Diplomsko delo - core.ac.uk · Zakon o cestah določa status in kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest,

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Vid Štukovnik

NAČELA IN KRITERIJI UPORABE PROMETNE OPREME NA JAVNIH CESTAH

Diplomsko delo

Maribor, september 2013

I

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija www.fg.um.si

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa


Študent: Vid ŠTUKOVNIK

Študijski program: visokošolski, Gradbeništvo

Smer: Prometno‐hidrotehnična

Mentor: Doc.dr. Marko RENČELJ univ.dipl.inž.grad.

Somentor: Sašo TURNŠEK univ.dipl.inž.grad.

Maribor, september 2013

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Doc.dr. RENČELJ Marku

univ.dipl.inž.grad. za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem komentorju

TURNŠEK Sašu univ.dipl.inž.grad..

Hvala vsem, ki so verjeli vame.

IV


Ključne besede: prometna oprema, varnostne ograje, blažilniki trkov, smerniki, grbine, zapornice, varovalne ograje, markerji UDK: 625.748:656.1.08(043.2)

Povzetek Ljudje se vsakodnevno srečujemo s cestnim prometom, zato je varnost na cestah izrednega pomena. Na varnost ceste vpliva tudi vsa prometna oprema, ki je prisotna na njej. Pomembnost prometne opreme se na cestah, ki so v slabšem stanju, še poveča. Pri vplivu na varnost je potrebno izpostaviti varnostne ograje, kot ene izmed pomembnejših vrst cestne opreme. S pomočjo pravilne postavitve in rednega vzdrževanja varnostnih ograj je mogoče omiliti posledice prometnih nesreč. V nalogi je opisana celotno cestna oprema, ki se uporablja v Sloveniji. Navedeni so kriteriji za uporabo prometne opreme na javnih cestah. Na osnovi praktičnih primerov je opozorjeno tudi na napake, ki se dogajajo v praksi.

V

PRINCIPLES AND CRITERIA OF TRAFFIC EQUIPMENT ON PUBLIC ROADS

Key words: transport equipment, safety barriers, impact attenuators, blinkers, bumps, barriers, guardrails, markers

UDK: 625.748:656.1.08(043.2)

Abstract

Every day we are in contact with the road transport. Road safety is also influenced by all the transport equipment, which is present on it. The importance of transport equipment is even more complex on roads in worse condition. The impact on security is necessary to highlight the safety barriers, as one of main types of road equipment. With proper installation and regular maintenance safety barriers can mitigate the effects of accidents. The thesis describes the entire road equipment, which is used in Slovenia. Those are the criteria related to the use of transport equipment on public roads. On the basis of practical examples is indicated on the errors that occur in practice.

VI

VSEBINA

1 UVOD .......................................................................................................................................... 1

2 PROMETNA OPREMA: VRSTE IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI ........................................................... 2

2.1 PRAVNA PODLAGA ............................................................................................................. 2

2.2 VRSTE PROMETNE OPREME ............................................................................................... 3

2.2.1 Oprema za označevanje bližine roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega

pasu 3

2.2.2 Oprema za vodenje in kanaliziranje prometa na območju del na cesti, drugih ovir in

poškodb vozišča ......................................................................................................................... 4

2.2.3 Varnostne ograje ........................................................................................................ 5

2.2.4 Varovalne ograje ........................................................................................................ 6

2.2.5 Montažne fizične ovire – grbine ................................................................................. 7

2.2.6 Blažilniki trkov ............................................................................................................ 7

2.2.7 Ograje za pešce .......................................................................................................... 8

2.2.8 Zapornice in polzapornice .......................................................................................... 9

2.2.9 Oprema za poudarjanje poteka avtoceste ali hitre ceste na območju razcepa ......... 9

2.2.10 Prometna ogledala ................................................................................................... 10

2.2.11 Oprema proti zaslepljevanju .................................................................................... 10

3 PROMETNA OPREMA: NAČELA IN KRITERIJI UPORABE ............................................................ 11

3.1 OPREMA ZA OZNAČEVANJE BLIŽINE ROBA VOZIŠČA OZIROMA ROBA ROBNEGA ALI

ODSTAVNEGA PASU ..................................................................................................................... 11

3.1.1 Cestni smerniki .............................................................................................................. 11

3.1.2 Cestni smerniki za predore ....................................................................................... 12

3.1.3 Svetlobno odbojna telesa ......................................................................................... 12

3.2 OPREMA ZA VODENJE IN KANALIZIRANJE PROMETA NA OBMOČJU DEL NA CESTI,

DRUGIH OVIR IN POŠKODB VOZIŠČA ........................................................................................... 14

3.2.1 Montažni vodilni robniki ................................................................................................ 14

3.2.2 Markerji ......................................................................................................................... 16

3.2.3 Zaporne vrvice in trakovi ............................................................................................... 16

3.2.4 Svetlobno odbojna telesa za poudarjanje začasno označenih ločilnih črt .................... 17

3.2.5 Začasne varnostne ograje ............................................................................................. 17

3.2.6 Raztegljive in zložljive ograje za zavarovanje delovišč na površinah za pešce .............. 19

VII

3.3 VARNOSTNE OGRAJE ........................................................................................................ 19

3.3.1 Vrste varnostnih ograj .................................................................................................... 20

3.3.2 Pogoji za postavitev varnostne ograje ........................................................................... 25

3.3.3 Način postavitve varnostne ograje ........................................................................... 30

3.4 VAROVALNE OGRAJE ........................................................................................................ 43

3.4.1 Namen varovalnih ograj ................................................................................................ 43

3.4.2 Vrste varovalnih ograj ................................................................................................... 43

3.5 MONTAŽNE GRBINE ......................................................................................................... 46

3.6 BLAŽILNIKI TRKOV ............................................................................................................ 48

3.6.1 Vrste blažilnikov trkov .................................................................................................... 49

3.6.2 Pogoji za uporabo ........................................................................................................... 49

3.6.3 Namestitev blažilnikov trkov ........................................................................................... 50

3.7 OGRAJE ZA PEŠCE ............................................................................................................. 51

3.8 ZAPORNICE IN POLZAPORNICE ......................................................................................... 52

3.9 OPREMA ZA POUDARJANJE POTEKA CESTE NA OBMOČJU RAZCEPA .............................. 52

3.10 PROMETNA OGLEDALA .................................................................................................... 53

3.11 OPREMA PROTI ZASLEPLJEVANJU .................................................................................... 54

4 PRIMERI IN PROBLEMI UPORABE PROMETNE OPREME .......................................................... 55

4.1 SMERNIKI .......................................................................................................................... 55

4.2 MARKERJI ......................................................................................................................... 56

4.2.1 Primer sheme za načrtovanje ureditve prometa med gradnjo ...................................... 56

4.2.2 Primer načrtovanja ureditve prometa med gradnjo in uporaba programa .................. 57

4.3 ZAPORNI TRAKOVI ............................................................................................................ 59

4.4 VARNOSTNE OGRAJE IN PROBLEMATIKA POSTAVITVE ................................................... 59

4.4.1 Primer ureditve glavne ceste ........................................................................................ 60

4.4.2 Primer nejasnosti pri predvidenih pomikih »delovna širina« ograje (W) ...................... 62

4.4.3 Primer dodatne zaščite za motoriste ............................................................................ 63

4.4.4 Primer prekratke zaključnice .......................................................................................... 65

4.4.5 Primer neustrezne višine varnostnih ograj .................................................................... 65

4.4.6 Primer neustrezne dolžine varnostne ograje ................................................................ 66

4.4.7 Primer izogibanja nevarnim oviram .............................................................................. 67

4.4.8 Primer predvidene zaščite za kolesarje .......................................................................... 69

4.4.9 Primer predvidene varnostne ograje za pešce .............................................................. 70

VIII

4.5 POŠKODODVANA MONTAŽNA GRBINA ........................................................................... 71

4.6 PRIMER POSTAVITVE MONTAŽNIH VODILNIH ROBNIKOV ............................................... 72

4.7 BLAŽILCI TRKA TAU ........................................................................................................... 73

5 SKLEP ........................................................................................................................................ 74

6 LITERATURA .............................................................................................................................. 76

7 PRILOGE .................................................................................................................................... 78

7.1 SEZNAM SLIK ......................................................................................................................... 78

7.2 SEZNAM TABEL ..................................................................................................................... 82

7.3 NASLOV ŠTUDENTA .......................................................................................................... 83

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ........................................................................................................ 83

IX

UPORABLJENE KRATICE

JVO – jeklene varnostne ograje

BVO – Betonske varnostne ograje

LVO – Lesene varnostne ograje

TSC – Tehnična specifikacija

PLDP –Povprečni letni dnevni promet

PDP – Povprečni dnevni promet

ZCes – Zakon o cestah

SIST EN 1317 – Oznaka standarda

STS – Slovenska tehnična soglasja

EuroRAP – Evropski program za ceste

Načela in kriteriji uporabe prometne opreme na javnih cestah Stran 1 _______________________________________________________________________________________

1 UVOD

Število uporabnikov cest in udeležencev v cestnem prometu je čedalje večje. Razvoj cest

dosega vse višji nivo in čedalje večji pomen v cestnem prometu predstavlja prometna

oprema.

V Zakonu o cestah (ZCes-1 Uradni list RS, št. 109/2010) zakonodajalec razloži pomen

besedne zveze prometna oprema in opremo tudi našteje. Prometno opremo predstavljajo

vsa sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in vodenje prometa, kot so cestni

smerniki, cestni koli, varnostne in varovalne ograje in podobno.

Diplomsko delo temelji na slovenski zakonodaji in sicer: Zakon o cestah, Zakon o varnosti

v cestnem prometu, Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah

in Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 02.210 : 2012.

V diplomskem delu je opisana celotna prometna oprema, ki se uporablja v Sloveniji, še

posebej so izpostavljene varnostne ograje. Delo obsega naslednja poglavja: v splošnem

delu oziroma drugem poglavju, je predstavljena vsa prometna oprema in v tretjem poglavju

podrobneje opisana, še posebej podrobno pa so predstavljanje varnostne ograje. Vse je

slikovito opisano tudi s slikami in tabelami. V četrtem poglavju sem dodal praktične

primere in slike dejanske situacije iz terena. V sklepnem poglavju sem povzel trenutno

stanje na slovenskih cestah ter podal svoje mnenje. Predlagal sem tudi možne rešitve ter s

svojimi spoznanji zaključil diplomsko nalogo.


2 PROMETNA OPREMA: VRSTE IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

2.1 PRAVNA PODLAGA

Zakon o cestah določa status in kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in

strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, zaradi zagotovitve čim bolj

enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem

cestnem omrežju v državi, določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje

usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev,

vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih. [1]

Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem

besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s

predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

Minister, pristojen za promet, izdaja tehnične predpise za javne ceste, s katerimi

podrobneje uredi posamezna vprašanja v zvezi s planiranjem, projektiranjem, graditvijo in

vzdrževanjem javnih cest. Z njimi lahko določi obvezno uporabo standardov in tehničnih

specifikacij za javne ceste.

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah predpisuje vrsto,

pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme

na javnih cestah. [1]

Tehnične specifikacije za uporabo prometne opreme so po Odredbi o obvezni uporabi

tehnične specifikacije obvezne.

Načel_____

2.2

K pr

roba

del n

fizičn

zapo

obmo

2.2.1

Opre

pasu

odbo

Slika

la in kriteriji u____________

VRSTE P

rometni opr

robnega ali

na cesti, dru

ne ovire za

rnice in po

očju razcep

1 Oprema

odstavne

emo za ozn

sestavljajo

ojna telesa, s

2.1: Cestni sm

uporabe prome___________

PROMETN

remi na cest

i odstavneg

ugih ovir in

a umirjanje

olzapornice

a, prometna

a za označe

ega pasu

načevanje b

cestni smer

snežni koli

mernik [2]

etne opreme n___________

NE OPREM

tah spada o

ga pasu, opr

poškodb vo

e prometa

e, oprema z

a ogledala in

vanje bližin

ližine roba

rniki (slika

(slika 2.3),.

na javnih cesta____________

ME

oprema za o

rema za vod

ozišča, varn

na cesti-gr

za poudarja

n oprema pr

ne roba voz

vozišča oz

2.1), cestni

.. [2]

ah ____________

označevanje

denje in kan

nostne ograje

rbine, blaži

anje poteka

roti zasleplj

zišča ozirom

ziroma roba

smerniki za

____________

e bližine rob

naliziranje p

e, varovalne

ilniki trkov

a avtoceste

jevanju. [2]

ma roba ro

a robnega p

a predore (s

S____________

ba vozišča

prometa na o

e ograje, m

v, ograje za

e ali hitre c

obnega ali

pasu ali ods

slika 2.2), sv

Stran 3 ________

oziroma

območju

ontažne-

a pešce,

ceste na

stavnega

vetlobno

Načel_____

Slika

Slika

2.2.2

Opre

in po

svetl

ograj


2.2: Cestni sm

2.3: Snežni ko

2 Oprema

ovir in p

emo za vode

oškodb voz

lobno odboj

je, raztegljiv


merniki za pre

ol [2]

a za vodenj

poškodb vo

enje in kana

išča sestavl

jna telesa (s

ve in zložlj


edore [2]

e in kanaliz

zišča

aliziranje pr

ljajo monta

slika 2.7), z

jive ograje,


ziranje pro

rometa na ob

ažni vodilni

zaporne vrv

ipd. [2]

ah ____________

ometa na ob

bmočju del

robniki (sl

vice in trako

____________

bmočju del

na cesti, dr

lika 2.4), m

ovi (slika 2

S____________

l na cesti, d

rugih ovir

markerji (slik

2.6), začasne

Stran 4 ________

drugih

ka 2.5),

e ločilne

Načel_____

Slika

Slika

Slika

2.2.3

Varn

mate

Obve

na de

barvo


2.4: Montažn

2.6: Zaporne

2.7: Svetlobn

3 Varnost

nostne ograj

erial, iz kate

ezno morajo

esni strani,

o. [2]


ni vodilni robn

vrvice in trak

no odbojna tele

tne ograje

aje (slika 2.

erega so iz

o biti oprem

gledano v


nik [2]

ovi [2]

esa [2]

.8) so nam

zdelane, so

mljene s tel

smeri vožnj


Slika

menjene prep

lahko kovi

lesi, ki odse

nje, odsevati

ah ____________

a 2.5: Markerji

prečitvi zdr

inske, beton

evajo svetlo

i rdečo barv

____________

i [2]

rsa vozila

nske, lesene

obo. Po prav

vo, na levi

S____________

s ceste. Gl

e ali komb

vilih mora

strani ceste

Stran 5 ________

lede na

binirane.

svetloba

e pa belo

Načel_____

Slika

2.2.4

Varo

obsta

Prav

Slika


a 2.8: Varnostn

4 Varoval

ovalne ograj

aja možnost

tako jih up

2.9: Varovaln


na ograja [http

lne ograje

aje (slika 2

t bližine div

orabljamo z

na ograja [http


p://sl.wikipedi

.9) so pred

vjadi in dru

za zaščito p

p://sl.wikipedi


ia.org]

dvsem nam

ugih živali,

prometa na c

ia.org]

ah ____________

menjene varo

da ščitijo p

cesti, ki pote

____________

ovanju prom

pred prihod

eka nad nad

S____________

meta na ce

dom le-teh n

dvozom. [2]

Stran 6 ________

esti, kjer

na cesto.

