je obarvan. Magnetna igla kaţe na

magnetni sever. Poznamo še geografski sever in projekcijski.

S pomočjo kompasa pa lahko določimo tudi azimut ali smerni kot. Azimut je kot

med severom in smerjo proti izbrani točki in ga merimo vedno v smeri urinega

kazalca. Smerni kot določimo tako, da drţimo kompas vodoravno pred seboj in

ga obrnemo tako, da zareza na pokrovu določa smer skozi opazovalni objekt.

Vetrovnico vrtimo v tej legi tako dolgo, dokler se igla in oznaka na limbu ne

ujameta. Na koncu preberemo njeno vrednost na indeksu. (Kristan, 1994)

Busola

Busola je napreden kompas, ki je namenjen natančnemu merjenju. Busola ima

ponavadi dodan še klinomer. Njena kotna razdelba je natančnejša od kompasove.

Kote pri njej lahko določimo z natančnostjo do ene stopinje. Nekatere busole

vsebujejo namesto magnetne igle magnetni disk. Za natančno viziranje imajo še

vizirno nit in ogledalo. Orientacija z busolo torej poteka na podoben način kot s

kompasom, le da je natančnejša. Primer kako izgleda busola, lahko vidimo na

sliki 17.

Slika 17:Primer busole

Vir: http://www.twojesporty.pl/img/kompas%20field%2026.jpg

http://www.twojesporty.pl/img/kompas%20field%2026.jpg


44

2.3.3.6 Orientiranje s pomočjo zemljevida

Zemljevid upodablja del zemeljskega površja in tudi objektov na njem, v

zmanjšanem merilu. Nekateri zemljevidi prikazujejo majhna območja, mesta,

drţave ali pa tudi celotno zemeljsko površje. Zemljevidi nas seznanjajo s

pomembnimi informacijami kot so glavne ceste, reke, pomembna mesta, …

Na zemljevidu je tudi stopinjska mreţa, s pomočjo katere lahko določimo lego

različnih krajev. Sestavljajo jo vzporedniki in poldnevniki. (Chancellor, 2004,

str.6)

Zemljevid vsebuje merilo ki nam pove, kolikokrat je razdalja na njem

pomanjšana. Tako nam npr. merilo 1:1000 pove, da je en centimeter na karti 1000

cm v naravi.

Poznamo več vrst zemljevidov, kot so pregledne in topografske karte, načrti,…

Med seboj se razlikujejo po preglednosti, merilih, podrobnostih,… Med pregledne

in topografske karte pa spadajo tematske karte. Te karte imajo posebej poudarjeno

vsebino. To so npr. planinske karte, ki poudarjajo planinsko vsebino, avtokarte, ki

poudarjajo cestne poti,… Zemljevid vsebuje tudi legendo, ki nam obrazloţi

pomen dogovorjenih znakov.

Na nepoznanem območju pa se lahko orientiramo s topografsko karto.

Topografija je sestavljena iz dveh grških besed in sicer topos, ki pomeni kraj in

graphein, ki pomeni pisati. Topografija je torej krajepisje. Topografske karte so

torej karte, ki s posebnimi znaki, tako imenovanimi topografskimi znaki, opisujejo

neko krajevno območje. Pri izbiri karte moramo biti pozorni na letnico izdelave,

merilo,… Za dobro in uspešno orientiranje je pomembno, da znamo karte pravilno

brati in da znamo oceniti najboljšo pot.

Pri orientiranju s topografsko karto pa velikokrat potrebujemo tudi kompas. Smer

severa na karti se mora ujemati s smerjo severa v naravi, ki ga najlaţje določimo s

kompasom.


45

Kadar nimamo kompasa, lahko karto orientiramo po določenih smereh. Na karti si

moramo označiti svoje stojišče in ugotoviti katera smer na karti se ujema s stranjo

v naravi. Karto obrnemo tako, da se vse smeri na karti in v naravi prekrivajo.

Brez kompasa lahko določimo stran neba tudi s pomočjo nebesnih teles. Ko

določimo sever, karto obrnemo z enim koncem proti njemu in se tako orientiramo.

(Kristan, 1994)

2.3.3.7 Globalni navigacijski satelitski sistemi (GPS)

GPS je kratica za Global Positioning System, kar pomeni sistem globalnega

določanja poloţaja in je satelitski navigacijski sistem. Njegova funkcija je prikaz

točne lokacije, na kateri je sprejemnik. Uporablja se torej za prikaz natančnega

poloţaja in časa, kjerkoli na Zemlji. Uporablja ga lahko vsakdo, ki ima ustrezen

sprejemnik. Sprejem signala je moţen, če je signalna linija do satelita neposredna.

GPS-a torej ne moremo uporabljati pod zemljo, v zaprtih prostorih, v ozkih

dolinah, v gozdu,… Navigacijski sistem nam pokaţe tudi smer proti določeni

točki. Če vanj vnesemo koordinate cilja, nam pokaţe smer proti cilju in

oddaljenost. Nekateri navigacijski sistemi nas vodijo do cilja.

Naprednejši modeli navigacijskega sistema imajo naloţene tudi vektorske

zemljevide. Ti prikazujejo izrez iz zemljevida, trenutno lokacijo, cilj kamor

ţelimo priti,…

GPS sestavlja sistem najmanj štiriindvajsetih satelitov, ki kroţijo po šestih

ravninah tirnic. Vsak satelit ima nameščeno atomsko uro, ki oddaja čas na satelitu

in podatke o tirnici gibanja s pomočjo koda satelita.

S pomočjo GPS-a lahko ugotovimo točen čas, geografsko dolţino, širino, višino.

Pri tem potrebujemo signale najmanj štirih satelitov. (Cankar, Čadeţ, Krapar,

Kovačič, Petrovič, Ravnikar, 2006, str. 56) Primer navigacijske naprave prikazuje

slika 18.


46

Slika 18:Prikaz navigacijske naprave

Vir:

http://www.enaa.com/oddelki/avdioVideo/assets/product_images/Garmin_GPS_n

avigacija_NUVI_250W.jpg


47

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Namen empirične raziskave

Problem

Orientacija v prostoru je večkrat tudi problematika odraslega človeka. Da pridemo

do ţelenega cilja, moramo večkrat uporabljati znanja iz orientacije. Predvsem

kadar se izgubimo v naravi se moramo večkrat orientirati glede na strani neba. Ob

tem nam večkrat pomagajo razni pripomočki ali pa preprosto znamenja v naravi,

kot so rastje maha, dreves,... Večino teh znanj pridobimo ţe v osnovni šoli.

Znanja, kot so poznavanja strani neba, določanja strani neba s pomočjo sonca,

sence ure in kompasa, določanje lege s pomočjo karte,..., morajo učenci pridobiti

v četrtem razredu osnovne šole. Na osnovi raziskave bomo skušali ugotoviti, ali

učenci teh razredov dosegajo te cilje.

Namen

Zanima nas, kako se učenci orientirajo v prostoru in ali dosegajo učne cilje

povezane s prostorsko orientacijo v četrtem razredu osnovne šole. Namen

raziskave je ugotoviti, kako se učenci v tem starostnem obdobju ţe znajo

orientirati in koliko so se naučili. Iz anketnih vprašalnikov bomo poskušali

razbrati, kako se prostorska orientacija pri učencih razlikuje glede na učbenike, ki

jih uporabljajo in glede na spol. Zanima nas tudi, če se pojavljajo odstopanja in

kakšna so pri primestnih in mestnih šolah. Naš namen je raziskati problematiko

orientacije učencev četrtega razreda osnovne šole.


48

Cilji

Raziskati, ali učenci poznajo pojme, ki se nanašajo na orientacijo;

Ugotoviti, ali učenci znajo določiti strani neba in jih poimenovati;

Ugotoviti, kako učenci znajo uporabljati pripomočke za določevanje

strani neba;

Ugotoviti, kako so učenci seznanjeni z uporabo zemljevidov;

Raziskati, ali učenci prepoznajo načrt mesta.

3.2 Razčlenitev in podrobna opredelitev

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

1. Ali anketirani učenci vedo kaj pomeni beseda orientacija?

2. Ali anketirani učenci vedo poimenovati strani neba?

3. Ali anketirani učenci znajo določiti strani neba s pomočjo kompasa, ure,

sence, Sonca?

4. Ali anketirani učenci vedo kaj je načrt mesta?

5. Ali anketirani učenci vedo zakaj nam sluţi legenda zemljevida?

6. Ali anketirani učenci vedo, kaj nam pove merilo zemljevidov?

3.2.2 Hipoteze

Temeljne raziskovalne hipoteze

H1: Predvidevam, da so anketirani učenci v večji meri ţe slišali za besedo

orientacija.

H2: Predvidevam, da več kot polovica učencev ve, kaj pomeni beseda orientacija.

H3: Predvidevam, da večina anketiranih učencev ve poimenovati strani neba.


49

H4: Predvidevam, da več kot 60 % anketiranih ne pozna angleških oznak za

določanje strani neba, vendar jih več kot polovica pozna, kako se orientiramo s

Soncem, uro, senco in s pomočjo zvezd.

H5: Predvidevam, da več kot 50% anketiranih učencev prepozna načrt mesta.

H6: Predvidevam, da 30% ali manj anketiranih učencev ve, kako označujemo

merilo zemljevida.

H7: Predvidevam, da so vsi anketirani učenci ţe slišali za legendo zemljevida,

vendar jih večji del (več kot 50%) ne ve, čemu sluţi.

