DIPLOMSKO DELO

Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl

September, 2012 Eva Cimbola

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Primerjava spletnega poročanja o primeru ptujski Fritzl

September, 2012 Eva Cimbola

Mentor: red. prof. dr. Gorazd Meško

Zahvala

Zahvalo namenjam prof. dr. Gorazdu Mešku za mentorstvo. Najbolj pa se zahvaljujem

vsem svojim, ker so mi stali ob strani.

3

Kazalo

1 Teoretični del ..........................................................................................9

1.1 Medijsko poročanje o kaznivih dejanjih ......................................................9

1.1.1 Delo policije na področju odnosov z javnostmi .........................................9

1.1.2 Generalna policijska uprava ............................................................. 10

1.1.3 Policijska uprava .......................................................................... 11

1.1.4 Policijska postaja.......................................................................... 12

1.2 Svoboda izražanja .............................................................................. 13

1.2.1 Domnevna nedolžnost .................................................................... 13

1.2.2 Pravica do časti in dobrega imena ...................................................... 14

1.2.3 Varstvo pravic.............................................................................. 14

1.2.4 Novinarski kodeks ......................................................................... 14

1.3 Dolžnosti novinarjev do naslovnika .......................................................... 15

1.3.1 Novinarjeva resnicoljubnost ............................................................. 16

1.3.2 Točnost informacije....................................................................... 16

1.3.3 Navajanje vira informacij ................................................................ 17

1.3.4 Preverjanje informacij ................................................................... 17

1.3.5 Prepoved ponarejanja in popačenja informacij ...................................... 17

1.3.6 Prepoved poveličevanja ali spodbujanja zločinov in nasilja ........................ 18

1.4 Spolna zloraba otrok ........................................................................... 18

1.4.1 Kaj je spolna zloraba? .................................................................... 18

1.4.2 Različne vrste in oblike zlorabljanja ................................................... 19

1.4.3 Zlorabljanje med otroki .................................................................. 20

1.4.4 Zaščita žrtve ............................................................................... 20

1.4.5 Posledice zlorabe .......................................................................... 20

1.4.6 Zakonodaja ................................................................................. 21

1.4.7 Postopek policijske preiskave ........................................................... 22

2 Metoda ................................................................................................ 24

2.1 Namen in cilji ................................................................................... 24

2.2 Omejitve ......................................................................................... 24

3 Analiza ................................................................................................ 25

3.1 Policija in mediji v konkretnem primeru ................................................... 25

4

3.2 Članki treh različnih portalov ................................................................ 26

3.2.2 Analiza člankov ............................................................................ 26

3.3 Slovenska tiskovna agencija .................................................................. 41

3.4 Intervjuji z novinarji ........................................................................... 49

4 Zaključek ............................................................................................. 54

4.1 Ugotovitve glede sodelovanja med policijo in mediji ..................................... 54

4.2 Ugotovitve ob analizi člankov ................................................................ 54

5 Uporabljeni viri ...................................................................................... 59

6 Priloge ............................................................ Napaka! Zaznamek ni definiran.

5

Povzetek

V teoretičnem delu avtorica predstavi delo policije na področju odnosa z mediji. Opredeli,

kdo je odgovoren za komuniciranje z mediji. Posebej opredeli, katere so naloge tiskovnega

predstavnika policije in kako policija ravna ob kaznivem dejanju, ko gre za mladoletno

žrtev. V nadaljevanju se osredini na svobodo izražanja in novinarski kodeks. Poudari

nekatere pomembne sestavne dele. Prav tako avtorica poudari dolžnosti novinarjev do

naslovnika. V drugem delu teoretičnega dela je predstavljeno spolno nasilje kot kaznivo

dejanje. Opredeljeno je, kaj vse se šteje kot spolna zloraba, kakšna je zakonodaja in

kakšne so posledice po zlorabi. Prav tako avtorica poudari policijsko preiskavo ob spolni

zlorabi.

Pri analizi avtorica najprej predstavi metode, namene in cilje diplomskega dela. Opravi

analizo vseh arhivskih člankov treh različnih portalov (Žurnal24.si, 24ur.com in Rtvslo.si) in

doda še članke, ki so bili na to temo objavljeni na spletni strani Slovenske tiskovne

agencije. V nadaljevanju je dala avtorica v reševanje vprašalnik, ki sta ga izpolnili dve

novinarki – novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, in novinarka, ki piše za spletni

portal Rtvslo.si.

V sklepnem delu avtorica povzame ugotovitve analize člankov in ugotovitve, ki jih je

pridobila z vprašalnikom. Analizirane članke je primerjala z napisano teorijo. Podala je

ugotovitve o kršitvah moralnih in novinarskih norm. Ob koncu diplomskega dela je avtorica

podala svoje mnenje.

Ključne besede: policija, mediji, novinarji, javnost, spolno nasilje, ptujski Fritzl,

poročanje

6

Summary – Comparison of a web based report on Slovenian

Fritzl

In the theoretical part of the diploma work, the work of the police in relation to the media

is presented. The author specifies who is responsible for the communication with the

media and defines tasks of the police's spokesperson, and also presents how the police act

in the case of an offense when the victim is a minor. She continues with the focus on the

freedom of speech and the Journalist's Code of Ethics and emphasizes journalists'

responsibilities towards their addressees.

In the second half of the theoretical part sexual violence is pointed out as a criminal

offense. The author defines what is considered as sexual abuse, presents sexual abuse laws

and legislation and introduces the consequences of such an offense. The police

investigation in case of sexual abuse is also presented.

In the analysis methods, purposes and goals of the diploma work are presented. The

analyses of archived articles of three news (Zurnal24.si, 24ur.com and Rtvslo.si) portals are

carried out, with the addition of articles published on the site of the Slovenian Press

Agency. Furthermore, she carries out interviews with two journalists who write for web

portal Zurnal24.si and Rtvslo.si.

In the conclusion, the author summarizes results of the analysis and the information

obtained through questionnaire. Finally, analyzed articles are compared to each other and

to the theoretical part. The author summarizes the findings about the violations of moral

and journalist norms and sums up with her own opinion.

Keywords: police, media, journalists, public, sexual abuse, reporting, Slovenian Fritzl

7

Uvod V 39. členu Ustave Republike Slovenije (1991) sta zagotovljeni svoboda izražanja in

svoboda tiska. Mediji igrajo pomembno vlogo v vsaki demokraciji, saj predstavljajo

neposredni nadzor javnosti nad vsakršno oblastjo.

Zaradi gledanosti oz. branosti in poslušanosti pa lahko mediji iz mogoče nezanimive novice

naredijo pravo senzacijo. Pri tem je zelo pomembno, kako je članek ali prispevek napisan,

kakšen naslov ima in kam je umeščen. Z višjo branostjo določenega članka pa novinarji

zadovoljijo zahteve urednikov. Vsekakor je branost zelo odvisna od vrste medijev in

njihove internetne strani. Primeri naslovov: Sinova s pestmi nad mater (Žurnal24.si, 2011);

Gori orožje, pričakujejo detonacije, evakuirajo ljudi (24ur.com, 2011); Voznik, ki je

pobegnil s kraja hude prometne nesreče, je policist (Rtvslo.si, 2011).

Zavedati se moramo, da so mediji odvisni od informacij, ki jih podajajo različni viri. To so

lahko npr. tiskovni predstavniki policije, vladne službe, Slovenska tiskovna agencija,

poslanci oz. tiskovni predstavnik Državnega zbora RS itn. Velikokrat se lahko zgodi

»ukrivljanje« realnosti oz. resničnosti nekega kriminalnega dejanja, in sicer predvsem

zaradi napačnega interpretiranja dogodkov ali pa zaradi uredniške ali kakšne druge

cenzure. Novinarji so v zadnjem času bolj kot raziskovalci poročevalci javnosti. Še vedno

pa obstajajo izjemno dobri raziskovalni novinarji, ki informacije pridejo zunaj prej

omenjenih ustanov. V tem primeru imajo tudi mediji nemalokrat vpliv na to, da se neko

domnevno kaznivo dejanje vzame pod drobnogled, pa naj bo to drobnogled pri policiji,

protikorupcijski komisiji, pri različnih inšpekcijah, zbornicah in podobno.

Vsakodnevno lahko v časopisih beremo, po radiu slišimo, na televiziji pa vidimo novice o

hudih prometnih nesrečah, spolnem nasilju, umorih, o ropih in podobno. Očitno te novice

gledalce veliko bolj pritegnejo, kot bi jih mogoče dobre novice. Redkokdaj se pri tem

vprašamo, kako takšna novica vpliva na ljudi, predvsem žrtve. Je mogoče, da medijsko

poročanje vpliva tudi na sodnike, kriminaliste in na policiste? V neki meri gotovo.

V diplomskem delu se bom osredinila na primer ptujskega Fritzla, kot so mediji

poimenovali Petra Rakuša, ki je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere obsojen na

17 let zapora. Najprej se bom osredinila na medijsko poročanje o kaznivih dejanjih in

novinarske kodekse. Opredelila bom spolno zlorabo otrok, predstavila, kakšne zlorabe

poznamo, kako je opredeljena zakonodaja in podobno. Analizirala bom objavljene članke o

8

tem primeru in jih med seboj primerjala. Omenila bom delo policije v podobnih primerih –

ali izdajo sporočilo za javnost, ali so zato različni portali v omenjenem primeru samo

povzemali objave Slovenske tiskovne agencije.

Za ta naslov diplomskega dela sem se odločila, ker lahko združim svoje delo in študij. Med

študijem sem namreč začela delati kot novinarka na RTV Slovenija, kjer pripravljam in

vodim jutranja poročila, poleg tega pa kot moderatorka delam še na komercialnem radiu,

radiu Aktual. Že samo ob svojih delovnih obveznostih lahko opazim razlike v medijskem

poročanju in razlike pri izboru tem. Na jutranjih poročilih smo o omenjenem primeru

poročali; tudi sama sem spremljala objave na spletnih portalih in časopisih. Tudi zato se mi

je zdelo povsem logično, da diplomsko delo pišem o tej temi.

9

1 Teoretični del

1.1 Medijsko poročanje o kaznivih dejanjih

1.1.1 Delo policije na področju odnosov z javnostmi

Zakon o policiji (2009) v 22. členu določa, da je policija pri svojem delu dolžna obveščati

javnost, seveda če s tem ne škodi svojemu delu ali upravičenim koristim drugih. V drugem

odstavku istega člena pa je zapisano, da podatke in obvestila o izvrševanju nalog iz

prejšnjega odstavka daje generalni direktor policije ali za to pooblaščeni delavec (Zakon o

policiji, 2009).

Pooblaščeni delavec oz. tiskovni predstavnik policije javnost obvešča o varnostnih dogodkih

in pojavih, in to po tem, ko je izdan pisni dokument. Ob sumu storitve kaznivih dejanj se

javnost obvešča po podani kazenski ovadbi ali poročilu na državno tožilstvo.

Če državni tožilec usmerja predkazenski postopek ali ogled kraja dejanja opravi

preiskovalni sodnik ali pa so bili uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi po Zakonu o policiji

in Zakonu o kazenskem postopku, policija obvešča javnost šele po predhodnem dogovoru in

soglasju preiskovalnega sodnika oziroma državnega tožilca. Izjemoma lahko policija pozove

javnost, da pridobi pomembne informacije za svoje delo. Lahko pa samo potrdi osnovna

dejstva o storjenem kaznivem dejanju, dogodku ali o pojavu, ki ga je zaznala in ga je

obravnavala oziroma ga še vedno obravnava (Usmeritve policije za delo na področju

odnosov z javnostmi, 2001).

Zakon o varstvu osebnih podatkov tiskovne predstavnike zavezuje, da varujejo osebne

podatke vpletenih oseb v dogodek, ki ga policija predvidoma obravnava. Kot poudarjajo na

spletni strani ministrstva za notranje zadeve, mora policija pri opisovanju storilcev

prekrškov ali osumljencev kaznivih dejanj v javnost posredovati čim bolj splošne podatke.

Kot primere navajajo: kratice imena in priimka, kraj prebivanja, majhnim krajem se

izogibamo, in to tako, da napišemo »iz okolice nekega večjega kraja«, prav tako pri

pravnih osebah ne povemo imena podjetja, ampak le to, da gre za večje podjetje s

sedežem v tem ali onem kraju. Seveda pa je treba pri obveščanju javnosti varovati osebne

podatke žrtev.

10

1.1.2 Generalna policijska uprava

V okviru Generalne policijske uprave je za obveščanje javnosti zadolžena oseba, ki jo za to

pooblasti generalni direktor policije; pooblaščena je tudi, da lahko govori v imenu

generalnega direktorja pa tudi v imenu celotnega organa.

Predstavnik policije je torej oseba, ki s pomočjo sodelavcev ter na osnovi mnenja in

predlogov strokovnih služb skrbi za celoten pretok komunikacij z javnostmi, razen s

strokovnimi, iz organa in vanj (usklajevanje in organizacija). Je samostojen in strokovno

neodvisen, vendar je pri obveščanju javnosti dolžen upoštevati strokovne odločitve služb

policije. Ob strokovnem sporu o vsebini, načinu ali o času obveščanja odloči generalni

direktor policije. Če v dejavnosti policije sodeluje več policijskih uprav in jo vodi ali

usklajuje notranja organizacijska enota Generalne policijske uprave, obvešča javnost

predstavnik policije, sicer pa predstavnik tiste policijske uprave, ki akcijo vodi.

Predstavnik policije za odnose z javnostmi:

opravlja funkcijo tiskovnega predstavnika policije in vodje delavcev na področju

odnosov z javnostmi;

je pooblaščen, da odgovarja na novinarska vprašanja in nastopa v javnosti v imenu

celotne policije;

je profesionalna oseba, ki je obveščena o vsem za javnost pomembnem dogajanju v

policiji;

se udeležuje kolegijev generalnega direktorja policije;

oblikuje komunikacijske strategije – dolžen je organizirati sistematično in

proaktivno sodelovanje z vsemi javnostmi, še posebej z mediji;

načrtuje, organizira in izvaja različne tehnike v odnosih z javnostmi;

svetuje;

ima pooblastilo, da posamezne strokovne službe policije prosi za strokovne razlage;

avtonomno daje splošne izjave o aktualnih temah, povezanih s policijsko

organizacijo in z njenim delom; če so ob določeni tematiki potrebne strokovne

razlage, dajejo izjave strokovnjaki za določeno področje ali predstavnik policije po

prehodni uskladitvi s strokovnimi službami policije;

11

je član sveta tiskovnih predstavnikov in se udeležuje skupnih sestankov na Uradu

vlade za informiranje;

je odgovoren za zagotavljanje javnosti dela policije ter za strokovno in celovito

obveščanje javnosti o dogodkih in delu policije;

generalnemu direktorju policije neposredno odgovarja za organiziranje,

načrtovanje, izvajanje in za vodenje odnosov policije z javnostmi;

opravlja nalogo glavnega in odgovornega urednika spletnih strani policije.

Skupaj s sodelavci pa tiskovni predstavniki skrbijo še za pripravo tiskovnih konferenc,

različnih pogovorov z novinarji, sporočil in obvestil za javnost, popravkov in odgovorov,

zagotavljajo pa tudi odgovore na novinarska vprašanja. Skrbijo za promocijo policije,

pripravo medijskih kampanj, posredujejo informacije med predstavniki medijev in

službami Generalne policijske uprave, spremljajo in analizirajo pisanje medijev o policiji,

skrbijo za dvig kakovosti komuniciranja med notranjimi in zunanjimi javnostmi.

Predstavnik policije pa ne more nadomestiti dela strokovnih služb, ampak potrebuje

njihovo tesno sodelovanje za natančno obveščanje o dogodkih, o katerih je treba poročati.

Prisoten je na pomembnejših strokovnih posvetih notranjih organizacijskih enot, poleg tega

pa mu morajo te enote posredovati podatke in celovite informacije, za katere ocenijo, da

so nujne za predstavitev policije ali konkretnega dogodka v javnosti.

1.1.3 Policijska uprava

Za zagotavljanje javnosti dela in obveščanje javnosti, kar je del vodenja, je zadolžen

direktor policijske uprave, ki ga za to pooblasti generalni direktor policije. Če generalni

direktor za delo z javnostmi pooblasti drugo osebo, mora biti povezanost med direktorjem

policijske uprave in odgovornim za odnose z javnostmi profesionalna in neposredna.

Njegove naloge so podobne nalogam predstavnika policije za odnose z javnostmi, le da so

omejene na območje in raven policijske uprave. To osebo imenujemo predstavnik

policijske uprave za odnose z javnostmi ali predstavnik PU (Usmeritve policije za delo na

področju odnosov z javnostmi, 2001).

Na spletni strani policije je opredeljeno, da na policijskih upravah vsa komunikacija z

javnostmi, razen s strokovnimi, poteka prek predstavnika PU. Novinarji se nanj obračajo za

12

različne intervjuje, razgovore, za izjave, on pa jim posreduje informacije. Predstavnik PU

se je dolžen usklajevati in strokovno povezovati s predstavnikom policije, mora pa tudi

upoštevati njegova strokovna navodila in napotke.

»Policijska uprava neposredno obvešča javnost o vseh za javnost pomembnih zadevah, s

katerimi se ukvarja. Svojo dejavnost pa mora usklajevati v naslednjih primerih:

Policijske uprave so dolžne uskladiti dnevno sporočilo za tisk s policijskimi postajami.

Ta sporočila za tisk so le izhodišča za podrobnejše informacije, ki jih novinarji dobijo

na policijskih postajah

Zadeve, ki imajo lahko zaradi svoje narave širši pomen, je treba uskladiti s strokovno

službo Generalne policijske uprave in predstavnikom policije.

Obveščanje javnosti o grožnjah delavcem policije, ki so posledica njihovega dela, je

treba prehodno uskladiti s strokovno službo Generalne policijske uprave.

Obveščanje o pomembnejših dejavnostih uniformirane in kriminalistične policije z ene

ali več policijskih uprav je treba uskladiti z Generalno policijsko upravo, če obstaja

verjetnost, da bodo medijsko odmevnejše.

Informacije s področja organiziranega kriminala je treba uskladiti z Upravo

kriminalistične policije Generalne policijske uprave in s predstavnikom policije.