]

Načel_____

2.2.5

Mon

na ce

še po

Slika

2.2.6

Za z

vozil

predv


5 Montažn

ntažne fizičn

esti, da bi vo

osebej pome

a 2.10: Monta

6 Blažilnik

zavarovanje

la na stalno

vsem zmanj


ne fizične o

ne ovire ali

ozili nad om

embna prav

ažne fizične ov

ki trkov

posebno n

o oviro, se

jševanju po


ovire – grbi

grbine (slik

mejeno hitro

vilna izbira l

vire-grbine [ht

nevarnih me

e uporabljaj

osledic trka n


ine

ka 2.10) so

ostjo. Ne sm

le-teh. [2]

ttp://meblosig

est na cesti

ajo blažilnik

na potnikih

ah ____________

fizične ovi

mejo povzro

gnalizacija.si]

, kjer na pr

ki trkov (s

h, vozilu in s

____________

ire, ki onem

očati čezmer

rimer obstaj

lika 2.11).

stalni oviri.

S____________

mogočajo vo

rnega hrupa

aja nevarno

Ti so na

[2]

Stran 7 ________

oznikom

a, zato je

st naleta

amenjeni

Načel_____

Slika

2.2.7

Kada

padej

tudi z

Slika


2.11: Blažilni

7 Ograje z

ar obstaja n

jo v globin

za kanalizir

2.12: Ograje z


iki trkov [http

za pešce

nevarnost, d

o, uporablja

ranje prome

za pešce [http


://www.petric

da pešci s p

amo ograje

eta pešcev n

://www.losop


c.si]

površine, ki

za pešce (s

na območju

prema.si/]

ah ____________

i jo morajo

slika 2.12).

križišč, preh

____________

ali smejo u

Prav tako s

hodov za pe

S____________

uporabljati

se smejo up

ešce ipd. [2

Stran 8 ________

za hojo,

porabljati

]

Načel_____

2.2.8

Zapo

vozil

Slika

2.2.9

Pod o

usme

Slika


8 Zaporni

ornice in po

l, hoje pešc

2.13: Zaporni

9 Oprema

opremo za p

erjevalni va

a 2.14: Usmer


ice in polza

olzapornice

cev ali ježe v

ica [2]

a za poudar

poudarjanje

alj (slika 2.1

rjevalni valj [


apornice

e (slika 2.13

v smeri, na

rjanje pote

e poteka avt

4) in pa sm

[2]


3) so napra

katero so p

eka avtocest

toceste ali h

merni stebrič

Slika 2.15: Sm

ah ____________

ave, ki pre

prečno posta

te ali hitre

hitre ceste na

čki (slika 2.1

merni stebriče

____________

prečujejo n

avljene. [2]

ceste na ob

a območju r

15). [2]

ek [2]

S____________

nadaljevanje

bmočju raz

razcepa spa

Stran 9 ________

e vožnje

zcepa

adata

Načel_____

2.2.1

Prom

razda

cesto

Slika

2.2.1

Opre

lame

bi vo

Sli


10 Prome

metna ogled

alje, potrebn

o. [2]

a 2.16: Promet

11 Oprem

emo proti z

ele, ki na ce

oznike zasle

ika 2.17: Opre


etna ogledal

dala (slika

ne za varno

tna ogledala [2

ma proti zas

zaslepljevan

stah, ki ima

epljevala na

ema proti zasl


la

2.16) so n

o vključitev

2]

slepljevanju

nju (slika 2

ajo dve fizič

sproti vozeč

epljevanju [3]


namenjena

udeležence

u

2.17) sestav

čno med seb

ča vozila. [2

]

ah ____________

zagotavlja

ev s stranske

vljajo protis

boj ločeni s

2]

____________

anju minim

e ceste v pro

slepilne mre

smerni vozi

S____________

malne pregle

omet na pre

eže in prot

išči prepreču

Stran 10 ________

ednostne

ednostno

tislepilne

ujejo, da

Načel_____

3 P

3.1

3.1.1

Za o

(slika

pluže

Cestn

na ce

odsev

črne

Slika


ROMETN

OPREM

ROBA

1 Cestni sm

označevanje

a 3.1). Za

enjem nasta

ni smerniki

estah in hk

vajo rdeče,

barve, sicer

3.1: Cestni sm


NA OPRE

MA ZA OZN

ROBNEG

merniki

e roba vozi

a označevan

ane visoka »

označujejo

krati tudi na

na levi stra

r pa so beli.

mernik z mont


EMA: NA

NAČEVAN

GA ALI OD

šča in ob z

nje roba vo

»banda« , pa

o bližino rob

akazujejo p

ani smeri vo

[2]

tažnim snežnim


AČELA I

NJE BLIŽ

DSTAVNEG

zmanjšani v

ozišča pozi

a postavljaj

ba vozišča o

otek ceste

ožnje pa ods

m kolom [http

ah ____________

IN KRITE

INE ROBA

GA PASU

vidljivosti s

imi, ko lah

o snežne ko

oziroma rob

v prostoru.

sevajo belo.

p://www.cente

____________

ERIJI UP

A VOZIŠČ

se uporablja

ko zapade

ole.

ba robnega a

Na desni s

So 80 cm v

er-asi.si]

S____________

PORABE

ČA OZIROM

ajo cestni s

veliko sne

ali odstavne

strani smer

visoki, 5 cm

Stran 11 ________

MA

smerniki

ega, in s

ega pasu

ri vožnje

m vrha je

Načel_____

3.1.2

Telo

preds

rdečo

Slika

3.1.3

Svetl

na tis

Slika


2 Cestni s

cestnega sm

stavljajo no

o svetlobo n

3.2: Cestni sm

3 Svetlobn

lobno odboj

stih mestih,

a 3.3: Svetlob


merniki za

mernika za

osilni del sm

na desni stra

merniki za pre

no odbojna

jna telesa (

ko ni mogo

no odbojna te


a predore

predore mo

mernika. Ce

ani in belo n

edore

a telesa

slika 3.3) s

oče postavit

elesa [http://ww


ora v celoti

estni smerni

na levi stran

e pritrjujejo

ti cestnih sm

ww.mit-grnja

ah ____________

odsevati sv

iki za predo

ni, gledano v

o s pomočjo

mernikov. [2

ak.com]

____________

vetlobo, raze

ore (slika 3

v smeri vož

o posebnih

2]

S____________

en na tistih

.2) morajo

žnje. [2]

nosilcev na

Stran 12 ________

delih, ki

odsevati

a objekte

Načel_____

Cestn

voziš

nad v

pritrj

ograj

enak

ozna

nacio

najve

Slika


ni smerniki

šča oziroma

voziščem oz

jujejo ob ro

je, morajo

ki višini, kot

ačeno s sv

onalno zako

eč vsakih 20

3.4: Postavlja


i se pravilom

a od roba ro

ziroma robo

obu vozišča

biti pritrjen

t so pritrjen

vetlobno od

onodajo gle

0 m.

anje in razvršč


ma postavlj

obnega ali

om robnega

a in ki jih n

na s pomočj

ni na cestnih

dbojnimi te

ede njihove

čanje smerniko


jajo (slika 3

odstavnega

a ali odstavn

ni mogoče p

čjo nosilcev

h smernikih

elesi na no

e maksimal

ov

ah ____________

3.4) na razd

a pasu, vrh

nega pasu. S

pritrditi na

v na enaki r

ali varnostn

osilcih. Od

lne višine i

____________

dalji 0,75 m

smernika p

Svetlobno o

cestne sme

razdalji od

nih ograjah

dsevniki na

in dimenzij

S____________

m od zunanje

pa mora biti

odbojna tele

ernike ali v

roba voziš

h pred mesto

aj bodo sk

j ter postav

Stran 13 ________

ega roba

i 0,75 m

esa, ki se

varnostne

ča in na

om, ki je

kladni z

vljeni na


Tabela 1: Tabela za vzdolžno razvrščanje smernikov

HORIZONTALNE KRIVINE

Polmer krivine

(m)

Razmak v krivini

(m)

Prehod pred krivino in za njo (m)

Prvi razmak Drugi razmak Tretji razmak

20‐50 6.00 6.00 12.00 24.00

50‐100 6.00 12.00 24.00 24.00

100‐300 12.00 24.00 24.00 24.00

300‐500 24.00 24.00 24.00 24.00

nad 500 24.00 ‐ ‐ ‐

VERTIKALNE KRIVINE

100‐250 6.00 12.00 24.00 24.00

250‐800 12.00 24.00 24.00 24.00

400‐3000 24.00 24.00 24.00 24.00

nad 3000 24.00 ‐ ‐ ‐

3.2 OPREMA ZA VODENJE IN KANALIZIRANJE PROMETA NA OBMOČJU

DEL NA CESTI, DRUGIH OVIR IN POŠKODB VOZIŠČA

3.2.1 Montažni vodilni robniki

Montažni vodilni robniki (slika 3.5) se uporabljajo za kanaliziranje prometa na mestih, kjer

se prometni pasovi za vožnjo v isto smer ločijo in kasneje spet združijo, ter za

zagotavljanje vožnje vozil v določeni smeri na določenem območju po točno določeni

smeri. Priporoča se uporaba za dodatno razmejitev voznih površin od površin za pešce

(slika 3.6). [3]

Načel_____

Slika

Slika


a 3.5: Montaž

3.6: Postavlja


žni vodilni ro

anje montažnih


obniki [http:/

h vodilnih rob


//www.pismo

bnikov v prim

ah ____________

orad.hr]

meru preusmeri

____________

itve prometa [

S____________

[4]

Stran 15 ________

Načel_____

3.2.2

Mark

pojav

Slika

Slika

začasn

3.2.3

Zapo

nizki


2 Markerj

kerji (slika 3

vlja zmanjš

3.7: Markerji

3.8: Markerji

no označbo na

3 Zaporne

orne vrvice

ih prometni


i

3.7) se upor

ana vidljivo

dvosmerna c

a vozišču [4]

e vrvice in t

in trakovi (

h cestah. [2


rabljajo za d

ost, še poseb

cesta z označe

trakovi

slika 3.9) se

2]


dvosmerne c

bej na bolj p

enim robnimi č

e uporabljaj

ah ____________

ceste zunaj

prometnih c

črtami – ureje

jo za označe

____________

naselja, kje

cestah (slika

en izmenično e

evanje manj

S____________

er se pogost

a 3.8). [2]

enosmeren pro

jših deloviš

Stran 16 ________

eje

omet z

šč na

Načel_____

Slika

3.2.4

Svetl

pojav

na n

prom

Slika

3.2.5

Zača

dolži

cesta

se tu


a 3.9: Zaporne

4 Svetlobn

lobno odbo

vlja zmanjš

nasprotno sm

metnih pasov

3.10: Svetlob

5 Začasne

asne varnos

ini za ločev

ah zunaj nas

udi na obmo


e vrvice in tra

no odbojna

ojna telesa

šana vidljivo

merno vozi

v, ki sta vzp

no odbojna te

e varnostne

stne ograje

vanje prome

selja vzpost

očju prehajan


kovi

telesa za p

(slika 3.10)

ost in na ob

šče. Še pos

poredna, na

elesa [http://ww

e ograje

(slika 3.11

eta vozil v

avljen dvos

nja preko sr


poudarjanje

) se uporab

bmočjih, kje

sebej se pr

istem smer

ww.werkos.co

1) se upora

primerih, k

smerni prom

redinskega

ah ____________

e začasno o

bljajo na od

er sta preus

riporoča up

rnem vozišč

om]

abljajo na o

ko je na nas

met po štirih

ločilnega p

____________

označenih lo

dsekih cest

smerjena dv

oraba pri p

u. [2]

območju pre

sprotnem sm

h prometnih

asu in na do

S____________

očilnih črt

t, kjer se p

va prometna

preusmerjan

ehajanja in

mernem vo

h pasovih. U

olžini najma

Stran 17 ________

pogosteje

a pasova

nju dveh

n po celi

ozišču na

Uporablja

anj 50 m

Načel_____

na n

preus

smer

ločev

nasel

prom

kot tr

Slik

Slika

ograjo


nasprotnem

smerjena d

ri. Nenazad

vanje prome

lja vzposta

metni pas pa

rideset dni.

ka 3.11: Začas

3.12: Prerez d

o) [4]


smernem

dva prometn

dnje se upo

eta vozil v

avljen dvosm

a poteka mim

[2]

sna varnostna

dvosmerne ces


vozišču v

na pasova,

orabljajo tu

primerih, k

merni prom

mo delovišč

ograja [http://

ste – urejen dv


v primeru,

ki sta ves

udi na obm

ko je na nas

met (slika

ča po istem

/www.roadtra

vosmerni prom

ah ____________

ko sta n

čas trajanj

močju preh

sprotnem sm

3.12) po tr

m smernem v

ffic-technolog

met (gradbišče

____________

a nasprotn

ja zapore v

hajanja in p

mernem voz

reh promet

vozišču kot

gy.com]

e ločeno od vo

S____________

no smerno

vzpostavljen

po celi do

zišču na ce

tnih pasovi

t prej in če t

ozišča z varno

Stran 18 ________

vozišče

na v isti

olžini za

sti zunaj

ih, četrti

traja več

ostno

Načel_____

3.2.6

Kada

zložlj

Slika

3.3

Nam

naspr

vozil

nena

voziš


6 Razteglji

ar je potrebn

ljivih ograj

3.13: Zložljiv

VARNO

men varnost

rotno smern

lu. Prav tak

adzorovano

šču. [3]


ive in zložlj

no zavarova

(slika 3.13)

va ograja

OSTNE OG

tnih ograj j

no vozišče.

ko se prepre

spremenijo


jive ograje

ati manjša d

. [2]

GRAJE

je prepreči

. S tem se

ečijo poškod

o smer vož


e za zavarov

delovišča na

iti zlet (zdr

preprečijo

dbe oseb ob

žnje iz sme

ah ____________

vanje delov

a cestah se p

rs) vozila

oziroma zm

b vozišču. H

eri vozišča

____________

višč na pov

poslužujemo

s ceste ali

manjšajo po

Hkrati pa se

in se jih o

S____________

vršinah za p

o raztegljivi

i prehod v

oškodbe pot

e zadržijo v

ohrani na s

Stran 19 ________

pešce

ih in

ozila na

tnikov v

vozila, ki

smernem

Načel_____

3.3.1

Varn

Jekle

Vrste

- En

Enos

Slika

- D

Dvos

stebe


1 Vrste var

nostne ograj

ena varnos

e jeklenih v

nostranska:

stransko JV

3.14: Enostra

Dvostranska:

stransko JV

er.


rnostnih og

e delimo po

stna ograja

varnostnih o

VO (slika 3.

anska JVO [3]

:

VO (slika 3.1


graj

o materialu

graj:

14) sestavlj

15) sestavlja


na jeklene,

ja ščitnik pr

ata ščitnika

ah ____________

lesene in b

ritrjen na ste

, brez distan

____________

etonske var

eber.

nčnika pritrj

S____________

rnostne ogra

rjena neposr

Stran 20 ________

aje

redno na

Načel_____

Slika

- En

Enos

stebe

Slika

- D

Dvos

na st


3.15: Dvostra

nostranska

stransko JVO

er ograje.

