DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/4220/1/Diplomsko_delo_Blažka_Merkac_Senzomotorična... · Nesem sončnico na rami, zlat metulj je vzplavav nanjo,

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Blažka Merkac

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Specialna in rehabilitacijska pedagogika

Senzomotorična integracija otroka z nerazvito

strukturo corpus callosum in delecijo 1q43

kromosoma

DIPLOMSKO DELO

Mentor:

izr. prof. dr. JANEZ JERMAN

Somentorica:

asist. mag. LIDIJA KASTELIC

Kandidatka:

BLAŽKA MERKAC

Ljubljana, avgust, 2016

Nesem sončnico na rami,

zlat metulj je vzplavav nanjo,

sončnica se je nagnila,

o, da se ne bi zlomila!

Nesem sončnico na rami,

v njej so zlata, zlata zrna,



O, metulj razprl je krila,

sapica je vzvalovila,



(Srečko Kosovel)

ISKRENA HVALA ...

... mentorju, izr. prof. dr. Janezu Jermanu in somentorici, mag. Lidiji Kastelic, za

potrpežljivost, spodbudo in strokovno podporo pri nastajanju diplomskega dela.

... družini Strajnar, ki me je sprejela medse in mi dovolila učenja od Evelin.

... družini, ki me je vseskozi spodbujala in tiho upala, da pride ta dan.

... prijateljici Živi, ki je znala v pravem trenutku in na pravi način najti besede, da sem

nadaljevala.

... lektorici in prijateljici Mateji Ferenčak, prof. slov. in univ. dipl. lit. komp.

... vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani in verjeli vame.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Blažka Merkac; diplomsko delo

POVZETEK

V diplomskem delu smo obravnavali senzomotorično integracijo pri otroku z nerazvito

strukturo corpus callosum in delecijo 1q43 kromosoma. Obravnavana tema je na splošno v

Sloveniji in v svetu še dokaj slabo raziskana, a se tudi to spreminja, saj se kažejo potrebe

po raziskovanju in zagotavljanju ustrezne pomoči osebam s to motnjo.

V nalogi smo predstavili senzomotorične sposobnosti kot tiste, ki pomagajo posamezniku

pri spoznavanju okolice, pri soočanju z vsakdanjimi izzivi in na splošno v vsakdanjem

življenju. Predstavili smo še druge motnje na tem področju senzorike, ki prav tako močno

vplivajo na vsakdanje življenje. V empiričnem delu smo dodatno predstavili še strukturo in

motnjo corpus callosuma ter delecijo 1q43 kromosoma.

Namen raziskovanja je bil oceniti senzomotorično integracijo, odzive na različne dražljaje

pri 6-letnem otroku, ki ima zgoraj omenjeno motnjo. Tako smo v empiričnem delu

predstavili študijo primera 6-letne deklice, ki je bila takoj po rojstvu diagnosticirana z

nerazvito strukturo corpus callomus, nato pa so naknadno postavili še diagnozo o deleciji

1q43 kromosoma. Predstavljene so različne senzomotorične vaje: zaznavanje lastnega

telesa, ravnotežje, tipno, vizualno, okušalno zaznavanje ... Večino teh vaj smo izvajali na

treh srečanjih, da bi dobili čim bolj realen rezultat. Posameznih vaj zaradi trenutne situacije

deklice nismo mogli izvesti na vseh srečanjih.

Ugotovili smo, da otrok z nerazvito strukturo corpus callosum in delecijo 1q43 kromosoma

različno zaznava spodbude in loči različne dražljaje.

Kako močan je odziv, je odvisno od intenzitete stimulacije ter občutka varnosti in

zadovoljstva.

KLJUČNE BESEDE:

Senzomotorična integracija, Corpus callomus, delecija 1q43 kromosoma, odziv, dotik,

zaznavanje.


ABSTRACT

In our thesis sensorimotor integration in children with underdeveloped structure of the

corpus callosum and deletion of chromosome 1q43 is discussed. This topic is relatively

poorly researched both in Slovenia as well as worldwide, but this has been changing due to

expanding need for research and provision of appropriate assistance to persons with this

disorder.

In the thesis sensorimotor skills were presented as skills that help an individual to get to

know the surroundings, to cope with everyday challenges and also help him generally in

everyday life. Other sensorical disorders, which also significantly affect daily life, are

presented as well. In the empirical part, an additional structure and disorder of corpus

callosum and deletion of chromosome 1q43 are presented.

The purpose of the research was to assess sensorimotor integration, responses to various

stimuli in a 6 -year-old child with the above mentioned disorder. In the empirical part, a

case study of 6-year-old girl, who was diagnosed with undeveloped structure of the corpus

callomus at birth and subsequently with the deletion on chromosome 1q43, is presented. A

variety of sensorimotor exercises perception of her own body, balance, haptic, visual and

taste perception are featured. Most of these exercises have been executed in three meetings

in order to get the most realistic result. One exercise could not have been executed in all of

the meetings, due to a specific situation.

We found out that the child with underdeveloped structure of the corpus callosum and

deletion of chromosome 1q43 has a different perception of incentives and is able to

distinguish different stimuli.

The strength of the response depends on the intensity of the stimulation and the feeling of

safety and satisfaction.

KEY WORDS:

Sensorimotor integration, Corpus callomus, deletion of chromosome 1q43, response,

touch, perception.


KAZALO VSEBINE

1. UVOD ........................................................................................................................... - 1 -

2. TEORETIČNI UVOD ................................................................................................... - 3 -

2.1. Senzomotorika ........................................................................................................ - 3 -

2.1.2. Senzomotorični razvoj pri otroku .................................................................... - 4 -

2.1.3. Delovanje senzoričnega sistema ..................................................................... - 6 -

2.1.3.1. Senzorični vnos ......................................................................................... - 7 -

2.1.3.2. Motorični izhod ........................................................................................ - 7 -

2.1.3.3. Povratna vez (feedback) ........................................................................... - 8 -

2.1.3.4. Občutljivost zaznavanja ............................................................................ - 8 -

2.1.3.5. Združevanje zaznav................................................................................... - 8 -

2.1.4. Senzorna področja........................................................................................... - 9 -

2.1.4.1. Tipno zaznavanje ...................................................................................... - 9 -

2.1.4.2. Slušno zaznavanje ................................................................................... - 10 -

2.1.4.3. Vidno zaznavanje .................................................................................... - 11 -

2.1.4.4. Zaznavanje okusa ................................................................................... - 12 -

2.1.4.5. Zaznavanje vonja .................................................................................... - 13 -

2.1.4.6. Ravnotežno (vestibularno) področje ....................................................... - 13 -

2.2. Motnje senzorne integracije ................................................................................. - 14 -

2.2.1. Motnje zaznavanja......................................................................................... - 15 -

2.2.2. Motnje v senzornem procesiranju ................................................................. - 15 -

2.3. Struktura corpus callosum ................................................................................... - 16 -

2.3.1. Motnja v strukturi corpus callomus .............................................................. - 16 -

2.3.2. Popolna odsotnost strukture corpus callomus .............................................. - 17 -

2.4. Spremembe v strukturi kromosomov .................................................................... - 18 -

2.4.1. Delecija 1q43 kromosoma ............................................................................. - 19 -

2.4.1.1. Odraščanje z delecijo 1q43 kromosoma ................................................. - 20 -

3. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ - 23 -

3.1. Cilji in hipoteze .................................................................................................... - 23 -

3.1.1. Opredelitev problema .................................................................................... - 23 -

3.1.2. Cilji ................................................................................................................ - 23 -

3.1.3. Raziskovalna vprašanja ................................................................................ - 23 -


3.2. Metode raziskovanja ............................................................................................. - 24 -

3.2.1. Opis vzorca .................................................................................................... - 24 -

3.2.2. Opis instrumentarija ...................................................................................... - 25 -

3.2.3. Postopek pridobivanja in obdelava podatkov ................................................ - 26 -

3.2.4. Obdelava podatkov ........................................................................................ - 26 -

4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA ........................................................................... - 27 -

4.1. Pogovor s starši .................................................................................................... - 27 -

4.2. Kaj smo na srečanjih opazovali?.......................................................................... - 29 -

4.3. Opis vaj ................................................................................................................. - 29 -

4.3.1. Občutenje lastnega telesa .............................................................................. - 29 -

4.3.2. Občutek za ravnotežje .................................................................................... - 30 -

4.3.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic .......................... - 31 -

4.3.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ....................................................................... - 32 -

4.3.5. Spodbujanje okušanja .................................................................................... - 33 -

4.3.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja .................................................................. - 34 -

4.3.7. Slušne spodbude preko govora ...................................................................... - 35 -

4.3.8. Tipno-prijemalno zaznavanje......................................................................... - 35 -

4.3.9. Manipulacija s predmeti ................................................................................ - 39 -

4.3.10. Modeliranje .................................................................................................. - 40 -

4.3.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................. - 41 -

4.4. Predstavitev in opis treh srečanj .......................................................................... - 42 -

4.4.1. Občutenje lastnega telesa .............................................................................. - 42 -

4.4.2. Občutek za ravnotežje .................................................................................... - 44 -

4.4.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic .......................... - 47 -

4.4.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ....................................................................... - 48 -

4.4.5. Spodbujanje okušanja .................................................................................... - 49 -

4.4.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja .................................................................. - 50 -


4.4.8. Tipno-prijemalno zaznavanje......................................................................... - 54 -

4.4.9. Manipulacija s predmeti ................................................................................ - 62 -

4.4.10. Modeliranje .................................................................................................. - 63 -

4.4.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................. - 66 -

4.5. Sinteza posameznih vaj ........................................................................................ - 70 -


4.5.1. Občutenje lastnega telesa.............................................................................. - 70 -

4.5.2. Občutek za ravnotežje ................................................................................... - 70 -

4.5.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic ......................... - 70 -

4.5.4. Spodbujanje zaznavanja vonja ...................................................................... - 70 -

4.5.5. Spodbujanje okušanja ................................................................................... - 70 -

4.5.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja ................................................................. - 71 -


4.5.8. Tipno-prijemalno zaznavanje ........................................................................ - 71 -

4.5.9. Manipulacija s predmeti................................................................................ - 72 -

4.5.10. Modeliranje ................................................................................................. - 72 -

4.5.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja ................................................................ - 72 -

4.6. Odgovori na raziskovalna vprašanja ................................................................... - 73 -

5. ZAKLJUČEK .............................................................................................................. - 77 -

6. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... - 81 -

7. PRILOGE ................................................................................................................... - 85 -

7.1. Soglasje staršev .................................................................................................... - 85 -

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Občutenje lastnega telesa z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem

dotikanjem otroka. .......................................................................................................... - 42 -

Preglednica 2: Občutenje telesa z dotikanjem svojega in otrokovega telesa z njegovimi

rokami. ............................................................................................................................ - 43 -

Preglednica 3: Spodbujanje občutka za ravnotežje z vlečenjem blazine. ...................... - 44 -

Preglednica 4: Spodbujanje občutka za ravnotežje z guganjem otroka na kolenih. ...... - 45 -

Preglednica 5: Spodbujanje občutka ravnotežja z guganjem otroka v rjuhi. ................ - 46 -

Preglednica 6: Spodbujanje občutka za ravnotežje z zavijanjem otroka v rjuho. .......... - 46 -

Preglednica 7: Spodbujanje občutenja ust in ustnic z mazanjem marmelade na usta in

okoli njih. ........................................................................................................................ - 47 -

Preglednica 8: Spodbujanje zaznavanja vonja – parfum. .............................................. - 48 -

Preglednica 9: Spodbujanje zaznavanja vonja – kis. ..................................................... - 48 -

Preglednica 10: Spodbujanje okušanja – slano. ............................................................ - 49 -

Preglednica 11: Spodbujanje okušanja – sladko. .......................................................... - 49 -


Preglednica 12: Spodbujanje okušanja – kislo. ............................................................. - 49 -

Preglednica 13: Spodbujanje okušanja – grenko. .......................................................... - 50 -

Preglednica 14: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob zvoku ropotuljice. ..................... - 50 -

Preglednica 15: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob ploskanju z mojimi in otrokovimi

rokami. ............................................................................................................................ - 51 -

Preglednica 16: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob poslušanju glasbe. ................... - 52 -

Preglednica 17: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora. ................................ - 53 -

Preglednica 18: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora in pasivnih gibov

otrokovih rok s ponazarjanjem ritma in jakosti govora. ................................................ - 53 -

Preglednica 19: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju mehkih predmetov. ....... - 54 -

Preglednica 20: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju trdih predmetov. ........... - 55 -

Preglednica 21: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju gladkih predmetov. ....... - 56 -

Preglednica 22: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hrapavih predmetov. .... - 57 -

Preglednica 23: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hladnega predmeta. ...... - 58 -

Preglednica 24: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju toplega predmetov. ....... - 59 -

Preglednica 25: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju koruze. .......................... - 60 -

Preglednica 26: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju pene za britje. ............... - 61 -

Preglednica 27: Manipulacija z različnimi predmeti. .................................................... - 62 -

Preglednica 28: Modeliranje s suho in mokro zemljo. ................................................... - 63 -

Preglednica 29: Modeliranje z lepilom na roki.............................................................. - 64 -

Preglednica 30: Spodbujanje vidnega zaznavanja z lučjo. ............................................ - 66 -

Preglednica 31: Spodbujanje vidnega zaznavanja z različno jakostjo svetlobe. ........... - 67 -

Preglednica 32: Spodbujanje vidnega zaznavanja z rdečo in rjavo barvo. ................... - 68 -

KAZALO SHEM

Shema 1: Pretok obvestil v možganih ............................................................................... - 5 -

Shema 2: Delitev motenj pri procesiranju, ki ga je predlagala Millerjeva .................... - 16 -

KAZALO FOTOGRAFIJ

Fotografija 1: Posodici s parfumom in kisom. ............................................................... - 33 -

Fotografija 2: Posodica s soljo, čokoladnim namazom, limona, grenivka. ................... - 33 -


Fotografija 3: Ropotuljica. ............................................................................................. - 34 -

Fotografija 4: Mehka žogica, volna in vata. ................................................................... - 36 -

Fotografija 5: Plastična škatla, plastična kocka in lesen predmet. ................................ - 36 -

Fotografija 6: Keramični krožnik in zajemalka. ............................................................. - 37 -

Fotografija 7: Vileda gobica in spužva. .......................................................................... - 37 -

Fotografija 8: Posoda s koruzo. ...................................................................................... - 38 -

Fotografija 9: Posoda s peno za bitje. ............................................................................ - 38 -

Fotografija 10: Plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi

izrastki. ............................................................................................................................ - 39 -

Fotografija 11: Mokra zemlja. ........................................................................................ - 40 -

Fotografija 12: Rjava in rdeča barva. ............................................................................ - 41 -



- 1 -

1. UVOD

»Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa pa je pogojeno

zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe« (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 14).

Kastelic pravi, da se otrok v vsakem trenutku uči, da s pomočjo interakcij z okoljem

pridobiva vedno znova nove izkušnje. In te izkušnje, preko katerih se uči, posameznika

spreminjajo. Pomembno vlogo pri dojemnju predmetnega sveta, igra čutno dojemanje

otroka, ki se preko čutnega zaznavanja uči (Kraljič, 2001).

Z gibanjem in raziskovanjem okolja otrok spoznava svet, se uči razlagati senzorične vzorce

tako, da mu ti senzorični podatki omogočajo vedno bolj učinkovito gibalno dejavnost. Ta

gibalna dejavnost otroku omogoča na eni strani pridobivanje senzoričnih podatkov in na

drugi strani ti podatki vplivajo nazaj na njegovo dejavnost. Zelo pomembno je

povezovanje motoričnih in senzoričnih izkušenj (Tancig, 1987).

Motorično izkušnjo ne moremo obravnavati ločeno od senzorične, saj je senzorični dražljaj

tisti, ki sproži motorično aktivnost.

»Razvoj senzoričnih dejavnosti je proces, ki je odvisen od zorenja in izkušenj, zato se

razvijajo pri vsakem otroku nekoliko drugače. Na proces zorenja ne moremo vplivati,

lahko pa vplivamo na oblikovanje ustreznih izkušenj« (Tancig, 1987, str. 36).

Kastelic govori tudi o tem, da lahko ustrezen senzomotorični razvoj pričakujemo pri

vsakem otroku, ki ima dovolj bogate izkušnje z raziskovanjem svojega telesa, okolja, v igri

in splošnih aktivnostih pa ni oviran. Prav tako mora biti povezanost in usklajenost pri

posameznih občutjih, razvoj zaznavnih funkcij pa mora potekati v skladu s pričakovanji za

določeno starostno obdobje.

Drugače je pri otrocih, pri katerih je doživljanje sveta oteženo. Pri njih se lahko zmanjša

njihova sposobnost učenja, zato moramo večjo skrb posvečati razvijanju senzoričnih in

senzomotoričnih sposobnosti, ki so temelj za njihov nadaljnji duševni razvoj (Kraljič,

2001).


- 2 -

K izbiri diplomske teme nas je vodilo prav to. Kako je s senzomotoričnim razvojem pri

otroku, ki ni tako dovzeten za sprejemanje dražljajev zunanjega sveta in ki mu je

doživljanje sveta oteženo zaradi razvojnih motenj.


- 3 -

2. TEORETIČNI UVOD

2.1. Senzomotorika

Teoretična izhodišča za razpravo o vidikih človekovega gibanja, ki jih podajata Schilling

(1977) in Kiphard (1983) govorijo o tem, da je senzomotorika funkcijska enota input-

output, kjer se menjavata dražljaj in odziv ter zaznavanje in delovanje. Kar pomeni, da

otrok s tem pridobiva zaznavne in gibalne vzorce. Vse to spada v predšolsko obdobje

otroka, kjer je izgradnja psihomotoričnih vzorcev v ospredju motoričnega razvoja. Sam

razvoj otroka je v tem starostnem obdobju odvisen od staršev in vzgojiteljev, še posebej v

čustveni povezavi (Kremžar in Petelin, 2000).

Rajtmajer (1991) govori o senzomotoriki kot o dveh medsebojnih, a vendar samostojnih

subsistemih:

- Senzorni sistem, preko katerega se sprejmejo, pretakajo in predelujejo zunanje

informacije. Poleg zunanjih informacij pa tudi tiste, ki prihajajo v centralni živčni

sistem (CŽS) iz kinestetičnih receptornih organov.

- Motorični sistem, ki zaobjema sisteme motoričnih centrov, eferentne motorične

živčne poti iz CŽS na periferijo in efektorje.

»Gibalni in zaznavni razvoj sta tesno povezana. Motorična aktivnost omogoča otroku

zaznavanje okolja na najrazličnejše načine. Ta zaznava pa je tista, ki spodbuja novo

gibanje« (Kraljič, 2001, str. 15).