3.2.3 Spremenljivke

Neodvisne spremenljivke so:

a) Šola

b) Učbenik

c) Spol

Odvisne spremenljivke so:

a) Orientacija

b) Pomen - orientacija

c) Strani neba

d) Kompas

e) Orientacija - tema

f) Senca

g) Zvezda Severnica

h) Načrt mesta

i) Merilo

j) Legenda

k) Pomen - legenda


50

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovalna metoda

Raziskava bo izvedena hkrati z uporabo deskriptivne in kavzalne

neeksperimentalne metode.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Enota: osnovna šola

Populacija: učenci četrtih razredov osnovnih šol

Vzorec: Anketiramo učence štirih osnovnih šol, od tega sta dve šoli mestni in dve

primestni. Vsi anketirani so učenci četrtega razreda osnovne šole. Na vzorcu

stošestinpetdesetih učencev naredimo raziskavo.

Raziskava temelji na vzorcu konkretne populacije. Vzorec je slučajnostni.

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen učencem v

četrtem razredu devetletne osnovne šole in je zajemal vprašanja, vezana na

orientacijo v prostoru.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Podatki so obdelani s pomočjo računalniških programov SPSS in Excel.


51

3.4 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija

3.4.1 Analiza neodvisnih spremenljivk

Neodvisna spremenljivka 1:

Katero šolo obiskuješ? (šola)

a) Mestno

b) Primestno

Spremenljivka je nominalna.

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f%) anketiranih učencev glede na

obiskovanje mestne ali primestne šole.

Katero šolo obiskuješ? f f %

mestno 91 58,3

primestno 65 41,7

skupaj 156 100,0

Analiza neodvisne spremenljivke šola:

Preglednica 1 prikazuje, da je bilo anketiranih 156 otrok. 91 anketiranih učencev

obiskuje mestno šolo, 65 jih obiskuje primestno.

16,6% več anketiranih je iz mestnih šol.


Kateri učbenik uporabljate v šoli za spoznavanje druţbe?(zaloţba)

a) Zaloţba Modrijan

b) Zaloţba DZS


52


Preglednica 2: Število(f) in strukturni odstotki (f%) anketiranih učencev, glede na učbenik,

ki ga uporabljajo v šoli.

Kateri učbenik uporabljate v šoli za spoznavanje družbe? f f%

Modrijan 103 66,0

DZS 53 34,0

Skupaj: 156 100,0

Analiza neodvisne spremenljivke zaloţba:

Učbenik zaloţbe Modrijan uporablja 66% anketiranih, kar je razvidno iz

preglednice 2. Ostali uporabljajo zaloţbo DZS, torej skupaj 34% anketiranih.


Spol? (spol)

a) M

b) Ţ


Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotek (f%) anketiranih učencev, glede na spol.

Spol f f%

moški 73 46,8

ženski 83 53,2

Skupaj: 156 100,0


53

Analiza neodvisne spremenljivke: spol

Skupaj je bilo anketiranih 156 učencev četrtega razreda devetletke, kar lahko

razberemo iz preglednice 3. Od tega je 73 moških in 83 ţensk. Ţensk je 6,4% več

od moških.

3.4.2 Analiza hipotez

H1: Predvidevam, da so anketirani učenci v večji meri ţe slišali za besedo

orientacija.

Spremenljivka je:

Ste ţe slišali za besedo orientacija?(orientacija)

a) Da

b) Ne


Preglednica 4: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na besedo orientacija.

Ali ste že slišali za besedo orientacija? f f%

odgovorjeno 156 100,0

neodgovorjeno 0 0,0

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 5: Koliko učencev je slišalo za besedo orientacija.

Ali ste že slišali za besedo orientacija? f f%

da 155 99,6

ne 1 0,4

Skupaj: 156 100,0

Interpretacija H1:

Iz preglednice 4 je razvidno, da so vsi anketirani učenci odgovorili na vprašanje ki

se glasi ali ste ţe slišali za besedo orientacija. Vseh anketiranih učencev je bilo


54

156. Iz preglednice 5 lahko razberemo, da je 155 učencev odgovorilo na vprašanje

z odgovorom da, torej 99,6% in le en učenec z odgovorom ne, kar je 0,4% .

Predvideno hipotezo, da so učenci v večji meri ţe slišali za besedo orientacija

lahko potrdimo.

Odvisnost spremenljivke orientacija od neodvisnih spremenljivk:

Odvisna spremenljivka:

Ste ţe slišali za besedo orientacija?

a) Da

b) Ne

Neodvisne spremenljivke:

Katero šolo obiskuješ?

a) Mestno

b) Primestno

Preglednica 6: Število (f) in odstotek (f%) anketiranih učencev, ki so odgovarjali na

vprašanje, če so ţe slišali za besedo orientacija, glede na šolo.

šola

odgovori

mestna šola primestna šola

f f(%) f f(%)

DA 91 58,3 64 41,0

NE 0 0,0 1 0,7

Kateri učbenik uporabljate v šoli za spoznavanje druţbe?

a) Učbenik zaloţbe Modrijan

b) Učbenik zaloţbe DZS


55

Preglednica 7: Število(f) in odstotek (f%) anketiranih učencev, ki so odgovarjali na

vprašanje, če so ţe slišali za besedo orientacija, glede na zaloţbo.

zaloţba

odgovori

modrijan DZS

f f(%) f f(%)

DA 102 65,4 53 33,9

NE 1 0,7 0 0,0

Spol?

a) M

b) Ţ


vprašanje, glede na spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

DA 73 46,8 82 52,5

NE 0 0,0 1 0,7

Interpretacija:

Preglednice 6, 7 in 8 prikazujejo število anketiranih učencev, ki so odgovarjali na

vprašanje, če so ţe slišali za besedo orientacija, glede na neodvisne spremenljivke.

Samo eden izmed vseh anketiranih je odgovoril na vprašanje z odgovorom ne. Iz

teh treh preglednic lahko razberemo, da je ta učenec iz primestne šole, kjer

uporabljajo zaloţbo Modrijan in je ţenskega spola. Vsi ostali anketirani učenci so

odgovorili na vprašanje z odgovorom da.


56

H2: Predvidevam, da več kot polovica učencev ve kaj pomeni beseda orientacija.

Spremenljivka je:

Kaj pomeni beseda orientacija? (pomen_orientacija)

a) Orientacija pomeni, da se izgubimo na nekem mestu.

b) Orientacija je določanje poloţaja v prostoru glede na strani neba in

objekte v okolici.

c) Orientacija je naprava za določanje strani neba.


Preglednica 9: Število anketiranih učencev, kateri so odgovarjali na vprašanje, ki se nanaša

na pomen besede orientacija.

Kaj pomeni beseda orientacija? f f%


neodgovorjeno 0 0,0

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 10: Število odgovorov na vprašanje kaj pomeni beseda orientacija.

Kaj pomeni beseda orientacija? f f %

Orientacija pomeni, da se izgubimo na nekem mestu. 2 1,3

Orientacija je določanje položaja v prostoru glede na strani neba in objekte

v okolici. 135 86,5

Orientacija je naprava za določanje strani neba. 19 12,2

Skupaj 156 100,0

Interpretacija H2:

Iz preglednice 9 je razvidno, da so na vprašanje odgovorili vsi anketirani.

Preglednica 10 nam pove, da je pravilno odgovorilo kar 86,5% učencev. 12, 2%

anketiranih je mnenja, da je orientacija naprava za določanje strani neba. Da

orientacija pomeni, da se izgubimo na nekem mestu je menilo 1,3% vprašanih.


57

13,5% anketiranih je odgovorilo narobe, kar je manj kot polovica. Hipotezo lahko

potrdimo.

Odvisnost spremenljivke pomen – orientacija od neodvisnih spremenljivk:


Kaj pomeni beseda orientacija?


b) Orientacija je določanje poloţaja v prostoru glede na strani neba in objekte

v okolici.




a) Mestno

b) Primestno


vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na šolo.

šola

odgovori

mestna primestna

f f(%) f f(%)

Orientacija pomeni,

da se izgubimo na

nekem mestu. 2 1,3 0 0,0

Orientacija je

določanje poloţaja

v prostoru glede na

strani neba in

objekte v okolici. 81 51,9 54 34,6

Orientacija je

naprava za

določanje strani

neba. 8 5,1 11 7,1




58



vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na zaloţbo.

zaloţba

odgovori

modrijan DZS

f f(%) f f(%)

Orientacija pomeni,

da se izgubimo na


Orientacija je


v prostoru glede na

strani neba in


Orientacija je

naprava za

določanje strani

neba. 13 8,3 6 3,8

Spol?

a) M

b) Ţ


vprašanje kaj pomeni beseda orientacija, glede na spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

Orientacija pomeni,

da se izgubimo na


Orientacija je


v prostoru glede na

strani neba in


Orientacija je

naprava za

določanje strani

neba. 9 5,8 10 6,4


59

Interpretacija:

Preglednice 11, 12 in 13 prikazujejo, kako so anketirani odgovarjali na vprašanje,

kaj pomeni orientacija glede na spol, šolo in zaloţbo. Iz preglednic je razvidno, da

je večina učencev odgovorila pravilno in da ni večjih odstopanj. 21 učencev je na

vprašanje odgovorilo napačno, in sicer 10 iz mestne in 11 iz primestne šole, kar

prikazuje preglednica 11. 13 učencev, ki uporablja zaloţbo Modrijan in 8, ki

uporabljajo DZS so odgovorili napačno, kar vidimo pri preglednici 12. Na

vprašanje je odgovarjalo 83 deklic ter 73 dečkov. Od tega je 11 deklic in 10

dečkov odgovorilo napačno na vprašanje.

