DIPLOMSKO DELO NIVES AGI - share.upr.si · ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem prof. doc. dr. Urbanu Vehovarju, ker me je sprejel pod svoje mentorstvo, bil strpen in odziven ter me s svojimi

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

NIVES AGI

KOPER 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program

prve stopnje Edukacijske vede

Diplomsko delo

PRIMERJAVA DRUŽINSKIH ŽIVLJENJ

ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV PREPOVEDANIH

DROG IN ZDRAVLJENIH UPORABNIKOV

ALKOHOLA

Nives Agi!

Koper 2018

Mentor: doc. dr. Urban Vehovar

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem prof. doc. dr. Urbanu Vehovarju, ker me je sprejel pod svoje

mentorstvo, bil strpen in odziven ter me s svojimi nasveti vodil v pravo smer.

Zahvala gre tudi moji družini in fantu Aljažu, saj so me podpirali in verjeli vame.

Prav tako bi se rada zahvalila vsem sodelujo im v raziskavi, ker so z mano delili

svoje zgodbe ter Žanin !opi iz Društva SVIT Koper za svetovanje in pomo pri

opravljanju intervjujev.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Nives Agi", študentka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje

Edukacijske vede,

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Primerjava družinskih življenj zdravljenih

uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih uporabnikov alkohola

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

IZVLE"EK

Tema diplomskega dela se nanaša na podro je odvisnosti od prepovedanih drog in

odvisnosti od alkohola, pri emer smo primerjali kriterije odvisnosti obeh podro ij med

seboj. V nadaljevanju smo na kratko predstavili družbene razmere in z njimi povezano

problematiko prepovedanih drog ter problematiko uporabe alkohola. Navedli smo

zakonske osnove tako na podro ju prepovedanih drog kot tudi alkohola, le-te se med

seboj razlikujejo pri dolo anju legalnosti omenjenih dveh psihoaktivnih snovi.

V diplomskem delu je poudarek predvsem na družinskem okolju posameznikov,

odvisnih od prepovedanih drog, in posameznikov, odvisnih od alkohola, saj s svojo

uporabo ne škodujejo le sebi, temve tudi svojim družinskim lanom. Primerjali smo

družinske zgodovine posameznikov, odvisnih od alkohola, in posameznikov, odvisnih od

prepovedanih drog.

V nadaljevanju smo predstavili raziskovalni problem in namen, cilje ter raziskovalna

vprašanja. Odgovore smo pridobili s strukturiranimi intervjuji, ki smo jih opravljali z

uporabniki prepovedanih drog in uporabniki alkohola ter jih med seboj primerjali in

interpretirali rezultate s kodiranjem. Na koncu smo odgovorili na raziskovalna vprašanja,

ki smo si jih zadali, ter potrdili naše zastavljene cilje. Ugotovili smo, da so si družinska

življenja uporabnikov alkohola in uporabnikov prepovedanih drog med seboj podobna in

da so negativne posledice uporabe trajne ter se poznajo na razli nih življenjskih

podro jih tako uporabnikov kot njihovih družinskih lanov.

Klju#ne besede: odvisnost, prepovedane droge, alkohol, družina, zdravljenje

odvisnosti.

ABSTRACT

Comparison of family lives of treaded drug users with family lives of treated alcoholics

The topic of the degree paper refers to the field of addiction to illegal substances

and to the alcohol addiction. We have compared the criteria of one addiction to another.

Further on, we have shortly presented the social conditions and with it connected issues

of illegal substances and the problems of alcohol usage. We have stated the legal bases

not only in the field of illegal substances, but also in the field of alcohol, these two differ

from each other in the determination of legality of the two mentioned psychoactive

substances.

The emphasis is put especially on family environment of individuals who are affected

with drug dependence and are alcohol dependent, since they do not only hurt themselves

but also their family members. We have compared the history of families of individuals,

who were addicted to alcohol and individuals, who were addicted do illegal substances.

Further on, we have presented the problem of the research and the reason, goal

and research questions. We have acquired the answers with structural interviews of

users of illegal substances and alcohol. The interviews were then compared to

eachother, the results were later interpreted with coding. At the end we answered to our

research questions and confirmed our thesis goals. We have established that the family

lives of alcohol users appear similar to one another. We have also established that the

negative consequences are permanent and that they do influence the lives of users and

their family members in different ways.

Keywords: addiction, illegal substances, alcohol, family, treatment of addiction.

KAZALO

1 UVOD ....................................................................................................................1

2 ODVISNOST ..........................................................................................................3

3 PREPOVEDANE DROGE ......................................................................................5

3.1 Problematika prepovedanih drog, rekreativna uporaba in razmere v družbi ....5

3.2 Zakonske osnove na podro ju prepovedanih drog ..........................................6

3.3 Statistika uporabe prepovedanih drog v Evropi v letu 2015 .............................6

3.4 Statistika uporabe prepovedanih drog v Sloveniji v letu 2015 ..........................7

4 ALKOHOL ..............................................................................................................9

4.1 Uživanje alkoholnih pija v družbi ....................................................................9

4.2 Zakonske osnove na podro ju alkohola ..........................................................9

4.3 Evropska poro ila rabe alkohola v letu 2015 ...................................................9

4.4 Registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2015......................................10

5 UPORABNIKI PREPOVEDANIH DROG IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE .................12

6 ALKOHOLIZEM V DRUŽINI .................................................................................14

7 EMPIRI!NI DEL...................................................................................................17

7.1 Metodologija ..................................................................................................17

7.1.1 Raziskovalna metoda .............................................................................17

7.1.2 Vklju eni v raziskavo ..............................................................................17

7.1.3 Tehnika zbiranja podatkov .....................................................................17

7.1.4 Proces zbiranja podatkov .......................................................................17

7.1.5 Obdelava podatkov ................................................................................17

7.2 Rezultati ........................................................................................................17

8 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................21

9 VIRI IN LITERATURA ..........................................................................................25

10 PRILOGE .........................................................................................................28

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Transkripcija intervjuja .................................................................................28








KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Kriteriji odvisnosti (Auer, 2001; Auer 2002) ............................................4

Agi", Nives (2018): Primerjava družinskih življenj zdravljenih uporabnikov prepovedanih drog in zdravljenih

uporabnikov alkohola. Diplomsko delo. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Vsak lovek ima svojevrsten na in spoprijemanja z življenjem. Vsakodnevne težave

vsak posameznik rešuje druga e, nekateri se odlo ijo za kratkotrajno rešitev, tj. uporabo

razli nih psihoaktivnih substanc, za katere so zna ilne spremembe zaznavanja, po utja

in vedenja. Tako alkohol kot prepovedane droge spadajo med psihoaktivne substance,

ki omogo ajo odtujitev od realnega razmišljanja in vsakodnevnih tegob, kar pa je eden

izmed glavnih razlogov za uporabo. Vendar uporabniki pozabljajo, da je to le neka

trenutna rešitev z veliko negativnimi posledicami. Potrebno se je zavedati, da tudi zgolj

ob asna uporaba alkohola in prepovedanih drog ni neškodljiva in brez posledic, saj se

lahko prav tako razvije odvisnost. Uporaba prepovedanih drog in alkohola je kljub

opozarjanju na negativne posledice vsesplošno razširjena. Vpliv ima tako na

posameznika, ki je odvisen, kot tudi na njegove družinske lane.

Družina je prva skupnost, v katero se rodimo, in prav zaradi tega pomembno vpliva

na razvoj in nadaljnje življenje posameznikov. Tako družinska problematika kot moteni

medosebni odnosi so klju nega pomena pri razvoju odvisnosti od razli nih substanc.

Pogosto so krive predvsem travme in stiske, ki jih otrok doživlja v družinskem okolju in

ima tako potrebo po lajšanju teh stisk z uporabo psihoaktivnih substanc. Seveda so pa

tudi izjeme, ko so posamezniki iz radovednosti in rekreacijske uporabe postali odvisni od

prepovedanih drog oz. alkohola in s tem povzro ili nešteto težav sebi in svojim bližnjim.

Poznamo torej odvisnost od alkohola in odvisnost od prepovedanih drog in za obe

odvisnosti je potrebno zdravljenje. Težav z odvisnostjo nimajo samo uporabniki, ampak

na nek na in tudi njihovi svojci, saj se zaradi družinskih vezi na eloma ne morejo

odmakniti od uporabnika in mu želijo stati ob strani. Tako prepovedane droge kot tudi

alkohol lahko vodijo v razpad družine. Obe odvisnosti sta za posameznike škodljivi in sta

glede na negativne posledice, ki jih prinašata, med seboj primerljivi, kar pa ne velja za

snovi, ki ju povzro ata. Pitje alkohola se zdi v primerjavi z uživanjem prepovedanih drog

v družbi veliko bolj sprejemljivo že zaradi same legalnosti alkohola v primerjavi s

prepovedanimi drogami. Glede na Zakon o omejevanju porabe alkohola si lahko vsak,

ki je starejši od 18 let, brez težav kupi alkoholno pija o v baru oz. trgovini, posedovanje

s prepovedanimi drogami pa je glede na Zakon o proizvodnji in prometu (ZPPPD, 1999)

s prepovedanimi drogami prepovedano, temu pa sledi denarna kazen ali celo zapor.

Odvisnost je pri posameznikih težko odpravljiva, saj uporabnik ne bi bil odvisen, e

bi lahko sam odnehal. Tistim, ki se sami odlo ijo prenehati, to pogosto uspe le za kratek

as, potem pa zaradi odtegnitvene krize in predvidljivih zapletov zopet za nejo z uporabo



2

substance. V tem primeru je izredno pomembna kombinacija zdravljenja odvisnosti in

ustvene opore. Družina odvisnika ne sme zahtevati takojšnjega prenehanja uživanja,

ampak lahko za za etek predlaga zdravljenje in nudi oporo, obenem pa morajo svojci

vztrajati pri tem, da odvisna oseba ve, da odvisnosti ne bodo tolerirali (Furman Bajc idr.,

2014).

Naš raziskovalni problem se nanaša na družinsko življenje uporabnikov alkohola in

uporabnikov prepovedanih drog in njihova družinska življenja. Želeli smo prikazati

negativne posledice uporabe na uporabnika in na njegove družinske lane. Ne glede na

to, da so alkohol in prepovedane droge razli no tretirani tako v širši družbi kot v

zakonskih dolo bah, je uporaba obeh nevarna in z njo tvegamo razvoj odvisnosti ter

razkroja lastne družine. Med glavne cilje diplomskega dela spada raziskovanje in

primerjanje dogajanja in posledic v družinah, kjer je prisoten zdravljen uporabnik

prepovedanih drog in zdravljen uporabnik alkohola. Vzorec intervjuvanih je premajhen,

da bi ga lahko posploševali na širšo populacijo, zato smo naše ugotovitve primerjali z že

obstoje imi.

Pri raziskovanju smo si zastavili raziskovalna vprašanja, in sicer:

! Ali se je med intervjuvanci pojavljalo ve agresivnega vedenja v družinah, kjer je

bil prisoten odvisnik od alkohola, kot v družinah, kjer je bil prisoten odvisnik od

prepovedanih drog?

! Ali je bilo med intervjuvanci zdravljenje odvisnosti od alkohola ve krat neuspešno

v primerjavi z zdravljenjem odvisnosti od prepovedanih drog?

! Ali je bilo med intervjuvanci ve odvzemov otrok s strani CSD v družinah, kjer je

bil prisoten odvisnik od prepovedanih drog, kot v družinah, kjer je bil prisoten

odvisnik od alkohola?

! Ali so imeli intervjuvanci, ki so bili odvisni od prepovedanih drog, ve težav s

policijo kot intervjuvanci, ki so bili odvisni od alkohola?

! Ali je ve partnerjev intervjuvancev, ki so bili odvisni od prepovedanih drog,

uporabljalo prepovedane droge kot je partnerjev odvisnih od alkohola uporabljalo

alkohol?



3

2 ODVISNOST

Odvisnost oz. problemati na raba prepovedanih drog ima resne fizi ne, psihi ne in

socialne posledice. Vzro ni dejavniki, ki povzro ajo odvisnost, so kombinacija lovekovih

bioloških in psihi nih lastnosti, socialnih dejavnikov in farmakodinamskih lastnosti drog.

Ve kot je prisotnih dejavnikov tveganja, bolj globlja je odvisnost, izražanje le-teh pa se

razlikuje od odvisnika do odvisnika (Auer, 2001). Odvisnost od alkohola je prav tako

dolgotrajna in huda bolezen. Zelo dolgo namre traja, da se je bolnik sploh zaveda in se

za ne z njo spopadati (Auer, 2002).

Ramovš (1986) opredeljuje odvisnost od alkohola kot bolezen, ki povzro a psihi no

in telesno odvisnost. Razboršek in Krištof (1988) dopolnjujeta to definicijo še z

negativnimi posledicami prekomernega pitja na razli na življenjska podro ja, kot je

telesno in duševno zdravje, socialni odnosi (družina in širša družba) ter ekonomsko

stanje posameznika. Lang (1982) predpostavlja, da prekomerno pitje alkohola izhaja iz

kratkoro nih pozitivnih psiholoških u inkov alkohola, zaradi katerih posameznik

stopnjuje uporabo. Ob pitju alkohola se lahko pojavi anksioznost, ki jo posameznik želi

zmanjšati s pitjem alkohola. Posledica tega je za aran krog neustreznega reševanja

težav in zatiranja anksioznega vedenja z alkoholom. Odvisnost od alkohola je veliko ve ,

kot le fizi na odvisnost in psihološki beg. Nastane namre kot posledica socialnih

odnosov, ki mo no vplivajo na stigmatizacijo takega vedenja.

Odvisnost od prepovedanih drog povzro a spremembe psihi nega ali fizi nega

stanja organizma, ki posledi no nastane zaradi prekomerne uporabe prepovedanih drog.

Uporaba vpliva na loveško vedenje v tej smeri, da je uporabnik prisiljen kontinuirano

uporabljati prepovedano drogo z namenom doseganja njenega psihi nega u inka

(Hotujac, 1993, v Pozai", 1993). Psihi no odvisnost teže prepoznamo, saj gre za

kombinacijo notranjih duševnih stisk in številnih psihi nih stresov. Nasprotno pa pri fizi ni

odvisnosti telo uporabnika potrebuje drogo za normalno delovanje in vzpostavljanje

notranjega ravnovesja (Ber i , Tušak in Karpljuk, 2003).

Auer v svojih dveh delih navaja kriterije odvisnosti od prepovedanih drog in kriterije

odvisnosti od alkohola, ki so predstavljeni v Preglednici 1.



4

Preglednica 1: Kriteriji odvisnosti (Auer, 2001; Auer 2002)

Kriteriji odvisnosti od prepovedanih

drog (Auer, 2001)

Kriteriji odvisnosti od alkohola

(Auer, 2002)

Pojav odtegnitvene (abstinen ne) krize,

e organizem ostane brez droge.

Mo na želja oz. ob utek prisile po

uživanju alkohola.

Rast tolerance – za doseganje želenega

u inka so potrebne edalje ve je koli ine

droge.

Zmanjšana možnost nadzora vedenja,

povezanega z uživanjem alkohola.

Okupiranost z drogo. Odtegnitvena kriza ob prenehanju pitja;

potenje, tresenje rok, notranja napetost,

tesnobnost.

Trajna želja, da bi z jemanjem prenehal –

vendar neuspešna.

Toleranca na u inke alkohola.

Pomembno popuš anje v šolskih,

družinskih poklicnih in socialnih

dejavnostih.

Preokupacija z rabo alkohola.

Nadaljevanje jemanja kljub velikim

telesnim ali življenjskim težavam zaradi

tega.

Trajna raba alkohola kljub škodljivim

posledicam.



5

3 PREPOVEDANE DROGE

3.1 Problematika prepovedanih drog, rekreativna uporaba in razmere v

družbi

Mihevc in Vrli (2016) navajata, da današnjo družbo zaznamujejo hitre spremembe,

ki prinašajo vse ve je ob utke negotovosti ter pritiske pri iskanju svojega lastnega

prostora in s tem posledi no manj varnosti. Nekateri posamezniki se slabo spoprijemajo

s prehitrim tempom današnje družbe, zato se lahko pojavi destruktivna uporaba drog.

Na drugi strani pa imamo posameznike, ki prepovedane droge uporabljajo rekreativno,

z manjšimi koli inami, namen le-teh pa je predvsem užitek in sprostitev.

Rekreativna uporaba drog nastaja v specifi nih družbenih okoliš inah, zna ilnosti

le-teh pa so (Dekleva, 1999):

! razdiranje tradicionalnih moralnih avtoritet,

! vplivi globalizacijskih procesov na podro je mednarodne komunikacije,

! poudarjanje potrošništva,

! spremembe na podro ju zaposlitvenih karier, obdobij zaposlenosti in

nezaposlenosti, velika pomembnost ve kratnih prekvalifikacij med

posameznikovim delovnim obdobjem,

! pospešen tempo življenja in s tem preoblikovanje odnosov med razredi in

spoloma.

Uporaba prepovedanih drog, kot sta heroin in kokain, je ozna ena kot kaoti na oz.

destruktivna uporaba in zagotovo vodi v odvisnost (Sande, 2004). Prav ni nedolžna pa

ni niti rekreativna uporaba drog, ki je postala del zahodne kulture in predstavlja zabavo,

užitek in ugodje, saj lahko prav tako vodi v ezmerno uporabo in navsezadnje v odvisnost

(Mihevc in Vrli , 2016).

Na splošno se problematika prepovedanih drog pojavlja v vseh družbah in se bo

pojavljala v ve ji ali manjši meri tudi v prihodnosti. Splošne družbene razmere,

gospodarski položaj, politi na ureditev, vrsta prevladujo e religije in drugi globalni

družbeni dejavniki statisti no nimajo zaviralnega u inka proti pridelavi, trgovini in

uživanju drog (Kandu , 1997). Tovrstna problematika zahteva celosten pristop in

razumevanje z vidika razli nih socialnih položajev, kot so revš ina, zapostavljenost,

brezposelnost, brezdomstvo in socialna izklju enost. Izboljšani socialni položaji

posameznikov krepijo zaš ito pred uporabo prepovedanih drog (Ministrstvo za zdravje,

2007).



6

3.2 Zakonske osnove na podro#ju prepovedanih drog

V Sloveniji so bili leta 1999 in 2000 sprejeti trije zakoni s podro ja prepovedanih

drog, in sicer Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD, 1999),

ki dolo a vsako samostojno dejavnost, povezano s podro jem prepovedanih drog kot

kaznivo, Zakon o prepre evanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev

prepovedanih drog (ZPUPD, 1999), ki dolo a ukrepe, katerih namen je zmanjšati

uporabo in povpraševanje po prepovedanih drogah, ter Zakon o predhodnih sestavinah

za prepovedane droge (ZPSPD, 2000), s katerim so, preden je prenehal veljati, urejali

nadzor nad snovmi, ki bi lahko bile predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog.

Prav tako so prepovedane droge omenjene v Kazenskem zakoniku RS (KZ-1,

2008), in sicer v dveh lenih. 186. len (Neupravi ena proizvodnja in promet s

prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za

izdelavo prepovedanih drog) navaja zaporno kazen od enega do desetih letih zaradi

neupravi ene proizvodnje, predelovanja, prodajanja, ponujanja in drugih dejavnosti,

povezanih s substancami, ki so opredeljene kot prepovedane droge. Najhujša oblika

storitve kaznivega dejanja v povezavi s prepovedanimi drogami je opredeljena v tretjem

odstavku tega lena, kjer je navedeno, da se s kaznijo od pet do petnajst let kaznuje

osebe, ki se združijo v hudodelsko združbo z namenom izvrševanja tovrstnih kaznivih

dejanj. 187. len (Omogo anje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v

športu) navaja zaporno kazen od šestih mesecev do osmih let zaradi napeljevanja k

uživanju prepovedanih drog ter omogo anja prostorov za uporabo prepovedanih drog.

Dejanja prepovedanih drog, ki so izvedena v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah, se

kaznujejo z enim do osem let zaporne kazni (KZ-1, 2008).

3.3 Statistika uporabe prepovedanih drog v Evropi v letu 2015

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami je izdal Evropsko

poro ilo o drogah 2016 za leto 2015. Raziskave, ki jih izvaja center EMCDDA (2016),

zajemajo standardno populacijo, in sicer starostni skupini 15#64 let (vsi odrasli) in 15#34

let (mlajši odrasli). Statisti ni podatki kažejo, da je prepovedano drogo v zadnjem letu

uporabilo vsaj 22 milijonov odraslih Evropejcev. Vsaj enkrat v življenju pa je prepovedano

drogo uporabilo 83 milijonov, kar predstavlja skoraj etrtino odraslega prebivalstva

Evrope. Prihaja tudi do regionalnih razlik v vzorcih uporabe prepovedanih drog, in sicer

je v državah zahodne in južne Evrope vse ve ja uporaba kokaina, v severni in vzhodni

Evropi pa je izrazitejša uporaba amfetaminov. Poro ilo omenja povratek droge MDMA,

to so praški, kristali in tablete z velikim odmerkom, ki je priljubljen tako pri dolgotrajnih



7

uporabnikih kot tudi pri novi generaciji mladih uporabnikov. V zadnjem letu je MDMA

uporabilo približno 2,1 milijona mladih odraslih (15#34 let). Prav tako so v porastu nove

psihoaktivne snovi in posledi no je u inkovito in hitro odzivanje velik izziv. Najdene snovi

so v ve ini zelo strupene, tveganja za zdravje pa ve inoma neznana. Na podro ju

kriminala pa je na prvem mestu konoplja, ki je postala glavni vir prihodka za organizirani

kriminal. Kazniva dejanja, povezana s konopljo, predstavljajo kar tri etrtine vseh

kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami (Evropski center za spremljanje

drog in zasvojenosti z drogami, 2016).

Preverili smo tudi rezultate raziskave ESPAD (The European School Survey Project

on Alcohol and Other Drugs), ki poteka že od leta 1995 in raziskuje podro je odvisnosti

in uporabo psihoaktivnih snovi in alkohola. V raziskavo so vklju eni dijaki iz 35 evropskih

držav, ki so v letu raziskave dopolnili 16 let. Od vseh sodelujo ih je prepovedano drogo

vsaj enkrat v življenju poizkusilo 18 %, 2 % pa je takšnih, ki so poleg marihuane poizkusili

še katero drugo prepovedano drogo. Ugotovili smo, da je marihuana v primerjavi z

ostalimi prepovedanimi drogami (kokain, amfetamini, ekstazi itd.) veliko bolj dostopna.

Prav tako je najpogosteje uporabljena prepovedana droga, uporablja jo namre 16 %

dijakov, v ve ini jo bolj uporablja moški spol. Opažen pa je tudi porast novih psihoaktivnih

snovi, povpre je uporabe je zaenkrat 4 %. Uporaba prepovedanih drog od 2003 ne

naraš a, a vseeno ostaja na zelo visoki ravni (ESPAD, 2016).

3.4 Statistika uporabe prepovedanih drog v Sloveniji v letu 2015

Nacionalni inštitut za javno zdravstvo je izdal Nacionalno poro ilo 2016 o stanju na

podro ju prepovedanih drog v Republiki Sloveniji (NIJZ, 2016a). Podatki kažejo, da se

je med uporabniki programov zmanjševanja škode v letu 2015 povišala raba vseh

prepovedanih drog, v najvišji meri konoplja. Najbolj razširjena je uporaba amfetaminov

(24,7 %), ekstazija (24,2 %) in novih psihoaktivnih snovi (14,2 %). Substitucijsko

zdravljenje je glede na število vklju enih posameznikov doseglo vrh leta 2010 (3526),

število pa se je z leti postopoma zniževalo in je leta 2015 doseglo številko 3261. Poro ilo

je zabeležilo tudi smrti, povezane z uporabo prepovedanih drog, in sicer jih je bilo 32, od

tega 28 moških in štiri ženske. Najve smrti je povzro il heroin (15), takoj za njim pa

zastrupitev z metadonom (7). Število neposrednih smrti zaradi zastrupitve s

prepovedanimi drogami (namernih, nenamernih ali neznanega namena) se z leti

postopoma zmanjšuje.

Spremljanje podatkov v obdobju zadnjih desetih let kaže, da odvisniki umirajo vse

starejši. S problematiko prepovedanih drog se ukvarjajo tudi centri za socialno delo in

Slovenska policija. Glede na podatke centri za socialno delo tovrstne problematike ne



8

obravnavajo pogosto. Med leti 2009 in 2015 je število obravnav na letni ravni nihalo od

201 do 365, v letu poprej jih je bilo 298. Slovenska policija beleži najve prekrškov in

kaznivih dejanj, povezanih s konopljo, sledijo ji heroin, amfetamini in kokain (NIJZ,

2016a).

Za Slovenijo raziskava ESPAD kaže, da je 26 % dijakov vsaj enkrat v življenju

poizkusilo prepovedano drogo. Med drugim spadamo med države z visoko dostopnostjo

in uporabo marihuane. Glede na ESPAD-povpre je je dostopnost ostalih prepovedanih

drog, kot so ekstazi, kokain, amfetamini, metamfetamini in krek, v Sloveniji višja. Tudi

slovensko povpre je uporabe novih psihoaktivnih snovi se po asi bliža povpre ju, ki ga

omenja ESPAD, in sicer 3 % (ESPAD 4 %), kar je glede na nevarnost in nepoznavanje

u inkov tovrstnih prepovedanih drog zaskrbljujo e (ESPAD, 2016).



9

4 ALKOHOL

4.1 Uživanje alkoholnih pija# v družbi

Može (2015) ugotavlja, da so obi aji pitja alkohola v družbi tako razširjeni, da je

alkohol prisoten pri ve ini družabnih priložnostih. Z njim praznujemo rojstne dneve,

pijemo ob pogrebih, ponovnih snidenjih, poleti za ohladitev in pozimi, da nas pogreje. S

pitjem alkohola ob razli nih priložnostih popustijo zavore, navezovanje stikov z ljudmi je

lažje, posledi no se ljudje tudi sprostijo.

Današnja moderna industrijska družba zaradi svojih zna ilnosti vpliva na razvoj

škodljive rabe alkohola in odvisnost. Delovno okolje s specializirano delitvijo dela,

omejene možnosti vpliva ve ine, spremembe družinskih vrednot, brezposelnost,

nezmožnost obvladovanja vsakdanjega življenjskih zahtev – vse to so dejavniki tveganja

za zlorabo alkohola, ki lahko vodijo v odvisnost. Nekatere kulture so glede na rabo

abstinen ne, kot npr. islamske, budisti ne in hindujske, vendar smo ljudje na splošno

izredno tolerantni do alkohola. Poleg tega smo dnevno tar a raznih reklamnih oglasov,

ki oglašujejo alkoholne pija e z namenom spodbujanja pitja, zavedanje o škodljivih

posledicah pa je zaskrbljujo e (Auer, 2002).

Uživanje alkohola povzro a 7 % vseh bolezni in prezgodnjih smrti in je s tem eden

glavnih javnozdravstvenih problemov v EU. Uživanje velikih koli in alkohola povzro a

odvisnost, vendar lahko tudi samo zmerno pitje pove a tveganje bolezni srca, jeter in

rakava obolenja (Komisija evropskih skupnosti, 2006).

4.2 Zakonske osnove na podro#ju alkohola

V Sloveniji je uveljavljen Zakon o omejevanju porabe alkohola, ki glede na dolo be

prepoveduje prodajo alkoholnih pija mladoletnim, osebam, ki že kažejo znake opitosti,

ter osebam, za katere se upravi eno domneva, da bodo alkoholne pija e posredovale

mladoletnim (ZOPA, 2003).