Ayres (2005): »Senzorična integracija je organizacija občutkov za uporabo.«

To pomeni, da pri otrocih z motnjami v duševnem razvoju ne spodbujamo samo ene

zaznave, ampak vedno le to povežemo še s telesno stimulacijo oziroma gibanjem in

govorom. Na primer, če otroka božamo, mu vedno hkrati sporočamo in opisujemo, kaj z

njim delamo.


- 4 -

2.1.2. Senzomotorični razvoj pri otroku

B. Kremžar in Petelin (2000) pravita, da »ob rojstvu so dozoreli trije senzorični sistemi:

o ravnotežje (vestibularni),

o dotik (taktilni),

o globinsko občutenje (propriceptivni).

Ti trije sistemi so pripravljeni na delovanje, medtem ko vidni (vizualni) in slušni

(avditivni) sistem še nista dozorela, kar posledično pomeni, da ne moreta opravljati izzivov

za funkcijo.« (str. 36)

Razvoj senzoričnih sposobnosti je proces, odvisen od zorenja, na katerega nimamo vpliva,

in od izkušenj, ki jih je potrebno ustrezno oblikovati (Kraljič, 2001).

In ravno starši in vzgojitelji so tisti, ki lahko z ustvarjanjem različnih situacij in

oblikovanjem ustreznih izkušenj spodbujajo razvoj teh senzomotoričnih sposobnosti pri

otroku.

V senzomotorični razvojni stopnji se po Piagetovo nahajajo otroci od rojstva do 2. leta

starosti. Za to fazo je značilno, da otrok pridobiva razumevanje sveta preko gibalnih in

zaznavnih dejavnosti, ki jih otrok izvaja na predmetu, svojem lastnem telesu ali telesu

drugih (Umek in Zupančič, 2004).

Senzomotorične sposobnosti otroka se najhitreje razvijajo v predšolskem obdobju.

Interakcija otroka z okoljem je mogoča le na osnovi senzoričnih in motoričnih procesov, ki

so medsebojno soodvisni. Eden brez drugega se ne moreta razvijati (Rajtmajer, 1988).

To zgodnje obdobje razvoja otroka je izjemno pomembno. Prav zato bi bilo nujno

zagotoviti tudi zgodnjo podporo otroku in družini, ki v našem okolju še ni zaživelo.

2.1.2.1. Občutki in zaznave

Dotiki predmetov, občutki na koži, premikanje rok in nog, držanje različnih predmetov in

še več so tisti dražljaji, ki smo jim neprestano izpostavljeni. Nekateri med njimi so


- 5 -

podzavestni. Vsi pa so velikega pomena, saj pomagajo da naši možgani ostajajo v stanju

urejenosti, kar pa vpliva na naše dobro počutje (Kremžar in Petelin, 2000).

Nemec in Kranjc (2011) ugotavljata, da so občutki doživetja, ki nastanejo zaradi delovanja

dražljajev na čutilo oziroma prvotne odzive organizma na dražljaje ter da je zaznavanje

proces selekcije, analize in interpretacije dražljajev.

Doživljanje samega sebe, okolice, spoznavanje lastnosti predmetov in pojavov nam

omogočajo ravno občutki in zaznave. Občutenje je duševni pojav, povzročajo pa ga

zunanji dražljaji, ki delujejo na čutne organe. Moč občutenja je odvisna od moči dražljajev,

kakovost pa od narave čutnega organa (Kraljič, 2001).

O občutkih in občutenjih govorita tudi Trstenjak in Ayresova (Kremžar in Petelin, 2001).

Trstenjak jih uvršča med dejavnost receptorjev in iz njih izhajajoče dejavnosti aferentnih

živčnih vodov do specifičnih projekcijskih polj v možganih. Pravi, da so občutki vezani na

periferno aferentno živčno dogajanje, zaznave pa na centralno, ki ga sprožijo občutki.

»O občutkih lahko razmišljamo kot o »hrani za možgane«; ki zagotavljajo potrebno znanje

za uravnavanje telesa in razuma« (Ayres, 2005, str. 6).

Za Ayresovo (Kremžar in Petelin, 2001) je vsak občutek oblika obvestila, ki ga živčni

sistem uporabi za sprostitev odziva, ki ustreza telesu in duševnosti, kar je povezano z

novonastalim položajem. Živčni sistem se brez izdatne sestave občutenj ne more ustrezno

razvijati. Da bi se možgani lahko ustrezno razvijali in delovali na pravilen ter urejen način,

potrebujejo stalen dotok informacij manjkajočih občutenj.

vhod center izhod

dražljaj občutek spoznavanje gib vedenje

čutilo možgani mišica

Shema 1: Pretok obvestil v možganih (Kremžar in Petelin, 2001, str. 62)

S. Tancig (1987) trdi: »S čutilnim sistemom sprejemamo vhodne formacije.« (str. 77).


- 6 -

Čutila so tista, ki nas obveščajo o fizikalnih stanjih našega telesa in okolja ter natančno

integrirajo dejavnost mišic, uravnavajo delovanje organov v telesu in tako ohranjajo

najugodnejše pogoje za življenje. Sama obdelava dražljajev poteka v možganih brez naše

zavesti. Kvalitete dražljajev nam omogočajo zaznavanje okolja, ki jih sami jemljemo kot

dane (Kremžar in Petelin, 2001).

Odziv ali reakcija na spremembo ali razliko v okolju imenujemo zaznava. Gre za

dojemanje predmetov, ki so navzoči, in se razlikujejo od predstave, ki posreduje odsotne

predmete. Ta posredovalni proces v možganih sprožijo občutki (prav tam).

Dražljaji so tisti, od katerih je odvisno zaznavanje. Delijo se na tri glavne skupine:

- fizični dražljaji,

- psihološko stanje osebe,

- fiziološka zgradba organizma (Kraljič, 2001).

Kremžar in Petelin (2001) pravita, da je izkušnja subjektivni način obdelave občutkov in

zaznav. Izkušnja je tista, ki predstavlja ponovljene in utrjene občutke – doživetja. Zato je

potrebno v praksi ustvariti pogoje, ki bodo pri otroku izzvale kognitivno, emocionalno,

motorično in socialno učenje, da si bo s tem pridobil čim več izkušenj.

Več kot očitno je, da zaznavanja okolja in sebe otroka ne moremo naučiti. Ustvarimo pa

lahko različne situacije, v katerih bo otrok deležen različnih senzornih dražljajev S tem si

bo pridobil dragocene izkušnje za naprej.

2.1.3. Delovanje senzoričnega sistema

Delovanje senzoričnega sistema je sestavljeno iz senzoričnega vnosa, motoričnega izhoda

in povratne vezi (feedback). Ne smemo pa pozabiti tudi na občutljivost zaznavanja in

združevanja zaznav (Kremžar in Petelin, 2000).


- 7 -

2.1.3.1. Senzorični vnos

Vsak receptor spremeni vpadno energijo v električni dražljaj, ki preko senzoričnih živčnih

vlaken poteka k hrbtenjači in možganom, ki nato te senzorične vnose uporabijo za razvoj

zavedanja, zaznavanja in znanja.

Delovanje celotnega senzoričnega sistema (taktilnega, vestibularnega, propriceptivnega,

vizualnega, avditivnega, gustatornega in olfatornega) predstavlja celoto. Ta celota nato

pripomore k popolni informaciji, ki vodi v CŽS. Te informacije gredo nato dalje v

obdelavo (Kremžar in Petelin, 2000).

Imamo dve stopnji senzoričnega vnosa:

o prva stopnja vnosa je recepcija ali sprejem, ko je senzorični vnos

najprej zabeležen na ravni CŽS kot občutenje;

o druga stopnja pa je posredovanje ali selektivna sposobnost in

pozornost. Tako se na višjo raven CŽS prenesejo samo pomembna

obvestila (prav tam).

Moor (Kremžar in Petelin, 2000) pravi, da je »senzoričen vnos edinstven pri vsakem

posamezniku in potreben za ustrezno možgansko delovanje« (str. 68).

To si lahko razlagamo tako, da nekateri posamezniki potrebujejo več dražljajev in

spodbud, nekateri manj, a je pri vsakem isti rezultat odzivanja. Pomembno je, da so

možgani pri tem v ravnovesju.

2.1.3.2. Motorični izhod

Vhodne podatke in izhod iz tega procesa obravnava možganska skorja. Centralni živčni

sistem je tisti, ki pošilja obvestila po eferentni poti do motoričnega efektorja z namenom,

da bi jih oblikoval. Izhod je tako pri človeku opazen v motoričnem vedenju ali obliki

motoričnega odziva (Kremžar in Petelin, 2000).


- 8 -

2.1.3.3. Povratna vez (feedback)

Da je posameznik občutil in izvedel nalogo, nam pove odziv in obvestilo v senzorični-

intergrativni motorično povratni zvezi. Če je v sistemu ta ali kateri koli člen zbrisan,

posameznikov organizem preneha delovati kot tak (Kremžar in Petelin, 2000).

Moor (Kremžar in Petelin, 2000) navaja »da je v centralnem živčnem sistemu pomembnih

veliko povratnih zank za vzdrževanje integracij in homeostaze v organizmu. Povratna veza

zank obstaja na vseh nivojih živčnega sistema« (str. 67).

Moor ugotavlja tudi, da je ravno povratna vez pomembna funkcija učenja (Kremžar in

Petelin, 2000).

2.1.3.4. Občutljivost zaznavanja

Možgani potrebujejo senzorične dražljaje za urejeno delovanje, saj je v nasprotnem

primeru delovanje moteno, oškodovano.

Pri delovanju senzoričnega sistema je pomembno, da je senzorični vnos ustrezen in dražljaj

integriran, saj bo le tako sledil viden, ustrezen motorični odgovor (Kremžar in Petelin,

2000).

2.1.3.5. Združevanje zaznav

B. Kremžar in Petelin (2000) navajata: »Integracija je postopek, pri katerem se refleks veže

na drugega, tako da en dražljaj sprosti dve ali več refleksnih funkcij. Te povežejo dve ali

več refleksnih področij. Senzorična integracija pomeni prenos, obdelavo in povezovanje

čutnih vtisov« (str. 68).

Senzorična integracija ne sloni na pasivni stimulaciji v obliki izoliranih senzoričnih

dražljajev, saj se ti brez smiselnih povezav težko integrirajo. Senzorična integracija sloni

na obdelavi dražljajev in ne le na enostavni spodbudi (Ayres, 2005).


- 9 -

2.1.4. Senzorna področja

»Temelj za sprejemanje dražljajev zunanjega sveta predstavljajo človekova čutila, čutne

reakcije na preproste dražljaje zunanjega sveta« (Kraljič, 2001, str. 17).

»Vsaka zaznava je oblika informacije« (Ayres, 2005, str. 38).

V nadaljevanju bodo predstavljena zaznavna področja preko petih osnovnih čutil: dotik,

sluh, vid, okus in vonj. Dodatno pa bo predstavljeno še ravnotežno (vestibularno) področje.

2.1.4.1. Tipno zaznavanje

Koža je prvi komunikacijski organ, ki pomembno vpliva na nadaljnji otrokov razvoj.

Predvsem vpliva na način njegovega sprejemanja prvih obvestil iz okolja (Kremžar in

Petelin, 2000).

Taktilni sistem je sistem, ki je že pri rojstvu zrel in obsega celotno površino našega telesa

(Kesper in Hottinger, 1993).

O tem govori tudi Ayres (2005), saj navaja, da koža predstavlja največji zaznavni sistem in

da ima zelo pomembno vlogo za vsakega posameznika. Koža je tisti sistem, ki ima veliko

različnih vrst receptorjev, ki sprejemajo in posredujejo različne vrste zaznav: dotik,

teksturo, bolečino in temperaturo.

Humphrey (Umek in Župančič, 2004) trdi, da se že v obdobju 8. tedna nosečnosti zametek

refleksno odziva ob draženju kože na obrazu. Razporeditev kožnih končičev, ki je podobna

tisti pri odraslih, se razvije do 10. tedna. Nadalje pa Hooker (Umek in Zupančič, 2004)

navaja, da se plod med 13. In 14. tednom nosečnosti odziva na kožne dražljaje po vsem

telesu.

S tem se strinja tudi Ayersova (2005), ki trdi, da je taktilni sistem med prvimi sistemi, ki se

razvijejo v nosečnosti in ob rojstvu skoraj povsem deluje.


- 10 -

Ob rojstvu je tip dobro razvit posebno v okolici ust, saj se že na rahel dotik ustnic

novorojenček odzove s sesalnimi gibi (Kraljič, 2001).

Samo majhen del impulzov, ki jih zaznajo receptorji v koži in vstopajo v možgane, pride

dovolj visoko do možganske hemisfere in dosežejo našo zavest. To, da vseh ne zaznamo,

ne pomeni, da niso pomembni, temveč nam to pomaga, da smo lažje pozorni še na druge

senzorne informacije. Stalno občutenje dotikov je pomembno pri vzdrževanju stanja

budnosti naših možganov (Ayres, 2005).

2.1.4.2. Slušno zaznavanje

Zvočni valovi v zraku stimulirajo slušne receptorje v notranjem ušesu, ki pošiljajo impulze

naprej v možgane do slušnih centrov (Ayres, 2005).

Za dober razvoj in točno razlikovanje je potrebna točna obdelava slušnih dražljajev na

ravni možganskega debla. Sestavljeno delovanje, ki ga tvori obdelava z drugimi čutili, je

namenjeno za slušno orientacijo, prostorsko zaznavanje ter še posebej za razvoj govora

(Kremžar in Petelin, 2000).

Kesper in Hottinger (1993) v svojem delu pišeta, da dobra integracija akustičnih dražljajev

z drugimi senzoričnimi informacij omogoča izboljšanje govora, ki je produkt dobro

delujočega senzornega procesa integracije.

Obstaja tudi tesna povezava sluha s čutilom za ravnotežje in ravnotežnostnimi jedri v

možganskem deblu, ki ga centri sprejemajo in vodijo dražljaje k ustreznim predelom

možganske skorje leve hemisfere. V tem delu se dražljaji integrirajo in mišicam narekujejo

govorno uporabo (Kremžar in Petelin, 2000).

Rajtmajer (1988) govori o dveh smereh razvoja slušnega zaznavanja:

o slušna diskriminacija: sposobnost, da iz množice dražljajev

poiščemo konkretno tonalno kakovost in frekvenco,

o slušni spomin: sposobnost zapomnjena različnih zvočnih signalov

(str. 64).


- 11 -

Birnholoz in Benacerraf (Umek in Zupančič, 2004) navajata, da so že v 26. tednu

nosečnosti ugotovili prve gibalne odzive na zvok.

Ko se otrok rodi je najprej odziva na močan ropot, nekaj tednov star dojenček pa že obrne

glavo v smeri zvoka (Kraljič, 2001).

2.1.4.3. Vidno zaznavanje

Aslin (Umek in Zupančič, 2004) navaja, da je ravno vid tisti, ki ga človek pri svojem

raziskovanju sveta izmed vseh čutov najpogosteje uporablja. Pri novorojenčku je v

primerjavi z drugimi čutili najmanj razvit, kar kaže na težave s fokusiranjem gledanega,

ostrina je omejena, prav tako tudi periferni vid. Kljub temu pa z zanimanjem opazuje svoje

okolje.

Že takoj po rojstvu je otrok opremljen s sposobnostjo obdelave vidnih informacij in z

očesnimi gibi sledi predmetom v prostoru. Sposoben se je braniti pred premočnimi vidnimi

dražljaji, ki bi sicer lahko preobremenili njegove nezrele možgane (Umek in Zupančič,

2004).

Novorojenčki v začetnih mesecih lahko opazijo razlike v svetlobi, gibanje v vidnem polju

in tudi že sledijo premikajočim se predmetom. Najprej jim sledijo kratek čas in le počasi

premikajočim se predmetom. Kmalu jim lahko sledijo daljši čas in tudi hitreje. Ostrina je

od začetka še vedno slabša in doseže raven odraslega med drugim in tretjim letom starosti

(Nemec in Kranjc, 2011).

Kraljič (2001) navaja: »Proces vidnega zaznavanja pri človeku se začne v trenutku, ko

dražljaj, ki nastane v očesni mrežnici, pride do vidnega področja v možganski skorji. Tu se

projicira na ustreznih centrih možganske skorje in se razdeli na veliko število sestavljenih

delov signala.« (str. 17).

Vidno senzorično področje:

o zajema zaznavanje globine (sposobnost presojanja oddaljenosti predmetov v

tridimenzionalnem prostoru),


- 12 -

o zaznavanje različnih oblik,

o zaznavanje predmet-podlaga (kaže se v sposobnosti selekcioniranja dražljajev),

o periferno gledanje (Rajtmajer, 1988).

2.1.4.4. Zaznavanje okusa

Čutilo za okus je eno izmed tistih čutil, ki je že ob rojstvo dobro razvito (Kesper in

Hottinger, 1993).

Rosenstein in Oster (Umek in Zupančič, 2004) trdita, da novorojenčki ločijo med

različnimi okusi. Na to sklepamo na podlagi njihovih izrazov obraza, ki so ob okušanju

podobni kot pri odraslih:

- sproščene obrazne mišice, ko okušajo sladko,

- stisnjene ustnice v odziv na kislo,

- odpirajo usta ob okušanju grenkega.

Jezik je tisti, ki vsebuje informacije o tistih kemičnih delcih, ki so se ga dotaknili. Poznamo

štiri različne vrste okusa: sladko, slano, kislo in grenko (Ayres, 2005).

Rosenstein in Oster (Umek in Zupančič, 2004) navajata, da slano okušamo kasneje kot

sladko, grenko in kislo. Na slano se novorojenčki začnejo odzivati šele okoli četrtega

meseca starosti.

Liley (Umek in Zupančič, 2004 ) piše: »Receptorji za okus so v ustni votlini, na trdem in

mehkem nebu, nebnicah, v žrelu, grlu, poklopcu sapnice in v požiralniku. (str. 158).

Pri zaznavanju okusov smo si med sabo različni. Nekaj, kar bo enemu všeč, drugemu ne bo

in obratno. Večkrat se zgodi, da zaradi našega prepričanja o nekem okusu, le tega ne damo

otroku. Vendar je dobro, da dobi otrok čim več različnih izkušenj z različnimi okusi, saj bo

le tako lahko sam presodil, kaj mu odgovarja in kaj ne.


- 13 -

2.1.4.5. Zaznavanje vonja

Kesper in Hottinger (1993) navajata: »Občutek za vonj je že ob rojstvu popolnoma razvit.«

(str. 37).

Delci plinov so tisti dražljaji za zaznavanje vonja, ki pridejo v stik z receptorji v zgornji

nosni votlini. Zaradi občutljivosti čutila za voh je potrebno daljše delovanje določenega

vonja, da pride do adaptacije (Kraljič, 2001).