Če gre za kršitev javnega reda in miru, hujša kazniva dejanja ali za razlaganje

strategije dela policije, razlaganje posameznih določb zakonov in sklepov državnih

organov, se mora predstavnik PU uskladiti s strokovnimi službami in predstavnikom

policije« (Usmeritve policije za delo na področju odnosov z javnostmi, 2001).

1.1.4 Policijska postaja

»V usmeritvah policije pa je v primeru policijskih postaj določeno, da lahko v imenu

postaje govori komandir, ki mora pomembnejše izjave, pogovore in intervjuje prehodno

uskladiti s predstavnikom PU, ki mu mora pri tem strokovno pomagati. Po pogovoru s

komandirjem pa lahko predstavnik PU prevzame konkretno nalogo in jo opravi sam.

Policijske postaje sicer samostojno odgovarjajo na vprašanja novinarjev in državljanov o

zadevah, ki jih obravnavajo. So samostojno informacijsko središče, vendar pa morajo tudi

oni svoje delo usklajevati s policijsko upravo:

pri obveščanju o tistih zadevah, ki imajo zaradi svoje narave regionalne značilnosti;

pri obveščanju o zadevah, pri katerih sodeluje več policijskih postaj ali pa so

sodelovali s policijsko upravo;

pri obveščanju o dejavnostih, ki so jih vodili s policijske uprave, izvajali pa na

13

policijski postaji; tiskovni predstavnik mora v okviru policijske postaje upoštevati

načela javnosti dela« (Usmeritve policije za delo na področju odnosov z javnostmi,

2001).

1.2 Svoboda izražanja

1.2.1 Domnevna nedolžnost

»Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler krivda ni ugotovljena s

pravnomočno sodbo,« pravi 27. člen Ustave RS (1991).

Nedotakljivost človeške telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih

pravil zagotavlja 35. člen ustave (1991). V 38. členu pa je opredeljeno, da je prepovedana

uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njegovega zbiranja. Njihovo zbiranje,

obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti določa zakon (Ustava RS, 1991).

V 144. členu Zakona o kazenskem postopku (2012) je opredeljeno, da je osumljenec tisti,

zoper katerega se vodi kazenski postopek (Zakon o kazenskem postopku, 2012).

V medijih lahko večkrat zasledimo, da novinarji ne poznajo dovolj jasnih razlik med pojmi,

kot so: osumljenec, obdolženec, obtoženec in obsojenec. Čeprav so ti pojmi jasno

definirani v Zakonu o kazenskem postopku, ustavi in v mednarodnih dokumentih, se

velikokrat zgodi, da je domnevna nedolžnost v medijih kršena.

Domnevna nedolžnost je prav tako zapisna v 21. členu Novinarskega kodeksa (2010).

Novinar, ki poroča s področja pravosodja, upošteva, da ni nihče kriv, dokler ni

pravnomočno obsojen. Novinar mora biti pazljiv pri omembi imen in objavi slik storilcev,

žrtev ter njegovih svojcev v poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih (Novinarski

kodeks, 2010).

Obdolženec je oseba, zoper katero teče preiskava ali pa je zoper nje vložena obtožnica,

obtožni predlog ali zasebna tožba. Obtoženec je tista oseba, zoper katero je bila vložena

obtožnica in je le-ta postala pravnomočna. Obsojenec pa je tista oseba, zoper katero je s

pravnomočno obsodbo ugotovljeno, da je kazensko odgovorna (Slovar slovenskega

knjižnega jezika, 2000).

14

Dokler sodba ni pravnomočna, bi morali novinarji v svojih besedilih uporabljati obliko »naj

bi« z deležnikom na -l, na primer naj bi umoril, naj bi ukradel, naj bi odtujil in podobno.

1.2.2 Pravica do časti in dobrega imena

34. člen Ustave RS (1991) pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in

varnosti (Ustava RS, 1991). Osebnostno pravico največkrat kršijo prav mediji kljub že prej

omenjenim določilom. Informacija, ki je objavljena v sredstvih javnega obveščanja, mora

biti v prvi vrsti objektivna in resnična. Takšne informacije ne smejo imeti namena, da

bralce oziroma gledalce in poslušalce zabavajo ali pa da bi si potešili željo po senzaciji. Ob

tem pa je treba dokazati, da obstajajo utemeljeni razlogi, zakaj bi nekdo verjel v

resničnost našega sporočila (Toplak, 1997).

1.2.3 Varstvo pravic

Varstvo pravic opredeljuje 35. člen Ustave RS (1991), ki pravi: »Zagotovljena je

nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostne

pravice« (Ustava RS, 1991).

1.2.4 Novinarski kodeks

Novinarsko častno razsodišče je decembra 2010 predstavilo prenovljen novinarski kodeks iz

leta 2002. Kodeks so morali prenoviti zaradi spremenjene novinarske prakse. Spremenili so

nekatere člene, dodali pa dva člena, ki se nanašata na poročanje o samomorih in žrtvah

spolnega in družinskega nasilja, ter določilo o elektronskih publikacijah.

Prenovljeni kodeks novinarje zavezuje, da o poskusu samomora ali celo o samomoru

poročajo le, če je to skladno z javnim interesom. Pri svojem poročanju pa novinarji ne

smejo poročati o kraju dogodka, ne smejo opisovati metod, prav tako pa ne smejo objaviti

imena žrtve spolnega ali družinskega nasilja. Novinarski kodeks tudi prepoveduje, da bi

novinarji objavili dokumente, ki razkrivajo identiteto žrtve; tak dokument ali gradivo lahko

novinar objavi le s privolitvijo žrtve. Prav to določilo je odziv novinarskega častnega

razsodišča na primer, ki ga obravnavam v svojem diplomskem delu, torej primer zlorabe

otroka na Ptuju.

Sicer pa prenovljeni kodeks zajema še novo določilo, ki odgovornemu uredniku elektronskih

medijev postavlja odgovornost ne le do člankov, ampak tudi za komentarje pod vsebino.

To pomeni, da je odgovorni urednik odgovoren za vsebino komentarjev in da so ti skladni s

15

pravili. Če ugotovijo, da ne ustrezajo pravilom, morajo biti v najkrajšem mogočem času

umaknjeni s spletne strani.

Nov je tudi sedmi člen, ki se nanaša na poročanje o raziskavah. Novinarji morajo namreč

navesti naročnika, izvajalca, čas opravljene raziskave, vzorec in metode. Omembe vredna

novost je še glede slikovnega in zvočnega gradiva. Če oseba ne nasprotuje zvočnemu ali

zvokovnemu snemanju, pomeni, da se z omenjenim strinja. So pa seveda v tem primeru

mogoče tudi izjeme, predvsem kadar novinar opraviči interes javnosti in ob tem pridobi

mnenje urednika (Novinarski kodeks, 2010).

1.3 Dolžnosti novinarjev do naslovnika »Novinarska etika odgovornosti je etika dolžnosti« (Poler, 1997: 107), in sicer v smislu

spoštovanja dostojanstva do sebe in tudi do preostalih ljudi, ki so vključeni v množično

komuniciranje. Laitila (Poler, 1997: 111) je v raziskavi 28 evropskih kodeksov novinarske

etike odgovornost do javnosti razdelil v 4 skupine:

1. Resničnost informacij:

resničnost, poštenost in točnost informacij

tehtnost informacij

raznolikost in mnoštvo informacij

objektivnost informacij

preverjanje dejstev in virov

popravki napak

objava stališč tiskovnega sveta oz. častnega razsodišča

2. Jasnost in nedvoumnost informacij:

ločevanje dejstev in mnenj

ločevanje oglasov in novinarskih vsebin

prepoved selekcioniranja in popačenja

skladnost naslova z besedilom

3. Obramba pravic javnosti:

odnos »psa čuvaja« do oblasti

svoboda izražanja, govora, mnenja in kritike

pravica javnosti, da izraža mnenje

16

4. Odgovornost novinarjev kot ustvarjalcev javnega mnenja:

novinarjeva odgovornost za vse, o čemer poroča

prepoved rasnega, etničnega in narodnostnega razlikovanja

prepoved verskega in drugega razlikovanja

spoštovanje dobrega okusa v izražanju

spoštovanje skupnih vrednot

prepoved poveličevanja ali spodbujanja zločinov in nasilja

spoštovanje do drugih držav in narodov (Poler, 1997)

1.3.1 Novinarjeva resnicoljubnost

Temeljna moralna vrednota je resnicoljubnost. V razpravah o etiki se pogosto pojavlja

vprašanje, ali iz resnicoljubnosti izhaja prepoved laganja kot absolutna norma, ki ne

dopušča izjem.

Po Kantu (Poler, 1997: 113) je laganje največji prekršek zoper dolžnosti do samega sebe

kot moralnega bitja. Novinar, ki ne spoštuje resnicoljubnosti, krši zakon do samega sebe,

vendar pa ima kršitev posledice zanj in tudi za druge, ki so prisotni v množičnem

komuniciranju.

Je pa treba razlikovati med resničnostjo in resnicoljubnostjo. Kaj bomo obravnavali kot

resnično, ni odvisno od volje novinarja, saj resnica pomeni ujemanje sporočenega s tistim,

kar se je zgodilo. Resnicoljubnost pa pomeni namen govoriti resnico.

1.3.2 Točnost informacije

S točnostjo informacij novinarji uresničijo zahtevo po resničnosti informacij. Točnost pa

novinarji dosegajo z navajanjem vira informacije, s preverjanjem informacije, z

natančnostjo, zagotavljanjem vsestranskega, celovitega in razumljivega novinarskega

sporočila, s prepovedjo ponarejanja in popačenja informacij ter z razvidno razliko med

informacijo in komentarjem.

Sicer so dovoljeni nekateri popravki izjav intervjuvanca – popravki slovničnih in pravopisnih

napak, novinar lahko izpusti nepotrebna mašila itn. S tem se novinar odreče točnemu

zapisu, vendar pa to ne pomeni, da zavrača dolžnosti točnosti. Za doseganje točnosti

informacij je pomembna natančnost novinarja. Veliko napak povzroči novinar, ki je

malomaren in površen pri svojem delu. Natančnost je še posebej pomembna pri navajanju

17

imen in priimkov, funkcij, ustanov ter pri številkah in drugih informacijah (Poler, 1997).

1.3.3 Navajanje vira informacij

Veliko razliko lahko opazimo pri novinarskih sporočilih, ki se močno razlikujejo od

znanstvenih ali oglaševalskih besedil, in sicer po navzočnosti avtorja besedila na kraju

dogodka oziroma po navajanju dokazil, ki so znanega izvora (Poler, 1997). Novinarski

kodeks RS v 1. členu zahteva, da novinar poroča kot očividec ali na osnovi dejstev in

dokazil znanega izvora (Novinarski kodeks, 2010).

Vse informacije, ki jih je novinar morebiti spregledal, jih ni opazil ali pa jih ni slišal na

kraju dogodka, pa morajo biti naslovniku dostopne ali pa preverljive na druge načine. To

pa se v objavah lahko kaže kot izjave drugih udeležencev s predpostavko, da bolje ve. Ko

avtor navaja vire informacij, pa lahko vsak naslovnik presodi vrednost teh informacij

(Poler, 1997).

1.3.4 Preverjanje informacij

Ko novinar pri svojem delu navede vir informacije, je s tem povezano tudi to, da preveri

informacije. Če bi na splošno veljalo, da je nepreverjanje univerzalizirano, bi se lahko

hitro zgodilo, da nikomur ne bi bilo treba preverjati informacij; tako bi bile lahko vse

informacije nepreverjene, s tem pa bi izgubili zaupanje in verodostojnost. Ne glede na

novinarski žanr bi vsi novinarji morali preverjati informacije; izjema so le žanri pogovornih

vrst, kot so: intervjuji, izjave, anketa in okrogla miza (Poler, 1997).

1.3.5 Prepoved ponarejanja in popačenja informacij

Melita Poler v knjigi Novinarska etika (1997) ugotavlja, da bi, če bi subjektivno prepričanje

novinarjevega delovanja, da lahko priredi, ponaredi ali popači vsebino, postalo obči zakon,

to lahko počeli vsi. Resnica kot kategorija pa bi s tem izničila samo sebe in svoj izvorni

pomen, ki je jasno razlikovanje resničnega in zlaganega.

Kodeks novinarjev RS (2010) v 1. členu določa, da je ponarejanje dokumentov v nasprotju s

kodeksom, nesprejemljiva pa je tudi zloraba z rezanjem, montažo ali na način, ki ponareja

bistvo vira. 2. člen v povezavi z informacijami opozarja, da njihova predelava, naslovi in

podnapisi ne smejo potvarjati vsebine. Novinar pa mora biti pozoren tudi na nenamerna

popačenja, ki prav tako lahko spremenijo sporočilo (Novinarski kodeks, 2010).

18

1.3.6 Prepoved poveličevanja ali spodbujanja zločinov in nasilja

8. člen Kodeksa novinarjev RS določa, da je s kodeksom nezdružljivo poveličevati kriminal,

terorizem, nasilje in nečlovečnost (Novinarski kodeks, 2010). To etično zapoved podpira

tudi Ustava RS v 63. členu, ki med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje

k nasilju in vojni (Ustava RS, 1991). Vsako propagiranje vojne pa prepoveduje 20. člen

Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (1966).

Mediji torej imajo moralno dolžnost, da obvarujejo vrednote demokracije, ki spoštujejo

človekovo dostojanstvo. Vedno morajo iskati rešitve in mirne načine, predvsem v duhu

strpnosti. Novinar pa mora vedno v svojih objavah nasprotovati nasilju in sovraštvu, prav

tako ima prepoved, da bi spodbujal stereotipe in diskriminatornost (Poler, 1997).

1.4 Spolna zloraba otrok

1.4.1 Kaj je spolna zloraba?

Za neko dejanje lahko rečemo, da gre za zlorabo otroka, ko odrasel človek ali mladostnik

načrtno uporabi ali uporablja otroka za to, da se spolno vzburi ali/in da poteši svojo spolno

slo. Odrasla oseba je vedno močnejša od otroka. Otrok je majhen in velikokrat niti ne ve,

za kaj gre. Velikokrat je tudi tako, da otrok tej osebi zaupa, zato otrok ni sposoben

samostojno in svobodno odločati in zavestno sodelovati pri dejanjih, ki jih zahteva odrasli

(Frei, 1996).

Kot ima na svoji spletni strani objavljeno policija, glede na kazensko zakonodajo ločimo

različna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, in sicer: posilstvo, spolno nasilje,

spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, kršitev spolne

nedotakljivost z zlorabo položaja, prikazovanje, zloraba, posest in posredovanje

pornografskega gradiva.

Vsa ta dejanja se sicer razlikujejo po načinu izvršitve, posledicah, ki jih dejanja pustijo,

pa tudi po odnosu med storilcem in žrtvijo. Imajo pa nekatere skupne lastnosti:

storilec uporablja silo, grožnjo ali na drug način zlorabi svoj položaj oziroma odnos do

žrtve;

storilčev namen je poleg drugih motivov v različnih oblikah zadovoljiti spolno slo;

privolitev žrtve, ki je posledica povzročene ogroženosti ali zlorabe odnosa z žrtvijo, ne

izključuje kazenske odgovornosti storilca (Fank in Štirn, 2005).

19

1.4.2 Različne vrste in oblike zlorabljanja

Karin Frei v svoji knjigi Spolna zloraba z odkrito besedo do varnosti (1996) med drugim

opisuje tudi različne oblike spolne zlorabe. Mogoča je torej zloraba odrasle osebe, pojavlja

pa se tudi nekaj primerov zlorabljanja med otroki. Avtorica Frei najprej opisuje, katera

dejanja uvrščamo pod spolno zlorabo otrok in v kakšnih oblikah se pojavlja.

Odraslega spolno vzburja, če vidi, da ga opazujejo, kadar je nag, in prisili k temu

otroka.

Odrasli pokliče otroka, da ga opazuje pri kakšnem spolnem dejanju, na primer pri

masturbiranju, ker to še povečuje njegovo vzburjenje in pospeši zadovoljitev.

Odrasli kaže otroku pornografske slike ali filme.

Namenoma opazuje otroka, ko se le-ta slači, ko se umiva ali kopa ali ko je na stranišču

(mogoče mu pri tem tudi ponudi pomoč), da se pri tem spolno vzburi.

Odrasli presoja, pregleduje otroka in se pri tem dotika tudi njegovih intimnih delov ali

pa jih kar naprej ogleduje, češ ali je tudi tam snažno; včasih se zgodi, da kar naprej

pregleduje otroka, da bi se prepričal, ali ima zajedavce, kakšno infekcijo itn.

Otroka sili k igram, ki prikrito služijo njegovemu vzburjenju.

Odrasli izvaja praktično spolno vzgojo, kar pomeni, da otipava otrokove spolne organe

in hkrati tudi svoje ter s tem ponazarja razlago.

Odrasli kar naravnost ukaže otroku kakšno spolno dejanje.

Odrasli pripravi otroka do tega, da si sam boža intimne dele. Pogosto odrasli zraven

onanira.

Odrasli se dotika, boža in otipava intimne dele otrokovega telesa.

V veliko primerih služi tepežkanje otrokove nage ritke (prikrito kot kazen) za spolno

vzburjanje odraslega človeka.

Odrasli uporabi otroka pri snemanju erotičnih in pornografskih posnetkov ali filmov.

Odrasli otroka prisili k spolnemu odnosu.

Če otrok noče sodelovati, se odrasli sklicuje na sočutje, mu grozi, ga hoče prisiliti, ga

pridobiti z darili, ga izsiljuje ali mu grozi s telesnim nasiljem.

Pri spolni zlorabi otrok pa je treba vsekakor poudariti, da ne gre vedno za popolni spolni

odnos, pomeni pa popoln zlom otroka ter s tem popoln zlom zaupanja in izrabljanja

njegove podrejenosti. Takšna zloraba se navadno dogaja dlje časa. Veliko je primerov, ko

mora otrok pred spanjem prenašati otipavanje po telesu in druga dejanja, ki jih lahko

uvrščamo v spolno zlorabo. Veliko je torej takšnih dejanj, ki sicer ne povzročajo telesnih

poškodb, povzročajo pa globoke motnje, strah in izgubo zaupanja. Vse to skupaj pa vodi k

20

hudim duševnim motnjam zlorabljenega otroka (Frei, 1996).