3.16: Enostra

Dvostranska

stransko JV

eber ograje


anska JVO [3]

z distančnik

O z distančn

anska JVO z d

z distančnik

VO z distanč

.


kom:

nikom ( slik

istančnikom [

kom:

čnikom ( slik


ka 3.16) ses

[3]

ka 3.17) ses

ah ____________

stavlja ščitn

stavljate šči

____________

ik, z distanč

tnika z dista

S____________

čnikom prit

ančnikom p

Stran 21 ________

trjen na

pritrjena

Načel_____

Slika

- En

To se

Slika

- D

Dvos

dista


3.17: Dvostra

nostranska

estavlja ščit

3.18: Enostra

Dvostranska

stransko JV

ančnikom pr


anska JVO z d

z distančnik

tnik, z distan

anska JVO z d

z distančnik

VO z distanč

ritrjena na s


distančnikom [

kom na obje

nčnikom pr

istančnikom n

kom na obje

čnikom na o

teber ograje


[3]

ektu (slika 3

ritrjen na ste

na objektu [3]

ektu:

objektu (slik

e, ki je pritrj

ah ____________

3.18):

eber ograje,

ka 3.19) sest

rjen na objek

____________

ki je pritrje

tavljata ščit

kt.

S____________

en na objekt

tnika, z

Stran 22 ________

t.

Načel_____

Slika

- D

Dvos

je pri

Slika

Beto

- En


3.19: Dvostra

Dvostranska

stransko JV

itrjen na obj

3.20: Dvostra

onska varn

nostranska:


anska JVO z d

na objektu:

VO na objekt

jekt.

anska JVO na

nostna ogra


distančnikom n

tu (slika 3.2

objektu [3]

aja (BVO)


na objektu [3]

20) sestavlja

ah ____________

]

ata ščitnika,

____________

, pritrjena n

S____________

na steber ogr

Stran 23 ________

raje, ki

Načel_____

Enos

stran

Slika

- D

Dvos

stran

Slika


stranska BV

ni.

3.21: Enostra

Dvostranska:

stranska BV

ni.

3.22: Dvostra


VO (slika 3.2

anska BVO [3]

:

VO (slika 3.

anska BVO [3


21) višine m

]

22) višine m

]


min. 80 cm

min. 80 cm j

ah ____________

je predvide

je predvide

____________

ena za zadrž

na za zadrž

S____________

ževanje vozi

ževanje vozi

Stran 24 ________

il z ene

il z obeh

Načel_____

Lese

- En

LVO

jekle

Slika

3.3.2

Varn

varno

ograj

pa je

ograj

Jekle

Jekle

pasu

1 Kadardvostra


ena varnost

nostranska:

O (slika 3.23

en steber, ob

3.23: LVO [3

2 Pogoji za

nostno ograj

ostno ograj

jo. Na cesta

e potrebno a

jo. [3]

ena varnos

eno varnost

avtoceste a

r na ločilnem pasansko jekleno va


tna ograja (

3) sestavlja

bdan z lesen

3]

a postavitev

jo postavlj

o manjša o

ah pravilom

ali dopustno

stna ograja

tno ograjo z

ali hitre ces

su avtoceste ali hrnostno ograjo z


(LVO)

ščitnik (les

no oblogo.

v varnostne

amo na me

od nevarnos

ma uporablja

o uporabiti

:

z distančnik

ste1. Kadar

itre ceste ni dovo

z distančnikom. N


sena letev o

e ograje

stih, kjer je

sti prehoda

amo jeklene

tudi betons

kom pravil

na ločilnem

olj prostora za enNa bankinah in n

ah ____________

ojačena z jek

e nevarnost

vozil v nev

e varnostne

sko varnostn

loma uporab

m pasu avto

nostransko varnosna ločilnem pasu

____________

kleno pleten

poškodb za

varno obmo

ograje, v po

no ograjo a

bljamo na b

oceste ali h

stno ograjo z distau ostalih javnih c

S____________

nico), pritrje

aradi udarca

očje, ki je l

osameznih p

ali leseno v

bankini in l

hitre ceste n

ančnikom, lahko cest postavljamo

Stran 25 ________

en na

a vozil v

ločeno z

primerih

arnostno

ločilnem

ni dovolj

postavljamo enostranske


prostora za enostransko varnostno ograjo z distančnikom, lahko postavljamo dvostransko

jekleno varnostno ograjo z distančnikom. [3]

Betonska varnostna ograja:

Betonske varnostne ograje postavljamo kadar rabimo večje nivoje zadrževanja vozil. Višji

nivo je zahtevan v odvisnosti od PLDP-ja2.

• Varnostna ograja v naselju

Varnostnih ograj praviloma ne postavljamo v naseljih, razen v posebnih primerih kadar ob

robu ceste ni izveden visok robnik in se cesta nahaja ob vodotoku, visokem nasipu,

različnih premostitvenih objektih in opornem zidu. [3]

• Varnostna ograja na ločilnem pasu

Pogoja da postavimo varnostno ograjo na ločilnem pasu sta širna pasu in PLDP.

Obvezno moramo postaviti varnostno ograjo na ločilnem pasu avtoceste in hitre ceste ki je

ožji od 8 m. Varnostno ograjo moramo postaviti tudi na odprtih trasah na največ 3 km,

pred predori in pokritimi vkopi, ter pred večjimi premostitvenimi objekti. [3]

• Varnostna ograja na vodo-varstvenem območju

Varnostno ograjo ob vozišču obvezno postavljamo v primeru, da cesta prečka

vodovarstveno območje zunaj naselja. [3]

varnostne ograje brez distančnikov. Kadar na ločilnem pasu ni dovolj prostora za postavljanje enostranske jeklene varnostne ograje lahko postavljamo dvostransko jekleno varnostno ograjo. 2 Betonske varnostne ograje uporabljamo tudi na vodovarstvenih območjih zaradi preprečitve razlitja nevarnih snovi v podtalnico. V takšnih primerih je potrebno zagotoviti tudi tesnenje stikov in kontrolirati odvodnjavanje tekočin z vozišča v lovilne bazene. Minimalne višine betonskih ograj so odvisne od strukture prometa. Če je delež tovornih vozil in avtobusov večji kot 15% se uporablja minimalna višina 110cm drugače pa je minimalna višina 80cm. Lesena varnostno ograjo postavljamo predvsem na nizko prometnih cestah, kjer naravovarstveni ali estetski razlogi ne dopuščajo postavitev jeklene varnostne ograje ali betonske varnostne ograje.


• Varnostna ograja na nasipu

Varnostno ograjo postavljamo na nasipu v odvisnosti od naklona in višine nasipa. Ograjo

ni potrebno postaviti če je projektna hitrost manjša kot 70km/h, razdalja od zgornjega roba

nasipa do ceste pa je večja kot 6 m. Če pa je projektna hitrost večja od 70km/h pa mora ta

razdalja znašati več kot 10 m. [3]

• Varnostna ograja v vkopu/useku

V vkopu praviloma varnostne ograje ne postavljamo. Izjemoma pa jo moramo postavit, če

vkopna površina ni gladka in vozilo ob njej ne mora drseti. [3]

• Varnostna ograja v /na objektu

Varnostnih ograj ne postavljamo v predorih, galerijah in prepustih širine do 150 cm, ki so

grajeni v nasipu in imajo enak nagib kot brežina nasipa. [3]

• Varnostna ograja v območju nevarne ovire ob cesti

Ob nevarnih ovirah moramo postaviti varnostno ograjo. Razdalja te ograje je odvisna od

vrste nevarne ovire, velikosti in vrste horizontalnih geometrijskih elementov ter od cestnih

pasov. [3]


Tabela 2: Mejne vrednosti oddaljenosti nevarnih ovir od roba vozišča, roba robnega ali odstavnega pasu.[3]

Potek osi ceste Cesta s smernim voziščem z dvema ali več prometnimi pasovi

Naklon brežin Nevarna ovira tip A Nevarna ovira tip B

Prema

Krivina R ≥ 1500 m

Notranja stran krivine

ne glede na velikost

radija

V ravnini, vkopu ne

glede na naklon in

nasipu naklona < 1:8

10m 6 m

Nasipu naklona 1:8 do

1:5

12 m 8 m

Nasipu naklona > 1:5 14 m 10 m

Cesta v krivini z R <

1500 m

V ravnini, vkopu ne

glede na naklon in


12 m 10 m


1:5

14 m 12 m


Potek osi ceste Cesta z dvema prometnima pasovoma in dvosmernim prometom

Naklon brežin Nevarna ovira tip A Nevarna ovira tip B

Prema

Krivina R ≥ 500 m

Notranja stran krivine

ne glede na velikost

radija

V ravnini, vkopu ne

glede na naklon in


7.5 m 4.5 m


1:5

9 m 6 m


Cesta v krivini z R <

500m

V ravnini, vkopu ne

glede na naklon in


12 m 10 m


1:5

14 m 12 m



• Varnostna ograja v bližini sosednje prometne površine

Varnostno ograjo je potrebno postaviti v bližini sosednje prometne površine v primeru:

‐ če je rob vozišča sosednje kategorizirane javne prometne površine namenjene

motornemu prometu oddaljen od roba vozišča oziroma roba robnega ali odstavnega pasu

10 metrov ali manj, [3]

‐ če je razdalja med zunanjim robom bankine, katere širina mora biti skladna z določili

Pravilnika o projektiranju cest in površino za kolesarjenje, ki je lahko namenjena tudi

dostopu do kmetijskih zemljišč ali največ treh enostanovanjskih objektov manjša od 1,5

metra in[3]

‐ če je razdalja med zunanjim robom bankine, katere širina mora biti skladna z določili

Pravilnika o projektiranju cest in površino za kolesarjenje manjša od 10 metrov in se

kolesarska površina nahaja ob zunanjem robu ceste v krivini z R je manjše ali enako 175

metra, [3]

‐ če poteka cesta vzporedno z železniško progo in je rob vozišča oziroma rob robnega ali

odstavnega pasu oddaljen od najbližje tirnice 10 metrov ali manj, [3]

‐ če poteka železniška proga ali druga prometna površina ob peti brežine nasipa ali na

dnu terena, ki ima nagib, strmejši od 1:3, pri oddaljenosti med robom vozišča oziroma

robom robnega ali odstavnega pasu in najbližjo tirnico železniške proge oziroma robom

druge prometne površine 30 m ali manj, pri oddaljenosti spodnjega roba nasipa od prve

tirnice oziroma roba druge prometne površine 10 m ali manj in je višinska razlika med

nivojem roba vozišča, robom robnega ali odstavnega pasu ter robom druge prometne

površine ali vrhom najbližje tirnice 3 metre ali več. [3]

• Dodatna zaščita za motoriste

Dodatna zaščito za motoriste postavljamo na obstoječe varnostne ograje zunaj naselja če je

procent motornih koles v PDP v obdobju junij-september na posameznem odseku ceste

zunaj naselja večji ali enak 2% in je število prometnih nesreč z udeležbo motornih koles na

odseku ceste iz prejšnje alineje v obdobju zadnjih pet let večje ali enako 5. Postavljamo pa

jo le v cestnih krivinah z velikostjo krožnega radija 80 m ali manj. Dodatno zaščito

Načel_____

name

obsto

serpe

3.3.3

Višin

Pravi

najm

vodo

1,9 m

Stebe

ni m

teme

(slika

Slika

ploščo


eščamo na

oječe varn

entinah.[3]

3 Način po

na jeklene

ilo je, da m

manj 75 cm

oravnice, po

m in se post

er je vgraje

mogoče zabij

elj. Kadar pa

a 3.25), v ka

3.24: Steber j

o [3]


celoten kro

nostne ogra

ostavitve v

in lesene v

mora biti zg

m nad robom

oložene na r

tavljajo na e

n z zaprtim

jati jih pritr

a ni mogoče

atere se pos

jeklene varno


ožni lok z c

aje. Dodatn

arnostne og

varnostne o

gornji rob j

m vozišča,

rob vozišča

enakomerni

m profilom v

rjujemo z p

e izvesti tem

stavi steber v

ostne ograje in


celimi preho

tne zaščite

graje

ograje (slika

jeklene var

robom ro

, rob robne

ih razdaljah

v smeri vožn

podložnimi p

melja se lah

varnostne o

n lesene varn

ah ____________

odnicami d

za moto

a 3.24)

rnostne ogra

bnega ali o

ga ali odsta

h v odvisnos

nje, razen v

ploščami na

hko v cestno

ograje. [3]

nostne ograje

____________

o prevojev,

oriste pa n

aje in lesen

odstavnega

avnega pasu

sti od nivoja

v ločilnem p

a sidrno plo

o telo vstav

s podložno pl

S____________

, oziroma d

ne postavl

ne varnostn

pasu, mer

u. Stebri so

a zadrževan

pasu. Kadar

oščo ki je s

vlja kovinsk

loščo pritrjen

Stran 30 ________

do konca

ljamo v

ne ograje

rjeno od

dolžine

nja vozil.