Vonj je edinstven in poteka direktno skozi limbični sistem, ne da bi moral prej potovati

skozi kanale v možganih. Zaradi tega je možno, da vonj aktivira čustva direktno in vpliva

na to, ali nam je všeč ali ne (Ayres, 2005).

Ali nam je nek vonj všeč ali ne, je v veliki meri odvisno od tega, v kakšen stanju je

posameznik in kolikšna je njegova občutljivost. Tako nam lahko nek vonj, ki nam je všeč,

čez nekaj časa postane neprijeten (Kesper in Hottinger, 1993).

Percepcija vonja zajema:

- prepoznavanje,

- diferenciacijo,

- zapomnitev vonja.

Ta senzorična modaliteta je pomembna za doživljanje okolice in kako se posameznik v

njem znajde (Kastelic, skripta za 2.l SRP).

2.1.4.6. Ravnotežno (vestibularno) področje

Združuje čut za ravnotežje, za prostor in težnost. Človeku omogoča prepoznavanje

trenutne lege telesa. Razvoj tega čutnega področja traja kar 15 let. Za njegov razvoj so

potrebne stalne in obilne gibalne spodbude že od rojstva naprej (Rajtmajer, 1988).

Kesper in Hottinger (1993) navajata, da se organ za ravnotežje, ki se nahaja v notranjem

ušesu v kostnih labirintih, odziva na delovanje gravitacije in na gibanje ter položaj telesa v

prostoru.


- 14 -

»Pri človeku je čutilo za ravnotežje razvito v dveh zgradbah in se nahaja v notranjem

ušesu: v polkrožnih kanalih, ki so napolnjeni z endolimfo in ravnotežnostnih receptorjev,

ki se odzivajo na težnost« (Kremžar in Petelin, 2000, str. 73).

Kremžar in Petelin (2000) navajata, da »možgani občutijo in se odzivajo na ravnotežnostna

obvestila že mnogo prej, preden se začnejo predelovati vidni in slušni dražljaji« (str. 74).

Sistem za ravnotežje je tako občutljiv, da ima vsaka sprememba v poziciji in gibanje zelo

močan vpliv na možgane (Ayres, 2005).

Janko (Kremžar in Petelin, 2000) ugotavlja, da se telesno ravnotežje vzdržuje s pomočjo

receptorjev v očesni mrežnici, kožnih receptorjev, receptorjev iz sklepov in mišic ter

posebnih receptorjev za informiranje o položaju telesa v prostoru in za informacije o

pospeških in pojemkih ter skoraj vseh skeletnih mišic. Vse skupaj deluje kot sistem, ki sam

sebe uravnava, ne da bi se tega zavedali. Zahvaljujoč tem receptorjem je naše telo ob

spremembi položaja težišča takoj spet v ravnotežju. Pri tem se krčijo ene in sprostijo druge

mišice.

2.2. Motnje senzorne integracije

V našem vsakdanjem življenju se lahko zgodi, da izkusimo težave pri zaznavanju in

procesiranju dražljajev. Preveč ali premalo dražljajev, ki jih ne pričakujemo, nas lahko

zmede in povzroči neugodje. Vendar pa vemo, da so takšne težave, ki pri tem vplivajo tudi

na naše gibanje in vedenje občasno, nekaj povsem običajnega.

Morebitne težave pri gibanju in vedenju so navadno le kratkotrajne in prehodne. Ko pa

pričakujemo težave pri izvedbi vsakodnevnih aktivnostih, lahko govorimo o osebah, ki

imajo okvaro v delovanju možganov in posledično motnje v zaznavanju in procesiranju

dražljajev.

V takih primerih govorimo o motnji senzorne integracije (Korelc, Groleger

Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013)).


- 15 -

Ayersova (2005) je predpostavila, da se motnje na področju procesiranja občutenja lahko

kažejo kot različne funkcijske težave, ki jih je poimenovala motnje v senzomotorični

integraciji.

2.2.1. Motnje zaznavanja

Občutenje in razumevanje dražljajev oz. informacij iz okolja je zelo zapleten proces,

odvisen od delovanja receptorjev za posamezne dražljaje, prenosa informacij v možgane,

procesov pozornosti ter procesiranja teh informacij (Groleger Sršen, Korelc/Rehabilitacija

– letn. XI, supl. 1. (2000)).

»Moteno zaznavanje je motnja sprejemanja ali prevajanja, predelovanja čutnih dražljajev

na poti do možganov ali v njih« (Kremžar in Petelin, 2000, str 71).

Pri tem so prizadeti temeljni procesi zaznavne interakcije: dotika, držanja, gibanja in

izpustitve. Starck (Kremžar in Petelinn, 2000) trdi, da je tako interakcija z okoljem šibka.

Nekateri otroci, zlasti otroci z motnjami v duševnem razvoju, se morajo zaznavanja in

sprejemanja dražljajev zunanjega sveta šele naučiti. Le tako se bodo sposobni nanje tudi

odzvati (Kraljič, 2001).

2.2.2. Motnje v senzornem procesiranju

Motnje v senzornem sistemu se lahko pojavljajo kjer koli v procesih, od zaznavanja

posameznega dražljaja, prevajanja v možgane, usmerjanja in vzdrževanja pozornosti,

modulacije (sposobnost regulacije in organizacije stopnje, intenzitete in narave odgovorov

na senzorične dražljaje), integracije in procesiranja ter usmerjanja gibanja ali vedenja

(Korelc, Groleger Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013)).


- 16 -

Motnja v senzornem procesiranju

Motnja v senzorni Motnja v razločevanju

modulaciji dražljajev

- Pretirano odzivanje - Vidni

na dražljaj - Slušni

- Taktilni

- Prešibko odzivanje - Vestibularni

na dražljaj - Proprioceptivni

- Vonj/okus

- Iskanje dražljajev

Motnja gibanja, ki temelji na senzorni motnji

- Dispraksija

- Motnje drže

Shema 2: Delitev motenj pri procesiranju, ki ga je predlagala Millerjeva (Korelc, Groleger

Sršen/Rehabilitacija – letn. XII, št. 2 (2013), str. 87).

2.3. Struktura corpus callosum

Možgani so sestavljeni iz leve in desne hemisfere, ki jo med seboj povezuje struktura

corpus callomus. Gradi ga okoli 200 milijonov nevronov – živčnih vlaken, ki prenašajo

električne impulze iz ene v drugo hemisfero in obratno (Corpus Callosum. b.d.).

Vsaka hemisfera možganov je specializirana za nadzor gibanja in občutkov v nasprotni

polovici telesa in za predelavo določenih vrst. Za usklajujejo gibanje ali razmišljanje o

zapletenih informacij morata hemisferi med seboj komunicirati. Corpus callosum je glavni

priključek, ki omogoča, da komunikacija lahko steče (Corpus Callosum Disorders. b.d.).

2.3.1. Motnja v strukturi corpus callomus

Pri motnjah strukture corpus callomus govorimo o razmerah, v katerih se corpus callomus

ne razvije v tipični način. Do motnje v razvoju corpus callosum pride med 5. do 16.

tednom nosečnosti. Ni enotnega vzroka.


- 17 -

Dejavniki, ki lahko vplivajo na te motnje v razvoju:

- okužba ali virusi v času nosečnosti (npr. rdečke),

- kromosomske (genske) motnje,

- strupeni presnovni pogoji (npr. alkoholni sindrom),

- zamašitev rasti strukture corpus callomus (npr. zaradi ciste).

Ne gre za bolezen, ampak za nepravilnosti strukture možganov (Corpus Callosum

Disorders. b.d.).

2.3.2. Popolna odsotnost strukture corpus callomus

Nekatere prirojene okvare vključujejo popolno pomanjkanje te možganske strukture

(Corpus Callosum. b.d.).

Če živčna vlakna v prenatalnem obdobju ne prečkajo ter povežejo leve in desne hemisfere,

ju nikoli ne bodo. Popolna odsotnost corpus callomusa v takšnih možganih ostane za

vedno in se ne spremeni (Corpus Callosum Disorders, b.d.).

Posamezniki, ki imajo motnje v corpus callosum, imajo običajno zamude pri doseganju

razvojnih mejnikov, kot so hoja, govor, izzivi pri socialnih interakcij; nerodnost in slaba

koordinacija, predvsem na sposobnosti, ki zahtevajo koordinacijo leve in desne roke ter

noge (What is agenesis of the corpus callosum?, b.d.)

Značilnosti, ki so pogosto povezane z odsotnostjo strukture corpus callomus:

a) Fizične, z zdravjem povezane značilnosti:

- oslabitev vida (na blizu, daleč, težave s percepcijo globine),

- nizek mišični tonus (hipotonija),

- težave pri hranjenju (žvečenje, požiranje),

- nenormalne oblike glave in obrazne poteze,

- visoka toleranca na bolečino,

- težave s spanjem (prebujanje, močenje postelje),

- napadi,

- motnje sluha


- 18 -

- ...

b) Značilnosti razvoja:

- zamujanje pri doseganju motornih mejnikov (sedenje, hoja),

- zamude govora,

- nerodnost in slaba motorična koordinacija.

c) Socialno vedenjske značilnosti:

- na splošno dobro razpoloženi, uživajo z drugimi,

- pomanjkanje lastnega zavedanja,

- težave pri ohranjanju pozornosti,

- obsesivno kompulzivno vedenje,

- nemir,

- izzivi pri medsebojnih interakcijah in odnosih naraščajo s starostjo in kompleksnostjo

socialnih razmer.

d) Kognitivne značilnosti:

- kljub duševni zaostalosti se lahko pojavi, da ima posameznik normalno inteligenco,

vendar se vseeno soočajo z nevropsihološkimi in kognitivnimi izzivi,

- zamude govora in jezika (zlasti ekspresivna komunikacija),

- napačna razlaga neverbalnega komuniciranja drugih (mimika ali ton glasu),

- težave reševanja kompleksnih nalog, problemov, abstraktnega sklepanja,

- težko si predstavlja posledice lastnega vedenja,

- težave pri razumevanju slenga, sarkazma,

- težave pri razumevanju perspektive drugega in njegova čustva (What is agenesis of the

corpus callosum (ACC)?. b.d.).

2.4. Spremembe v strukturi kromosomov

Spremembe v strukturi kromosomov nastanejo, kadar pride do prekinitve ali preureditve

določenega kromosoma. Posledica je lahko izguba ali dodatek kromosomskega materiala.

Spremembe so lahko zelo majhne, zato jih včasih znanstveniki v laboratorijih težko

odkrijejo in tudi težko napovejo, kakšen bo vpliv spremembe na posameznega otroka. To


- 19 -

lahko predstavlja za starše veliko razočaranje, saj želijo čim popolnejše informacije o

nadaljnjem otrokovem razvoju.

Spremembe so lahko:

- translokacija,

- delecije,

- duplikacije,

- insercija (Kromosomske spremembe, 2009).

2.4.1. Delecija 1q43 kromosoma

Izraz kromosomska delecija pomeni, da se je delček kromosoma izgubil. Delecija lahko

nastane na katerem koli delu katerega koli kromosoma. Velikosti delecij so različne. Če je

izgubljeni material (geni) vseboval pomembna navodila za telo, se pri posamezniku lahko

pojavijo težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem. Kako hude so

posledice, je odvisno od velikosti in mesta izgubljenega delčka kromosoma

(Kromosomske spremembe, 2009).

Vsak kromosom ima kratek krak (p) in dolgi krak (q). Pri deleciji 1q43 kromosoma gre

torej za manjkajoči del na dolgem kraku. Posameznik z izbrisom 1q4 imajo en

nepoškodovan kromosom 1, vendar pri kopiji drugega manjka del dolgega kraka.

Natančnega števila in vrste genov, ki so prizadeti zaradi tega manjkajočega dela, pogosto

ne moremo ugotoviti (Barry, 2013).

Najpogostejše lastnosti

- hipotonija (nizek mišični tonus) pri novorojenčkih,

- epileptični napadi, običajno z začetkom v prvih treh letih življenja,

- pomoč pri učenju,

- težave pri hranjenju,

- majhna postava,

- bolezni srca,

- mikrocefalija (nenavadno majhna glava, ki pa se zdi v razmerju do preostalega telesa

velika),

http://www.rarechromo.org/information/chromosome%20%201/1q4%20deletions%20ftnw.pdf


- 20 -

- strukturne anomalije možganov, najpogosteje nerazvitost živčnega tkiva, ki povezuje

levo in desno hemisfero v možganih (prav tam).

2.4.1.1. Odraščanje z delecijo 1q43 kromosoma

V tem delu so predstavljene nekatere vsakdanje težave, s katerimi se soočajo posamezniki

s to motnjo.

Hranjenje

Zaradi nizkega mišičnega tonusa pri dojenčkih se pojavljajo težave pri dojenju (sesanje in

požiranje). Otroke je tako potrebno hraniti po steklenički ali po cevi, ki jo vstavijo skozi

nos in nato po grlu.

Pogosto se pojavlja tudi težava vračanja hrane iz požiralnika, pojavlja se refleks bruhanja,

kar pa se lahko popravi s tem, da se hrano vnaša zelo počasi in se otroka rahlo privzdigne.

Starejši dojenčki in malčki lahko imajo težave pri žvečenju, zato je treba hrano pasirati ali

pa na drobno narezati (Barry, 2013).

Videz

Za dojenčke je značilno, da imajo majhno glavo, močno vidno čelo in nekoliko grebena

navzdol centra, kjer se stikajo lobanjske plošče, kratek vrat, nizko nastavljena ušesa in

kratek ter širok nos. Lahko imajo tudi globoko vsajene in razmaknjene oči.

Tekom let se lahko videz nekoliko spremeni (prav tam).

Učenje

Učne in intelektualne težave v razvoju so pogoste. Tako večina otrok potrebuje precejšnjo

podporo ter lahko preko programov zgodnjega ukrepanja uspevajo bolje.

Večina otrok obiskuje oddelke posebnega programa. Običajno so otroci odločni, kar jim

pomaga pri povečevanju svojih sposobnosti. Nekateri se tako naučijo enostavnega risanja

in celo pisanja svojega imena in drugih preprostih besed. Zaradi nizkega mišičnega tonusa

imajo težave pri pisanju in risanju. Nekateri si tako pomagajo s tipkovnico, saj lažje pišejo

kot s pisalom. Številni imajo kratkotrajno pozornost, kar jim za učenje predstavlja dodaten

izziv. Mnogi starši zagovarjajo učenje skozi igro (prav tam).



- 21 -

Govor

Govorni razvoj in sposobnosti govora predstavljajo velik problem, zato prihaja do velikih

zamud ali pa je odsoten. Nekateri se sicer naučijo uporabljati besede ali celo kratke stavke,

a za vse to ni mogoče. Večina otrok tako svoje potrebe sporočajo preko očesnega kontakta,

vlečenja, potiskanja, kretenj in vokalnih glasov.

Mnogi otroci razumejo veliko več, kot so sposobni izraziti. To dokazuje njihova

sposobnost razumevanja besed in slednjem navodilom, na katere se odzovejo in izvedejo

določeno nalogo. Posledica nerazvitosti govora je lahko tudi šibkost mišic v ustih (prav

tam).

Groba motorika

Hipotonija, ki prizadene od 80 do 90 odstotkov tistih z delecijo 1q4 kromosoma, pomeni,

da bodo potrebovali malo dlje časa, da se bodo obračali, sedeli, plazili in hodili. Otroci se

začnejo obračati med drugim mesecem in tretjim letom; sedeti med 8 mesecem in 4 leti in

pol; plaziti med 12 mesecem in 4 leti.

Hoje se je možno naučiti, a ne pri vseh otrocih. Pri učenju hoje potrebujejo posebno oporo.

Hoditi se naučijo med 18 mesecem in 7 leti, nekateri pa potrebujejo za premagovanje

daljših razdalj voziček (prav tam).

Fina motorika

Hipotonija lahko vpliva tudi na motorične sposobnosti, zato lahko traja dlje časa, da

dosežejo in zgrabijo igrače, držijo steklenico ali skodelico. To lahko pripelje do zamud pri

otroci, da bi lahko sami se hranili, oblačili, pisali ali risali.

Mnogi otroci imajo delovno terapijo, da bi jim pomagala izboljšanje te spretnosti, vendar

pa težave s fino motoriko pogosto vztrajajo.

Zaradi teh težav otroci še vedno potrebujejo pomoč pri oblačenju in slačenju, ščetkanju

zob, umivanju, uporaba stranišča (prav tam).

Zdravstvene lastnosti

- epileptični napadi,

- težave s srcem,

- težave z ledvicami in sečili,

- težave z vidom,

- težave s sluhom,



- 22 -

- anomalije rok in nog,

- težave s sklepi,

- razvoj ustne votline (volčje žrelo ...),

- občutljivost kože,

- težave z dihanjem,

- kila,

- težave z zobmi (prav tam).

Vedenje

Otroci so običajno veseli, družabni in ljubeči, čeprav se nagibajo k pasivnosti. Dovzetni so

za interakcije in komunikacijo z drugimi otroci. Pri manjšem procentu se opažajo izbruhi

jeze in agresije (prav tam).


- 23 -

3. EMPIRIČNI DEL

3.1. Cilji in hipoteze

3.1.1. Opredelitev problema

Otroci z delecijo kromosoma in poleg tega še nerazvito strukturo corpus callosum imajo v

celotnem razvoju veliko primanjkljajev, ki vplivajo na njihovo delovanje, razumevanje

okolice okoli sebe in na njihovo funkcioniranje na sploh.

Namen raziskovalnega dela je ugotoviti senzomotorično integracijo pri otroku, ki ima

delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum, ki med seboj povezuje

obe možganski hemisferi.

Pri tem smo raziskovali otrokove odzive na različne slušne, tipne in vidne dražljaje ter

odzive na različne okuse in vonje.

3.1.2. Cilji

V diplomskem delu smo se pri delu z deklico, ki ima delecijo 1q43 kromosoma in

nerazvito strukturo corpus callosum osredotočili na senzomotorično integracijo, kjer smo

opazovali različne odzive na tipne, slušne, vidne dražljaje in odzive na različne okuse in

vonje.

3.1.3. Raziskovalna vprašanja

1. Katere so značilnosti otroka z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo

corpus callosum?

2. Kako otrok z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum

razume različne senzomotorične dražljaje in kako se nanje odziva?


- 24 -

3.2. Metode raziskovanja

V diplomskem delu smo uporabili študijo primera. Izhajali smo iz kvalitativnih opisov, ki

smo jih pridobili tekom treh srečanj in z nestrukturiranim pogovorom s starši.

3.2.1. Opis vzorca

V vzorec je bila vključena 6-letna deklica, ki se je rodila z nerazvito strukturo corpus

callosum, ki med seboj povezuje obe možganski hemisferi. Po mesecu dni so

diagnosticirali še delecijo 1q43 kromosoma.