1.4.3 Zlorabljanje med otroki

Avtorica v knjigi navaja nekaj primerov, kako so otroci silili druge otroke v različna

otipavanja, ob tem pa so jim poudarjali, da to ni nič hudega in da jih gotovo ne boli. Prav

tako je opisan primer, ko dečki hodijo na stranišče v dvoje in se tam skupaj slačijo.

Zlorabljen otrok mora otipavati drugega otroka ali pa zlorabljenega otroka otipava drugi.

Otroci takšne in podobne zadeve velikokrat opravičujejo z igro, vendar je takšna dejanja

treba vedno ustaviti. Otrok, ki sili k njim druge otroke, s tem skoraj vedno kaže, da

odrasel človek spolno zlorablja njega in da potrebuje pomoč (Frei, 1996).

1.4.4 Zaščita žrtve

Na spletni strani policije so pod zaščito žrtev navedli, da mora imeti mladoletna oseba ves

čas kazenskega postopka, ki teče zaradi kaznivih dejanj zoper spolno dotakljivost (z izjemo

kaznivega dejanja prostitucije), od uvedbe naprej, pooblaščenca.

Osebe, mlajše od 15 let, ki so bile žrtve omenjenih napadov, na glavni obravnavi ne smejo

biti neposredno zaslišane. Ko zaslišanje opravi preiskovalni sodnik, mora biti oseba, mlajša

od 15 let, ki je bila žrtev napada, prisotna brez prisotnosti obdolženca. Ob kaznivih

dejanjih zoper spolno nedotakljivost, storjenih proti mladoletni osebi, se rok za zastaranje

kazenskega pregona ne more izteči pred potekom petih let od polnoletnosti oškodovanca

(Fank in Štirn, 2005).

1.4.5 Posledice zlorabe

Policija v svoji brošuri Spolno nasilje (2005) opredeljuje posledice zlorab. Razvrščajo jih v

dve različni skupini, in sicer takoj po napadu in na posledice, ki se pokažejo pozneje.

Posledice, ki jih spolna zloraba pušča na žrtvah, so različne. Vsekakor pa zaznamujejo

življenje žrtve za nekaj časa ali pa za vse življenje. Posledice so odvisne od intenzivnosti

napada, trajanja, odnosa med žrtvijo in storilcem, od socialnega okolja, v katerem živi

žrtev, in podobno. Žrtve se velikokrat spopadajo s t. i. sindromom travme posilstva. Pri tej

travmi gre za skupek fizičnih in psihičnih posledic.

Takoj po napadu so vidne naslednje posledice:

šok;

jeza, strah;

jok, ihtenje;

21

zmedenost;

slabost, bruhanje;

nemir;

nenavadno vedenje;

fizične poškodbe;

včasih žrtev ne kaže nobenih znakov pretresenosti ali prizadetosti.

Pozneje – po napadu – so vidne naslednje posledice:

občutki krivde, samoobtoževanje;

občutki sramu;

strah, splošna prestrašenost;

travmafobije;

žalost, depresivnost;

samomorilne misli;

izguba zaupanja;

umaknjenost vase, izoliranost;

želja po maščevanju;

motnje prehranjevanja;

motnje spanja;

podoživljanje spolnega napada;

zdravstvene težave;

izguba spomina;

kronična utrujenost;

težave v spolnosti;

zmanjšana delovna storilnost;

uživanje alkohola, drog … (Fank in Štirn, 2005).

1.4.6 Zakonodaja

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost so v KZ-01 (2009) opisana v členih od 170

(posilstvo) do 176 (prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva),

bistveni pa je člen 173, ki opredeljuje spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let.

173. člen se glasi:

1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega

spola, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let.

22

2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka s slabotno osebo, ki še ni stara petnajst let, ali

tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z

zaporom od petih do petnajstih let.

3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z

zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še

ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo, se kaznuje z

zaporom od treh do desetih let.

Kdor v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kako drugače

prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom do

petih let« (KZ-01, 2009).

Zgoraj omenjeni členi so že zdaj ostreje kaznovani kot pred letom 2008, ko je veljal stari

zakonik.

Obseg otrokovih pravic pa določa tudi Konvencija o uresničevanju otrokovih pravic v

navezavi s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki naj bi jo države podpisnice varovale.

1.4.7 Postopek policijske preiskave

Policija v svoji brošuri proti spolnim zlorabam poudarja, da je dolžna izvesti vse potrebne

ukrepe, da se morebitna kazniva dejanja preprečijo in da se storjena kazniva dejanja

odkrijejo, da odkrijejo storilca in da se zavarujejo vsi dokazi, ki jih potrebujemo za

kazenski postopek.

Policija je dolžna: sprejeti vsako prijavo o sumu storitve spolnega nasilja oziroma z lastno

dejavnostjo odkrivati tovrstna dejanja; zbrati vsa obvestila, ki so potrebna za razjasnitev

okoliščin suma kaznivega dejanja; ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo sledi in dokazi,

ki so potrebni za pojasnitev okoliščin oziroma izvedbo kazenskega postopka; storiti vse, da

se odkrije storilec kaznivega dejanja; preprečiti nadaljnje ogrožanje žrtve; zagotoviti

pomoč in nasvete žrtvam ali potencialnim žrtvam; seznaniti žrtve z možnostmi različnih

oblik pomoči in napotitev na ustrezne strokovne službe.

Policija ugotavlja, da raziskave kažejo, da velik delež spolnega nasilja ostaja neprijavljen.

Posledica tega je seveda nekaznovanje storilcev in njihovih dejanj. Odgovorov, zakaj je

toliko primerov neprijavljenih, pa je več, ugotavlja policija, in sicer so povezani z

bojaznijo žrtev pred vpletenostjo v sodne postopke. Nekatere obdajajo občutki krivde,

občutki sramu, ponižanja in doživeti ali pričakovani negativni vplivi iz okolja. Ti zadržki so

največkrat prisotni, če sta storilec in žrtev v medsebojnem odnosu (družina, sorodniki,

23

partner, znanci ...) in bosta verjetno tudi v nadaljevanju živela ali delovala v istem okolju.

Prav tako se včasih pojavlja, da je žrtev strah, da se bo storilec po prijavi maščeval.

Predvsem pa žrtve v policijskem in sodnem postopku ne želijo podoživljati tragičnih

dejanj. To spominjanje namreč pri žrtvah pomeni hude psihične pritiske in posledice. Tiste

žrtve, ki dejanja prijavijo, pa omenjajo najpomembnejši argument za prijavo – gre namreč

za huda kazniva dejanja, ki povzročajo psihične in tudi fizične posledice; prav zaradi tega

morajo biti storilci odkriti in kaznovani, s tem pa zavarujemo tudi preostale ljudi, da ne

bodo njim poskušali storiti kaj podobnega (Fank in Štirn, 2005).

24

2 Metoda

2.1 Namen in cilji Podrobneje se bom osredinila na novinarsko poročanje o primeru ptujski Fritzl pri treh

različnih spletnih portalih – 24ur.com, Rtvslo.si, Žurnal24.si. Med seboj bom primerjala

članke in vire informacij. Z novinarji, ki so večinoma poročali o tej temi, bom opravila

intervjuje, saj me zanima, kakšen je njihov način dela, kako gledajo na storilca in žrtev,

pa tudi, kako pomembna se jim zdi branost članka. Ali so mogoče pri svojem pisanju pazili,

da niso še bolj oškodovali zlorabljene deklice? Ali jih je v omenjeni zgodbi zanimal le

storilec ali so preverili ozadje te družine?

V primerjavi me zanima, koliko in kako se članki med seboj razlikujejo in ali imajo različne

vire informacij. Zanima me, ali novinar v takem primeru gleda na žrtev ali mu je v

ospredju le zgodba, da bo spletni portal čim bolje bran in si bo tako ustvaril pomembno

ime v slovenskem medijskem prostoru. Zanima me tudi, koliko so se novinarji osredinili na

družino Petra Rakuša, ali so pisali kaj o mami oziroma partnerici, zakaj ni preprečila

zlorabe in podobno. Omenila bom delo policije v podobnih primerih. Zanimalo me bo, ali

izdajo sporočilo za javnost, ali so zato različni portali v omenjenem primeru samo

povzemali objave Slovenske tiskovne agencije.

2.2 Omejitve V arhivu portalov 24ur.com, Žurnal 24.si, Rtvslo.si sem poiskala vse članke o omenjeni

temi. Ugotovila sem, da imajo portali največkrat v arhivu objavljene članke, ki so že

osveženi, kar pomeni, da sem lahko analizirala le-te in ne izvirnikov. Pri izvajanju

intervjujev z novinarji se na spletnem portalu 24ur.com niso odzvali na mojo prošnjo in

imam zato v nadaljevanju diplomskega dela izpolnjena dva vprašalnika.

25

3 Analiza

3.1 Policija in mediji v konkretnem primeru V raziskovalnem delu diplomskega dela sem se najprej osredinila na policijo in komuniciranje z

mediji v omenjenem primeru. Na Policijski upravi Maribor sem dobila nekaj splošnih informacij

in pa tudi sporočilo za javnost, ki so ga poslali medijem.

Tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Bartolo Lampret mi je pojasnil, da so pri

komuniciranju z mediji vezani k Zakonu o policiji, Zakonu o dostopu do informacij javnega

značaja in k Zakonu o medijih. Seveda morajo pri tem upoštevati tudi vse področne predpise

(ZKP, Zakon o prekrških, predpisi o nasilju v družini ...). Kot je poudaril, nimajo posebej

napisano o sodelovanju z mediji glede posameznih skupin oz. profilov ljudi (mladoletniki,

otroci ...). V praksi z mediji ne sodelujejo veliko, ko pridejo pod vprašanje pravice otroka.

Takrat običajno zapišejo, da so se zaprli. Po njegovem mnenju posebne usmeritve glede

mladoletnikov niso potrebne (B. Lampret, osebni intervju, 9. 8. 2012).

Policija se je torej v omenjenem primeru zaprla za javnost. Medijem so izdali le splošno

sporočilo. Najprej so poslali sporočilo časniku Večer, ker je novinarka Elizabeta Zorman

spraševala o primeru. Mag. Karol Turk, direktor policijske uprave, višji policijski svetnik, je

zapisal: »Za naveden primer, v katerem gre za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, vam

lahko potrdimo, da ga obravnava Policijska uprava Maribor. Več podatkov vam zaradi interesa

nadaljnjih kriminalističnih postopkov, zaščite mladoletnih in drugih oškodovancev ter

občutljivosti kriminalistične preiskave ne moremo posredovati. Kriminalistična preiskava

intenzivno poteka; o vseh ugotovitvah je sproti obveščeno pristojno državno tožilstvo, ki

usmerja predkazenski postopek« (Turk, 2009).

Nato so sporočilo za javnost poslali še novinarki Barbari Pence iz Kanala A. Tudi njej je

sporočilo za javnost zapisal mag. Karol Turk, direktor policijske uprave, višji policijski svetnik:

»Zaprošenih podatkov vam zaradi interesa nadaljnjih kriminalističnih postopkov, zaščite

mladoletnih in drugih oškodovancev ter občutljivosti kriminalistične preiskave ne moremo

posredovati. Kriminalistična preiskava intenzivno poteka; o vseh ugotovitvah je sproti

obveščeno pristojno državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek« (Turk, 2009).

26

3.2 Članki treh različnih portalov V arhivu portalov 24ur.com, Zurnal24.si, Rtvslo.si sem poiskala vse članke o omenjeni temi.

Ugotovila sem, da imajo portali največkrat v arhivu objavljene članke, ki so že osveženi, kar

pomeni, da sem lahko analizirala le-te in ne izvirnikov.

3.2.2 Analiza člankov

29. 1. 2009, spletni portal Zurnal24.si, avtorica Barbara Bradač

Na vrhu članka svojo objavo začnejo z besedo šokantno in nato naslov Ptujski Fritzl.

Opišejo, da v Mariboru na porod svojega prvega otroka čaka 15-letna osnovnošolka.

Domnevajo, da naj bi bil njen oče tudi oče še nerojenega otroka. Ob tem dodajo izjavo

Milana Birse z Okrožnega državnega tožilstva na Ptuju. On jim poda informacije o primeru,

in sicer da jih je Beli obroč 21. januarja obvestil o spolnih zlorabah in nasilju pri eni od

družin na Ptuju. Prav tako Milan Birsa potrdi, da je tožilstvo predlagalo odreditev pripora

zaradi ponovitvene nevarnosti in možnosti vplivanja na priče. Sodišče je takrat odredilo

pripor za en mesec, nato pa ga lahko še podaljšajo. S ptujskega okrožnega sodišča so tudi

potrdili, da se je osumljeni zoper sklep o priporu pritožil.

Preverili so, kolikšna je zagrožena kazen v Kazenskem zakoniku. Miran Kerin, direktor

Centra za socialno delo Ptuj, pa jim o podrobnostih sicer ni želel govoriti, je pa povedal,

da je bil osumljenec tako organiziran, da bi se lahko zgodilo, da nihče od pristojnih ljudi

ne bi izvedel, kaj se je dogajalo. Nosečo dekle, ki bi moralo obiskovati deveti razred, je

namreč oče izpisal iz šole pod pretvezo, da nadaljuje šolanje v tujini. Dodaja še, da

preostali otroci niso ogroženi, saj je osumljenec v priporu, in da bodo noseči hčeri

pomagali tudi po porodu. Določeni sumi o deliktih v družini pa so se pojavljali že v

preteklosti, ampak ker se je družina odselila v Nemčijo, ni nihče ukrepal. V Nemčiji so bili

okoli 15 let, nato pa so se preselili nazaj v Slovenijo. Zurnal24.si dodaja še informacijo, ki

so jo dobili iz svojih virov, tj. da naj bi očetovstvo ugotavljali z analizo DNK.

29. 1. 2009, spletni portal 24ur.si, avtorja Blaž Jarc in Danica Ksela

Na spletnem portalu 24ur.si so članek začeli z naslovom Oče zlorabljal 15-letno hčer? Na

začetku opišejo, da naj bi oče zlorabljal svojo hčer in da naj bi jo zaprl za zidove domače

hiše. Zgodbo primerjavo z avstrijsko zgodbo Josefa Fritzla. Poudarjajo sicer, da oče v tem

27

primeru hčere ni zapiral v kleti, je pa nadzoroval vsak njen korak. Opišejo tudi, da je 15-

letno dekle šolarka devetega razreda in da naj bi bila od pouka odsotna tri mesece. Šola

njene odsotnosti ni naznanila policiji. Preostale informacije so še skope, ve se le to, da je

hči očeta prijavila med čakanjem na porod v mariborski bolnišnici. Policija se je zaradi

resnosti preiskave zavila v molk, prav tako molčijo na tožilstvu, so pa spregovorili na

ptujskem centru za socialno delo. Oče je priprt v mariborskem zaporu. In kot so še

zapisali, to ni edino kaznivo dejanje, ki mu ga bodo poskušali dokazati. Na centru za

socialno delo so namreč razkrili, da so se z družino ukvarjali že leta 1992, ko naj bi bila

tedanja žrtev 17-letna hči. Takrat ni bilo uradne prijave, družina pa se je preselila v tujino

in zaradi tega je primer ostal neraziskan. Policisti bodo tako zdaj preiskovali, ali je oče res

zlorabljal še drugi dve hčeri. Očetu grozi do dve leti zapora.

29. 1. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtor C. R.

Na spletni strani RTV Slovenija je avtor članka uporabil naslov 15-letnica tik pred porodom,

oče v pripor. V uvodnem delu članka je z odebeljenimi črkami napisano, da je bilo 15-letno

dekle s popadki pripeljano v mariborsko bolnišnico. Oče otroka pa naj bi bil dekletov oče.

V nadaljevanju članka povzemajo Radio Slovenija. Na radiu so namreč poročali, da naj bi

očeta najstnice policisti že v soboto (24. 1. 2009) priprli zaradi suma spolnega napada na

osebo, mlajšo od 15 let. Zadevo o zlorabi so preverili na mariborskem centru za socialno

delo, kjer so potrdili, da so bili o nosečnosti in spolnem napadu obveščeni preteklo sredo in

da so se takoj povezali s policisti, ki so nato očeta v soboto pridržali. Milan Kerin s centra

za socialno delo je pohvalil usklajeno delovanje vseh pristojnih služb: »Če ne bi reagirali

tako hitro in delo opravili timsko, bi bile posledice lahko še hujše.« Poleg tega, pravi Kerin,

dobro sodelujejo tudi z družino deklice oz. njeno materjo. Kot poroča Radio Slovenija, so

očeta najstnice policisti že v soboto priprli zaradi suma spolnega napada na osebo, mlajšo

od 15 let. Več podatkov jim na Policijski upravi Maribor ni uspelo dobiti, saj so zaradi

preiskave molčali. Na koncu članka še opišejo, da je deklica učenka 9. razreda osnovne

šole in da v zadnjem času šole ni obiskovala, saj je oče njo in še dva otroka izpisal iz šole,

ki so jo obiskovali do takrat. Druga dva otroka je vpisal v drugo šolo, za 15-letnico pa novi

šoli predložil potrdilo, da se šola v tujini.

30. 1 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtor T. K.

Tega dne je spletni portal objavil opozorilo varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek

Travnik. Medije je namreč pozvala, da naj pri poročanju o domnevnem incestu na

Ptujskem poročajo skladno z etičnimi standardi. Varuhinja opozarja, da pravica javnosti do

28

obveščenosti ne sme imeti večje teže kot pravica otrok do zasebnosti. Kot je poudarila, je

pri tem treba upoštevati pravice vseh družinskih članov, ki jim nepooblaščeno objavljanje

osebnih podatkov lahko pusti trajne posledice. Obenem je varuhinja pozvala vse pristojne

organe, da sum kaznivega dejanja čim prej raziščejo in javnost na primeren način

obvestijo o izsledkih preiskave. Ob tem pa se je varuhinja zavezala, da bo organom

pregona dosledno prijavila vsako objavo osebnih podatkov otroka, ki bi imela znake

kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka. V nadaljevanju članka avtor omeni, da so za

spletni portal sporočili le, da primer obravnava Policijska uprava Maribor. Bartolo Lampret,

policijski inšpektor, sicer še poudarja, da zaradi interesa nadaljnjih kriminalističnih

postopkov, zaščite mladoletnih in drugih oškodovancev ter občutljivosti kriminalistične

preiskave ne morejo posredovati več podatkov. Poudarja tudi, da kriminalistična preiskava

intenzivno poteka, o vseh ugotovitvah pa sproti obveščajo pristojno državno tožilstvo, ki

usmerja predkazenski postopek. Na koncu članka avtor še enkrat na kratko opiše primer.