r stebrov

sidrana v

ke vložke

na sidrno

Načel_____

Slika

Višin

Višin

visok

Višin

Ogra

nadg

Slika

za zav


3.25: Steber j

na betonsk

na betonske

kih ograjah,

na ograje z

ajo za zava

gradimo varn

3.26: Ograja n

varovanje pešč


eklene varnos

e varnostne

e varnostne

, nad robom

za pešce in k

arovanje pe

nostno ogra

nadgrajena na

čev in kolesar


stne ograje in

e ograje

e ograje mo

m vozišča, ro

kolesarje

ešcev med

ajo (slika 3.2

ad enostransko

rjev [3]


lesene varnos

ora znašati

obom robne

voziščem

26). [3]

o jekleno varn

ah ____________

stne ograje vst

80 cm, oz

ega ali odsta

in površino

nostno ograjo

____________

tavljen v kovin

ziroma mini

avnega pasu

o za pešce

in ščitnik za k

S____________

nski vložek [3

imalno 100

u. [3]

naredimo

kolesarje sta n

Stran 31 ________

3]

0 cm pri

tako da

namenjena

Načel_____

Če j

zgorn

objek

tako

Višin

vrha

Višin

Ogra

javni

Slika

Dolž

Mini

nave


e ograja na

njega roba

ktu in hoče

se v primer

na ograje je

držala ogra

na ograje z

aja z dodatn

ih cestah. [3

3.27: Ograja z

žina varnos

imalna dolž

dena v certi


amenjena z

ščitnika šč

emo prepreč

ru mešane p

e med 110 in

aje). [3]

z dodatno z

no zaščito

3]

z dodatno zaš

stne ograje

žina varnost

ifikatu za to


za zavarova

čitnik za k

čit padec la

površine up

n 120 cm (m

aščito za m

za motoris

čito za motori

tne ograje

o ograjo. [3]


anje kolesar

kolesarje. K

ahko uporab

porabi enako

merjeno od

motoriste

ste (3.27) j

iste [3]

na polni vi

]

ah ____________

rjev namest

Kadar takšn

bimo isto n

o zavarovan

roba površ

e namenjen

išini mora b

____________

timo na za

a varnostna

nadgradnjo

nje, kot pri p

ine za pešce

na zavarova

biti izveden

S____________

adnji strani

a ograja po

kot za peš

površinah z

e in/ali kole

anju motor

na na dolži

Stran 32 ________

v višini

oteka na

ce. Prav

za pešce.

esarje do

ristov na

ini, ki je

Načel_____

Tabel

kateg

‐ av

‐ hi

Tabel

Ostal

‐ na

‐ od

‐ m

Zakl

Dolž

je PL

3.29)

Slika


la 3: Dolžina v

gorija ceste

vtocesta

tra cesta

la 4: Dolžina v

e javne cest

ad 7000

d 3000 do 70

anj kot 3000

ljučni elem

žina zaključ

LDP manjši

) mora biti

3.28: Vkopan


varnostne ogra

varnostne ogra

e s PLDP

000

0

ment

nega eleme

i od 3000 v

narejen v sk

ni zaključni ele


aje na polni vi

pred

60 m

48 m

aje na polni vi

pred

48 m

32 m

16 m

enta je 12 m

ozil pa je ta

kladu s slov

ement jeklene


išini pred in z

išini pred in z

m na naletni

a razdalja 4

venskim sta

e varnostne og

ah ____________

za nevarnim m

nevarnim

za nevarnim m

nevarnim

in zaključn

4 m. Ker je

andardom SI

graje na naletn

____________

mestom na avto

Za

m mestom

20 m

16 m

mestom na avto

za

m mestom

24 m

16 m

12 m

ni strani (sli

zaključni d

IST EN 131

ni in zaključni

S____________

ocesti in hitri

ocesti in hitri

ika 3.28) . K

del naletni d

17-4. [3]

i strani [3]

Stran 33 ________

cesti[3]

cesti[3]

Kadar pa

del (slika

Načel_____

Varn

vkop

Slika

premo

Prek

Kada

oziro

nared


nostno ograj

pljemo v bre

3.29: Zaklju

ostitven objek

kinitev

ar varnostno

oma zaradi u

dimo s prek


jo lahko za

ežino. [3]

uček jeklene

kt [3]

o ograjo pre

ukinitve pov

klopom na n


aključimo tu

in lesene va

ekinjamo na

vršine za pe

način, ki ga p


udi tako, da

arnostne ogra

a mestu preh

ešce ali kole

prikazuje sp

ah ____________

a jo smerno

aje v območj

hoda za peš

esarje, ki po

podnja slika

____________

o zasučemo

ju prehoda i

ce ali koles

oteka vzpor

a (slika 3.30

S____________

z nagibom

iz vkopa na

sarjev preko

redno ob vo

0). [3]

Stran 34 ________

m 1:20 in

nasip ali

o vozišča

ozišču, to

Načel_____

Slika

vozišč

Pove

Kada

krajš

Odm

Kot p

od ro


3.30: Prekini

ča ali zaradi u

ezava med

ar razdalja m

ša kot 50 m,

mik na banki

prikazuje sp

oba vozišča


itev jeklene in

ukinitve površi

dvema ogr

med dvema

, ograji med

ini

podnja slika

oziroma ro


n lesene varn

ine za pešce in

ajama

a odsekoma

d sabo povež

a, mora biti

oba robnega


nostne ograje

n/ali kolesarje

a, kjer je pre

žemo. [3]

oddaljenos

a ali odstavn

ah ____________

na mestu pre

e, ki poteka vz

edvidena po

t ščitnika va

nega pasu (s

____________

ehoda pešcev

zporedno ob v

ostavitev og

arnostne og

slika 3.31). [

S____________

in/ali kolesar

vozišču [3]

graje na pol

graje najman

[3]

Stran 35 ________

rjev preko

lni višini

nj 50 cm

Načel_____

Slika

odstav

Odm

V tej

ograj

posta

pa m

odda

Lega

Z ovi

Pred

odda


3.31: Odmik

vnega pasu vo

mik ob robn

j situaciji p

je lahko po

avitev varno

moramo ščit

aljen od roba

a ob vozišču

iro

oviro, ki jo

aljenost lica


ki elementov

ozišča in od br

niku

pa velja pra

ostavljamo

ostne ograje

tnik varnos

a robnika do

u

o predstavlj

ograje do o


jeklene in l

režine nasipa p

avilo, da pr

poljubno o

e, vendar ne

stne ograje

o 15 cm. [3

ja protihrup

ovire najman


lesene varnos

pri izvedbi og

ri robniku v

oddaljeno o

e manj kot 5

postaviti v

]

pna ograja,

anj 100 cm (

ah ____________

stne ograje o

graje na bankin

visokem 7

od linije ro

50 cm. Če p

v linijo nad

varnostna o

(slika 3.32 i

____________

d roba voziš

ni [3]

cm ali man

obnika, v s

a je robnik

d robnikom

ograja posta

n 3.33) . [3

S____________

šča, roba ro

nj ščitnik v

skladu s po

visok več k

m oziroma j

avljamo tak

3]

Stran 36 ________

obnega ali

arnostne

ogoji za

kot 7 cm,

je lahko

ko, da je

Načel_____

Slika

protih

Slika

protih

Lega

a) Je

enost

b) Le

c) B

pasu


3.32: Postav

hrupna ograja

3.33: Postav

hrupna ograja

a na ločilne

eklena varno

transke jekl

esena varno

etonska var

širine manj


vitev enostra

[3]

vitev enostran

[3]

em pasu

ostna ograja

lene varnost

ostna ograja

rnostna ogr

j kot 2,8 m.


anske betonsk

nske jeklene

a: na ločiln

tne ograje z

a: Lesene va

raja: Betons

[3]


ke varnostne

varnostne o

nem pasu šir

z distančnik

arnostne ogr

sko varnostn

ah ____________

ograje za za

ograje za zaš

rine 2,8 m a

kom.

raje v ločiln

no ograjo l

____________

aščito pred o

ščito pred ov

ali več, prav

nem pasu ne

ahko postav

S____________

oviro, ki jo p

viro, ki jo p

viloma post

e postavljam

vljamo na l

Stran 37 ________

predstavlja

predstavlja

tavljamo

mo.

ločilnem

Načel_____

Lega

Nači

(slika

Slika

cm p

je pot

Lega

Nači

oviro

Slika

ovire


a na ločilne

n postavitv

a 3.34). [3]

3.34: Če je v

ri oddaljenost

trebno ločilni p

a na ločilne

n postavitv

o (slika 3.35

3.35: Enostra

med 1,50 m in


em pasu bre

ve posamezn

višina dvostran

ti ščitnika od z

pas dograditi

em pasu z ov

ve enostrans

5 in 3.36). [3

anska jeklena

n 2,50 m od ro


ez ovire

nih vrst jek

nske jeklene v

zunanjega rob

s kamnitim m

viro

ske jeklene

3]

varnostna og

oba vozišča, r


klenih varno

varnostne ogr

ba vozišča, rob

materialom do

varnostne o

graja z distanč

roba robnega a

ah ____________

ostnih ogra

raje z distančn

ba robnega ali

višine med 75

ograje z dis

čnikom na loč

ali odstavnega

____________

aj na ločilne

nikom na loči

i odstavnega p

5 in 85 cm [3]

stančnikom

čilnem pasu z

a pasu [3]

S____________

em pasu br

ilnem pasu ve

pasu med 50 i

]

na ločilnem

z oviro, pri od

Stran 38 ________

rez ovire

ečja od 85

in 200 cm,

m pasu z

ddaljenosti

Načel_____

Slika

ovire

Lega

V tem

potek

(slika

ki me

Slika


3. 36: Enostr

več kot 2,5 m

a na prehod

m primeru p

ka v nadalje

a 3.37), na k

ed seboj po

3.37: Primer J


ranska jeklena

m od roba vozi

du preko lo

pa postavlja

evanju linije

katero je na

vezuje enos

JVO na obeh


a varnostna og

šča, roba robn

očilnega pas

amo jekleno

e ograje pos

a začetku in

stranski ogr

straneh prekin


graja z distanč

nega ali odstav

su

o varnostno

stavljene na

n koncu preh

raji z distanč

njenega ločiln

ah ____________

čnikom na loč

vnega pasu [3

ograjo z di

a obeh stran

hoda pritrje

čnikom. [3]

nega pasu [3]

____________

čilnem pasu z

]

stančnikom

eh prekinjen

en polkrožni

S____________

z oviro, pri od

m praviloma

nega ločilne

i zaključni

Stran 39 ________

ddaljenosti

tako, da

ega pasu

element,


3.3.4 Potreben nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo

Praviloma osnovni nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo določamo glede na

kategorijo ceste (tabela 5).3 [3]

Tabela 5: Nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo za različne kategorije cest

Kategorija ceste Osnovni nivo zadrževanja

‐avtocesta N2

‐hitra cesta

Ostale javne ceste s PLDP

‐nad 7000 N2

‐od 3000 d0 7000 N1

‐manj kot 3000 T3

3 Nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo moramo povečati ob specifičnem obcestnem prostoru, na nevarnem odseku ceste (tabela 4) ter v območju premostitvenih in drugih objektov in nevarnih odsekov ceste pred njimi (tabela 5).

Načel_____

Tabel

prosto

1

2

3

4

5 6 7 8

9

10

11

12

13

14

15


la 6: Nivoji za

ora[3]

Specifičen

Cesta skozihitrost vožnAvtocesta, ki poteka vCesta, ki poprisotne neAvtocesta, so v bližiniObmočje pLočilni pasLočilni pasCesta na kavzporedna Med vzporavtoceste, h-Strma skalod 2 : 3 -Na zidovihNevarna mklancu navregionalni Cesta, ki po‐ Vzpore‐ Ob zašč‐ Skozi vhitrost vožnCesta ob prograja Cesta ob karazpokano

Za ločitev pločilnem pa


adrževanja voz

obcestni pro

i vodovarstvenje > 90 km/hhitra cesta, gl

vzporedno z žeoteka ob pose

evarne kemikahitra cesta, gl

i javni prostorpodpornih in ns širine ≤ 2.80s ateri je dovoljželezniški ali

rednimi cestamhitre ceste, glalna brežina gl

h globljih kot mesta, kot so krvzdol z vzdolžncesti I. ali II. roteka

edno vodotokučitenem vodotvodovarstvenonje > 90 km/hrotihrupni ogr

ateri so ostre spovršino (voz

prometa, ki poasu ali med vz


zila z varnostn

ostor in nevar

no območje (ch lavna ali regioelezniško progbno nevarnih

alije ali vnetljilavna ali regiori z gostim pešnosilnih konstr0 m

ena hitrost votramvajski pr

mi od katerih javne ali regionoblja od 6 m i

2 m rivine z radiji nim naklonomreda (ne velja

u s srednjim votoku (ne glede

o področje (coh raji, če ni oblik

skale ali stenezilo ob oviri n

oteka v več nizporednimi ce


no ograjo za z

rni odseki ces

cona 1), kjer j

onalna cesta I.go z gostim probjektih v ka

ive snovi onalna cesta I.š prometom rukcij ob vozi

ožnje ≤ 90 kmrogi je vsaj ena katnalne ceste I. in z naklonom

R < 300 m nam ceste ≥ 4%, a za območja k

odostajem vode na globino v

ona 2), kjer je

kovana kot va

e z grobo ali zne more zdrset

ivojih (npr. naestami)

ah ____________

zaščito nevarn

st

je dovoljena

. Ali II. reda, rometom.

aterih so

. II. reda, kjer

išču

m/h,

tegorije ali II. reda

m strmejšim

a daljšem ob glavni ali

križišč, itd.)