H3: Predvidevam, da večina anketiranih učencev ve poimenovati strani neba.

Spremenljivka je:

Poimenuj strani neba s pomočjo kratic!(strani_neba)

a) S _________

b) J__________

c) V__________

d) Z__________


Preglednica 14: Število odgovorjenih vprašanj, ki se nanašajo na strani neba.

Poimenuj strani neba s pomočjo kratic! f f%


neodgovorjeno 0 0,0

Skupaj: 156 100,0


60

Preglednica 15: Število pravilnih in nepravilnih odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na

poimenovanje strani neba.

Poimenuj strani neba s pomočjo kratic! f f%

pravilno 131 84,0

nepravilno 25 16,0

Skupaj: 156 100,0

Interpretacija H3:

Vsi anketirani učenci so odgovorili na to vprašanje, kar je razvidno iz preglednice

14. Preglednica 15 nam pove, da je pravilno odgovorilo 131 učencev in

nepravilno 25 učencev. 84% anketiranih je odgovorilo na vprašanje pravilno, kar

je večina. Hipotezo lahko potrdimo.

Odvisnost spremenljivke strani neba od neodvisnih spremenljivk:


Poimenuj strani neba s pomočjo kratic!

a) Pravilno

b) Nepravilno



a) Mestno

b) Primestno


61

Preglednica 16: Prikaz števila učencev, ki so poimenovali strani neba, glede na šolo, ki jo

obiskujejo.

šola

odgovor

mestna primestna

f f(%) f f(%)

pravilen 82 52,6 49 31,4

napačen 9 5,8 16 10,2




Preglednica 17: Prikaz števila učencev, ki so poimenovali strani neba, glede na učbenik, ki ga

uporabljajo v šoli.

zaloţba

odgovor

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

pravilen 81 51,9 50 32,1

napačen 22 14,1 3 1,9

Spol?

a) M

b) Ţ

Preglednica 18: Prikaz števila učencev, ki so poimenovali strani neba, glede na spol.

spol

odgovor

moški ţenski

f f(%) f f(%)

pravilen 57 36,5 74 47,4

napačen 16 10,3 9 5,8


62

Interpretacija:

Preglednice 16, 17 in 18 prikazujejo število učencev, ki so poimenovali strani

neba, glede na šolo, zaloţbo in spol. Iz preglednice 16 je razvidno, da je 9 učencev

iz mestne in kar 16 iz predmestne šole napačno poimenovalo strani neba. To

pomeni, da je od učencev iz primestne šole odgovorilo narobe 10,2% učencev. Če

vzamemo učence iz mestne šole, jih je narobe odgovorilo 5,8% . Zanima nas tudi

podatek, ki ga lahko razberemo iz preglednice 17. Od sto treh učencev, ki

uporabljajo v šoli učbenik zaloţbe Modrijan jih je odgovorilo 22 napačno na

vprašanje, kar je 14,1%. Zaloţbo DZS uporablja 53 učencev. Trije od teh so

odgovorili napačno, kar je 1,9%. Iz tega lahko sklepamo, da so anketirani iz

mestnih šol bolj informirani o poimenovanju strani neba in prav tako tisti, ki

uporabljajo zaloţbo DZS.

Iz preglednice 18 je vidna razlika med poimenovanjem neba pri deklicah in

dečkih. Od skupno 73 anketiranih dečkov jih je 16 (10,3%) odgovorilo napačno.

Deklet je bilo za deset več. Napačno je poimenovalo strani neba 9 (5,8%) deklic.

Torej je strani neba pravilno poimenovalo več anketiranih deklic kot dečkov.

H4: Predvidevam, da več kot 60 % anketiranih ne pozna angleških oznak za

določanje strani neba, vendar jih več kot polovica ve, kako se orientiramo s

pomočjo Sonca, ure, sence in zvezd.

Spremenljivke so:

Kompasi imajo pogosto strani neba označene s tujimi kraticami. Katera črka

označuje sever?(kompas)

a) S

b) E

c) N

d) W

Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem?(orientacija_tema)

a) da


63

b) ne

Na katero stran kaţe naša senca ob poldne?(senca)

a) na severno

b) na juţno

c) na vzhodno

d) na zahodno

Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega voza. Trditev je

(zvezda_Severnica)

a) pravilna

b) napačna

Preglednica 19: Št odgovorov na vprašanja, ki se nanašajo na kompas, orientacijo v temi,

senco in orientiranje po zvezdi Severnici.

Kompasi imajo pogosto strani neba označene s tujimi kraticami. Katera črka označuje sever?

Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem?

Na katero stran kaže naša senca ob poldne?

Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega voza. Trditev je:

f f(%) f f(%) f f(%) f f(%)

Odgovorjeno 156 100,0 156 100,0 156 100,0 156 100,0

neodgovorje-

no 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

Preglednica 20: Število(f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov na vprašanje o tuji oznaki

severa.

Kompasi imajo pogosto strani neba označene s tujimi kraticami. Katera

črka označuje sever? f f %

S 28 18,0

E 1 0,6

N 122 78,2

W 5 3,2

Skupaj: 156 100,0


64

Preglednica 21: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na orientacijo v temi.

Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem? f f %

da 17 10,9

ne 139 89,1

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 22: Število odgovorov na vprašanje o smeri kazanja sence ob poldne.

Na katero stran kaže senca ob poldne? f f %

na severno 105 67,3

na južno 22 14,1

na vzhodno 10 6,4

na zahodno 19 12,2

Skupaj 156 100,0

Preglednica 23: Število odgovorov na vprašanje, ki se nanaša na zvezdo Severnico.

Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega voza. Trditev je: f f %

pravilna 111 71,2

napačna 45 28,8

skupaj 156 100,0

Interpretacija H4:

Vsi anketirani učenci so odgovorili na vsa štiri vprašanja, kaj je razvidno iz

preglednice 19. Analizo vprašanja, katera črka na kompasu označuje sever,

predstavlja preglednica 20. Iz nje lahko razberemo, da je na to vprašanje pravilno

odgovorilo kar 78,2% anketiranih. 18% jih je odgovorilo, da je za sever angleška

oznaka S. 3,8% so mnenja, da se sever označuje z W ali E.

Preglednica 21 prikazuje rezultate vprašanja, če se lahko v temi orientiramo z uro

in Soncem. 10,9% anketiranih je to vprašanje potrdilo. Kar 89,1% vprašanih je

vprašanje zanikalo in s tem pravilno odgovorilo.


65

Iz preglednice 22 je razvidno, kako so učenci odgovorili na vprašanje kam kaţe

senca ob poldne. Večina učencev (67, 3%) je na vprašanje pravilno odgovorilo in

sicer, da senca kaţe na sever. 14,1%anketiranih je mnenja, da senca kaţe na juţno

stran. 12,2% vprašanih je na vprašanje odgovorilo, da je senca ob poldne na

zahodu. Le 6,4% anketiranih je obkroţilo odgovor c kar pomeni, da senca ob tej

uri kaţe na vzhod.

Preglednica 23 nam prikazuje, kako so učenci odgovarjali na trditev, da je zvezda

Severnica del ozvezdja Velikega voza. Kar 71,2% anketiranih je trditev potrdilo,

kar pa ni pravilno. Le 28,8% jih je na vprašanje odgovorilo pravilno. Zvezda

Severnica je namreč del Malega voza in jo s pomočjo Velikega voza laţje

najdemo.

Hipotezo, da več kot 60 % anketiranih ne pozna angleških oznak za določanje

strani neba, vendar jih več kot polovica pozna kako se orientiramo s Soncem, uro,

senco in s pomočjo zvezd moramo zavreči. Le 21,8% učencev ne pozna angleške

oznake za sever in več kot polovica jih ne zna, da zvezda Severnica ni del

Velikega voza.

Odvisnost spremenljivk kompas, orientacija_tema, senca, zvezda_Severnica

od neodvisnih spremenljivk:

Odvisne spremenljivke:

Kompasi imajo pogosto strani neba označene s tujimi kraticami.

Katera črka označuje sever?

a) S

b) E

c) N

d) W

Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem?

a) da


66

b) ne

Na katero stran kaţe naša senca ob poldne?

a) na severno

b) na juţno

c) na vzhodno

d) na zahodno

Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega voza. Trditev je

a) pravilna

b) napačna



a) Mestno

b) Primestno

Preglednica 24: Št. odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba označene s

tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na šolo.

šola

odgovori

mestna primestna

f f(%) f f(%)

S 12 7,7 16 10,3

E 0 0,0 1 0,6

N 79 50,6 43 27,6

W 0 0,0 5 3,2


67

Preglednica 25: Št. Odgovorov na vprašanje: Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem,

glede na šolo.

šola

odgovori

mestna primestna

f f(%) f f(%)

da 7 4,5 10 6,4

ne 84 53,8 55 35,3

Preglednica 26: Št. Odgovorov na vprašanje: Na katero stran kaţe senca ob poldne, glede na

šolo.

šola

odgovori

mestna primestna

f f(%) f f(%)

na severno 58 37,2 47 30,1

na juţno 14 9,0 8 5,1

na vzhodno 6 3,8 4 2,6

na zahodno 13 8,3 6 3,9

Preglednica 27: Št. Odgovorov na vprašanje: Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega

voza. Trditev je:, glede na šolo.