30. 1. 2009, spletni portal Zurnal.si, avtorja Mojca Marovt in Andraž Sodja

Avtorja članka uporabita zelo atraktiven naslov – Sosedje o hiši groze. Sprva obnovita

primer in dodajata, da naj bi 52-letni Ptujčan ostal v priporu. Prav tako objavljata, da naj

bi bila žrtev nasilja v družini tudi zunajzakonska partnerica in osumljenčevih sedem otrok.

Po njihovih informacijah naj bi kriminalisti navezali stike s kolegi v Nemčiji, ki naj bi

preverili, ali je bila v preteklosti spolno nadlegovana tudi najstarejša hči. Ptujčan je bil

namreč leta 1992 osumljen spolnega nadlegovanja, nato pa se je družina za 15 let preselila

v Nemčijo. Starejša hči se ni nikoli vrnili v Slovenijo. Medtem avtorja poročata o 15-letni

deklici, ki naj bi takrat v porodnišnici še vedno čakala na porod. Še enkrat objavita, da naj

bi bil po neuradnih, a zanesljivih informacijah incesta osumljen 52-letnik s Ptuja, čigar

identitete zaradi interesa žrtve ne objavijo. V članku avtorja še opišeta, da so sosedje

šokirani, da naj bi šlo za ugledno družino in da niso vedeli, kaj se dogaja za zidovi te hiše.

Eden od sosedov je povedal, da o tej družini ne bi mogel povedati nič slabega, je pa res,

da so bili veliko zdoma in se zato niso veliko srečevali. Veliko so bili v tujini, ko so bili

doma, pa so imeli velikokrat polno hišo gostov. Sosedje so še povedali, da je osumljeni

prijeten možakar, da je bil muzikant in da naj bi bil zaposlen pri eni od Kompasovih

poslovalnic. Dodali so, da je izjemno inteligenten in vsestranski. Po pričanju sosedov pa

naj bi imel otroka tudi s sestro svoje partnerice. Avtorja sta neuradno izvedela tudi, da naj

bi bil osumljeni stari znanec policije in da je bil pred časom obsojen zaradi ponarejanja

listin. Milan Birsa je avtorjema poudaril, da preiskava še poteka in da zbirajo dokaze.

Medtem pa je Miran Kerin s Centra za socialno delo Ptuj povedal, da deklica do sobote (24.

1. 2009) ni bila pri nobenem zdravniku, da naj bi za vse poskrbel osumljeni, ki je deklico

29

zaprl v hišo.

6. 2. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtorici Sabina Zonta in Ana Mušič

Članek se navezuje predvsem na sporno poročanje o primeru Ptujski Fritzl. Eden izmed

brezplačnikov naj bi namreč objavil ime očeta in hišo, v kateri družina živi. Še enkrat

spomnijo na opozorilo varuhinje človekovih pravic Zdenke Čebašek Travnik. V uradu

varuhinje so se odzvali in povedali, da je objava v brezplačniku vredna obžalovanja. Prav

tako naj bi pripravili predlog za novinarsko častno razsodišče, obvestili pa so tudi že

državno tožilstvo. To naj presodi, ali obstajajo znaki kaznivega dejanja. In kot je v članku

poudarila Katja Filipčič s Pravne fakultete, se utegne zgoditi, da je šlo za kaznivo dejanje.

Od novembra 2008 velja namreč nov Kazenski zakonik, ki v 287. členu, torej členu o kršitvi

tajnosti postopka, opredeljuje tudi poročanje o otrocih. Kršitev se kaznuje z denarno

kaznijo ali zaporom do treh let. Zakaj se to sploh dogaja, pa sta avtorici vprašali

predavateljico novinarske etike na Fakulteti za družbene vede Melito Poler Kovačič. Ona za

tovrstne objave vidi več razlogov. Tržni pritiski so po njenem mnenju vedno hujši,

oglaševalci želijo čim številčnejše občinstvo, lastniki pa dobiček. Novinarji naj bi se temu

težko uprli, sploh zaradi neutemeljena socialnega položaja pogodb za določen čas,

majhnega plačila in zaradi kadrovske podhranjenosti. Prav tako si novinarji po njenem

mnenju zaradi lastnega preživetja težko privoščijo ravnanje po svoji vesti in podležejo

zahtevam delodajalcev. Vzrok pa vidi tudi v etični krizi sodobnega časa, ko se novinar

preprosto ne zaveda, da lahko s svojim ravnanjem prizadene človeka ali pa mu je za to

malo mar. Da je vzrok za tovrstno poročanje tržna tekma, pa se zaveda tudi predsednica

Novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja. Ona v članku izpostavi še problem blogov in

drugih informacij, dostopnih na spletu, ki jih posredujejo različni ljudje, ki jih kodeks ne

zavezuje. Težavo vidi tudi v tem, da novinarji, ki poročajo o primerih, v katerih nastopajo

otroci, nimajo dovolj profesionalnih izkušenj in mentorske pomoči, da bi znali zgodbo

napisati tako, da bi ustrezno upoštevali pravico posameznikov do zasebnosti in tudi pravico

javnosti do informiranja.

19. 3. 2009, spletni portal 24ur.com., avtor Š. Z.

Avtor objavi, da Josef Fritzl ni osamljen primer. V članku izpostavi primer ptujskega Fritzla

in pa še dva druga primera. Najprej izpostavi, da slovenska družina šteje več članov in da

naj bi se pred kratkim vrnila iz Nemčije. Pred vrnitvijo naj bi oče posiljeval 17-letno hčer,

najnovejša žrtev, 15-letnica, pa naj bi z njim zanosila. Avtor poudari, da omenjene deklice

sprva tri mesece ni bilo v šolo, ko je postalo očitno, da je noseča, pa naj bi jo zaprl v hišo.

Sosedom in učiteljem pa je povedal, da se šola v tujini. V članku še piše, da je deklica po

30

porodu v mariborski bolnišnici razodela, da je zanosila z očetom. Avtor omeni kazen, ki je

zagrožena za posilstvo, in sicer 10 let, po novem Kazenskem zakoniku pa, če je dejanje

storjeno grozovito ali posebno poniževalno, do 15 let. Za protipraven odvzem prostosti mu

grozi do leto zapora, če je to storil na grozovit način, pa do pet let.

17. 6. 2009, osveženo 7. 6. 2011, spletni portal Žurnal24 si, avtor D. M.

Avtor začenja članek z naslovom Ptujski Fritzl se je spet izognil sodišču. Avtor objavlja, da

se sojenje tudi tokrat ni začelo. Kot je pojasnil Milan Birsa, da se sojenje ni začelo zaradi

obtoženčevih razlogov in da je datum dejanskega sodnega postopka odvisen od

zdravstvenega stanja obdolženca. To so avtorju potrdili na ptujskem sodišču. Po

izvedenskem mnenju je bilo mogoče razbrati, da se obdolženec ni sposoben udeležiti

glavne obravnave, je spremljati in razumeti njenega poteka. Ker je bil članek pozneje

osvežen, je mogoče razbrati, da je bilo sojenje že drugič prestavljeno, kar pa ni bilo

nepričakovano, saj je zdravnik v priporu v obdolženčevem opravičilu ob prvem neuspelem

razpisu obravnave zapisal, da zaradi zdravstvenih težav še en mesec ne bo sposoben

sodelovati v procesu. Avtor se pri navajanju informacij sklicuje na časnik Slovenske novice,

ki je med drugim poročal, da naj bi imel obdolženec duševne težave in da naj bi ga

preganjale misli na samomor, prav tako pa naj bi ga pestile še druge zdravstvene težave.

Avtor na koncu še enkrat opiše primer, pri svojem navajanju pa obdolženca imenuje 62-

letnik. Predtem se je vedno pisalo, da je obdolženec star 52 let. Svojo družino pa naj bi

psihično nadlegoval tudi iz pripora, zato je ptujsko tožilstvo od sodišča zahtevalo, da

priporniku onemogoči stik z zunanjim svetom, a naj bi se sodišče odločilo samo za nadzor

njegovih telefonskih klicev in pisem.

17. 6. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtor T. K. B.

V uvodnem delu avtor najprej pojasni, da je sojenje znova prestavljeno, in to že drugič

zaradi obtoženčevih zdravstvenih težav. V članku sicer pojasni, da ni znano, kakšne so te

zdravstvene težave, avtor pa povzema poročanje nekaterih medijev, da po mnenju

zdravnika 62-letni Ptujčan še en mesec ne bo sposoben sodelovati na procesu. Znano je le

to, da naj bi imel duševne težave in da naj bi ga pestile druge zdravstvene težave. Na

koncu članka avtor opiše, kdaj so Ptujčanu odvzeli prostost in zakaj, članek pa konča z

novo informacijo, da naj bi obtoženi po pisanju nekaterih medijev družino psihično

nadlegoval tudi iz pripora; zato je ptujsko tožilstvo od sodišča zahtevalo, da se mu

onemogoči stik z zunanjim svetom, a sodišče naj bi se odločilo samo za nadzor telefonskih

klicev in pisem.

31

9. 9. 2009, spletni portal 24ur.com, avtor M. M.

Avtor omeni, da se je na ptujskem sodišču končno začelo sojenje 62-letnemu moškemu, ki

je obtožen spolnega nasilja nad svojo 15-letno hčerjo. Sojenje je pred to objavo odpadlo

že dvakrat. Vzrok naj bi bile zdravstvene težave obtoženca. Avtor navaja izvedensko

mnenje. Fotograf 24 ur.com Jani Dolinšek pa je za članek prispeval še obvestilo, da je pred

sodiščem obtoženec povedal, da je poškodovan in da ga odgovorni nočejo odpeljati v

bolnišnico. Novinarji so obravnavo lahko spremljali le 15 minut, saj jih je sodnik pozval, da

naj zapustijo dvorano.

Mariborska dopisnica POP TV Danica Ksela pa je za članek še dodala, da pooblaščenec

oškodovanke Franci Matoz ni bil za popolno izločitev javnosti. Menil je, da bi bilo lahko

sojenje zaprto za javnost v tistih delih, ko bi se govorilo o oškodovanki.

Avtor na koncu še enkrat spomni na primer in ga opiše. Doda pa, da se je center za

socialno delo z družino ukvarjal že leta 1992, ko naj bi bila žrtev 17-letna hči. A ker ni bilo

uradne prijave, družina pa se je preselila v tujino, je primer ostal neraziskan. Tudi ta avtor

ob koncu napiše domnevno kazen, in sicer naj bi obtoženca obtožnica bremenila nasilja v

družini in spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.

9. 9. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtor A. S.

Tudi v tem članku avtor pojasni, da se je začelo sojenje 62-letnemu Ptujčanu, obtoženemu

spolnega nasilja nad 15-letno hčerjo, ki je z njim zanosila in rodila otroka. Opiše, da bi se

sojenje sicer moralo že začeti, a je bilo dvakrat prestavljeno zaradi zdravstvenih težav

obtoženega. Povzame tudi pisanje nekaterih medijev, da naj bi imel duševne težave. Pred

koncem članka napiše, česa ga bremeni obtožnica, in bralcem pojasni, da so novinarji

obravnavo lahko spremljali samo 15 minut.

11. 9. 2009. osveženo 7. 6. 2011, spletni portal Zurnal 24.si, avtorica Barbara Bradač

Avtorica članka je omenila najbolj razvpite primere, ki so podobni obravnavanemu –

Joseph Fritzl iz Avstrije, Eleuterio Soria iz Argentine in še neimenovani Britanec. V

osveženem članku pa lahko preberemo, da pooblaščenec družine in oškodovanke Franci

Matoz pričakuje sodbo v enem mesecu, saj imajo, kot je povedal, dovolj dokazov.

Pričakuje pa obsodilno sodbo, in to 30. septembra.

Tako hitre odločitve pa ne pričakuje odvetnica obtoženega Tanja Kompara. Po njenem

mnenju bodo potrebna še izvedenska mnenja, izpeljati pa je treba ves dokazni postopek in

zato misli, da bo sojenje v teku še precej časa. Sedmega junija je bil članek osvežen in

takrat avtorica piše, da je obtoženi v hišo pravice vstopil šele v tem tednu, ko je bila

32

razpisana že peta obravnava. Zagovornik družine Franci Matoz se je spet odzval in povedal,

da se je proces nekoliko zavlačeval, ker je obdolženi zlorabljal pravice in se izogibal

sodišču. Matoz v članku še poudarja, da je bil obtoženi v mladosti zelo bister fant, študiral

je na dveh fakultetah v Ljubljani, zdaj pa piše obsežna pisma in kazenske ovadbe, hkrati

pa se brani z neprištevnostjo. Avtorica v članku še pojasni oziroma omeni, da je analiza

DNK že pokazala, da je hči rodila njegovega otroka. Najvišja zagrožena kazen za to naj bi

bila 20 let zapora. V tem članku pa se prvič pojavi tudi fotografija obdolženega.

28. 9. 2009, spletni portal 24ur.com, avtorji M. R., D. K., J. D.

V tem članku z naslovom Ptujski Fritzl k zdravniku namesto v sodno dvorano pa spet

opazimo spremembo v starosti obtoženega. Avtorji navajajo, da naj bi bil star 64 let.

Sojenje je bilo prekinjeno, ker je bil obtoženec hospitaliziran. Vzrok naj bi bil povišan

krvni tlak, sodni senat pa je imenoval posebnega izvedenca, ki bo ugotovil, ali je obtoženi

mogoče sam kriv za nastale zdravstvene težave. Zagovornik deklice, ki jo omenjajo v

članku kot 16- letno dekle, Franci Matoz, je pojasnil, da gre za zavlačevanje postopka in

da naj se sojenje nadaljuje v odsotnosti obtoženca. Ob koncu članka na kratko opiše

primer in doda, da je bila obravnava že večkrat prestavljena.

9. 11. 2009, spletni portal 24ur.com, avtorja N. S., D. K.

Avtorja spet spreminjata starost obtoženega. Tokrat pišeta, da je star 62 let. Na ta dan (9.

11. 2009) naj bi se sojenje po dveh mesecih vendarle začelo. Obtoženec naj bi po pisanju

avtorjev v dvorano vstopil dobre volje in napovedal, da bo na obravnavi sodeloval. V članku

še enkrat poudarita, da bi se moralo sojenje začeti že pred poletjem, a so ga kar dvakrat

prestavili zaradi zdravstvenih težav obtoženega. Na koncu še enkrat opišeta primer, pri

čemer pa spet navajata, da je obtoženi star 64 let. V članku tudi izpostavita, da je

obtoženi stopil pred sodni senat 9. septembra, naslednje obravnave v mesecu septembru

pa so bile večkrat preklicane. Za omenjeni članek je podal izjavo tudi vodja tožilstva Milan

Birsa, ki je povedal, da je sodišče zaradi večkratnih odpovedi obtoženca znova odredilo

strokovni zdravniški pregled. Njihovo mnenje pa dopušča njegovo prisotnost, zato se je

obravnava danes nadaljevala.

23. 11. 2009, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtorica Barbara Bradač

Avtorica uporabi zelo atraktiven naslov, na začetku pojasni, da naj bi se moški, osumljen

krvoskrunstva, v sodni dvorani vedel kot v cirkusu. Kljub zdravniški dokumentaciji, da je

sposoben spremljati sojenj,e pa naj bi se le-ta vedel neprimerno oziroma nadaljuje

izgrede. Na obravnavi naj bi razgrajal, se vrgel na hrbet in zaigral smrt. Potem ko sta ga

33

paznika pobrala s tal, je oživel, a razgrajal naprej. Sodnica ga je zaradi tega poslala iz

sodne dvorane. Pozneje so ga pazniki odpeljali v Zdravstveni dom Ptuj, kjer so zdravniki

presodili, da je zdrav. Medtem so na sodišču zaslišali priči s Centra za socialno delo Ptuj in

zdravnika. Avtorica tudi piše, da naj bi bil dokazni postopek kmalu končan; predvidoma čez

nekaj dni naj bi sledil izrek sodbe.

23. 11. 2009, spletni portal 24ur.com, avtorja D. K., U. Z.

Avtorja v naslovu postavita naslov z vprašanjem »Ptujski Fritzl padel v nezavest?«. S tem

na neki način poudarita, da je njegovo zdravstveno stanje vprašljivo oziroma je vprašljivo,

ali je res padel v nezavest. Opišeta, kako je obtoženec spet poskušal prepričati sodni

senat, da ne more spremljati obravnave. Opišeta tudi, da so ga morali odpeljati k

zdravniku, a so ga pripeljali nazaj, sojenje pa naj bi se nadaljevalo čez dva dni. Avtorja

spet opišeta, kdaj bi se moralo sojenje začeti in zakaj je bilo prestavljeno. Na koncu

članka je še enkrat na kratko opisan primer in na koncu spomnita, da se je sodnica Katja

Kolarič Bojnec že septembra odločila sojenje zapreti za javnost.

30. 11. 2009, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtorja K. P., AI. B.

Avtorja sprva v naslovu podata informacijo, da je ptujski Fritzl utrujen. V uvodu pojasnita,

da se je nadaljevalo sojenje in da kljub temu še ni pričakovati sodbe. Obtoženi naj bi bil

ob prihodu na sodišče vidno utrujen, iz vozila pa sta ga pospremila paznika. Avtorja še

povesta, da jima je odgovoril, da je utrujen, na druga vprašanja pa ni želel odgovarjati. Ob

koncu članka podata tudi mnenje zagovornika družine in oškodovanke Francija Matoza, ki

ne pričakuje, da bi sodišče izreklo sodbo. Ponovita, česa je obtožen obdolženi, in članek

skleneta z morebitno kaznijo 20 let zapora, vendar pa omenita tudi, da pravni strokovnjaki

ocenjujejo, da mu za obe očitani kaznivi dejanji ne bo izrečena najvišja mogoča kazen.