de > 2 m vode) dovoljena

arnostna

elo ti)

a sredinskem

____________

ih odsekov ce

Nivo zadrž

1: H2 za A

ZA OSTAL

y

2: N2

S____________

este in obcestn

rževanja

H2 do H3

H1 do H2

N2 do H1

AC, HC, G IN

ALE CESTE

Stran 41 ________

nega

R2 H1


Tabela 7: Nivoji zadrževanja vozila z varnostno ograjo za zaščito nevarnih odsekov ceste in obcestnega

prostora[3]

Območje premostitvenih in drugih objektov in nevarni

odseki ceste pred njimi

Nivo zadrževanja

1 Premostitveni objekt na vodovarstvenem območju (cona

1) in premostitveni objekt preko vodotoka povprečne

globine 2 m, kjer je dovoljena hitrost vožnje > 90 km/h

H2 do H3

2 Premostitveni objekt, kjer je dovoljena hitrost > 90 km/h,

ki je vzporeden železniški progi ali jo prečka

3 Premostitven objekt, kjer je dovoljena hitrost vožnje > 90

km/h, ob javnem prostoru z gostim peš prometom

4 Premostitveni objekt, ki poteka ob posebno nevarnih

objektih v katerih so prisotne nevarne kemikalije ali

vnetljive snovi, kjer je dovoljena hitrost vožnje > 90 km/h

5 Naseljeno območje vzdolž ceste, ki zadeva predvsem

mestne viadukte z dovoljeno hitrostjo vožnje > 90 km/h

6 Vzporedne ceste z gostim prometom (to zadeva glavne

mestne viadukte in daljše podporne zidove v mestih na

katerih potekajo avtoceste, hitre ceste, glavne in

regionalne ceste I. ali II. reda) ki so višje od nivoja

objektov v naselju

7 Območje podpornih in nosilnih konstrukcij drugega

premostitvenega objekta ob vozišču

8 Ločilni pas širine ≤ 2.80 m

9 Ločilni pas

H1 do H2

Osnovni nivo zadrževanja na premostitvenih objektih je H1. Pri premostitvenih objektih, ki

so krajši kot 5 m, je nivo zadrževanja enak kot na delu ceste pred objektom. [3]


3.4 VAROVALNE OGRAJE

S cesto velikokrat vstopamo v naravno okolje raznim vrstam živali. Zato je naša naloga,

da preprečimo srečanje živali s prometom. Predvsem ob cestah z večjo dovoljeno hitrostjo

(avtocesta, hitra cesta) postavljamo varovalno ograjo, ki varuje promet in živali. Na nižje

kategoriziranih cestah pa na nevarnost prehoda divjadi preko vozišča opozorimo voznike s

prometnim znakom. Kadar uporabljamo varovalne ograje pa moramo tudi poskrbeti za

ustrezno prečkanje živali z raznimi prehodi za živali, kot so nadvozi, tuneli, kanali pod

cesto in cevi. [8]

3.4.1 Namen varovalnih ograj

Varovalne ograje (slika 3.39) morajo biti izdelane iz materialov, ki so obstojni proti

koroziji in vplivom ultravijolične svetlobe. Varovalne ograje služijo za:

‐ varovanje prometa na cesti pred divjadjo in drugimi živalmi,

‐ vodenje in usmerjanje divjadi in manjših živali proti mestom, namenjenim za njihovo

varno prečkanje ceste,

‐ uporabljamo jih tudi na nadvozih za zaščito prometa na cesti ali železniški progi, ki

poteka pod nadvozom (slika 3.38 in slika 3.41). [8]

3.4.2 Vrste varovalnih ograj

V Sloveniji se na avtocestah za zaščito pred divjadjo uporabljajo predvsem mrežne in

električne ograje.

Električne ograje divjad ob dotiku stresejo in jih na ta način odvrnejo od prečkanja ceste,

hkrati pa za njih niso nevarne. [8]

Mrežna ograja je sestavljena iz napenjalnih, vogalnih in zaključnih stebrov, na katere se

pritrdi mreža s pritrdilnimi (veznimi) elementi. Stebri so postavljeni na razdalji približno

Načel_____

25 m

4,5 m

pritrj

(Urad

tega

dve ž

najve

goste

varov

voziš

prim

Slika


m in podprti

m vmesne

jena mreža.

dni list RS,

mora višina

žici na med

eč 0,05 m.

ejšim vzorc

valne ograj

šča 6 m, s

mer v primeru

3.38: Primer p


z eno do d

stebre. Vm

Po Praviln

, št. 46/31.5

a mreže ali

dsebojni odd

Spodnji del

cem mreže

je, če to do

čimer se og

u pluženja s

postavitve var


dvema diago

mesni stebr

iku o prome

5.2006) mor

pletiva zna

daljenosti 0

l mreže ali

ali pletiva

opušča širin

gnemo mož

snega. [8]

rovalne ograje


onalama. M

ri služijo k

etni signaliz

ra višina va

ašati 1,4 m.

0,2 m. Mrež

pletiva se l

in služi ko

na cestnega

žnim mehan

e na brežini [8

ah ____________

Med njih se p

kot vodilo n

zaciji in pro

arovalne og

Nad mrežo

ža ali pletiv

lahko po po

ot zaščita pr

a sveta, je

nskim pošk

8]

____________

postavi na r

napenjalne

ometni opre

raje znašati

ali pletivom

o sme biti o

otrebi na vi

rehoda dvož

zaželena o

kodbam, ki

S____________

razdalji od 3

žice, na k

emi na javni

i najmanj 1

m se napne

od terena dv

išini 0,5 m

živk. Pri po

oddaljenost

bi lahko na

Stran 44 ________

3,5 m do

katero je

ih cestah

,8 m, od

najmanj

vignjena

izvede z

ostavitvi

od roba

astale na

Načel_____

Slika

Varo

‐ PV

‐ PV

Slika


3.39: Varoval

ovalne ograj

VC z UV za

VC platno z

3.40: Varoval


lna ograja ob

je za dvoživ

aščito

z možnostjo

lna ograja za d


cesti [http://w

vke (slika 3.

o montaže n

dvoživke [http


www.losoprem

.40):

na že obstoje

p://www.losop

ah ____________

ma.si/]

ečo mrežno

prema.si/]

____________

ograjo ali s

S____________

samostoječe

Stran 45 ________

e

Načel_____

Slika

3.5

Mon

vozn

posta

Spad

vozn

trape

Mon

Prevo

hitro

km/h

V ob

‐ II

‐ I-


3.41: Varoval

MONTA

ntažne grbin

nikom vozil

avljenim pro

dajo med os

nika fizično

ezne in polk

ntažne grbin

ozna hitrost

st sinusoidn

h. [6]

bmočju umir

-30...........o

10............n


lne ograje za p

AŽNE GRB

ne (slika 3.4

l onemogo

ometnim zn

strejše ukrep

o prisiliti, d

krožne grbin

ne imajo iz

t klasičnih t

ne grbine 3

rjenega prom

omejitev hitr

neravno vozi


pešce

BINE

43) so mont

čajo vožnj

nakom. [2]

pe za umirj

da zmanjša

ne. (slika 3.4

zredno nizk

trapeznih g

0 km/h. Plo

meta moram

rosti

išče-grbina


tažne fizičn

o s hitrost

janje prome

hitrost vož

42)

ko prevozno

grbin pa se g

oščadi pa im

mo poskrbet

na cesti

ah ____________

ne ovire za

tjo, ki je v

eta in jih po

žnje. Delim

o hitrost, k

giblje med

majo prevoz

ti tudi za pr

____________

umirjanje p

večja od h

ostavljamo

mo jih pred

ki znaša me

30 km/h in

zno hitrost

ravilno prom

S____________

prometa na

hitrosti, dol

tam, kjer j

dvsem po o

ed 30 in 5

50 km/h, p

med 50 km

metno signa

Stran 46 ________

cesti, ki

ločene s

e se želi

obliki na

50 km/h.

prevozna

m/h in 70

alizacijo

Načel_____

‐ II

‐ II

Mest

šolsk

mont

posta

upoš

da n

odsev

Lahk

odklo

Slika


I-29, III-30

I-33, III-34

ta kjer posta

kih poti ipd.

tažnih grbin

avljamo le n

tevanje om

ne povzroča

vnimi snov

ko pa se tu

onijo. [13]

a 3.42: Monta


............obm

............obm

avljamo mo

. torej predv

n pa je od

na cestah, n

ejitve dovo

ajo hrupa.

vmi ali teles

udi namestij

ažne fizične


močje omeje

močje umirje

ontažne grb

vsem na ces

dvisno pred

na katerih j

ljene hitros

Montažne

si. V času z

jo dodatni

ovire trapezn


ene hitrosti

enega prom

bine so na c

stah kjer je v

dvsem od m

e zaradi us

sti. Izdelane

grbine pa

zime pa je n

odsevni pla

ne in polkrož

ah ____________

meta

estah v bliž

večje število

medsebojneg

trezne prom

e morajo bit

morajo bi

na njih potr

astični cilin

žne oblike [2

____________

žini šol, vrtc

o pešcev in

ga razmika

metne varno

i tako in iz

ti tudi ozn

rebno opozo

ndri, ki se o

2]

S____________

cev, otroški

otrok. Učin

a. Montažne

osti treba za

takšnih ma

načene s sv

oriti voznik

ob fizičnem

Stran 47 ________

ih igrišč,

nkovanje

e grbine

agotoviti

aterialov,

vetlobno

ka pluga.

m dotiku

Načel_____

Slika

3.6

Blaži

na ce

objek

trka

plošč

nada

Na tr

1317

sprem

4 Sloveuporabslovenspredložvrst teh


a 3.43: Monta

BLAŽIL

ilniki trkov

esti, kjer ob

ktov, cestni

na potnikih

čad. Njihov

aljuje v pred

rg se dajo i

7-3 in ki i

minjat.

enska tehnična sobo, ki: (še) nima hskega standarda ži vložnik zahtevehničnih specifikac


ažna grbina

LNIKI TRK

so naprave

bstaja nevar

nski otoki a

h, vozilu in

va namestite

dor.

zključno ko

zpolnjujejo

oglasja(Slovenskoharmoniziranega (SIST) ali• nima

e, in v celoti izpocij, vendar proizv


KOV

e, ki se lahk

rnost naleta

ali kabine it

n stalni ovi

ev je ugodna

ot proizvodi

veljavno

o tehnično soglastandarda (hEN)

a ustreznega slovlnjuje tudi zahtev

vod in/ali njegova


ko uporablja

a vozila na

td.) (slika 3.

iri. Na obm

a rešitev še

i, ki so bili

zakonodajo

asje (STS)se lahkN) ali• mu ni bila p

venskega tehničnve ustrezne slovea predvidena upor

ah ____________

ajo za zavar

stalno ovir

.44). Namen

močju predo

posebej v p

uspešno pr

o. [21] Na

ko podeli le za tipodeljena ETA alega predpisa alinske zakonodaje raba znatno odsto

____________

rovanje pose

ro (npr. steb

njeni so zm

orov se nam

primerih, ko

reizkušeni v

noben nač

sti gradbeni proli• (še) nima v Uri• ima v tujini žeza ta proizvod;•

opa od tistega, ka

S____________

ebno nevarn

bri ali stene

manjševanju

mestijo na

o se odstavn

v skladu s S

čin se jih

oizvod in njegovoradnem list RS uve njemu podeljen

sicer ima eno izar je navedeno v

Stran 48 ________

nih mest

e cestnih

posledic

portalno

ni pas ne

STS4 EN

ne sme

o predvideno veljavljenega n NTA, ki ga med naštetih njej.

Načel_____

3.6.1

Pozn

upora

bočn

Slika

prome

3.6.2

Nam

potni

ali z

zašči


1 Vrste bla

namo preu

abljajo tam

nih trčenj ne

3.44: Blažiln

eta [7]

2 Pogoji za

meščamo se

ikov v neko

z objektov,

ito pomemb


ažilnikov tr

smeritvene

m, kjer se la

e pričakuje (

nik trkov nam

a uporabo

predvsem

ontroliranem

podobnih m

bnih objekto


kov

in nepreu

ahko pojavi

( npr. pred c

meščen na ra

z namenom

m vozilu pr

mostovom.

ov. [7]


usmeritven

ijo bočna t

cestninskim

azcepu cest n

m povečanj

red trčenjem

Prav tako

ah ____________

e blažilnik

trčenja, nep

mi postajami

na horizontaln

ja varnosti

m v fiksno o

se lahko b

____________

ke trkov.

preusmeritve

). [7]

nih oznakah

v cestnem

oviro ali pre

blažilniki tr

S____________

Preusmerit

eni pa tam,

za poudarjan

m prometu,

ed padcem

rkov uporab

Stran 49 ________

tveni se

, kjer se

nje poteka

in sicer

z mostu

bljajo za

Načel_____

3.6.3

Nam

mogo

ustre

ograj

kjer

trkov

mest

Blaži

proiz

Višin

varno

pove

ne ob

naklo

Slika


3 Namestite

mestijo se pr

oče namesti

ezen način.

je, Blažilnik

bi lahko n

v uporabi na

tu morale na

ilniki trkov

zvajalcev.

na blažilnik

ostne ograje

ezavi z dren

bstajajo, se

on ne sprem

3.45: Elemen


ev blažilnik

red fiksno

iti varnostn

Zahteve za

ki trkov se

namestitev b

amesto zakl

amestiti var

v se izbiraj

ka trkov ni p

e. Prav tako

nažnimi žleb

e pravi, če s

meni. [7]

nti blažilca trka


kov trkov

oviro (slik

ne ograje, al

a razmik m

namestijo t

blažilnikov

ljučnic jekle

rnostne ogra

ajo glede n

predpisana.

o ne obstajaj

bovi. Tudi

se blažilnik

a in zahteve z


ka 3.45), pr

li če promet

med fiksno o

tudi na mes

zmanjšala

enih in beto

aje zaradi fi

na določeno

Glede na sv

jo omejitve

zahteve gle

k trkov nam

zanje

ah ____________

ed katero z

tne varnosti

oviro in ces

stih, kjer so

posledice n

onskih ograj

ksne ovire a

o stopnjo z

vetle širine

v zvezi z n

ede vertikal

mesti na nag

____________

zaradi prost

i ni mogoče

sto so enak

o prometne

nesreč. Prav

j, v primeru

ali druge ne

zadržanja i

ceste veljajo

namestitvijo

lne postavit

gnjeni povr

S____________

torskih razl

e zagotoviti

ke kot za v

nesreče po

av tako se b

u, da bi se n

evarnosti.