4.3 Evropska poro#ila rabe alkohola v letu 2015

Poro ilo za leto 2015, ki ga je izdal EUROCARE European Alcohol Policy Alliance,

predstavlja trende rabe alkohola, z alkoholom povezane škodljive posledice, alkoholne

politike na podro ju cenovne in nakupne dostopnosti, pregled marketinških omejitev,

prakse ozna evanja in smernice glede tveganega pitja alkohola. Podatki kažejo, da se

je poraba alkohola med leti 1990 in 2010 v 28 lanicah EU (ter Norveški in Švici)

zmanjšala za 12,4 %. Avtorji poro ila zmanjševanje porabe povezujejo z upadom porabe

v južni Evropi, poleg tega pa je upad tudi v srednjeevropskih in zahodnoevropskih



10

državah. Glede na porabo alkohola Evropa še vedno ostaja na prvem mestu v

svetovnem povpre ju, in sicer z 10,9 L istega alkohola letno na posameznika.

Zaskrbljujo podatek je, da v enem letu zaradi alkohola umre okoli 138 tiso ljudi, in sicer

zaradi razli nih bolezni in tudi prometnih nesre . Ciroza jeter je ena izmed najpogostejših

bolezni, ki se pojavlja zaradi pitja alkohola # Slovenija spada med pet držav z najvišjo

stopnjo pojavnosti omenjene bolezni v Evropi (European Alcohol Policy Alliance, 2016).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da je Slovenija na vrhu

evropskega povpre ja glede na obseg posledic škodljive rabe alkohola. Beleži se vsaj

ena smrt na vsakih 11 ur. Skupaj z najpogostejšo boleznijo jeter, ki povzro a najve

smrti, so tu še duševne in vedenjske motnje (Lovren i in Lovren i , 2013).

Rezultati raziskave ESPAD kažejo, da je v vseh državah, razen na Islandiji (35 %),

vsaj 50 % udeležencev v raziskavi poizkusilo alkohol vsaj enkrat v življenju, skoraj

polovica (47 %) pri 13 ali še mlajših letih. Prav tako rezultati kažejo visoko dostopnost

alkohola v ve ini držav, najbolj (90 %) v Gr iji, na Danskem in !eškem. Redukcija

uporabe alkohola se je od za etka raziskave do leta 2015 pojavila na Finskem, Islandiji,

Norveškem in Švedskem. Delež porabe alkohola se je od leta 1995 do 2015 zmanjšal,

in sicer iz 89 % na 81 % (ESPAD, 2016).

4.4 Registrirana poraba alkohola v Sloveniji v letu 2015

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2015 kažejo povišano porabo

alkohola v primerjavi z letom poprej, tj. 11,5 litra istega alkohola na prebivalca Slovenije,

starejšega od 15 let. Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je

poraba istega alkohola na posameznika pri nas višja v primerjavi z evropsko regijo SZO

in EU. Poleg tega ugotavljajo, da ima država od prodaje alkohola manj koristi zaradi

posledic popitega alkohola, ki povzro ajo finan no škodo (NIJZ, 2016b).

Lovre i (2017) opozarja na dostopnost alkohola v Sloveniji, liberalen odnos do

alkohola in njegove uporabe v javnosti. Slovenija je zaradi navedenega po porabi

alkohola in posledicah škodljive rabe na samem vrhu med EU lanicami: »Kljub

preteklem ugodnem trendu upadanja registrirane porabe alkohola v Sloveniji, bi tudi po

najbolj optimisti nih napovedih in projekcijah SZO Slovenija v prihodnosti lahko še vedno

imela skrb zbujajo o visoko porabo alkohola na prebivalca«.(Lovren i , 2017).

ESPAD med drugim Slovenijo uvrš a med države, kjer je dostopnost alkohola lahka.

Delež sodelujo ih v raziskavi, ki so vsaj enkrat v življenju poizkusili alkohol, se je od leta

1995 do 2015 povišal. Povpre je pitja alkohola v vsem življenju in zadnjih 30 dneh je v

Sloveniji prav tako višje od evropskega (ESPAD, 2016).



11



12

5 UPORABNIKI PREPOVEDANIH DROG IN DRUŽINSKO

ŽIVLJENJE

Družinski lani imajo pomembno vlogo pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja pri

posamezniku, s tem imajo vpliv tudi na razvoj odvisnosti od prepovedanih drog.

Funkcionalna družina že od za etka otroku privzgoji vrednote, kot so odkritost,

poštenost, zdrav na in življenja itd. Vseeno pa se lahko zgodi, da posameznik, etudi

prihaja iz funkcionalne družine, poseže po prepovedanih drogah. Adolescenca je lahko

namre zelo ob utljivo obdobje za nekatere posameznike, saj tu vrstniki nadomestijo

družino kot vzor in predstavijo nove vrednote. Mladostnik je lahko v tem obdobju

zmeden, saj pride do prepletanja razli nih interesov in obveznosti do šole, družine in

vrstnikov. Kako bo mladostnik reagiral na razli ne situacije, pa je odvisno od vrednot in

pravilnih odlo itev, ki jih je do sedaj pridobival (Kastelic in Mikulan, 2004).

Milivojevi" (2013) ugotavlja, da je ve ina oseb, odvisnih od prepovedanih drog,

droge za ela uporabljati v obdobju mladostništva, ko so na nek na in že bili samostojni,

po drugi strani pa še vedno odvisni od staršev. Posledi no se mladostnikova uporaba

prepovedanih drog kaže kot družinski problem, prav zato je pomembno tudi sodelovanje

staršev pri procesu zdravljenja odvisnosti.

Khantzian in Albanese (2010) sta razvila teorijo odvisnosti kot samoedukacije in

ugotavljata, da se posamezniki, ki so ranljivi, zate ejo k prepovedanim drogam zaradi

spoznanja, da jim uporaba omogo a rešitev težav, etudi kratkoro no. Posamezniki, ki

so v življenju izkusili hude travme, imajo pove ano možnost razvoja odvisnosti od

prepovedanih drog.

Uporabniki prepovedanih drog, ki si želijo stabilizirati svoje življenje, se soo ajo s

številnimi izzivi, vklju no z dostopom do zdravljenja od drog, zmanjšanjem uporabe drog

in socialno reintegracijo. Tisti uporabniki, ki imajo otroke, predstavljajo posebno

podskupino. Poleg skrbi, povezanih z uporabo prepovedanih drog na splošno, imajo tudi

dodatne potrebe, kot je varstvo otrok med njihovim zdravljenjem in pomo pri vprašanjih

v povezavi s starševstvom. Pravica, da otroci odraš ajo v svoji družini, je lahko v

tovrstnih primerih ogrožena, saj jih lahko na podlagi ocene okolja, v katerem živijo, centri

za socialno delo staršem odvzamejo. Problem staršev odvisnikov je, da je

zadovoljevanje potreb po drogi na prvem mestu, zato so v ve ini primerov nezmožni

vzgajati, nuditi zaš ito ter skrbeti za zdravje in finan no podporo svojih otrok (EMCDDA,

2012).



13

Otroci odvisnih od prepovedanih drog imajo pogosto ob utek krivde, posledi no ima

to vpliv tudi na njihovo samospoštovanje, ob tem pa so zmedeni zaradi nedoslednih

reakcij svojih staršev. V nekaterih primerih so takšni otroci presenetljivo uspešni v šoli,

ker jim to predstavlja edino okolje, v katerem se lahko dokažejo, saj doma ne dobijo

dovolj pozornosti. Otroci, izpostavljeni prepovedanim drogam v prenatalnem obdobju, pa

imajo lahko razvojne težave, vklju no z zaostanki v razvoju in vedenjskimi motnjami

(Miller, 2000).

Raziskave kažejo, da sta v družinah zelo pogosto oba starša uporabnika

prepovedanih drog. Na to, ali bo otrok užival prepovedane droge ali ne, imajo velik vpliv

genetski dejavniki, pomembno vlogo pri tem pa igra okolje, v katerem živi. Nekatere

evropske raziskave so pokazale, da je vsaj tretjina otrok, ki je živela s starši uporabniki

prepovedanih drog, kasneje v življenju imela težave z uporabo. !eprav se starši

uporabniki še tako trudijo svoje otroke odvra ati od uporabe prepovedanih drog, so pri

tem obi ajno neuspešni. Eden izmed glavnih ciljev terapevtskih programov je prav

izboljšanje veš in vzgajanja otrok. Velikokrat pa se zgodi, da si uporabniki prepovedanih

drog ne poiš ejo pomo i zaradi strahu pred odvzemom otrok. V nekaterih primerih so ti

strahovi upravi eni, vendar se oblasti na splošno trudijo delovati v smeri nudenja

podpore staršem ter se osredoto ajo na njihovo zdravljenje odvisnosti (EMCDDA, 2012).



14

6 ALKOHOLIZEM V DRUŽINI

Oblikovanje osebnosti posameznika se za ne v družinskem okolju, prav tako odnos

do samega sebe. Družina ima lahko negativen ali pozitiven vpliv na podro ju alkohola,

saj raziskave kažejo, da vsaj polovica odvisnih od alkohola prihaja iz družine, kjer je eden

od staršev (v nekaterih primerih tudi oba) odvisen od alkohola (Može, 2015). Alkoholizem

se razvija prikrito in po asi ter poteka v dveh fazah: uni evanje družine in socialni propad

odvisnika od alkohola. Odnosi, okolje in dispozicije posameznika vplivajo na razvoj

alkoholizma. Odnosi v družini so temeljni okvir, od katerega so odvisni vsi drugi procesi

in odnosi v življenju, zato ima na razvoj otroka, ki odraš a v družini, kjer je prisotna

odvisnost od alkohola, to negativen vpliv (Perko, 2013).

Ko je posameznik odvisen od alkohola, je njegova pozornost usmerjena k temu, da

si priskrbi zadostno koli ino in da opravi i svojo odvisnost pred svojimi družinskimi lani.

Vsak, ki ga na kakršnikoli na in ovira pri pitju alkohola, mu predstavlja »sovražnika«,

zraven pa se stopnjujejo negativna ustva, kot so sebi nost, zamerljivost, nezanesljivost,

agresivnost itd. (Perko, 2008).

Težave, ki jih prinaša alkoholizem, se zaradi razli nih dejavnikov od družine do

družine razlikujejo. Alkoholizem namre ne prizadene samo odvisnika, temve celotno

družino, zato je pri procesu zdravljenja zelo pomembna podpora in sodelovanje s strani

svojcev. !eprav je naša družba do pitja alkohola že tradicionalno zelo tolerantna, je za

razliko do odvisnih od alkohola zelo kriti na in obtožujo a (Auer, 2002). Strokovnjaki, ki

se ukvarjajo z alkoholizmom v družinah, ugotavljajo, da je alkoholizem najve krat razlog

za razkroj družine ali zakona, vendar želijo opozoriti tudi na dejstvo, da lahko družinski

lani prispevajo k slabim navadam odvisnika od alkohola. V nekaterih primerih

posamezniki raje spregledajo prekomerno pitje alkohola pri lanu družine, kot da bi se

ukvarjali s težavo, in sicer zgolj zato, da bi držali družino skupaj. Zanikanje je glavni

problem družin, kjer je prisoten odvisnik od alkohola, saj ima negativen vpliv in

upo asnjuje proces iskanja pomo i za zdravljenje odvisnosti (Heffner, 2003).

Ameriška sociologinja Jackson (v Može, 2002) opisuje sedem stadijev razkroja

družine zaradi odvisnika od alkohola. Na samem za etku lani dajejo vtis popolne

družine in težavo alkoholizma skrivajo. Nastopi faza izolacije, kar pomeni odtujitev od

prijateljev in znancev, saj skupna druženja predstavljajo tveganja pijanskih izbruhov in s

tem izdajo skrivnosti. Naslednja stopnja je dezorganizacija družine, saj žena alkoholika

izgublja mo pri reševanju odvisnosti. Postavlja mu pogoje, vendar svojih groženj ni

zmožna uresni iti. Kasneje lahko pride tudi do reorganizacije družine, ko se žena odlo i,



15

da bo sama poskrbela za družino, ob tem pa pritiska na moža, naj si poiš e pomo .

Pogosto je to faza, ko se alkoholik odlo i za zdravljenje. !e se za zdravljenje ne odlo i,

manipulira z ženo, uživa alkohol še naprej in sicer vsaki , ko za uti popuš anje z njene

strani. Družine se glede na posledice neuspešnega zdravljenja ali odklanjanja

zdravljenja odzovejo razli no, pogosto sledijo razdori družin. V nekaterih primerih pa se

žene vseeno vrnejo nazaj k možu.

Rajnar (2004) omenja izraz »alkoholna družina«, kar pomeni prisotnost lana, ki je

odvisen od alkohola. Prav tako poudarja, da je to problem celotne družine in ne samo

posameznika. Pri tovrstnih družinah se pojavljata dve fazi, in sicer »suha faza« oz.

obdobje, ko je odvisni od alkohola trezen, in »mokra faza«, ki pomeni ravno nasprotno,

torej uživanje alkohola. Suha faza družini prinaša neko upanje, da je mogo e odvisnosti

konec, vendar se morajo z nastopom mokre faze vedno znova boriti s ponavljajo imi se

vzorci vedenja osebe, odvisne od alkohola. Takšne družine se smatrajo za nestabilne,

zna ilno je nihanje razpoloženj in prav zato obstaja nevarnost, da bodo tudi otroci v

takšnih družinah posnemali vzorce in tudi sami postali odvisni od alkohola.

Skupaj z alkoholizmom se v družinah lahko pojavi nasilno vedenje, na katerega

imajo poleg osebnostnih motenj vpliv tudi psihodinamski dejavniki, kot sta npr. reakcija

na o itke in zavedanje krivde (Auer, 2002). Glede na raziskave je sicer tovrstna oblika

nasilja v manjšini (približno 20 odstotkov), vendar povzro a travmati no izkušnjo in

navsezadnje psihi ni zlom družinskih lanov, ki to doživljajo. Ko se pojavi nasilje v

družinskem okolju, bi se moralo ukrepati takoj, saj je odvisnika potrebno vklju iti v proces

zdravljenja in družinskim lanom ponuditi zaš ito in psihološko pomo . Odvisniki od

alkohola se razlikujejo po tem, da so nekateri nasilni tudi brez alkohola in so že v osnovi

mnenja, da imajo pravico fizi no obra unavati s svojimi družinskimi lani, spet drugi pa

svoja agresivna dejanja obžalujejo, ko so trezni (Furman Bajc idr., 2014).

Perko (2013) navaja, da otroci staršev odvisnikov od alkohola nadaljujejo krog

alkoholizma v družini. !etudi je lovek sam odlo ilni vzrok za razvoj odvisnosti,

strokovnjaki že vrsto let skušajo dokazati povezavo med dednimi dejavniki in razvojem

odvisnosti od alkohola. Nekateri menijo, da nagnjenost k odvisnosti ni prirojena, ampak

se bolj pojavlja v okoljih, kjer se pitje alkohola spodbuja.

Zgoraj navedeni podatki in ugotovitve kažejo, da je alkoholizem družbeni problem,

ki vodi družino v disfunkcionalnost. Glede na to, da je alkohol v Sloveniji legalen, je

bistvenega pomena ozaveš anje o škodljivih posledicah. Bajt, Ho evar, Jeri ek

Klanš ek, Lovre i , Radoš Krnel in Tan i Grum (2013) omenjajo še druge na ine, ki bi

lahko pripomogli k reševanju problematike alkoholizma v Sloveniji, in sicer strožje kazni



16

za vožnjo pod vplivom alkohola, omejeno dostopnost alkoholnih pija , prepovedano

oglaševanje alkoholnih pija , bolj dostopno in u inkovito zdravljenje z manj stigmatizacije

in podpora države nevladnih organizacij, ki delujejo na podro ju reševanja posledic

alkohola.



17

7 EMPIRI"NI DEL

7.1 Metodologija

7.1.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo kvalitativno raziskavo, deskriptivno metodo empiri nega

pedagoškega raziskovanja.

7.1.2 Vklju eni v raziskavo

V raziskavi so sodelovali lani društva SVIT Koper (zdravljeni uporabniki

prepovedanih drog) in znanci (zdravljeni uporabniki alkohola), katerih imena smo

pridobili neformalno, preko mrež poznanstev.

7.1.3 Tehnika zbiranja podatkov

Podatke smo zbirali s pomo jo strukturiranega intervjuja.

7.1.4 Proces zbiranja podatkov

Septembra 2017 smo navezali stik z društvom SVIT. Z direktorico društva smo se

dogovorili za izvedbo intervjujev, ko bo teoreti en del diplomskega dela kon an. Vsi

intervjuvanci, ki so zdravljeni uporabniki prepovedanih drog, so iz omenjenega društva.

Intervjuvanci zdravljeni uporabniki alkohola pa so osebe, ki jih osebno poznam, oz. jih

poznajo moji sorodniki. Z vsakim posebej sem se dogovorila za izvedbo intervjuja in

dolo ila kraj ter as. Vsem intervjuvancem sem predstavila tematiko diplomskega dela

in cilje ter jim zagotovila anonimnost in varovanje podatkov. Intervjuji so potekali od

meseca januarja do meseca junija leta 2018.

7.1.5 Obdelava podatkov

Iz odgovorov intervjuvancev smo pripravili gosti zapis, kjer smo dolo ili enote

kodiranja in ugotovitve zapisali v nadaljevanju.

7.2 Rezultati

V empiri nemu delu diplomskega dela smo prikazali odgovore, ki smo jih pridobili z

opravljanjem intervjujev. Opravili smo osem intervjujev, od tega štiri z zdravljenimi

uporabniki alkohola in štiri z zdravljenimi uporabniki prepovedanih drog. V nadaljevanju

so intervjuvanci ozna eni s številkami od 1 do 4 (po vrsti, kot so intervjuji razporejeni v

prilogah). Ozna eni so z (d), e so zdravljeni uporabniki prepovedanih drog, in z (a), e

so zdravljeni uporabniki alkohola.



18

Ugotovili smo, da so vsi (d) intervjuvanci prepovedano drogo prvi preizkusili pri zelo

mladih letih. Št. 1 (d) jo je že v osnovni šoli pri 13-ih letih, vsi ostali pa pri 15-ih letih. Za

vse je bila prva prepovedana droga marihuana. Do prepovedanih drog so vsi prišli preko

prijateljev, oz. so jih dobili v družbi, kasneje pa so jih za eli tudi sami preprodajati. Prav

tako se je pri intervjuvancih koli ina uporabljene prepovedane droge stopnjevala do

to ke, ko je niso bili zmožni ve kontrolirati in se je razvila v odvisnost. Preprodaja

prepovedanih drog se je pri vseh za ela zaradi slabega finan nega stanja in zato, da so

je imeli nekaj tudi za lastno uporabo. Zanimalo nas je tudi podro je kriminalnih dejanj;

intervjuvanec št. 1 (d) je moral zaradi preprodaje prepovedanih drog prestajati zaporno

kazen v Italiji, št. 3 (d) je bil zasa en pri kajenju marihuane in je po enkratnem opozorilu

moral poravnati denarno kazen, št. 4 (d) pa je bil ob vozniški izpit in je prav tako moral

poravnati denarno kazen zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog. Le intervjuvanec

št. 2 (d) ni imel težav s policijo.

Pri raziskovanju družinskega življenja intervjuvancev smo ugotovili, da je imel

intervjuvanec št. 3 (d) edini sre no otroštvo brez primanjkljajev. Vsi ostali so imeli

razli ne težke družinske situacije, kot so lo itev staršev, smrt in prezaposlenost staršev,

zaradi katerih so bili bolj prepuš eni sami sebi in brez kontrole, kar je v veliki meri

dopuš alo nenadzorovano uporabo prepovedanih drog. Ugotovili smo tudi, da so vsi

starši intervjuvancev bili proti prepovedanim drogam, o e intervjuvanca št. 4 (d) pa je bil

zdravljen uporabnik alkohola. Starši so za odvisnost izvedeli na dva razli na na ina, in

sicer je intervjuvanec št. 3 (d) priznal odvisnost staršem sam, medtem ko so pri ostalih

intervjuvancih starši izvedeli za odvisnost zaradi najdbe prepovedanih drog oz.

pripomo kov za uporabo. Poleg primarnega družinskega življenja pa nas je zanimalo

tudi družinsko življenje intervjuvancev s partnerji in otroci. Intervjuvanec št. 2 (d) je edini,

ki je brez otrok, in to tudi obžaluje. Intervjuvanca št. 1 (d) in 2 (d) sta imela partnerici, ki

sta bili prav tako odvisni od prepovedanih drog. Intervjuvanec št. 3 (d) je imel partnerico,

ki je bila proti prepovedanim drogam in ga je zaradi njih tudi zapustila. Niti enemu od

intervjuvancev ni uspelo obdržati otrok. Pri intervjuvancu št. 1 (d) je prišlo do odvzema

otroka s strani Centra za socialno delo zaradi neugodnih družinskih razmer (tu je bila

tudi partnerica odvisna od kokaina). Intervjuvanec št. 3 (d) otroka ni priznal, tako da sta

še zdaj brez stikov. Intervjuvanec št. 4 (d) ima stike ob asno, kot se dogovorita s

partnerico. Raziskovali smo tudi agresivnost v družinah in ugotovili, da noben izmed njih

ni bil fizi no ali verbalno nasilen do svojih družinskih lanov. Ob asno je prišlo do manjših

sporov in obra unov v družbi, ko se je bilo treba potegniti za katerega izmed prijatelja,

vendar ni hujšega.



19

Na koncu smo ugotavljali še, ali je bilo zdravljenje odvisnosti samostojna odlo itev

intervjuvancev in ali je bilo zdravljenje sploh uspešno. Povprašali smo jih tudi o

zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog kot tabu temi ter kako jo primerjajo z

odvisnostjo od alkohola. Vsi intervjuvanci so se za zdravljenje odvisnosti odlo ili sami, k

odlo itvi pa so pripomogli tudi nasveti in pomo družinskih lanov. Odlo ili so se za

razli ne oblike zdravljenja, in sicer sta bila št. 1 (d) in št. 3 (d) v komuni, vendar je bilo

zdravljenje pri št. 1 (d) neuspešno. Slednji je potem poizkusil še z metadonsko terapijo,

ki je bila tako zanj kot za št. 2 (d) uspešna. Št. 4 (d) je omenil skupinske in individualne

terapije. Vsi so našli tudi aktivnosti, s katerimi so se zamotili, najpogosteje omenjajo

šport. Zdravljenje je bilo torej za vse intervjuvance na koncu uspešno. Nobenemu

odvisnost od prepovedanih drog ne predstavlja tabu teme, saj želijo s svojimi slabimi

izkušnjami opozarjati na negativne posledice uporabe prepovedanih drog. Odvisnost od

alkohola primerjajo z odvisnostjo od prepovedanih drog in so v ve ini proti

prekomernemu pitju alkohola, saj so mnenja, da se lahko slabo kon a # tako kot pri

prepovedanih drogah.

Pri intervjuvancih, ki so bili odvisni od alkohola, smo ugotovili, da so trije alkohol

poizkusili pri 15-ih letih, le eden od njih malo kasneje, pri 17-ih letih (št. 3 (a)). Vsi so

alkohol najpogosteje dobili v gostilnah, imeli pa so ga tudi doma. Prav tako so vsi

odgovorili enako za stopnjevanje koli ine popitega alkohola. Potrebovali so vedno ve ,

da so dosegli enak u inek kot na za etku. Na finan nem podro ju je bilo pri vseh

intervjuvancih mogo e zaznati težave. Pri št. 1 (a) se je odvisnost pojavila zaradi izgube

službe in posledi no pomanjkanja denarja. Št. 2 (a) in 3 (a) sta bila že od prej v finan ni

stiski in sta jo z odvisnostjo še poslabšala, št. 4 (a) pa je imel veliko prihodkov zaradi

dobrega položaja v službi, a je denar porabil za preživljanje družine in za alkohol, zaradi

esar so se finan ne težave pojavile tudi pri njemu. Težave s policijo je imel le

intervjuvanec št. 3 (a) zaradi hujšega spora, ostali pa ni .

Zanimalo nas je družinsko življenje intervjuvancev in ugotovili smo, da je bil eden

izmed njih v dobrih odnosih s starši # št. 2 (a), vsi ostali pa so imeli razli ne težke

družinske situacije, med drugim sta št. 3 (a) in 4 (a) omenjala o etovo odvisnost od

alkohola. Intervjuvanec št. 4 (a) je stike z o etom zaradi odvisnosti prekinil in je moral v

rejniško družino, št. 3 (a) pa je moral prenašati o etovo psihi no nasilje zaradi življenja

pod isto streho. Starši so za odvisnost intervjuvancev izvedeli tako, da je odvisni lan

družine to sam priznal, pa tudi z opazovanjem razvoja odvisnosti (prekomerno pitje pred

njimi). Le pri št. 4 (a) je prišlo do tega, da sta starša umrla, preden se je odvisnost sploh

za ela. Pri raziskovanju družinske situacije intervjuvancev z njihovo lastno družino smo



20

ugotovili, da imajo vsi otroke. Vsi intervjuvanci so želeli nastalo situacijo odvisnosti pred

njimi prikrivati, a je iz odgovorov razvidno, da to ni bilo mogo e, saj so se spori zaradi

alkohola dogajali tudi v doma em okolju, kjer so bili prisotni otroci. Intervjuvanec št. 4 (a)

se je lo il dvakrat, vsi ostali pa so uspeli prebroditi težave in so s partnerjem ostali skupaj.

Intervjuvanec št. 4 (a) je v drugem zakonu imel partnerico, ki je prav tako imela težave s

prekomernim pitjem alkohola. To je edini primer med intervjuvanci (a), da je tudi partner

imel enake težave z odvisnostjo. Agresivnost se je pojavila pri vseh intervjuvancih,

najpogosteje psihi na v obliki nasilne verbalne komunikacije, pri št. 2 (a), 3 (a) in 4 (a)

pa je prišlo tudi do fizi nega nasilja.

Zdravljenje je bilo neuspešno le pri intervjuvancu št. 4 (a), vsi drugi so uspešno

premagali odvisnost. Intervjuvanci so bili deležni razli nih terapij, št. 2 (a), 3 (a) in 4 (a)

pa so se vklju ili tudi v bolnišni no zdravljenje. Št. 2 (a) se je med drugim vklju il tudi v

društvo anonimnih alkoholikov. Vsi razen intervjuvanca št. 4 (a) so našli nove aktivnosti,

s katerimi so zamenjali svoje pivske navade, le št. 4 (a) omenja, da ga ni ni zanimalo.

Pri zadnjem vprašanju, ki smo ga zastavili, smo ugotovili, da samo za št. 1 (a) in št.

2 (a) tema o odvisnosti od alkohola ni tabu, ostala dva pa se zaradi obsojanja drugih ljudi

raje ne izpostavljata. Odpor do alkohola imata št. 2 (a) in 3 (a) in ga zato ne pijeta. Št. 1

(a) se ne zdi ni narobe, e je alkohol prisoten v zmernih koli inah, a ga vseeno ne pije.

Št. 4 (a), ki se ni uspešno ozdravil, nima ni proti alkoholu, saj je mnenja, da je za

odvisnost kriv sam in ne alkohol. Pije ga vseeno, a ne prekomerno.



21

8 SKLEPNE UGOTOVITVE

V teoreti nem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšen je vpliv odvisnosti od

prepovedanih drog in odvisnosti od alkohola na posameznikovo življenje in na njegove

družinske lane. Negativne posledice se kažejo na razli nih življenjskih podro jih, kot je

finan no podro je (pojavi se vedno ve težav z denarjem zaradi zapravljanja za

substanco, od katere so odvisni, izgube službe), socialno podro je (prizadeta so

partnerska, družbena in družinska razmerja) ter zdravstveno stanje odvisnega (pojavijo

se lahko bolezni, duševne motnje). V asih pride tudi do kriminalnih dejanj, saj si morajo

uporabniki zagotoviti zadostno koli ino substance, od katere so odvisni, in so pripravljeni

prekora iti marsikatero mejo moralnega vedenja.