2. 12. 2009, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtorica Katarina Pernat

Tudi ta avtorica v naslovu pove, da je bil ptujski Fritzl tudi danes utrujen. Sojenje je

nadaljeval kar z invalidskega vozička. Avtorica v članku omeni, da so ga pripeljali s

kombijem, da so ga pospremili pazniki in da je bil ob prihodu vidno shujšan in utrujen. Na

vprašanje, ali bo tudi danes kaj povedal pred sodiščem, je Ptujčan tiho in sključeno

odgovoril, da ne ve. Tudi tokrat ga je iz pripora pospremil zdravstveni tehnik, ki pa ni želel

pojasniti, kakšne zdravstvene težave ima obtoženi. Avtorica spomni, da je obtoženi že na

prejšnji obravnavi prosil, ali lahko na vozičku sedi. Na prejšnjem sojenju naj bi se

zagovarjal več ur in tako naj bi se nadaljeval proces tudi danes (9. 6. 2011). Franci Matoz,

34

zagovornik družine, pa je pojasnil, da o sojenju ne more govoriti, ker je zaprto za javnost;

povedal je le, da gre proti koncu. Avtorica na koncu poudari, da so uspeli izvedeti, da se

obtoženi že nekaj časa izgovarja, da je hudo bolan ter da neutrudno pošilja pošto in pisma

na različne naslove.

7. 12. 2009, spletni portal 24ur.com, avtor Š. Z.

V uvodu avtor pove, da je glavna obravnava odpadla, ker naj obtoženi zanjo ne bi bil

sposoben. Sodnemu senatu okrožnega sodišča pod vodstvom sodnice Katje Kolarič Bojnec

tudi danes (7. 12. 2009) ni uspelo končati procesa proti ptujskemu Fritzlu. Glavna

obravnava je tudi na ta dan odpadla, ker obdolženi zanjo ni bil sposoben. Po besedah

zagovornika oškodovanke Francija Matoza 62-letnik ves čas poskusa zavlačevati za javnost

zaprti postopek in si izmišlja zdravstvene razloge. Senat je obravnavo preložil na

predvidoma konec decembra. Avtor na koncu še enkrat ponovi, kdaj so mu odvzeli prostost

in da je center za socialno delo že predtem obravnaval primer zaradi neurejenih družinskih

razmer.

7. 12. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtorja S.Z., STA

V uvodnem delu članka avtor pojasni, da je sojenje 62-letnemu Ptujčanu odpadlo, ker

obtoženi naj ne bi bil zmožen za obravnavo. V nadaljevanju članka avtor uporabi inicialke

P. R. in opiše, zakaj naj bi se moral zagovarjati na sodišču. Prav tako poudari, da naj bi mu

kmalu sodili še zaradi dveh spolnih napadov na mladoletni osebi. Opiše dogajanje, da je

bilo predvideno, da naj bi sodni senat ptujskega okrožnega sodišča pod vodstvom Katje

Kolarič Bojnec končal proces, na prihodnji obravnavi pa naj bi izrekli le sodbo. Odvetnik

oškodovanke Franci Matoz za omenjeni članek pojasni, da obtoženi ves čas poskuša

zavlačevati postopek in da si zato tudi izmišljuje različne zdravstvene težave. Na koncu

avtor še enkrat poudari, da je bila obravnava preložena, ker obtoženi tudi danes ni prišel

na sodišče, preložili pa so jo na konec meseca.

23. 12. 2009, spletni portal 24ur.com, avtorji B. S., D. K., M. R.

Avtorji članek začnejo z naslovom Ptujski Fritzl po obsodbi sodnici grozil z Albanci. V

uvodnem delu z odebeljenimi črkami zapišejo, da se je po maratonskem sojenju razsodilo

v primeru ptujskega Fritzla. Za nasilje v družini in spolni napad na 15-letno hčer je dobil 17

let zapora. V nadaljevanju članka še enkrat napišejo že prej omenjeno, nato pa dodajo, da

bo obsojeni 15 let sedel v zaporu zaradi napada na osebo, mlajšo od 15 let, 2 leti in dva

meseca pa zaradi nasilja v družini. Avtorji nato nadaljujejo članek s pisanjem o grožnji.

35

Obsojeni naj bi namreč po izreku sodbe sodnici grozil, češ da pozna 150 Albancev, ki jo

bodo našli. Nato še dodajo, da je tožilstvo zaradi tega proti njemu že vložilo obtožni

predlog zaradi ogrožanja varnosti. Po sojenju, na katerem je bil najverjetneje vsaj eden

od naštetih avtorjev, pa naj bi se obsojeni drl, da še ni konec, da obstajajo v Sloveniji in

po v Evropi različne ustanove in da gre za maščevanje proti njemu, ki je povezano s

povojnimi poboji. Avtorji tudi navedejo, da se tožilka na odločitev sodišča ne misli

pritožiti, prav tako je z razsodbo zadovoljen pooblaščenec oškodovanke. Članek pa avtorji

končajo s pregledom in z opisom dogajanja v primeru Ptujski Fritzl.

23. 12. 2009, spletni portal Rtvslo.si, avtor A. S.

V tem članku pa avtor že zapiše, kakšna je sodba zoper Petra Rakuša. V tem članku tudi

prvič omenijo njegovo celotno ime. Ptujsko okrožno sodišče pa ga je obsodilo na 17 let

zapora zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in nasilja v družini. Avtor v

članku poudari, da ni pokazal obžalovanja, nato pa opiše celotno kronologijo dogajanja –

kdaj so ga prijeli, zakaj in koliko časa je sojenje trajalo. Obsodili so ga sicer v manj kot

letu dni, avtor pa še povzame poročanje novinarke na TVS Saške Jazbec, ki je poročala, da

naj bi mu sodišče za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, dosodilo

15 let zaporne kazni, 2 leti in 2 meseca pa za kaznivo dejanje nasilja v družini. V to enotno

kazen, se pravi 17 let, pa bo vštet tudi pripor od 24. januarja 2009 naprej. Ob branju

sodbe je, kot poudarja avtor, Rakuša napovedal, da se bo pritožil na vse pristojne

ustanove. Avtor tudi povzame izjavo, ki jo je odvetnik oškodovanke Franci Matoz podal za

TVS. Povedal je namreč, da nobena kazen ne odtehta tistega, kar je oškodovanka

prestajala. Okrožna državna tožilka pa je za isti medij povedala, da je izrek sodbe

primeren temu, kar je sama predlagala, čeprav je poudarila, da je sama predlagala višjo

kazen, sicer pa se je odločila, da ne bo vložila pritožbe. Avtor na koncu še zapiše, da sodba

sicer še ni pravnomočna, da pa bodo Rakušu najverjetneje sodili še zaradi dveh spolnih

napadov na mladoletni osebi, domnevno prav tako njegovi hčeri.

18. 6. 2010, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Žurnal24.si, avtor K. M.

Avtor poudari, da so potrdili obsodbo proti ptujskemu Fritzlu. Objavijo njegovo fotografijo,

ki so jo objavili že v prejšnjih člankih. Avtor poudari, da je Višje sodišče v Mariboru

potrdilo obsodbo proti 62-letnemu P. R. Na koncu pa avtor le še spomni, zakaj je bil

pravzaprav obsojen in koliko let zaporne kazni je dobil.

36

26. 6. 2010, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtor A. K.

Avtor začne z vprašalnim naslovom »Ptujski Fritzl zlorabljal še dve hčerki?«. V uvodnem

besedilu obnovi, da je bil Ptujski Fritzl zaradi zlorabe 15-letne hčere obsojen na 17 let

zaporne kazni. Zdaj naj bi se izvedelo, da je zlorabljal tudi svojo najstarejšo in najmlajšo

hčer. V članku avtor spet uporabi začetnici imena P. R. Avtor povzema časnik Slovenske

novice in dodaja, da naj bi obsojeni zlorabljal še dve hčeri. Najstarejša hči naj bi imela v

najstniških letih več splavov, povedala pa naj bi tudi, da so bili otroci njenega očeta.

Najmlajšo hčer pa naj bi zlorabljal v času, ko je bila 15-letna najstnica visoko noseča.

Avtor še dodaja, da naj bi se tožilstvo septembra odločilo, ali ga bo obtožilo še dveh

kaznivih dejanj. Na koncu avtor še enkrat spomni na to, da je P. R. grozil ptujski okrožni

sodnici in da ga je le-ta že ovadila ptujskemu sodišču.

4. 10. 2010, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtor P. M.

Članek je zelo podoben prejšnjemu. Naslov članka je »Zlorabljal tudi drugi dve hčerki?«. V

uvodnem delu spet opiše primer. Avtor poudari, da se je obsojenega prijel vzdevek ptujski

Fritzl in da bo po obsodbi zaradi zlorabe ene izmed hčera očitno še enkrat stopil pred

sodnika. Avtor pojasni, da obstaja sum, da je zlorabljal še dve hčeri. Ta avtor se sklicuje

na časnik Delo in povzame iste bistvene podatke. Za omenjeni članek so jim na tožilstvu

potrdili, da se vložena nova obtožnica nanaša na spolni napad na osebo, mlajšo od 14 let,

in spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Na koncu avtor še enkrat povzame, da se bo

moral obsojeni zagovarjati tudi na mariborskem sodišču, potem ko je grozil ptujski okrožni

sodnici Katji Kolarič Bojnec, ki ga je obsodila zaradi posilstva hčere.

4. 10. 2010, spletni portal 24ur.com, avtor Š. Z.

Avtor v uvodnem delu članka, ki je napisan z odebeljenimi črkami, sporoči celotno ime

obsojenega. »Tožilstvo je vložilo novo obtožbo zoper Petra Rakuša, ki naj bi se spolno

znašal še nad dvema svojim hčerama« (24ur.com, 4. 10. 2010). V omenjenem članku za ta

spletni portal prvič zasledimo celotno ime obsojenega, ki ga v nadaljevanju članka avtor

večkrat omeni. Ptujsko tožilstvo je avtorju potrdilo, da so 2. septembra zoper Rakuša

vložili obtožbo »za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, po prvem

v zvezi z drugim odstavkom 103. člena Kazenskega zakonika RS in za kaznivo dejanje

posilstva po prvem odstavku 100. člena istega zakona ter tudi za kaznivo dejanje spolnega

napada na osebo, mlajšo od 15 let, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena

kazenskega zakonika«.

37

Avtor se sklicuje na časnik Delo, v katerem so objavili neuradne informacije, da naj bi še v

času Jugoslavije obtoženi zlorabljal najstarejšo hčer, tik preden so januarja lani razkrili

njegove zlorabe 15-letne hčere, pa naj bi se znašal tudi nad najmlajšo hčer. V

nadaljevanju avtor zapiše, da se obtožencu v izrečeno kazen šteje tudi pripor od 24.

januarja lani. Na koncu članka še enkrat beremo o grožnji nad okrožno sodnico.

4. 10. 2010, spletni portal Rtvslo.si, avtor A. Me.

Avtor naslov članka v vprašalni obliki zapiše »Je Rakuša zlorabljal vse tri hčere?«. V uvodu

pojasni, da je ptujsko okrožno tožilstvo zoper Petra Rakuša, ki je bil lani zaradi spolne

zlorabe hčere obsojen na 17 let zapora, vložilo novo obtožnico, ker naj bi zlorabljal tudi

drugi dve hčeri. Za omenjeni članek je avtor dobil pritrditev vodje ptujskega tožilstva

Milana Birse, da so že 2. septembra zoper 63-letnega Rakuša vložili obtožbo »za kaznivo

dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, po prvem v zvezi z drugim odstavkom

103. člena kazenskega Zakonika Socialistične Republike Slovenije in za kaznivo dejanje

posilstva po prvem odstavku 100. člena istega zakona ter tudi za kaznivo dejanje spolnega

napada na osebo, mlajšo od 15 let, po drugem v zvezi s prvim odstavkom 183. člena

Kazenskega zakonika. Avtor napiše, da o natančnejši vsebini obtožnice na tožilstvu ne

želijo govoriti, po pisanju nekaterih drugih medijev, ki se sklicujejo na neuradne

informacije, pa naj bi ga tožilstvo preganjalo zaradi utemeljenih sumov, da je še v obdobju

Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer, tik preden so januarja lani razkrili njegove zlorabe

15-letne hčere, pa naj bi se znašal tudi nad najmlajšo hčerjo. Avtor še enkrat povzame

dogajanje, kako je bil Rakuša obsojen na 15 let zaporne kazni, da je sodni proces trajal

dolgo zaradi njegovih zdravstvenih težav, da je zlorabljena hči rodila otroka in da se v

prestajanje kazni šteje tudi pripor od 24. januarja lani naprej. Spet spomni na center za

socialno delo, ki je družino že obravnaval, preden se je preselila v tujino. Na koncu pa

povzema časopis Delo, v katerem poročajo, da bo moral Rakuša sesti še na zatožno klop

mariborskega okrožnega sodišča. Ptujska okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, ki je sodila

v njegovem primeru, ga je ovadila zaradi groženj z maščevanjem, ki jih je Rakuša izrekel

na hodniku po izrečeni tožbi. Zaradi grožnje uradni osebi v pravosodju pa mu grozi še do

pet let zaporne kazni.

4. 10. 2010, osveženo 9. 6. 2011, spletni portal Zurnal24.si, avtor P. M.

Tudi ta avtor članek začne z vprašalnim naslovom »Zlorabljal tudi drugi dve hčerki?«. Na

začetku pojasni, da naj bi bil moški, ki se ga je prijel vzdevek ptujski Fritzl, po obsodbi

zaradi zlorabe ene izmed hčera še enkrat na zatožni klopi sodišča, ker naj bi zlorabljal tudi

drugi dve hčeri. Ta članek je po vsebini skoraj enak prejšnjemu, tj. članku, ki je bil

objavljen na spletnem portalu Rtvslo.si. Avtor pojasni, da je bil 63-letnik že obsojen na 15

38

let zapora zaradi zlorabe hčere, ki mu je pri 15 letih rodila sina, in na dve leti zaradi

nasilja nad drugimi družinskimi člani. Avtor pojasni, da obstaja sum, da je zlorabljal tudi

drugi dve hčeri. Tudi v tem članku poudarijo, da je ptujsko sodišče potrdilo, da so zoper

moškega vložili obtožnico; prav tako povzamejo časopis Delo glede zlorab v času

Jugoslavije. V tem članku tudi razrijejo, da naj bi najstarejša hči morala narediti kar nekaj

splavov. Na koncu članka pojasni, na kaj se nanaša obtožnica, in pa še o ovadbi, ki jo je

vložila ptujska okrožna sodnica.

19. 5. 2011, spletni portal 24ur.com, avtor STA

V uvodnem delu avtor zapiše, da je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo Petra Rakuša, da se

mu zaporna kazen razveljavi in zadevo preda v ponovno sojenje. V nadaljevanju članka

povzame obsodbo iz leta 2009, nato pa pojasni, da naj bi Rakuša po izreku kazni na

vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je terjal razveljavitev 17-

letne zaporne kazni in ponovno sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa naj ne bi bilo

ptujsko. Po njegovem mnenju so mu tam kratili človekove pravice in pravice do obrambe.

Za omenjeni članek je odvetnik oškodovanke pojasnil, da so na vrhovnem sodišču njegovo

zahtevo zavrnili in so le pritrdili sodbo prejšnjih sodišč. Članek avtor konča z omembo o

novi obtožnici, in sicer zaradi domneve, da naj bi se obtoženi spolno znašel še nad dvema

svojima hčerama.

19. 5. 2011, spletni portal Rtvslo.si, avtorja K. P., B. G.

Avtorja članek začneta z informacijo, da je slovensko vrhovno sodišče Ptujčanu Petru

Rakušu določilo 17 let zapora. Nato pa so podane vse do zdaj znane informacije – da je

Peter Rakuš terjal razveljavitev kazni in ponovno sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa

naj ne bi bilo ptujsko. Po njegovem mnenju so mu tam namreč kratili človekove pravice in

pravice do obrambe. Avtor povzema pisanje časnika Delo, v katerem je zapisano, da je

leta 2009 senat ptujskega sodišča izrekel 15-letno zaporno kazen, kar je najvišja mogoča

kazen, dve leti pa si je prislužil zaradi nasilja partnerke. Tudi vrhovno sodišče se je s sodbo

strinjalo in tako kazen ostaja 17 let. Na koncu avtorja še opišeta dogajanje, kaj se je

dogajalo in kako Peter Rakuš ni nikoli priznal dejanja ter je stalno govoril, da gre za zaroto

države proti njemu. Hči je po njegovem mnenju z njim lahko zanosila le po nesreči. Ko je

hči spala v isti postelji kot starši, naj bi tako prišla v stik s semensko tekočino, medtem ko

je on spolno občeval z ženo. Nekaj časa pozneje pa je celo okrivil ženo, da naj bi iz

maščevanja odvzela semensko tekočino in z njo oplodila hčer. V članku lahko bralec

prebere tudi, zakaj se ga je prijel vzdevek ptujski Fritzl; zlorabljal naj bi namreč tudi

starejšo in mlajšo hčer. Po izreku sodbe pa je Peter Rakuš grozil tudi okrožni sodnici Katji

39

Kolarič Bojnec, da naj bi nad njo prišli Albanci. Zaradi te grožnje je bilo sprva rečeno, da

naj bi mu sodili v Mariboru, potem pa so jo preklicali, ker se je obtoženec skliceval na

zdravstvene težave.

28. 1. 2012, spletni portal Žurnal24.si, avtorja K. P., A. Z.

Članek lahko razumemo kot najavo nekega dogodka. Avtor namreč napove, da naj bi se v

torek začelo sojenje 64-letniku, ki ga je sodišče že kaznovalo s 17 leti zapora zaradi

spolnega napada na mladoletno, drugorojeno hčer, ki je rodila njegovega otroka, in zaradi

nasilja nad partnerico. Po podatkih, ki so jih uspeli dobiti v uredništvu, naj bi Ptujčanu

sodili za zaprtimi vrati, ker na naj bi več let posiljeval tudi najstarejšo hčer in zlorabljal

najmlajšo od treh. Njegova zagovornica Tanja Kompara dan pred objavo članka ni bila

dosegljiva za pojasnila. Prav tako ni ničesar želel komentirati zagovornik žrtev Franci

Matoz. Tožilci naj bi drugo obtožnico vložili septembra predlani. Med sojenjem naj bi

namreč posumili, da hči, ki je rodila njegovega otroka, ni edina žrtev.