V diplomskem delu smo uporabili njeno pravo ime, Evelin, kar sta dovolila tudi njena

starša, ki o Evelin odkrito spregovorita in pravita, da nimata kaj skrivati. Izhaja iz urejene

družine, kjer je prvi otrok. Ima še mlajšega brata in sestro.

Evelin se je rodila pri 39. tednih, saj so ugotovili zastoj rasti in so porod sprožili umetno.

Po rojstvu so ugotovili, da je simetrično zahirana. Imela je hipoglikemijo, bila je

razdražljiva, mišični tonus je bil znižan, prav tako pa je imela zelo nizko težo. Na

ultrazvoku glave so diagnosticirali nerazvito strukturo corpus callomus, pri nadaljnji

genetski analizi pa je bila ugotovljena še delecija 1q43 kromosoma. Zaradi slabega

sesalnega refleksa je bila ves čas hranjena po steklenički. Ob nevrološkem pregledu je bilo

ugotovljeno, da se na vidne in slušne dražljaje sicer odzove, vendar z zakasnitvijo.

Obravnavana je bila tudi na kliniki za ORL in cervikofacialno kirurgijo ter očesni kliniki.

Ugotovljeno je bilo, da ima nekoliko manjši sluhovod, da pa se na zvoke odziva. Pri vidu

so manjša odstopanja, očesnega kontakta ni vzpostavila.

V zdravstvenem domu so ji dodelili fizioterapijo in delovno terapijo dvakrat mesečno, nato

pa je bila v Rehabilitacijskem centru Soča Evelin po dopolnjenih šestih mesecih na

fizioterapiji dva- do trikrat na teden. Do svojega prvega rojstnega dne se skoraj ni

premaknila. Ni vzpostavljala očesnega stika, pogled je umikala.

Vključena je bila tudi v Bolnico za invalidno mladino Stara Gora na Primorskem, kjer je

bila Evelin vključena v terapijo po Vojti, pri kateri otroka držiš v določenem, prisiljenem

položaju ter pritiskaš na točke, ki sprožijo odziv mišic. To otroka privede do tega, da


- 25 -

refleksno izvede gib. Otroku se gib počasi vtisne v možgane, zato ga začne tudi

uporabljati.

Pri šestih mesecih pa sta starša sama poiskala pomoč še na kliniki dr. Polovine Stojčević v

Zagrebu, kamor so z Evelin hodili na terapije dvakrat, nato pa enkrat na teden. Evelin je po

pol leta napredovala. Pričela se je zanimati za okolico, posegati za stvarmi, se odzivati na

različne dražljaje. Pri štirih letih se je sama usedla.

Že od začetka je bila Evelin deležna intenzivnega spodbujanja obeh staršev, deležna pa je

tudi intenzivne strokovne pomoči, ki sta jo starša poiskala sama. Trenutno hodi enkrat

tedensko na fizioterapije in nevrofizioterapije za Bežigrad, enkrat mesečno na kliniko

Polovine Stojčević v Zagrebu ali pa v podružnico iste klinike v Slovenski Bistrici. Prav

tako hodijo tedensko na hipoterapijo v Kamnik. Od tretjega leta starosti je vključena v

oddelek s prilagojenim programom v vrtcu Oton Župančič v Ljubljani, kjer je deležna

nevrofizioterapije in specialno rehabilitacijsko pedagoške pomoči. Dnevno je vključena v

aktivnosti, ki so jih deležni tudi ostali otroci. Pri deklici se kažejo primanjkljaji na področju

senzomotorike, težave pri vzpostavljanju očesnega kontakta, izražanju z obrazno mimiko,

težave na področju motorike rok, nog in celotnega telesa ter govora.

3.2.2. Opis instrumentarija

V teoretičnem delu smo informacije zajeli iz strokovnih poročil o deklici, anamneze,

različne literature, ki govori o deleciji 1q43 kromosoma, literaturi o senzomotoričnem

razvoju deklice ter iz pogovora s starši.

Pri empiričnem delu naloge pa smo podatke pridobili s pomočjo analize opazovanja

dekličinih odzivov pri različnih testiranjih senzomotoričnih zaznav, ki smo jih pripravili na

podlagi literature o senzomotoričnem razvoju otroka. Ob različnih nalogah smo bili

pozorni na obrazno mimiko, otrokovo počutje in na odzive celega telesa. Naloge so kratke

in preproste, saj Evelin ne zmore večjih naporov.

Testiranje smo ponovili trikrat.


- 26 -

3.2.3. Postopek pridobivanja in obdelava podatkov

Podatke smo pridobili s študijem teorije, s pregledom dokumentacije o deklici (odpustnica

iz porodnišnice, navodila ob odpustu iz bolnišnice, izvid ambulantnega pregleda 4 mesečne

deklice, rezultat kromosomske preiskave in fluorescentne in situ hibridizacije, izvid iz

kardiološke ambulante za otroke in mladostnike, izvid iz neonatalne ambulante, poročilo iz

razvojne ambulante, izvid iz klinike za ORL in cervikofacialno kirurgijo in izvid iz očesne

klinike) in nestrukturiranim pogovorom s starši, ki je bil izveden ob prijetnem druženju ob

kavi. Nadalje smo pridobili podatke preko neposrednega opazovanja in ocenjevanja

dekličinega odzivanja na različne senzomotorične spodbude.

3.2.4. Obdelava podatkov

Raziskava v diplomskem delu je kvalitativna, vključuje študijo primera, ki temelji na

metodi opazovanja. Rezultati so kvalitativno analizirani in predstavljeni z deskriptivno

metodo, za večjo preglednost smo uporabili tabelarni prikaz podatkov.


- 27 -

4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Z Evelin smo se srečali trikrat. Na prvem srečanju smo delali z njo na domu družinske

prijateljice, ki tudi drugače že dela z Evelin. Na drugih dveh srečanjih pa smo z Evelin

delali sami. Vaje smo izvajali sami, samo pri tistih, kjer smo potrebovali dodatni par rok,

smo imeli dodatno pomoč.

Na vseh srečanjih nismo ponavljali vseh vaj, ker Evelin ni zmogla tako dolgo ostati

pozorna na toliko različnih dražljajev. Tako smo tiste vaje, kjer smo dobili dobre odzive,

ponovili samo še enkrat in se raje osredotočili na tiste, kjer nismo dobili jasnega pogleda

na njen odziv.

Pri vseh vajah smo bili pozorni na to, ali je otroku prijetno ali neprijetno. Pomembno je, da

se pri vajah ne vztraja predolgo v primeru, da je otroku neprijetno in vajo odklanja.

4.1. Pogovor s starši

Starši pripovedujejo: »Evelin je najin prvi otrok. Nosečnost je potekala normalno, brez

težav, vendar sva nato mesec dni pred porodom na pregledu izvedela, da otrok ne raste več.

Zdravniki so se zato odločili, da bodo čim prej sprožili porod. Čez štiri dni je do tega prišlo

in rodila se je Evelin. Bila je nekoliko manjša od drugih dojenčkov, a je na videz bila videti

zdrava. Po pregledu in opazovanju so odkrili stiskanje rok v pesti in življenjsko črto,

razpotegnjeno čez celo dlan. Zdravnica je po opravljenem ultrazvoku glave postavila

diagnozo corpus callosum agenesis, kar pomeni popolno odsotnost strukture, ki v

možganih povezuje levo in desno hemisfero. Za naju je bil to šok, saj nisva vedela kaj

pričakovati, zdravniki pa so bili pri napovedih zelo previdni. Sama sva se lotila

raziskovanja, da bi pridobila čim več informacij o hčerkinem stanju.

Samo mesec dni po rojstvu, ko smo obiskali tudi Inštitut za genetiko, je sledilo dodatno

razočaranje. Sporočili so nama, da so pri Evelin ugotovili, da manjka košček kromosoma

1q43. Ker gre za zelo redko gensko napako, v svetu so do takrat poznali okoli petdeset

tovrstnih primerov, sva imela kar nekaj težav pri iskanju odgovorov pri zdravnikih.

Težko je bilo sprejeti, da najin otrok ne bo takšen kot drugi, da bo razvoj potekal drugače,

v negotovosti sva gledala na to, kaj bo prinesla prihodnost. V začetku sva si predvsem

želela druženja s starši otrok s posebnimi potrebami, da bi dobila nekaj informacij, se učila


- 28 -

iz njihovih izkušenj, predvsem pa, da bi z njimi delila svojo stisko in bolečino. Meni

(mamica) je bilo v veliko pomoč, da sem z Evelin hodila od zdravnika do zdravnika, iskala

odgovore, saj se mi je zdelo, da sem vsaj tako koristna.

Na spletnem portalu sva našla skupino, ki združuje teh nekaj primerov te napake, ki

prestajajo isto in naju razumejo. Za naju je bila ta skupina v veliko oporo in pomoč, saj sva

dobila vsaj nekaj informacij.

Ker so Evelin v zdravstvenem sistemu dodelili fizioterapijo in delovno terapijo samo

enkrat na dva tedna, sva sama iskala druge možnosti. Po tem, ko sva se obrnila na

Rehabilitacijski center Soča, je Evelin po dopolnjenih šestih mesecih bila na fizioterapiji

dva- do trikrat na teden. Kljub vsej pomoči pa se do svojega prvega rojstnega dne skoraj ni

premaknila. Kakor si jo odložil, tako je ostala. Ni vzpostavljala očesnega stika, pogled je

umikala. Slišala sva za terapije v Bolnici za invalidno mladino Stara Gora na Primorskem,

kjer kombinirajo različne terapevtske pristope, zato sva Evelin vključila tudi tja. Tam

izvajajo tudi terapijo po Vojti, pri kateri otroka držiš v določenem, prisiljenem položaju ter

pritiskaš na točke, ki sprožijo odziv mišic. To otroka privede do tega, da refleksno izvede

gib. Otroku se gib počasi vtisne v možgane, zato ga začne tudi uporabljati.

Pri Evelininih desetih mesecih sva izvedela za kliniko dr. Polovine Stojčević v Zagrebu.

Ker sva želela le najboljše za svojega otroka, sva se odločila za zasebne terapije in obiskala

to kliniko, kjer dosegajo izredno dobre rezultate, ki pa so posledica trdega in neprestanega

dela. Njihovi fizioterapevti združujejo osnovno vadbo s terapijo po Vojti. Na začetku smo

v Zagreb hodili dvakrat tedensko, nato enkrat tedensko, kasneje pa mesečno oziroma po

potrebi glede na osvojeno znanje in njen napredek. Zelo so naju motivirali, ko so nama po

šestih mesecih terapij povedali, da Evelin napreduje dvakrat hitreje, kot so pričakovali.

Evelin se je tako po trdem delu in vztrajnosti tako terapevtov kot dela doma pri štirih letih

sama usedla. To je bil velik napredek in korak naprej, obenem pa motivacija za nadaljnje

delo. Začela je tudi posegati po predmetih, kot so duda, steklenička, ropotuljica.

Vmes pa se je pojavila nova stiska. Evelin je dobila epileptične napade, ki se kažejo kot

nenadzorovani gibi, obračanje oči. V takšnih trenutkih naju je najbolj strah, da bova

svojega otroka izgubila, saj sva pri tem nemočna. Vedno, ko se napad pojavi, moramo z

Evelin za nekaj dni v bolnišnico.

Zanjo si želiva le najboljše in sva vesela vsakega napredka, veseliva se mikro premikov, ki

se okolici včasih ne zdijo kaj dosti ali pa jih sploh ne opazijo. Evelin napreduje, sama

posega po predmetih pred sabo z obema rokama, lovi ravnotežje ko sedi, se smehlja in to

nama je vsem motivacija za naprej.


- 29 -

Sedaj, ko imava še dva otroka, Izaka in Jono Floro, je dinamika v družini postala drugačna.

Oba sta do nje zelo zaščitniška, skrbna, če ji pade igračka, jo pobereta. Z Izakom sta tudi v

istem vrtcu, kjer med skupnim časom Izak vedno pride do nje, jo poboža. Pozdravit jo

pridejo tudi njegovi vrstniki, ki nimajo nobenih predsodkov.

Kaj bo prinesla prihodnost, pa težko napoveva. Seveda imava željo, da bi kdaj shodila, da

bo bolj samostojna, ali pa da bi se vsaj postavila no noge in stala ob opori. Res je težko

karkoli reči. Za naju je Evelin običajen otrok, ki mu želiva biti v prvi vrsti ljubeča starša.

Imava veliko podporo svoji bližnjih, prijateljev in okolice, ki nama pomagajo, spremljajo

in nudijo pomoč in oporo, kjer je potrebno.«

4.2. Kaj smo na srečanjih opazovali?

Raven sproščenosti – ali se ob različnih dražljajih pojavljajo spazme krči ali pa je njeno

telo sproščeno.

Način dihanja – ali je dihanje hitro, počasno, enakomerno, pretrgano?

Izraz obraza – se na obrazu kaže veselje, strah, nezanimanje?

Položaj telesa – ali je telo pokrčeno, nagnjeno, zvito?

Gibanje telesa – ali na dražljaj reagira s celim telesom, so prisotni impulzivni gibi počasni?

Reakcije na dotik – ali ob dotiku odreagira ter kako?

Raven manipulacije s predmetom – ali posega po predmetih, kaj z njimi dela?

Raven sprejemanja ponujenih dejavnosti – kako dolgo vztraja v dejavnosti, ali sploh kaže

zanimanje?

4.3. Opis vaj

4.3.1. Občutenje lastnega telesa

Pri spodbujanju gibanja telesa je pomembno, da z gibanjem otrok zadovoljuje eno od

osnovnih potreb – potrebo po tesnem telesnem stiku. Že v zgodnjem otroštvu se ta lastnost

pokaže pri komunikaciji s starši, ustvarja pa se preko občutka varnosti, ko ga zibamo na

rokah, na kolenih, trebuhu, nogah, z ljubkovanjem in nudenjem zaščite (ga stisnemo k


- 30 -

sebi). Otrok z MDR ima zaradi odstopanja v emocionalnem in socialnem razvoju še

posebej veliko potrebo po tovrstnem stiku. Telesne spodbude mu lahko nudijo poseben

občutek ugodja ob doživljanju zaščite in varnosti.

Opazujemo:

- Odziv na dotik.

- Raven sproščenosti.

- Izraz na obrazu.

- Položaj telesa.

- Kaj giblje (del telesa)?

- Kje se giblje (osebni prostor, se iztegne ...)?

- Kako se giblje (hitro, počasi, ritmično, nepričakovano, lahko, težko).

Vaja 1

Otroka damo v položaj, ki mu najbolj ustreza. Tako je otrok lahko v naročju, obrnjen k

nam, od nas, nam v naročju leži ali pa leži na podlagi, na trebuhu hrbtu, boku ... Tesen

telesni stik izvajamo z ljubkovanjem, božanjem otroka, s čim tesnejšim dotikanjem otroka.

Ob tem mu govorimo npr.: božam te po obrazu, dotikam se tvojih las, kako so mehki, tesno

te objemam, čutim toplino tvojega telesa, lepo mi je …

Vaja 2

Sedimo nasproti otroku (otrok sedi ali leži) in ga držimo za roke. Z vodenjem (pasivni gib)

otrokove roke se izmenično dotikamo svojega in otrokovega telesa (las, nosu, brade, prstov

…) ter poimenujemo (moje, tvoje).

4.3.2. Občutek za ravnotežje

Spodbude izvajamo preko različnih gibanjih zibanja, pri katerih so pomembne tudi

vibratorske stimulacije – izpostavljanje telesa ali delov telesa tresenju. Pri otrocih z MDR

je občutljivost na vibracije pogosto intenzivna in če jih otrok doživlja kot ugodne, lahko

delujejo kot zelo pomirjevalne, mnogo bolj kot neki slušni dražljaji.


- 31 -

Opazujemo:

- Odziv na dotik.


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

Otroka udobno namestimo v ležeči položaj na blazino (položaj, ki mu najbolj ustreza –

hrbet, trebuh, bok). Blazino počasi vlečemo, mu pripovedujemo, kaj se dogaja. Opazujemo

reakcije.

Vaja 2

Otroka si posadimo s hrbtom obrnjenega stran od nas, tako da nas gleda in ga počasi

gugamo na kolenih. Lahko gre od počasnih do hitrejših gibov. Pri tem mu govorimo

izštevanko »hi konjiček«.

Vaja 3

S pomočjo enega izmed staršev ali nekoga drugega, otroka gugamo v rjuhi. Opazujemo

odziv. Če je otroku neprijetno, prenehamo.

Vaja 4

Otroka zavijamo v mehko odejo, mu opisujemo dogajanje. Opazujemo dogajanje. Če je

otroku neprijetno, prenehamo.

4.3.3. Oralna stimulacija oz. spodbujanje občutenja ust in ustnic

Oralna stimulacija je pri otrocih zelo pomembna, saj vemo, da otroci v zgodnjem

razvojnem obdobju raziskujejo svoje okolje tako, da predmete in dele telesa dajejo v usta.

Prav zato s pomočjo stimulacije ust lahko v veliki meri obogatimo njihove izkušnje pri

seznanjanju oz. spoznavanju okolice.


- 32 -

Opazujemo:

- Odziv na dotik.


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

Sedimo nasproti otroku. Okoli ust in na usta mu namažemo malo marmelade. Sproti

opisujemo. Otroka spodbudimo, da se s prstom dotakne predela okoli ust, če ne gre

drugače mu vodimo roko.

Vaja 2

Sedimo nasproti otroka in se igramo igro prstkov. Damo njegov prst v usta, masiramo

dlesen, opazujemo, kako odreagira. Če ne dovoli, mu dlesen masiramo mi.

4.3.4. Spodbujanje zaznavanja vonja

Pri osebah MDR je lahko prav vonj tisti, ki odpre komunikacijo. To je lahko zelo

enostavna komunikacija, ki temelji na pritegnitvi in odbojnosti – »da« ali »ne«.

Opazujemo:


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja

V različnih stekleničkah imamo pripravljena dva vonja. V enem je nežen parfum, v

drugem pa kis. Najprej otroku ponudimo parfum, nato naredimo kratek odmor in šele nato

mu ponudimo kis.


- 33 -

Fotografija 1: Posodici s parfumom in kisom.

4.3.5. Spodbujanje okušanja

Pri spodbujanju okušanja izhajamo iz osnovnih pojmov, ki so prisotni v vsakdanjem

življenju. Gre za prepoznavanje in zaznavanje okusa slano – sladko, kislo – grenko.

Opazujemo:


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

V različnih posodicah imamo različno hrano za vse štiri glavne okuse:

- Slano – osoljena voda.

- Sladko – čokoladni namaz.

- Kislo – limonin sok.

- Grenko – sok grenivke.

Fotografija 2: Posodica s soljo, čokoladnim namazom, limona, grenivka.


- 34 -

Po tem, ko damo otroku prvi okus, mu damo nato malo vode, počakamo ter nato

nadaljujemo z naslednjim okusom. Enako naredimo za vse naslednje.

4.3.6. Spodbujanje slušnega zaznavanja

Z različnimi zvoki opazujemo otrokovo slušnost in njegove odzive na zvoke.

Opazujemo:


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

Otrok sedi nasproti nam. V roki imamo ropotuljico. Ko jo stresemo, opazujemo ali otrok

pogleda proti ropotuljici, ali se odziva. Ropotuljico uporabimo najprej na eni nato na drugi

strani otroka in opazujemo, ali se je otrok obrnil proti zvoku.

Fotografija 3: Ropotuljica.

Vaja 2

Otrok sedi nasproti nas. Pred njim ploskamo in opisujemo, kaj delamo. Ploskamo najprej

tiho, nato glasno in opazujemo razliko. Nato ploskamo z njegovimi rokami.


- 35 -

Vaja 3

Otroku predvajamo glasbo in opazujemo odziv. Glasbo damo na glas ali tišje. Enako kot

pri ropotuljici, predvajamo glasbo na eni strani in nato na drugi strani otroka ter

opazujemo, ali se je otrok obrnil proti zvoku.

4.3.7. Slušne spodbude preko govora

Opazujemo:


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

Sedimo nasproti otroka, ki je udobno nameščen na blazini, držimo ga za roke in

izgovarjamo enostavno otroško izštevanko »Ena, dva tri, to si ti!«, »Pika, pika, pikica, to je

tvoja slikica!«.

Vaja 2

Z izgovarjanjem besed izštevanke (»Ena, dva tri, to si ti!«, »Pika, pika, pikica, to je tvoja

slikica!«) otroku s pasivnimi gibi rok ponazarjamo ritem in jakost govora. Otroka

pohvalimo pri vsakem poskusu oglašanja.

4.3.8. Tipno-prijemalno zaznavanje

Opazujemo:

- Odziv na dotik.

- Raven manipulacije s predmetom.

- Kako dolgo otrok vztraja v dejavnosti.


- Izraz na obrazu.

- Položaj telesa.

- Gibanje telesa.


- 36 -

Vaja 1

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so mehki (vata, volna, mehka

žogica). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj

drži.

Fotografija 4: Mehka žogica, volna in vata.

Vaja 2

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so trdi (lesen predmet, plastična

kocka, plastična škatla). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom.

Opisujemo mu, kaj drži.

Fotografija 5: Plastična škatla, plastična kocka in lesen predmet.

Vaja 3

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so gladki (krožnik, zajemalka).

Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.


- 37 -

Fotografija 6: Keramični krožnik in zajemalka.

Vaja 4

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo predmete, ki so hrapavi (vileda goba s

kovinskimi ščetinami, spužva). Opazujemo njegov odziv ob dotiku, kaj dela s predmetom.

Opisujemo mu, kaj drži.

Fotografija 7: Vileda gobica in spužva.

Vaja 5

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo plastenko iz hladilnika. Opazujemo njegov

odziv ob dotiku z mrzlim, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.


- 38 -

Vaja 6

Otrok sedi nasproti nam. Pred njega damo plastenko s toplo vodo. Opazujemo njegov

odziv ob dotiku s toplim, kaj dela s predmetom. Opisujemo mu, kaj drži.

Vaja 7

V posodi imamo koruzo. Otrokove roke damo v posodo in opazujemo, kako se odziva, kaj

dela.

Fotografija 8: Posoda s koruzo.

Vaja 8

V posodo damo peno za britje, njegove roke damo v posodo, opisujemo mu, kaj je,

opazujemo odzive.

Fotografija 9: Posoda s peno za bitje.


- 39 -

4.3.9. Manipulacija s predmeti

Opazujemo:

- Odziv na dotik.




- Izraz na obrazu.

- Položaj telesa.

- Gibanje telesa.

Vaja

Pred otroka damo različne predmete (plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi

izrastki, žoga s trdimi izrastki). Otroku opisujemo, kaj je pred njim, ga spodbujamo, da

prime kakšen predmet. Pomagamo mu tako, da mu jih podajamo (omogočimo mu tudi

gibanje, da sam išče in pobira) in vedno opisujemo.

Fotografija 10: Plišasti tiger, plastično letalo, žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi

izrastki.


- 40 -

4.3.10. Modeliranje

Opazujemo:

- Odziv na dotik.




- Izraz na obrazu.

- Položaj telesa.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

V večjih, plitvih plastičnih posodah je v eni suha zemlja, v drugi mokra. Otrok odtisne

sledi rok, sledi prsta. Opazujemo odzive ter kaj dela z zemljo.

Fotografija 11: Mokra zemlja.

Vaja 2

Otroku namažemo prst z lepilom, da ima rahlo lepljivo. Pritiskamo na tisto točko, s svojo

roko, z drugo roko otroka ter opazujemo odzive.


- 41 -

4.3.11. Spodbujanje vidnega zaznavanja

Spodbujanje vidnega zaznavanja izvajamo preko vidnih dražljajev.

Opazujemo:

- Odziv na svetlobo.

- Gibanje oči.


- Izraz na obrazu.

- Gibanje telesa.

Vaja 1

Z otrokom smo v napol mračni sobi. Na temno steno svetimo z lučko, če otrok pogleda na

to mesto, jo počasi začnemo premikati. Opazujemo, ali otrok sledi ali ne.

Vaja 2

Otrok sedi nasproti nam. Svetilko, s katero svetimo pred njim, imamo najprej nastavljeno

na najmanjšo jakost, nato jo zvišujemo. Opazujemo njegove odzive.

Vaja 3

V večjih plitvih plastičnih posodah je v eni rdeča barva, v drugi rjava barva za prste.

Opazujemo, za katero se bo otrok odločil. Vanjo pomočimo roko in odtisnemo na list.

Fotografija 12: Rjava in rdeča barva.


- 42 -

4.4. Predstavitev in opis treh srečanj

Srečanja so opisana s pomočjo tabel, ker je tako najlažje razvidno, kakšni so bili odzivi

otroka pri posamezni vaji in na posameznem srečanju.

Pri nekaterih vajah sta opisani samo dve srečanji, kar pomeni, da z Evelin te vaje na enem

srečanju nismo izvajali. Vaje nismo izvajali bodisi zaradi tega, ker smo se osredotočili raje

na tiste vaje, kjer na prejšnjih srečanjih ni želela sodelovati, so bili odzivi na prejšnjih

srečanjih dobri, ali pa smo bili z Evelin sami in vaje nismo mogli opraviti.


Vaja 1 – Tesen telesni stik, ki ga izvajamo z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem

dotikanjem otroka. Ob dotikanju poimenujemo del telesa, ki se ga takrat dotikamo.

Preglednica 1: Občutenje lastnega telesa z ljubkovanjem, božanjem, s čim tesnejšem

dotikanjem otroka.

Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 2 Srečanje 3

Odziv na dotik Ob dotiku je mirna,

ne odmika rok, nog.

Ko se dotaknem

njenega lica, se z

licem prisloni na

roko, išče dotik. Ob

objemu se nasloni

name, z levo roko

me boža.

Ob dotiku je mirna,

z levo roko išče

mojo. Ko se jo

dotaknem na

trebuhu, mi roko

pridrži.

Ob dotiku je mirna,

naslonjena name.

Raven sproščenosti Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na

obrazu

Izraz na obrazu je

sproščen, miren. Ob

dotiku obraza se

nasmehne.

Izraz na obrazu je

sproščen, vmes za

nekaj časa zapre oči.

Izraz na obrazu je

sproščen, miren.


- 43 -

Položaj telesa Je v sedečem

položaju, nagnjena

na levo stran, kjer se

podpira z levo roko.

Je v ležečem

položaju, na hrbtu.

Sedi v mojem

naročju.

Kaj giblje

(del telesa)?

Giblje roke in noge,

vendar jih ne

odmika.

Obrača glavo na

tisto stran, kjer se je

dotikam.

Med dotikanjem

večkrat pokrči noge,

giblje roke, obrača

glavo.

Giblje levo roko,

išče roko, s katero se

jo dotikam.

Kje se giblje (osebni

prostor, se iztegne

...)?

Gibi rok in nog so

znotraj osebnega

prostora.

Giblje se znotraj

osebnega prostora.

Giblje se znotraj

osebnega prostora.

Kako se giblje

(hitro, počasi,

ritmično,

nepričakovano,

lahko, težko)?

Gibanje rok in nog

je ob dotiku

počasno.

Gibi rok, nog, glave

so počasni.

Gibi leve roke so

počasni,

neenakomerni.

Vaja 2 – Z otrokovimi rokami se izmenično dotikamo svojega in otrokovega telesa.

Preglednica 2: Občutenje telesa z dotikanjem svojega in otrokovega telesa z njegovimi

rokami.

Opazujemo Srečanje 1 Srečanje 3

Odziv na dotik Ob dotiku je mirna, rok ne

odmika. Z levo roko prime

mojo roko.

Ob dotiku je mirna, dovoli mi, da

jo držim za roke.

Raven sproščenosti Telo je v začetku

sproščeno, nato začne trzati

z levo roko, ki jo želi

odmakniti.

V začetku je telo sproščeno, nato

se začne obračati s telesom stran

od mene, odmika glavo, želi

iztrgati roke iz prijema.

Izraz na obrazu Najprej je izraz sproščen, V začetku je obraz sproščen,


- 44 -

miren, nato postane resen,

prične se oglašati.

miren, nato postane izraz

nemiren, bega z očmi.

Položaj telesa Je v sedečem položaju,

desno nogo spodvito pod

levo.

Sedi na mojih nogah, obrnjena k

meni.

Kaj giblje (del telesa)? Giblje glavo, ki jo obrača

stran od mene. Po kratkem

času začne gibati tudi levo

roko.

Giblje celo telo, ga obrača stran

od mene, obrača glavo, giblje obe

roki.

Kje se giblje (osebni

prostor, se iztegne ...)?

Giblje se znotraj osebnega

prostora.

Giblje se znotraj osebnega

prostora.

Kako se giblje (hitro,

počasi, ritmično,

nepričakovano, lahko,

težko)?

Sprva je gibanje glave

počasno, nato postane

hitrejše. Gibanje leve roke

je hitro, neritmično,

trzajoče.

Giblje se neenakomerno, trza z

rokami, glavo. Gibanje je

počasno.

Na drugem srečanju ni želela, da jo držim za roke, odmikala jih je, se obračala stran s

celim telesom. Z vajo sem poskusila še kasneje, vendar je bil rezultat isti, zato nisem

vztrajala.


Vaja 1 – Vlečenje blazine, na kateri je otrok.

Preglednica 3: Spodbujanje občutka za ravnotežje z vlečenjem blazine.



sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Izraz na obrazu je Ves čas se smehlja, Izraz na obrazu je


- 45 -

sproščen, miren,

večkrat se vmes

nasmehne.

izraz na obrazu je

sproščen.

sproščen, vmes se

smehlja in večkrat

tudi oglasi.

Gibanje telesa Počasi giblje noge in

roke ter z njimi

opleta naokoli,

počasi obrača glavo.

Gibanje je

enakomerno.

Krči noge, dviguje

roke, vendar celega

telesa ne premika.

Z rokami opleta

okoli sebe, se grabi

za noge, ki jih krči.

Gibanje je počasno

in enakomerno.

Vaja 2 – Guganje otroka na kolenih.

Preglednica 4: Spodbujanje občutka za ravnotežje z guganjem otroka na kolenih.


Odziv na dotik Sedi na mojih

kolenih, obrnjena k

meni, držim jo za

roke. Rok ne odmika

in me prime za moje

roke.

Sedi na mojih

kolenih, obrnjena k

meni.

Ko jo primem za

roke, me prime z

levo roko, za desno

jo držim samo jaz.

Sedi na mojih

kolenih, obrnjena s

hrbtom k meni,

držim jo za roke. Ob

prijemu se nagne

nazaj in se nasloni

name.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Izraz na obrazu je

sproščen. Je

nasmejana.

Izraz na obrazu je

sproščen, se smehlja,

večkrat tudi na glas

oglasi.

Med guganjem je

nasmejana, večkrat

se na glas oglasi.

Gibanje telesa Med guganjem

enakomerno giblje

glavo, jo obrača v

ritmu. Telo drži

pokonci.

Med guganjem

enakomerno giblje

glavo, vmes se

nagne nazaj, tako da

leži na nogah. S

Med guganjem

obrača glavo

navzgor proti meni,

s telesom je še

vedno naslonjena


- 46 -

pomočjo se dvigne

nazaj.

name.

Vaja 3 – Guganje otroka v rjuhi.

Preglednica 5: Spodbujanje občutka ravnotežja z guganjem otroka v rjuhi.


Raven sproščenosti Telo je sproščeno. Telo je sproščeno.

Izraz na obrazu Izraz na obrazu je sproščen,

se smehlja, oglaša na glas.

Med guganjem je obraz

sproščen, se smeji in oglaša.

Gibanje telesa Med guganjem v rjuhi krči

noge, jih grabi z rokami,

dviguje roke v zrak. Giblje

glavo v levo in desno.

Gibanje je enakomerno.

Tako kot na prvem srečanju

krči noge k telesu, z rokami

jih grabi, dviguje roke v

zrak, obrača glavo.

Vaja 4 – Zavijanje otroka v rjuho.

Preglednica 6: Spodbujanje občutka za ravnotežje z zavijanjem otroka v rjuho.


Odziv na dotik Med zavijanjem je pri miru,

prav tako ko je popolnoma

zavita.

Med zavijanjem je mirna,

prav tako ko je popolnoma

zavita. Ko jo tako vzamem v

naročje, se nasloni name.


Izraz na obrazu Obraz je sproščen, se smeji. Obraz je sproščen, rahlo se

smehlja.

Gibanje telesa Počasi obrača glavo. Se ne giblje.


- 47 -


Vaja 1 – Otroku namažemo okoli ust in na usta marmelado.

Preglednica 7: Spodbujanje občutenja ust in ustnic z mazanjem marmelade na usta in

okoli njih.


Odziv na dotik Ob mazanju umika glavo, jo

obrača stran.

Ob mazanju umika glavo in

jo obrača stran.

Raven sproščenosti Ob mazanju je telo

nesproščeno, z levo roko me

skuša odriniti. Ob dotikanju

kasneje, je telo sproščeno.

Ob mazanju je telo

nesproščeno, ga obrača

stran. Kasneje je ob

dotikanju telo sproščeno.

Izraz na obrazu Ob mazanju je obraz

nesproščen. Ob dotikanju

kasneje, je izraz na obrazu

miren.

Ponovno je ob mazanju izraz

nesproščen, ob dotikanju

kasneje je izraz na obrazu

miren in sproščen.

Gibanje telesa Ob mazanju glavo obrača

stran, z levo roko me skuša

odriniti. Ko je namazana

okoli ust in po ustih se

gibanje umiri. Sama s prsti

leve roke tipa okoli ust in po

ustnicah. Z jezikom okuša

marmelado.

Ob mazanju giblje zgornji

del telesa, se obrača stran,

odriva z rokami. Kasneje se

gibanje umiri in se dotika z

levo roko svojih ustnic in

okoli njih. Z jezikom okuša

marmelado.

Vaja 2 – Masiranje otrokovih dlesni.

Na nobenem od srečanjih vaje nismo mogli izvesti, ker Evelin ni pustila, da ji bodisi z

njenim ali našim prstom masiramo dlesen. Odmikala je glavo, se s celim telesom obračala

stran od mene, opletala z rokami in tudi z glasom sporočila, da ji ni všeč.


- 48 -


Vaja – Odziv na parfum in kis.

Preglednica 8: Spodbujanje zaznavanja vonja – parfum.


Raven sproščenosti Krči noge, napenja

mišice. Telo je

nesproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno, roke ima

ob telesu.

Izraz na obrazu Izraz je nesproščen,

guba čelo, hitreje

odpira in zapira oči.

Izraz na obrazu je

sproščen, miren.

Izraz je sproščen in

miren.

Gibanje telesa Z levo roko odrine

stekleničko, z glavo

in telesom se obrne

stran. Ko ponovno

približam

stekleničko jo

odriva.

Z levo roko sega po

steklenički, s

telesom in glavo se

nagiba k steklenički.

S telesom in glavo

se počasi približuje

steklenički.

Preglednica 9: Spodbujanje zaznavanja vonja – kis.


Raven sproščenosti Ob vonju celotno

telo trzne.

Ob vonju telo trzne,

je nesproščeno.

Telo je

nesproščeno, ob

vonju trzne.

Izraz na obrazu Ob vonju naguba

čelo, stiska oči, dela

grimase.

Ponovno dela

grimase, guba čelo

in stiska oči.

Izrazito guba čelo in

stiska oči. Da ji ni

všeč, opozori tudi z

oglašanjem.

Gibanje telesa Glavo in telo obrača

stran. Z obema

rokama počasi,

S telesom in glavo

se obrača stran od

stekleničke, z desno

Telo in glavo obrača

stran od stekleničke.

Z levo roko


- 49 -

neenakomerno

odriva stekleničko.

roko gre pred obraz,

z levo je naslonjena

na tla.

neenakomerno

opleta pred

stekleničko.


Vaja – Okušanje: slano, sladko, grenko, kislo.

Preglednica 10: Spodbujanje okušanja – slano.



Izraz na obrazu Obraz ima sproščen, cmoka

z usti.

Izraz na obrazu je sproščen,

cmoka z usti, jih odpira.

Gibanje telesa Neenakomerno, počasi

opleta z rokami.

Počasno, neenakomerno

gibanje rok, jih sklepa pred

sabo.

Preglednica 11: Spodbujanje okušanja – sladko.



Izraz na obrazu Na obrazu kaže veselje, se

nasmehne. Cmoka z usti.

Med okušanjem cmoka z

usti, se rahlo smehlja.

Gibanje telesa Glavo nagne na levo stran,

sklepa roke pred sabo. Gibi

so počasni. Sega po žlici.

Z levo roko sega po žlici in

si jo želi pridržati v ustih. Z

drugo drži mojo roko. Gibi

so počasni.

Preglednica 12: Spodbujanje okušanja – kislo.


Raven sproščenosti Telo se ob okušanju kislega Ob okušanju slanega se telo


- 50 -

strese, nato napne. strese, napne.

Izraz na obrazu Na obrazu se kaže nemir,

stiskanje oči, cmokanje z

usti in grimase.

Izraz na obrazu izraža

nemir, cmoka z usti in

močno zapira in odpira oči.

Gibanje telesa Glavo in telo obrača stran. Z

rokami odriva žlico,

neenakomerno opleta pred

sabo. Gibi so počasni.

Telo in glavo obrača stran,

se nemirno oglaša, z rokami

opleta pred sabo.

Preglednica 13: Spodbujanje okušanja – grenko.


Raven sproščenosti Ob okušanju grenkega telo

trzne in se napne, stisne levo

roko v pest.

Telo trzne in se napne, je

nesproščeno.

Izraz na obrazu Na obrazu se pojavijo

grimase, cmokanje z usti.

Pojavi se cmokanje z usti,

grimase in beganje z očmi.

Gibanje telesa S telesom in glavo se obrača

stran, z desno roko opleta po

zraku, tolče po nogi, z levo

se naslanja na levo stran.

Glavo in telo obrača stran,

se nemirno oglaša, z desno

roko opleta po zraku, z levo

se naslanja na levo stran.


Vaja 1 – Odziv na ropotuljico in sledenje zvoku.

Preglednica 14: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob zvoku ropotuljice.



sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Na obrazu se izraža

zanimanje, veselje.

Obraz izraža veselje,

z očmi išče izvor

Kot na prvih dveh

srečanjih je na


- 51 -

Z očmi išče izvor

zvoka.

zvoka. obrazu izraz veselja,

zanimanja, z očmi

išče izvor zvoka.

Gibanje telesa S telesom in glavo

se obrača proti

zvoku. Tudi, ko se

prestavim na drugo

stran, se s telesom in

glavo obrne v to

smer.

Kamorkoli se

postavim in ustvarim

z ropotuljico zvok,

se obrne s telesom in

glavo v to smer.

S telesom in glavo

išče izvor zvoka, mu

sledi. Z desno roko

opleta po zraku.

Vaja 2 – Ploskanje z našimi in otrokovimi rokami.

Preglednica 15: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob ploskanju z mojimi in otrokovimi

rokami.


Raven sproščenosti Ob mojem ploskanju je telo

sproščeno, ko pa ploskam z

njenimi rokami je na

začetku telo sproščeno, po

kratkem času pa začne

napenjati telo in krčiti roke.

Ko ploskam jaz je telo

sproščeno. Kratek čas je telo

sproščeno tudi, ko ploskam

z njenimi rokami, vendar ne

traja dolgo, ko se telo napne

in začne odmikati roke.

Izraz na obrazu Izraz na obrazu je miren,

vendar ne kaže zanimanja za

dogajanje okoli sebe. Ko je

moje ploskanje glasnejše,

takrat pogleda v smeri

zvoka.

Ko želim ploskati z njenimi

rokami, je na obrazu viden

nemir, se oglaša, z očmi

bega sem in tja.

Ob mojem tihem ploskanju

ne kaže nobenega

zanimanja, ko je ploskanje

glasnejše z očmi išče izvor

zvoka.

Med ploskanjem z njenimi

rokami je v začetku na

obrazu vidna sproščenost,

vmes se nasmehne. Po

kratkem času se obraz


- 52 -

napne, prične se oglašati,

viden je nemir.

Gibanje telesa Glavo obrača v levo, se

naslanja na levo roko, z

desno roko počasi opleta

pred sabo. Ob glasnejšem

ploskanju obrne glavo v

smeri zvoka.

Ko ploskam z njenimi

rokami, obrača glavo v levo

in desno, želi iztrgati svoje

roke iz mojega prijema.

Ob tihem ploskanju ni

zaznati gibanja telesa, ko pa

je ploskanje glasnejše, glavo

obrača v smeri zvoka, z

desno roko prične opletati

pred sabo. Medtem ko

ploskam z njenimi rokami, v

začetku pusti voditi roke,

kmalu jih začne odmikati in

me odrivati, z glavo in

telesom se obrača v levo.

Vaja 3 – Poslušanje glasbe.

Preglednica 16: Spodbujanje slušnega zaznavanja ob poslušanju glasbe.



sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Vidno je veselje,

rahlo se smehlja.

Obraz je

sproščen, miren.

Obraz je

sproščen, miren.

Gibanje telesa Telo in glavo obrača

v smeri zvoka. Tudi

ko je glasba bolj

tiho, ji s telesom in

glavo sledi. Z desno

roko udarja po

nogah.

Tako na tiho kot na

glasno glasbo se

njeno telo in glava

giblje v smeri zvoka.

Glavo in telo obrača

v smeri glasbe. Z

desno roko najprej

opleta pred sabo,

nato z njo udarja po

nogah.


- 53 -


Vaja 1 – Govorjenje izštevanke.

Preglednica 17: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora.



sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Obraz je sproščen,

vmes se nasmehne.

Obraz je sproščen in

miren.

Izraz na obrazu je

sproščen, večkrat se

vmes nasmehne.

Gibanje telesa Glavo obrača počasi

v levo in nazaj. Roke

drži pri miru v

mojih.

Z levo roko me noče

držati in jo izmika,

se nanjo nato tudi

nasloni, glavo

obrača v levo in

nazaj.

Glavo počasi obrača

v levo in desno, roke

drži v mojih.

Vaja 2 – S pasivnimi gibi otrokovih rok ponazarjamo ritem in jakost izštevanke.

Preglednica 18: Spodbujanje slušnega zaznavanja preko govora in pasivnih gibov

otrokovih rok s ponazarjanjem ritma in jakosti govora.


Raven sproščenosti Telo je na začetku

sproščeno, nato se

napne, dokler ne

izpustim njenih rok.

Telo je sproščeno. Telo je sproščeno,

nato pa napne mišice

in odmakne roke iz

mojih.

Izraz na obrazu V začetku je izraz

sproščen, ko želi, da

jo spustim, se napne.

Izraz na obrazu je

miren, vmes se

nasmehne.

V začetku je izraz na

obrazu miren, nato

se napne.

Gibanje telesa Glavo giblje v levo

in desno, počasi,

Glavo nagne na levo

in jo v tem položaju

Glavo obrača počasi

v levo in nazaj, ko


- 54 -

neenakomerno. Ko

izpustim njene roke,

z njimi opleta pred

sabo.

zadrži do konca. njene roke izpustim,

z njimi opleta pred

sabo.


Vaja 1 – Tipanje in prijemanje mehkih predmetov (vata, volna, mehka žogica).

Preglednica 19: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju mehkih predmetov.


Odziv na dotik Ob dotiku predmet

prime v roko.

Rok ne odmika, vsak

predmet prime v

roko.

Dotiku se ne izmika,

predmete prijema v

roko.

Raven manipulacije

s predmetom

Vsak predmet, ki ga

vzame v levo roko,

potiplje tudi z desno,

nato si ga takoj

prisloni k levemu

licu, da v usta in

nazaj k levemu licu,

ga odmika in

ponovno prisloni

nazaj. Ko ga izpusti,

poseže po drugem,

vendar se moram

najprej z njim

dotakniti njene roke.

Z levo roko posega

po predmetu, ga

stisne, potiplje z

desno roko, nato pa

z levo roko nese k

levemu licu, se z

njim boža. Ko tega

izpusti, ji ponudim

drug predmet, po

katerem ponovno

poseže z levo roko.

Po vsakem

ponujenem predmetu

poseže z levo roko, z

desno potiplje in ga

z levo roko takoj

prisloni k levemu

licu. Vsak predmet

da v usta in nazaj k

licu.

Kako dolgo otrok

vztraja v dejavnosti

Z vsakim

predmetom vztraja

kratek čas.

Tokrat vztraja pri

vati in žogici dlje

časa, volno si samo

prisloni k licu in

Z vsakim

predmetom vztraja

kratek čas, volno

samo prime v roke


- 55 -

izpusti. in izpusti.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Obraz je miren,

sproščen.

Na obrazu se izraža

sproščenost, je

miren.

Obraz je miren,

sproščen.

Položaj telesa Telo je rahlo

nagnjeno na levo

stran, je v sedečem

položaju.

Je v sedečem

položaju, sedi

vzravnano.

Je v sedečem

položaju, najprej je

vzravnana, nato se

rahlo nagne v levo.

Gibanje telesa Gibanje leve roke je

počasno, z desno

opleta pred sabo,

glavo prislanja na

predmete.

Počasi giblje roke,

žogo trdo stisne z

levo roko, glavo

obrača počasi proti

predmetu, da ga

lahko prisloni k

ustom.

Gibanje rok je

počasno, večino

giblje samo levo,

desno ima ob telesu.

Glavo nagiba na

levo.

Vaja 2 – Tipanje in prijemanje trdih predmetov (lesena lesen predmet, plastična kocka,

plastična škatla).

Preglednica 20: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju trdih predmetov.


Odziv na dotik Ob dotiku predmeta

ga prime v roko.

Vsak predmet prime

v roko, se ne izmika

dotiku.

Vsak predmet ob

dotiku zgrabi z levo

roko.

Raven manipulacije

s predmetom

Po vsakem predmetu

poseže z levo roko,

nato se ga dotakne

še z desno. Z levo

roko ga nato nese k

levemu licu, da v

Po predmetih posega

z levo roko, ga

prime in nese takoj k

levemu licu, nato ga

izpusti.

Vsak predmet prime

z levo roko, z desno

ne posega. Predmet

nese k levemu licu

in ga tam pridrži

kratek čas ter ga


- 56 -

usta in izpusti. nato izpusti.

Kako dolgo otrok


V dejavnosti vztraja

kratek čas.


zelo kratek čas.

Z vsakim predmetov

vztraja kratek čas.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Izraz na obrazu

izraža sproščenost.

Na obrazu se kaže

nezanimanje.

Na obrazu se kaže

nezanimanje.


položaju, sedi

pokončno. Desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Je v sedečem

položaju, telo je

rahlo nagnjeno na

levo, obe nogi ima

rahlo pokrčeni.

Je v sedečem

položaju, telo

nagnjeno na levo.

Desno nogo ima

spodvito pod levo.

Gibanje telesa Gibanje rok je

počasno, desno samo

za kratek čas dvigne

k predmetu, nato jo

ima ob telesu.

Gibanje leve roke je

počasno, desno ima

ob telesu.

Giblje samo levo

roko, desna je v

naročju. Gibanje

leve roke je počasno.

Vaja 3 – Tipanje in prijemanje gladkih predmetov (krožnik, zajemalka).

Preglednica 21: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju gladkih predmetov.


Odziv na dotik Ob dotiku roko takoj

umakne, nato poseže

z levo roko in

predmet prime

Roke ob dotiku ne

umakne in predmet

prime z levo roko.

Ponujenega

predmeta se dotakne

in ga prime z levo

roko.

Raven manipulacije

s predmetom

Po predmetu posega,

vendar ga samo

prime v levo roko in

nato izpusti.

Po predmetu posega,

ga prime z levo

roko, nato prime še z

desno, vendar ga

nato tudi izpusti.

Po predmetu posega

z levo roko, se ga

dotakne tudi z

desno, vendar ga

nato takoj odloži.

Kako dolgo otrok V dejavnosti vztraja V dejavnosti vztraja V dejavnosti vztraja


- 57 -

vztraja v dejavnosti samo nekaj

trenutkov.

zelo kratek čas. zelo kratek čas.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Na obrazu se kaže

nezanimanje.

Na obrazu se kaže

nezanimanje.

Izraža se

nezanimanje.


položaju, noge ima

iztegnjene.

Je v sedečem

položaju, noge ima

iztegnjene.

Je v sedečem

položaju, desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Gibanje telesa Počasi giblje samo

levo roko. Glavo

obrača v levo.

Gibanje rok je

počasno, glavo

obrača v levo stran.

Gibanje obeh rok je

počasno. Glavo

obrača v levo.

Vaja 4 – Tipanje in prijemanje hrapavih predmetov (vileda goba s kovinskimi ščetinami,

spužva).

Preglednica 22: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hrapavih predmetov.


Odziv na dotik Ob dotiku roke ne

umakne, predmet

zagrabi.

Vsak predmet, ki se

ga dotakne, prime z

levo roko.

Roke ob dotiku ne

umakne, predmet

prime.

Raven manipulacije

s predmetom

Po predmetih posega

z levo roko, vsakega

prime, dotakne se ga

tudi z desno. Za

kratek čas ga pridrži

pred sabo. Z levo

roko ga nese k

levem licu, ga

prisloni k ustom in

nazaj na levo lice.

Po predmetih posega

z levo roko, vsakega

takoj nese k levemu

licu, ga za kratek čas

pridrži in nato

izpusti.

Po predmetih posega

z levo roko. Za

kratek čas ga pridrži

pred sabo, ga prime

še z desno roko, nato

pa z levo nese k

levemu licu, se z

njim poboža po

laseh in nese nazaj k

levemu licu.


- 58 -

Kako dolgo otrok



dlje časa.


kratek čas.


dlje časa.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.


zanimanje, obraz je

sproščen.

Obraz je sproščen,

ne kaže zanimanja

za predmete.

Obraz je sproščen,

kaže zanimanje za

predmete.


položaju, sedi

pokončno.

Je v sedečem

položaju, desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Je v sedečem

položaju, sedi

pokončno.

Gibanje telesa Gibi rok so počasni,

glavo počasi obrača

v levo.

Giblje samo levo

roko, gibi so

počasni.

Glavo giblje počasi

v levo in nazaj. Gibi

rok so počasni.

Vaja 5 – Tipanje in prijemanje hladnega predmeta (plastenka vode iz hladilnika).

Preglednica 23: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju hladnega predmeta.


Odziv na dotik Ob dotiku takoj umakne

roko.

Ob dotiku takoj umakne

roko.

Raven manipulacije s

predmetom

Po predmetu ne posega. Po predmetu ne posega.

Kako dolgo otrok vztraja v

dejavnosti

/ /

Raven sproščenosti Ob dotiku se telo napne,

roke pokrči.

Ob dotiku se telo napne.

Izraz na obrazu Na obrazu se izraža strah,

začudenje.

Obraz je nemiren, izraža

strah.

Položaj telesa Je v sedečem položaju, ob

dotiku se pokrči.

Je v sedečem položaju, ob

dotiku se obrne na levo.


- 59 -

Gibanje telesa Ob dotiku hitro opleta z

rokami pred sabo in odriva

ponujen predmet. Glavo in

telo obrača v levo.

Ob dotiku obrne glavo in

telo stran, v levo. Z rokami

hitro in neenakomerno

opleta pred sabo.

Vaja 6 – Tipanje in prijemanje toplega predmeta (plastenka s toplo vodo).

Preglednica 24: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju toplega predmetov.


Odziv na dotik Ob dotiku za kratek čas

zadrži roko na predmetu,

nato jo umakne.

Za kratek čas zadrži roko na

predmetu, vendar ga ne

prime.


predmetom

Po predmetu poseže, a ga ne

prime v roke.

Po predmetu poseže, a ga ne

prime v roke.


dejavnosti

/ /


Izraz na obrazu Izraz na obrazu je sproščen. Izraz na obrazu je sproščen.

Položaj telesa Je v sedečem položaju, rahlo

nagnjena na levo.

Je v sedečem položaju, sedi

pokončno, desno nogo ima

spodvito pod levo.

Gibanje telesa Glavo počasi obrača v levo,

gibi leve roke so počasni.

Giblje samo levo roko,

katere gibi so počasni.


- 60 -

Vaja 7 – Tipanje in prijemanje koruze v posodi.

Preglednica 25: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju koruze.


Odziv na dotik Ob prvem dotiku

roko umakne, nato

se jo ponovno

dotakne.

Ob dotiku prične

udarjati po koruzi.

Ob dotiku roko

umakne, nato se jo

ponovno dotakne.

Raven manipulacije

s predmetom

Po koruzi poseže

samo z levo roko, z

njo udarja po koruzi.

Desno roko ji dam v

koruzo sama, vendar

jo umakne. Z levo

udarja, grabi koruzo.

Po koruzi poseže

samo z levo roko,

desno ji sama dam v

koruzo, vendar jo

umakne. Z levo roko

grabi koruzo in jo

meče iz posode,

udarja po koruzi.

Po koruzi posega

ponovno samo z

levo roko, z njo tolče

po njej, jo grabi.

Desno roko takoj, ko

jo dam v koruzo,

umakne.

Kako dolgo otrok



nekaj časa.


dlje časa.


dlje časa.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.


vmes se rahlo

nasmehne.

Na obrazu se vidi

veselje, se smeji,

oglaša.

Obraz je vesel, se

smehlja.


položaju, sedi

pokončno. Noge so

zravnane.

Je v sedečem

položaju, sedi

pokončno. Desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Je v sedečem

položaju, sedi

pokončno.

Gibanje telesa Gibi leve roke so

hitri, neenakomerni,

stiska pest. Glavo

obrača v levo in

Giblje samo levo

roko, katere gibi so

hitri, neenakomerni,

v pest stiska koruzo.

Hitro in

neenakomerno giblje

levo roko, stiska

pest. Glavo počasi


- 61 -

desno, počasi. Glavo obrača v levo. obrača v levo in

desno.

Vaja 8 – Tipanje in prijemanje pene za britje.

Preglednica 26: Tipno-prijemalno zaznavanje ob prijemanju pene za britje.


Odziv na dotik Ob dotiku s peno takoj

umakne roko.

Ob dotiku takoj umakne

roko.


predmetom

Po peni poseže z levo roko,

a jo takoj umakne. Ko ji

poskušam voditi obe roki k

peni, postane nemirna, se

izmika.

Po peni poseže samo z levo

roko, vendar roko takoj

umakne. Ponovo poskušam

voditi roki nazaj k peni,

vendar se upira.


dejavnosti

/ /

Raven sproščenosti Telo se ob dotiku napne. Telo se ob dotiku napne.

Izraz na obrazu Na obrazu se kaže nemir. Na obrazu se kaže nemir, se

oglaša.

Položaj telesa Je v sedečem položaju, ob

dotiku se nagne v levo.

Je v sedečem položaju, ob

dotiku spodvije desno nogo

pod levo in se nagne v levo.

Gibanje telesa Gibi rok so hitri,

neenakomerni, z njimi

opleta pred sabo. Z glavo

odkimava.

Z obema rokama opleta,

hitro, neenakomerno pred

sabo. Glavo obrača v levo in

nazaj.


- 62 -


Vaja 1 – Prijemanje in operiranje z različnimi predmeti (plišasti tiger, plastično letalo,

žoga z mehkimi izrastki, žoga s trdimi izrastki).

Preglednica 27: Manipulacija z različnimi predmeti.


Odziv na dotik Pri nobenem

predmetu ne

odmakne roke.

Vsakega posebej se

dotika in prijema.

Pri vsakem

predmetu vztraja z

dotikom. Vsakega

posebej se dotika in

prijema.

Vsakega predmeta

se dotakne, prime,

ga ne izpusti, vztraja

v stiku z njim.

Raven manipulacije

s predmetom

Sama posega po

predmetih, ki so

pred njo. Posega

samo z levo roko, z

desno kasneje

predmet podpre in

ga prinese do

obraza, nato ga z

desno roko izpusti.

Vsak predmet

ponese do levega

lica do ust, nazaj k

licu. Predmet

pomika po licu gor

in dol, ga podrži

pred sabo in nato

izpusti ter poseže po

drugem predmetu

pred njo.

Po predmetih, ki so

pred njo, posega z

levo roko. Vsak

predmet posebej

prime, ga s pomočjo

desne roke prinese

do obraza, kjer ga

nato drži samo z

levo roko. Predmete

prenaša od levega

lica do ust, nazaj na

lice, pridrži pred

sabo, da nazaj na

lice in nato izpusti.

Nato poseže po

drugem.

Z levo roko posega

po predmetih, ki so

pred njo. Z desno se

jih samo na kratko

dotakne. Vsak

predmet podrži ob

levem licu, nese v

usta, pomakne nazaj

k licu ter ga nato

izpusti in poseže po

drugem.

Kako dolgo otrok



dlje časa.


dlje časa.


dlje časa.


- 63 -


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.


zanimanje za

predmete, veselje,

sproščenost.

Izraz na obrazu kaže

sproščenost, je

miren, vidno je

zanimanje.

Na obrazu se vidi

radovednost,

zanimanje za

predmete, mirnost.

Položaj telesa Telo je v sedečem

položaju, rahlo

nagnjeno v levo.

Je v sedečem

položaju, noge ima

pokrčene.

Je v sedečem

položaju, sedi

pokončno.

Gibanje telesa Gibanje rok je

počasno, glavo

vedno počasi nagne

proti predmetu, ki ga

drži v roki.

Počasno gibanje rok,

glavo nasloni na

predmet v roki.

Gibanje rok je

počasno. Glavo

obrača v levo in

nazaj, jo prisloni k

predmetu.

4.4.10. Modeliranje

Vaja 1 – Modeliranje s suho in mokro zemljo.

Preglednica 28: Modeliranje s suho in mokro zemljo.


Odziv na dotik Ob dotiku s suho zemljo

roke ne umakne, jo grabi.

Ob dotiku z mokro zemljo jo

takoj umakne.

Ob dotiku s suho zemljo

vztraja, se jo dotika, grabi.

Mokre zemlje se samo

dotakne in roko takoj

umakne.


predmetom

Po zemlji posega samo z

levo roko, jo grabi, tolče po

njej. Desno roko ji vodim

sama, a jo takoj umakne.

Ob dotiku z mokro zemljo

roko takoj umakne in se je

Po zemlji posega z levo

roko, po njej tolče, jo grabi.

Z desno se zemlje dotakne

šele, ko jo tja vodim sama,

vendar ne vztraja dolgo,

roko takoj umakne. Mokre


- 64 -

ne želi več dotakniti. zemlje se samo dotakne.


dejavnosti

V dejavnosti vztraja kratek

čas. Pri mokri zemlji je čas

še krajši.

Pri suhi zemlji vztraja kratek

čas, pri mokri pa le trenutek.

Raven sproščenosti Ob suhi zemlji je telo

sproščeno, ob mokri zemlji

se telo napne.

Ob dotiku s suho zemljo je

telo sproščeno, ob mokri pa

se telo napne.

Izraz na obrazu Ob suhi zemlji je izraz na

obrazu miren, ob mokri

zemlji se napne, vidi se

nemir.

Miren izraz na obrazu ob

dotiku s suho zemljo, nemir

in napetost pri mokri zemlji.

Položaj telesa Je v sedečem položaju,

desna noga spodvita pod

levo. Ob dotiku z mokro

zemljo se telo nagne na

levo.

Je v sedečem položaju, noge

ima iztegnjene. Ob dotiku z

mokro zemljo pokrči noge.

Gibanje telesa Ob dotiku s suho zemljo

giblje levo roko,

neenakomerno. Pri mokri

zemlji, obrača glavo v levo,

gibanje rok je hitrejše,

neenakomerno opleta pred

sabo.

Ob dotiku s suho zemljo

giblje samo levo roko,

gibanje je neenakomerno.

Ob dotiku z mokro obrača

telo in glavo v levo, gibanje

obeh rok je hitro in

neenakomerno.

Vaja 2 – Modeliranje z lepilom na prstih.

Preglednica 29: Modeliranje z lepilom na roki.


Odziv na dotik Ob dotiku izmika

roko.

Ob dotiku lepila

pokrči roko.

Ob dotiku izmika

roko.


- 65 -

Raven manipulacije

z lepilom na prtih

Dlan ima odprto, se

ne dotika s prsti

predela z lepilom.

Ko se predela

dotikam jaz, skuša

umakniti roko.

Poskušam, da se

dotakne predela s

svojo drugo roko,

vendar se upira.

Predela z lepilom se

ne dotika, tudi ko ji

vodim tja drugo

roko, jo izmika.

Predela z lepilom se

ne dotika, roko

izmika, na pusti, da

se jo dotikam s svojo

roko ali z njeno

drugo.

Kako dolgo otrok



kratek čas.


kratek čas.


zelo kratek čas.

Raven sproščenosti Telo je napeto. Telo se napne, je

nesproščeno.

Telo je nesproščeno,

napeto.

Izraz na obrazu Na obrazu je opaziti

nemir.

Obraz izraža nemir. Na obrazu se izraža

nemir, dela grimase,

se oglaša.

Položaj telesa Telo je pokrčeno v

sedečem položaju.

V sedečem položaju

je telo pokrčeno.

Telo pokrči, je v

sedečem položaju.

Gibanje telesa Glavo obrača v levo

in desno. Z desno

roko odriva mojo

roko, z levo, ki je

namazana, pa opleta

pred sabo.

Z obema rokama

odriva moje roke

stran, gibanje je

hitro in

neenakomerno.

Glavo obrača v levo.

S telesom se obrača

stran, glavo obrača v

levo. Z rokami

opleta pred sabo, ne

pusti, da jo primem,

roke izmika.


- 66 -


Vaja 1 – Otrokovo sledenje lučki.

Preglednica 30: Spodbujanje vidnega zaznavanja z lučjo.


Odziv na svetlobo Ob svetlobi glavo

obrne v smer izvora,

usmeri tudi pogled.

Ob svetlobi rahlo

trzne, obrne glavo in

usmeri pogled proti

svetlobi.

Glavo in oči usmeri

proti svetlobi, na

začetku trzne.

Gibanje oči Z očmi sledi

premikanju svetlobe.

Oči giblje v smeri

svetlobe, ji sledi.

Z očmi sledi

svetlobi, jih giblje

skupaj s

premikanjem

svetlobe.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.


miren.

Obraz izraža

mirnost, zanimanje

za dogajanje.

Obraz je sproščen.


pokončnem

položaju.

Je v sedečem

položaju, sedi

pokončno.

Je v sedečem

položaju, desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Gibanje telesa Z zgornjim telesom

se počasi obrača in

sledi svetlobi, enako

počasi giblje tudi

glavo.

Z glavo in zgornjim

delom telesa sledi

svetlobi in ju obrača

v tisti smeri.

Glavo in zgornji del

telesa obrača proti

svetlobi.


- 67 -

Vaja 2 – Otrokovo zaznavanje različne jakosti svetlobe.

Preglednica 31: Spodbujanje vidnega zaznavanja z različno jakostjo svetlobe.


Odziv na svetlobo Pri manjši svetlobi

se ne odziva,

umakne pogled in

obrne glavo stran, ko

je svetloba močnejša

ponovno pogleda v

smeri svetlobe.

Pri močni svetlobi

usmeri pogled in

glavo v smeri

svetlobe, ko se

zmanjša jakost

svetlobe, s pogledom

ne sledi več, glavo

obrne stran.

Ko je svetloba

močna, usmeri

pogled in glavo smer

svetlobe, ko jo

zmanjšana svetloba

se ne odziva, ne

usmerja pogleda v

smeri svetlobe.

Gibanje oči Pri močnejši svetlobi

giblje oči s svetlobo,

pri manjši jakosti oči

gibanju svetlobe ne

sledijo več.

Ko je svetloba nizka,

oči ne giblje z

gibanjem svetlobe.

Šele ko je svetloba

ponovno močnejša,

giblje oči in sledi

svetlobi.

Pri nizki svetlobi oči

ne sledijo svetlobi,

ko jo povečam, oči

ponovno sledijo

svetlobi.


sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Telo je

sproščeno.

Izraz na obrazu Obraz je sproščen.

Pri visoki jakosti

svetlobe se kaže

zanimanje, pri

manjši zanimanja ni

več.


Pri višji jakosti

svetlobe kaže na

obrazu radovednost,

ki z nižanjem jakosti

izginja.


Ob visoki jakosti

svetlobe je na obrazu

videti zanimanje, pri

nižji izgine.


položaju, nagnjeno

na levo stran, kjer je

naslonjeno na levo

roko.

Telo je v sedečem

položaju, sedi

pokončno, desno

nogo ima spodvito

pod levo.

Je v sedečem

položaju, z levo roko

se naslanja na levo

stran.

Gibanje telesa Pri visoki jakosti Zgornji del telesa in Počasi giblje zgornji


- 68 -

svetlobe giblje

zgornji del telesa in

glavo v smeri

svetlobe, pri manjši

se ne giblje.

glavo giblje v smeri

svetlobe, ko je le-ta

visoka, pri manjši pa

ne.

del telesa in glavo v

smeri visoke jakosti

svetlobe, pri manjši

jakosti svetlobe se

ne giblje.

Vaja 3 – Otrokovo odzivanje na barve (rdeča, rjava).

Preglednica 32: Spodbujanje vidnega zaznavanja z rdečo in rjavo barvo.


Odziv na barvo Z gledanjem se ne odziva na

nobeno barvo, ki je pred njo.

Ko ji pomočim roke v

barvo, želi roke izmakniti.

Vidno se ne odziva na

nobeno barvo, ne posega po

nobeni. V stiku z barvo

trzne, želi izmakniti roke.

Gibanje oči Pogleda ne usmeri v nobeno

izmed barv. Ko pride v stik

z barvo, ji oči begajo sem in

tja, pogleda ne usmeri v

dogajanje.

Ne pogleda nobene izmed

barv. V stiku z barvo ji oči

begajo sem in tja, ne

pogleda, kaj se dogaja.

Odziv na dotik Ob stiku z barvo želi

umakniti roke.

Ko ji mažem roke z barvo,

jih želi umakniti.

Raven sproščenosti Telo je na začetku

sproščeno. Ob stiku z barvo

se napne. Ko udarja po

plakatu, se ponovno sprosti.

Na začetku je sproščeno,

kasneje pa se ob stiku z

barvo napne. Ponovno se

sprosti, ko udarja po

plakatu.

Izraz na obrazu Na obrazu kaže

nezanimanje. Ko ji pomočim

roke v barvo, dela grimase,

kaže se nemir. Ko ji roke

dam na plakat, je izraz na

obrazu miren.

Na začetku kaže

nezanimanje. Ko ji nanašam

barvo na roke, kaže nemir,

dela grimase. Ob stiku s

papirjem je izraz miren.


- 69 -

Položaj telesa Je v sedečem položaju, sedi

pokončno, desno nogo ima

spodvito pod levo.

Telo je v sedečem položaju,

rahlo nagnjeno na levo.

Gibanje telesa Na začetku počasi obrača

glavo v levo. Ob stiku z

barvo je gibanje glave

hitrejše, obrača jo v levo in

desno. Po plakatu udarja

samo z levo roko, desno ji

vodim.

Ob stiku z barvo zmajuje z

glavo, gibanje je

neenakomerno. Po plakatu

udarja samo z levo roko,

desno jih vodim.


- 70 -

4.5. Sinteza posameznih vaj


Na vseh srečanjih je Evelin kazala pozitiven odziv ob ljubkovanju, božanju in dotikanju

njenega telesa. Telo je bilo ob tem sproščeno, izraz na obrazu miren. Gibanje rok, glave je

bilo počasno, umirjeno. Raje je imela, da se jo dotikam jaz, kot pa, da sem vodila njene

roke, da sem se z njimi dotikala mojega ali svojega telesa. Rada se je stisnila in ob tesnem

stiku doživljala zadovoljstvo. Sklepam, da ob tem čuti ugodje in doživlja občutek varnosti

in zaščite.


Pri vseh vajah (vlečenje blazine, guganje na kolenih, guganje v rjuhi, zavijanje v rjuho) je

Evelin bila sproščena, na obrazu se je videlo veselje. Bolj intenzivne, kot so bile vibracije,

večje ugodje je kazala, bodisi s smehom ali sproščenim gibanjem rok in nog. Ob guganju

na kolenih in zavijanju v rjuho se je rada stisnila k meni. Iskala je še tesnejši stik.


Masiranja dlesni sploh ni pustila; ne s svojimi prsti, še manj z mojim prstom. Vztrajno je

obračala glavo stran in tudi z roko nakazala, da si tega ne želi. Ko pa je imela okoli ust in

na ustnicah namazano marmelado, se je tega predela dotikala, okušala in bila ob tem

sproščena.


Pri zaznavanju različnih vonjev sem želela videti, kako se Evelin odziva na dva popolnoma

različna vonja. Intenzivni vonj kisa ji zagotovo ni bil všeč, kar je jasno pokazala z odzivom

celotnega telesa, medtem ko je bil parfum po drugi strani zanjo prijetnega vonja in se ni

odmaknila. Sklepam, da zna pokazati, kaj ji je všeč in kaj ne po vonju.


Pri okušanju štirih glavnih okusov, slano, sladko, kislo in grenko je Evelin jasno pokazala,

kaj ji je všeč in kaj ne. Pri slanem in sladkem je bila sproščena, ni kazala nobenega nemira.

Sladko ji je bilo še posebej všeč. Kislo in grenko pa je pri njej sprožilo nemir, jasno je

pokazala, da tega ne mara. Okusi so bili med sabo izrazito različni, intenzivni in takšen je


- 71 -

bil tudi njen odziv. Sklepam, da prepoznava in zaznava štiri glavne okuse in zna med njimi

razlikovati, po tem, ko s telesom in izrazom na obrazu pokaže, ali pri tem doživlja ugodje

ali neugodje.


Evelin se je na različne zvoke in jakost pozitivno odzivala. Zvoku je sledila s celim

telesom, pri tem pa kazala zadovoljstvo na obrazu z gibanjem rok. Pri ploskanju z njenimi

rokami je jasno pokazala, da tega ne mara. Sploh ni bila pozorna na zvok, ki ga je s

ploskanjem proizvajala, saj je želela le, da jo izpustim. Bolj intenziven, kot je bil zvok, bolj

se je odzvala. Glasba je nanjo delovala pomirjujoče.


Pri govornih spodbudah se je Evelin odzvala pri vajah zelo različno. V prvem primeru, ko

sem jo samo držala za roke in izgovarjala izštevanki, je bila sproščena, vesela, mirna. Pri

drugi vaji, ko sem z gibanjem njenih rok želela ponazoriti jakost in ritem izštevank, pa je

pokazala nezadovoljstvo, nemir. Ponovno se je pokazalo, da ne mara, če ji nekdo vodi

roke.


Pri vajah tipno-prijemalnega zaznavanja je Evelin lepo sodelovala in posegala po

predmetih, ki sem ji jih ponudila. Ob prijemanju mehkih predmetov je bila sproščena,

vsakega je ponesla k levemu licu, se dotaknila ustnic. O prijemanju trdih predmetov ni

vztrajala tako dolgo kot pri mehkih predmetih, ni jih držala dolgo v roki ali ob licu. Pri

gladkih predmetih je bilo trajanje tipanja, držanja predmeta še krajše, ni je zanimalo dovolj

oz. dražljaj ni bil dovolj močan. Ob prijemanju in tipanju hrapavih predmetov je vztrajala

dlje časa, jih obračala v rokah, podržala ob licu. Sklepam, da so pri njej vzbudili dovolj

intenzivne, prijetne dražljaje. Mrzle plastenke vode se je samo dotaknila, ni je želela prijeti

v roko ali karkoli z njo početi. Ob stiku ji je bilo neprijetno, telo je bilo nesproščeno.

Podobno je bilo pri plastenki s toplo vodo, samo prijela jo je in izpustila. Pri mrzlem in

toplem predmetu sklepam, da je pri njej vzbudil preveč intenzivne občutke. Tipanje in

prijemanje koruze ji je bilo všeč. Koruzo je grabila z levo roko, po njej tolkla, bila

sproščena. V dejavnosti je vztrajala kar nekaj časa. Pri tipanju pene za britje se je izkazalo,

da ne mara prijemati mokrih, mastnih stvari, saj se je pene samo dotaknila. Postala je

nemirna. Pri vseh dejavnostih je po predmetu posegla samo z levo roko, z desno se je nato


- 72 -

predmeta smo dotaknila. Prav tako je vsak predmet, ki jo je zanimal, podržala samo ob

levem lici. Na podlagi opažanj sklepam, da je njena prednostna stran leva.


Po vseh predmetih, ki so bili pred njo, je posegala sama, z levo roko. Pri mehkem

predmetu je vztrajala v dejavnosti dlje kot pri trdem. Ves čas je bila sproščena. Obe žogici,

z mehkimi in trdimi izrastki, je v rokah držala dlje časa, se z njima dotikala obraza, dala k

ustom. Obe imata takšno površino, da sprožata močne dražljaje, kar ji je ustrezalo.

Nobenega predmeta ji ni bilo potrebno dati v roko, pobirala jih je sama, vendar ponovno

samo z levo roko.

4.5.10. Modeliranje

Pri dotikanju in modeliranju z zemljo je bila velika razlika pri suhi in mokri zemlji. Pri

suhi zemlji je Evelin po njej udarjala, jo grabila ter kar nekaj časa vztrajala v dejavnosti.

Bila je sproščena V nasprotju pa je pri mokri zemlji bila dejavnost zelo kratka, saj se je

zemlje samo dotaknila in je ni želela prijeti. Postala je nemirna. Pri namazanem lepilu na

levi roki, ki sem jo izbrala zato, ker sem na podlagi opazovanja sklepala, da je prednostna,

je postala nemirna, ni se želela roke dotakniti ali dovoliti, da se je dotikam jaz. Očitno ne

mara lepljivega občutka, ji je neprijeten.


Evelinino vidno zaznavanje je glede na opažanja odvisno od intenzitete dražljaje. Pri

manjši jakosti svetlobe se ne odziva, medtem ko pri močnejši jakosti svetlobi sledi s

pogledom. Pri barvah sem opazila, da je različne barve niso zanimala, po njih ni posegla ali

jih sploh pogledala. Sklepam, da je bil dražljaj premalo intenziven.


- 73 -

4.6. Odgovori na raziskovalna vprašanja

1. Katere so značilnosti otroka z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo

corpus callosum?

Popolno pomanjkanje strukture corpus callosuma, torej strukture, ki povezuje levo in

desno možgansko hemisfero, prinaša s seboj določene značilnosti in motnje v delovanje

takšnega otroka.

Zanje je značilno, da imajo običajno zamude pri doseganju razvojnih mejnikov. Ti mejniki

so hoja, govor, usvajanje socialnih veščin, slaba koordinacija na splošno, predvsem pa

vplivajo na sposobnost koordinacije leve in desne roke ter noge (What is agenesis of the

corpus callosum?, b.d.).

Pogosto se pojavljajo tudi težave na področju fizične pripravljenosti in zdravja. Sem

spadajo tako težave na področju vida, nizkega mišičnega tonusa, težave pri hranjenju,

nenormalne oblike glave in obrazne poteze, motnje sluha in druge motnje, ki vplivajo na

nadaljnji razvoj otroka.

Težave se kažejo tudi na socialno vedenjskem področju. Po eni strani so takšni otroci

dobro razpoloženi in uživajo v družbi z drugimi, vendar so večkrat nemirni, imajo

pomanjkanje lastnega zavedanja in težko ohranjajo pozornost. Na kognitivnem področju se

lahko izkaže, da ima posameznik normalno inteligenco, a se sooča z drugimi kognitivnimi

težavami – od tega, da prihaja do zamude pri govoru, težav pri razlagi neverbalne

komunikacije, težav pri reševanju kompleksnih nalog, abstraktnega razmišljanja in

razumevanja sarkazma (What is agenesis of the corpus callosum (ACC)?. b.d.).

Če pa ima otrok poleg popolne odsotnosti strukture corpus callosum še delecijo

kromosoma, se težave na vseh področjih njegovega razvoja samo še povečujejo.

Za otroke, ki imajo delecijo 1q43 kromosoma, pri katerem manjka del kromosoma na

dolgem kraku, je značilna hipotonija, epileptični napadi, težave pri hranjenju, učenju,

bolezni srca, strukturne anomalije možganov …


- 74 -

Pri hranjenju pride pogosto do težav pri žvečenju in je potrebno hrano pasirati ali narezati

na majhne koščke. Na področju učenja je značilno, da imajo zaradi nizkega mišičnega

tonusa težave pri pisanju in risanju. Pri učenju potrebujejo veliko podpore, spodbude in

prilagajanja. Nekateri se tako naučijo preprostega risanja ali celo pisanja svojega imena.

Zanje je značilno tudi, da prihaja do velikih zamud pri sposobnosti govora. Velika

verjetnost pa je tudi, da je govor popolnoma odsoten. Tako lahko imamo na eni strani

otroke, ki svoje potrebe sporočajo s preprostimi besedami, in na drugi strani otroke, ki

lahko le z očesnim kontaktom, kretnjami, vokalnim oglašanjem sporočajo, kaj želijo. Za

otroke z delecijo 1q43 kromosoma so značilne tudi težave tako na področju grobe kot tudi

fine motorike. Tako lahko traja dlje časa, da se bodo obračali, sedeli, plazili in hodili, ali pa

do stopnje, ko bodo lahko hodili, sploh ne bodo prišli. Enako je pri fini motoriki, saj je

zanje značilno, da traja dlje časa, da zgrabijo predmet, držijo steklenico, da se sami hranijo,

oblačijo. Možno je, da do tega nikoli ne pride in da stalno potrebujejo pomoč (Barry,

2013).

Vse te značilnosti so odvisne od tega, kolikšen del kromosoma manjka, kar pa je skoraj

nemogoče ugotoviti.

Pri Evelin je tako značilno, da ima slab mišični tonus, slabo koordinacijo rok, nog,

epileptične napade, težave pri hranjenju (hrano ji pasirajo), ne hrani se sama, sicer se sama

usede, vendar se ne plazi, komunicira s kretnjami in vokalizacijo. Kako daleč bo šel njen

razvoj, je težko napovedati, saj gre za težjo genetsko motnjo.



- 75 -

2. Kako otrok z delecijo 1q43 kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum

razume različne senzomotorične dražljaje in kako se nanje odziva?

Na podlagi opazovanj različnih senzomotoričnih vaj z Evelin, ki ima delecijo 1q43

kromosoma in nerazvito strukturo corpus callosum, lahko rečemo, da se na

senzomotorične dražljaje odziva različno, odvisno od intenzitete dražljaja oziroma ali ji le-

ti prinašajo ugodje ali neugodje.

Na dotike, ljubkovanje, objemanje, tesen telesni stik so njeni odzivi pozitivni, je mirna,

telo sproščeno, na obrazu je opaziti veselje. Vibratorske stimulacije, kot je guganje na

kolenih, vlečenje blazine, guganje v rjuhi, doživlja kot ugodne, prijetno ji je, telo je

sproščeno. Močnejše, kot je tresenje, intenzivneje jih doživlja, bolj pozitiven je njen odziv

nanje. To se vidi na njenem obrazu in gibanjem telesa.

Zaznavanje vonja in okušanja je med seboj tesno povezano. Ob vonjanju prijetnega vonja

(parfum) Evelin z odzivom pokaže, da ji je vonj všeč, obraz je sproščen. Kis, ki ima bolj

neprijeten in močan vonj, pa pri njej sproži nelagodje, se umika vonju. Pri okušanju

različnih okusov se izkaže, da prepoznava štiri glavne okuse (slano, sladko, kislo in

grenko) ter se nanje tudi primerno odziva. Na slano in sladko se odziva pozitivno, okus ji

je všeč, medtem ko se na kislo in grenko odziva s celim telesom, na obrazu se pokaže

nemir, grimase. Razume razliko in okuse loči med sabo.

Na slušne dražljaje in spodbude se Evelin prav tako odziva pozitivno. Na glasbo,

ropotuljico in moje ploskanje odreagira s celim telesom, zvoku sledi s telesom, glavo,

pogledom. Zvok ropotuljice in glasbe še posebej pozitivno vplivata na njen odziv. Glasba

deluje na njo tudi pomirjujoče. Ob govoru je njen odziv miren, sproščen, vendar ne mara,

če s pasivnimi gibi njenih rok ponazarjamo jakost in ritem. Ne mara vodenja rok, ni

sproščena.

Tipno-zaznavne spodbude, ki temeljijo na občutenju dotika, sem spodbudila preko

različnih materialov in predmetov, ki so si na otip zelo različni. Pri Evelin smo opazili, da

se odzivi razlikujejo glede na površino in strukturo določenega predmeta. Na mehke

predmete odreagira z ljubkovanjem predmetov, jih pridrži ob licu. Trdi predmeti ne

sprožajo velikih odzivov, se jih samo dotakne ali prime. Enako je z gladkimi predmeti.

Hrapavi predmeti so ponovno tisti, s katerimi dlje časa vztraja v stiku, z njimi operira. Na

mrzlo in hladno odreagira intenzivno, saj roke takoj umakne, kar pomeni, da čuti in

zaznava različno temperaturo, ki so ji neprijetne na otip. Neprijeten odziv je bil viden tudi


- 76 -

pri peni za britje, pri kateri je Evelin ob stiku z njo roko takoj umaknila. Pri škatli s koruzo

je ponovno videti pozitiven odziv. Evelin koruzo grabi, po njej udarja, telo je sproščeno.

Že pri mehkih, trdih, gladkih in hrapavih predmetih se izkaže, kateri pri Evelin sprožajo

pozitivne občutke, kateri jo bolj stimulirajo, s katerimi dlje vztraja v dejavnosti. Podobno

se je izkazalo pri predmetih, ki so ji bili na voljo pri vaji, kjer sem želela oceniti raven

manipulacije z različnimi predmeti. Žogici z izrastki pri Evelin sprožata dovolj močne

dražljaje, da v dejavnosti vztraja kar nekaj časa, se z njima dotika lica, ust, ju pridrži pred

sabo. Torej sklepam, da je čas vztrajanja v dejavnosti odvisen od tega, kako močne

dražljaje in pozitivne občutke sproža posamezen predmet.

Evelin pri vaji s suho in mokro zemljo in lepilom na njenih prstih z odzivom jasno pokaže,

kaj ji je všeč in kaj ne. Brskanje, prijemanje suhe zemlje je zanjo sprejemljivo, je

sproščena. Prijemanje mokre zemlje ali dotikanje roke, na kateri ima lepilo, pa je zanjo

neprijetno. Odziva se negativno, obojega se ne želi dotikati, kar pokaže z odmikanjem rok

in nemirnim izrazom na obrazu.

Pri zadnji vaji, spodbujanje vidnega zaznavanja, se izkaže, da Evelin odreagira samo na

močne spodbude. S pogledom sledi močni jakosti svetlobe, medtem ko pri nižji ni več

pozorna in se nanjo ne odziva. Pri zaznavanju rjave in rdeče barve Evelin ne pokaže

nobenega zanimanja, sploh ju ne pogleda.

Iz opisov je razvidno, da se Evelin odziva na različne stimulacije na različnih področjih,

vendar le, če so ti stimulanti dovolj močni in zanjo prijetni.


- 77 -

5. ZAKLJUČEK

Ob izbiranju teme diplomske naloge smo želeli izbrati takšno temo, ki nam bo pomagala

pridobiti novo znanje in izkušnje pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Ko smo se

odločili za to temo, smo ugotovili, da je o tej temi zelo malo literature. O deleciji 1q43

kromosoma v slovenščini praktično nismo našli ničesar, zelo malo pa je tudi tuje literature.

Zakaj je temu tako, nam je bilo takoj jasno, ko smo pričeli prebirati tuje forume, strokovne

spletne strani in ugotovili, da je to področje zelo slabo raziskano. Ker gre za tako redko

diagnozo in kombinacijo dveh motenj, smo z diplomskim delom želeli narediti korak

naprej pri proučevanju te motnje. Naj samo omenimo, da so s tovrstno motnjo v Sloveniji

identificirane samo tri osebe. Drug razlog za izbor teme je bil tudi ta, da Evelin poznamo

že od rojstva in spremljamo njen razvoj, napredek, trdo delo staršev ter vseh, ki z njo

delajo že od začetka.

Pri posamezniku s tovrstno motnjo je težko določiti, kako visoko bo napredoval, saj je

nemogoče določiti, kolikšen del kromosoma manjka ter na kaj vse vpliva ta manjkajoči

del. Zato je tudi znotraj te motnje spekter posameznikov, ki imajo sicer isto motnjo, a

njihov razvoj poteka povsem različno. V delu smo na kratko predstavili osnovne

značilnosti posameznika s tovrstno motnjo, ki pa zagotovo močno vplivajo na njegov

nadaljnji razvoj.

Na splošno vemo, da potrebujejo otroci z motnjami v duševnem razvoju čim več izkušenj

na različnih senzomotoričnih področjih, ki jim bodo pomagali, da bo šel njihov razvoj

naprej. Pri Evelin smo zato začeli z osnovami; od zaznavanja in občutenja lastnega telesa,

ravnotežja, okušalnih, vidnih, slušnih in tipnih zaznav. Vse vaje smo pripravili s pomočjo

somentorice, ki ji je to področje blizu in mi je bila v veliko pomoč.

Pri delu z Evelin smo hitro spoznali, kaj ji je všeč, česa ne mara, da potrebuje veliko

tesnega telesnega stika, ljubkovanja in občutka varnosti. Veliko so nam pri tem pomagali

njeni starši, ki so bili ves čas na razpolago, nam dovolili vpogled v dokumentacijo, delili z

nami svojo zgodbo ter nam dali tudi nekaj dobrih nasvetov, kako delati z Evelin.

Izkušnje pri delu z Evelin so pokazale, kako pomembno je pravilno zaznavanje sveta okoli

nas ter kako pomembno vlogo pri tem igrajo naši odzivi na različne dražljaje, ki prihajajo

iz okolja. Preko teh izkušenj se vsak posameznik uči, jih prenaša na nove situacije, ki mu

nato pomagajo soočati se z novimi izzivi v vsakdanjem življenju.


- 78 -

Evelin je preko različnih vaj, ki so v nalogi opisane, pokazala, da se odziva na zunanje

dražljaje, zaznava okolje, občuti svoje telo, vendar potrebuje močne spodbude.

Za nadaljnje delo z njo predlagamo, da se ji omogoči čim več različnih senzomotoričnih

izkušenj, ki bodo spodbujali njen nadaljnji razvoj. Izkušnje, ki bodo sprožale različne

občutke – tako pozitivne kot negativne.

Predlogi staršem za delo z Evelin

V nadalje predlagamo staršem, da z Evelin doma in v vsakdanjem življenju delajo s

pomočjo igre. Preko različnih spodbud in situacij ji bodo omogočali pridobivati nove

izkušnje in s tem pripomogli njenemu senzomotoričnemu razvoju. Vsako dejavnost naj

Evelin tudi opisujejo z besedami.

Predlog 1

Evelin ima rada glasbo, nanjo se odziva in zvoku tudi sledi s pogledom ter telesom. Ob

skupnem prepevanju, igranju na kitaro naj poskušajo kombinirati glasno-tiho ter hitro-

počasno petje.

Predlog 2

Ob družinskem kolesarjenju naj izbirajo različne podloge. Kolesarjenje po makadamu

(tresenje), kolesarjenje po travi, po asfaltu.

Predlog 3

Evelin ima zelo rada dotik, božanje, objemanje. Zvečer, ko jo bodo položili spati, jo lahko

po licu, rokah, nogah božajo z različnimi materiali.

Predlagamo: volnene rokavice, vato, svileno ruto, plišasto igračo.

Predlog 4

Evelin naj omogočijo okušanje različnih okusov hrane. Predlagamo, da ji njeno najljubšo

hrano dajo enkrat bolj hladno, enkrat bolj toplo (ne preveč), manj slano. Prav tako naj ji

dajo za poskusit čim bolj različno hrano z različnimi okusi, da bo imela pisano izkušnjo

zaznavanja različnih okusov.


- 79 -

Predlog 5

Preko skupnega ustvarjanja s prstnimi barvami lahko naredite odtise družinskih članov. Pri

tem lahko sodelujejo prav vsi. Poskrbite za primerno zaščito, dovolj prostora, prstne barve

in veliko dobre volje. Vsakemu otroku namažite roko z barvo, ki jo naj odtisnejo na plakat.

Evelin bo pri tem zagotovo potrebovala pomoč. Predlagamo, da Evelin dlan namažeta brat

in sestra.

Predlogi za delo v vrtcu

V vrtcu, kamor je vključena v skupino, dobi že veliko spodbud. Ker je že dovolj

samostojna, sama sedi, ni potrebe, da je toliko umaknjena iz skupine. Predlagamo, da

postopoma (minuto za minuto) podaljšujejo čas, ko je prisotna v skupini.

Problem je, ker bo Evelin morala kmalu zapustiti vrtec, zato je nujno potrebno, da bo v

okolju, kamor bo kasneje vključena, deležna vsaj toliko spodbud, podpore in pomoči kot v

vrtcu.


- 80 -


- 81 -

6. VIRI IN LITERATURA

Ayres, A. J. in Robbins, J. (2005). Sensory Integration and the Child. Los Angeles.

Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=-

7NeFNFswo0C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false (3.8.2016)

Barry, B. (2013). 1q4 deletions: from 1q42 and beyond. Unique. Str. 1-24. Pridobljeno s

http://www.rarechromo.org/information/chromosome%20%201/1q4%20deletions%20ftnw

.pdf (15. 3. 2016).

Corpus Callosum. Pridobljeno s http://www.healthline.com/human-body-maps/corpus-

callosum (12. 3. 2016).

Corpus Callosum Disorders. Pridobljeno s http://nodcc.org/corpus-callosum-disorders/

(12. 3. 2016).

Groleger Sršen, Katja. in Korelc, S. (2012). Motnje čutilnih in prepoznavnih sposobnostih

pri otrocih in njihov pomen v razvoju otroka. Rehabilitacija - letn. XI, št. 1., str 65-73.

Pridobljeno s http://ibmi.mf.uni-

lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p083-090.pdf (13. 5. 2016).

Kastelic, L. Metodika predšolske vzgoje otrok z motnjami in metodika dela z otroki z

zmernimi, s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju. Zapisi posameznih predavanj

za študente SRP.

Kesper, G. in Hottinger, C. (1993). Mototherapie bei Sensorischen Integrationsstörungen:

eine Anleitung zur praxis. München: Basel.

Korelc, S. in Groleger Sršen, Katja. (2013). Motnje senzorne integracije in možnosti

terapevtske obravnave. Rehabilitacija - letn. XII, št. 2., str 83-89. Pridobljeno s

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p083-090.pdf (14.

5. 2016).

https://books.google.si/books?id=-7NeFNFswo0C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false

https://books.google.si/books?id=-7NeFNFswo0C&printsec=frontcover#v=onepage&q&f=false

http://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p083-090.pdf%20(14


- 82 -

Kraljič, D. (2001). Mojster, kako si se tega naučil? Učenje zaznavanja skozi igro.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Kremžar, B. in Petelin, M. (2000). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za

metopedagogiko in psihomotoriko.

Kromosomske spremembe. Informacije za paciente in njihove družine. (2009). Ljubljana.

Inštitut za medicinsko genetiko. Pridobljeno s

http://www.eurogentest.org/fileadmin/templates/eugt/leaflets/pdf/slovene/chromosome_ch

anges.pdf (17.3. 2016).

Kurikulum za vrtce (1999). Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf

(8. 5. 2016).

Marjanovič, Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Razprave filozofske

fakultete. Ljubljana: Rokus.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul

Razvoj in učenej predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana:

Grafenauer založba.

Rajtmajer, D. (1988). Metodika telesne vzgoje. Predšolska vzgoja – I. knjiga. Maribor:

Pedagoška fakulteta.

Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje. Predšolska vzgoja – II. knjiga. Maribor:

Pedagoška fakulteta.

Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. Ljubljana:

fakulteta za telesno kulturo.

What is agenesis of the corpus callosum (ACC)? Pridobljeno s

https://umaine.edu/edhd/research/acc/what-is-agenesis-of-the-corpus-callosum-acc/ (12. 3.

2016).


- 83 -

What is agenesis of the corpus callosum ? Pridobljeno s

http://www.ninds.nih.gov/disorders/agenesis/agenesis.htm (13.3.2016)


- 84 -


- 85 -

7. PRILOGE

7.1. Soglasje staršev

SOGLASJE

Spodaj podpisani ________________________ dovoljujem in soglašam, da se ime mojega

otroka Evelin Strajanar lahko objavi v diplomski nalogi Blažke Merkac.

Kraj in datum: Ljubljana, 2. 9. 2016 Podpis:


- 86 -

Documents

DIPLOMSKO DELO - pefprints.pef.uni-lj.sipefprints.pef.uni-lj.si/4220/1/Diplomsko_delo_Blažka_Merkac_Senzomotorična... · Nesem sončnico na rami, zlat metulj je vzplavav nanjo,