Kriteriji, ki dolo ajo odvisnost od prepovedanih drog in odvisnost od alkohola, so

med seboj primerljivi. Tako pri alkoholu kot pri prepovedanih drogah se zaradi

nadaljevanja uporabe pojavi abstinen na kriza, rast tolerance, preokupacija s substanco

in neprestano iskanje substance, neuspešna želja po prenehanju, popuš anje na

razli nih podro jih življenja ter nadaljevanje uporabe kljub zavedanju o škodljivih

posledicah. Omenjene kriterije je predstavil Auer (2001; 2002), zasledili pa smo jih tudi

med odgovori intervjuvancev.

Glede na uporabo prepovedanih drog razlikujemo kaoti no in rekreativno uporabo.

Kaoti na uporaba zagotovo vodi v odvisnost in je ozna ena kot destruktivna, rekreativna

uporaba pa predstavlja kratkotrajno obliko sprostitve in naj ne bi vodila v odvisnost. Med

odgovori, ki smo jih pridobili v intervjujih, je bilo mogo e pri ve ini intervjuvancev zaznati

rekreativno uporabo prepovedanih drog kot primarno in kasnejši preobrat v kaoti no

uporabo ter posledi no odvisnost. Poleg prepovedanih drog je tu tudi alkohol, s katerim

ni prav ni druga e. Alkohol je dostopen in v naši družbi v veliki meri toleriran, zato tako

s prekomernim, kot tudi z ob asnim pitjem alkohola tvegamo razvoj odvisnosti od

alkohola.

Zakoni, ki so bili v Sloveniji sprejeti na podro ju prepovedanih drog, zelo o itno

dolo ajo, da je kakršnokoli dejanje (razen samega uživanja), povezano s prepovedanimi

drogami oz. snovmi, ki bi lahko bile predhodne sestavine za izdelavo prepovedanih drog,

kaznivo. !e primerjamo zapisano z Zakonom o omejevanju porabe alkohola, je alkohol

dostopen vsaki polnoletni osebi, razen tistim, za katere obstaja upravi en sum, da bi ga

lahko posredovali naprej mladoletnim osebam. Tako zakonske dolo be kot družba so

bolj tolerantni do alkohola, eprav so posledice uporabe alkohola primerljive s

posledicami uporabe prepovedanih drog. Vendar ne glede na dolo ene zakone in



22

tolerantnost oz. netolerantnost alkohola in prepovedanih drog analize številnih raziskav

kažejo zaskrbljujo e posledice in precejšnjo uporabo obeh.

V diplomskem delu smo predstavili rezultate razli nih raziskav. Evropsko poro ilo o

drogah 2016 za leto 2015 (EMCDDA, 2016) omenja 88 milijonov odraslega prebivalstva

v Evropi, ki je vsaj enkrat v življenju uporabilo prepovedano drogo. Ugotovili smo tudi, da

prihaja do razlik pri uporabi razli nih vrst prepovedanih drog glede na geografska

obmo ja. Slovenija kot srednjeevropska država predstavlja pomembno državo za pretok

prepovedanih drog po celi Evropi. Raziskava ESPAD (2016), v kateri sodelujejo dijaki

srednjih šol 35 evropskih držav, kaže, da je 18 % dijakov poizkusilo prepovedano drogo

vsaj enkrat v življenju, najpogostejša je marihuana. Med intervjuvanci, ki so bili odvisni

od prepovedanih drog, se je marihuana prav tako pojavila kot prva prepovedana droga,

ki so jo preizkusili. Obe raziskavi omenjata porast novih psihoaktivnih snovi, ki so za

loveka še posebej nevarne, saj so u inki in tveganje za zdravje neznani. Za Slovenijo

kaže Nacionalno poro ilo 2016 o stanju na podro ju prepovedanih drog (NIJZ, 2016a)

povišanje uporabe marihuane in tudi drugih prepovedanih drog. Tudi ESPAD (2016)

kaže visoko dostopnost in povišano uporabo marihuane in glede na evropsko povpre je

tudi drugih prepovedanih drog. Evropsko poro ilo EUROCARE za leto 2015 prikazuje,

da se je poraba alkohola od leta 1990 do 2010 zmanjšala za približno 12 %. Kljub

zmanjšanju pa Evropa ostaja na prvem mestu glede na svetovno povpre je, in sicer z

10,9 litra porabe istega alkohola na posameznika (European alcohol Policy Alliance,

2016). Tudi ESPAD raziskava (2016) beleži zmanjšan delež porabe alkohola od leta

1995 do 2015, in sicer iz 89 % na 81 %. V Sloveniji pa se je poraba povišala, zato je tudi

poraba istega alkohola na odraslega loveka pri nas višja od evropskega povpre ja

(NIJZ, 2016b).

Osrednja tema se nanaša na družinsko življenje oseb, ki so postale odvisne od

alkohola oz. prepovedanih drog. Odvisnost je problem celotne družine, saj so družinski

lani tako ali druga e povezani z odvisno osebo. Ugotovili smo, da se uporaba

omenjenih substanc pogosto pojavi zaradi nefunkcionalnosti družine, velikokrat pa je

vzrok tudi to, da so starši odvisni in se to posredno prenese na otroka. Prav tako smo

prišli do spoznanja, da sta v družinah, kjer je prisotna odvisnost od prepovedanih drog,

pogosto odvisna oba starša, v družinah, kjer je prisotna odvisnost od alkohola, pa samo

eden od njih. Družina ima zelo pomembno vlogo pri vzpostavitvi notranjega ravnovesja

pri posamezniku, kar posledi no vpliva na razvoj samodestruktivnega vedenja. Lahko pa

potrdimo, da ni pravila, saj ima lahko nešteto dejavnikov vpliv na to, ali bo posameznik

za el uporabljati prepovedane droge oz. alkohol in razvil odvisnost. Med intervjuvanci so



23

se pojavljale tako funkcionalne kot nefunkcionalne družine, in vendar so vsi od njih

postali odvisni. Ponekod imajo na primarno uporabo vpliv sovrstniki in pomemben vpliv

sovrstnikov v mladostništvu, želja po eksperimentiranju, želja po odtujitvi od realnega

razmišljanja ter mnogo drugih težav, s katerimi se posameznik soo a.

Ob opravljanju intervjujev smo si zastavili pet raziskovalnih vprašanj. Pri prvem

vprašanju nas je zanimalo, ali se je pojavljalo ve agresivnega vedenja v družinah, kjer

je bil prisoten alkohol, kot v družinah, kjer so bile prisotne prepovedane droge. Prvo

raziskovalno vprašanje potrjujemo, saj je bilo ve agresivnega vedenja med zdravljenimi

uporabniki alkohola, tako psihi nega kot fizi nega. Pri drugem raziskovalnem vprašanju

nas je zanimalo, ali je bilo zdravljenje med intervjuvanci ve krat neuspešno pri odvisnih

od alkohola kot pri odvisnih od prepovedanih drog. To vprašanje potrjujemo, saj so se

vsi intervjuvanci, odvisni od prepovedanih drog, uspešno ozdravili, pri intervjuvancih, ki

so bili odvisni od alkohola, pa do tega ni prišlo. Pri tretjem vprašanju nas je zanimalo, ali

je bilo med intervjuvanci ve odvzemov otrok Centra za socialno delo pri osebah,

odvisnih od prepovedanih drog, kot pri osebah, odvisnih od alkohola. To vprašanje prav

tako potrjujemo, saj do odvzema otrok pri intervjuvancih, odvisnih od alkohola, ni prišlo,

pri intervjuvancih, odvisnih od prepovedanih drog, pa ja. Pri etrtem raziskovalnem

vprašanju nas je zanimalo, ali so imeli intervjuvanci, odvisni od prepovedanih drog, ve

težav s policijo kot odvisni od alkohola in tudi to vprašanje potrjujemo. Pri zdravljenih

uporabnikih alkohola je do težav prišlo samo pri enem intervjuvancu, pri zdravljenih

uporabnikih prepovedanih drog pa pri treh. Pri zadnjem, petem raziskovalnem vprašanju

nas je zanimalo, ali je bilo pri intervjuvancih, ki so bili odvisni od prepovedanih drog, ve

partnerjev, ki so prav tako uporabljali prepovedane droge, kot pri intervjuvancih, ki so

uporabljali alkohol (partnerji so uporabljali alkohol), in tudi to vprašanje potrjujemo. Med

intervjuvanci, ki so bili odvisni od alkohola, je samo pri enem prišlo do tega, da je imela

ena izmed partneric tudi težave z alkoholom, medtem ko je bilo med intervjuvanci, ki so

uporabljali prepovedane droge, to bolj pogosto.

Uporaba prepovedanih drog in alkohola zaznamujeta razli na življenjska podro ja.

!eprav uporabnik s prekomerno uporabo primarno škoduje sam sebi, posredno težave

prenaša tudi na ostale družinske lane. Odvisnost je zaradi psihi nih in fizi nih u inkov

alkohola in prepovedanih drog težko premagati, med drugim je poleg mo i in volje zelo

pomemba družinska podpora, vendar imajo tudi družinski lani svojo mejo potrpežljivosti

in lahko ne glede na družinske vezi odvisnega lana zapustijo. Na podlagi rezultatov, ki

smo jih pridobili z opravljanjem intervjujev, smo ugotovili, da je zdravljenim uporabnikom

alkohola in zdravljenim uporabnikom prepovedanih drog skupno reševanje težav z



24

uporabo alkohola ali prepovedanih drog. V ve ini so se soo ali z razli nimi družinskimi

situacijami in z mnogimi drugimi osebnimi težavami. Podobnost obeh družinskih življenj

je tudi negativen vpliv na ostale družinske lane in tako je med uporabniki prihajalo do

odvzemov otrok, lo itve partnerjev, sporov z družinskimi lani, agresivnega vedenja,

finan nih težav ipd. Težave so se pojavljale tako pri primarnih družinah (o e in mama),

kot pri sekundarnih (partner in otroci). Glavna razlika, ki smo jo opazili, je ta, da je v

družinah, kjer je prisoten uporabnik prepovedanih drog, pogosto tudi njihov partner

uporabnik prepovedanih drog. Tako obstaja ve ja možnost za odvzem oz. premestitev

njihovega lastnega otroka v rejniško družino, saj je tovrstno okolje zanj nefunkcionalno

in nevarno. !eprav gre za ve jo in pomembno razliko med družinami, je vsaka prisotnost

odvisnosti v družini (tudi samo enega lana) težava, katere rešitev je dolgotrajna in

negativno zaznamuje celotno družino.



25

9 VIRI IN LITERATURA

Auer, V. (2001). Droge in odvisnost. Ormož: Samozaložba Ibidem.

Auer, V. (2002). Pretrmast, da bi pil: alkohol, škodljiva raba in odvisnost. Ljutomer:

Samozaložba Ibidem.

Bajt, M., Ho evar, T., Jeri ek Klanš ek, H., Lovre i , B., Radoš Krnel, S. in Tan i Grum,

A. (2013). Alkohol v Sloveniji: trendi v na inu pitja, zdravstvene posledice

škodljivega pitja, menjava akterjev in predlogi ukrepov za u inkovitejšo alkoholno

politiko. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.

Ber i , H., Tušak, M. in Karpljuk, D. (2003). Šport, droge in zdravje odvisnikov. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Dekleva, B. (1999). Rekreativna uporaba drog. Pridobljeno: 18. 6. 2017,

http://www.pef.uni-lj.si/~dekleva/SocPat/Rekreativna%20uporaba%20drog.pdf.

European alcohol Policy Alliance. (2016). European report on alcohol policy: A review.

Pridobljeno 19. 7. 2017, http://allcatsrgrey.org.uk/wp/download/law/ERAH-2017-

final-1.pdf.

European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction - EMCDDA. (2012).

Pregnancy, childcare and the family: Key issues for Europe's responce to drugs.

Pridobljeno 28. 11. 2017, http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/

671/TDSI12001ENC_396469.PDF.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami - EMCDDA. (2016).

Evropsko poro ilo o drogah 2016: trendi in razvoj. Pridobljeno 21. 6. 2017,

http://www.emcdda.europa.eu/system/files/publications/2637/TDAT16001SLN.pdf.

Furman Bajc, V., Gorše Goli, A., Pišl, A., Purnat, Z., Rahne Otorepec, I., Radovanovi ,

M., Rus Makovec, M. in Tabakovi , K. (2014). Zgodbe upanja: primeri celostnega

zdravljenja odvisnosti. Ljubljana: eBesede.

Heffner, C. (2003). Alcoholism and its effect on the family. AllPsych.com. Pridobljeno 5.

11. 2017, https://allpsych.com/journal/alcoholism/.

Kandu , Z. (1997). Problemi v zvezi z uživanjem mamil: kriminološke, kazenskopravne

in kriminalno-politi ne perspektive. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 48(2),

157–170. Pridobljeno 18. 6. 2017, https://www.policija.si/images/stories/Publikacije

/RKK/PDF/1997/02/RKK1997-02_ZoranKanduc_ProblemiZUzivanjemMamil.pdf.

Kastelic, A. in Mikulan, M. (2004). Mladostnik in droga. Ljubljana: Prohealth.



26

Kazenski zakonik - KZ-1. (2008). Uradni list RS, št. 50/12 – uradno pre iš eno besedilo,

6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.

Khantzian, J. E. in Albanese, J. M. (2010). Understanding Addiction As Self Medication:

Finding Hope Behind the Pain. Bali Nagar, New Delhi: Good Times BooksPvt.

Komisija evropskih skupnosti. (2006). Strategija EU za podporo državam lanicam pri

zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola. Pridobljeno 21. 9. 2017, http://eur-

lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52006DC0625&from=EN.

Lang, B. (1982). Psihoterapija i terapijska zajednica alkoholi ara. Zagreb: Jumena –

jugoslovenska medicinska naklada.

Lovre i , B. (2017). Registrirana poraba alkohola v Sloveniji se je v letu 2015 pove ala

in ostaja z javnozdravstvenega vidika še vedno previsoka. Pridobljeno 20. 6. 2017,

http://www.nijz.si/sl/registrirana-poraba-alkohola-v-sloveniji-se-je-v-letu-2015-

povecala-in-ostaja-z-javnozdravstvenega.

Lovren i , B. in Lovren i , M. (2013). Poraba alkohola in pivske navade v obdobju

2000!2010: primerjava med EU in Slovenijo. Pridobljeno 20. 4. 2018,

https://issuu.com/visart.studio/docs/isis2013-05_brezoglasov/70.

Mihevc, A. in Vrli , L. (2016). Drogartova kolumna: Uporaba drog … nekaj obi ajnega.

Delo.si. Pridobljeno 18. 6. 2017, http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/drogartova-

kolumna-uporaba-drog-kot-nekaj-obicajnega.html.

Milivojevi", Z. (2013). Igre, ki jih igrajo narkomani. Ljubljana: Modrijan.

Miller, K. (2000). Otroci v stiski. Ljubljana: Educy.

Ministrstvo za zdravje. (2007). Problematika prepovedanih drog v Sloveniji in evropski

skupnosti. Pridobljeno 19. 6. 2017, http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/page

uploads/mz_dokumenti/mz_dokumenti_2007/prepovedane_droge_in_alkohol/probl

ematika_prepovedanih_drog_v_Sloveniji_in_EU.pdf.

Može, A. (2015). Odvisnost od alkohola. Razvoj in zdravljenje. Idrija: Založba Bogataj.

Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ. (2016a). Stanje na podro ju prepovedanih

drog v Sloveniji 2016. Pridobljeno 21. 6. 2017, http://www.nijz.si/sites/www.nijz.

si/files/publikacijedatoteke/stanje_na_podrocju_prepovedanih_drog_v_sloveniji_20

16.pdf.



27

Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ. (2016b). Registrirana poraba alkohola v

Sloveniji. Pridobljeno 20. 6. 2017, http://www.nijz.si/sl/registrirana-poraba-alkohola-

v-sloveniji-se-je-v-letu-2015-povecala-in-ostaja-z-javnozdravstvenega.

Perko, A. (2008). Družina na križpotju: sodobni pristop k urejanju ljudi v stiski. Ljubljana:

Zavod Mitikas 2008.

Perko, A. (2013). Pijan od življenja, Premagati alkohol in spet zaživeti. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Pozai", V. (ur.) (1993). Droga: od bezna"e do nade. Zagreb: Filozofsko-teološki institut

Družbe Isusove, Center za biuetiku.

Rajnar, G. (2004). Odvisnost od alkohola in KZA: priložnost za nov za etek. Socialno

delo, 43(5/6), 327–330. Pridobljeno 28. 3. 2018, https://www.dlib.si/stream/URN:

NBN:SI:DOC-C11LEPM5/fac18297-af28-4937-8797-c630fde2027a/PDF.

Ramovš, J. (1986). Alkoholno omamljen: Je a alkoholizma v družini in pot iz nje. Celje:

Mohorjeva družba.

Razboršek, V. in Krištof, M. (1988). Kaj vem o alkoholizmu in drugih zasvojenostih.

Ljubljana: Delavska enotnost.

Sande, M. (2004). Uporaba drog v družbi tveganj: vpliv varovalnih dejavnikov in

dejavnikov tveganja. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs – ESPAD. (2016).

ESPAD Report 2015: Results from the European School Survey Project on Alcohol

and Other Drugs. Pridobljeno 20. 6. 2017, http://www.espad.org/sites/espad.org/

files/TD0116475ENN.pdf.

Zakon o omejevanju porabe alkohola - ZOPA. (2003). Uradni list RS, št. 15/03 in 27/17.

Zakon o predhodnih sestavinah za prepovedane droge - ZPSPD. (2000). Uradni list RS,

št. 110/03 – uradno pre iš eno besedilo, 47/04 – ZdZPZ in 60/07 – ZPVZPSPD.

Zakon o prepre evanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev

prepovedanih drog - ZPUPD. (1999). Uradni list RS, št. 98/99 in 2/04 – ZPNNVSM.

Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami - ZPPPD. (1999). Uradni list

RS, št. 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrI-A in 47/04 – ZdZPZ.



28

10 PRILOGE

Priloga 1: Transkripcija intervjuja

1. Kdaj si se prvi sre al s prepovedano drogo?

Najprej sem se v 7. razredu osnovne šole sre al z alkoholom, vendar je to kmalu

postalo dolgo asno in tako sva skupaj z bratom v 8. razredu prvi poizkusila marihuano.

Z družbo smo najprej kadili marihuano in potem smo za eli uporabljati »tripe«, to je LSD.

Uporabljali smo tudi ekstazi, speed in kokain. Veliko smo zahajali v Ambasado Gavioli,

tako da je bila to obvezna oprema. Na nek na in sem se hotel dokazati pred drugimi.

Pred bratom, ker je bil starejši, in pred družbo, da bi me sprejeli. Nisem hotel biti edini,

ki ni užival drog in alkohola.

2. Kako pa si prišel do prepovedanih drog? Kje si jih dobil?

Ekstazi tablete sem preprodajal, ve inoma pa sem drogo dobil od svojih »dilerjev«.

3. Se je koli ina prepovedanih drog s asoma stopnjevala?

Seveda. To je bilo najprej samo med vikendi, ko smo zahajali v klube. Kasneje je

prišlo do tega, da sem ekstazi jemal prakti no vsak dan. To sem delal nekaj asa in

postal zaradi uporabe ekstazija isto depresiven. Iskreno sploh nisem vedel, kaj naj sam

s seboj. Tako sem zaradi tega za el uporabljati heroin. Ljudje, ki so ga jemali, so rekli,

da ne utiš ni , ko si zadet. Nisem želel ve utiti tiste žalosti in depresije. Tudi heroin je

bil najprej samo med vikendi, seveda pa sem zelo hitro postal odvisen in ga potem

uporabljal isto vsak dan. Heroin mi je predstavil moj najboljši prijatelj, ki je umrl zaradi

predoziranja.

4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z

denarjem?

Droge sem preprodajal, saj sem poznal res veliko ljudi, ki so jih uporabljali. Tako

sem si sproti služil za heroin, ki je bil kar velik strošek. Sicer sem zraven tudi veliko delal,

vendar bi bilo denarja za droge premalo, e ne bi preprodajal.

5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi prepovedanih drog?

Zaradi preprodajanja sem bil v zaporu v Italiji eno leto. Prodajal sem prepovedane

droge v Italiji, saj je tam cena višja in sem tako ve zaslužil. V zaporu sem pristal tako,

da so policisti odkrili eno od mojih »strank«. V zameno, da ni odšel v zapor, je moral

izdati, kdo mu je prodal prepovedane droge. Tako sva se enkrat zmenila za nakup in ko

sem mu prinesel, so me že akali italijanski policisti. Pred tem so me v Italiji že zasa ili



29

prodajati, vendar je bilo to le opozorilo. Zaradi tega zadnjega dejanja pa sem moral v

zapor za eno leto. Ko sem prišel ven, sem nadaljeval s prodajo, saj sem imel na eni

strani prijatelje, ki so potrebovali droge, na drugi pa veliko preprodajalcev in jaz sem bil

na žalost posrednik. Ni me bilo strah, da bi me ponovno zasa ili, saj sem to po el v

Sloveniji, kjer so zakoni manj strogi kot v Italiji. Po enem letu brez uporabe prepovedanih

drog v zaporu sem potem spet nadaljeval z uporabo.

6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do

prepovedanih drog.

O e je bil ve inoma odsoten zaradi dela, mama je delala kot direktorica za socialno

delo. Mama je težave iz službe prinašala domov, veliko je tudi pila alkohol, kar je sicer

razumljivo, saj je vsakodnevno reševala težave drugih ljudi. Nisem imel veliko kontrole.

Z bratom in družbo smo bili ve ali manj odsotni v šoli in smo namesto tega pili alkohol

in uporabljali prepovedane droge. Doma nisem imel veliko kontrole, kot sem že rekel, pa

sem uporabo prepovedanih drog dobro prikrival. Domov sem prihajal zadet pono i, ko

so že spali. !ez dan me dejansko ni bilo ni doma, tako tudi niso mogli vedeti, kje sem

in kaj delam. Zdaj ko pomislim za nazaj, bi lahko sicer opazili spremembe obnašanja, saj

sem bil pogosto razdražljiv in zagotovo sem imel še druge znake, ki bi lahko pomenili,

da se drogiram, ampak starši so mislili, da je to del mladostniškega obnašanja.

Starša sta bila strogo proti prepovedanim drogam, mama še posebej zaradi službe.

Ko sta izvedela za heroin, je bilo že prepozno. Tako zame, kot za mojega brata, ki je

prav tako odvisen od heroina in je trenutno na zdravljenju.

7. Kako so tvoji starši izvedeli za odvisnost in kakšen je bil odziv?

Uporabo drog sem kar nekaj asa uspešno prikrival, zato so za odvisnost izvedeli

zelo pozno. Izvedeli so na tak na in, da so našli iglo in tako so takoj vedeli, za kaj gre.

Moje mnenje je, da sta se precej slabo odzvala na vse skupaj in sta me hotela kar na

enkrat in na silo odvaditi od drog, kar je pa za odvisnika od trdih drog najhujše. Njun

na in ni bil uspešen, saj sem glede na to, da sta me vedno bolj nadzorovala, še vedno

uporabljal heroin.

8. Kako je bilo s tvojo lastno družino (partner/ica, otroci)? Opiši, kako je vse skupaj

potekalo.

Ko sem prišel iz zapora, sem imel ez dve leti prvega otroka. Mislil sem, da me bo

to malo streznilo, vendar me ni. Še najprej sem jemal heroin, eprav sem imel otroka.

Tako so najprej nad menoj obupali moji starši in potem še moja punca. Bila je proti

drogam, vendar mi je vseeno dala veliko priložnosti. Pri h erkinih osmih mesecih se je



30

odselila in od takrat nimam stikov ne z njo, ne s h erko. Zelo mi je žal, da se je tako

kon alo, vendar mislim, da je tako bolje za h erko. !ez eno leto sem imel še enega

otroka z drugo punco, dobil sem sina. Tudi s to partnerico se ni obneslo, saj je odvisnica

od kokaina in imava zaradi tega težave. Njena nihanja razpoloženja so precej ekstremna,

v asih je tudi agresivna do mene. Tudi drugi otrok me ni streznil, nje pa tudi ne. Ko ni

bila na kokainu, je bila živ na in razdražljiva. Sina vidim ob asno, ko se z materjo

dogovoriva in ko je ona pri volji.

Na žalost je prišlo do odvzema pri drugem otroku, saj je tudi partnerica odvisnica od

prepovedanih drog. Otroka so dodelili staršem moje bivše partnerke in trenutno urejam

zadeve za skrbništvo na CSD, ampak me zaradi moje odvisnosti ne jemljejo resno.

Mislim, da okolje, v katerem je trenutno sin, ni ugodno, saj je njegova mama brez ustev

in ima konstantno potrebo po kokainu. Sicer je trenutno na zdravljenju, vendar mislim,

da bo zelo težko prenehala z uporabo in to bo seveda škodilo mojemu otroku. !eprav

sem bil tudi jaz odvisen, mislim, da bi bolje skrbel za otroka, saj sem prenehal z uporabo

substanc in med drugim tudi metadona.

9. Si bil zaradi uporabe prepovedanih drog agresiven do svojih družinskih lanov ali

do kogarkoli drugega?

Nikoli. Mogo e sem se moral, ko smo bili s prijatelji zunaj, kdaj za koga potegniti ali

ga braniti, vendar to nikoli ni bilo zaradi drog. Tudi ko sem abstiniral, nisem imel težav z

agresivnim vedenjem.

10. Je bilo zdravljenje od odvisnosti tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo od tvojih

družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?

Odlo il sem se sicer sam, vendar moram priznati, da sem to naredil tudi zaradi svojih

staršev in otrok.

11. Kako je potekalo zdravljenje odvisnosti? Je bilo uspešno?

Zdravil sem se v komuni in zdravljenje ni bilo isto uspešno, saj sem po prihodu iz

komune vseeno še kdaj užival heroin. Ko sem prvi odšel v komuno, mi je bilo izredno

težko. Bil sem stran od svoje družine in po util sem se osamljenega, eprav sem bil

neprestano z ljudmi. Takšno zdravljenje je dolgotrajno, na za etku sem imel ob utek, da

mi bodo izredno težko izbili uporabo prepovedanih drog iz glave, vendar se je po

dolo enem asu moje razmišljanje za elo spreminjati in žal mi je, da sem po tem, ko

sem prišel ven, še kdaj užival heroin, vendar sem imel še vedno preve prijateljev in

znancev, ki so želeli, da jim droge spet prodam, tako sem se hitro spet znašel v krogu

drog. V komuni smo imeli veliko aktivnosti, s katerimi sem se zamotil in veliko strokovne



31

pomo i, o itno pa to ni bilo dovolj. Mogo e ne bi ve govoril o zdravljenju v komuni, saj

nisem ravno ponosen na to, kar se je zgodilo po zdravljenju. Potem ko sem še nekajkrat

uporabil heroin, sem se odlo il, da poizkusim zdravljenje z metadonom. Iz lastnih

izkušenj lahko povem, da je metadon izredno dobro nadomestilo heroina, vendar mislim,

da tudi to ni dobro za loveka. Tudi ko sem imel predpisane koli ine metadona, sem jih

s asoma za el sam zmanjševati in tako sem se potem odlo il, da bom prenehal tudi z

metadonom. Trenutno sem brez drog, ob asno spijem kakšno pivo. Veliko sem za el

kolesariti, trudim se, da bi se im bolje po util.

12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o

prepovedanih drogah po vsemu, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od

prepovedanih drog primerjaš z odvisnostjo od alkohola?