šola

trditev je

mestna primestna

f f(%) f f(%)

pravilna 60 38,5 31 19,9

napačna 51 32,6 14 9,0


68

Interpretacija:

Preglednice 24, 25, 26 in 27 prikazujejo, kako šola vpliva na orientacijo po

kompasu, uri, senci in zvezdi Severnici. Iz preglednice 24 je vidno, da skoraj

tretjina anketiranih učencev iz primestnih šol ni vedela, da se sever označuje s

črko N. Anketirani v mestnih šolah so o tem dosti bolj informirani, saj jih od 91

tega ni vedelo le 12 učencev. Pri vprašanju ali se lahko v temi orientiramo z uro in

Soncem, večjih odstopanj med šolami ni, kar prikazuje preglednica 25. Iz

preglednic 26 in 27 lahko vidimo, da prav tako ni večjih odstopanj v odgovorih,

anketirancev mestnih in primestnih šol, na vprašanja o orientiranju po senci in

zvezdi Severnici.


a) Modrijan

b) DZS

Preglednica 28: Št odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba označene s

tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na zaloţbo.

zaloţba

odgovori

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

S 20 12,8 8 5,1

E 1 0,6 0 0,0

N 77 49,4 45 28,9

W 5 3,2 0 0,0


69


glede na zaloţbo.

zaloţba

odgovori

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

da 13 8,3 4 2,6

ne 90 57,7 49 31,4


zaloţbo.

zaloţba

odgovori

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

na severno 84 53,9 21 13,5

na juţno 9 5,8 13 8,3

na vzhodno 4 2,6 6 3,8

na zahodno 6 3,8 13 8,3


voza. Trditev je:, glede na zaloţbo.

zaloţba

trditev je

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

pravilna 74 47,4 37 23,7

napačna 29 18,6 16 10,3

Interpretacija:

Na preglednicah 28, 29, 30 in 31 je prikazano, kako se razlikujejo odgovori na

vprašanja o orientaciji glede na zaloţbo. 26 (16,6%) učencev zaloţbe Modrijan je


70

na vprašanje o angleški oznaki severa odgovorilo napačno, kar lahko vidimo na

preglednici 28. Kar 3,2% jih je odgovorilo, da je oznaka severa W. Anketiranci, ki

uporabljajo zaloţbo DZS so odgovorili v manjšem številu narobe in sicer 5,1%

učencev. Nobedenn od teh pa ni bil mnenja, da se sever v angleščini označi kako

drugače kot s črko S. Tudi na vprašanje, če se v temi lahko orientiramo z uro in

Soncem jih je narobe odgovorilo več tistih, ki uporabljajo zaloţbo Modrijan in to

13(8,3%) učencev, kar prikazuje preglednica 29. Le štirje (2,6%), ki uporabljajo

zaloţbo DZS, so odgovorili narobe. Vprašanje, kam Sonce kaţe senco ob poldne,

je bolj leţalo otrokom, ki uporabljajo učbenike zaloţbe Modrijan. Več kot

polovica tistih, ki te zaloţbe ne uporabljajo, je odgovorilo narobe, kar je razvidno

iz preglednice 30. Da je zvezda Severnica del ozvezdja Velikega voza je bilo

pravilnih in nepravilnih odgovorov podobno število pri obeh zaloţbah. Ta podatek

lahko odčitamo v preglednici 31.

Spol?

a) M

b) Ţ

Preglednica 32: Št odgovorov na vprašanje: Kompasi imajo pogosto strani neba označene s

tujimi kraticami. Katera označuje sever?, glede na spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

S 14 9,0 14 9,0

E 0 0,0 1 0,6

N 57 36,5 65 41,7

W 2 1,3 3 1,9


71


glede na spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

da 8 5,1 9 5,8

ne 65 41,7 74 47,4


spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

na severno 50 32,1 55 35,3

na juţno 10 6,4 12 7,7

na vzhodno 2 1.3 8 5,1

na zahodno 11 7,0 8 5,1


voza. Trditev je:, glede na spol.

spol

trditev je

moški ţenski

f f(%) f f(%)

pravilna 49 31,4 62 39,7

napačna 24 15,4 21 13,5

Interpretacija:

Preglednice 32, 33, 34 in 35 prikazujejo odgovore na vprašanja o orientaciji glede

na spol. Večjih odstopanj pri dekletih in fantih o odgovorih na vprašanje o


72

orientaciji ni. Na vsa štiri vprašanja so oboji podobno odgovarjali, kar je lepo

vidno tudi na grafih.

H5: Predvidevam, da več kot 50% anketiranih učencev prepozna načrt mesta.

Spremenljivka je:

Katera slika prikazuje načrt mesta?

a) Slika načrta mesta

b) Slika letalske fotografije mesta


Preglednica 36: Število odgovorov na vprašanje o načrtu mesta.

Katera slika prikazuje načrt mesta? f f %


neodgovorjeno 0 0,0

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 37: Podatki o odgovorih na vprašanje o prikazu načrta mesta.

Katera slika prikazuje načrt mesta? f f%

pravilno 146 93,6

nepravilno 10 6,4

Skupaj: 156 100,0

Interpretacija H5:

Preglednica 36 nam pove, da so na vprašanje, katera slika prikazuje načrt mesta,

odgovorili vsi učenci. Iz preglednice 37 je razvidno, da jih je 93,6% odgovorilo

pravilno in le 6,4% napačno. Hipotezo, da več kot 50% anketiranih prepozna načrt

mesta, lahko potrdimo.


73

Odvisnost spremenljivke načrt mesta od neodvisnih spremenljivk:


Katera slika prikazuje načrt mesta?

a) Slika načrta mesta

b) Slika letalske fotografije mesta



a) Mestno

b) Primestno

Preglednica 38: Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede na šolo.

šola

odgovor

mestna primestna

f f(%) f f(%)

pravilen 86 55,1 60 38,5

napačen 5 3,2 5 3,2


a) Modrijan

b) DZS

Preglednica 39: Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede na zaloţbo.

zaloţba

odgovor

modrijan DZS

f f(%) f f(%)

pravilen 97 62,2 49 31,4

napačen 6 3,8 4 2,6


74

Spol?

a) M

b) Ţ

Preglednica 40:Odgovor na vprašanje: katera slika prikazuje načrt mesta, glede na spol.

spol

odgovor

moški ţenski

f f(%) f f(%)

pravilen 70 44,9 76 48,7

napačen 3 1,9 7 4,5

Interpretacija:

Preglednice 38, 39 in 40 prikazujejo odgovor na vprašanje o prikazu načrta mesta

v odvisnosti od šole, zaloţbe in spola. 3,2% anketirancev iz mestnih šol in prav

tako iz primestnih je na vprašanje odgovorilo narobe. Tudi pri zaloţbi in spolu ni

večjih razlik.

H6: Predvidevam, da 30% ali manj anketiranih učencev ve kako označujemo

merilo zemljevida.

Spremenljivka je:

Kako je označeno merilo zemljevida?

a) 1-100

b) 1+100

c) 1:100

d) 1>100



75

Preglednica 41: Število odgovorov na vprašanje, kako je označeno merilo zemljevida.

Kako je označeno merilo zemljevida? f f%


neodgovorjeno 0 0,0

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 42: Število pravilnih in napačnih odgovorov na vprašanje o merilu zemljevida.

Kako je označeno merilo zemljevida? f f%

pravilno 130 83,3

nepravilno 26 16,7

Skupaj: 156 100,0

Interpretacija H6:

Iz preglednice 41 lahko razberemo, da so na vprašanje, kako je označeno merilo

zemljevida, odgovorili vsi anketirani. Preglednica 42 nam pove, da je 83,3%

učencev odgovorilo na vprašanje pravilno in 16,7% napačno. Hipotezo, da 30%

anketiranih učencev ali manj ve, kako označujemo merilo zemljevida, moramo

zavreči.

Odvisnost spremenljivke merilo zemljevida od neodvisnih spremenljivk:


Kako je označeno merilo zemljevida?

a) 1 – 100

b) 1 + 100

c) 1 : 100

d) 1 > 100



a) Mestno

b) Primestno


76

Preglednica 43: Število odgovorov na vprašanje, kako je označeno merilo zemljevida, glede

na šolo.

šola

odgovor

mestna primestna

f f(%) f f(%)

pravilen 88 56,4 42 26,9

napačen 3 1,9 23 14,8


a) Modrijan

b) DZS


na zaloţbo.

zaloţba

odgovor

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

pravilen 79 50,7 51 32,7

napačen 24 15,3 2 1,3

Spol?

a) M

b) Ţ


na spol.

spol

odgovor

moški ţenski

f f(%) f f(%)

pravilen 58 37,2 72 46,2

napačen 15 9,6 11 7,0


77

Interpretacija:

Primerjava odgovorov na vprašanje, kako je označeno merilo zemljevidov, je

prikazana v preglednicah 43, 44 in 45. Iz preglednice 43 je razvidno, da so

anketirani iz primestnih šol večkrat napačno odgovorili na vprašanje, kot tisti iz

mestnih šol. 23(14,8%) izmed njih je odgovorilo napačno, medtem ko iz mestnih

šol samo trije (1,9%). Tudi pri zaloţbah je opazna razlika. 24(15,3%) učencev, ki

uporablja zaloţbo Modrijan je na vprašanje odgovorilo napačno, medtem ko le

dva (1,3%)napačno, ki uporabljata zaloţbo DZS. Med spoloma ni večjih razlik,

kar se vidi v preglednici 45.