30. 1. 2012, spletni portal Žurnal24.si, avtorji A. L., K. P., A. Z.

Z naslovom Ptujčan bo odgovarjal za nova grozodejstva avtor poudari grozljivost dogodka.

Tudi ta članek sicer lahko razumemo kot najavo, saj želijo bralce le opozoriti na to, da se

sojenje za nova grozodejstva začne jutri oziroma naslednji dan. Ponovijo že napisano v

prejšnjem članku, da odvetnika ne želita komentirati nove obtožnice, prav tako avtorji

ponovijo, da bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati. Obnovijo, kaj ga bremeni nova

obtožnica. Prvi očitek po starem zakoniku naj bi se nanašal na dejanja, ki jih je Ptujčan

zagrešil nad svojo najstarejšo hčerjo, nad katero naj bi se izživljal od njenega desetega

leta naprej. Na dan objave naj bi bila hči že odrasla, živela pa naj bi v Nemčiji; to avtor

povzame po časopisu Večer. Zaradi očeta naj bi imela več splavov, posilil pa naj bi jo po

tem, ko je že bila polnoletna. Obtožnica v delu, ki govori o napadu na osebo, mlajšo od 14

let, pa naj bi se nanašala na njegovo najmlajšo hčer, nad katero naj bi se spravil, ko je

bila stara komaj šest let. Avtorji na koncu ponovijo do zdaj znane podatke, tj. da je

sodišče konec leta 2009 Ptujčana obsodilo, potem ko so ga spoznali za krivega zlorabe ene

od hčera. Zadeva je prišla na dan, ko je hči na začetku istega leta rodila otroka, za

katerega je test DNK dokazal očetovstvo danes 65-letniku. V zagovoru pa je zatrjeval, da

je hči zanosila, ker je na skupnem ležišču prišla v stik z njegovo spermo, pozneje pa je za

izgovor navajal celo maščevanje žene, da naj bi spermo podtaknila hčeri.

40

31. 1. 2012, spletni portal Žurnal24.si, avtorji K. P., Al. B.

Tega dne se je nadaljevalo sojenje Petru Rakušu, ki je že bil obsojen na 17 let zapora

zaradi incesta s svojo 15-letno hčerjo, zaradi domnevnih zlorab njegovih drugih dveh

hčera. Pred prihodom na sodišče je povedal, da bo tožil tri sodnike. Sojenje je zaradi

varovanja podatkov o mladoletnih osebah zaprto za javnost. Pred sojenjem sicer ni želel

razkriti imena sodnikov, ki naj bi jih tožil, je pa povedal, da se bo branil. Dodal je, da bi se

strinjal, da bi proces zaradi neresnic potekal v navzočnosti javnosti, a se zaveda, da bi s

tem izdali identiteto njegovih otrok. Zato podpira odločitev sodišča, da sojenje poteka za

zaprtimi vrati. Na koncu avtorji še enkrat zapišejo, kaj ga bremeni nova obtožnica in za kaj

je že bil kaznovan. Več o preteklem dogajanju pa si lahko bralec prebere v članku, ki je bil

objavljen dan pred to objavo; avtorji namreč na koncu dodajo še spletni naslov

omenjenega članka.

31. 1. 2012, spletni portal 24ur.com, avtor M. K., D. K.

Avtor poudari, da je Peter Rakuš tokrat na zatožno klop ptujskega sodišča sedel zaradi

posilstva in zlorabe drugih dveh hčera. Zahteva tudi izločitev sodnice, sodnega senata in

sodišča. Spet se obnovi celotno dogajanje pred tem sojenjem; dodajo, da so ga na sojenje

pripeljali iz Doba, kjer prestaja zaporno kazen, in da sojenje poteka brez prisotnosti

medijev, saj je takoj na začetku tožilka predlagala izločitev javnosti, s čimer sta se

strinjala tudi obramba in oškodovankin pooblaščenec. Avtor na koncu še poudari, da

omenjeni ni nikoli priznal posilstva in zlorabe svojih hčera in da je stalno trdil, da je to

zarota države proti njemu.

31. 1. 2012, spletni portal Rtvslo.si, avtor A. S.

V tem članku avtor najprej pojasni, da se je na Ptuju začelo novo sojenje Petru Rakušu, ki

je sicer že bil obsojen spolne zlorabe mladoletne hčere. Zlorabljal naj bi še dve hčeri.

Avtor v nadaljevanju pojasni, zakaj je bil priprt na Dobu, in doda, da naj bi kriminalisti že

med preiskavo zaznali, da bi lahko zlorabljal tudi druge člane družine. Te informacije je

avtor povzel po poročanju Tomaža Karata za Televizijo Slovenija. Sojenje je bilo tudi

tokrat zaprto za javnost zaradi osebne zaščite oškodovank in družine. Proti koncu članka

pa avtor ponovi že znana dejstva, da je obtoženi med sojenjem zahteval izločitev sodnice

in senata. »Kako lahko v Sloveniji še sodijo sodniki, ki od leta 1991, ko smo vrgli

komunizem, nimajo več licence in diplome za svoj del, ker komunistična diploma ne velja

več v našem sistemu,« je povedal. Kljub temu pa njegovi zahtevi niso ugodili. V članku še

izvemo, da si družina po besedah odvetnika želi, da bi bil proces čim krajši, saj z vsako

41

obravnavo družina utrpi določene posledice.

8. 5. 2012, spletni portal 24ur.com, avtorji M. R., Ni. J., STA

V tem članku je že jasno, da je Peter Rakuš obsojen zaradi novih dejanj. Ptujsko sodišče

ga je obsodilo še na osem let zapora zaradi spolnega zlorabljanja najstarejše in najmlajše

hčere. Skupna kazen znaša 20 let. Obsodili so ga zaradi treh kaznivih dejanj – dveh spolnih

nadlegovanj in posilstva. Obsodilno sodbo so avtorju potrdili tudi v uradu ptujskega

okrožnega sodišča, kjer so pojasnili, da je bil obtoženi tokrat spoznan za krivega spolnega

napada na osebo, mlajšo od štirinajst let, za kar mu je bila izrečena štiriletna zaporna

kazen, posilstva, za kar mu je bila izrečena triletna kazen, ter spolnega napada na osebo,

mlajšo od petnajst let, za kar mu je bila izrečena enoletna zaporna kazen. Na koncu avtor

povzame dogajanje iz prvega sojenja in konča članek s trditvijo obtoženega, da je šlo v

tem primeru za maščevanje žene, ki naj bi dekle oplodilo z njegovo semensko tekočino, ali

pa da je dekle zanosilo, medtem ko je prišla v stik z njegovo semensko tekočino, ko je on

občeval z ženo, hči pa naj bi takrat ležala zraven. Na sojenjih je ves čas tarnal, da je

bolan, da ne more sedeti, enkrat pa je celo zaigral, da je izgubi zavest. Ob izreku prve

kazni je sodnici grozil, zato bi bil lahko obsojen še na petletno zaporno kazen.

8. 5. 2012, spletni portal Rtvslo.si, avtorja A. Ko., STA

V uvodnem delu nam avtor pojasni, da je ptujsko okrožno sodišče izreklo novo obsodilno

sodbo zoper Ptujčana Petra Rakuša, ki je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere

že obsojen na 17 let zapora. Zaradi omenjene kazni mu je sodišče izreklo enotno kazen, tj.

20 let zapora, kar je potrdil tudi odvetnik oškodovanih Franci Matoz. V članku nato avtor

zapiše, za kaj so mu sodili tokrat in kakšna je bil kazen s prvega sojenja. Na koncu poudari,

da je 64-letni Rakuš zahteval razveljavitev 17-letne zaporne kazni in ponovno sojenje pred

okrožnim sodiščem, ki pa naj ne bi bilo ptujsko. Tam naj bi mu bile kratene človekove

pravice in pravice do obrambe. Vrhovno sodišče pa je njegove zahteve zavrnilo lani maja in

je le pritrdilo sodbi prejšnjih sodišč.

3.3 Slovenska tiskovna agencija Ker sem pri analizi člankov ugotovila, da so novinarji kot vir omenjali tudi Slovensko

tiskovno agencijo, kot prepis objavljam še članke omenjene agencije v celoti.

42

30. 1. 2009, STA

»Moški s Ptujskega v priporu zaradi suma, da je 15-letni hčerki spočel otroka

(dopolnjeno z dodatnimi podatki časnika Večer)

Ptuj, 30. januarja (STA) – Ptujski preiskovalni sodnik utemeljeno sumi očeta 15-letne

nosečnice, ki v mariborski porodnišnici čaka na porod, da je mladoletni hčerki spočel

otroka. Primer preverjajo mariborski kriminalisti v predkazenskem postopku, ki ga usmerja

ptujsko okrožno tožilstvo, policisti pa so očetu 23. januarja že odvzeli prostost, poročajo

slovenski mediji.

Ali sum incesta drži, bo po poročanju Dnevnika pokazala šele analiza DNK novorojenčkove

krvi, a so nekateri indici že zdaj zelo obremenilni za očeta najstnice. Iz njih bi bilo po

navedbah časnika mogoče sklepati, da naj bi premeteno in načrtno prikrival hčerkino

nosečnost pred okolico, pred vodstvom šole in pred socialnimi službami. Pasivno pomoč mu

je očitno nudila njegova soproga, ki naj tega, da je njena hči noseča, ne bi povedala

nikomur, še navaja časnik. O dogodku poročajo tudi drugi slovenski mediji.

Na mariborski policijski upravi so za STA danes potrdili le, da navedeni primer, v katerem

gre za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj, obravnava policijska uprava Maribor. Več

podatkov zaradi interesa nadaljnjih kriminalističnih postopkov, zaščite mladoletnih in

drugih oškodovancev ter občutljivosti kriminalistične preiskave ne morejo posredovati.

'Kriminalistična preiskava intenzivno poteka, o vseh ugotovitvah je sproti obveščeno

pristojno državno tožilstvo, ki usmerja predkazenski postopek,' navajajo mariborski

policisti. Za omenjeno dejanje je sicer zagrožena kazen do deset let zapora.

Direktor Centra za socialno delo Ptuj Milan Kerin je za Dnevnik med drugim povedal, da so

se takoj, ko so prejeli informacijo, povezali s tožilstvom in da se je začela usklajena

akcija. Kot je dejal, je prizadetim ekipa socialnih delavcev in psihologov nudila pomoč.

Kerin je med drugim poudaril, da so družino zaradi neurejenih razmer obravnavali že pred

približno 17 leti. 'Kmalu zatem so se odselili v tujino. Po njihovi vrnitvi v Slovenijo pa

nismo dobili nobenega podatka, da je kaj narobe. Do prejšnje srede,' je dejal. Pristojne

službe v Nemčiji so že navezale stik z najstarejšo hčerko in pri njej preverjajo, ali je njen

oče morebiti kršil tudi njeno spolno nedotakljivost.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so sporočili, da informacije o zdravstvenem

stanju pacientov posredujejo v skladu z zakonskimi določili in etičnimi merili stroke, pri

čemer spoštujejo zakon o varovanju osebnih podatkov, v primeru mladoletnih oseb pa

toliko bolj za zaščito interesov mladoletne osebe, še poroča Dnevnik.

43

O sumu incesta nad 15-letno deklico je v četrtek sicer poročal časnik Večer. Po njihovih

podatkih naj bi deklica v šoli manjkala že več mesecev, a o tem ni nikogar obvestila. V

družini naj bi bilo več otrok, med njimi najmlajša šestletna deklica, z eno od starejših

hčera, ki naj bi se odselila v Nemčijo, pa odgovorni skušajo navezati stike. Organi pregona

namreč preverjajo, ali obstaja sum zlorabe še katere od hčera, je še poročal Večer« (STA,

2009).

17. 6. 2009, STA

»Sojenju Ptujčanu za zlorabo hčere se tudi tokrat ni začelo (dopolnjeno z

informacijami ptujskega sodišča)

Ptuj, 17. junija (STA) – Sojenje 62-letnemu Ptujčanu, obtoženemu spolnega nasilja nad

svojo 15-letno hčerko, ki je z njim zanosila in med tem rodila otroka, se na ptujskem

okrožnem sodišču tudi danes ni začelo. Kot je za STA pojasnil vodja ptujskega tožilstva

Milan Birsa, do glavne obravnave tudi tokrat ni prišlo, saj je bila preložena iz razlogov na

strani obdolženca.

Birsa je ob tem še dodal, da bo to, kdaj bo dejansko prišlo do sodnega postopka, odvisno

od zdravstvenega stanja obdolženca, ki ga obtožnica bremeni spolnega napada na osebo,

mlajšo od 15 let, in nasilja v družini.

Da je bila za danes razpisana obravnava preklicana in preložena za nedoločen čas, so za

STA potrdili tudi na ptujskem sodišču. Sekretarka v uradu predsednika okrožnega sodišča

Anica Korošec je pojasnila, da je bilo po odredbi predsednice senata Katje Kolarič Bojnec

izdelano izvedensko mnenje, iz katerega med drugim izhaja, da se obdolženec 'trenutno ni

sposoben udeležiti glavne obravnave, je spremljati in razumeti njenega poteka'.

Začetek sojenja je odpadel že drugič, kar pa ni bilo nepričakovano, saj naj bi po nedavnem

pisanju časnika Slovenske novice zdravnik v priporu v obdolženčevem opravičilu ob prvem

neuspelem razpisu obravnave zapisal, da zaradi zdravstvenih težav še en mesec ne bo

sposoben sodelovati na procesu. Časnik je med drugim navajal, da naj bi imel obtoženec

duševne težave in naj bi ga preganjale misli na samomor, prav tako pa naj bi ga pestile

tudi druge zdravstvene težave.

Spomnimo, da so obtoženemu 62-letniku prostost odvzeli januarja letos, zaradi

utemeljenega suma, da je mladoletni hčerki spočel otroka. Center za socialno delo je

družino zaradi neurejenih razmer obravnaval že pred približno 17 leti, a se je zatem za

44

nekaj časa odselila v tujino, po vrnitvi pa težav niso zaznali. Obtoženi naj bi po pisanju

nekaterih medijev družino psihično nadlegoval tudi iz pripora, zaradi česar je ptujsko

tožilstvo od sodišča zahtevalo, da 62-letnemu priporniku onemogoči stik z zunanjim

svetom, a naj bi se sodišče odločilo zgolj za nadzor njegovih telefonskih klicev in pisem«

(STA, 2009).

9. 9. 2009, STA

»Na ptujskem sodišču začeli sojenje Ptujčanu za zlorabo hčere

Ptuj, 9. septembra (STA) – Na ptujskem sodišču se je danes začelo sojenje 62-letnemu

Ptujčanu, obtoženemu spolnega nasilja nad svojo 15-letno hčerko, ki je z njim zanosila in

rodila otroka. Obtožnica ga bremeni nasilja v družini in spolnega napada na osebo, mlajšo

od 15 let, predsednica senata Katja Kolarič Bojnec pa je medijem dovolila spremljanje le

prvih 15 minut.

Sojenje bi se sicer moralo začeti že pred poletjem, a so ga kar dvakrat prestavili zaradi

zdravstvenih težav obtoženega. Sodnica je takrat odredila izdelavo izvedenskega mnenja,

ki je potrdilo, da se obdolženec 'takrat ni bil sposoben udeležiti glavne obravnave, jo

spremljati in razumeti njenega poteka'. Nekateri mediji so med drugim navajali, da naj bi

imel obtoženec duševne težave, preganjale naj bi ga misli na samomor, pestile pa naj bi ga

tudi druge zdravstvene težave.

Spomnimo, da so obtoženemu 62-letniku prostost odvzeli januarja letos, zaradi

utemeljenega suma, da je mladoletni hčerki spočel otroka. Center za socialno delo je

družino zaradi neurejenih razmer sicer obravnaval že pred približno 17 leti, a se je zatem

za nekaj časa odselila v tujino, po vrnitvi pa težav niso zaznali. Obtoženi naj bi po pisanju

nekaterih medijev družino psihično nadlegoval tudi iz pripora, zaradi česar je ptujsko

tožilstvo od sodišča zahtevalo, da 62-letnemu priporniku onemogoči stik z zunanjim

svetom, a naj bi se sodišče odločilo zgolj za nadzor njegovih telefonskih klicev in pisem«

(STA, 2009).

7. 12. 2009, STA

»Obravnava proti Rakušu za zlorabo hčere tokrat odpadla

Ptuj, 7. decembra (STA) – Sodnemu senatu ptujskega okrožnega sodišča pod vodstvom

sodnice Katje Kolarič Bojnec tudi danes ni uspelo zaključiti procesa proti Petru Rakušu,

obtoženemu nasilja v družini in spolnega napada na 15-letno hčerko, ki je z njim zanosila

in rodila otroka. Glavna obravnava je tokrat v celoti odpadla, saj naj obdolženi zanjo ne bi

bil sposoben.

45

Po besedah pooblaščenca oškodovanke Francija Matoza 62-letnik že ves čas procesa

poskuša zavlačevati za javnost zaprti postopek in si zato izmišlja zdravstvene razloge ter

tako obstruira glavne obravnave. Tako je storil tudi tokrat, zato je senat odločil, da zaradi

njegove nesposobnosti spremljanja obravnave to prekliče in jo preloži na predvidoma

konec meseca.

Spomnimo, da so obtoženemu Rakušu prostost odvzeli januarja letos, zaradi utemeljenega

suma, da je mladoletni hčerki spočel otroka. Center za socialno delo je družino zaradi

neurejenih razmer sicer obravnaval že pred približno 17 leti, a se je zatem za nekaj časa

odselila v tujino, po vrnitvi pa težav niso zaznali. Kljub temu zdaj kaže, da bodo

omenjenemu Ptujčanu sodili še zaradi dveh spolnih napadov na mladoletne osebe« (STA,

2009).