Veliko slabega sem preživel zaradi drog, vendar to zame ni tabu tema. Brez

problema govorim o tem, saj želim s svojimi izkušnjami ozaveš ati druge glede

negativnih posledic, ki jih prinašajo prepovedane droge. Moje mnenje o drogah je enako

kot na za etku, ko sem jih za el jemati. Še vedno mislim, da prinašajo ekstremno dobre

ob utke, ki se jih ne da nadomestiti in ti pomagajo pri pozabljanju problemov. Vendar

odvisnost od prepovedanih drog vodi v propad. Glede alkohola mislim, da je odvisnost

enako nevarna kot pri prepovedanih drogah. Mislim, da je tudi ve nasilja v družinah,

kjer je prisoten alkohol.

Najprej sem se v 7. razredu osnovne šole

sre al z alkoholom, vendar je to kmalu

postalo dolgo asno in tako sva skupaj z

bratom v 8. razredu prvi poizkusila

marihuano. Z družbo smo najprej kadili

marihuano in potem smo za eli

uporabljati »tripe«, to je LSD. Uporabljali

smo tudi ekstazi, speed in kokain. Veliko

smo zahajali v Ambasado Gavioli, tako da

je bila to obvezna oprema. Na nek na in

sem se hotel dokazati pred drugimi. Pred

bratom, ker je bil starejši, in pred družbo,

da bi me sprejeli. Nisem hotel biti edini, ki

ni užival drog in alkohola.

! najprej marihuana

! nadaljevanje z razli nimi

prepovedanimi drogami

! sprejemanje v družbi

! dokazovanje



32

Ekstazi tablete sem preprodajal,

ve inoma pa sem drogo dobil od svojih

»dilerjev«.

! preprodaja

Seveda. To je bilo najprej samo med

vikendi, ko smo zahajali v klube. Kasneje

je prišlo do tega, da sem ekstazi jemal

prakti no vsak dan. To sem delal nekaj

asa in postal zaradi uporabe ekstazija

isto depresiven. Iskreno sploh nisem

vedel, kaj naj sam s seboj. Tako sem

zaradi tega za el uporabljati heroin.

Ljudje, ki so ga jemali, so rekli, da ne utiš

ni , ko si zadet. Nisem želel ve utiti tiste

žalosti in depresije. Tudi heroin je bil

najprej samo med vikendi, seveda pa

sem zelo hitro postal odvisen in ga potem

uporabljal isto vsak dan. Heroin mi je

predstavil moj najboljši prijatelj, ki je umrl

zaradi predoziranja.

! stopnjevanje uporabe

! depresija

! pojav odvisnosti

Droge sem preprodajal, saj sem poznal

res veliko ljudi, ki so jih uporabljali. Tako

sem si sproti služil za heroin, ki je bil kar

velik strošek. Sicer sem zraven tudi veliko

delal, vendar bi bilo denarja za droge

premalo, e ne bi preprodajal.

! preprodaja

! veliki stroški

! premalo denarja

Zaradi preprodajanja sem bil v zaporu v

Italiji eno leto. Prodajal sem prepovedane

droge v Italiji, saj je tam cena višja in sem

tako ve zaslužil. V zaporu sem pristal

tako, da so policisti odkrili eno od mojih

»strank«. V zameno, da ni odšel v zapor,

je moral izdati, kdo mu je prodal

prepovedane droge. Tako sva se enkrat

zmenila za nakup in ko sem mu prinesel,

so me že akali italijanski policisti. Pred

! zaporna kazen

! nadaljevanje prodaje drog

! nadaljevanje uporabe drog



33

tem so me v Italiji že zasa ili prodajati,

vendar je bilo to le opozorilo. Zaradi tega

zadnjega dejanja pa sem moral v zapor

za eno leto. Ko sem prišel ven, sem

nadaljeval s prodajo, saj sem imel na eni

strani prijatelje, ki so potrebovali droge,

na drugi pa veliko preprodajalcev in jaz

sem bil na žalost posrednik. Ni me bilo

strah, da bi me ponovno zasa ili, saj sem

to po el v Sloveniji, kjer so zakoni manj

strogi kot v Italiji. Po enem letu brez

uporabe prepovedanih drog v zaporu sem

potem spet nadaljeval z uporabo.

O e je bil ve inoma odsoten zaradi dela,

mama je delala kot direktorica za socialno

delo. Mama je težave iz službe prinašala

domov, veliko je tudi pila alkohol, kar je

sicer razumljivo, saj je vsakodnevno

reševala težave drugih ljudi. Nisem imel

veliko kontrole. Z bratom in družbo smo

bili ve ali manj odsotni v šoli in smo

namesto tega pili alkohol in uporabljali

prepovedane droge. Doma nisem imel

veliko kontrole, kot sem že rekel, pa sem

uporabo prepovedanih drog dobro

prikrival. Domov sem prihajal zadet

pono i, ko so že spali. !ez dan me

dejansko ni bilo ni doma, tako tudi niso

mogli vedeti, kje sem in kaj delam. Zdaj

ko pomislim za nazaj, bi lahko sicer

opazili spremembe obnašanja, saj sem bil

pogosto razdražljiv in zagotovo sem imel

še druge znake, ki bi lahko pomenili, da

se drogiram, ampak starši so mislili, da je

to del mladostniškega obnašanja.

! odsotnost o eta

! prinašanje službenih težav domov

! brez kontrole

! starši proti prepovedanim drogam



34

Starša sta bila strogo proti prepovedanim

drogam, mama še posebej zaradi službe.

Ko sta izvedela za heroin, je bilo že

prepozno. Tako zame, kot za mojega

brata, ki je prav tako odvisen od heroina

in je trenutno na zdravljenju.

Uporabo drog sem kar nekaj asa

uspešno prikrival, tako so za odvisnost

izvedeli zelo pozno. Izvedeli so na tak

na in, da so našli iglo in tako so takoj

vedeli, za kaj gre. Moje mnenje je, da sta

se precej slabo odzvala na vse skupaj in

sta me hotela kar na enkrat in na silo

odvaditi od drog, kar je pa za odvisnika od

trdih drog najhujše. Njun na in ni bil

uspešen, saj sem glede na to, da sta me

vedno bolj nadzorovala, še vedno

uporabljal heroin.

! prikrivanje uporabe

! najdeni pripomo ki

! pove an nadzor

Ko sem prišel iz zapora sem imel ez dve

leti prvega otroka. Mislil sem, da me bo to

malo streznilo, vendar me ni. Še najprej

sem jemal heroin, eprav sem imel

otroka. Tako so najprej nad menoj obupali

moji starši in potem še moja punca. Bila

je proti drogam, vendar mi je vseeno dala

veliko priložnosti. Pri h erkinih osmih

mesecih se je odselila in od takrat nimam

stikov ne z njo, ne s h erko. Zelo mi je žal,

da se je tako kon alo, vendar mislim, da

je tako bolje za h erko. !ez eno leto sem

imel še enega otroka z drugo punco, dobil

sem sina. Tudi s to partnerico se ni

obneslo, saj je odvisnica od kokaina in

imava zaradi tega težave. Njena nihanja

razpoloženja so precej ekstremna, v asih

! po zaporni kazni prvi otrok

! prekinitev stikov s partnerko

! drugi otrok z drugo partnerko

! odvisnost partnerke od kokaina

! odvzem otroka



35

je tudi agresivna do mene. Tudi drugi

otrok me ni streznil, nje pa tudi ne. Ko ni

bila na kokainu, je bila živ na in

razdražljiva. Sina vidim ob asno, ko se z

materjo dogovoriva in ko je ona pri volji.

Na žalost je prišlo do odvzema pri drugem

otroku, saj je tudi partnerica odvisnica od

prepovedanih drog. Otroka so dodelili

staršem moje bivše partnerke in trenutno

urejam zadeve za skrbništvo na CSD,

ampak me zaradi moje odvisnosti ne

jemljejo resno. Mislim, da okolje, v

katerem je trenutno sin, ni ugodno, saj je

njegova mama brez ustev in ima

konstantno potrebo po kokainu. Sicer je

trenutno na zdravljenju, vendar mislim, da

bo zelo težko prenehala z uporabo in to

bo seveda škodilo mojemu otroku.

!eprav sem bil tudi jaz odvisen, mislim,

da bi bolje skrbel za otroka, saj sem

prenehal z uporabo substanc in med

drugim tudi metadona.

Nikoli. Mogo e sem se moral, ko smo bili

s prijatelji zunaj, kdaj za koga potegniti ali

ga braniti, vendar to nikoli ni bilo zaradi

drog. Tudi ko sem abstiniral, nisem imel

težav z agresivnim vedenjem.

! brez agresije v družini

! spor v družbi

Odlo il sem se sicer sam, vendar moram

priznati, da sem to naredil tudi zaradi

svojih staršev in otrok.

! samostojna odlo itev

! tudi zaradi staršev in otrok

Zdravil sem se v komuni in zdravljenje ni

bilo isto uspešno, saj sem po prihodu iz

komune vseeno še kdaj užival heroin. Ko

sem prvi odšel v komuno, mi je bilo

izredno težko. Bil sem stran od svoje

! zdravljenje v komuni

! neuspešno zdravljenje

! uporaba heroina po zdravljenju

! ob utki osamljenosti

! kot nadomestilo metadon



36

družine in po util sem se osamljenega,

eprav sem bil neprestano z ljudmi.

Takšno zdravljenje je dolgotrajno, na

za etku sem imel ob utek, da mi bodo

izredno težko izbili uporabo prepovedanih

drog iz glave, vendar se je po nekem asu

moje razmišljanje za elo spreminjati in

žal mi je, da sem po tem, ko sem prišel

ven, še kdaj užival heroin, vendar sem

imel še vedno preve prijateljev in

znancev, ki so želeli, da jim droge spet

prodam, tako sem se hitro spet znašel v

krogu drog. V komuni smo imeli veliko

aktivnosti, s katerimi sem se zamotil in

veliko strokovne pomo i, o itno pa to ni

bilo dovolj. Mogo e ne bi ve govoril o

zdravljenju v komuni, saj nisem ravno

ponosen na to, kar se je zgodilo po

zdravljenju. Potem, ko sem še nekajkrat

uporabil heroin, sem se odlo il, da

poizkusim zdravljenje z metadonom. Iz

lastnih izkušenj lahko povem, da je

metadon izredno dobro nadomestilo

heroina, vendar mislim, da tudi to ni dobro

za loveka. Tudi ko sem imel predpisane

koli ine metadona, sem jih s asoma

za el sam zmanjševati in tako sem se

potem odlo il, da bom prenehal tudi z

metadonom. Trenutno sem brez drog,

ob asno spijem kakšno pivo. Veliko sem

za el kolesariti, trudim se, da bi se im

bolje po util.

! nove aktivnosti, hobiji

Veliko slabega sem preživel zaradi drog,

vendar to zame ni tabu tema. Brez

problema govorim o tem, saj želim s

svojim izkušnjami ozaveš ati druge glede

! prepovedane droge niso tabu

! deljenje izkušenj

! odvisnost od alkohola tudi nevarna



37

negativnih posledic, ki jih prinašajo

prepovedane droge. Moje mnenje o

drogah je enako kot na za etku, ko sem

jih za el jemati. Še vedno mislim, da

prinašajo ekstremno dobre ob utke, ki se

jih ne da nadomestiti in ti pomagajo pri

pozabljanju problemov. Vendar odvisnost

od prepovedanih drog vodi v propad.

Glede alkohola mislim, da je odvisnost

enako nevarna kot pri prepovedanih

drogah. Mislim, da je tudi ve nasilja v

družinah, kjer je prisoten alkohol.



38



Najprej sem pri 15-ih letih poizkusil marihuano. Ponudil mi jo je prijatelj in tako smo

jo za eli kaditi kar vsak dan. To smo po eli vsaj dve leti, tako smo preživljali prosti as.

Nismo uporabljali ni drugega. Ob asno smo pili alkohol, vendar ne pretirano. Ve ji

problem je bila marihuana, saj smo zaradi kajenja postali leni in popuš ali smo v šoli.

Ampak to nas takrat ni zanimalo, najbolj pomembna je bila družba in zabava. Potem se

pa spomnim enega obdobja, ko je marihuane prakti no zmanjkalo. Nikjer je ni bilo

mogo e dobiti in potrebovali smo nekaj novega. Eden od prijateljev je nek ve er, ko naj

bi kadili marihuano, prinesel v družbo novo drogo ! heroin. Najprej nas je bilo vse strah

in nismo želeli tega preizkusiti, saj smo o heroinu slišali same slabe stvari. A vseeno nas

je na koncu prepri al, saj ni bilo ni esar drugega na razpolago. Takrat sem si rekel, da

bo to samo enkrat, ampak žal ni bilo tako.


Od takrat, ko smo prvi preizkusili heroin, nam je to najprej urejal ta prijatelj, ki nam

ga je tudi predstavil. To so bile izredno majhne koli ine in vedno smo si denar za heroin

razdelili, ker denarja ni bilo veliko. Potem pa smo za eli uporabljati heroin vedno bolj

pogosto, vendar ne isto vsi prijatelji, nekateri so enostavno odnehali. Tako sem si ga

za el iskati sam. Poznal sem veliko preprodajalcev, tako da to ni bil nikoli problem.

Kasneje sem pogosto priskrbel heroin tudi svojim prijateljem, ki so ga še vedno

uporabljali. Zraven sem tudi malo zaslužil.


Da. Enako je bilo na za etku z marihuano in potem tudi s heroinom. Najprej samo

ob asno, potem pa vedno bolj pogosto. Marihuano sem potem prenehal uporabljati,

ampak to zgolj zato, ker mi je bil heroin bolj vše in mi je prinašal boljše ob utke. Zaradi

vedno bolj pogoste uporabe heroina se mi je odvisnost razvila v roku enega leta.


denarjem?

Kot sem že rekel, sem na neki to ki za el heroin preprodajati, saj sem poznal veliko

ljudi in je bilo veliko zanimanja zanj, poleg tega pa nisem imel dovolj denarja, tako sem

poleg preprodajanja tudi nekaj zaslužil. Služil sem tako, da sem ve je koli ine dobil za

nižjo ceno, naprej pa sem preprodajal manjše koli ine za višjo ceno. Tako sem imel



39

denar in drogo zase. Moje finan no stanje med odvisnostjo ni bilo ravno stabilno, v asih

sem imel dovolj denarja, v asih premalo.


Ne, nikoli.


prepovedanih drog.

S starši se nisem razumel. Nisem util starševske ljubezni iz njihove strani. Ni bilo

tako, da so me zanemarjali, ampak sem imel preve svobode. Niso preverjali, kje sem

bil in kaj sem po el. Ve ino asa sta bila sta odsotna zaradi dela. Na za etku kar nekaj

asa sploh nista ugotovila za heroin ali pa sta si zakrivala o i pred tem. Vedela sta, da

ob asno kadim marihuano, vendar ju to ni motilo, saj sta menila, da je to obdobje, ko je

bilo to popularno in se jima ni zdelo zaskrbljujo e. Med tem asom, ko sem se drogiral,

se je tudi moj brat in ravno zato se mi ni zdelo ni narobe, saj sem imel starejšega brata

za zgled. Vseeno pa je moj brat prenehal uporabljati heroin, bil je dovolj mo en, da ni

potreboval zdravljenja, pri meni pa žal ni bilo tako.

Starša sta bila proti drogam, sama jih nista nikoli preizkusila, ob asno sta si

privoš ila kak kozarec vina, to je bilo pa vse.


Našla sta moje pripomo ke, torej iglo. Njun odziv je bil zelo uden, saj nista bila

pretirano jezna, kot sem pri akoval. Po temu, ko sta našla iglo, smo imeli pogovor in

predlagala sta mi zdravljenje, to je bilo pa vse. Kasneje ni bilo ve govora o temu. Zdi se

mi, da nista znala pravilno ukrepati. V naši družini se je probleme reševalo bolj z umikom

kot pa z iskanjem rešitev. O e se nato o temu sploh ni želel ve pogovarjati. Vedno ko

je pogovor nanesel na prepovedane droge, je spremenil temo ali se umaknil. Mama mi

je za razliko od njega bolj stala ob strani in me spodbujala pri zdravljenju, vendar sem

se vseeno po util osamljenega, saj sem moral ez ta problem sam.


potekalo.

Otrok na žalost nimam. Vedno sem si jih želel, ampak mi zaradi odvisnosti ni uspelo

najti partnerke, s katero bi se ustalil. Med leti, ko sem uporabljal heroin, sem si našel

punco, vendar ko gledam za nazaj, je bila to velika napaka. Bila je odvisnica od kokaina.

V tistem asu je bil kokain zelo popularen, uporabljali so ga skoraj vsi, ki sem jih poznal.

Vsi prijatelji in punca so mi opisovali izredno dobre ob utke zaradi kokaina, jaz pa sem



40

se veliko asa upiral. Nisem hotel še dodatnih težav z novo drogo, ker sem takrat bil že

hudo odvisen od heroina. A vseeno sem enkrat popustil in ga preizkusil. Tako je bila

uporaba vedno bolj pogosta in postal sem odvisen tudi od kokaina. S punco sva se

skupaj vsak drogirala in preprodajala drogo naprej, da sva imela denar in drogo tudi

zase. Po ela nisva prakti no ni , ob asno sva si našla kakšno službo, a nisva dolgo

ostala v njej, saj so vedno vmes prišle droge. Razmerje je bilo zelo razburljivo, saj sva

živela iz dneva v dan. Po eni strani sva si želela urediti življenje in se ustaliti, po drugi

strani pa se nisva mogla upreti uporabi drog, s katerimi sva reševala vse težave, oziroma

sva samo mislila, da s tem rešujeva težave. Ve krat sva skupaj nehala z uporabo, a je

to bilo le za kratek as. Med tem sva bila zelo razdražljiva in veliko sva se kregala.

Napaka je bila, da sva se kar na enkrat odlo ila, da bi nehala z uporabo in to je bil šok

za telo. Bila sva par kar nekaj let, vendar sva imela porazen na in življenja, zato sva se

potem po štirih letih odlo ila, da ne bova ve skupaj. Pobudo sem dal jaz, saj sem vedel,

da tako ne bo šlo ve naprej. Zdaj ne vem, kako je z njo, saj nisva imela že ve let

kontakta, vem pa, da sem naredil prav, saj bi se skupaj verjetno predozirala.



Ne, nikoli nisem bil agresiven. Kot sem že omenil, sem bil med tem, ko sem se sam

odvajal od uporabe drog, malo razdražljiv in sem se hitreje razburil, vendar agresiven

nisem bil nikoli.



Starša sta mi sicer omenila in predlagala zdravljenje, ko sta izvedela za heroin,

vendar sem se za zdravljenje odlo il sam.


Želel sem se ozdraviti odvisnosti, tako sem se odlo il za zdravljenje z metadonom.

Za to sem se odlo il, ker sem se že skupaj s punco poskušal odvaditi uporabe in sem

videl, kako težko je kar prenehati. Ravno zaradi tega se mi je zdela terapija z metadonom

dobra ideja, saj je to nadomestilo za heroin. Motilo me je le to, da se ta ambulanta nahaja

pred policijsko postajo, a nisem imel druge izbire, saj je bila edina v mojem doma em

kraju. Ko sem se vklju il v zdravljenje, so mi za eli postopoma dozirati metadon, tako

sem na za etku potreboval nekaj asa, da sem se sploh navadil na to. Življenje se mi je

že takoj spremenilo, saj nisem ve skrbel, kje bom dobil denar, da si bom kupil heroin.

Uporaba metadona je bila nadzorovana, tako sem imel to no dolo eno koli ino ob to no



41

dolo enih urah, ni ve , ni manj. Seveda me je na za etku zdravljenja zamikalo po

uporabi heroina, a sem se poskušal im bolj zamotiti z ostalimi stvarmi. Iskal sem službo,

pa eprav nisem imel veliko sre e s tem, saj se je vsem zdelo, da ne bom sposoben

delati, glede na to, da sem bil v procesu odvajanja. Tako sem ob asno pomagal

znancem pri kakšnih fizi nih delih in vsaj nekaj zaslužil. Po nekem asu se mi je zdelo,

da mi gre dobro. Vedno bolj sem bil prepri an, da želim prenehati z metadonom, saj je

to tudi neka vrsta odvisnosti. Vedno manj sem zahajal v ambulanto, to pa zdravnikom ni

bilo vše , saj so bili mnenja, da bom spet nadaljeval s heroinom. Na za etku odvajanja

od metadona sem imel malo težav s spanjem, tako sem si moral pomagati z uporabo

pomirjeval, ki so jih preprodajali prijatelji, ki so bili tudi odvisniki. Potem pa mi je dejansko

uspelo. Žal mi je, da sem porabil 10 let svojega življenja, da sem prišel do te to ke, ko

sem sam prenehal z uporabo. Zdaj ob asno spijem kakšno pivo, a tudi pri temu pazim,

da ni vsak dan, da ne postane navada.




Zame to ni tabu tema. Žal mi je, da sem zaradi tega izgubil vsaj 10 let življenja. Prav

tako imam zaradi tega težave z iskanjem zaposlitve, saj sem zape aten kot odvisnik in

me ponudniki dela ne jemljejo resno. Enostavno mislijo, da bi se med delom drogiral, jaz

pa bi rad živel normalno naprej in služil svoj denar. Mislim, da je to zelo huda odvisnost,

in eprav sem bil sam odvisnik od prepovedanih drog, sem trenutno proti pretiranemu

pitju alkohola.

Najprej sem pri 15-ih letih poizkusil

marihuano. Ponudil mi jo je prijatelj in

tako smo jo za eli kaditi kar vsak dan. To

smo po eli vsaj dve leti, tako smo

preživljali prosti as. Nismo uporabljali ni

drugega. Ob asno smo pili alkohol,

vendar ne pretirano. Ve ji problem je bila

marihuana, saj smo zaradi kajenja postali

leni in popuš ali smo v šoli. Ampak to nas

takrat ni zanimalo, najbolj pomembna je

bila družba in zabava. Potem se pa

spomnim enega obdobja, ko je

marihuane prakti no zmanjkalo. Nikjer je

! najprej marihuana

! kombinacija marihuane in alkohola

! najbolj pomembna družba

! potreba po novi drogi



42

ni bilo mogo e dobiti in potrebovali smo

nekaj novega. Eden od prijateljev je nek

ve er, ko naj bi kadili marihuano, prinesel

v družbo novo drogo # heroin. Najprej nas

je bilo vse strah in nismo želeli tega

preizkusiti, saj smo o heroinu slišali same

slabe stvari. A vseeno nas je na koncu

prepri al, saj ni bilo ni esar drugega na

razpolago. Takrat sem si rekel, da bo to

samo enkrat, ampak žal ni bilo tako.

Od takrat, ko smo prvi preizkusili heroin,

nam je to najprej urejal ta prijatelj, ki nam

ga je tudi predstavil. To so bile izredno

majhne koli ine in vedno smo si denar za

heroin razdelili, ker denarja ni bilo veliko.

Potem pa smo za eli uporabljati heroin

vedno bolj pogosto, vendar ne isto vsi

prijatelji, nekateri so enostavno odnehali.

Tako sem si ga za el iskati sam. Poznal

sem veliko preprodajalcev, tako da to ni

bil nikoli problem. Kasneje sem pogosto

priskrbel heroin tudi svojim prijateljem, ki

so ga še vedno uporabljali. Zraven sem

tudi malo zaslužil.

! heroin od prijatelja

! pogosta uporaba

! preprodaja za denar

Da. Enako je bilo na za etku z marihuano

in potem tudi s heroinom. Najprej samo

ob asno, potem pa vedno bolj pogosto.

Marihuano sem potem prenehal

uporabljati, ampak to zgolj zato, ker mi je

bil heroin bolj vše in mi je prinašal boljše

ob utke. Zaradi vedno bolj pogoste

uporabe heroina se mi je odvisnost

razvila v roku enega leta.

! vedno bolj pogosta uporaba

! hiter pojav odvisnosti

Kot sem že rekel, sem na neki to ki za el

heroin preprodajati, saj sem poznal veliko

! preprodaja heroina

! nestabilno finan no stanje



43

ljudi in je bilo veliko zanimanja zanj, poleg

tega pa nisem imel dovolj denarja, tako

sem poleg preprodajanja tudi nekaj

zaslužil. Služil sem tako, da sem ve je

koli ine dobil za nižjo ceno, naprej pa

sem preprodajal manjše koli ine za višjo

ceno. Tako sem imel denar in drogo zase.

Moje finan no stanje med odvisnostjo ni

bilo ravno stabilno, v asih sem imel dovolj

denarja, v asih premalo.

Ne, nikoli. ! brez težav s policijo

S starši se nisem razumel. Nisem util

starševske ljubezni iz njihove strani. Ni

bilo tako, da so me zanemarjali, ampak

sem imel preve svobode. Niso preverjali,

kje sem bil in kaj sem po el. Ve ino asa

sta bila sta odsotna zaradi dela. Na

za etku kar nekaj asa sploh nista

ugotovila za heroin ali pa sta si zakrivala

o i pred tem. Vedela sta, da ob asno

kadim marihuano, vendar ju to ni motilo,

saj sta menila, da je to obdobje, ko je bilo

to popularno in se jima ni zdelo

zaskrbljujo e. Med tem asom, ko sem se

drogiral, se je tudi moj brat in ravno zato

se mi ni zdelo ni narobe, saj sem imel

starejšega brata za zgled. Vseeno pa je

moj brat prenehal uporabljati heroin, bil je

dovolj mo en, da ni potreboval

zdravljenja, pri meni pa žal ni bilo tako.

Starša sta bila proti drogam, sama jih

nista nikoli preizkusila, ob asno sta si

privoš ila kak kozarec vina, to je bilo pa

vse.

! nerazumevanje s starši

! preve svobode

! odsotnost staršev

! starši proti drogam



44

Našla sta moje pripomo ke, torej iglo.

Njun odziv je bil zelo uden, saj nista bila

pretirano jezna, kot sem pri akoval. Po

temu, ko sta našla iglo, smo imeli pogovor

in predlagala sta mi zdravljenje, to je bilo

pa vse. Kasneje ni bilo ve govora o

temu. Zdi se mi, da nista znala pravilno

ukrepati. V naši družini se je probleme

reševalo bolj z umikom kot pa z iskanjem

rešitev. O e se nato o temu sploh ni želel

ve pogovarjati. Vedno ko je pogovor

nanesel na prepovedane droge, je

spremenil temo ali se umaknil. Mama mi

je za razliko od njega bolj stala ob strani

in me spodbujala pri zdravljenju, vendar

sem se vseeno po util osamljenega, saj

sem moral ez ta problem sam.

! najdeni pripomo ki

! uden odziv staršev

! predlog zdravljenja odvisnosti

! nepravilni ukrepi

! osamljenost

Otrok na žalost nimam. Vedno sem si jih

želel, ampak mi zaradi odvisnosti ni

uspelo najti partnerke, s katero bi se

ustalil. Med leti, ko sem uporabljal heroin,

sem si našel punco, vendar ko gledam za

nazaj, je bila to velika napaka. Bila je

odvisnica od kokaina. V tistem asu je bil

kokain zelo popularen, uporabljali so ga

skoraj vsi, ki sem jih poznal. Vsi prijatelji

in punca so mi opisovali izredno dobre

ob utke zaradi kokaina, jaz pa sem se

veliko asa upiral. Nisem hotel še

dodatnih težav z novo drogo, ker sem

takrat bil že hudo odvisen od heroina. A

vseeno sem enkrat popustil in ga

preizkusil. Tako je bila uporaba vedno bolj

pogosta in postal sem odvisen tudi od

kokaina. S punco sva se skupaj vsak

drogirala in preprodajala drogo naprej, da

! brez otrok

! partnerka odvisna od kokaina

! kasneje uporaba kokaina

! nezmožnost prenehanja

! prekinitev zveze



45

sva imela denar in drogo tudi zase.

