stran 27

Doktorja Andreja Fištravca pozna večina ljudi kot mariborskega župana, ki je svoj županski stolček zasedel sredi mandata s sloganom Vrnimo mesto ljudem. Manj znano pa je, da je Andrej velik ljubitelj narave in naravnega oziroma zdravega življenja in da sta se z ženo Ireno ukvarjala z biodinamičnim kmetijstvom še preden je to postalo in.

Kaj je za vas zdravo življenje?»Če bi izhajal iz hrane, bi rekel, da je zdravo vse, kar zdrav uživaš. Vendar zdravo življenje ni povezano samo s hrano. Tudi medsebojni odnosi sodijo k temu. In pri nas doma zelo skrbimo za to, da smo veliko skupaj kot družina. Zdaj ko sem župan, je teh trenutkov na žalost precej manj. Veliko se tudi gibljemo. Z ženo Ireno greva vsaj enkrat tedensko na plesne vaje, kar se mi zdi zelo pomembno. Prvič zato, ker je to čas, ki ga preživiva skupaj in drugič, ker je to tudi nekakšna terapija za medsebojne odnose. Poleg tega se trudimo, da kuhamo doma, da se ne prehranjujemo zunaj. Tisti, ki prvi pride, skuha. Včasih je to Irena, včasih hčerki Vita ali Lucija, včasih primem za kuhalnico tudi sam. Hrano tudi sami pridelujemo oziroma se trudimo, da bi jo. Pri tem pazimo, da pridelujemo biološko hrano, da ni škropljena in če že ni biodinamično pridelana, da je vsaj sonaravno. Trudimo se, da smo veliko v naravi, da z naravo živimo in da to kar nam daje, naravi tudi vračamo.Zlasti pa skrbimo za duševno higieno. Vsi veliko beremo. Pa negativnim ljudem se izogibamo. In homeopatsko se zdravimo, kar je prav tako pomembno za zdravo življenje.«

Kakšen je za vas zdrav zajtrk?»Dokler nisem imel svoje družine, zajtrk zame ni bil pomemben obrok. Potem pa me je Irena skupaj z obema hčerkama nekako prepričala v to, da je zajtrk pomemben obrok oziroma da je skupno zajtrkovanje poseben družinski ritual. In ker mi je služba to omogočala, smo imeli vsako jutro skupen zajtrk. Midva z Ireno sva si ob polnovrednem kruhu privoščila malo masla, med in seveda lasten zeliščni čaj. Je pa res, da odkar sem župan, medu več ne prakticiram. V bistvu se izogibam vsemu, kar je sladkega. Pa kofeinu in teinu in tudi pri uživanju alkohola sem zelo pazljiv.Je pa res, da se je, odkar hodim na fitnes, marsikaj spremenilo. Moj trener mi je namreč ob vajah predpisal tudi jedilnik in v bistvu vse stvari postavil na glavo. No, okoli prehrane se še malce loviva in iščeva skupne rešitve. Zaradi načina mojega dela nekateri njegovi predlogi pač niso izvedljivi. Tudi v povezavi z zajtrkom.«

Je kakšna hrana, ki se je sicer izogibate?»Ja, to so sladkarije in energetski napitki, ki smo jih v mojem kabinetu zamenjali za sadje in vodo. Drugače pa sem vsejed. 12 let sem bil tudi vegetarijanec, potem sem neko obdobje jedel meso, pa spet ne in zdaj spet vse jem. Je pa res, da si zaradi načina dela ne morem privoščiti pet obrokov dnevno. Mi pa, odkar sem župan, starejša hčerka Vita vsako jutro, ko pripravi malico zase, pripravi polnovredni obrok tudi zame. In priznam, da mi to kar prija. Tudi kakšnih zdravih napitkov se dopoldan ne branim, saj me ne utrujajo. Če pa bi v tem času pojedel kaj bolj konkretnega, se bojim, da to ne bi dobro vplivalo name. Saj veste, dobra hrana te hitro poleni.«