23. 12 .2009, STA

»Rakušu 17 let za nasilje v družini in spolni napad na hčerko

Ptuj, 23. decembra (STA) – Na ptujskem okrožnem sodišču se je danes zaključilo sojenje

62-letnemu Petru Rakušu, obtoženemu nasilja v družini in spolnega napada na 15-letno

hčerko, ki je z njim zanosila in rodila otroka. Kot so sporočili s ptujskega sodišča, je sodni

senat pod vodstvom sodnice Katje Kolarič Bojnec Ptujčanu izrekel enotno kazen 17 let

zapora.

Dvainšestdesetletniku je sodišče po precej dolgem sodnem procesu z veliko prekinitvami

zaradi domnevnih zdravstvenih težav obtoženega izreklo 15 let zapora zaradi napada na

osebo, mlajšo od 15 let, dve leti in dva meseca zapora pa zaradi nasilja v družini.

Obtožencu se bo v izrečeno kazen vštel tudi pripor od 24. januarja dalje.

Spomnimo, da so obtoženemu Rakušu prostost odvzeli januarja letos, zaradi utemeljenega

suma, da je mladoletni hčerki spočel otroka. Center za socialno delo je družino zaradi

neurejenih razmer sicer obravnaval že pred približno 17 leti, a se je zatem za nekaj časa

odselila v tujino, po vrnitvi pa težav niso zaznali. Kljub temu zdaj kaže, da bodo

omenjenemu Ptujčanu sodili še zaradi dveh spolnih napadov na mladoletne osebe« (STA,

2009).

4. 10. 2010, STA

»Ptujsko tožilstvo vložilo novo obtožbo zoper Rakuša

Ptuj, 4. oktobra (STA) – Ptujsko okrožno državno tožilstvo je zoper 63-letnega Petra

Rakuša, ki je bil konec lanskega leta na ptujskem sodišču zaradi spolne zlorabe hčere

46

obsojen na 17 let zapora, vložilo nove obtožnice. Obtoženi naj bi se namreč spolno znašal

še nad dvema svojima hčerama.

Kot je za STA danes potrdil vodja ptujskega tožilstva Milan Birsa, so že 2. septembra zoper

Rakuša vložili obtožbo 'za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 14 let, po

prvem v zvezi z drugim odstavkom 103. člena Kazenskega zakonika Socialistične Republike

Slovenije in za kaznivo dejanje posilstva po prvem odstavku 100. člena istega zakona ter

tudi za kaznivo dejanje spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po drugem v zvezi s

prvim odstavkom 183. člena kazenskega zakonika'.

O natančnejši vsebini obtožnice na tožilstvu molčijo, časnik Delo pa navaja neuradne

informacije o tem, da ga tožilstvo preganja zaradi utemeljenih sumov, da je še v obdobju

Jugoslavije zlorabljal najstarejšo hčer, tik preden so januarja lani razkrili njegove zlorabe

15-letne hčere, pa naj bi se znašal tudi nad najmlajšo hčerjo.

Takrat 62-letniku je sodišče po precej dolgem sodnem procesu z veliko prekinitvami zaradi

domnevnih zdravstvenih težav obtoženega izreklo 15 let zapora zaradi napada na osebo,

mlajšo od 15 let, dve leti in dva meseca zapora pa zaradi nasilja v družini. Obtožencu se v

izrečeno kazen šteje tudi pripor od 24. januarja lani dalje.

Takrat so Rakušu prostost odvzeli zaradi utemeljenega suma, da je mladoletni hčerki

spočel otroka. Center za socialno delo je družino zaradi neurejenih razmer sicer

obravnaval že pred približno 17 leti, a se je zatem za nekaj časa odselila v tujino, po

vrnitvi pa težav niso zaznali. 15-letna hčer, zaradi katere je bil obsojen, je z njim zanosila

in lani rodila otroka.

Rakuša sicer čaka tudi sojenje na mariborskem okrožnem sodišču. Kot poroča Delo, ga je

ovadila še ptujska okrožna sodnica Katja Kolarič Bojnec, ki je sodila v njegovem primeru.

Po obsodbi naj bi ji namreč na hodniku grozil z maščevanjem, zaradi grožnje uradni osebi v

pravosodju mu tako preti še do pet let zapora« (STA, 2010).

19. 5. 2011, STA

»Tudi vrhovno sodišče potrdilo zaporno kazen Petru Rakušu

Ljubljana, 19. maja (STA) – Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Ptujčana Petra Rakuša, ki

je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere obsojen na 17 let zapora. Kot je danes

za STA potrdil odvetnik oškodovanke Franci Matoz, je vrhovno sodišče zavrnilo Rakuševo

zahtevo za varstvo zakonitosti in pritrdilo sodbi prejšnjih sodišč.

47

Na ptujskem sodišču so Petru Rakušu decembra 2009 izrekli kazen petnajst let zapora

zaradi napada na osebo, mlajšo od 15 let, še dve leti in dva meseca zapora pa zaradi

nasilja v družini.

Zlorabil je svojo hčer, ki je z njim zanosila in pri 15 letih rodila otroka.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je 64-letni Rakuš, ki kazen prestaja na Dobu, terjal

razveljavitev 17-letne zaporne kazni in vnovično sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa naj

ne bi bilo ptujsko. Tam naj bi mu namreč kratili človekove pravice in pravico do obrambe.

Ptujsko okrožno državno tožilstvo je zoper Petra Rakuša oktobra lani vložilo nove

obtožnice. Obtoženi naj bi se namreč spolno znašal še nad dvema svojima hčerama.

Odvetnik Matoz o tej zadevi ni želel govoriti« (STA, 2011).

8. 5. 2012, STA

»Rakušu enotna kazen 20 let zapora

Ptuj, 8. maja (STA) – Ptujsko okrožno sodišče je danes izreklo novo obsodilno sodbo zoper

Ptujčana Petra Rakuša, ki je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere že obsojen na

17 let zapora. Zaradi omenjene kazni mu je sodišče tokrat lahko prisodilo zgolj enotno

zaporno kazen 20 let zapora, je za STA po razglasitvi sodbe potrdil odvetnik oškodovanih

Franci Matoz.

Rakušu so na ptujskem sodišču tokrat sodili zaradi posilstva in spolnih napadov nad še

dvema svojima hčerama, sojenje pa je tako kot že prvič potekalo za zaprtimi vrati.

Na ptujskem sodišču so Rakušu decembra 2009 izrekli kazen petnajst let zapora zaradi

napada na osebo, mlajšo od 15 let, še dve leti in dva meseca zapora pa zaradi nasilja v

družini. Zlorabil je svojo hčer, ki je z njim zanosila in pri 15 letih rodila otroka.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je 64-letni Rakuš, ki kazen prestaja na Dobu, terjal

razveljavitev 17-letne zaporne kazni in vnovično sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa naj

ne bi bilo ptujsko. Tam naj bi mu namreč kratili človekove pravice in pravico do obrambe.

Vrhovno sodišče je maja lani zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti in pritrdilo

sodbi prejšnjih sodišč« (STA, 2012).

8. 5. 2012, STA

»Rakušu enotna kazen 20 let zapora (dopolnjeno z informacijami s sodišča)

Ptuj, 8. maja (STA) – Ptujsko okrožno sodišče je danes izreklo novo obsodilno sodbo zoper

Ptujčana Petra Rakuša, ki je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere že obsojen na

48

17 let zapora. Zaradi omenjene kazni mu je sodišče tokrat lahko prisodilo zgolj enotno

zaporno kazen 20 let zapora, je za STA po razglasitvi sodbe potrdil odvetnik oškodovanih

Franci Matoz.

Obsodilno sodbo so potrdili tudi v uradu ptujskega okrožnega sodišča, kjer so za STA

pojasnili, da je bil obtoženi tokrat spoznan za krivega spolnega napada na osebo, mlajšo od

štirinajst let, za kar mu je bila izrečena štiriletna, posilstva, za katero mu je bila izrečena

triletna ter spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, za katerega mu je bila

izrečena enoletna zaporna kazen.

Upoštevajoč že prej dosojeno enotno kazen 17 let zapora mu je bila v skladu s kazenskim

zakonikom izrečena enotna kazen 20 let zapora, so še pojasnili na sodišču, kjer je sojenje

sicer potekalo za zaprtimi vrati.

Na ptujskem sodišču so Rakušu decembra 2009 izrekli kazen petnajst let zapora zaradi

napada na osebo, mlajšo od 15 let, še dve leti in dva meseca zapora pa zaradi nasilja v

družini. Zlorabil je svojo hčer, ki je z njim zanosila in pri 15 letih rodila otroka.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je 64-letni Rakuš, ki kazen prestaja na Dobu, terjal

razveljavitev 17-letne zaporne kazni in vnovično sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa naj

ne bi bilo ptujsko. Tam naj bi mu namreč kratili človekove pravice in pravico do obrambe.

Vrhovno sodišče je maja lani zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti in pritrdilo

sodbi prejšnjih sodišč« (STA, 2012).

19. 5. 2012, STA

»Tudi vrhovno sodišče potrdilo zaporno kazen Petru Rakušu

Ljubljana, 19. maja (STA) - Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Ptujčana Petra Rakuša, ki

je bil konec leta 2009 zaradi spolne zlorabe hčere obsojen na 17 let zapora. Kot je danes

za STA potrdil odvetnik oškodovanke Franci Matoz, je vrhovno sodišče zavrnilo Rakuševo

zahtevo za varstvo zakonitosti in pritrdilo sodbi prejšnjih sodišč.

Na ptujskem sodišču so Petru Rakušu decembra 2009 izrekli kazen petnajst let zapora

zaradi napada na osebo, mlajšo od 15 let, še dve leti in dva meseca zapora pa zaradi

nasilja v družini.

Zlorabil je svojo hčer, ki je z njim zanosila in pri 15 letih rodila otroka.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je 64-letni Rakuš, ki kazen prestaja na Dobu, terjal

razveljavitev 17-letne zaporne kazni in vnovično sojenje pred okrožnim sodiščem, ki pa naj

ne bi bilo ptujsko. Tam naj bi mu namreč kratili človekove pravice in pravico do obrambe.

49

Ptujsko okrožno državno tožilstvo je zoper Petra Rakuša oktobra lani vložilo nove

obtožnice. Obtoženi naj bi se namreč spolno znašal še nad dvema svojima hčerama.

Odvetnik Matoz o tej zadevi ni želel govoriti« (STA, 2012).

3.4 Intervjuji z novinarji

3.4.1 Novinarka spletnega portala Rtvslo.si

1.Za kateri spletni portal pišete?

»Multimedijski center RTV Slovenija (www.rtvslo.si).«

2. Koliko časa opravljate delo novinarja?

»Na MMC-ju 5 let, sicer pa okoli 12 let.«

3. Ste v vašem uredništvu razdeljeni na posamezne teme?

»Razdeljeni smo po sekcijah – notranja politika (zajema tudi gospodarstvo, okolje,

zdravje), zunanja politika (in EU), kultura, zabava in šport.«

4. Velja v vašem uredništvu kakšen poseben interni kodeks?

»Držimo se novinarskega kodeksa in kodeksa RTV Slovenija.«

5. Katere so njegove glavne stvari?

»Natančnost, nepristranskost, preverjanje dejstev, uravnoteženost …«

6. Kako ali na kakšen način pridobivate vire ali informatorje, če uporabljate ta termina?

»Osebni viri, ki jih imajo posamezni novinarji in so jih pridobili skozi svoje delo,

informacije si delimo med seboj (včasih tudi znotraj različnih redakcij, torej tudi TV-ja in

radia), veliko je telefonskih klicev na različne strani za pridobivanje informacij, tiskovne

konference so prav tako primeren kraj za iskanje stikov in dodatnih informacij, vse

pomembnejša so družabna omrežja, predvsem twitter.«

7. Kdaj morate izdati identiteto svojega vira?

»Za verodostojnost prispevka navadno vedno izdaš vir informacije, razen če teh informacij

res ne moreš pridobiti na drugačen način, kot da viru ponudiš anonimnost. Ampak to nato

terja veliko dodatnega preverjanja, saj je odgovornost za resničnost informacije na

novinarju. Prav tako bralcem pojasniš, zakaj si se odločil za anonimnost vira.«

50

8. Pisali ste o primeru slovenski Fritzl. Ali je bil ta primer kaj drugačen od drugih? Če je

bil, v kakšnem smislu?

»Ker to ni bila ne moja zgodba ne zgodba mojega medija, smo večino informacij dobili

prek Slovenske tiskovne agencije ali policijskih poročil. Primer je bil drugačen v smislu, da

smo se zelo trudili, da ne bi s poročanjem žrtvi oziroma žrtvam povzročili dodatne škode.

Nismo objavili fotografij, ki bi v fazi preiskave razkrivale identiteto družine, tudi ime

storilca smo objavili v sklepnih fazah preiskave oz. ko je bila stvar v sodnem postopku.

Imen preostalih vpletenih nismo nikoli objavili.«

9. Je poročati lažje neposredno s terena (kraja k. d., sodišča ...)?

»Da.«

10. Se vas je primer osebno kako dotaknil?

»Vsak tak primer se te dotakne po človeški plati, te pretrese.«

11. Ste za svoj članek izbrali bolj 'udaren' naslov?

»Ne, predvsem zaradi mladoletnih žrtev.«

12. Kakšno je vaše mnenje glede udarnih naslovov in besedil? Ali mediji lahko v določeni

meri potencirajo celotno zgodbo oziroma ali s tem naredijo članek še berljivejši?

»Sem proti senzacionalizmu in izkrivljanjem vsebine prispevkov v naslovih. Sploh ko gre za

takšne občutljive teme, v katere so vpleteni otroci. Naloga medijev je verodostojno

podajanje informacij, pomembnih za javnost. Senzacionalizem k verodostojnosti ne

prispeva, prej ji zelo škodi.«

13. Ste se v svojem poročanju osredinili na socialni problem družine ali ste poročali samo o

kaznivem dejanju?

»Poročali smo večinoma o kaznivem dejanju, druge okoliščine so bile omenjene le, če so

bile pomembne za razumevanje prispevka.«

14. Kako bi ocenili sodelovanje s policijo? Vam podatke posredujejo ažurno?

»Odvisno od posamezne policijske uprave. Nekateri tiskovni predstavniki so ažurni in

razumejo potrebe medijev, drugi zelo selektivno podajajo informacije – nekaterim

medijem da, drugim ne.«

51

15. Koliko časa pred tiskovno konferenco ste navadno obveščeni, da bo?

»Odvisno od primera. Včasih so napovedane tudi po teden dni v naprej, sicer pa vsaj nekaj

ur.«

16. Kateri primer, o katerem ste poročali, vam je ostal najbolj v spominu in zakaj?

»Če govorimo o poročanju o kaznivih dejanjih oziroma primerih, kjer je vsaj v začetku

glavni vir policija, potem primer Baričevič. Iz hude tragedije – psi raztrgajo človeka – je

primer dobil nadaljevanje na različnih področjih, na političnem in kazenskem.«

17. Imate pravilo, kdaj izdate ime morebitnega obtoženca?

»Odvisno od primera; če gre za znano osebnost, sploh kakšnega funkcionarja itn., se ime

zapiše precej kmalu, lahko tudi po ovadbi, če seveda ni samo anonimna, ampak da je prišla

od policije. Če gre za neznanega človeka, pa navadno šele, ko pride dejansko do sodnega

postopka (če ta ni zaprt za javnost).«

18. Ali pri povzemanju po STA-ju informacije samo prepišete ali jih mogoče še dodatno

preverite?

»Spet odvisno od primera. Novic sicer od STA-ja nikoli ne prepišemo, ampak vedno

povzamemo. Če gre za kakšne ne tako vroče, pomembne stvari, tudi samo povzamemo.

Kakor pa so stvari odmevne ali pa mogoče sporne oz. če presodimo, da je to stvar, ki jo

hočemo peljati sami, potem pa vsekakor iščemo dodatne odzive, pojasnila, izjave itn.«

3.4.2 Novinarka spletnega portala Zurnal24.si

1. Za kateri spletni portal pišete?

»Žurnal24.si.«

2. Koliko časa opravljate delo novinarja?

»12 let«

3. Ste v vašem uredništvu razdeljeni na posamezne teme?

»Delno.«

4. Velja v vašem uredništvu kakšen poseben interni kodeks?

»Ja, Kodeks novinarjev Žurnala24.«

52

5. Katere so njegove glavne stvari?

»Neodvisnost, kritičnost, poštenost.«

6. Kako ali na kakšen način pridobivate vire ali informatorje, če uporabljate ta termina?

»Ne želim odgovoriti.«

7. Kdaj morate izdati identiteto svojega vira?

»Nikoli.«

8. Pisali ste o primeru slovenski Fritzl. Ali je bil ta primer kaj drugačen od drugih? Če je

bil, v kakšnem smislu?

»Bil je drugačen, ker je bil prvi tak primer v Sloveniji.«

9. Je poročati lažje direktno s terena (kraja k. d., sodišča ...)?

»Da.«

10. Se vas je primer osebno kako dotaknil?

»Da.«

11. Ste za svoj članek izbrali bolj 'udaren' naslov?

»Ne.«

12. Kakšno je vaše mnenje glede udarnih naslovov in besedil? Ali mediji lahko v določeni

meri potencirajo celotno zgodbo oziroma ali s tem naredijo članek še berljivejši?

»So potrebni. Da.«

13. Ste se v svojem poročanju osredinili na socialni problem družine ali ste poročali samo o

kaznivem dejanju?

»Oboje in še širše.«

14. Kako bi ocenili sodelovanje s policijo? Vam podatke posredujejo ažurno?

»Dobro. Da.«

15. Koliko časa pred tiskovno konferenco ste navadno obveščeni, da bo?

»Dovolj zgodaj.«

53

16. Kateri primer, o katerem ste poročali, vam je ostal najbolj v spominu in zakaj?

»Primer avstrijski Fritzl, ker je bil družinska tragedija. Bilo pa je tudi veliko pozitivnih

zgodb, ki so mi ostale v spominu, med drugim o Ptujčanu, ki je rešil življenje dekletu, ki se

mu je zaletel bombon med vožnjo z avtomobilom.«

17. Imate pravilo, kdaj izdate ime morebitnega obtoženca?

»Obtoženca vedno, razen če je mladoleten.«

18. Ali pri povzemanju po STA-ju informacije samo prepišete ali jih mogoče še dodatno

preverite?