H7: Predvidevam, da so vsi anketirani učenci ţe slišali za legendo zemljevida,

vendar jih večji del (več kot 50%) ne ve čemu sluţi.

Spremenljivki sta:

1. Ste ţe slišali za legendo zemljevida?

a) Da

b) Ne

2. Kaj nam pove legenda zemljevida?

a) Legenda nam pove, kolikokrat je objekt na zemljevidu pomanjšan.

b) Legenda nam pove, kako se imenujejo imena mest na zemljevidu.

c) Legenda na pove, kaj znaki na zemljevidu predstavljajo, saj vsebuje

narisane in opisane znake.

Spremenljivki sta nominalni.

Preglednica 46: Št. odgovorjenih odgovorov na vprašanja o legendi zemljevida.

Ste že slišali za legendo zemljevida? Kaj nam pove legenda zemljevida?

f f% f f(%)

odgovorjeno

156 100,0 156 100,0

neodgovorjeno

0 0,0 0 0,0


78

Preglednica 47: Koliko anketiranih je ţe slišalo za legendo zemljevida.

Ste že slišali za legendo zemljevida? f f%

da 153 98,1

ne 3 1,9

Skupaj: 156 100,0

Preglednica 48: Odgovori na vprašanje, kaj nam pove legenda zemljevida.

Kaj nam pove legenda zemljevida? f f%

Legenda nam pove, kolikokrat je objekt na zemljevidu pomanjšan. 12 7,7

Legenda nam pove, kako se imenujejo imena mest na zemljevidu. 4 2,6

Legenda nam pove, kaj znaki na zemljevidu predstavljajo,

saj vsebuje narisane in napisane znake. 140 89,7

Skupaj: 156 100,0

Interpretacija H7:

Na obe vprašanji o legendi zemljevida so odgovorili vsi učenci, kar nam prikazuje

preglednica 46. Iz preglednice 47 je razvidno, da je 98,1% anketiranih ţe slišalo

za legendo zemljevida, 1,9% pa še ne.

Na vprašanje kaj nam pove legenda zemljevida je 89,7% anketiranih odgovorilo

pravilno, kar je razvidno iz preglednice 48. Da nam legenda pove, kolikokrat je

objekt na zemljevidu pomanjšan, je mnenja 7,7% učencev. 2,6 % anketiranih je

obkroţilo odgovor b, ki pravi, da nam legenda pove, kako se imenujejo imena

mesta na zemljevidu.

Hipotezo, da so vsi anketirani učenci ţe slišali za legendo zemljevida, vendar jih

večji del (več kot 50%) ne ve čemu sluţi, moramo zavreči. Čisto vsi anketirani

učenci še niso slišali za legendo zemljevida, čeprav jih večina je. Več kot

polovica učencev ve čemu legenda sluţi, saj so pravilno odgovorili na vprašanje o

njenem pomenu.


79

Odvisnost spremenljivk legenda in pomen - legenda od neodvisnih

spremenljivk:

Odvisni spremenljivki:

Ste ţe slišali za legendo zemljevida?

a) DA

b) NE

Kaj nam pove legenda zemljevida?



c) Legenda nam pove, kaj znaki na zemljevidu predstavljajo, saj

vsebuje narisane in opisane znake.



a) Mestno

b) Primestno

Preglednica 49: Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo zemljevida, glede

na šolo.

šola

odgovor

mestna primestna

f f(%) f f(%)

da 91 58,4 62 39,7

ne 0 0,0 3 1,9


80

Preglednica 50: Število odgovorov na vprašanje, kaj nam pove legenda zemljevida, glede na

šolo.

šola

odgovori

mestna primestna

f f(%) f f(%)

Legenda nam pove,

kolikokrat je objekt

na zemljevidu

pomanjšan.

9 5,8 3 1,9

Legenda nam pove,

kako se imenujejo

imena mest na

zemljevidu. 1 0,6 3 1,9

Legenda nam pove,

kaj znaki na

zemljevidu

predstavljajo, saj

vsebuje narisane in

opisane znake.

81 51,9 59 37,9

Interpretacija:

Preglednica 49 prikazuje število odgovorov na vprašanje, če so anketirani ţe

slišali za legendo zemljevida, glede na šolo. Iz grafa je razvidno, da le trije učenci

niso še nikoli slišali zanjo in ti so iz primestne šole. Preglednica 50 nam kaţe,

kako so anketirani odgovarjali na vprašanje o pomenu legende. 10 učencev iz

mestne šole in 6 iz primestne je napačno odgovorilo na to vprašanje, kar pomeni,

da ni večjih razlik med šolami.


a) Modrijan

b) DZS


81

Preglednica 51:Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo zemljevida, glede

na zaloţbo.

zaloţba

odgovor

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

da 100 64,1 53 34

ne 3 1,9 0 0,0


zaloţbo.

zaloţba

odgovori

Modrijan DZS

f f(%) f f(%)

Legenda nam pove,


na zemljevidu

pomanjšan.

3 1,9 9 5,8

Legenda nam pove,

kako se imenujejo

imena mest na


Legenda nam pove,

kaj znaki na

zemljevidu

predstavljajo, saj

vsebuje narisane in

opisane znake.

97 62,2 43 27,6

Interpretacija:

Iz preglednice 51 lahko razberemo, da vsi trije učenci, ki še niso slišali za legendo

zemljevida, uporabljajo učbenik zaloţbe Modrijan. Preglednica 52 prikazuje

odgovore na vprašanje o pomenu legende. Med uporabniki zaloţb ni večjih razlik.


82

Spol?

a) M

b) Ţ

Preglednica 53: Število odgovorov na vprašanje, ali ste ţe slišali za legendo zemljevida, glede

na spol.

spol

odgovor

moški ţenski

f f(%) f f(%)

da 71 45,5 82 52,6

ne 2 1,3 1 0,6


spol.

spol

odgovori

moški ţenski

f f(%) f f(%)

Legenda nam pove,


na zemljevidu

pomanjšan.

7 4,5 5 3,2

Legenda nam pove,

kako se imenujejo

imena mest na


Legenda nam pove,

kaj znaki na

zemljevidu

predstavljajo, saj

vsebuje narisane in

opisane znake.

64 41,0 76 48,7


83

Interpretacija:

Preglednici 53 in 54 kaţeta število odgovorov na vprašanja o legendi zemljevida,

glede na spol. Deklice in fantje so podobno odgovarjali. Med odgovori so

zanemarljive razlike.

3.5 Sklep empiričnega dela

Empirični del diplomske naloge je bil narejen na vzorcu sto šestinpetdesetih

učencev četrtih razredov osnovne šole. Reševali so anketne vprašalnike, ki se

nanašajo na orientacijo. Rezultati empiričnega dela, v katerem sem poskušala

ugotoviti znanje učencev o orientaciji, so ob koncu obdelave podatkov v večji

meri potrdili moje predhodne hipoteze. Od skupno sedmih hipotez sem štiri

potrdila in tri zavrgla.

Moja predvidevanja so se pri prvi, drugi, tretji in četrti hipotezi uresničila. Prva in

druga sta se nanašali na besedo orientacija. Večina učencev je ţe slišala za to

besedo in so pravilno obkroţili tudi kaj pomeni. Večjih odstopanj pri spolu, šoli in

zaloţbi ni bilo. Pri tretji hipotezi sem skušala potrditi, da večina anketiranih

ve poimenovati strani neba. Znalo jih je kar 84%. Podatek, da je napačno

odgovarjalo v povprečju več učencev primestne šole in tistih, ki uporabljajo

zaloţbo Modrijan, je zaskrbljujoč. Razlika med napačnimi odgovori

anketiranih iz mestnih šol in primestnih se razlikuje za 4,4%. Napačnih

odgovorov pri tistih iz mestne šole je bilo 5,8%, pri anketiranih iz primestne

pa kar 10,2%. Velika razlika je tudi pri odgovorih učencev zaloţbe Modrijan

in DZS. Napačnih odgovorov pri zaloţbi DZS je bilo 1,9%, pri Modrijanu pa

14,1%. Zaradi odstopanj med šolami in zaloţbami pri poimenovanju strani

neba, bom poskušala pripraviti nekatere praktične rešitve tega problema v

praktičnem delu. Peta hipoteza se nanaša na poznavanje načrta mesta. Velika

večina učencev je pravilno razlikovalo načrt mesta in sliko fotografije mesta, kar

je potrdilo mojo hipotezo.


84

Hipoteze 4, 6 in 7 sem morala zavreči. Hipoteza 4 se nanaša na orientacijo s

pomočjo kompasa, Sonca in zvezd. Moje predvidevanje, da več kot 60% učencev

ne pozna angleških oznak za določanje strani neba, je bilo napačno. Kar 78,2%

anketiranih jih pozna. 6,4% učencev več iz primestnih šol je odgovorilo na to

vprašanje napačno. Razlika je vidna tudi pri zaloţbi in sicer so boljše odgovarjali

učenci zaloţbe DZS. Da se v temi ne moremo orientirati z uro in Soncem je

vedelo 89,1% otrok. Več otrok iz primestne šole in tistih, ki uporabljajo zaloţbo

Modrijan je odgovorilo napačno. Takšne ugotovitve so tudi pri vprašanju o Zvezdi

Severnici, kjer pa so učenci v večini napačno odgovorili. Pravilnih odgovorov je

bilo le 28,8%. Na vprašanje, kam kaţe senca ob poldne je pravilno odgovorilo

67,3% vseh anketiranih. Tudi hipotezo št. 6 sem morala zavreči, saj je več kot

30% anketiranih znalo označiti merilo zemljevida in sicer 83,3%. Odstopanja so

bila spet med šolami in zaloţbama. Več otrok iz mestne šole in tistih, ki

uporabljajo zaloţbo DZS je odgovorilo pravilno. Tudi moja predvidevanja pri

sedmi hipotezi so bila zmotna. Velika večina učencev je ţe slišala za legendo

zemljevida, vendar ne vsi, kot sem predvidevala. Da večji del učencev ne bo vedel

čemu sluţi, je bila tudi napačna predpostavka. Kar 89,7% učencev je vedelo, kaj

pomeni legenda zemljevida.