iz nabora

o ista pravi

o blažilnikov

tve blažilni

ršini, se nje

Stran 50 ________

logov ni

i na drug

arnostne

ogoste in

blažilnik

na takem

izdelkov

la kot za

v trkov v

ka trkov

n prečni

Načel_____

3.7

Ogra

povr

kana

in na

07.10

SIST

Slika

Slika

5SIST-Tmostovdoločil


OGRAJ

aje za pešce

šine, ki jo

aliziranje pro

ačrt detajlo

03 za ograj

T-TP CEN/T

3.46: Cevna o

a 3.47: Ograja

TP CEN/TR 1317

vih, brveh, vrhu oa za etiketiranje i


JE ZA PEŠ

e (slika 3.46

o morajo a

ometa pešce

ov na obces

je na obces

TR 1317-6:2

ograja z vertik

a za pešce

7-6:2012 določa

opornih zidov in pin označevanje te


CE

6) uporablja

li smejo u

ev na obmo

stnih objekt

stnih objekt

2012 standa

kalnimi polnili

geometrijske in t

podobnih dvignjenh izdelkov.


amo za zava

uporabljati

očju križišč,

tih si poma

tih. Ograje

ardom (slika

i; lasten detajl

tehnične zahteve enih strukturah. T

ah ____________

arovanje pe

za hojo. L

, prehodov z

agamo s teh

ki jih nam

a 3.47).5

l postavitve po

za projektiranje io tehnično poroč

____________

ešcev pred p

Lahko se u

za pešce in

hničnimi sp

meščamo mo

o priporočilih

in izdelavo ograj ilo prav tako dolo

S____________

padcem v g

uporabljajo

podobno. Z

pecifikacija

orajo biti sk

h TSC 07.103

za pešce na cestnoča preskusne me

Stran 51 ________

globino s

tudi za

Za izbiro

ami TSC

kladne z

nih etode in

Načel_____

3.8

Zapo

vožnj

biti p

barve

rume

Slika

3.9

Usm

Usm

kater


ZAPOR

ornice in po

nje vozil, ho

pobarvane a

e, razen za

eno in označ

a 3.48: Polzap

OPREM

RAZCE

erjevalni va

merjevalni va

ri se avtoces


RNICE IN P

olzapornice

oje pešcev i

ali prevlečen

apornic na

čene z vsaj

pornica

MA ZA POU

EPA

alji

alj (slika 3.4

sta ali hitra


POLZAPO

(slika 3.48

in drugih up

ne s snovjo

prehodu ce

tremi odsev

UDARJAN

49) so name

a cesta cepi


ORNICE

8) uporablja

porabnikov

o, ki odseva

este čez žel

vnimi stekli

NJE POTEK

enjeni opoz

v dve smeri

ah ____________

amo, kadar

ceste. Zap

a svetlobo, i

lezniško pr

, ki odsevaj

KA CESTE

zarjanju voz

i. [2]

____________

želimo prep

pornice in p

izmenoma s

rogo, ki so

o rdečo sve

E NA OBM

znikov na b

S____________

prečiti nada

polzapornice

s polji rdeče

obarvane

etlobo. [2]

MOČJU

bližino povr

Stran 52 ________

aljevanje

e morajo

e in bele

rdeče in

ršine na

Načel_____

Slika

Smer

Smer

ceste

cesta

ozna

Slika

3.10

Kada

name

udele

Posta

Izdel

povr


3.49: Usmerje

rni stebričk

rni stebrički

e, ko poteka

a cepi, ni m

ačba na smer

3.50: Smerni

PROME

ar je pregle

enjena zago

ežencev v c

avljamo jih

lana morajo

šini promet


evalni valj

ki

i (slika 3.50

a vozišča a

mogoče ozn

rnih stebrič

stebriček [2]

ETNA OGL

ednost slab

otavljanju m

cestnem prom

na manj pre

o iz takih

tnega ogled


0) so namen

avtoceste al

načiti s cest

ih morata b

LEDALA

ba se lahko

minimalne p

metu s stran

eglednih toč

materialov

dala. Zunan


njeni za pou

li hitre cest

tnimi smern

biti iz mater

o poslužimo

preglednostn

nske ceste v

čkah, ko je

in tako, d

nji rob prom

ah ____________

udarjanje po

e na območ

niki. Puščic

iala , ki ods

o prometni

ne razdalje

v promet na

pogled na c

da je prepre

metnega og

____________

oteka vozišč

čju, kjer se

ca na usmer

seva svetlob

ih ogledal

, potrebne z

prednostno

cesto oviran

ečeno nasta

gledala mor

S____________

ča avtoceste

e avtocesta

rjevalnem v

bo. [2]

(slika 3.51

za varno vk

o cesto.

n.

ajanje kond

ra biti poba

Stran 53 ________

e ali hitre

ali hitra

valju in

), ki so

ključitev

denza na

arvan ali

Načel_____

prevl

pravo

Slika

3.11

Pod

cesta

zasle

Pravi


lečen s sno

okotne ali o

a 3.51: Promet

OPREM

opremo pro

ah, ki imajo

epljevala na

iloma se po


ovjo, ki ods

okrogle obli

tna ogledala [h

MA PROTI

oti zasleplje

o dve fizičn

asproti vozeč

ostavlja na v


eva svetlob

ke. [2]

http://www.w

ZASLEPL

evanju spad

no med sebo

ča vozila.

varnostnih o


bo, izmenom

webgradnja.hr]

LJEVANJU

dajo protisle

oj ločeni sm

ograjah v lo

ah ____________

ma s polju

U

epilne mreže

merni vozišč

čilnem pasu

____________

rdeče in be

e in protisle

či, prepreču

u. [2]

S____________

ele barve. L

epilne lame

ujejo, da bi

Stran 54 ________

Lahko so

ele, ki na

voznike

Načel_____

4 P

4.1

Prim

Pri p

spod

krivi

Slika


RIMERI

SMERN

mer načrtova

postavljanju

dnjem prime

ini 6 m, prvi

4.1: Primer po


IN PROB

NIKI

anja postav

u smernikov

eru je radij

i razmik 12

ostavljanja sm


BLEMI U

vitve smerni

v si pomag

zaokrožitv

m, drugi ra

mernikov v kri


UPORAB

ikov (slika 4

gamo s tabe

ve 75 m, to

azmik 24 m

ivini.

ah ____________

E PROM

4.1)

elo za vzdol

orej znaša

in tretji raz

____________

METNE O

lžno razvršč

razmik med

zmik 24 m.

S____________

OPREME

čanje smern

d smerniki

Stran 55 ________

nikov. V

v polni

Načel_____

4.2

4.2.1

Prim

izdel

Slika


MARKE

1 Primer sh

mer uporabe

lavi ureditve

4.2: Tipska sh


ERJI

heme za na

markerjev

e prometa m

hema Z-1


ačrtovanje u

v tipski ce

med gradnjo


ureditve pr

estni zapori

o na odseku

ah ____________

rometa med

Z-1 (slika

R3-704 RA

____________

d gradnjo

4.2), ki se

ADLJE-RIB

S____________

e je uporab

BNICA-BRE

Stran 56 ________

bljala pri

EZNO.

Načel_____

4.2.2

Pri izDravizdel(slikacestntabelBazaomoglahkoprompotreprav praksupora

Slika


2 Primer n

zdelavi elabve (slika 4.lavo tabele a 4.4). Progne opreme ilo v Microsoa vsebuje sligočil, da laho s spustnim

metno signalebne dolžinetako omog

si zaradi enabnega in n

4.3: Sanacija


načrtovanja

borata prom3) na regioprometne o

gram sem in signalizacoft excelu. Pike, podatkhko tudi samm seznamomlizacijo in oe stebričkov

goča avtomanostavnosti

nam je v 3 le

mostu čez kan


a ureditve p

metne ureditvonalni cestiopreme in izdelal z nacije. NapisaProgram ime o dimenzim dopolnjujm izbiramoopremo, vnv ter zaporeatsko urejan

vmesnika etih uporabe

nal Drave na r


prometa m

ve med gradi R3-710 sesignalizacijamenom, dan je v prog

ma svojo bazijah, osnovn

uje in ureja bželene para

nesemo stacedno vnaša snje znakov in omogoč

e prihranil v

regionalni ces

ah ____________

med gradnjo

dnjo pri proem uporabie sem upora nam posp

gramskem jzo prometnenih barvahbazo. Izdelaametre. Z n

cionažo, legslike in podin opreme pčanja dopolveč ur dela.

sti R3-710

____________

o in uporab

ojektu sanacil tipsko razrabljal progpeši izdelavjeziku Visue opreme inin materialial sem tudi

njim si tako go ipd. Natodatke v končpo stacionanjevanja ba

S____________

ba program

cije mostu čazporeditev gam lastne vo tabel in

ual basic ter n prometnihih. Uporabnvmesnik, s izberemo po program čno tabelo. Paži. Programaze izkazal

Stran 57 ________

ma

čez kanal Z-1. Za izdelave popisov izdeluje znakov.

niku sem s katerim poljubno izračuna Program

m se je v za zelo

Načel_____

Slika

Slika


4.4: Vmesnik

4.5: Tabela p


k programa za

prometne opre


a izdelavo tabe

eme in signaliz


ele prometne

zacije

ah ____________

opreme in sig

____________

nalizacije

S____________

Stran 58 ________

Načel_____

4.3

Prim

Mar

Slika

4.4

V Slo

Posle

smrtn

V pr

o va

speci

Proje

zako


ZAPOR

mer označev

riboru (slika

4.6: Označev

VARNO

oveniji je v

edice trka v

nim izidom

aksi si proje

arnostnih og

ifikacije T

ektant ima t

ni, če pa im


RNI TRAKO

vanja delov

a 4.6)

anje delovišča

OSTNE OG

vzrok za veli

v cestno op

m. Iz teh raz

ektanti pri

grajah TSC

SC 02.210

težko delo

ma nejasne


OVI

višča s trak

a s trakovi in m

GRAJE IN

iko prometn

premo so iz

logov je pra

postavitvi v

C 02.210 :

0 : 2008,

da izdela kv

in pomanjk


kovi in mar

markerji na St

PROBLEM

nih nesreč t

zredno hude

avilna posta

varnostnih o

2012, ki je

vendar še

valiteten pr

kljive pravi

ah ____________

rkerji na St

trossmayerjev

MATIKA P

rčenje v ob

e .Več kot t

avitev varno

ograj poma

e malo izbo

vedno vse

rojekt, ki je

ilnike, pa je

____________

trossmayerj

vi ulici v Marib

POSTAVIT

cestno oviro

tretjina teh

ostnih ograj

gamo s Teh

oljšana verz

ebuje velik

e v skladu z

e to delo še

S____________

rjevi ulici v

iboru

TVE

o in cestno

nesreč se

zelo pomem

hnično spec

zija stare T

ko pomanjk

z vsemi prav

e težje . Pre

Stran 59 ________

opremo.

konča s

mbna.

cifikacijo

Tehnične

kljivosti.

vilniki in

edvidene


rešitve so zaradi nerazumevanja pogojev in načinov postavitve varnostih ograj neustrezne

in nevarne. Pojavljajo se tudi problemi postavitev varnostih ograj, v primeru ko nam

onemogočajo zadostno zaustavitveno preglednost ter možnost postavitve ustreznih

minimalnih dolžin pred in za nevarnim mestom. V Sloveniji se pojavljajo tudi problemi

dobavljivosti varnostnih ograj kar pripelje do postavitve neustreznega tipa varnostne

ograje. Pojavljajo pa se tudi napake same izvedbe postavitve ograje.

4.4.1 Primer ureditve glavne ceste (slika 4.7 in slika 4.8)

Pri primeru ureditve glavne ceste na G1-1/0245 MP Vič – Maribor odsek 0245 Ruta-

Selnica od km 6.385 do km 9.236 zaradi pozidave ni bila možna ustrezna varnostna širina

med cesto in kolesarsko stezo, ki bi po pravilniku o projektiranju cest za projektno hitrost

>70km/h morala znašati več kot 1,50 m. Ker temu pogoju nismo mogli zadostiti, bi morali

predvideti ustrezno varnostno ograjo, ki pa jo ravno tako nismo predvideli. Razlog je v

velikem številu hišnih priključkov na odseku, ki bi nam onemogočil zadostne minimalne

dolžine ograje in ustrezne dolžine zaključnice. Ker so hiše pod niveleto ceste, se pojavljajo

tudi težave s preglednostjo. Cesta spada v tehnično skupino A, pri omejitvi na 70km/h so

zaustavitvene razdalje okoli 90 m, torej so zaustavitvene preglednosti okoli 97 m.

Takšnim razdaljam se s postavitvijo varnostih ograj ne bi mogli niti približati. Odsek bi

zaradi uporabe varnostih ograj postal zelo nevaren.

Načel_____

Slika

Slika


4.7: Izsek iz k

4.8: Izsek iz p


karakteristične

prometne situa


ega profila

acije


ah ____________

____________

S____________

Stran 61 ________

Načel_____

4.4.2

4.9)

V teh

te šir

delov

neva

lahko

Nepr

imela

upora

(slika

Slika


2 Primer n

hničnih spe

rine niso n

vne širine z

arna. Projek

o predvidi

ravilen tip

a hujše pos

abi delovne

a 4.9).