S pomočjo homeopatije do bolj zdravega življenja

Tudi znani verjamejo v moč narave

dr. Andrej Fištravec, mariborski župan

stran 28

Tudi znani verjamejo v moč narave

Brez katerih živil si težko predstavljate domači hladilnik?»V našem hladilniku je zmeraj mleko. Pravzaprav različne vrste mleka, od kravjega do riževega, sojinega, pirinega ... Pa sir in različni mlečni izdelki, predvsem jogurti brez sladkorja. Tudi polnovredni kruh je zmeraj pri hiši. Tega ne pečemo sami, ker podpiramo trgovino Ajda in ker imajo tam zares zelo kvaliteten kruh. Midva z Ireno se kruhu res težko odrečeva. Tudi zelenjava je zmeraj v hladilniku. Dokler je živela še babica, Irenina mama, smo bili s svežo zelenjavo še veliko bolj založeni kot smo zdaj, čeprav je tudi zdaj nikoli ne zmanjka.«

Rekli ste, da zjutraj pijete domač zeliščni čaj. Pomeni to, da tudi sami nabirate zelišča?»Naša družina ima v Prlekiji, na Ireninem domu, zeliščni vrt, nekaj malega zelišč pa imamo tudi v našem atriju pred stanovanjem. To pomeni, da imamo zmeraj meliso, citronsko meto, črno meto, pa materino dušico, timijan ... Doma raste tudi lipa pa bezeg. Irena nabira tudi glog ... Tako da sami naberemo zelišča, jih v Prlekiji posušimo in si naredimo svojo čajno mešanico, ki jo potem uživamo vse leto. Med meni ljubimi zelišči je zagotovo na prvem mestu materina dušica in zdi se mi, da je imamo vsako leto premalo. V bistvu se vsako leto trudimo, da bi je več nabrali. In lani, ko smo bili na Pokljuki, smo jo prinesli tudi od tam.«

Znamo Slovenci zdravo živeti in čuvati naravo ali ne?»Mislim, da smo glede narave že kar precej ozaveščeni. V zadnjih 20, 25 letih je bil tu narejen velik korak naprej. In hvala bogu imamo veliko narave in urbanizacija ni tako intenzivna kot v drugih delih Evrope. Tako da imamo veliko neokrnjene narave, vendar ne toliko po zaslugi ozaveščenih državljanov kot zato, ker ekonomski razvoj ni bil tako silovit, kot recimo v Severni Italiji ali v Porurju. Tam živijo zelo ozaveščeni ljudje, a kaj ko sama pokrajina glede na ekonomski razvoj nima takšnih možnosti kot so pri nas.Zdi se mi, da pride pri nas do nekakšnega finega prekrivanja obojega. Vedno več prebivalcev je ekološko ozaveščenih,

sočasno pa imamo še zmeraj veliko naravnega prostora, kjer je mogoče še veliko narediti na področju sobivanja z naravo. Ekološki in biodinamični pristop h kmetovanju je že ena takšnih oblik.«

Je bil torej tudi vaš odnos do zemlje eden od razlogov, da ste kot župan podprli idejo o ustanovitvi vrtov v Mariboru? »Zagotovo. V bistvu sem iskal način, da bi dal večji poudarek ekološkemu in biodinamičnemu kmetovanju. Kot član društva za biološko dinamično kmetovanje in ekološke zveze, sem še preden sem postal župan veliko predaval v biodinamičnih društvih. Tam sem spoznal še eno slovensko posebnost in sicer to, da so ljudje v zrelejših letih preko svojih življenjskih kriz prišli do spoznanja, da morajo sami poskrbeti za hrano. Da se pri tem skušajo približati najvišjim ekološkim standardom in da pride na sto vrtičkov komaj en kmet. Ko so v Mariboru v okviru Evropske prestolnice kulture začeli s projektom Urbanih brazd, se mi je zdelo logično, da bi kot župan tudi kaj prispeval k temu. Je pa v tako kratkem županskem obdobju kot ga imam do volitev na razpolago, težko kaj več narediti. V štiriletnem županskem mandatu, pa bi se dalo v smislu samooskrbe mesta narediti še veliko več.«

Pred skoraj 30 leti ste se tudi sami ukvarjali s sadjarstvom. »Res je. Z Ireno, sva pred skoraj 30 leti iskala zemljo in jo preko kmetijske zadruge v Pesnici tudi našla. V najem sva dobila hektar zemlje, pogoj pa je bil, da jo zasadiva z monokulturo. Odločila sva se za nasad višenj. Posadila sva 360 dreves in hitro ugotovila, da to ni to, kar želiva. Pa ne zato, ker višenj ne bi imela rada, temveč ker je monokultura v bistvu bolezen. Da tak nasad potrebuje kemijo, midva pa sva bila zagovornika naravne pridelave. In uporaba kemije v kmetijstvu, pesticidov, herbicidov, fungicidov in umetnih krmil je bil glavni razlog, da se je Irena po dobrem letu študija na agronomski fakulteti od tam izpisala. Ker je ugotovila, da to ni tisto, kar je želela oziroma si je predstavljala, da ji bo dala takšna šola. Ker nisva uporabljala umetnih gnojil in drugih kemičnih pripravkov, vse višnje seveda niso obstale. Slaba in bolna drevesa sva počasi zamenjevala z drugim sadnim drevjem, ob sadovnjaku pa sva imela tudi vrt, kjer sva pridelovala zelenjavo. Ker naju je zanimalo naravno kmetovanje, sva seveda veliko brala in obiskovala različna predavanja ter spoznavala princip dela dr. Rudolfa Steinerja pa Marka in Miho Pogačnika in začela sva z biološko dinamičnim kmetovanjem. Biodinamika je namreč metoda kmetovanja, ki poleg ekoloških zakonitosti upošteva tudi naravo gibanja Zemlje in letnih časov. Utemeljitelj je dr. Rudolf Steiner, ki je utemeljil tudi antropozofsko medicino, evritmijo in waldorfsko pedagogiko, s katero sva se potem oba z Ireno dolgo ukvarjala oziroma Irena se kot waldorfska pedagoginja še zdaj. Sam pa kot župan zdaj za to nimam časa.«

Foto: Marko Pigac

stran 29

Kaj se je potem zgodilo z vašim sadovnjakom?»Odločitev za zemljo je sicer zaznamovala najino in mojo življenje v praktičnem in teoretskem smislu. Pri magisteriju sem že govoril o Steinerju, doktoriral pa sem iz njega, vendar pa, ko sta se rodili hčerki, se je bilo seveda treba odločiti, kje bomo živeli. Ali na deželi ali v mestu. In kot veliko najinih prijateljev, sva se tudi midva vrnila v mesto, zemljo pa vrnila zadrugi, ki jo je oddala drugemu najemniku. S tem da brez stika z zemljo seveda nisva ostala. V Prlekiji na Ireninem domu sva si potem uredila vrt oziroma njivo, kjer pridelujeva zelenjavo. Pa tudi zeliščni vrt imava, sadno drevje ...«

Menda tudi radi kuhate?»Res je, čeprav mi zdaj za to kar malo zmanjkuje časa. A če bi moral pripraviti hitro petkovo kosilo, bi se odločil za lignje z rižem. Za kosilo, ki je gotovo v dobrih 20 minutah, potrebujemo navadne očiščene lignje, malo oljčnega olja, peteršilj in česen. Lignje damo na olje, počakamo, da spustijo sok in dodamo malo peteršilja in česna. Med tem skuhamo tudi riž in kosilo je končano. Rad pripravljam tudi pečeno raco. Najprej jo pečem pod folijo, zadnjo uro oziroma 45 minut, odvisno od tega kakšna je račka, pa jo odkrijem in lepo zapečem. Če je namazana z medom, je seveda bolj hrustljavo zapečena. Imam pa tudi odličen recept za dobro prilogo k temu. Pečene olupljene kostanje v karameliziranem sladkorju in sladki smetani. V karameliziran sladkor daš pečene olupljene kostanje in ko k temu dodaš sladko smetano, nastane čudovita omaka, ki je odlična priloga k pečeni rački.«

Prijatelji pravijo, da kuhate tudi odlične marmelade.»Ja, kuhanje marmelade je moja velika ljubezen. Na Hvaru, kjer preživljamo poletne počitnice, kuham figovo marmelado iz na pol posušenih fig, ki jih kombiniram s pomarančami, jabolki, hruškami. Odlična je tudi kombinacija fig in vinogradniških breskev. Sicer pa kuham tudi druge marmelade, odvisno od tega, kakšno sadje je na razpolago. Ko smo še imeli »ranč« v Pesnici, sem redno kuhal višnjevo marmelado. Gospa iz Bosne, med vojno je bila begunka in je čez poletje živela na našem »ranču«, pa me je naučila pripravljati tudi pravi »pekmez«, slivovo marmelado pripravljeno v pečici. Zadnja leta na morju kuha marmelado tudi Irena. Njena je iz svežih fig in bezgovega soka.«

Bezgovega soka?»Vita in Lucija sta imeli na morju zelo radi sladoled, mene pa je motilo, ker sem vedel, da z njim zaužijeta tudi veliko nezdravih stvari - od barvil, do različnih E-jev. Potem pa je Irena kupila modelčke za lučke in le te smo začeli delati sami. Malo bezgovega, malinovega, ribezovega, mareličnega oziroma katerega koli soka, ki smo ga sicer delali doma, smo vlili v modelček, dali v zamrzovalnik in drugo jutro sta otroka lahko uživala domače lučke, brez umetnih barvil in različnih stabilizatorjev. Domači sok, ki smo ga vzeli s seboj na morje in ga nismo porabili, smo potem, ko smo šli domov, pustili našim prijateljem. Bezgov nas je počakal. Ko se je Irena lotila kuhanja marmelade in ni imela sladkorja, je dodala bezgov sok. In to se je pokazalo za odlično kombinacijo, tako da je morala takšno marmelado skuhati tudi našim hvarskim prijateljem.«

S čim vse je založena vaša domača lekarna?»Predvsem so to homeopatska zdravila, ki jih uporabljamo ob vnetnih procesih v glavi in pljučih. Imamo tudi odlične medene obloge, ki se uporabljajo pri napadih kašlja, bronhitisa, oslovskega kašlja ... V bistvu gre za z medom prepojeno platno. Le tega segrejemo med dvema termoforoma in ga pri napadih kašlja položimo na prsi, čez to pa damo termofor. Termofore menjujemo, da je ves čas toplo, medena obloga pa blaži težave. Imamo tudi homeopatsko zdravilo proti tistim čudnim občutkom, ki ti govorijo, da boš zbolel. Pa tudi proti izgorevanju. In sprej proti bolečinam v grlu. Trpotčev in slezov sirup, za umiritev kašlja in izkašljevanje. Pa homeopatsko zdravilo zoper seneni nahod. Le tega sem zdravil na vse možne načine, tudi z akupunkturo, pa so me šele homeopatske tabletke rešile teh težav. Ko sem bil v bolnišnici, kjer so ugotavljali na kaj sem alergičen, sem padel v antifilaktičen šok in skoraj umrl. Moje telo je namreč na enega od alergenov preveč burno reagiralo. V domači lekarni imamo tudi domačo kitajsko mast in šentjanževo olje. Ko sta bili hčerki mlajši, je Irena delala tudi kamilično kremo. Veliko uporabljamo tudi konopljino olje in jabolčni kis, ki ga tudi sami delamo. Pa zdravilna zelišča na domačem žganju imamo in še kaj bi se našlo.«