Moje ugotovitve iz empiričnega dela so bile dobre. Učenci so dobro informirani o

orientaciji. Zmotni so bili v večini le pri orientiranju po zvezdah. Vidna je tudi

razlika med mestnimi in primestnimi šolami ter med zaloţbama. Vprašanja, kjer

so se mestni otroci in tisti, ki uporabljajo zaloţbo DZS bolje izkazali, so se

navezovala na poimenovanje strani neba, angleške oznake strani neba, orientiranje

po zvezdah, v temi in oznake merila zemljevida. Obratno je bilo le pri vprašanju,

kam kaţe senca ob poldne. Tu so bili otroci iz primestnih šol in tisti, ki

uporabljajo zaloţbo Modrijan boljši. Med odgovori pri dečkih in deklicah ni bilo

večjih odstopanj.


85

4 PRAKTIČNI DEL

4.1 Vsebinska opredelitev

O poimenovanju strani neba se učenci srečajo ţe v tretjem razredu osnovne šole,

kjer spoznajo kompas in osnovne strani neba. Minimalni standard znanja, ki je

omenjen v učnem načrtu za spoznavanje druţbe v četrtem razredu osnovne šole,

se glasi: učenec zna določati glavne strani neba (s soncem ali senco, uro ali

kompasom…). Pri empiričnem delu smo prišli do zaključka, da tega standarda

znanja ne izpolnjujejo vsi učenci četrtih razredov. Pravilno jih je poimenovalo le

84% vseh anketiranih. Do odstopanj pa prihaja tudi med šolami in zaloţbami.

Učenci primestnih šol so s poimenovanjem strani neba manj seznanjeni, saj je v

mojem raziskovalnem delu prišlo do manjših odstopanj. Tudi učenci, ki

uporabljajo zaloţbo Modrijan v večjem številu, kot učenci zaloţbe DZS ne vedo

poimenovati strani neba.

Za zaskrbljujoč podatek, da 16% anketiranih učencev četrtih razredov osnovne

šole, še vedno ne zna poimenovati strani neba, bom skušala najti rešitev v

praktičnem delu diplomske naloge. V praktičnem delu bom napisala učno

pripravo, s katero bom analizirala vključevanje elementa poimenovanje strani

neba v pouk četrtega razreda osnovne šole. Opisala bom tudi, kako lahko učence

uvajamo v prostorsko orientacijo s pomočjo orientacijskih tekmovanj.

4.2 Izvedben model učnih ur povezanih z orientacijo

4.2.1 Učna ura v učilnici

V učni pripravi (priloga 2), v kateri učenci določajo osnovne strani neba s

pomočjo pripomočkov, sem poskušala analizirati vključevanje elementov strani

neba v pouk četrtega razreda osnovne šole. Učenci se pri tej učni uri srečajo tudi z

načrtom učilnice.


86

a) Uvod z motivacijo

Učna ura se začne z vprašanji učitelja o znanju, ki so ga učenci pridobili ţe v

tretjem razredu. Poimenovati morajo glavne strani neba. Učitelj jih ob nareku

učencem tudi zapisuje na tablo. Učitelj si ţe vnaprej pripravi slike, ki se

navezujejo z ugotavljanjem strani neba. Na tablo jih prilepi, ko mu učenci

naštevajo s pomočjo česa se lahko orientiramo. Na sličicah ima kompas, Sonce,

zvezde, uro.

b) Usvajanje nove učne snovi

Učitelj malo pred dvanajsto uro povabi učence pred šolo. Postavlja jim vprašanja

o orientaciji po Soncu. Ugotoviti morajo po čem imata vzhod in zahod ime.

Učitelj z rokami pokaţe kje Sonce vzhaja in zahaja. Učenci se ob dvanajsti uri

postavijo tako, da Soncu kaţejo hrbet. Ugotavljajo, kje je katera stran neba.

Učitelj jim pove, da ob tej uri njihova senca kaţe na sever. Učitelj učence

nagovarja, kateri pripomoček bi potrebovali, da bi lahko s pomočjo Sonca

ugotovili strani neba. Ponazori jim, kako se lahko s pomočjo ure orientirajo. Ure

razdeli učencem. Skupaj obrnejo uro tako, da mali kazalec kaţe proti Soncu. Kot

med malim kazalcem in številko 12 razpolovijo in dobijo razpolovišče, ki kaţe

proti jugu. Tako ugotovijo še ostale strani neba.

Učitelj učence povabi spet v učilnico. Pove jim, da bodo ugotovili s pomočjo

kompasa, kako je orientirana njihova učilnica. Skupaj se pogovorijo, kako deluje

kompas. Opozori jih tudi na tuje kratice na kompasu. Učence razdeli v skupine po

štiri. Vsaka skupina dobi kompas in načrt učilnice. Njihova naloga je, da

orientirajo načrt učilnice. Na koncu še skupaj preverijo, če so stani neba na načrtu

pravilno označili.

c) Utrjevanje

Naslednja naloga je individualna. Vsak učenec dobi karirast list papirja, ki je na

sredini označen s piko. Učenci si ga morajo označiti s stranmi neba, tako da je


87

zgoraj sever, spodaj jug, na desni vzhod in levi zahod. Po navodilih učitelja rišejo

predmet na papir. Usmerja jih s smermi neba.

d) Preverjanje

Ko končajo z risanjem jih vpraša, kaj so narisali. Risbo s pravilnim predmetom

nalepi na tablo (zvezdo). O teţavah pri risanju se skupaj pomenijo.

e) Zaključek

Učence čaka še zadnja naloga. Eden izmed učencev mora zapustiti učilnico.

Počakati mora, dokler ga ne pokličejo. Učitelj se z ostalimi učenci dogovori, kam

naj skrijejo ţogo. Preden povabijo učenca v učilnico, se dogovorijo, da ga bodo

usmerjali do skritega predmeta s pomočjo strani neba in da bodo dvigovali roke.

Učenec pride v učilnico. Učitelj mu da kompas, s katerim si lahko pomaga pri

iskanju ţoge.

4.2.2 Orientacijsko tekmovanje

Eden izmed načinov za vajo orientacije v naravi je tudi orientacijsko tekmovanje.

Eden izmed primerov, ki sem si ga zamislila, poteka ob gozdu in v njem (priloga

3). Učitelj postavi pred gozd mizo, na kateri ima pripomočke kot so navodila za

iskanje skritega zaklada, kompas, skice poti do zaklada. Še prej pa mora skriti

zaklad in pripraviti tri poti do njega, ki so enako dolge. Vsako pot mora označiti

primerno pisnim navodilom, ki ga učenci dobijo.

a) Uvod

Učitelj pove učencem, da je v gozdu skrit zaklad in da ga bodo poiskali.

b) Utrjevanje

Učitelj razdeli učence v tri skupine. Vsaka skupina si izbere list, ki ga pobere iz

mize in s tem si določijo barvo skupine. Učitelj jim pove, da je barva zelo

pomembna. Če je skupina npr. zelene barve, potem zbira oznake iz dreves zelene


88

barve in vzame takšne barve tudi zaklad. Učitelj jim poda še ostala navodilo za

iskanje zaklada in jih opozori na primerno vedenje v gozdu. Razdeli jim kompase,

pisna navodila in skice poti za iskanje zaklada. Vsaka skupina dobi svoja navodila

in skico, saj ima vsaka skupina svojo lokacijo, kjer začne iskati zaklad. Start je

označen z barvo skupine. Takoj ko učenci dobijo vse pripomočke za iskanje

zaklada lahko začnejo. Zaklad je skrinjica v kateri so trije predmeti. Na njej piše,

da vsaka skupina lahko vzame le predmet barve skupine, ki ga mora prinesti nazaj

do mize. Skupina, ki ga prva najde, je zmagovalec.

c) Zaključek

Učitelj učencem poda navodilo za zadnjo nalogo. Orientirati morajo skice poti do

zaklada, ki so jih dobili na začetku. Na njih morajo zapisati smeri neba. Učenci

skupaj z učiteljem preverijo rešitev.

Navodila in skice za vsako skupino:

Skupina 1: Zeleni

Slika 19:Načrt iskanja skritega zaklada zelene skupine

Navodilo:

Začnete na startu 1, ki je označen z zeleno barvo. Pot nadaljujete proti vzhodu.

Opazujte. Ko pridete do drevesa z zeleno oznako smer hoje spremenite proti


89

severu. Zeleno oznako poberete. Ko pridete do druge zelene oznake, jo prav tako

poberete in pot usmerite proti vzhodu. Pri zadnji oznaki se obrnete proti jugu,

kjer vas čaka zaklad. Skupaj s tremi zelenimi oznakami in zelenim zakladom se

vrnite do mize po najkrajši poti.

Skupina 2: Modri

Slika 20:Načrt iskanja skritega zaklada modre skupine

Navodilo:

Začnete na startu 2, ki je označen z modro barvo. Pot nadaljujete proti vzhodu.

Opazujte. Ko pridete do drevesa z modro oznako smer hoje spremenite proti

severu. Modro oznako poberete. Ko pridete do druge modre oznake, jo prav tako

poberete in pot usmerite proti vzhodu, kjer vas čaka zaklad. Skupaj z dvema

modrima oznakami in modrim zakladom se vrnite do mize po najkrajši poti.


90

Skupina 3: Rdeči

Slika 21:Načrt iskanja skritega zaklada rdeče skupine

Navodilo:

Začnete na startu 3, ki je označen z rdečo barvo. Pot nadaljujete proti severu.

Opazujte. Ko pridete do drevesa z rdečo oznako smer hoje spremenite proti

vzhodu. Rdečo oznako poberete. Ko pridete do druge rdeče oznake, jo prav tako

poberete in pot usmerite proti jugu, kjer vas čaka zaklad. Skupaj z dvema rdečima

oznakama in rdečim zakladom se vrnite do mize po najkrajši poti.

4.3 Sklepne misli praktičnega dela

V praktičnem delu sem prikazala model izvedbe učne ure, ki učence navaja na

orientiranje v prostoru s pomočjo kompasa in drugih pripomočkov. Pri tej učni uri

bi naj učenci osvojili strani neba in se znali orientirati tudi v naravi. Z namenom,

da učenci ugotovijo, kako se znajo orientirati v naravi, lahko pripravimo

orientacijsko tekmovanje. Primer takšnega tekmovanja sem predstavila v

praktičnem delu diplomskega dela. Učitelj mora najti primeren prostor, kjer bi

lahko tekmovanje tudi izvedel. Tekmovanje naj bi bilo v in ob gozdu. Takšen

prostor je laţje najti v bliţini primestnih šol, kjer je znanje o določanju smereh

neba slabše, kot pri učencih iz mestnih šol. Tako bi lahko izboljšali znanje

učencev o orientaciji.


91

5 SKLEP

V uvodu semmo omenila, da se učenci srečajo z orientacijo ţe takrat, ko zapustijo

znano okolje. Iz teoretičnega diplomskega dela lahko razberem, da učenci v

obdobju od sedmega do devetega leta starosti, med katere spadajo tudi učenci

četrtih razredov osnovne šole, začnejo predmete zaznavati takšne kot so.

Razlikujejo jih po barvah, velikosti in obliki. Otroci lahko opazujejo tudi

predmete iz različnih perspektiv. Vedo, da se z oddaljenostjo in različnih zornih

kotov predmet ne spreminja. Otroci pri tej starosti znajo ločiti pri sebi in drugih

levo in desno stran.

Prostorska orientacija ima svoje mesto tudi v učnem načrtu druţbe za četrti razred

osnovne šole. Med prebiranjem teoretičnega dela izvem, da morajo učenci v tem

obdobju med drugim znati določati glavne strani neba s pomočjo nekaterih

pripomočkov ter iskati s pomočjo načrta učilnice in drugih pripomočkov skriti

predmet. Kakšna znanja o orientaciji imajo ti učenci, sem preverjala v empiričnem

delu. Skušala smo potrditi hipoteze o prostorski orientaciji v četrtem razredu

osnovne šole. Podatke sem zbirala s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirala

sem učence iz dveh mestnih in dveh primestnih šol, skupaj 156 otrok. Štiri

hipoteze sempotrdila, treh pa ne. Učenci so ankete zelo dobro reševali. Večina

učencev je velik del vprašanj rešila pravilno. Le pri vprašanju o zvezdi Severnici

so bili odgovori v večjem številu napačni.

Spraševala sem se tudi, kakšen vpliv imajo na orientacijo spol, zaloţba učnega

gradiva in lokacija šole. Prišla sem do ugotovitve, da med odgovori učencev

moškega in ţenskega spola ni večjih odstopanj. Pri nekaterih vprašanjih so vidne

razlike med otroci iz mestnih in primestnih šol. Učenci iz mestnih šol so bolje

seznanjeni o orientaciji v prostoru. Razlike so bile opazne pri poimenovanju strani

neba, angleški označbi severa, pri orientaciji v temi in po Zvezdi severnici, kjer so

učenci iz mestnih šol v večjem številu pravilneje reševali. Obratno je bilo le pri

vprašanju kam kaţe senca ob poldne. Učenci primestnih šol so v večjem številu

pravilno odgovorili na vprašanje o senci. Zaradi tega, da nekateri učenci še vedno


92

niso znali poimenovati vseh strani neba, sem se odločila, da bom rešitev na to

skušala najti v praktičnem delu naloge.

Za učence je zelo pomembno, da znajo tisto kar so se naučili o prostorski

orientaciji, uporabiti tudi v praksi. V praktičnem delu sem pripravila primer

modela izvedbe učne priprave. Učence ţelim poučiti o orientiranje v prostoru

najprej v učilnici, kasneje jih uvajati v naravi. Pri orientacijskem tekmovanju v

gozdu bi naj tisto, kar so se učenci naučili v učilnici, vadili v naravi. Problematiko

orientiranja bi s tem lahko v šoli deloma rešili.

V empiričnem delu sem tudi ugotovila, da anketirani niso dobro seznanjeni z

orientacijo po zvezdah. Kako bi lahko povezala teorijo s prakso, saj učenci zvečer

niso v šoli, obstaja nerešen problem v tej diplomski nalogi.

Menim, da bi morale vse osnovne šole, za izboljšanje orientacije v prostoru in

iznajdljivost učencev v naravi, omogočati učiteljem realizacijo modelov učne

priprave predstavljenih v tej diplomski nalogi in podobnih.


93

6 VIRI IN LITERATURA

Literatura:

1. Bastič Zorec, M. (2006). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana:

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

2. Bogataj, J. (2003). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja.

Druţba. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo

3. Burnik Kosi, A. (2003). Druţba: Jaz, ti, mi vsi. Priročnik za pouk druţbe v

četrtem in petem razredu 9-letne osnovne šole in četrtem razredu 8-letne

osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga

4. Burnik Kosi, A. (2006). Druţba 4. Delovni zvezek za druţbo v četrtem

razredu 9-letne osnovne šole. Jaz, ti, mi vsi. Ljubljana: Mladinska knjiga

5. Burnik Kosi, A., Poţun, M., Prezelj, V. (2002). Druţba 4: Jaz, ti in mi vsi:

učbenik za pouk druţbe v četrtem razredu 9-letne osnovne šole. Ljubljana:

Mladinska knjiga

6. Cankar, M., Čadeţ, K., Krapar, B., Kovačič, B., Petrovič, D., Ravnikar, A.

(2006). Orientacija, priročnik za orientiranje v naravi in orientacijska

tekmovanja. Ljubljana: Društvo tabornikov Rod močvirski tulipani in Zveza

tabornikov Slovenije

7. Chancellor, D.(2004). Zemljevidi. Murska Sobota: Pomurska zaloţba

8. Dvoršak, A., (1995). Preţivetje v naravi. Ljubljana: ČŢD Kmečki glas

9. Glavnik, A., Jordan, B., Rotovnik, B. (2002). Planinska orientacijska

tekmovanja. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije

10. Hernja, S., Vesenjak, P.(2002). Igraje v matematiko 4. Delovni zvezek za

nivojski pouk matematike v četrtem razredu devetletne osnovne šole. 2. del.

Škofljica: Pikal

11. Hriberšek Balkovec, E. (2005). Druţba 4. Delovni zvezek. Ljubljana: DZS

12. Hriberšek Balkovec, E.(2003). Druţba 4. Priročnik za učitelje. Ljubljana:

DZS

13. Hriberšek Balkovec, E. (2005). Druţba 4. Učbenik. Ljubljana: DZSxs

14. Kristan, S. (1994). Osnove orientiranja v naravi. Radovljica: Didakta

15. Marjanovič Umek, L., Zupanič, M. (2001). Razvojna psihologija: izbrane

teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za

psihologijo


94

16. Meglič, J. (2002). Taborništvo. Kranj: Zveza tabornikov občine Kranj

17. Prosen, M. (1987). Opazujem sonce in luno. Ljubljana: Mladinska knjiga.

18. Prosen, M. (1991). Orientacija. Ljubljana: MATH

19. Prosen, M., Rotar, J., Svetik, P. (1981). Orientiranje v naravi. Ljubljana:

Mladinska knjiga

20. Tomšič, G. (2004). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja.

Matematika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo

21. Umek, M., Janša Zorn, O. (2002). Druţba in jaz 1-delovni zvezek.Ljubljana:

Modrijan

22. Umek, M., Janša Zorn, O. (2005). Druţba in jaz 1: druţba za 4. razred

devetletne, osemletne osnovne šole. Ljubljana: Modrijan

23. Umek, M., Janša Zorn, O., Košak, M. (2002). Tu sem doma 1; Domača

pokrajina: spoznavanje druţbe za 4. razred osnovne šole. Ljubljana:

Modrijan

24. Umek, M. (2006). Druţba in jaz 1-druţba za 4. razred osnovne šole:

priročnik. Ljubljana: Modrijan

25. Ţnideršič, M. (1998). Druţinska enciklopedija Guinness. Ljubljana:

Slovenska knjiga

Diploma:

26. Tomšič, N. (2000). Diplomsko delo: Učenje orientacije pri pouku

spoznavanja okolja, druţbe in interesni dejavnosti taborniki.

Internetni vir

27. Mosbruker, M., Ivšek, G. Kartografija in orientacija. Pridobljeno 14. 5.

2009, iz http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/navodila.htm

28. Pridobljeno 15.5. 2009, iz


29. Pridobljeno 14. 5. 2009, iz http://www.o-

4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/kompas-deli.htm

30. Pridobljeno 3. 6. 2009, iz


31. Pridobljeno 4. 6. 2009, iz http://www2.arnes.si/~btivad/s-

stuff/orientacija.doc

http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/navodila.htm


http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/kompas-deli.htm

http://www.o-4os.ce.edus.si/projekti/geo/orientacija/kompas-deli.htm





95




http://www.enaa.com/oddelki/avdioVideo/assets/product_images/Garmin_G

PS_navigacija_NUVI_250W.jpg



96

7 PRILOGE

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

PRILOGA 2: Učna priprava 1


PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

ANKETA

Moje ime je Ines in sem absolventka Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete , smer

razredni pouk. Pri pisanju diplomske naloge potrebujem vašo pomoč. Prosim vas za

sodelovanje pri reševanju anketnega vprašalnika. Pri vsakem izmed vprašanj obkrožite samo

en odgovor.

1. Katero šolo obiskuješ?

_____________________________________

2. Kateri učbenik uporabljate v šoli za spoznavanje druţbe?

_________________________________________

3. Spol?

a) M

b) Ţ

4. Ste ţe slišali za besedo orientacija?

a) DA

b) NE

5. Kaj pomeni beseda orientacija?


b) Orientacija je določanje poloţaja v prostoru glede na strani neba in objekte v okolici.


6. Poimenuj strani neba s pomočjo kratic!

a) S-_____________ b) J-______________

c) V-_____________ d) Z-_____________

7. Kompasi imajo pogosto strani neba označene s tujimi kraticami. Katera črka

označuje sever?

a) S

b) E

c) N

d) W

8. Se lahko v temi orientiramo z uro in Soncem?

a) DA

b) NE

9. Na katero stran kaţe naša senca ob poldne?

a) na severno

b) na juţno

c) na vzhodno

d) na zahodno

10. Zvezda Severnica je del ozvezdja Velikega voza. Trditev je

a) Pravilna

b) Napačna

11. Katera slika prikazuje načrt mesta?

a) A b) B

Slika A Slika B

12. Kako je označeno merilo zemljevida?

a) 1 - 100

b) 1 + 100

c) 1 : 100

d) 1 > 100

13. Ste ţe slišali za legendo zemljevida?

a) DA

b) NE

14. Kaj nam pove legenda zemljevida?



c) Legenda nam pove, kaj znaki na zemljevidu predstavljajo, saj vsebuje narisane in

opisane znake.


UČNA PRIPRAVA

Predmet: Druţba

Tematski sklop: Prostorska orientacija in kartografija

Vsebina: Strani neba

Vzgojno-izobraţevalni cilji:

GLOBALNI CILJI:

Učenci:

- določijo osnovne strani neba s pomočjo pripomočkov

ETAPNI CILJI:

Učenci:

- znajo določiti strani neba s pomočjo sonca, sence, ure in kompasa

OPERATIVNI CILJI:

Učenci:

- poznajo pripomočke za orientiranje

- znajo opisati kompas

- se znajo orientirati s pomočjo pripomočkov za orientacijo

- znajo določiti strani neba na načrtu učilnice

VZGOJNI:

Učenci:

- razvijajo sposobnost opazovanja

UČNE OBLIKE: frontalna, individualna, skupinska

UČNE METODE: metoda razlage, metoda razgovora, metoda reševanja problema, gibalna

metoda

UČNA ETAPA VZGOJNO IZOBRAŢEVALNO DELO

METODE IN OBLIKE

DELA

UČNI PRIPOMOČKI, UČILA

UČITELJ UČENEC

I. UVOD

II. USVAJANJE

1. KORAK

2. KORAK

Učence vprašam katere so glavne strani neba. Napišem na

tablo.

Učence sprašujem s pomočjo česa lahko ugotovimo strani

neba. Na tablo lepim sličice (kompas, Sonce, ura, zvezde).

Učence ob dvanajsti uri povabim pred šolo.

Učence vprašam, zakaj imata strani neba vzhod in zahod

tako ime? Z rokami ponazorim gibanje Sonca. Učencem

rečem, naj bodo obrnjeni tako, da bodo soncu kazali hrbet.

Vprašam jih, kje je sedaj katera stran neba. Opozorim jih,

da njihova senca kaţe na sever to samo ob poldne.

Pokaţem jih še, kako s pomočjo ure ugotovimo strani

neba.

Učencem podam navodilo za delo. Ugotoviti morajo, kako

je orientirana učilnica.

Učence razdelim v skupine po štiri.

Vsaka skupina dobi kompas. Skupaj ponovimo, kako se

orientiramo s kompasom. Razloţim jim da je tukaj sever

Odgovarjajo na vprašanja

in razmišljajo.

Odgovarjajo.

Pokaţejo.

Poslušajo.

INDIVIDUALNA

FRONTALNA

metoda razlage

Tabla, sličice.

Ura.

označen z N, jug - S, vzhod – E, zahod - W.

Vsaka skupina dobi načrt učilnice in s pomočjo kompasa

označi na njem strani neba.

Skupaj preverimo, če so pravilno orientirali načrt učilnice.

V skupini ugotavljajo

strani neba.

SKUPINSKA

Kompas, načrt učilnice.

III. UTRJEVANJE Učencem razdelim kariraste liste, ki so na sredini

označeni s piko.

Rečem jim, naj si označijo list papirja tako, da bo na vrhu

sever, spodaj jug, desno vzhod in levo zahod.

S pomočjo strani neba jih usmerjam, kako naj rišejo

predmet po papirju.

Preverim, kaj so dobili. Predmet nalepim na tablo.

Strani neba si zapišejo na

list.

Po navodilu rišejo na

papir.

INDIVIDUALNA

metoda pisnih del

Učni list, pisala.

IV.

PREVERJANJE

Skupaj preverimo, kaj so narisali. Pravilno risbo nalepim

na tablo. Pogledam, če so učenci imeli kaj teţav pri

reševanju.

Preverjajo rešitve.

metoda razgovora

Tabla.

V. ZAKLJUČEK Učencem podam navodilo za iskanje skritega predmeta.

Izberem učenca, ki počaka pred vrati učilnice tako dolgo,

dokler ga ne pokličemo. Ob pomoči učencev skrijemo

ţogo. Zmenimo se , da bomo učenca usmerjali po smereh

neba, z dvigi rok. Učenec si lahko pomaga s kompasom.

Sodelujejo in usmerjajo

učenca.

gibalna metoda Ţoga, kompas.


UČNA PRIPRAVA

Predmet: Druţba

Tematski sklop: Prostorska orientacija in kartografija

Vsebina: Strani neba

Vzgojno-izobraţevalni cilji:

GLOBALNI CILJI:

Učenci:

- iščejo skriti predmet s pomočjo pripomočkov za orientacijo

ETAPNI CILJI:

Učenci:

- znajo najti skriti predmet s pomočjo kompasa in skice

OPERATIVNI CILJI:

Učenci:

- poznajo kompas

- se znajo orientirati po skici

- se znajo orientirati po navodilih

- znajo določiti strani neba na skici

VZGOJNI:

Učenci:

- se znajo primerno obnašati v gozdu

- učenci razvijajo sposobnost skupinskega dela

UČNE OBLIKE: frontalna, skupinska

UČNE METODE: metoda razlage, metoda reševanja problema, gibalna metoda

UČNA ETAPA VZGOJNO IZOBRAŢEVALNO DELO

METODE IN OBLIKE

DELA

UČNI PRIPOMOČKI, UČILA

UČITELJ UČENEC

I. UVOD

II. UTRJEVANJE

Učencem povem, da bodo danes iskali zaklad, ki je skrit

v gozdu.

Učence razdelim v tri skupine. Podam jim navodilo za

delo. Povem jim, da barva skupine pomeni, kakšne

barve je njihov zaklad, oznake na drevesih in oznaka za

start.

Učence opozorim na primerno vedenje v gozdu in jim

podam še ostala navodila. Razdelim jim kompase, pisna

navodila in skice poti za iskanje zaklada.

Učencem dam znak za začetek.

??neba.

Poslušajo.

Iz mize si vsaka skupina

vzame en list, ki določa

barvo skupine.

Poslušajo.

Vsaka skupina si vzame

svoja navodila, kompas in

skico.

Začnejo z iskanjem zaklada.

Vsaka skupina ima svoj start.

Učenci iščejo zaklad.

Orientirajo se po navodilih,

skici in kompasu.

Pobirajo oznake skupine iz

dreves.

Poberejo zaklad.

FRONTALNA

metoda razlage

SKUPINSKA

SKUPINSKA

Gibalna metoda.

listi

miza

pisna navodila

skice

kompasi

oznake

zaklad

Razglasim zmagovalno skupino. Vsaka skupina dobi

svoj pokal.

Vrnejo se do mize po

najkrajši poti.

Sodelujejo.

SKUPINSKA

pokali

III. ZAKLJUČEK Učencem rečem, da naj svojo skico orientirajo.

Skupaj preverimo rešitev.

Zapisujejo strani neba na

skico.

Preverjajo.

SKUPINSKA

Metoda reševanja

problema.

skice

Documents

DIPLOMSKO DELO - core.ac.uk · orientacija, strani neba, učni načrt, četrti razred, narava. Abstract This diploma thesis presents in detail the integration of spatial orientation