»Jih tudi dodatno preverim.«

54

4 Zaključek

4.1 Ugotovitve glede sodelovanja med policijo in mediji Delo policije in policistov sem omenjala v primerih, ko gre za žrtve, ki so mladoletne

osebe. Zanimalo me je, ali izdajo sporočilo za javnost. Ugotovila sem, da se policija v

podobnih primerih zapre za javnost. To pomeni, da v podobnih primerih ne izdajo nobenih

informacij. Prav tako medijem ne pošiljajo sporočil za javnost, ampak zadevo le potrdijo

oziroma zanikajo. Kot je razvidno iz dopisa, ki mi ga je posredoval tiskovni predstavnik

Bartolo Lampret, so novinarjem le potrdili, da poteka preiskava, in jim zapisali, da več

informacij ni mogoče dobiti. Policisti namreč vedno ščitijo morebitno žrtev, še toliko bolj

pa, če gre za mladoletno osebo. Samo predstavljamo si lahko, kako velika škoda bi se temu

otroku lahko naredila, če bi v javnost prišli podatki. Zato sta bila tudi primer in sojenje

zaprta za javnost. S tem pa so imeli novinarji nekoliko težjo nalogo. Brez konkretnih

podatkov iz sojenja oziroma brez podatkov policije so morali izbrskati podatke, da so jih

lahko potem objavili v svojih člankih. Še toliko težje pa je, ker pridobljene informacije

niso mogli preveriti na policiji, saj se je ta v konkretnem primeru zaprla za javnost.

Menim, da je takšna praksa dobra in da na tem področju niso potrebne spremembe, saj

policija vedno ščiti žrtev, kar je nujno za njeno nadaljnje življenje.

4.2 Ugotovitve ob analizi člankov Analizirala sem članke treh različnih spletnih portalov, in sicer 24ur.com, Rtvslo.si,

Žurnal24.si. Zanimalo me je, kako se članki med seboj razlikujejo in ali imajo različne vire

informacij. Ugotovila sem, da se članki med seboj zelo malo razlikujejo. Imela sem kar

nekaj težav, da se pri analizi člankov nisem ponavljala, saj so bile informacije pri vseh treh

portalih skoraj enake. Velika razlika se je pokazala pri objavljanju celotnega imena

ptujskega Fritzla. Prvič se je ime pojavilo v enem izmed brezplačnih časopisov. Takrat je

potem tudi varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik medije opozorila, da

naj pri poročanju o domnevnem incestu na ptujskem poročajo skladno z etičnimi standardi.

Kot je poudarila, je pri tem treba upoštevati pravice vseh družinskih članov, ki jim

nepooblaščeno objavljanje osebnih podatkov lahko pusti trajne posledice. Ob tem pa se je

varuhinja zavezala, da bo organom pregona dosledno prijavila vsako objavo osebnih

podatkov otroka, ki bi imela znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti postopka. Ime otroka

oziroma ime hčera se v analiziranih člankih nikoli ne pojavi, kar kaže na to, da so se

novinarji držali navodil. Je pa res, da ko novinarji v celoti objavijo ime očeta, potem se

vsaj približno lahko ve, kdo je njegov otrok. Vsaj tisti, ki živijo blizu njih, so bili lahko

55

prepričani, o kateri hčeri se govori.

Ime očeta se je v analiziranih člankih prvič pojavilo 23. 12. 2009 na spletnem portalu

Rtvslo.si, ko je že bila znana sodba. Še predtem so na istem portalu 7. 12. 2009 objavili

samo inicialki. Žurnal24.si je inicialki objavil 18. 6. 2010, so pa takrat objavili prvič tudi

sliko Petra Rakuša. Na portalu 24ur.com so celotno ime objavili 24. 10. 2010 in od takrat

naprej so vsi trije portali uporabljali njegova ime in priimek. Zanimivo pa je, da je

Slovenska tiskovna agencija njegovo polno ime objavila že 7. 12. 2009 in je ime objavljala

potem vse do konca poročanja.

Veliko neusklajenosti je mogoče opaziti tudi pri navajanju njegove starosti. Žurnal24.si

sprva navaja, da je ptujski Fritzl star 52 let (30. 1. 2009), nato 24ur.com objavi, da je star

62 let in potem tudi Žurnal24.si popravi in novinar zapiše, da je star 62 let. 24ur.com

potem še dvakrat spremeni njegovo starost. Sprva 28. 9. 2009 napišejo, da je star 64 let,

in potem 9. 11. 2009 popravijo in zapišejo, da je star 62 let. Rtvslo.si se pri navajanju

starosti ne zapleta. Melita Poler v knjigi Novinarska etika (1997) ugotavlja, da je za

doseganje točnosti informacij pomembna natančnost novinarja. Veliko napak povzroči

novinar, ki je malomaren in površen pri svojem delu. Natančnost je še posebej pomembna

pri navajanju imen in priimkov, funkcij, ustanov in številk ter drugih informacij (Poler,

1997). V tem primeru, ko se popravlja podatek o starosti Petra Rakuša, bi lahko sklepali,

da gre za malomarnost novinarjev. Je že res, da starost v tem primeru ne predstavlja

ključnega pomena, je pa vsekakor odraz nenatančnosti.

Sicer pa se članki med seboj ne razlikujejo veliko. Skoraj v vseh izvemo enake podatke in

na isti dan vsi trije portali poročajo o istih informacijah o omenjenem primeru. Prav tako

različni novinarji pri treh različnih portalih na začetku napišejo in podajo novo

informacijo, nato povzemajo že znana dejstva. Pri analizi sem opazila tudi, da so pri

spletnem portalu Žurnal24.si objavili nov naslov, vsebina članka pa ni imela nobene nove

informacije. Prav tako so pri spletnem portalu Zurnal24.si objavili najavo dogodka. Že

nekaj dni pred dogodkom so objavili najavo, da se bo nadaljevalo sojenje, in nato so to

storili še dan pred začetkom sojenja. Pri drugih člankih takšnih napovedni nisem zasledila.

Tudi takšne najave bi lahko razumeli kot samo dvigovanje branosti, saj naslovniku tak

podatek ni bistven, sploh če se najava navezuje za teden dni vnaprej. Takšne najave se mi

zdijo veliko pomembnejše za novinarje, da že vnaprej vedo, kaj in kdaj se bo dogajalo.

Predvsem za to, da lahko uskladijo delo.

Objavila sem tudi celotne članke Slovenske tiskovne agencije, ki sem jih našla v njihovem

56

arhivu na spletni strani, in sicer zato, ker sem ugotovila, da so vsi trije portali veliko

informacij povzemali po njihovih objavah, saj je bil primer zaprt za javnost in so dopisniki

težko prišli do novih informacij. Velikokrat so članki skoraj enaki, le z drugimi besedami je

napisano in dodan je senzacionalnejši naslov. Udarnih naslovov sem pri analizi zasledila kar

veliko, še najmanj pri spletnem portalu Rtvslo.si.

Pri analizi pa sem imela občutek, da se ponavljam. Z istim datumom objave so vsi trije

portali poročali zelo podobno. Portala 24ur.com in Rtvslo.si sta v člankih nekajkrat povzela

tudi informacije, ki so jih v prispevkih objavili novinarji informativnih oddaj in ki sodijo

pod isti medij.

Pri analizi me je zanimalo tudi, ali so novinarji v takem primeru gledali na žrtev ali jim je

bila v ospredju le zgodba, da bo spletni portal čim bolje bran in si bo tako ustvaril

pomembno ime v slovenskem medijskem prostoru. Tukaj bi celotno zadevo zanikala. Je že

res, da so uporabljali »privlačnejše« in udarnejše naslove, da so pritegnili bralca, vendar

so vseeno ščitili žrtev in pri pisanju niso spodbujali negativizma. Vsak portal si seveda želi

še večjo branost, vendar pa ne na račun mladoletnih žrtev. Neko splošno pravilo naj bi

veljalo, da se pri nas najbolj berejo krvave zgodbe, afere in spolni škandali. Kljub temu pa

ne bi mogla trditi, da so izrabljali žrtve na račun večje branosti. Mogoče bi bilo drugače,

če primer ne bi bil zaprt za javnost. V konkretnem primeru so bili do žrtev diskretni.

Zanimivo je, da se novinarji niso osredinili na celotno družino. Nihče se ni vprašal, zakaj je

Peter Rakuš delal grozodejstva, nihče ni omenjal žene, kako je lahko dopustila, da so se

takšna grozljiva dejanja sploh dogajala. Ali je za njih sploh vedela? Novinarka, ki piše za

spletni portal Zurnal24.si, je sicer v vprašalniku odgovorila, da so se osredinili na kaznivo

dejanje in tudi na socialni problem družine. Kot je navedla, so celo širše poročali o tem

kaznivem dejanju. To potrjuje le nekaj člankov, ko so prišli do izjav sosedov, in ki so

povedali, da niso vedeli za grozodejstva in da je družina veljala za ugledno. Neuradno so

tudi izvedeli, da naj bi bil Peter Rakuš stari znanec policije in da je pred časom že sedel v

zaporu zaradi ponarejanja listin. Teh neuradnih informacij pa v nadaljnjem poročanju ne

zasledimo več. Drugačnega mnenja pa je novinarka, ki je zaposlena na spletnem portalu

Rtvslo.si, ki pravi, da so poročali večinoma o kaznivem dejanju in da so bile druge

okoliščine omenjene le, če so bile pomembne za razumevanje prispevka.

Velika razlika se kaže tudi v tem, da je novinarka, ki piše za Rtvslo.si proti udarnim

oziroma senzacionalnim naslovom, še posebej, ko gre za občutljive teme, v katere so

vpleteni otroci. Naloga medijev je po njenem mnenju verodostojno podajanje informacij,

57

pomembnih za javnost. Senzacionalizem k verodostojnosti ne prispeva; prej ji zelo škodi,

je prepričana. Na drugi strani pa novinarka, ki piše za spletni portal Zurnal24.si, meni, da

so udarni naslovi in besedila potrebni in da lahko mediji v določeni meri potencirajo

celotno zgodbo oziroma s tem naredijo članek še berljivejši.

Novinarka Zurnala24.si je delo policije v povezavi z mediji ocenila kot dobro, novinarka

portala Rtvslo.si pa je izpostavila, da so nekateri tiskovni predstavniki ažurni in razumejo

potrebe medijev, drugi pa zelo selektivno podajajo informacije – nekaterim medijem da,

drugim ne.

Vsi trije portali so pri poročanju uporabljali vzdevek ptujski Fritzl. S tem so na neki način

bralcem takoj pojasnili, kaj naj bi Peter Rakuš storil, saj je nedolgo nazaj odmeval

podoben primer v Avstriji, ko je imel Josef Fritzl svojo hčer zaprto v kleti in jo zlorabljal. S

tem so bralcu sicer takoj pojasnili in mu samo s tem vzdevkom namignili na dogajanje,

vendar pa menim, da se obtožencu lahko s tem dela tudi krivico. Lahko bi se namreč

zgodilo, da se zgodba v nadaljevanju ne bi izkazala za podobno in bi se na neki način lahko

naredila krivica obtožencu. Nikakor ne zagovarjam dejanj, ki jih je počel, vendar bi bili

lahko tudi pri takšnih oznakah novinarji diskretnejši in jih ne bi uporabljali. Lahko bi do

konca sojenja uporabljali samo besedno zvezo »moški s Ptuja«. Na neki način so s tem

kršili pravico do nedolžnosti.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem opisala, kakšna je dolžnost novinarja do

naslovnika in katere parametre je dolžen upoštevati. Pri analizi pa sem ugotovila, da

novinarji kršijo novinarska in moralna načela.

V člankih, ki sem jih analizirala, so novinarji na spletnih portalih 24ur.com in Zurnal24.si

uporabljali veliko udarnejše naslove, ki bralce gotovo pritegnejo. Prav tako sem zasledila,

da se je v člankih pojavljalo kar nekaj napak, ki so bile že v naslednjem članku samo

popravljene oziroma zamenjane, in to brez obrazložitve, zakaj je bilo v prejšnjem članku

drugače. Tu vidim težavo predvsem v tem, da za različne portale piše veliko novinarjev, ki

pa niso razdeljeni na posamezne zgodbe, tako kot je to urejeno na primer pri večjih

časopisnih hišah. Pri nekaterih portalih je tako, da so vsi za vse, pri čemer si sicer lahko

pomagajo z dopisniki, vendar pa se potem kar hitro zgodi, da se pojavijo napačne

informacije, saj posamezen novinar vseh zgodb ne more spremljati od začetka do konca in

ni osredinjen le na en primer, ampak v enem dnevu napiše več različnih in kratkih člankov.

Kot pravi novinarka spletnega portala Rtvslo.si, so v njihovi redakciji razdeljeni po

sekcijah. Notranja politika (zajema tudi gospodarstvo, okolje, zdravje), zunanja politika

58

(in EU), kultura, zabava in šport. Pri portalu Zurnal 24.si so delno razdeljeni po temah, kar

torej na neki način potrjuje zgoraj napisano.

Na koncu pa naslovniki vseh teh člankov oziroma bralci takšnemu poročanju verjamejo

skoraj enako kot tistemu, ki ga neki novinar spremlja od začetka do konca. Vseeno pa ob

koncu diplomskega dela ugotavljam, da so nekateri novinarji pri svojem pisanju vendarle

kršili vsaj moralna načela, če ne tudi novinarskih.

Moje mnenje je, da bi v takšnih primerih, ko gre za mladoletno osebo, morala biti vsa

zadeva še bolj zaprta za javnost. S tem mislim predvsem na sojenje in poročanje o njem.

Če je primer zaprt za javnost, bi se moralo pri pisanju uporabljati samo besedno zvezo

moški s Ptuja, prav tako bi po mojem mnenju moralo biti zakonsko prepovedano, da se

objavlja fotografije storilca. Dnevi in ure sojenj bi morali biti neznani, da novinarji ne bi

uspeli takšnega obtoženca pričakati pred sodiščem. S tem ko smo lahko po televiziji gledali

Petra Rakuša, mislim, da se je gotovo našel kdo, ki ga je prepoznal, in kar je še huje,

sklepal je lahko, za katero deklico gre. Menim, da se s tem še bolj oteži in zaznamuje

življenje mlade osebe, ki je že tako ali tako zaznamovana zaradi grozodejstev, ki jih je

pretrpela.

59

5 Uporabljeni viri

Erjavec, K. (1999). Novinarska kakovost. Ljubljana. Fakulteta za družbene vede.

Frei, K. (1996). Spolna zloraba: z odkrito besedo do varnosti. Ljubljana. Kres.

Fank, M. in Štirn, M. (25. 5. 2011). Uprava kriminalistične policije. Generalna policijska

uprava, Ministrstvo za notranje zadeve. Spolno nasilje. Policija.si. Pridobljeno na:

http://www.policija.si/images/stories/Preventiva/OsebnaVarnost/PDF/spolnoNasilje.pdf

Kodeks novinarjev Republike Slovenije (2010) (15. 3. 2011). Razsodisce.org. Pridobljeno

na: http://www.razsodisce.org/razsodisce/kodeks_ns_txt.php

Kazenski zakonik. (2009). Uradni list RS, (5/09).

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (1966). (6. 4. 2011). Varuh-rs.si.

Pridobljeno na: http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-

pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-

narodov/mednarodni-pakt-o-drzavljanskih-in-politicnih-pravicah

Poler, M. (1997). Novinarska etika. Ljubljana: Magnolija.

Petrovec, D. (2003). Mediji in nasilje: obseg in vpliv nasilja v medijih v Sloveniji.

Ljubljana. Mirovni inštitut.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). (20. 3. 2011). Bos.zrc-sazu.si. Pridobljeno na:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Toplak, L (1997). Civilnopravno varstvo osebnostnih pravic in mediji. Podjetje in delo, 6,

1166–1176.

Usmeritve policije za delo na področju odnosov z javnostmi (2001). (15. 3. 2011).

Policija.si. Ljubljana: Generalna policijska uprava, Urad generalnega direktorja.

(Pridobljeno na:

http://www.policija.si/index.php/katalog-zbirk-osebnih-podatkov/5484?lang

60

Ustava Republike Slovenije. (1991). Uradni list RS, (33/91).

Zakon o policiji. (2009). Uradni list RS, (66/09).

Zakon o kazenskem postopku. (2012). Uradni list RS, (32/12).

Zakon o varstvu osebnih podatkov. (2004). Uradni list RS, (86/04).

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. (2006). Uradni list RS, (51/06).

61

6 Priloge

62

63

Vprašalnik

1. Za kateri spletni portal pišete?

2. Koliko časa opravljate delo novinarja?

3. Ste v vašem uredništvu razdeljeni na posamezne teme?

4. Velja v vašem uredništvu kakšen poseben interni kodeks?

5. Katere so njegove glavne stvari?

6. Kako ali na kakšen način pridobivate vire ali informatorje, če uporabljate ta

termina?

7. Kdaj morate izdati identiteto svojega vira?

8. Pisali ste o primeru slovenski Fritzl. Ali je bil ta primer kaj drugačen od drugih? Če

je bil, v kakšnem smislu?

9. Je poročati lažje direktno s terena (kraja k. d., sodišča ...)?

10. Se vas je primer osebno kako dotaknil?

11. Ste za svoj članek izbrali udarnejši naslov?

12. Kakšno je vaše mnenje glede udarnih naslovov in besedil? Ali mediji lahko v

določeni meri potencirajo celotno zgodbo oziroma ali s tem naredijo članek še

berljivejši?

13. Ste se v svojem poročanju osredinili na socialni problem družine ali ste poročali

samo o kaznivem dejanju?

14. Kako bi ocenili sodelovanje s policijo? Vam podatke posredujejo ažurno?

15. Koliko časa pred tiskovno konferenco ste navadno obveščeni, da bo?

16. Kateri primer, o katerem ste poročali, vam je ostal najbolj v spominu in zakaj?

17. Imate pravilo, kdaj izdate ime morebitnega obtoženca?

Ali pri povzemanju po STA-ju informacije samo prepišete ali jih mogoče še dodatno

preverite?