4.9: Primer ne


ejasnosti p

cifikacijah

nikjer defin

zelo pomem

ktanti tako

preveliko

ograje bo v

sledice, kot

e širine lahk

eprimerne del


ri predvide

TSC 02.210

nirane. Nikj

mben param

zelo težko

delovno šir

v tem prim

t pri uporab

ko pride tud

lovne širine


enih pomik

0 : 2012 je

er ni razlo

meter varno

izbirajo op

rino, ki je

meru absorb

bi pravilneg

di to zvrnit

ah ____________

kih »delovn

le razložen

ožena njihov

stne ograje

ptimalne tip

daljša od

biral premal

ga tipa var

tve vozila p

____________

na širina« o

pomen delo

va praktičn

, je ta pom

pe varnosti

d razdalje

lo energije

nostne ogra

preko ali po

S____________

ograje (W)

ovne širine

na uporaba.

manjkljivost

ih ograj. Pr

do obcestn

trka in nes

aje. Pri ne

od varnostn

Stran 62 ________

(slika

. Vendar

Ker so

izredno

rojektant

ne ovire.

sreča bo

epravilni

o ograjo

Načel_____

Slika

4.4.3

Po te

moto

PDP

2% i

večje

smise

praks

proce


4.10 : Primer

3 Primer d

ehničnih sp

oriste v prim

v obdobju

in pa drugi,

e ali enako

elno poprav

si pomagajo

enta motori


zvrnitve vozi

dodatne zaš

ecifikacijah

meru, da sta

junij-septe

če je števil

5 v zadnjih

viti pogoje

o s pregledn

stov.


ila zaradi neus

ščite za mo

h TSC 02.2

a izpolnjena

mber na po

lo prometni

h petih letih

za postavlj

nicami prom


strezne delovn

otoriste

10 : 2012 j

a dva pogoj

osameznem

ih nesreč z

h. Ker proj

ljanje dodat

metnih obrem

ah ____________

ne širine varno

je potrebno

a. Prvi je,

odseku ces

udeležbo m

ektanti te p

tne zaščite

menitev, ki

____________

ostne ograje

predvideti

da je procen

ste zunaj na

motornih ko

podatke težk

za motoris

nam ne daj

S____________

dodatno za

nt motornih

aselja večji

oles na odse

ko pridobijo

ste. Projekta

jo podatkov

Stran 63 ________

aščito za

h koles v

ali enak

eku ceste

o bi bilo

anti si v

v o dvigu

Načel_____

Na S

življe

stebr

zašči

bilo n

Slika


Slovenskih

enje motori

ričke je veli

ito za moto

nobene prij

4.11: Izsek iz


cestah je v

istu, vendar

ikokrat nev

oriste na RT

avljene prom

z prometne situ


veliko prime

zaradi nave

varnejši od

T 929/1409

metne nesre

uacije rekonst


erov, kjer b

edenih razlo

same ovire

( slika 4.1

eče, v kater

trukcije region

ah ____________

bi ograje bi

ogov niso b

e. V moji p

1) kljub tem

i bi bil udel

nalne ceste

____________

ile potrebne

bile izveden

praksi smo

mu, da v za

ležen motor

S____________

e in bi lahk

ne. Trk moto

predvideli

adnjih petih

rist.

Stran 64 ________

ko rešile

orista ob

dodatno

h letih ni

Načel_____

4.4.4

Na S

Samo

zaklj

prim

Slika

4.4.5

Na c

kriva

povle

neust

ovire


4 Primer p

Slovenskih

o na G1-1

učnic krajši

merov varnos

4.12: Varnost

5 Primer n

cestah se po

a nepravilna

eče po brež

trezno višin

e s streho vo


rekratke za

cestah je i

/0243 MP V

ih kot 12 m

stnih ograj p

tna ograja bre

eustrezne v

ojavlja več p

a postavitev

žini. Takšna

no lahko po

ozila, ki pa j


aključnice

izredno vel

Vič – Marib

m, kljub temu

pa je brez za

ez zaključnice

višine varn

primerov ne

v ograje, za

a ograja ne

vzročijo, da

je za voznik


liko primer

bor odsek 2

u, da PLDP

aključnic na

e

nostnih ogra

epravilnosti

a nekatere

dosega min

a se vozilo

ka najbolj n

ah ____________

rov prekratk

243 Radlje –

P krepko pre

a zaključni

aj

i višine ogra

pa je kriv

nimalne zah

ob trku pre

nevaren del t

____________

kih in neus

– Brezno (s

esega 3000 v

strani.

aje (slika 4.

slab nasip,

htevane višin

vrne preko

trka vozila o

S____________

streznih zak

slika 4.12) j

vozil. Več k

.13). Za nek

ki ograjo

ne. Primeri

ograje in p

ob nevarno

Stran 65 ________

ključnic.

e večina

kot deset

katere je

s časom

ograj z

potuje do

oviro.

Načel_____

Slika

4.4.6

Prim

velik

skora

zakaj

dolži

neka

poln

TSC

rekon

priklj

smise

V pr

zaklj

Vič –

vozil

m pr


4.13: Neustre

6 Primer n

merov neustr

ko. Veliko je

aj nobene fi

j so se pos

in je zaradi

ateri brez zak

nivo ograje

02.210 :

nstruira obs

ljučkov, bi

elno postav

rimeru je p

učnice na n

– Maribor o

l [11], torej

red in 16 m


ezna višina VO

neustrezne

reznih dolž

e primerov

fizične varov

stavljale v t

i priključko

ključnic nek

e.

2012 minim

stoječe cest

lahko tehn

vljati varnos

prikazan pri

naletni stran

odsek 243

bi po TSC

m za nevarni


O

dolžine var

žin varnostn

ko ograje k

valne funkc

tako skrajno

v in drugih

kateri pa so

malne dolž

te, ki so po

nične speci

stno ograjo.

imer skrajn

ni in brez z

Radlje (slik

02.210 : 20

im mestom


rnostne ogr

nih ograj n

komaj pokri

cije. Veliko

o neustrezn

h utemeljen

o praktično s

ine navaja

ogosto obd

ifikacije na

no neustrezn

zaključnice

ka 4.14), kj

012 morala

. Z ustrezni

ah ____________

raje

na Slovensk

ivajo nevarn

o teh primer

nih dolžinah

ih razlogov

samo zaklju

zelo togo.

dane z velik

avajale tudi

ne dolžine

na zaključn

jer se prime

minimalna

imi dolžina

____________

kih cestah j

no oviro. Ta

rov tudi nim

h. Večina p

v. Primeri s

učnice, ki se

Ker se v

kim številom

i na kakšn

ograje, bre

ni strani. Ce

er nahaja im

a dolžina og

mi zaključn

S____________

je ravno ta

akšne ograje

ma vidnega

primerov pr

so izvedeni

e komaj dvi

Sloveniji v

m hišnih in

ni razdalji j

ez ustrezne

esta G1-1/0

ma PLDP n

graje znašati

nic in dolži

Stran 66 ________

ako zelo

e nimajo

razloga,

rekratkih

različno

gnejo na

v večini

n drugih

je sploh

dolžine

0243 MP

nad 3000

i vsaj 32

no same

Načel_____

ovire

večin

Slika

4.4.7

Proje

trgu

Takš

cestn

kons

Kons

proje


e bi skupna

ni primerov

4.14: Neustre

7 Primer i

ektanti bi se

se pojavljaj

šne konstruk

ne signaliza

trukcij je

strukcija se

ektant lahko


razdalja te

v težko dose

ezna dolžina

zogibanja n

e morali iz

jo rešitve z

kcije so nam

acije in na

veliko zma

ob kakršne

o popolnom


ograje mora

či.

nevarnim o

ogibati nev

lomljivimi

menjene za m

adomeščajo

anjšanje en

em koli kotu

a izogne po


ala znašati n

oviram

varnim obce

obcestnimi

montažo po

tudi drog

nergije trka

tu trka prepr

otrebi po var

ah ____________

nad 74 m. T

estnim ovira

i konstrukci

ortalnih in p

ge cestne r

a, kljub ust

rosto zlomi

rnostni ogra

____________

To razdaljo j

am kadar je

ijami (slika

polportalnih

razsvetljave

trezni nosil

i. Z uporabo

aji i. (slika 4

S____________

je brez prek

e to le mog

4.15 in slik

h nosilcev ve

e. Prednost

lnosti kons

o teh konstr

4.17)

Stran 67 ________

kinitev v

goče. Na

ka 4.16).

ertikalne

takšnih

strukcije.

rukcij se

Načel_____

Slika

Slika


4.15: Primer t

4.16: Primer l


trka v lomljiv

lomljive kons


o konstrukcijo

trukcije po trk


o [http://www

ku [http://www

ah ____________

w.lattix.net]

w.lattix.net]

____________

S____________

Stran 68 ________

Načel_____

Slika

4.4.8

V pri

ob So

varno

zašči

koles


4.17: Javna ra

8 Primer p

imeru proje

otli ob loka

ostno ograj

ito za koles

sarje pred p


azsvetljava na

redvidene

ekta daljinsk

alni cesti LC

jo ob lokal

sarje. Predv

padcem po b


a lomljivi kons

zaščite za k

ke kolesarsk

C 356121 N

lni cesti ki

videna pa j

brežini.


strukciji [http

kolesarje

ke poti št. 9

Nimno- Sodn

i ščiti kole

e bila prav

ah ____________

://www.lattix.

1600 Rogaš

na vas (slik

esarje. Varn

v tako lesen

____________

net]

ška Slatina-

ka 4.18) sm

nostna ogra

na ograja za

S____________

-Podčetrtek

mo predvide

aja ima pre

a kolesarje,

Stran 69 ________

-Bistrica

li leseno

edvideno

, ki ščiti

Načel_____

.

Slika

4.4.9

Pri p

VIDE

sem p


4.18: Izsek iz

9 Primer p

projektiranju

EM-ZG. LE

predvidel v


z karakterističn

predvidene

u mostu na

ESKOVEC

varnostno og


nega prereza

varnostne

regionaln

(slika 4.19

grajo z drža


ograje za p

ni cesti R3-

9) nisem pr

alom za pešc

ah ____________

pešce

690 MAJŠP

redvidel hod

ce.

____________

PERK-ZG.

dnika za pe

S____________

LESKOVE

ešce, kljub

Stran 70 ________

EC 1235

temu pa

Načel_____

Slika

4.5

Posta

35%

hitro

s teh

Na g

grbin

zapel

neva


4.19: Detajla

POŠKO

avitvi mon

dovoljene

st zmanjša

hnično spec

grbinah nast

na (slika 4

ljejo na na

arno, kot bre


a krone na prem

ODODVAN

ntažne grbin

hitrosti, k

na 68% dov

ifikacijo 03

tajajo predv

.20) povzro

asprotni pa

ez postavitv


mostitvenem

A MONTA

ne se v prak

kar je obču

voljene hitro

3.800 : 200

sem poškod

oča, da se

s. Območje

ve.


objektu

AŽNA GRB

ksi izogibam

utno preveč

osti. [12] M

9, predstav

dbe zaradi p

vozniki iz

e postavitv

ah ____________

BINA

mo. Montaž

č v primerj

Montažne gr

vljajo velik

pluženja in t

ogibajo po

ve je v tak

____________

ne grbine z

avi z trape

rbine, ki nis

problem pr

težkega pro

škodovanim

kšnem prim

S____________

zmanjšajo h

eznimi grbin

so izdelane

ri vzdrževan

ometa. Pošk

m delom te

meru še vel

Stran 71 ________

hitrost na

nami, ki

v skladu

nju cest.

kodovana

er s tem

liko bolj

Načel_____

Slika

4.6

Posta

izvoz

(slika

doda

zarad

Slika


4.20: Poškodo

PRIMER

avitev mon

z Celje cent

a 4.21) v t

atno prepreč

di velikih hi

4.21: Primer p


ovana montaž

R POSTAV

ntažnih vodi

ter dodatno

tem primer

čuje napače

itrosti lahko

postavitve mo


žna grbina

VITVE MO

ilnih robnik

o razmejuje

u preprečuj

en vstop na

o konča z hu

ontažnih vodil


ONTAŽNIH

kov na izvo

prometno n

uje voznikom

avtocesto.

udimi posle

lnih robnikov

ah ____________

H VODILN

ozu iz avto

nasprotna p

m vožnjo p

Vožnja po

dicami.

na izvozu Cel

____________

NIH ROBN

ceste A1 M

pasova. Mon

po nasprotn

nepravi str

lje center

S____________

NIKOV

Maribor - L

ntažni vodil

nem pasu i

rani avtoces

Stran 72 ________

Ljubljana

li robnik

in s tem

ste pa se

Načel_____

4.7

V Sl

trka –

vozil

na ko

bočn

potre

obsto

Slika

Slika


BLAŽIL

loveniji ve

– TAU (slik

la v cestni b

oncu v ozra

nim trkom v

ebe. Pri lažj

oječe stanje

4.22: Blažilni

4.23: Blažilni


LCI TRKA

ečinoma pos

ka 4.22 in 4

blažilec, sti

ačje. Takšen

v oviro. Ta

jih poškodb

. [9]

ik trkov TAU

ik trkov TAU


A TAU

stavljamo p

4.23), ki je s

snjen zrak p

n sistem bla

a sistem om

bah sistema

[www.petric.

[www.petric.


po zakonu S

sestavljen iz

potuje skoz

aži nalet vo

mogoča lahk

a se s manj

.si]

.si]

ah ____________

SIST EN 1

z več celic n

zi kontrolne

zila. TAU s

ko kombini

jšim poprav

____________

317-3 ustre

napolnjenih

odprtine v

sistem varuj

iranje in na

vilom modu

S____________

ezen cestni

h z zrakom.

naslednjo c

je pred dire

adgradnjo g

ulov spet p

Stran 73 ________

blažilec

Ob trku

celico in

ktnim in

glede na

opravi v


5 SKLEP

Problem pomanjkanja denarja je pri slovenskem cestnem gospodarstvu bil vedno prisoten.

V Sloveniji imamo 6000 kilometrov državnih cest. Od tega je 3000 kilometrov v dobrem

stanju in primerljivih z državami, ki imajo podobno prometno razvitost, ostalih 3000

kilometrov pa je v zelo slabem stanju. Program ocene varnosti cest EuroRAP, s katerim so

se vrednotila stanja cest je dal velikemu delu državnih cest eno do dve zvezdice od petih

možnih. [11] Višina sredstev za ceste se v zadnjih petih letih vztrajno zmanjšuje. Glede na

ocene strokovnjakov ekonomske stroke se bo to stanje še nadaljevalo. To zmanjševanje

sredstev izredno negativno vpliva na slovensko omrežje glavnih in regionalnih cest, kar

neposredno vpliva na kvantiteto in kvaliteto del na slovenskem cestnem omrežju. Vpliv pa

sega vse do projektivnih birojev, ki zaradi pomanjkanja dela in denarja zmanjšujejo cene,

kar pa privede do zmanjšanja kvalitete projektnih rešitev. Projekti ne vsebujejo dovolj

detajlov in vse preveč stvari se prepušča izvajalcem. Projektanti zaradi nižanja stroškov

niti ne vidijo terena in cest katere projektirajo. Biroji se izogibajo podizvajalcem in skušajo

večino dela opraviti sami, čeprav niso ustrezno strokovno podkovani in nimajo dovolj

izkušenj na tem področju. Če temu dodamo slabo in nejasno napisane pravilnike in

tehnične specifikacije se ustvari velik prostor za napake. Slabe rešitve povzročajo, da se že

tako premalo predvidenega denarja za ceste porabi povsem nesmiselno. Slabe in nepravilne

rešitve dolgoročno prinašajo še večje stroškovne posledice, obenem pa tudi katastrofalne

posledice glede varnosti za udeležence prometa. Rešiti Slovenijo iz finančnih težav ni moč

in naloga naše stroke. Vsekakor pa je naše delo, da zvišujemo varnost na slovenskih cestah

z ustreznimi pravilniki in smernicami, ki bi premišljeno z upoštevanjem problematike

slovenskih cest in harmonizacije vseh elementov poskušale dvigniti varnost na slovenskih

cestah. Projektanti bi bolje razumeli funkcije, lastnosti, prednosti in slabosti določene

cestne opreme, kar bi nedvomno privedlo do novih in varnejših rešitev za vse udeležence

prometa.