Po ela nisva prakti no ni , ob asno sva

si našla kakšno službo, a nisva dolgo

ostala v njej, saj so vedno vmes prišle

droge. Razmerje je bilo zelo razburljivo,

saj sva živela iz dneva v dan. Po eni strani

sva si želela urediti življenje in se ustaliti,

po drugi strani pa se nisva mogla upreti

uporabi drog, s katerimi sva reševala vse

težave, oziroma sva samo mislila, da s

tem rešujeva težave. Ve krat sva skupaj

nehala z uporabo, a je to bilo le za kratek

as. Med tem sva bila zelo razdražljiva in

veliko sva se kregala. Napaka je bila, da

sva se kar na enkrat odlo ila, da bi nehala

z uporabo in to je bil šok za telo. Bila sva

par kar nekaj let, vendar sva imela

porazen na in življenja, zato sva se

potem po štirih letih odlo ila, da ne bova

ve skupaj. Pobudo sem dal jaz, saj sem

vedel, da tako ne bo šlo ve naprej. Zdaj

ne vem, kako je z njo, saj nisva imela že

ve let kontakta, vem pa, da sem naredil

prav, saj bi se skupaj verjetno

predozirala.

Ne, nikoli nisem bil agresiven. Kot sem že

omenil, sem bil med tem, ko sem se sam

odvajal od uporabe drog, malo razdražljiv

in sem se hitreje razburil, vendar

agresiven nisem bil nikoli.

! brez agresije

! razdražljivost

Starša sta mi sicer omenila in predlagala

zdravljenje, ko sta izvedela za heroin,

vendar sem se za zdravljenje odlo il

sam.




46

Želel sem se ozdraviti odvisnosti, tako

sem se odlo il za zdravljenje z

metadonom. Za to sem se odlo il, ker

sem se že skupaj s punco poskušal

odvaditi uporabe in sem videl, kako težko

je kar prenehati. Ravno zaradi tega se mi

je zdela terapija z metadonom dobra

ideja, saj je to nadomestilo za heroin.

Motilo me je le to, da se ta ambulanta

nahaja pred policijsko postajo, a nisem

imel druge izbire, saj je bila edina v

mojem doma em kraju. Ko sem se vklju il

v zdravljenje, so mi za eli postopoma

dozirati metadon, tako sem na za etku

potreboval nekaj asa, da sem se sploh

navadil na to. Življenje se mi je že takoj

spremenilo, saj nisem ve skrbel, kje bom

dobil denar, da si bom kupil heroin.

Uporaba metadona je bila nadzorovana,

tako sem imel to no dolo eno koli ino ob

to no dolo enih urah, ni ve , ni manj.

Seveda me je na za etku zdravljenja

zamikalo po uporabi heroina, a sem se

poskušal im bolj zamotiti z ostalimi

stvarmi. Iskal sem službo, pa eprav

nisem imel veliko sre e s tem, saj se je

vsem zdelo, da ne bom sposoben delati,

glede na to, da sem bil v procesu

odvajanja. Tako sem ob asno pomagal

znancem pri kakšnih fizi nih delih in vsaj

nekaj zaslužil. Po nekem asu se mi je

zdelo, da mi gre dobro. Vedno bolj sem bil

prepri an, da želim prenehati z

metadonom, saj je to tudi neka vrsta

odvisnosti. Vedno manj sem zahajal v

ambulanto, to pa zdravnikom ni bilo vše ,

! zdravljenje z metadonom

! postopno doziranje

! nadzorovana uporaba

! samostojno prenehanje

! iskanje dela

! obžalovanje



47

saj so bili mnenja, da bom spet nadaljeval

s heroinom. Na za etku odvajanja od

metadona sem imel malo težav s

spanjem, tako sem si moral pomagati z

uporabo pomirjeval, ki so jih preprodajali

prijatelji, ki so bili tudi odvisniki. Potem pa

mi je dejansko uspelo. Žal mi je, da sem

porabil 10 let svojega življenja, da sem

prišel do te to ke, ko sem sam prenehal z

uporabo. Zdaj ob asno spijem kakšno

pivo, a tudi pri temu pazim, da ni vsak

dan, da ne postane navada.

Zame to ni tabu tema. Žal mi je, da sem

zaradi tega izgubil vsaj 10 let življenja.

Prav tako imam zaradi tega težave z

iskanjem zaposlitve, saj sem zape aten

kot odvisnik in me ponudniki dela ne

jemljejo resno. Enostavno mislijo, da bi se

med delom drogiral, jaz pa bi rad živel

normalno naprej in služil svoj

denar. Mislim, da je to zelo huda

odvisnost, in eprav sem bil sam odvisnik

od prepovedanih drog, sem trenutno proti

pretiranemu pitju alkohola.

! droge niso tabu

! težavno iskanje dela

! želja po normalnem življenju

! odvisnost od alkohola tudi huda



48



V OŠ sem bil velikokrat seznanjen s tem, kako nevarne so droge, a ravno takrat me

je to za elo najbolj zanimati. Prvi sem poizkusil marihuano pri 15-ih letih. Potem smo

nekaj asa kombinirali alkohol, cigarete in marihuano. V družbi sem se po util

sprejetega, eprav sem vedel, da to, kar delam, ni prav. Bili smo velika družba, tako je

vedno nekdo prinesel novo drogo in seveda sem želel preizkusiti vse, kar so prijatelji

ponudili. Nisem hotel, da mislijo, da me je strah. Tako sem po marihuani uporabil še

ekstazi, kokain, psihedeli ne droge in na koncu še heroin.


Kot sem že rekel, mi je heroin predstavila moja družba, zato sem ga nekaj asa

dobival od prijateljev. Seveda pa uporaba heroina ni šla ravno po planu in moral sem si

ga za eti iskati sam za vsak dan. Veliko smo hodili v klube, tako sem imel priložnost

spoznati veliko preprodajalcev in tako sem si tudi zagotovil heroin.


Da, tako je bilo z vsemi drogami, ki sem jih kdaj vzel. Od odlo itve, da bo to samo

enkrat iz radovednosti, do tega, da sem se moral zaradi odvisnosti od heroina zdraviti.


denarjem?

Dokler sem bil v srednji šoli, so me financirali moji starši. Takrat sem imel denarja

dovolj, vedno sem imel pripravljen nek izgovor, da sem potreboval denar, in starši so mi

ga dali, jaz pa sem ga porabil za drogo. Po kon ani srednji šoli sta starša opazila, da se

nekaj udnega dogaja z mano, takrat sem se tudi odselil od njih. Vseeno so mi kdaj pa

kdaj nakazali nekaj denarja, saj sta vedela, da nisem bil redno zaposlen, in sta bila v

strahu, da nimam za hrano in druge osnovne potrebe. Seveda sem tudi to porabil za

droge. Preživljal sem se z ob asnimi deli, da sem imel denar za sproti, vendar glede na

moj stil življenja to ni bilo dovolj. S prijatelji, ki smo živeli skupaj, smo malo tudi

preprodajali droge, da smo imeli drogo zase in ob tem tudi zaslužek.




49

Zaradi preprodajanja na sre o ne. V srednji šoli so nas dvakrat zasa ili pri kajenju

marihuane. Enkrat sem se uspel izmuzniti in je bilo samo opozorilo, drugi pa sem dobil

kazen, ki sem jo moral poravnati.


prepovedanih drog.

Moje otroštvo je bilo lepo. Prav ni mi ni manjkalo. V družini sem bil najstarejši otrok

in vajen sem bil veliko pozornosti, tako da sem to želel tudi v družbi. V osnovni šoli z

mano ni bilo nobenih težav, imel sem dobre ocene in starše sem ubogal. Potem ko sem

prišel v srednjo šolo, pa so se ocene poslabšale in postal sem bolj uporniški. To staršev

na za etku ni skrbelo, saj sta vedela, da je to del odraš anja in pubertete. Postavljala

sta mi pravila in bolj so bila stroga, bolj sem jih kršil. Seveda sem za vsako kršitev dobil

tudi kazen, a se je to na koncu rešilo tako, da sta starša popustila. V 1. letniku sem za el

veliko hoditi ven in vedno bolj mi je bila pomembna družba, starša pa sta bila še vedno

zelo pozorna, kje sem in kaj delam. Vedno sta vedela, kam grem in kdo bo zraven, e

sem šel izven doma ega kraja, sta me vedno prišla iskat, tako sem od vseh prijateljev

vedno odhajal prvi domov. Veliko nadzora sem imel, prijatelji pa ne. Vendar je bilo tega

nadzora vsako leto manj, s tem pa je prišlo vedno ve laži glede tega, kje sem. Vedno

sem rekel, da bom prespal pri prijateljih, tudi e nisem, starši pa me niso preverjali, saj

so mi verjeli in zaupali. Bila sta proti drogam in vedno sta me opozarjala, naj se zunaj

pazim, naj pazim na svojo pija o in naj ne grem sam nikamor z neznanimi ljudmi in naj

ne preizkušam drog, saj so nevarne. Nisem ju upošteval, saj so me droge zanimale. Bil

sem mnenja, da moji prijatelji vedo, kaj je dobro zame in da jim lahko zaupam, ko so mi

dali drogo. Neko , ko sem prišel domov, sta opazila, da sem kadil marihuano, saj sta

prepoznala rde e o i in veliko sem jo imel v žepu, tako da sta jo tudi zavohala. Bila sta

jezna in takrat sta mi jo vrgla v WC školjko. Moral sem obljubiti, da ne bom ve kadil in

da se to ne bo ponovilo. Nisem prenehal kaditi, samo bolj pazljiv sem postal in sem bolj

pozno prihajal domov, da ne bi spet opazila rde ih o i itd.


Staršem sem za odvisnosti povedal sam, saj sem bil že isto na dnu. Z novico sem

ju razžalostil, vendar sta vedela, da morata ostati mo na in mi pomagati. Seveda sta bila

najprej zelo šokirana, kar je popolnoma razumljivo. Skupaj smo se pogovorili in našli

rešitev, tj. zdravljenje.


potekalo.



50

Ko sem se odselil od doma, sem imel precej razburljivo življenje. Po srednji šoli se

nisem vpisal na faks, tako da sem imel veliko prostega asa, kar je pomenilo veliko asa

za droge. S prijatelji smo veliko hodili v klube in se drogirali. Imel sem tudi veliko spolnih

odnosov z razli nimi ljudmi in tako se mi je z eno žensko zgodilo to, da je ponesre i

zanosila. Ko sem to izvedel, sem ji takoj predlagal splav, vendar je ona želela otroka

obdržati. Tako sva se nekaj na hitro in nepremišljeno odlo ila, da bova ostala skupaj in

se potrudila za otroka. Punca je vedela za mojo uporabo drog, vendar je mislila, da bom

zaradi otroka prenehal. Med nose nostjo sem ji povzro al veliko skrbi, saj me ni bilo po

cele dneve in no i, nisem se oglašal na telefon, ni vedela, kje sem. Malo pred rojstvom

otroka je bila moja odvisnost od heroina na vrhuncu. Tisti dan, ko se je h erka rodila, ji

nisem stal ob strani in ji pomagal. Imela je samo pomo svojih staršev, ki pa so bili

seveda proti najinemu razmerju. Otroka nisem priznal in na za etku nisem želel imeti ni

z njim. Vedel sem, da je napaka, da ga je sploh obdržala in da sva sploh poskušala ostati

skupaj, vendar takrat nisem trezno razmišljal. Od rojstva pa do zdaj h erke nisem videl,

s punco sva se po tem pogovarjala mogo e trikrat, vendar se ni želela ukvarjati z mano

in je predlagala, da prekineva stike, saj bo to boljše zanjo in za otroka. Zdaj vem, da ima

novega moža, ki je h erko posvojil, tako da vsaj vem, da živi sre no življenje s popolno

družino.



Ne, po tem, ko sem uporabil droge, sem bil vedno zelo sproš en in bolj ali manj

neodziven. Redno sem skrbel, da so bile droge blizu in da jih je bilo dovolj, da se ni

pojavila kriza.



Na neki to ki sem se za el zavedati, da sem izgubil svojega prvega otroka in žensko,

s katero vem, da bi lahko bil sre en in imel dobro življenje. Poleg tega sem tudi pomislil

na starše, od katerih sem se odmaknil, in na to, da sta vsak dan starejša in ju kmalu ne

bo ve . Vedel sem, da mi bosta pomagala, e se bom vrnil in jima povedal, za kaj gre.

Tako da sem se odlo il sam, s pomo jo staršev.


Starši so mi predlagali zdravljenje v komuni, odpeljala sta me tja in me tam pustila.

V komuni sem se že takoj util sprejetega. To je bila krš anska komuna in hitro sem

dojel, da je tam veliko ljudi, ki imajo še hujše posledice odvisnosti kot jaz. Imel sem sre o,



51

da se je moja uporaba zmanjšala že s tem, ko sem se pred odhodom v komuno preselil

k staršem. Tam pa nisem želel uporabljati heroina pred njimi. Tako sem odšel v komuno

zdrav in z malo zmanjšano potrebo po drogi. Dnevi v komuni so bili res težki, saj se je

moj potek življenja kar na enkrat spremenil. Moji dnevi so bili polni dela in molitev, to je

bilo pa vse. Veliko sem delal, zraven pa tudi veliko razmišljal. V komuni sem ostal dve

leti in v tem asu sem velikokrat pomislil, da bi odšel, saj sem se po eni strani po util

osamljenega, ker sem živel z neznanci in dale stran od družine. Vsaki , ko sem pomislil

na odhod, sem pogledal sliko svojih staršev, ki sem jo imel s seboj in se naprej trudil

zaradi njih. Nisem ju želel ponovno razo arati. Vedel sem, da sem že veliko dosegel in

da moram še malo potrpeti, da se bom lahko vrnil domov in ne bom nadaljeval z uporabo

droge. Ko sem prišel iz komune, sem imel najprej veliko težav s privajanjem na novo

življenje. Vedel sem, da se moram na nek na in zamotiti in nekaj delati, saj bi me iz

dolg asa verjetno spet malo zaneslo. Zaposlil sem se v trgovini s pohištvom in za el sem

se ukvarjati s športom vsak dan. V trgovini delam še zdaj in vesel sem, da imam službo

ne glede na preteklost. Zdravljenje je bilo uspešno, seveda pa je pripomoglo tudi to, da

sem se samostojno odlo il za prenehanje, saj mislim, da e sam nisi pripravljen na

spremembe, ne pomaga nobena ponujena pomo .




To, kar sem doživel, z veseljem delim naprej, saj mislim, da lahko s takšnimi

izkušnjami ljudem predstavim drogo kot slabo stvar, vendar je potem odvisno od

posameznika ali to upošteva ali ne. Tudi meni sta starša govorila, naj droge ne poizkusim

in naj pazim, vendar šele zdaj, ko sem premagal odvisnost, vem, da bi ju moral poslušati.

Takrat to ni bilo pomembno. Prav je, da se opozarja na negativne posledice, ki jih prinaša

droga, vendar lahko s tem samo do neke mere vplivamo na to, ali bo nekdo to upošteval.

Po vsemu, kar se mi je zgodilo, zdaj droge sovražim. Uporaba drog mi je vzela veliko let

življenja in veliko ljudi, ki sem jih imel okoli sebe. Vesel sem, da se prenehal, preden je

bilo prepozno in sem zelo hvaležen za pomo staršev, saj mi brez njih verjetno ne bi

uspelo. Na odvisnost od alkohola gledam enako kot na odvisnost od drog. Sem v stanju,

ko ne želim, da bi še kdaj katera od substanc vladala mojemu življenju in me vodila v

izgubo.



52

V OŠ sem bil velikokrat seznanjen s tem,

kako nevarne so droge, a ravno takrat me

je to za elo najbolj zanimati. Prvi sem

poizkusil marihuano pri 15-ih letih. Potem

smo nekaj asa kombinirali alkohol,

cigarete in marihuano. V družbi sem se

po util sprejetega, eprav sem vedel, da

to, kar delam ni prav. Bili smo velika

družba, tako je vedno nekdo prinesel

novo drogo in seveda sem želel

preizkusiti vse, kar so prijatelji ponudili.

Nisem hotel, da mislijo, da me je strah.

Tako sem po marihuani uporabil še

ekstazi, kokain, psihedeli ne droge in na

koncu še heroin.

! seznanjenost z nevarnostmi drog

! zanimanje

! najprej marihuana

! nadaljevanje še z drugimi drogami

Kot sem že rekel, mi je heroin predstavila

moja družba, tako sem ga nekaj asa

dobival od prijateljev. Seveda pa uporaba

heroina ni šla ravno po planu in moral sem

si ga za eti iskati sam za vsak dan. Veliko

smo hodili v klube, zato sem imel

priložnost spoznati veliko preprodajalcev

in tako sem si tudi zagotovil heroin.

! heroin v družbi

! preprodajalci

Da, tako je bilo z vsemi drogami, ki sem

jih kdaj vzel. Od odlo itve, da bo to samo

enkrat iz radovednosti, do tega, da sem

se moral zaradi odvisnosti od heroina

zdraviti.

! stopnjevanje uporabe

Dokler sem bil v srednji šoli, so me

financirali moji starši. Takrat sem imel

denarja dovolj, vedno sem imel

pripravljen nek izgovor, da sem

potreboval denar, in starši so mi ga dali,

jaz pa sem ga porabil za drogo. Po

kon ani srednji šoli sta starša opazila, da

! finan na podpora staršev

! ob asna dela

! preprodaja za zaslužek



53

se nekaj udnega dogaja z mano, takrat

sem se tudi odselil od njih. Vseeno so mi

kdaj pa kdaj nakazali nekaj denarja, saj

sta vedela, da nisem bil redno zaposlen,

in sta bila v strahu, da nimam za hrano in

druge osnovne potrebe. Seveda sem tudi

to porabil za droge. Preživljal sem se z

ob asnimi deli, da sem imel denar za

sproti, vendar glede na moj stil življenja to

ni bilo dovolj. S prijatelji, ki smo živeli

skupaj, smo malo tudi preprodajali droge,

da smo imeli drogo zase in ob tem tudi

zaslužek.

Zaradi preprodajanja na sre o ne. V

srednji šoli so nas dvakrat zasa ili pri

kajenju marihuane. Enkrat sem se uspel

izmuzniti in je bilo samo opozorilo, drugi

pa sem dobil kazen, ki sem jo moral

poravnati.

! brez ve jih težav s policijo

! denarna kazen zaradi marihuane

Moje otroštvo je bilo lepo. Prav ni mi ni

manjkalo. V družini sem bil najstarejši

otrok in vajen sem bil veliko pozornosti,

tako da sem to želel tudi v družbi. V

osnovni šoli z mano ni bilo nobenih težav,

imel sem dobre ocene in starše sem

ubogal. Potem ko sem prišel v srednjo

šolo, pa so se ocene poslabšale in postal

sem bolj uporniški. To staršev na za etku

ni skrbelo, saj sta vedela, da je to del

odraš anja in pubertete. Postavljala sta

mi pravila in bolj so bila stroga, bolj sem

jih kršil. Seveda sem za vsako kršitev

dobil tudi kazen, a se je to na koncu rešilo

tako, da sta starša popustila. V 1. letniku

sem za el veliko hoditi ven in vedno bolj

! lepo otroštvo

! potreba po pozornosti

! za etki težavnega vedenja v srednji

šoli

! laži



54

mi je bila pomembna družba, starša pa

sta bila še vedno zelo pozorna, kje sem in

kaj delam. Vedno sta vedela, kam grem in

kdo bo zraven, e sem šel izven

doma ega kraja, sta me vedno prišla

iskat, tako sem od vseh prijateljev vedno

odhajal prvi domov. Veliko nadzora sem

imel, prijatelji pa ne. Vendar je bilo tega

nadzora vsako leto manj, s tem pa je

prišlo vedno ve laži glede tega, kje sem.

Vedno sem rekel, da bom prespal pri

prijateljih, tudi e nisem, starši pa me niso

preverjali, saj so mi verjeli in zaupali. Bila

sta proti drogam in vedno sta me

opozarjala, naj se zunaj pazim, naj pazim

na svojo pija o in naj ne grem sam

nikamor z neznanimi ljudmi in naj ne

preizkušam drog, saj so nevarne. Nisem

ju upošteval, saj so me droge zanimale.

Bil sem mnenja, da moji prijatelji vedo, kaj

je dobro zame in da jim lahko zaupam, ko

so mi dali drogo. Neko , ko sem prišel

domov, sta opazila, da sem kadil

marihuano, saj sta prepoznala rde e o i

in veliko sem jo imel v žepu, tako da sta jo

tudi zavohala. Bila sta jezna in takrat sta

mi jo vrgla v WC školjko. Moral sem

obljubiti, da ne bom ve kadil in da se to

ne bo ponovilo. Nisem prenehal kaditi,

samo bolj pazljiv sem postal in sem bolj

pozno prihajal domov, da ne bi spet

opazila rde ih o i itd.

Staršem sem za odvisnosti povedal sam,

saj sem bil že isto na dnu. Z novico sem

ju razžalostil, vendar sta vedela, da

morata ostati mo na in mi pomagati.

! priznanje odvisnosti staršem

! pomo staršev



55

Seveda sta bila najprej zelo šokirana, kar

je popolnoma razumljivo. Skupaj smo se

pogovorili in našli rešitev, tj. zdravljenje.

Ko sem se odselil od doma, sem imel

precej razburljivo življenje. Po srednji šoli

se nisem vpisal na faks, tako da sem imel

veliko prostega asa, kar je pomenilo

veliko asa za droge. S prijatelji smo

veliko hodili v klube in se drogirali. Imel

sem tudi veliko spolnih odnosov z

razli nimi ljudmi in tako se mi je z eno

žensko zgodilo to, da je ponesre i

zanosila. Ko sem to izvedel, sem ji takoj

predlagal splav, vendar je ona želela

otroka obdržati. Tako sva se nekaj na

hitro in nepremišljeno odlo ila, da bova

ostala skupaj in se potrudila za otroka.

Punca je vedela za mojo uporabo drog,

vendar je mislila, da bom zaradi otroka

prenehal. Med nose nostjo sem ji

povzro al veliko skrbi, saj me ni bilo po

cele dneve in no i, nisem se oglašal na

telefon, ni vedela, kje sem. Malo pred

rojstvom otroka je bila moja odvisnost od

heroina na vrhuncu. Tisti dan, ko se je

h erka rodila, ji nisem stal ob strani in ji

pomagal. Imela je samo pomo svojih

staršev, ki pa so bili seveda proti najinemu

razmerju. Otroka nisem priznal in na

za etku nisem želel imeti ni z njim. Vedel

sem, da je napaka, da ga je sploh

obdržala in da sva sploh poskušala ostati

skupaj, vendar takrat nisem trezno

razmišljal. Od rojstva pa do zdaj h erke

nisem videl, s punco sva se po tem

pogovarjala mogo e trikrat, vendar se ni

! razburljivo samostojno življenje

! veliko zabav

! pove ana uporaba drog

! veliko razli nih partnerk

! nose a punca

! prekinitev razmerja

! prekinitev stikov za dobro otroka



56

želela ukvarjati z mano in je predlagala,

da prekineva stike, saj bo to boljše zanjo

in za otroka. Zdaj vem, da ima novega

moža, ki je h erko posvojil, tako da vsaj

vem, da živi sre no življenje s popolno

družino.

Ne, po tem, ko sem uporabil droge, sem

bil vedno zelo sproš en in bolj ali manj

neodziven. Redno sem skrbel, da so bile

droge blizu in, da jih je bilo dovolj, da se

ni pojavila kriza.

! brez agresivnega vedenja

Na neki to ki sem se za el zavedati, da

sem izgubil svojega prvega otroka in

žensko, s katero vem, da bi lahko bil

sre en in imel dobro življenje. Poleg tega

sem tudi pomislil na starše, od katerih

sem se odmaknil, in na to, da sta vsak dan

starejša in ju kmalu ne bo ve . Vedel sem,

da mi bosta pomagala, e se bom vrnil in

jima povedal za kaj gre. Tako da sem se

odlo il sam, s pomo jo staršev.

! obžalovanje


! pomo staršev pri odlo itvi

Starši so mi predlagali zdravljenje v

komuni, odpeljala sta me tja in me tam

pustila. V komuni sem se že takoj util

sprejetega. To je bila krš anska komuna

in hitro sem dojel, da je tam veliko ljudi, ki

imajo še hujše posledice odvisnosti kot

jaz. Imel sem sre o, da se je moja

uporaba zmanjšala že s tem, ko sem se

pred odhodom v komuno preselil k

staršem. Tam pa nisem želel uporabljati

heroina pred njimi. Tako sem odšel v

komuno zdrav in z malo zmanjšano

potrebo po drogi. Dnevi v komuni so bili

res težki, saj se je moj potek življenja kar

! zdravljenje v krš anski komuni

! veliko dela in molitev

! sprememba aktivnosti

! uspešno zdravljenje



57

na enkrat spremenil. Moji dnevi so bili

polni dela in molitev, to je bilo pa vse.

Veliko sem delal, zraven pa tudi veliko

razmišljal. V komuni sem ostal dve leti in

v tem asu sem velikokrat pomislil, da bi

odšel, saj sem se po eni strani po util

osamljenega, ker sem živel z neznanci in

dale stran od družine. Vsaki , ko sem

pomislil na odhod, sem pogledal sliko

svojih staršev, ki sem jo imel s seboj in se

naprej trudil zaradi njih. Nisem ju želel

ponovno razo arati. Vedel sem, da sem

že veliko dosegel in da moram še malo

potrpeti, da se bom lahko vrnil domov in

ne bom nadaljeval z uporabo droge. Ko

sem prišel iz komune, sem imel najprej

veliko težav s privajanjem na novo

življenje. Vedel sem, da se moram na nek

na in zamotiti in nekaj delati, saj bi me iz

dolg asa verjetno spet malo zaneslo.

Zaposlil sem se v trgovini s pohištvom in

za el sem se ukvarjati s športom vsak

dan. V trgovini delam še zdaj in vesel

sem, da imam službo ne glede na

preteklost. Zdravljenje je bilo uspešno,

seveda pa je pripomoglo tudi to, da sem

se samostojno odlo il za prenehanje, saj

mislim, da e sam nisi pripravljen na

spremembe, ne pomaga nobena

ponujena pomo .

To, kar sem doživel, z veseljem delim

naprej, saj mislim, da lahko s takšnimi

izkušnjami ljudem predstavim drogo kot

slabo stvar, vendar je potem odvisno od

posameznika ali to upošteva ali ne. Tudi

meni sta starša govorila, naj droge ne

! droge niso tabu

! delitev izkušenj

! negativne posledice drog

! odvisnost od alkohola enaka

odvisnosti od drog



58

poizkusim in naj pazim, vendar šele zdaj,

ko sem premagal odvisnost, vem, da bi ju

moral poslušati. Takrat to ni bilo

pomembno. Prav je, da se opozarja na

negativne posledice, ki jih prinaša droga,

vendar lahko s tem samo do neke mere

vplivamo na to, ali bo nekdo to upošteval.

Po vsemu, kar se mi je zgodilo, zdaj droge

sovražim. Uporaba drog mi je vzela veliko

let življenja in veliko ljudi, ki sem jih imel

okoli sebe. Vesel sem, da se prenehal,

preden je bilo prepozno in sem zelo

hvaležen za pomo staršev, saj mi brez

njih verjetno ne bi uspelo. Na odvisnost od

alkohola gledam enako kot na odvisnost

od drog. Sem v stanju, ko ne želim, da bi

še kdaj katera od substanc vladala

mojemu življenju in me vodila v izgubo.



59



Da sem se prvi sre al z drogo, je bil kriv alkohol. Za el sem ga piti, ko sem bil star

okoli 15 let. Na za etku srednje šole sem potem enkrat, ko sem bil pijan, poskusil kaditi

marihuano. Zelo mi je bila vše , ker sem bil sproš en in sem lažje zaspal. Tako smo

imeli z družbo ritual, da smo se vsak ve er dobili na "jointu". Med tednom smo zve er

kadili marihuano, med vikendom pa smo dodali še alkohol in tako je bilo približno dve

leti. Vmes smo vzeli tudi kak ekstazi, saj smo veliko zahajali na rejve. Nekje v tretjem

letniku srednje šole je prijatelj prinesel heroin. Vsi moji prijatelji so bili navdušeni , zato

sem tudi jaz podlegel pritisku družbe. Veliko mi je pomenilo, da sem bil sprejet v družbi,

zato sem tudi poskusil heroin. Mislil sem, da bom izpadel kot neka reva pred prijatelji.

Vedel sem, da se imam pod kontrolo in da ne bo to ve kot enkrat, a sem se pošteno

zmotil.


Bil sem v družbi, kjer je bilo veliko droge prisotne, tako da je bil to najmanjši problem.

Dobil sem jo od prijateljev, kasneje pa sem jo iskal sam pri preprodajalcih.


Se je in to zelo hitro. Pri vsaki drogi so ob utki na za etku zelo dobri in na žalost

je tako, da za enake ob utke potrebuješ vedno ve droge. Prav zaradi tega se je pojavila

odvisnost v zelo kratkem asu.


denarjem?

Ko je bila odvisnost vedno hujša, sem za el drogo preprodajati. To je bil edini na in

za preživetje. !eprav sem imel delo, je bilo denarja za mojo porabo drog premalo.


Zaradi preprodajanja na sre o nisem imel težav. Sem pa enkrat sedel za volan pod

vplivom drog. Ustavili so me policisti in ker se jim je zdelo moje obnašanje udno, so mi

dali test za alkohol, ki je bil negativen, zato so se odlo iti preverjati še prisotnost

prepovedanih drog s hitrim testom. Po kon anem testu so ugotovili prisotnost

prepovedanih drog, kar je pomenilo, da moram na strokovni pregled. To sem odklonil,

saj sem vedel, da se nikakor ne morem izvle i iz tega, saj sem užival droge. Tako sem



60

pregled odklonil, na licu mesta sem dobil ve kot 1000 € kazni in odvzem izpita. To je

bila edina težava, ki sem jo imel zaradi policije.


prepovedanih drog.

Starši so lo eni že od mojega petega leta, ko še nisem vedel, za kaj sploh gre. Tako

sem živel samo z mamo. O e je bil zdravljen alkoholik, z njim nisem imel veliko stikov,

saj je bil po lo itvi velikokrat na zdravljenju odvisnosti, ki je bilo ve krat neuspešno.

Mama se je odlo ila, da naju bo sama preživljanja in sama skrbela zame, saj ni želela

slabega vpliva odvisnosti o eta name. Veliko je delala, poleg redne službe je še

pospravljala za denar in služila "na rno", da sva lahko pokrila vse stroške, ki sva jih

imela. Žal mi je, da sem v srednji šoli zapadel v slabo družbo, saj je mama veliko naredila

zame, jaz pa sem to izkoristil.

Mame ni bilo veliko doma, zato sem imel malo kontrole. Pomembno ji je bilo, da sem

bil zve er ob 22h doma, in sicer zaradi šole. Takrat je po navadi prišla iz službe.

Velikokrat sem se pretvarjal, da spim, ker sem bil zadet, da ni tega opazila. Celo srednjo

šolo sem uspešno prikrival uporabo prepovedanih drog zaradi mamine odsotnosti. Bila

pa je zelo odsotna tudi tako, psihi no. Veliko je skrbela zaradi o eta in zaradi mene,

želela je, da bi bil preskrbljen in da mi isto ni ne manjka. Nekaj mesecev po zadnjem

kon anem zdravljenju je o e storil samomor. !eprav ga nisem dobro poznal, mi je bilo

zelo hudo. Mama je bila na koncu z živci in najin odnos se je poslabšal. Še ve je za ela

delati in vedno manj je bila doma. Ob tem je obiskovala tudi psihologa zaradi vseh težav,

ki sva jih imela. To je bil as, ko sem bil res prepuš en samemu sebi. Mislil sem, da se

imam pod kontrolo in da lahko nadzorujem uporabo heroina, a ravno takrat sem ga za el

jemati redno. Po uporabi sem bil pomirjen in nisem razmišljal o težavah. Ko je u inek

popustil, je bilo vse skupaj še huje, a zato sem imel vedno pripravljeno novo dozo, da

sem hitro vse pozabil. Bil sem v za aranem krogu. To je bilo v zadnjem letniku srednje

šole in ni se mi je zdelo vredno kon ati, saj nisem vedel, kaj sploh želim po eti v življenju.

Pri mami so bile posledice samomora zelo hude, sploh ni opazila, da se karkoli dogaja z

mano. Šolo sem potem pustil in za el heroin uživati vsak dan. Da sem odvisen, sem se

za el zavedati, ko sva z mamo prodala o etov avto. Dogovorila sva se, da bova denar

hranila in postopoma odpla ala dolgove, ki sva jih imela zaradi pogreba in ostalih stvari.

Vedel sem, da je to enkratna priložnost, da kupim ve jo koli ino heroina in ga imam nekaj

zase, drugo pa prodam naprej in si naredim še ve denarja. Tako sem kupil nekaj ez

40 g heroina in takrat me je zadelo, da sem porabil denar pokojnega o eta za droge. To

je pomenilo, da se nimam ve pod nadzorom in bilo je že prepozno. Ko je mama



61

ugotovila, da denarja skoraj ni ve , je bila besna, a ni imela mo i, da bi mi pridigala.

Spomnim se, da se je v joku sesedla na tla, ko sem ji povedal, kje je denar. Obljubil sem

ji, da bom prenehal in dal drogo stran. Prosila me je, da grem na zdravljenje in jaz sem

ji obljubljal, da bom šel res, a to se še nekaj asa ni zgodilo.

Potem sem se še kar nekaj asa drogiral, eprav je mama temu nasprotovala, a ni

imela kaj. Po eni strani jo je zelo motilo, a vedela je, da bom propadel, e bom pristal

sam na cesti. Samo zaradi tega je vztrajala pri temu, da skrbi zame kljub moji odvisnosti.

Pazil sem, da se ne drogiram pred njo, saj nisem želel, da bi videla celoten postopek

brizganja heroina v žilo. Pogosto me je prepri evala, naj grem na odvajanje, a sem

odlašal. Za zdravljenje sem se odlo il, ko je mama dobila domov izvide, da ima raka.

Takrat sem vedel, da je dovolj in da moram nekaj narediti, saj mama ne bo mogla skrbeti

zame, e je bolna. Ko sem se odlo il za zdravljenje, je bilo zelo težko, saj sem se težko

privajal na metadon in sem bil zelo razdražljiv, ob tem pa sem ji moral veliko pomagati,

saj je bila zaradi zdravljenja zelo slabotna.


Mama je izvedela zaradi tistega dogodka, ko sem o etov denar porabil za ve jo

koli ino heroina. Kot sem že povedal, je bila jezna in razo arana, a vseeno je imela

preve drugih problemov, da bi se s tem ukvarjala.


potekalo.

Imel sem punco, ki je bila v isti družbi. Tudi ona je uporabljala drogo, a vseeno manj

kot jaz. Ona je uživala bolj "rejv" droge, torej ekstazi, kokain, mdma itd. V asih, ko sva

bila skupaj, sva kadila tudi heroin, da sva lažje zaspala, saj "rejv" droge, ki sva jih uživala,

ne pustijo spati. Punco sem imel rad, zato mi je bilo hudo, da sem ji omogo il uživanje

heroina in jo s tem spravljal v nevarnost. Na sre o vsaj ona ni postala odvisna od heroina,

saj me je pustila ob pravem asu, ko še ni bilo prepozno. Zgodilo se nama je tudi to, da

sva po nesre i naredila otroka, saj nisva pazila. To sva ugotovila, ko je bilo že prepozno

za splav, zato sva ga morala obdržati. Nose nost punce me na žalost ni streznila in tako

sem še naprej užival heroin, eprav me je prosila, naj preneham. Malo pred rojstvom

otroka sva se s punco razšla, tako da je bila punca na za etku samohranilka. Na sre o

so ji pomagali njeni starši in zaradi stanja moje odvisnosti, ki je bilo zelo hudo, me niso

želeli poleg. Prvih nekaj mesecev otroka sploh videl nisem, ker sem bil preve zaposlen

s heroinom. Potem pa se je poleg vsega zgodilo še tisto z o etovim denarjem, kar me je



62

potisnilo na sam rob in tako sem se odlo il za zdravljenje. Bivša punca ima zdaj novega

moža, za otroka pa sva dogovorjena, da se ob asno sre ava, saj sem zdaj ist.



Ne, nikoli. Ne maram pretepov, agresije. Tudi, ko je kdaj prišlo do kakšnega spora,

sem to rešil na miren na in.



Vsega po malem. Dolo ene družinske situacije oz. družinski lani so mi pomagali,

da sem prišel do odlo itve za zdravljenje. Seveda pa sem se za to odlo il tudi zaradi

sebe.


Ko sem se dokon no odlo il, da je dovolj, sem poklical na psihiatri no kliniko in se

dogovoril za pregled. Priznam, da je bilo zelo težko opraviti prvi klic, a vedel sem, da

moram. Obiskoval sem terapije, tako skupinske kot tudi s svojim svetovalcem. Moral sem

spremeniti na in življenja. Moral sem odstraniti iz življenja svoje prijatelje, ki so se

drogirali, saj vem, da bi me ob druženju ponovno zamikalo. Za el sem se ukvarjati s

športom, to mi je zelo pomagalo. Tudi sam težko verjamem, da mi je v prvo uspelo, a

dejansko se je to zgodilo. Na terapijah sem se zelo dobro po util, saj sem imel prvi v

življenju ob utek, da me nekdo posluša in razume. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo.

12. Je odvisnost od prepovedanih drog zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje od



Ne, rad delim svoje z izkušnje z drugimi, saj je problematika drog zelo razširjena.

Veliko mladih je, ki z drogami eksperimentira, in e bi lahko, bi bolj pogosto delil svojo

zgodbo, saj da misliti. Lepo bi bilo, da bi se kdo kaj nau il od mene, a mora vsak

posameznik raz istiti sam. Do drog imam zdaj odpor, žal mi je, da ga nisem imel že prej.

Kar se ti e odvisnosti od alkohola pa mislim, da ni ni manj grozna od odvisnosti od drog.

Ravno tako izgubiš nadzor in za neš propadati.



63

Da sem se prvi sre al z drogo, je bil kriv

alkohol. Za el sem ga piti, ko sem bil star

okoli 15 let. Na za etku srednje šole sem

potem enkrat, ko sem bil pijan, poskusil

kaditi marihuano. Zelo mi je bila vše , ker

sem bil sproš en in sem lažje zaspal.

Tako smo imeli z družbo ritual, da smo se

vsak ve er dobili na "jointu". Med tednom

smo zve er kadili marihuano, med

vikendom pa smo dodali še alkohol in tako

je bilo približno dve leti. Vmes smo vzeli

tudi kak ekstazi, saj smo veliko zahajali na

rejve. Nekje v tretjem letniku srednje šole

je prijatelj prinesel heroin. Vsi moji

prijatelji so bili navdušeni , zato sem tudi

jaz podlegel pritisku družbe. Veliko mi je

pomenilo, da sem bil sprejet v družbi, zato

sem tudi poskusil heroin. Mislil sem, da

bom izpadel kot neka reva pred prijatelji.

Vedel sem, da se imam pod kontrolo in da

ne bo to ve kot enkrat, a sem se pošteno

zmotil.

! najprej marihuana

! pozitivni ob utki

! elektronske zabave

! uporaba drugih drog

Bil sem v družbi, kjer je bilo veliko droge

prisotne, tako da je bil to najmanjši

problem. Dobil sem jo od prijateljev,

kasneje pa sem jo iskal sam pri

preprodajalcih.

! veliko droge v družbi

! prijatelji, preprodajalci

Se je in to zelo hitro. Pri vsaki drogi so

ob utki na za etku zelo dobri in na žalost

je tako, da za enake ob utke potrebuješ

vedno ve droge. Prav zaradi tega se je

pojavila odvisnost v zelo kratkem asu.

! pozitivni ob utki ob uporabi

! hiter pojav odvisnosti

Ko je bila odvisnost vedno hujša, sem

za el drogo preprodajati. To je bil edini

na in za preživetje. !eprav sem imel

! preprodaja droge

! premalo denarja za droge



64

delo, je bilo denarja za mojo porabo drog

premalo.

Zaradi preprodajanja na sre o nisem imel

težav. Sem pa enkrat sedel za volan pod

vplivom drog. Ustavili so me policisti in ker

se jim je zdelo moje obnašanje udno, so

mi dali test za alkohol, ki je bil negativen,

zato so se odlo iti preverjati še prisotnost

prepovedanih drog s hitrim testom. Po

kon anem testu so ugotovili prisotnost

prepovedanih drog, kar je pomenilo, da

moram na strokovni pregled. To sem

odklonil, saj sem vedel, da se nikakor ne

morem izvle i iz tega, saj sem užival

droge. Tako sem pregled odklonil, na licu

mesta sem dobil ve kot 1000 € kazni in

odvzem izpita. To je bila edina težava, ki

sem jo imel zaradi policije.

! vožnja pod vplivom drog

! denarna kazen

! odvzem vozniškega izpita

Starši so lo eni že od mojega petega leta,

ko še nisem vedel, za kaj sploh gre. Tako

sem živel samo z mamo. O e je bil

zdravljen alkoholik, z njim nisem imel

veliko stikov, saj je bil po lo itvi velikokrat

na zdravljenju odvisnosti, ki je bilo ve krat

neuspešno. Mama se je odlo ila, da naju

bo sama preživljanja in sama skrbela

zame, saj ni želela slabega vpliva

odvisnosti o eta name. Veliko je delala,

poleg redne službe je še pospravljala za

denar in služila "na rno", da sva lahko

pokrila vse stroške, ki sva jih imela. Žal mi

je, da sem v srednji šoli zapadel v slabo

družbo, saj je mama veliko naredila zame,

jaz pa sem to izkoristil.

! lo itev staršev

! o e odvisnik od alkohola

! mati samohranilka

! dodatna dela za zaslužek

! malo kontrole

! prikrivanje uporabe drog

! samomor o eta

! porabljen denar za drogo

! bolezen mame



65

Mame ni bilo veliko doma, zato sem imel

malo kontrole. Pomembno ji je bilo, da

sem bil zve er ob 22h doma, in sicer

zaradi šole. Takrat je po navadi prišla iz

službe. Velikokrat sem se pretvarjal, da

spim, ker sem bil zadet, da ni tega opazila.

Celo srednjo šolo sem uspešno prikrival

uporabo prepovedanih drog zaradi

mamine odsotnosti. Bila pa je zelo

odsotna tudi tako, psihi no. Veliko je

skrbela zaradi o eta in zaradi mene,

želela je, da bi bil preskrbljen in da mi isto

ni ne manjka. Nekaj mesecev po

zadnjem kon anem zdravljenju je o e

storil samomor. !eprav ga nisem dobro

poznal, mi je bilo zelo hudo. Mama je bila

na koncu z živci in najin odnos se je

poslabšal. Še ve je za ela delati in vedno

manj je bila doma. Ob tem je obiskovala

tudi psihologa zaradi vseh težav, ki sva jih

imela. To je bil as, ko sem bil res

prepuš en samemu sebi. Mislil sem, da

se imam pod kontrolo in da lahko

nadzorujem uporabo heroina, a ravno

takrat sem ga za el jemati redno. Po

uporabi sem bil pomirjen in nisem

razmišljal o težavah. Ko je u inek

popustil, je bilo vse skupaj še huje, a zato

sem imel vedno pripravljeno novo dozo,

da sem hitro vse pozabil. Bil sem v

za aranem krogu. To je bilo v zadnjem

letniku srednje šole in ni se mi je zdelo

vredno kon ati, saj nisem vedel, kaj sploh

želim po eti v življenju. Pri mami so bile

posledice samomora zelo hude, sploh ni

opazila, da se karkoli dogaja z mano. Šolo



66

sem potem pustil in za el heroin uživati

vsak dan. Da sem odvisen, sem se za el

zavedati, ko sva z mamo prodala o etov

avto. Dogovorila sva se, da bova denar

hranila in postopoma odpla ala dolgove,

ki sva jih imela zaradi pogreba in ostalih

stvari. Vedel sem, da je to enkratna

priložnost, da kupim ve jo koli ino

heroina in ga imam nekaj zase, drugo pa

prodam naprej in si naredim še ve

denarja. Tako sem kupil nekaj ez 40 g

heroina in takrat me je zadelo, da sem

porabil denar pokojnega o eta za droge.

To je pomenilo, da se nimam ve pod

nadzorom in bilo je že prepozno. Ko je

mama ugotovila, da denarja skoraj ni ve ,

je bila besna, a ni imela mo i, da bi mi

pridigala. Spomnim se, da se je v joku

sesedla na tla, ko sem ji povedal, kje je

denar. Obljubil sem ji, da bom prenehal in

dal drogo stran. Prosila me je, da grem na

zdravljenje in jaz sem ji obljubljal, da bom

šel res, a to se še nekaj asa ni zgodilo.

Potem sem se še kar nekaj asa drogiral,

eprav je mama temu nasprotovala, a ni

imela kaj. Po eni strani jo je zelo motilo, a

vedela je, da bom propadel, e bom

pristal sam na cesti. Samo zaradi tega je

vztrajala pri temu, da skrbi zame kljub

moji odvisnosti. Pazil sem, da se ne

drogiram pred njo, saj nisem želel, da bi

videla celoten postopek brizganja heroina

v žilo. Pogosto me je prepri evala, naj

grem na odvajanje, a sem odlašal. Za

zdravljenje sem se odlo il, ko je mama

dobila domov izvide, da ima raka. Takrat



67

sem vedel, da je dovolj in da moram nekaj

narediti, saj mama ne bo mogla skrbeti

zame, e je bolna. Ko sem se odlo il za

zdravljenje, je bilo zelo težko, saj sem se

težko privajal na metadon in sem bil zelo

razdražljiv, ob tem pa sem ji moral veliko

pomagati, saj je bila zaradi zdravljenja

zelo slabotna.

Mama je izvedela zaradi tistega dogodka,

ko sem o etov denar porabil za ve jo

koli ino heroina. Kot sem že povedal, je

bila jezna in razo arana, a vseeno je

imela preve drugih problemov, da bi se s

tem ukvarjala.

! mama izvedela sama

! razo aranje in jeza

Imel sem punco, ki je bila v isti družbi.

Tudi ona je uporabljala drogo, a vseeno

manj kot jaz. Ona je uživala bolj "rejv"

droge, torej ekstazi, kokain, mdma itd.

V asih, ko sva bila skupaj, sva kadila tudi

heroin, da sva lažje zaspala, saj "rejv"

droge, ki sva jih uživala, ne pustijo spati.

Punco sem imel rad, zato mi je bilo hudo,

da sem ji omogo il uživanje heroina in jo

s tem spravljal v nevarnost. Na sre o vsaj

ona ni postala odvisna od heroina, saj me

je pustila ob pravem asu, ko še ni bilo

prepozno. Zgodilo se nama je tudi to, da

sva po nesre i naredila otroka, saj nisva

pazila. To sva ugotovila, ko je bilo že

prepozno za splav, zato sva ga morala

obdržati. Nose nost punce me na žalost

ni streznila in tako sem še naprej užival

heroin, eprav me je prosila, naj

preneham. Malo pred rojstvom otroka sva

se s punco razšla, tako da je bila punca

! uporaba drog tudi pri punci

! skupna uporaba

! spo etje otroka

! prekinitev zveze

! ob asni stiki z otrokom



68

na za etku samohranilka. Na sre o so ji

pomagali njeni starši in zaradi stanja moje

odvisnosti, ki je bilo zelo hudo, me niso

želeli poleg. Prvih nekaj mesecev otroka

sploh videl nisem, ker sem bil preve

zaposlen s heroinom. Potem pa se je

poleg vsega zgodilo še tisto z o etovim

denarjem, kar me je potisnilo na sam rob

in tako sem se odlo il za zdravljenje.

Bivša punca ima zdaj novega moža, za

otroka pa sva dogovorjena, da se

ob asno sre ava, saj sem zdaj ist.

Ne, nikoli. Ne maram pretepov, agresije.

Tudi ko je kdaj prišlo do kakšnega spora,

sem to rešil na miren na in.


Vsega po malem. Dolo ene družinske

situacije oz. družinski lani so mi

pomagali, da sem prišel do odlo itve za

zdravljenje. Seveda pa sem se za to

odlo il tudi zaradi sebe.

! ve vzrokov za zdravljenje

! pomo družine

Ko sem se dokon no odlo il, da je dovolj,

sem poklical na psihiatri no kliniko in se

dogovoril za pregled. Priznam, da je bilo

zelo težko opraviti prvi klic, a vedel sem,

da moram. Obiskoval sem terapije, tako

skupinske kot tudi s svojim svetovalcem.

Moral sem spremeniti na in življenja.

Moral sem odstraniti iz življenja svoje

prijatelje, ki so se drogirali, saj vem, da bi

me ob druženju ponovno zamikalo. Za el

sem se ukvarjati s športom, to mi je zelo

pomagalo. Tudi sam težko verjamem, da

mi je v prvo uspelo, a dejansko se je to

zgodilo. Na terapijah sem se zelo dobro

po util, saj sem imel prvi v življenju

! klini no zdravljenje

! sprememba življenjskega stila

! terapije

! novi hobiji



69

ob utek, da me nekdo posluša in razume.

Zelo sem hvaležen za to izkušnjo

Ne, rad delim svoje z izkušnje z drugimi,

saj je problematika drog zelo razširjena.

Veliko mladih je, ki z drogami

eksperimentira, in e bi lahko, bi bolj

pogosto delil svojo zgodbo, saj da misliti.

Lepo bi bilo, da bi se kdo kaj nau il od

mene, a mora vsak posameznik raz istiti

sam. Do drog imam zdaj odpor, žal mi je,

da ga nisem imel že prej. Kar se ti e

odvisnosti od alkohola pa mislim, da ni ni

manj grozna od odvisnosti od drog. Ravno

tako izgubiš nadzor in za neš propadati.

! droge niso tabu

! uporaba je samostojna odlo itev

posameznika

! odvisnost od alkohola tudi huda



70


1. Kdaj si se prvi sre al z alkoholom?

V najstniških letih, ko se bil star okoli 14 ali 15 let, ravno ko sem za el hoditi v srednjo

šolo. Takrat smo z družbo za eli obiskovati vaške veselice. Alkohol nam je bil vše , ker

je bilo bolj zabavno, e smo ga pili. Bili smo bolj sproš eni, ker so zavore popustile, in

veliko prijateljev sem pridobil, ker sem bil samozavesten.

2. Kako si prišel do alkohola? Kje si ga dobil?

O etu sem pomagal doma v delavnici in po kon anem delu mi je ponudil kozar ek

žgane pija e. Druga e pa smo alkohol dobili v trgovini ali gostilni. Ker nismo bili

polnoletni, ko smo za eli piti, so nam pri nakupih pomagali starejši prijatelji, ki so že bili

polnoletni. V asih pa smo imeli sre o in so ga tudi nam, mladoletnim, prodali.

3. Se je koli ina alkohola s asoma stopnjevala?

Da, lahko sem spil vedno ve , potreboval pa sem tudi vedno ve je koli ine, da sem

dosegel ob utek pijanosti.

4. Kako je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajal z

denarjem?

Do same odvisnosti od alkohola je prišlo po tem, ko sem izgubil službo. Bil sem

živ en in alkohol je bil edina rešitev, da sem se nekako pomiril. Finan no stanje je bilo

slabo. Težko smo shajali z denarjem, saj je imela službo samo žena, pa še njena pla a

ni bila bajna. Imel sem družino s štirimi otroci, najmlajši je bil star par mesecev. Vse to

je vodilo v depresijo, ki sem jo želel zaklju iti s samomorom. Na sre o me je moj lastni

brat prepri al v to, da naj tega ne storim. Nekaj denarne pomo i smo sicer dobili iz centra

za socialno delo, vendar smo v družini morali gledati na vsak evro.

5. Si imel kdaj težave s policijo zaradi alkohola?

Na sre o težav s policijo nisem imeli nikoli. Nikol nisem bil mo no vinjen ali pijan v

javnosti. !e sem pil, sem ga pil doma ali pa v vaški gostilni, ki od mojega doma ni preve

oddaljena.

6. Opiši mi podrobno tvoje družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.

Moje družinsko življenje je bilo kot vsako družinsko življenje, ko je otrok odraš al v

60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja. Mama ni bila zaposlena, ampak je bila doma kot

gospodinja. O e pa je bil mož z železno roko za vzgojo in zelo delaven obrtnik. O e je

rad spil kakšno alkoholno pija o, sploh ko je kon al z delom, vendar ni nikoli pretiraval,



71

mama pa je bila bolj proti. Bili smo normalna družina iz vasi. Spodbujali so me k delu,

vedno so mi govorili, da bo življenje lažje, e bom veliko delal. Ker je bil zaposlen samo

moj o e, smo živeli bolj skromno, ker denarja ni bilo veliko. Naš vsakdan je bil ve ali

manj sestavljen iz razli nih del, ni bilo nekih dobrih odnosov v družini in topline. O e je

bil zelo strog, mama je bila vseeno bolj ljube a kot on in razumljiva. O e je želel, da sem

"pravi moški", kar pomeni, da veliko delam, skrivam ustva itd. Nisem imel ravno

dobrega odnosa z njim, saj sva se zelo malo pogovarjala. Najin pogovor je bil ve inoma

ob delu in o delu. Mama je bila bolj razumljiva, a vseeno sem bil prepri anja, da bi mi

bilo laže deliti svoje probleme z o etom, ker je bil istega spola kot jaz. Njegovo podporo

sem prvi v življenju util, ko sem povedal za svojo odvisnost. To mi je zelo manjkalo v

otroštvu.

7. Kako so tvoji starši izvedeli za tvojo odvisnost in kakšen je bil odziv?

Starši so bili šokirani, vendar mi niso obrnili hrbta. Ker smo bili zelo verna družina,

so mi hoteli pomagati na vsak na in in mi izkazovali podporo. Ne vem, e bi se lahko

brez te podpore pobral tako, kot sem se. Izvedeli so, ker sem jim sam povedal. Malo so

seveda že opazili, saj smo z mojo družino živeli v isti hiši.

8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partnerica, otroci)? Opiši mi, kako je vse

skupaj potekalo.

Vsi otroci so bili zelo mladi, ko se je to dogajalo. Premladi, da bi razumeli, za kaj se

sploh gre. Z ženo sva poskušala te stvari pred njimi zakriti, da zanje ne bi bilo posledic.

Verjetno so kdaj videli, ko sem prišel pijan domov, vendar sem se trudil to kar se da

prikriti. Z ženo sva imela veliko težav. !eprav je zelo pogumna, delavna, vztrajna,

nepopustljiva in mo na po karakterju se je velikokrat zlomila, saj ni prenesla ve

pritiskov. To so bili zelo težki in objokani asi. Vedno, ko sem prišel domov pijan, sva se

sprla. To sva po ela stran od otrok, da ne bi vedeli, za kaj gre, vendar so verjetno vseeno

slišali krike. Potem ko so odrasli, sva jim te zadeve tudi obrazložila. V gostilno sem v

asu najhujše odvisnosti zahajal prakti no vsak dan in porabljal družinski denar, zato je

bila finan na stiska vedno ve ja.

9. Si bil zaradi uporabe alkohola kdaj agresiven do svojih družinskih lanov ali koga

drugega?

Fizi no nisem bil nikoli nasilen. Verbalno pa se je to zgodilo. Zaradi same depresije

sem vedno imel nek ob utek jeze v sebi, alkohol je samo odprl pot, da sem to pokazal

tudi navzven. Res da ne fizi no, vendar verbalno. Prepiri so bili skoraj da ne vsakdanja

stalnica. Še dandanes imam ta ob utek jeze v asih v sebi, vendar sem se nau il to



72

zatreti. Verbalno nasilen sem bil do partnerice in drugih ljudi, e je bil kak spor v gostilni.

Do otrok nisem bil nasilen, saj sem te stvari skrival.

10. Je bilo zdravljenje odvisnosti od alkohola tvoja samostojna odlo itev ali je bil kdo

od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo il?

Oboje. Družina in lastna volja so bili popotnica, da sem se odlo il za zdravljenje.

Med drugim mi je partnerica tudi dala ultimat, da se moram zdraviti ali pa bo odšla z

otroci stran.

11. Opiši mi podrobno, kako je potekalo zdravljenje odvisnosti. Je bilo uspešno?

Alkohol sem zamenjal z drugimi dejavnostmi, samo da nisem pomislil na alkohol,

pridružil sem se pevskemu zboru, hodil na pogovore, terapije, na splošno sem spremenil

svoj na in življenja. Vzel sem si as za družino, se postavil nazaj na noge ter premagal

tako depresijo, kot odvisnost od alkohola. Lahko ponosno re em, da je bilo uspešno, saj

sem bolj pomirjen lovek ter ne potrebujem alkohola, da se odmaknem od realnosti.

12. Je odvisnost od alkohola zate tabu tema? Kakšno je tvoje mnenje o alkoholu zdaj

po vsem, kar se ti je zgodilo? Kako odvisnost od alkohola primerjaš z odvisnostjo

od prepovedanih drog?

Ker sem se s temi stvarmi soo il, zame to ni tabu tema. Lahko se prosto pogovarjam

o tem s komerkoli, brez sramu. Moje mnenje, kar se ti e alkohola, je tako: razumljivo je,

da loveku paše kdaj pa kdaj kaj spiti, sploh e je v družbi, vendar nikoli ne smeš

pretiravati ez mejo, ko alkohol prevzame tvoj um in telo. Ker potem si samo ujetnik v

svojem lastnem telesu, kjer nimaš kontrole nad njim. Odvisnost od prepovedanih drog je

enak problem. Oboje ubije, oboje loveku spreobrne um. Ampak vse se nekako povezuje

s težavami vsakdanjega loveka iz dneva v dan. In vsak lovek ho e nekako zbežati od

teh vsakdanjih problemov, pa e tudi je to samo za trenutek. In ljudje v alkoholu ali

drogah najdemo ta trenutek, kjer nimamo problemov. Vendar to se spremeni v odvisnost,

ko te stvari za nemo izrabljati, da redno zbežimo od teh problemov, to pa potem vodi do

nasilja, depresije, v najhujših primerih pa tudi v predoziranje ali smrt.



73

V najstniških letih, ko se bil star okoli 14

ali 15 let, ravno ko sem za el hoditi v

srednjo šolo. Takrat smo z družbo za eli

obiskovati vaške veselice. Alkohol nam je

bil vše , ker je bilo bolj zabavno, e smo

ga pili. Bili smo bolj sproš eni, ker so

zavore popustile, in veliko prijateljev sem

pridobil, ker sem bil samozavesten.

! prvi v srednji šoli

! samozavest, sproš anje

O etu sem pomagal doma v delavnici in

po kon anem delu mi je ponudil kozar ek

žgane pija e. Druga e pa smo alkohol

dobili v trgovini ali gostilni. Ker nismo bili

polnoletni, ko smo za eli piti, so nam pri

nakupih pomagali starejši prijatelji, ki so

že bili polnoletni. V asih pa smo imeli

sre o in so ga tudi nam, mladoletnim,

prodali.

! alkohol ponudil o e

! trgovine ali gostilne

Da, lahko sem spil vedno ve , potreboval

pa sem tudi vedno ve je koli ine, da sem

dosegel ob utek pijanosti.

! vedno ve je koli ine

Do same odvisnosti od alkohola je prišlo

po tem, ko sem izgubil službo. Bil sem

živ en in alkohol je bil edina rešitev, da

sem se nekako pomiril. Finan no stanje je

bilo slabo. Težko smo shajali z denarjem,

saj je imela službo samo žena, pa še

njena pla a ni bila bajna. Imel sem

družino s štirimi otroci, najmlajši je bil star

par mesecev. Vse to je vodilo v depresijo,

ki sem jo želel zaklju iti s samomorom. Na

sre o me je moj lastni brat prepri al v to,

da naj tega ne storim. Nekaj denarne

pomo i smo sicer dobili iz centra za

socialno delo, vendar smo v družini morali

gledati na vsak evro.

! izguba službe

! slabo finan no stanje

! želja po samomoru



74

Na sre o težav s policijo nisem imeli

nikoli. Nikol nisem bil mo no vinjen ali

pijan v javnosti. !e sem pil, sem ga pil

doma ali pa v vaški gostilni, ki od mojega

doma ni preve oddaljena.

! brez ve jih težav s policijo

Moje družinsko življenje je bilo kot vsako

družinsko življenje, ko je otrok odraš al v

60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Mama ni bila zaposlena, ampak je bila

doma kot gospodinja. O e pa je bil mož z

železno roko za vzgojo in zelo delaven

obrtnik. O e je rad spil kakšno alkoholno

pija o, sploh ko je kon al z delom, vendar

ni nikoli pretiraval, mama pa je bila bolj

proti. Bili smo normalna družina iz vasi.

Spodbujali so me k delu, vedno so mi

govorili, da bo življenje lažje, e bom

veliko delal. Ker je bil zaposlen samo moj

o e, smo živeli bolj skromno, ker denarja

ni bilo veliko. Naš vsakdan je bil ve ali

manj sestavljen iz razli nih del, ni bilo

nekih dobrih odnosov v družini in topline.

O e je bil zelo strog, mama je bila vseeno

bolj ljube a kot on in razumljiva. O e je

želel, da sem "pravi moški", kar pomeni,

da veliko delam, skrivam ustva itd.

Nisem imel ravno dobrega odnosa z njim,

saj sva se zelo malo pogovarjala. Najin

pogovor je bil ve inoma ob delu in o delu.

Mama je bila bolj razumljiva, a vseeno

sem bil prepri anja, da bi mi bilo laže deliti

svoje probleme z o etom, ker je bil istega

spola kot jaz. Njegovo podporo sem prvi

v življenju util, ko sem povedal za svojo

odvisnost. To mi je zelo manjkalo v

otroštvu.

! brezposelna mama, gospodinja

! strog o e

! poudarjanje dela

! skromno življenje

! brez o etovske podpore



75

Starši so bili šokirani, vendar mi niso

obrnili hrbta. Ker smo bili zelo verna

družina, so mi hoteli pomagati na vsak

na in in mi izkazovali podporo. Ne vem,

e bi se lahko brez te podpore pobral

tako, kot sem se. Izvedeli so, ker sem jim

sam povedal. Malo so seveda že opazili,

saj smo z mojo družino živeli v isti hiši.

! šok

! pomo družine

Vsi otroci so bili zelo mladi, ko se je to

dogajalo. Premladi, da bi razumeli, za kaj

se sploh gre. Z ženo sva poskušala te

stvari pred njimi zakriti, da zanje ne bi bilo

posledic. Verjetno so kdaj videli, ko sem

prišel pijan domov, vendar sem se trudil to

kar se da prikriti. Z ženo sva imela veliko

težav. !eprav je zelo pogumna, delavna,

vztrajna, nepopustljiva in mo na po

karakterju se je velikokrat zlomila, saj ni

prenesla ve pritiskov. To so bili zelo težki

in objokani asi. Vedno, ko sem prišel

domov pijan, sva se sprla. To sva po ela

stran od otrok, da ne bi vedeli, za kaj gre,

vendar so verjetno vseeno slišali krike.

Potem ko so odrasli, sva jim te zadeve

tudi obrazložila. V gostilno sem v asu

najhujše odvisnosti zahajal prakti no vsak

dan in porabljal družinski denar, zato je

bila finan na stiska vedno ve ja.

! premladi otroci

! prikrivanje situacije

! težko obdobje za družino

! porabljanje denarja

! poslabšanje finan nega stanja

Fizi no nisem bil nikoli nasilen. Verbalno

pa se je to zgodilo. Zaradi same depresije

sem vedno imel nek ob utek jeze v sebi,

alkohol je samo odprl pot, da sem to

pokazal tudi navzven. Res da ne fizi no,

vendar verbalno. Prepiri so bili skoraj da

ne vsakdanja stalnica. Še dandanes

! brez fizi ne agresije

! verbalno nasilje



76

imam ta ob utek jeze v asih v sebi,

vendar sem se nau il to zatreti. Verbalno

nasilen sem bil do partnerice in drugih

ljudi, e je bil kak spor v gostilni. Do otrok

nisem bil nasilen, saj sem te stvari skrival.

Oboje. Družina in lastna volja so bili

popotnica, da sem se odlo il za

zdravljenje. Med drugim mi je partnerica

tudi dala ultimat, da se moram zdraviti ali

pa bo odšla z otroci stran.

! odlo itev zaradi družine

Alkohol sem zamenjal z drugimi

dejavnostmi, samo da nisem pomislil na

alkohol, pridružil sem se pevskemu zboru,

hodil na pogovore, terapije, na splošno

sem spremenil svoj na in življenja. Vzel

sem si as za družino, se postavil nazaj

na noge ter premagal tako depresijo, kot

odvisnost od alkohola. Lahko ponosno

re em, da je bilo uspešno, saj sem bolj

pomirjen lovek ter ne potrebujem

alkohola, da se odmaknem od realnosti.

! sprememba življenjskega stila

! nove aktivnosti, hobiji


Ker sem se s temi stvarmi soo il, zame to

ni tabu tema. Lahko se prosto pogovarjam

o tem s komerkoli, brez sramu. Moje

mnenje, kar se ti e alkohola, je tako:

razumljivo je, da loveku paše kdaj pa

kdaj kaj spiti, sploh e je v družbi, vendar

nikoli ne smeš pretiravati ez mejo, ko

alkohol prevzame tvoj um in telo. Ker

potem si samo ujetnik v svojem lastnem

telesu, kjer nimaš kontrole nad njim.

Odvisnost od prepovedanih drog je enak

problem. Oboje ubije, oboje loveku

spreobrne um. Ampak vse se nekako

povezuje s težavami vsakdanjega

! alkohol ni tabu tema


! brez sramu

! odvisnost od prepovedanih drog enak

problem



77

loveka iz dneva v dan. In vsak lovek

ho e nekako zbežati od teh vsakdanjih

problemov, pa e tudi je to samo za

trenutek. In ljudje v alkoholu ali drogah

najdemo ta trenutek, kjer nimamo

problemov. Vendar to se spremeni v

odvisnost, ko te stvari za nemo izrabljati,

da redno zbežimo od teh problemov, to pa

potem vodi do nasilja, depresije, v

najhujših primerih pa tudi v predoziranje

ali smrt.



78



Prvi pri 15-ih letih, ko sem imel zaklju ek osnovne šole. Vsi prijatelji so pili, zato

sem tudi jaz.


V trgovini, razli nih gostilnah. Tam, kjer ni bilo poostreno, sem alkohol dobil sam,

druga e pa so mi ga kupili starejši prijatelji. Ko sem enkrat dopolnil 18 let, ni bilo ve

težav s tem.


Da, vsaki , ko sem pil, sem lahko spil ve . Vedno ve sem spil tudi, da sem sploh

util, da sem pijan. Koli ina se je stopnjevala tudi, ker sem na za etku pil samo za

dolo ene priložnosti, kot so bili rojstni dnevi itd., potem pa je to prešlo v vsakodnevno

pitje.


denarjem?

Z denarjem so bile vedno težave. Med drugim se je odvisnost za ela zaradi

pomanjkanja denarja. Pomanjkanja pa je bilo še ve , ko sem za el veliko piti. Nekaj sem

ob asno delal, a ni bilo dovolj, da sem lahko normalno preživljal družino. Veliko denarja

sem si tudi izposojal, ta denar nekaterim prijateljem vra am še danes.


Ne, nikoli.


Moji starši so bolj ob asno pili alkohol, za posebne priložnosti, ni pretirano. Vedno

sta mi govorila, naj raje spijem kozarec vina in pokadim cigareto, kot pa droge, vseeno

pa prekomernega pitja nista nikoli podpirala. V moji družini ni bilo nobenih posebnosti. S

starši sem se v redu razumel, nismo bili ravno »najboljši prijatelji«, da bi jima zaupal isto

vsako malenkost, a vseeno smo kar veliko komunicirali med seboj in si pomagali. Nisem

imel nobenih pomanjkanj v otroštvu, skratka ni slabega se mi ni zgodilo, zato preteklih

izkušenj in družine ne morem povezovati z razvojem moje odvisnosti.



79


Starša sta moje pitje alkohola spremljala že od samega za etka, zato nista bila

preve presene ena, ko sem jima povedal, da sem odvisen. Cel as ju je seveda skrbelo,

a nista želela preve pametovati, saj sta se bala obratnega u inka.


skupaj potekalo.

Z ženo imava tri otroke. Spoznala sva se zelo mlada, kmalu sva se poro ila in imela

hitro otroke, enega za drugim. Nisva ravno premislila, kako bova vse zmogla na dolgi

rok. Imela sva službe s povpre nim zaslužkom, kar pa ni bilo dovolj. Potem pa je žena

službo izgubila. Tako sem si moral poleg rednega dela iskati še priložnostna dela, s

katerimi bi še dodatno zaslužil. Iskal sem razna gradbena dela ali pa pomo pri barvanju

sten itd. Po osmih urah svojega dela sem tako moral še do raznih ljudi, da bi pomagal

okoli hiš in opravljal dela, tako sem delal po ve kot 11 ur na dan, kar je bilo zelo težko.

Res je bilo naporno sam preživljati družino. Ravno zaradi tega sem za el iskati uteho v

alkoholu. Na za etku je bilo to med vikendi, potem pa sem za el zahajati v gostilne tudi

med tednom. Tako je bilo laže, ker sem se z alkoholom sprostil in pozabil na svoje

težave. Seveda pa je to povzro alo težave doma. Žena je morala za vse skrbeti sama,

denarja pa je bilo vedno manj. Vsaki , ko sem prišel domov vinjen, sva se skregala.

Pogosto sem kri al tudi na otroke, e so kdaj sredi no i prišli pogledat, zakaj se z ženo

kregava. Potem pa je prišlo do tega, da sem ženo iz jeze odrinil, ker je bila jezna name,

jaz pa na njo. Na sre o ni vpletla policije, saj bi s tem imel težave, vendar mi je vseeno

zelo žal, da sem pustil, da do tega pride. Zaradi mojega pitja je bilo naše družinsko

življenje res porazno. Žena mi je pogosto grozila, da se bo lo ila in z otroci šla stran. Tisti

ve er, ko sem jo odrinil, je res odšla k svojim staršem v hišo, kjer so z otroci nekaj tednov

tudi ostali. Zaradi tega sem se potem odlo il, da je res as za zdravljenje. Z ženo sva se

potem pogovorila in za el sem hoditi na terapije. Potem ko sem se pridružil še skupini

anonimnih alkoholikov, se mi je življenje obrnilo na glavo, ampak v dobrem smislu. V

družini se je po zdravljenju vse spremenilo na boljše. Alkohola se nisem ve nikoli

dotaknil, ker sem želel biti dober o e in mož. Veliko ve aktivnosti sem imel v življenju in

se ve ukvarjal z družino. Žena se je potem zaposlila, ko mi je zaupala, da bom lahko

tudi kdaj sam z otroci. Finan no stanje izboljšujeva, jaz še vedno opravljam priložnostna

dela, veliko nama pomagajo tudi starši, kolikor le lahko.



80


drugega?

Da. Agresiven z besedami sem bil do vseh, tudi do otrok kdaj. Fizi no nasilje pa se

je pojavilo nekajkrat, ko smo bili z družbo v gostilnah in so se za eli prepiri, takrat sem

tudi koga udaril. Žal sem enkrat odrinil tudi svojo ženo. Ni ji bilo ni hudega, a vseeno

sem se enkrat spravil nanjo, ker sva se skregala zaradi mojega pitja.



Po nekem asu me je že resno za elo skrbeti za moje zdravje, tako da je bil to eden

izmed razlogov, da sem se za zdravljenje odlo il. Vseeno pa sem to naredil tudi zaradi

družinskih lanov, žene in otrok.


Zdravljenje v bolnišnici je trajalo približno dva meseca, najprej sem bil tam vsak dan,

le za konec tedna sem šel domov. Po nekem asu sem moral biti tam samo dopoldan.

Imel sem samostojne terapije, skupinske terapije in veliko razli nih aktivnosti, ki so mi

popestrile dan. Potem pa sem se pridružil skupini anonimih alkoholikov in za el hoditi na

skupinske terapije. Vse se je za elo s priznavanjem, da sem res odvisen. !eprav sem

to v sebi vedel že prej, je bilo to izre i na glas in pred ostalimi huda izkušnja. Vendar me

je vseeno pomirjalo to, da so bili tam ljudje s podobnimi problemi in smo delili zgodbe,

tako je bilo vse laže. Samo z obiski terapij mi ne bi uspelo prenehati. Moral sem poiskati

nove hobije in se z ne im zamotiti, saj je bilo življenje brez alkohola na za etku udno in

pusto. Ko pa sem zamenjal alkohol za šport in ve kvalitetnega asa z mojimi otroci, je

bilo vse laže.




V asih mi je neprijetno govoriti o tem, ker se mi zdi, da nekateri ljudje zelo obsojajo.

Na splošno pa se mi ne zdi tabu tema, ker je to zelo velik problem in mi je vše deliti

svoje slabe in dobre izkušnje. Alkohol je zame zdaj prepovedan. !eprav mi je povzro il

odvisnost, sem za to kriv sam, a vseeno se je moje mnenje o alkoholu spremenilo. Od

tega, da sem mislil, da je najboljša stvar na svetu, do tega, da si ga ne želim niti blizu

sebe. Odvisnost od drog je prav tako zelo velik problem. Pa ne samo od drog, od veliko

razli nih stvari so ljudje odvisni. Tema odvisnosti od drog je malo bolj ob utljiva od

odvisnosti od alkohola, ker so droge prepovedane.



81

Prvi pri 15-ih letih, ko sem imel zaklju ek

osnovne šole. Vsi prijatelji so pili, zato

sem tudi jaz.

! zaklju ek OŠ

! sprejemanje v družbi

V trgovini, razli nih gostilnah. Tam, kjer ni

bilo poostreno, sem alkohol dobil sam,

druga e pa so mi ga kupili starejši

prijatelji. Ko sem enkrat dopolnil 18 let, ni

bilo ve težav s tem.

! trgovine, gostilne

Da, vsaki , ko sem pil, sem lahko spil ve .

Vedno ve sem spil tudi, da sem sploh

util, da sem pijan. Koli ina se je

stopnjevala tudi, ker sem na za etku pil

samo za dolo ene priložnosti, kot so bili

rojstni dnevi itd., potem pa je to prešlo v

vsakodnevno pitje.

! vedno ve je koli ine

! pogostejše pitje

Z denarjem so bile vedno težave. Med

drugim se je odvisnost za ela zaradi

pomanjkanja denarja. Pomanjkanja pa je

bilo še ve , ko sem za el veliko piti. Nekaj

sem ob asno delal, a ni bilo dovolj, da

sem lahko normalno preživljal družino.

Veliko denarja sem si tudi izposojal, ta

denar nekaterim prijateljem vra am še

danes.


! izposoja denarja

Ne, nikoli. ! brez težav s policijo

Moji starši so bolj ob asno pili alkohol, za

posebne priložnosti, ni pretirano. Vedno

sta mi govorila, naj raje spijem kozarec

vina in pokadim cigareto, kot pa droge,

vseeno pa prekomernega pitja nista nikoli

podpirala. V moji družini ni bilo nobenih

posebnosti. S starši sem se v redu

razumel, nismo bili ravno »najboljši

prijatelji«, da bi jima zaupal isto vsako

malenkost, a vseeno smo kar veliko

! ob asno pitje staršev

! razumevanje s starši

! brez pomanjkanj v otroštvu



82

komunicirali med seboj in si pomagali.

Nisem imel nobenih pomanjkanj v

otroštvu, skratka ni slabega se mi ni

zgodilo, zato preteklih izkušenj in družine

ne morem povezovati z razvojem moje

odvisnosti.

Starša sta moje pitje alkohola spremljala

že od samega za etka, zato nista bila

preve presene ena, ko sem jima

povedal, da sem odvisen. Cel as ju je

seveda skrbelo, a nista želela preve

pametovati, saj sta se bala obratnega

u inka.

! starši spremljali pitje

! brez presene enj

Z ženo imava tri otroke. Spoznala sva se

zelo mlada, kmalu sva se poro ila in imela

hitro otroke, enega za drugim. Nisva

ravno premislila, kako bova vse zmogla

na dolgi rok. Imela sva službe s

povpre nim zaslužkom, kar pa ni bilo

dovolj. Potem pa je žena službo izgubila.

Tako sem si moral poleg rednega dela

iskati še priložnostna dela, s katerimi bi še

dodatno zaslužil. Iskal sem razna

gradbena dela ali pa pomo pri barvanju

sten itd. Po osmih urah svojega dela sem

tako moral še do raznih ljudi, da bi

pomagal okoli hiš in opravljal dela, tako

sem delal po ve kot 11 ur na dan, kar je

bilo zelo težko. Res je bilo naporno sam

preživljati družino. Ravno zaradi tega sem

za el iskati uteho v alkoholu. Na za etku

je bilo to med vikendi, potem pa sem

za el zahajati v gostilne tudi med tednom.

Tako je bilo laže, ker sem se z alkoholom

sprostil in pozabil na svoje težave.

! zgodnja poroka in otroci


! izguba službe

! reševanje težav z alkoholom

! ve ji spor z ženo

! grožnje

! odlo itev za zdravljenje

! postopno izboljšanje situacije



83

Seveda pa je to povzro alo težave doma.

Žena je morala za vse skrbeti sama,

denarja pa je bilo vedno manj. Vsaki , ko

sem prišel domov vinjen, sva se skregala.

Pogosto sem kri al tudi na otroke, e so

kdaj sredi no i prišli pogledat, zakaj se z

ženo kregava. Potem pa je prišlo do tega,

da sem ženo iz jeze odrinil, ker je bila

jezna name, jaz pa na njo. Na sre o ni

vpletla policije, saj bi s tem imel težave,

vendar mi je vseeno zelo žal, da sem

pustil, da do tega pride. Zaradi mojega

pitja je bilo naše družinsko življenje res

porazno. Žena mi je pogosto grozila, da

se bo lo ila in z otroci šla stran. Tisti

ve er, ko sem jo odrinil, je res odšla k

svojim staršem v hišo, kjer so z otroci

nekaj tednov tudi ostali. Zaradi tega sem

se potem odlo il, da je res as za

zdravljenje. Z ženo sva se potem

pogovorila in za el sem hoditi na terapije.

Potem ko sem se pridružil še skupini

anonimnih alkoholikov, se mi je življenje

obrnilo na glavo, ampak v dobrem smislu.

V družini se je po zdravljenju vse

spremenilo na boljše. Alkohola se nisem

ve nikoli dotaknil, ker sem želel biti dober

o e in mož. Veliko ve aktivnosti sem imel

v življenju in se ve ukvarjal z družino.

Žena se je potem zaposlila, ko mi je

zaupala, da bom lahko tudi kdaj sam z

otroci. Finan no stanje izboljšujeva, jaz

še vedno opravljam priložnostna dela,

veliko nama pomagajo tudi starši, kolikor

le lahko.



84

Da. Agresiven z besedami sem bil do

vseh, tudi do otrok kdaj. Fizi no nasilje pa

se je pojavilo nekajkrat, ko smo bili z

družbo v gostilnah in so se za eli prepiri,

takrat sem tudi koga udaril. Žal sem

enkrat odrinil tudi svojo ženo. Ni ji bilo ni

hudega, a vseeno sem se enkrat spravil

nanjo, ker sva se skregala zaradi mojega

pitja.

! fizi no nasilje v gostilnah

! verbalno nasilje v družini

Po nekem asu me je že resno za elo

skrbeti za moje zdravje, tako da je bil to

eden izmed razlogov, da sem se za

zdravljenje odlo il. Vseeno pa sem to

naredil tudi zaradi družinskih lanov, žene

in otrok.


! tudi zaradi družine

Zdravljenje v bolnišnici je trajalo približno

dva meseca, najprej sem bil tam vsak

dan, le za konec tedna sem šel domov.

Po nekem asu sem moral biti tam samo

dopoldan. Imel sem samostojne terapije,

skupinske terapije in veliko razli nih

aktivnosti, ki so mi popestrile dan. Potem

pa sem se pridružil skupini anonimih

alkoholikov in za el hoditi na skupinske

terapije. Vse se je za elo s priznavanjem,

da sem res odvisen. !eprav sem to v sebi

vedel že prej, je bilo to izre i na glas in

pred ostalimi huda izkušnja. Vendar me je

vseeno pomirjalo to, da so bili tam ljudje s

podobnimi problemi in smo delili zgodbe,

tako je bilo vse laže. Samo z obiski terapij

mi ne bi uspelo prenehati. Moral sem

poiskati nove hobije in se z ne im

zamotiti, saj je bilo življenje brez alkohola

na za etku udno in pusto. Ko pa sem

! bolnišni no zdravljenje

! terapije

! razli ne aktivnosti

! skupina anonimnih alkoholikov

! pogovori, deljenje zgodb

! ob utki sprejetja

! ve asa z otroci



85

zamenjal alkohol za šport in ve

kvalitetnega asa z mojimi otroci, je bilo

vse laže.

V asih mi je neprijetno govoriti o tem, ker

se mi zdi, da nekateri ljudje zelo obsojajo.

Na splošno pa se mi ne zdi tabu tema, ker

je to zelo velik problem in mi je vše deliti

svoje slabe in dobre izkušnje. Alkohol je

zame zdaj prepovedan. !eprav mi je

povzro il odvisnost, sem za to kriv sam, a

vseeno se je moje mnenje o alkoholu

spremenilo. Od tega, da sem mislil, da je

najboljša stvar na svetu, do tega, da si ga

ne želim niti blizu sebe. Odvisnost od drog

je prav tako zelo velik problem. Pa ne

samo od drog, od veliko razli nih stvari so

ljudje odvisni. Tema odvisnosti od drog je

malo bolj ob utljiva od odvisnosti od

alkohola, ker so droge prepovedane.

! alkohol ni tabu


! življenje brez alkohola

! odvisnost od drog tudi huda



86


1. Kdaj si se prvi sre ala z alkoholom?

Prvi sem alkohol poizkusila pri 17 letih v družbi, a takrat nisem pila, ker je bilo doma

dovolj težav z o etom. Redno sem za ela piti potem pri približno 25-ih letih.

2. Kako si prišla do alkohola? Kje si ga dobila?

V gostilnah in trgovinah, pa tudi, kar je bilo doma v shrambi.


Da, seveda. Potrebovala sem vedno ve je koli ine.

4. Kako pa je bilo s tvojim finan nim stanjem med odvisnostjo? Kako si shajala z

denarjem?

Bolj slabo. Z denarjem smo bili vedno bolj na tesnem. Z možem nisva imela ravno

visokih pla , stroškov pa je bilo vedno ve . Ko sem za ela porabljati denar še za alkohol,

ga je bilo pa res malo.

5. Si imela kdaj težave s policijo zaradi alkohola?

Da, z možem sva enkrat imela zelo hud spor. Policijo so poklicali starši, ker jih je

postalo strah. Takrat sva morala pla ati denarno kazen. Na sre o se ni vmešal center

za socialno delo, ker je bil prvi spor in se ni ve ponovilo.

6. Opiši mi podrobno tvojo družinsko življenje in odnos tvojih staršev do alkohola.

Moje otroštvo ni bilo ravno lepo. O e je bil odvisen od alkohola in pogosto je bil

verbalno nasilen do mene. Z mamo nisva nikoli razvili ljube ega odnosa, saj se ni nikoli

postavila na mojo stran. Bila je proti alkoholu in pitju o eta, a jo je bilo preve strah, ker

je bil tudi do nje verbalno nasilen. Ko je za el z nasilnim obnašanjem, sva bili raje tiho,

da ni postal fizi no nasilen. Nisem bila deležna veliko pozornosti. Starša sta skrbela za

moje najbolj osnovne potrebe, ampak to je bilo to, veliko stvari sem morala narediti sama.

O e se je tudi zdravil, a je med zdravljenjem vedno za el nazaj piti, tako da se v resnici

ni nikoli isto ozdravil. V otroštvu sem imela odpor do alkohola, ampak sem mu kasneje

zaradi vseh težav podlegla. Starša sta veliko zahtevala od mene in me ob vsakem

neuspehu poniževala. Skratka veliko stresa sta mi povzro ila v življenju.


Starši so izvedeli za odvisnost, ker sem jim sama povedala. To sta tudi opazila, ker

živim z družino v isti hiši. Njuna reakcija je bila bolj nevtralna, nista kaj pretirano



87

odreagirala. Ponudila sta mi veliko pomo i, a nisem utila velike podpore. V asih se mi

zdi, da tega nista znala pokazati ali pa nista želela, žal tega ne bom nikoli vedela.

8. Kako pa je bilo s tvojo lastno družino (partner, otroci)? Opiši mi, kako je vse

skupaj potekalo.

Z možem sva se spoznala in zelo hitro imela otroka. Tako je sledila tudi poroka. Skrb

za otroka je bil ve krat glavni razlog za spor z možem, saj je veliko odgovornosti prelagal

name. Strinjam se, da sva se zelo mlada odlo ila za korak naprej, a tudi sama sem

morala hitro odrasti, tako kot on. Zaradi finan nih težav sva si ustvarila dom v hiši mojih

staršev, tako smo vsi skupaj živeli. Lažje je bilo tudi, ker sta skrbela za sina, medtem ko

sva bila z možem v službi. Sin je odraš al, stroškov pa je bilo vedno ve in tako se je

najino finan no stanje slabšalo. Zaslužila nisva veliko, tako smo bili vedno na tesnem in

gledati smo morali na vsak denar. Doživljala sem veliko stresa tudi zaradi staršev, saj je

bil o e nemogo . Vse je moralo biti po njegovo, ker smo živeli v njegovi hiši. Mož se je

za el vedno bolj oddaljevati. Verjetno tudi zaradi o eta, a tudi zaradi celotne situacije.

Vedno bolj je bil odsoten, ko sem ga vprašala, kje je bil, pa je imel vedno pripravljen

izgovor. Tako sem ez nekaj asa izvedela, da me je varal. To je bil še dodaten udarec

in razlog, da sem za ela posegati po alkoholu. Alkohol sem redno pila kar nekaj

mesecev, vmes sem izgubila službo, ker sem imela vse ve je težave sama s seboj.

Velikokrat sem tudi izostala, ker zaradi alkohola nisem bila zmožna biti prisotna. Najhujše

obdobje odvisnosti ni trajalo dolgo, saj sem se dokaj hitro odlo ila za zdravljenje. Nisem

vedela, ali bova z možem ostala skupaj ali ne in želela sem sinu zagotoviti dobro

življenje. Tako sem se vklju ila v bolnišni no zdravljenje in po zdravljenju sem še veliko

mesecev obiskovala psihiatra. Z možem sva se odlo ila, da se bova za nekaj asa lo ila

in videla, kako bo. Po treh mesecih je mož prišel nazaj. Ostala sva skupaj zaradi otroka

in zaradi tega, ker sva se odlo ila, da bova šla ez vse napake, ki sva jih oba naredila.

O e je zdaj že hudo bolan in ni ve takšnega pritiska, kot je bil v asih. Tudi e živimo

pod isto streho, se ne spravlja ve name in na mojo družino. Z mamo še vedno nimava

najbolj ljube ega odnosa, a mi vseeno pomaga, ko jo potrebujem. Žal mi je, da je že celo

življenje pod o etovim vplivom. Na eloma se razumemo med seboj, a so odnosi bolj

hladni kot v drugih družinah.

9. Si bila zaradi uporabe alkohola kdaj agresivna do svojih družinskih lanov ali

koga drugega?

Samo takrat, ko sva z možem imela ve ji spor in sem se spravila nanj. Takrat je

posredovala policija, druga e pa nikoli, saj po naravi nisem agresiven lovek. Tudi ko

sem bila pod vplivom alkohola, nisem bila nasilna.



88


od tvojih družinskih lanov vzrok, da si se za to odlo ila?

Za to sem se odlo ila, ker sem si želela pomagati. Predvsem pa tudi zaradi sina, ker

sem mu želela zagotoviti boljše življenje.


Vklju ila sem se v bolnišni no zdravljenje, potem pa sem obiskovala tudi psihiatra.

Hodila sem na terapije, najprej nekaj asa na individualne, potem sem bila pripravljena

tudi na skupinske terapije. Zamenjati sem morala življenjski stil. Morala sem se postaviti

na noge, najti novo zaposlitev in se še druga e zaposliti s kakšnimi novimi aktivnostmi.

Tako sem po kon anem zdravljenju kon no zaživela, vse se je malo umirilo. Zdravljenje

je bilo uspešno, saj od za etka zdravljenja nisem spila niti kapljice alkohola in tako bo

tudi ostalo.




Odvisno. !e imam ob utek, da bi me ljudje okoli mene znali obsojati, raje ne

izpostavim tega, da sem bila odvisna od alkohola. Do alkohola imam ponovno upor, tako,

kot sem ga imela, dokler sem bila najstnica, zaradi o eta. Vsaka odvisnost je slaba, saj

lovek ne more živeti in razmišljati normalno. Zato je moje mnenje, da je tudi odvisnost

od prepovedanih drog zelo huda.

Prvi sem alkohol poizkusila pri 17-ih letih

v družbi, a takrat nisem pila, ker je bilo

doma dovolj težav z o etom. Redno sem

za ela piti potem pri približno 25-ih letih.

! enkratno pitje v družbi

! za etek rednega pitja kasneje

V gostilnah in trgovinah, pa tudi, kar je

bilo doma v shrambi.

! razli ni kraji za pridobitev

Da, seveda. Potrebovala sem vedno

ve je koli ine.

! stopnjevanje

Bolj slabo. Z denarjem smo bili vedno bolj

na tesnem. Z možem nisva imela ravno

visokih pla , stroškov pa je bilo vedno

ve . Ko sem za ela porabljati denar še za

alkohol, ga je bilo pa res malo.




89

Da, z možem sva enkrat imela zelo hud

spor. Policijo so poklicali starši, ker jih je

postalo strah. Takrat sva morala pla ati

denarno kazen. Na sre o se ni vmešal

center za socialno delo, ker je bil prvi spor

in se ni ve ponovilo.

! hujši spor

! posredovanje policije

! pla ilni nalog

Moje otroštvo ni bilo ravno lepo. O e je bil

odvisen od alkohola in pogosto je bil

verbalno nasilen do mene. Z mamo nisva

nikoli razvili ljube ega odnosa, saj se ni

nikoli postavila na mojo stran. Bila je proti

alkoholu in pitju o eta, a jo je bilo preve

strah, ker je bil tudi do nje verbalno

nasilen. Ko je za el z nasilnim

obnašanjem, sva bili raje tiho, da ni postal

fizi no nasilen. Nisem bila deležna veliko

pozornosti. Starša sta skrbela za moje

najbolj osnovne potrebe, ampak to je bilo

to, veliko stvari sem morala narediti

sama. O e se je tudi zdravil, a je med

zdravljenjem vedno za el nazaj piti, tako

da se v resnici ni nikoli isto ozdravil. V

otroštvu sem imela odpor do alkohola,

ampak sem mu kasneje zaradi vseh težav

podlegla. Starša sta veliko zahtevala od

mene in me ob vsakem neuspehu

poniževala. Skratka veliko stresa sta mi

povzro ila v življenju.

! o e odvisen od alkohola

! verbalno nasilje

! vpliv o eta na mamo

! osnove potrebe sicer zadovoljene

! stres

Starši so izvedeli za odvisnost, ker sem

jim sama povedala. To sta tudi opazila,

ker živim z družino v isti hiši. Njuna

reakcija je bila bolj nevtralna, nista kaj

pretirano odreagirala. Ponudila sta mi

veliko pomo i, a nisem utila velike

podpore. V asih se mi zdi, da tega nista

! samostojno priznanje odvisnosti

! nevtralna reakcija, brez posebnosti



90

znala pokazati ali pa nista želela, žal tega

ne bom nikoli vedela.

Z možem sva se spoznala in zelo hitro

imela otroka. Tako je sledila tudi poroka.

Skrb za otroka je bil ve krat glavni razlog

za spor z možem, saj je veliko

odgovornosti prelagal name. Strinjam se,

da sva se zelo mlada odlo ila za korak

naprej, a tudi sama sem morala hitro

odrasti, tako kot on. Zaradi finan nih

težav sva si ustvarila dom v hiši mojih

staršev, tako smo vsi skupaj živeli. Lažje

je bilo tudi, ker sta skrbela za sina,

medtem ko sva bila z možem v službi. Sin

je odraš al, stroškov pa je bilo vedno ve

in tako se je najino finan no stanje

slabšalo. Zaslužila nisva veliko, tako smo

bili vedno na tesnem in gledati smo morali

na vsak denar. Doživljala sem veliko

stresa tudi zaradi staršev, saj je bil o e

nemogo . Vse je moralo biti po njegovo,

ker smo živeli v njegovi hiši. Mož se je

za el vedno bolj oddaljevati. Verjetno tudi

zaradi o eta, a tudi zaradi celotne

situacije. Vedno bolj je bil odsoten, ko

sem ga vprašala, kje je bil, pa je imel

vedno pripravljen izgovor. Tako sem ez

nekaj asa izvedela, da me je varal. To je

bil še dodaten udarec in razlog, da sem

za ela posegati po alkoholu. Alkohol sem

redno pila kar nekaj mesecev, vmes sem

izgubila službo, ker sem imela vse ve je

težave sama s seboj. Velikokrat sem tudi

izostala, ker zaradi alkohola nisem bila

zmožna biti prisotna. Najhujše obdobje

odvisnosti ni trajalo dolgo, saj sem se

! otrok in poroka po krajšem obdobju

! spori z možem


! stres s strani staršev

! moževo varanje

! za asna lo itev

! zdravljenje in terapije

! popravljanje napak



91

dokaj hitro odlo ila za zdravljenje. Nisem

vedela, ali bova z možem ostala skupaj ali

ne in želela sem sinu zagotoviti dobro

življenje. Tako sem se vklju ila v

bolnišni no zdravljenje in po zdravljenju

sem še veliko mesecev obiskovala

psihiatra. Z možem sva se odlo ila, da se

bova za nekaj asa lo ila in videla, kako

bo. Po treh mesecih je mož prišel nazaj.

Ostala sva skupaj zaradi otroka in zaradi

tega, ker sva se odlo ila, da bova šla ez

vse napake, ki sva jih oba naredila. O e

je zdaj že hudo bolan in ni ve takšnega

pritiska, kot je bil v asih. Tudi e živimo

pod isto streho, se ne spravlja ve name

in na mojo družino. Z mamo še vedno

nimava najbolj ljube ega odnosa, a mi

vseeno pomaga, ko jo potrebujem. Žal mi

je, da je že celo življenje pod o etovim

vplivom. Na eloma se razumemo med

seboj, a so odnosi bolj hladni kot v drugih

družinah.

Samo takrat, ko sva z možem imela ve ji

spor in sem se spravila nanj. Takrat je

posredovala policija, druga e pa nikoli,

saj po naravi nisem agresiven lovek.

Tudi ko sem bila pod vplivom alkohola,

nisem bila nasilna.


! izjema hujši spor z možem

Za to sem se odlo ila, ker sem si želela

pomagati. Predvsem pa tudi zaradi sina,

ker sem mu želela zagotoviti boljše

življenje.

! želja po pomo i

! zagotavljanje boljšega življenja

Vklju ila sem se v bolnišni no zdravljenje,

potem pa sem obiskovala tudi psihiatra.

Hodila sem na terapije, najprej nekaj asa


! terapije

! menjava življenjskega stila



92

na individualne, potem sem bila

pripravljena tudi na skupinske terapije.

Zamenjati sem morala življenjski stil.

Morala sem se postaviti na noge, najti

novo zaposlitev in se še druga e zaposliti

s kakšnimi novimi aktivnostmi. Tako sem

po kon anem zdravljenju kon no

zaživela, vse se je malo umirilo.

Zdravljenje je bilo uspešno, saj od

za etka zdravljenja nisem spila niti

kapljice alkohola in tako bo tudi ostalo.


Odvisno. !e imam ob utek, da bi me

ljudje okoli mene znali obsojati, raje ne

izpostavim tega, da sem bila odvisna od

alkohola. Do alkohola imam ponovno

upor, tako, kot sem ga imela, dokler sem

bila najstnica, zaradi o eta. Vsaka

odvisnost je slaba, saj lovek ne more

živeti in razmišljati normalno. Zato je moje

mnenje, da je tudi odvisnost od

prepovedanih drog zelo huda.

! alkohol v asih tabu tema

! odpor do alkohola

! negativno mnenje o odvisnostih



93



Prvi pri 15-ih letih, ko sem za el delati na ladji.


Na ladji, ko mi je as to dopuš al, v razli nih barih po svetu, doma in v lokalnih

gostilnah.


Da, pil sem vedno ve .


denarjem?

Z delom na ladji sem veliko zaslužil, a sem moral preživljati družino, ker je bila žena

nezaposlena, saj je morala skrbeti za h erki med mojo odsotnostjo. Veliko denarja sem

porabil tudi za alkohol, tako da sem imel kljub veliko prihodkom slabo finan no stanje.


Ne, na sre o nikoli. Vsi doma i prepiri so se kon ali brez posredovanja policije.


Mama ni nikoli pila alkohola, o e pa je bil alkoholik. Moje otroštvo ni bilo lepo in hitro

je minilo, ker sem že zelo mlad za el z delom. Mama je zaradi raka umrla pri mojih 12-

ih letih in zaradi njene smrti je o e za el veliko piti. Pil je vedno ve in prišlo je tako dale ,

da sva morala s sestro v rejniško družino, saj o e ni bil sposoben skrbeti za naju. Od

takrat stikov z o etom nisem imel ve in ko sem imel 26 let, je umrl tudi on in to zaradi

padca iz lestve, ker je bil pijan. Tako sem pri 15-ih letih odšel delati na ladjo. Danes to

ne bi bilo mogo e, ker bi potreboval izobrazbo, a v asih je bilo to laže in eprav nisem

imel dokon ane šole, je bila moja kon na funkcija na ladji vodja palube. Do tega sem

prišel z ve letnim trdim delom. Delo je bilo dobro pla ano in imel sem možnost videti cel

svet, a je bilo poleg tega tudi fizi no in psihi no naporno. Žalostilo me je to, da me doma

nih e ne aka in da sem na nek na in sam. Tudi sestra se je dokaj kmalu odselila s

partnerjem v Švico k njegovi družini, tako da tudi midva nisva imela veliko stikov.

S sodelavci smo imeli podobne težave glede domotožja, zato smo za eli to žalost

utapljati v alkoholu. Ko smo imeli na ladji proste dneve, smo pili alkohol, veliko pa smo

si privoš ili tudi v barih po celem svetu, ko je bila ladja zasidrana v pristaniš u. To je bilo

za nas veliko doživetje, saj so si v tistih asih potovanja lahko privoš ili samo bolj



94

premožni ljudje. Moje delo na ladji pa je prekinila možganska kap in tako sem moral

pred asno zaklju iti z delom, saj se je moje zdravstveno stanje poslabšalo. Takrat sem

bil že lo en in sem bil veliko sam, tako sem za el po zdravljenju kapi piti alkohol, saj sem

moral na nek na in potla iti praznino, ki sem jo imel zaradi prenehanja dela, smrti

staršev, lo itve ter prekinjenih stikov s sestro.


Ostal sem brez staršev, še preden sem postal odvisen od alkohola.


skupaj potekalo.

Tisti as, ko sem bil v doma em kraju, sem spoznal svojo zdaj že bivšo ženo. Ona

je imela eno h er že od prej, potem pa sva imela skupaj še eno h er. Z družino sem bil

zaradi svojega dela zelo malo. Bilo je tako, da sem bil od osem do deset mesecev na

ladji, potem pa dva meseca doma. Ko sem bil doma, sem bil ve asa s prijatelji, imeli

smo ve dnevne »turneje« popivanja. Zaradi ve mese ne odsotnosti je prišlo tudi do

tega, da sem ženo ve krat prevaral in vsaki , ko sem prišel domov, so bili najini spori

pogostejši. Glavna tema spora je bil vedno alkohol in druge ženske. Problem pa je bil

tudi v tem, da jaz nisem bil navajen življenja v mestu, saj sem ve asa preživel na ladji

in drugje po svetu, tako da sem bil kot mož in o e zelo naporen za svoje družinske lane.

S prvo ženo sva se lo ila in odšel sem živeti na svoje. Potem pa sem v bolnici spoznal

drugo žensko, s katero sva se kasneje tudi poro ila, le da sem to pred družino skrival.

Tudi ta zakon je propadel, saj je ta ženska tudi prekomerno pila in to sva potem po ela

skupaj. Tako sem sem lo il tudi od druge žene in ostal sem sam.


drugega?

Da. S prvo ženo sva imela veliko sporov, agresiven sem bil enkrat in sem se fizi no

spravil nanjo. Psihi no nasilje pa je bilo prisotno zelo pogosto, tako do žene, kot tudi do

otrok.



Za zdravljenje sem se odlo il, ker sem nekaj asa po možganski kapi izvedel, da

imam tumor na ledvici in je bila zato potrebna operacija oz. odstranitev le-te. Takrat sem

vedel, da moram prenehati, saj me je prestrašilo mnenje zdravnikov, ko so rekli, da je

naslednja možganska kap zadnja.



95


Zdravljenje je bilo na za etku bolnišni no, saj sem imel tudi veliko zdravstvenih

težav. Trajalo je malo dlje, ker sem moral okrevati še od operacije ledvice. Imel sem

veliko pogovorov s psihiatrom, kar mi je zelo pomagalo razumeti svojo preteklost.

Zdravljenje je bilo na za etku uspešno, saj nisem imel potrebe po pitju alkohola. Razne

skupine, kot so anonimni alkoholiki, me niso zanimale, zato se tudi nisem nikoli pridružil.

Po približno enem letu, ko nisem pil alkohola, je bilo tudi moje zdravstveno stanje

izboljšano. Potem ko sem bil že isto zdrav, pa mi je postalo malo dolg as, saj nisem

nikoli imel nekih hobijev. Še dobro, da sem poznal veliko ljudi, za katere sem kasneje

lahko delal na njihovih jahtah. Po tako dolgem asu sem res pogrešal morje. A zaradi

takšnih druženj na jahtah in podobnega sem spet za el uživati alkohol in še danes ga.

Sicer zmerno, a sam se zavedam, da zdravljenje ni bilo uspešno.




Ljudem, ki me ne poznajo, nerad govorim svojo zgodbo, saj se bojim, da bi me

obsojali. Ta trenutek mi ni problem govoriti, ker je zadeva anonimna. Za odvisnost sem

kriv sam, zato moje mnenje o alkoholu ostaja enako, kot je bilo vedno. Kakšen kozar ek

tu ali tam prav ni ne škodi. Odvisnost od prepovedanih drog pa je zame hujša, saj imam

me je drog od vedno strah in tudi veliko kriminala je zaradi tega.

Prvi pri 15-ih letih, ko sem za el delati na

ladji.

! pri 15-ih letih

Na ladji, ko mi je as to dopuš al, v

razli nih barih po svetu, doma in v

lokalnih gostilnah.

! gostilne

! doma

Da, pil sem vedno ve . ! vedno ve alkohola

Z delom na ladji sem veliko zaslužil, a

sem moral preživljati družino, ker je bila

žena nezaposlena, saj je morala skrbeti

za h erki med mojo odsotnostjo. Veliko

denarja sem porabil tudi za alkohol, tako

da sem imel kljub veliko prihodkom slabo

finan no stanje.

! veliko prihodkov

! preživljanje družine, pitje alkohola




96

Ne, na sre o nikoli. Vsi doma i prepiri so

se kon ali brez posredovanja policije.

! brez težav s policijo

Mama ni nikoli pila alkohola, o e pa je bil

alkoholik. Moje otroštvo ni bilo lepo in

hitro je minilo, ker sem že zelo mlad za el

z delom. Mama je zaradi raka umrla pri

mojih 12-ih letih in zaradi njene smrti je

o e za el veliko piti. Pil je vedno ve in

prišlo je tako dale , da sva morala s

sestro v rejniško družino, saj o e ni bil

sposoben skrbeti za naju. Od takrat stikov

z o etom nisem imel ve in ko sem imel

26 let, je umrl tudi on in to zaradi padca iz

lestve, ker je bil pijan. Tako sem pri 15-ih

letih odšel delati na ladjo. Danes to ne bi

bilo mogo e, ker bi potreboval izobrazbo,

a v asih je bilo to laže in eprav nisem

imel dokon ane šole, je bila moja kon na

funkcija na ladji vodja palube. Do tega

sem prišel z ve letnim trdim delom. Delo

je bilo dobro pla ano in imel sem možnost

videti cel svet, a je bilo poleg tega tudi

fizi no in psihi no naporno. Žalostilo me

je to, da me doma nih e ne aka in da

sem na nek na in sam. Tudi sestra se je

dokaj kmalu odselila s partnerjem v Švico

k njegovi družini, tako da tudi midva nisva

imela veliko stikov.

S sodelavci smo imeli podobne težave

glede domotožja, zato smo za eli to

žalost utapljati v alkoholu. Ko smo imeli

na ladji proste dneve, smo pili alkohol,

veliko pa smo si privoš ili tudi v barih po

celem svetu, ko je bila ladja zasidrana v

pristaniš u. To je bilo za nas veliko

doživetje, saj so si v tistih asih potovanja

! o e alkoholik

! izguba staršev pri mladih letih

! rejniška družina

! delo na ladji

! domotožje

! za etki pitja alkohola

! možganska kap

! pred asno prenehanje z delom



97

lahko privoš ili samo bolj premožni ljudje.

Moje delo na ladji pa je prekinila

možganska kap in tako sem moral

pred asno zaklju iti z delom, saj se je

moje zdravstveno stanje poslabšalo.

Takrat sem bil že lo en in sem bil veliko

sam, tako sem za el po zdravljenju kapi

piti alkohol, saj sem moral na nek na in

potla iti praznino, ki sem jo imel zaradi

prenehanja dela, smrti staršev, lo itve ter

prekinjenih stikov s sestro.

Ostal sem brez staršev, še preden sem

postal odvisen od alkohola.

! starši nikoli izvedeli za odvisnost

Tisti as, ko sem bil v doma em kraju,

sem spoznal svojo zdaj že bivšo ženo.

Ona je imela eno h er že od prej, potem

pa sva imela skupaj še eno h er. Z

družino sem bil zaradi svojega dela zelo

malo. Bilo je tako, da sem bil od osem do

deset mesecev na ladji, potem pa dva

meseca doma. Ko sem bil doma, sem bil

ve asa s prijatelji, imeli smo ve dnevne

»turneje« popivanja. Zaradi ve mese ne

odsotnosti je prišlo tudi do tega, da sem

ženo ve krat prevaral in vsaki , ko sem

prišel domov, so bili najini spori

pogostejši. Glavna tema spora je bil

vedno alkohol in druge ženske. Problem

pa je bil tudi v tem, da jaz nisem bil

navajen življenja v mestu, saj sem ve

asa preživel na ladji in drugje po svetu,

tako da sem bil kot mož in o e zelo

naporen za svoje družinske lane. S prvo

ženo sva se lo ila in odšel sem živeti na

svoje. Potem pa sem v bolnici spoznal

! dva otroka

! nezvestoba

! daljša obdobja odsotnosti

! lo itev in ponovna poroka

! ponovna lo itev



98

drugo žensko, s katero sva se kasneje

tudi poro ila, le da sem to pred družino

skrival. Tudi ta zakon je propadel, saj je ta

ženska tudi prekomerno pila in to sva

potem po ela skupaj. Tako sem sem lo il

tudi od druge žene in ostal sem sam.

Da. S prvo ženo sva imela veliko sporov,

agresiven sem bil enkrat in sem se fizi no

spravil nanjo. Psihi no nasilje pa je bilo

prisotno zelo pogosto, tako do žene, kot

tudi do otrok.

! veliko sporov

! prisotno agresivno vedenje

Za zdravljenje sem se odlo il, ker sem

nekaj asa po možganski kapi izvedel, da

imam tumor na ledvici in je bila zato

potrebna operacija oz. odstranitev le-te.

Takrat sem vedel, da moram prenehati,

saj me je prestrašilo mnenje zdravnikov,

ko so rekli, da je naslednja možganska

kap zadnja.

! slabo zdravstveno stanje

! strah zaradi bolezni

Zdravljenje je bilo na za etku bolnišni no,

saj sem imel tudi veliko zdravstvenih

težav. Trajalo je malo dlje, ker sem moral

okrevati še od operacije ledvice. Imel sem

veliko pogovorov s psihiatrom, kar mi je

zelo pomagalo razumeti svojo preteklost.

Zdravljenje je bilo na za etku uspešno,

saj nisem imel potrebe po pitju alkohola.

Razne skupine, kot so anonimni

alkoholiki, me niso zanimale, zato se tudi

nisem nikoli pridružil. Po približno enem

letu, ko nisem pil alkohola, je bilo tudi

moje zdravstveno stanje izboljšano.

Potem ko sem bil že isto zdrav, pa mi je

postalo malo dolg as, saj nisem nikoli

imel nekih hobijev. Še dobro, da sem


! dolgo okrevanje po operaciji

! ponovno pitje alkohola



99

poznal veliko ljudi, za katere sem kasneje

lahko delal na njihovih jahtah. Po tako

dolgem asu sem res pogrešal morje. A

zaradi takšnih druženj na jahtah in

podobnega sem spet za el uživati alkohol

in še danes ga. Sicer zmerno, a sam se

zavedam, da zdravljenje ni bilo uspešno.

Ljudem, ki me ne poznajo, nerad govorim

svojo zgodbo, saj se bojim, da bi me

obsojali. Ta trenutek mi ni problem

govoriti, ker je zadeva anonimna. Za

odvisnost sem kriv sam, zato moje

mnenje o alkoholu ostaja enako, kot je

bilo vedno. Kakšen kozar ek tu ali tam

prav ni ne škodi. Odvisnost od

prepovedanih drog pa je zame hujša, saj

imam me je drog od vedno strah in tudi

veliko kriminala je zaradi tega.

! strah zaradi obsojanja

! za odvisnost kriv sam

! prepovedane droge so hujše

Documents

DIPLOMSKO DELO NIVES AGI - share.upr.si · ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem prof. doc. dr. Urbanu Vehovarju, ker me je sprejel pod svoje mentorstvo, bil strpen in odziven ter me s svojimi