Cestna oprema izboljšuje varnost ceste in ker v Sloveniji ceste v večini ne zagotavljajo

optimalnih geometrijskih elementov ter obstoječe trase redko nudijo zadovoljive

preglednosti in zadostne širine, je pomembnost prometne opreme še toliko večji.

Kombinacija neugodnih geometrijskih elementov, uničenih obrabnih slojev in neustrezne

cestne opreme je izredno slaba za varnost cestnih udeležencev. Žal je takšnih primerov na

slovenskih cestah zelo veliko. Glede na finančno stanje Slovenije so izboljšave rešitev in

pravilnejša uporabe cestne opreme tudi bistveno cenejša, kot spreminjanje trase že

obstoječih cest.


6 LITERATURA

[1] Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/2010)

[2] Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS

št 46/2000)

[3] TSC 02.210 : 2012 Varnostne ograje pogoji in način postavitve

[4] Pravilnik o prometni ureditvi med gradnjo

[5] Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS št 91/2005): 9303

[6] TSC 03.800 : 2009 Naprave in ukrepi za umirjanje prometa

[7] Slovaške tehnične specifikacije, oktober 2012 Blažilniki trkov

[8] Diplomska naloga Cestne naprave in oprema Avtor: Aleš Pantar

[9] Proizvajalec varnostnih ograj Petrič d.o.o. http://www.petric.si/

[10] Proizvajalec cestne opreme Los cesta oprema d.o.o. http://www.losoprema.si/

[11] Direkcija republike Slovenije za ceste http://www.dc.gov.si/

[12] Analiza učinkovitosti ukrepov za umirjanje prometa Avtor: mag. Jure Kostanjšek

[13] Proizvajalec cestne opreme Constant d.o.o. http://www.constant.si

[14] European standard EN 1317 – 1. Road restrain system



[17] Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in

prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št110/2006): 4674

[18] Proizvajalec cestne opreme Meblo signalizacija d.o.o. [http://meblosignalizacija.si]

[19] Proizvajalec cestne opreme Mit-Grnjak d.o.o. [http://www.mit-grnjak.com]


[20] Hrvaški gradbeniški portal [http://www.webgradnja.hr]

[21] Zavod za gradbeništvo Slovenije [http://www.zag.si]

[22] Podjetje Lattix [http://www.lattix.net]

[23] Odredba o obvezni uporabi tehnične specifikacije (Uradni list RS, št. 118/2000)


7 PRILOGE

7.1 SEZNAM SLIK

Slika 2.1: Cestni smernik [2] ................................................................................................ 3

Slika 2.2: Cestni smerniki za predore [2] ............................................................................. 4

Slika 2.3: Snežni kol [2] ....................................................................................................... 4

Slika 2.4: Montažni vodilni robnik [2] .............................................................................. 5

Slika 2.5: Markerji [2] .......................................................................................................... 5

Slika 2.6: Zaporne vrvice in trakovi [2] ............................................................................... 5

Slika 2.7: Svetlobno odbojna telesa [2] ................................................................................ 5

Slika 2.8: Varnostna ograja [http://sl.wikipedia.org] ........................................................... 6

Slika 2.9: Varovalna ograja ................................................................................................... 6

Slika 2.10: Montažne fizične ovire-grbine [http://meblosignalizacija.si] ............................. 7

Slika 2.11: Blažilniki trkov [http://www.petric.si] ............................................................... 8

Slika 2.12: Ograje za pešce [http://www.losoprema.si/] ....................................................... 8

Slika 2.13: Zapornica [2] ...................................................................................................... 9

Slika 2.14: Usmerjevalni valj [2] ............................................................................... 9

Slika 2.15: Smerni stebriček [2] ........................................................................................... 9

Slika 2.16: Prometna ogledala [2] ...................................................................................... 10

Slika 2.17: Oprema proti zaslepljevanju [3] ....................................................................... 10

Slika 3.1: Cestni smernik z montažnim snežnim kolom [http://www.center-asi.si] .......... 11

Slika 3.2: Cestni smerniki za predore ................................................................................. 12

Slika 3.3: Svetlobno odbojna telesa [http://www.mit-grnjak.com] .................................... 12

Slika 3.4: Postavljanje in razvrščanje smernikov ................................................................ 13


Slika 3.5: Montažni vodilni robniki [http://www.pismorad.hr] .......................................... 15

Slika 3.6: Postavljanje montažnih vodilnih robnikov v primeru preusmeritve prometa ..... 15

Slika 3.7: Markerji ............................................................................................................... 16

Slika 3.8: Markerji dvosmerna cesta z označenim robnimi črtami ................................... 16

Slika 3.9: Zaporne vrvice in trakovi .................................................................................... 17

Slika 3.10: Svetlobno odbojna telesa [http://www.werkos.com] ....................................... 17

Slika 3.11: Začasna varnostna ograja [http://www.roadtraffic-technology.com] .............. 18

Slika 3.12: Prerez dvosmerne ceste – urejen dvosmerni promet ........................................ 18

Slika 3.13: Zložljiva ograja ................................................................................................ 19

Slika 3.14: Enostranska JVO [3] ........................................................................................ 20

Slika 3.15: Dvostranska JVO [3] ........................................................................................ 21

Slika 3.16: Enostranska JVO z distančnikom [3] ............................................................... 21

Slika 3.17: Dvostranska JVO z distančnikom [3] .............................................................. 22

Slika 3.18: Enostranska JVO z distančnikom na objektu [3] ............................................. 22

Slika 3.19: Dvostranska JVO z distančnikom na objektu [3] ............................................. 23

Slika 3.20: Dvostranska JVO na objektu [3] ...................................................................... 23

Slika 3.21: Enostranska BVO [3] ....................................................................................... 24

Slika 3.22: Dvostranska BVO [3] ....................................................................................... 24

Slika 3.23: LVO [3] ............................................................................................................ 25

Slika 3.24: Steber jeklene varnostne ograje in lesene varnostne ograje s podložno ploščo

pritrjen na sidrno ploščo [3] ............................................................................................... 30

Slika 3.25: Steber jeklene varnostne ograje in lesene varnostne ograje vstavljen v kovinski

vložek [3] ............................................................................................................................ 31

Slika 3.26: Ograja nadgrajena nad enostransko jekleno varnostno ograjo in ščitnik za

kolesarje sta namenjena za zavarovanje peščev in kolesarjev [3] ...................................... 31

Slika 3.27: Ograja z dodatno zaščito za motoriste [3] ........................................................ 32

Slika 3.28: Vkopani zaključni element jeklene varnostne ograje na naletni in zaključni

strani [3] .............................................................................................................................. 33

Slika 3.29: Zaključek jeklene in lesene varnostne ograje v območju prehoda iz vkopa na

nasip ali premostitven objekt [3] ........................................................................................ 34


Slika 3.30: Prekinitev jeklene in lesene varnostne ograje na mestu prehoda pešcev in/ali

kolesarjev preko vozišča ali zaradi ukinitve površine za pešce in/ali kolesarje, ki poteka

vzporedno ob vozišču [3] ................................................................................................... 35

Slika 3.31: Odmiki elementov jeklene in lesene varnostne ograje od roba vozišča, roba

robnega ali odstavnega pasu vozišča in od brežine nasipa pri izvedbi ograje na bankini [3]

............................................................................................................................................. 36

Slika 3.32: Postavitev enostranske betonske varnostne ograje za zaščito pred oviro, ki jo

predstavlja protihrupna ograja [3] ...................................................................................... 37

Slika 3.33: Postavitev enostranske jeklene varnostne ograje za zaščito pred oviro, ki jo

predstavlja protihrupna ograja [3] ...................................................................................... 37

Slika 3.34: Če je višina dvostranske jeklene varnostne ograje z distančnikom na ločilnem

pasu večja od 85 cm pri oddaljenosti ščitnika od zunanjega roba vozišča, roba robnega ali

odstavnega pasu med 50 in 200 cm, je potrebno ločilni pas dograditi s kamnitim

materialom do višine med 75 in 85 cm [3] ......................................................................... 38

Slika 3.35: Enostranska jeklena varnostna ograja z distančnikom na ločilnem pasu z oviro,

pri oddaljenosti ovire med 1,50 m in 2,50 m od roba vozišča, roba robnega ali odstavnega

pasu [3] ............................................................................................................................... 38

Slika 3. 36: Enostranska jeklena varnostna ograja z distančnikom na ločilnem pasu z oviro,

pri oddaljenosti ovire več kot 2,5 m od roba vozišča, roba robnega ali odstavnega pasu [3]

............................................................................................................................................. 39

Slika 3.37: Primer JVO na obeh straneh prekinjenega ločilnega pasu [3] ......................... 39

Slika 3.38: Primer postavitve varovalne ograje na brežini ................................................. 44

Slika 3.39: Varovalna ograja ob cesti [http://www.losoprema.si/] ..................................... 45

Slika 3.40: Varovalna ograja za dvoživke [http://www.losoprema.si/] ............................... 45

Slika 3.41: Varovalne ograje za pešce ................................................................................ 46

Slika 3.42: Montažne fizične ovire trapezne in polkrožne oblike [2] ............................... 47

Slika 3.43: Montažna grbina ................................................................................................ 48

Slika 3.44: Blažilnik trkov nameščen na razcepu cest na horizontalnih oznakah za

poudarjanje poteka prometa................................................................................................. 49

Slika 3.45: Elementi blažilca trka in zahteve zanje ............................................................. 50


Slika 3.46: Cevna ograja z vertikalnimi polnili; lasten detajl postavitve po priporočilih TSC

07.103 .................................................................................................................................. 51

Slika 3.47: Ograja za pešce.................................................................................................. 51

Slika 3.48: Polzapornica ...................................................................................................... 52

Slika 3.49: Usmerjevalni valj .............................................................................................. 53

Slika 3.50: Smerni stebriček [2] ......................................................................................... 53

Slika 3.51: Prometna ogledala [http://www.webgradnja.hr] .............................................. 54

Slika 4.1: Primer postavljanja smernikov v krivini ............................................................. 55

Slika 4.2: Tipska shema Z-1 ............................................................................................... 56

Slika 4.3: Sanacija mostu čez kanal Drave na regionalni cesti R3-710 .............................. 57

Slika 4.4: Vmesnik programa za izdelavo tabele prometne opreme in signalizacije ......... 58

Slika 4.5: Tabela prometne opreme in signalizacije ........................................................... 58

Slika 4.6: Označevanje delovišča s trakovi in markerji na Strossmayerjevi ulici v Mariboru

............................................................................................................................................. 59

Slika 4.7: Izsek iz karakterističnega profila ........................................................................ 61

Slika 4.8: Izsek iz prometne situacije ................................................................................. 61

Slika 4.9: Primer neprimerne delovne širine ....................................................................... 62

Slika 4.10 : Primer zvrnitve vozila zaradi neustrezne delovne širine varnostne ograje ...... 63

Slika 4.11: Izsek iz prometne situacije rekonstrukcije regionalne ceste ............................ 64

Slika 4.12: Varnostna ograja brez zaključnice .................................................................. 65

Slika 4.13: Neustrezna višina VO ....................................................................................... 66

Slika 4.14: Neustrezna dolžina VO ..................................................................................... 67

Slika 4.15: Primer trka v lomljivo konstrukcijo [http://www.lattix.net] ........................... 68

Slika 4.16: Primer lomljive konstrukcije po trku [http://www.lattix.net] .......................... 68

Slika 4.17: Javna razsvetljava na lomljivi konstrukciji [http://www.lattix.net] ................. 69

Slika 4.18: Izsek iz karakterističnega prereza .................................................................... 70

Slika 4.19: Detajla krone na premostitvenem objektu ........................................................ 71

Slika 4.20: Poškodovana montažna grbina .......................................................................... 72

Slika 4.21: Primer postavitve montažnih vodilnih robnikov na izvozu Celje center .......... 72

Slika 4.22: Blažilnik trkov TAU [www.petric.si] .............................................................. 73

Slika 4.23: Blažilnik trkov TAU [www.petric.si] .............................................................. 73


7.2 SEZNAM TABEL

Tabela 1: Tabela za vzdolžno razvrščanje smernikov ........................................................ 14

Tabela 2: Mejne vrednosti oddaljenosti nevarnih ovir od roba vozišča, roba robnega ali

odstavnega pasu. ................................................................................................................. 28

Tabela 3: Dolžina varnostne ograje na polni višini pred in za nevarnim mestom na

avtocesti in hitri cesti ........................................................................................................... 33

Tabela 4: Dolžina varnostne ograje na polni višini pred in za nevarnim mestom na

avtocesti in hitri cesti .......................................................................................................... 33

Tabela 5: Nivo zadrževanja vozila z varnostno ograjo za različne kategorije cest ............. 40

Tabela 6: Nivoji zadrževanja vozila z varnostno ograjo za zaščito nevarnih odsekov ceste

in obcestnega prostora ......................................................................................................... 41

Tabela 7: Nivoji zadrževanja vozila z varnostno ograjo za zaščito nevarnih odsekov ceste

in obcestnega prostora ......................................................................................................... 42


7.3 NASLOV ŠTUDENTA

Vid Štukovnik

Koroška cesta 76

2000 Maribor

7.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS

Rojen: 8.5.1985 Slovenj Gradec

Šolanje: 1992-2000 Osnovna šola Dobrna, 3204 Dobrna

2000 – 2005 Srednja gradbena šola Celje

Documents

Diplomsko delo - core.ac.uk · Zakon o cestah določa status in kategorizacijo javnih cest, določa enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest,